TRST, sobota 19. oktobra 1957
Leto XIII. . Št. 249 (3781)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 Ur
Tel. 94-638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-801 IN 94-63« — poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. St. 37-33« — Podruž, GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v Širini 1 sto'pca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300. polletna 2500, celoletna 4900 lir. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ' Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z - J75 • izdata založništvo tržaškega tiska D. ZOZ.Trst
Skupščina OZN sprejela na dnevni red pritožbo sirske vlade proti Turčiji
Nekorektno ravnanje predsednika skupščine - Gromiko ga je obtožil, da je kriv zavlačevanja-Izjava Tassa-Poziv mednarodne zveze arabskih sindikatov Eisenhowerju - Ameriške bojne ladje v Smirni, na Rodosu, Kreti in na Siciliji
NEW YORK, 18. — Predsedstvo glavne skupščine OZN je danes soglasno priporočilo sprejem sirskega protesta proti Turčiji na dnevni red Skupščine. Priporočalo je tudi, naj o zadevi razpravlja glavna skupščina.
Pol ure zatem je tudi glavna skupščina s 66 glasovi In brez nobenega nasprotnega sklenila, da bo razpravljala o sirskem protestu.
Na seji predsedstva sta
predvsem govorila sirski in turški delegat. Sirski zunanji minister Bitar je obrazložil zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije OZN, ki naj pregleda položaj na sirsko-turški meji. Dejal je, da se je Sirija obrnila na glavno skupščino, ker *o bila izčrpana vsa druga diplomatska sredstva. Dodal je. da je bil turški predstavnik v Damasku večkrat pozvan v zunanje ministrstvo in da so mu izročili proteste zaradi zbiranja turških čet na tneji. Turčija je zavzela »negativno stališče« ter »vztrajno nadaljuje politiko groženj Proti Siriji v okviru splošnega turškega načrta, ki ogroža Varnost in neodvisnost Sirije«.
Sitar je na koncu dejal, da nastaja s turško gonjo možnost, da izbruhne svetovna vojna, in zato je potrebno ustanoviti mednarodno komi-
slio, ki naj položaj razišče, skupščina pa naj takoj in nujno razpravlja o položaju.
Turški delegat Esiu je izjavil, da je njegova vlada dala Vsa jamstva o miroljubni politiki in spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti vseh arabskih držav in tudi Sirije. Izjavil je, da so »sirska propaganda« in njene obtožbe proti Turčiji brez podlage. Omenil le turško noto, ki so jo postali pretekli mesec Sovjetski zvezi, v kateri Turčija poudarja «najbolj prisrčna čustva do Sirije in do vseh arabskih držav«. Izjavil je nato, da se ni Uresničilo turško pričakoYa-nie. da se bo napetost zmanjšala, ter da se je začela »še n^očnejša kampanja, pri kateri postavlja Sovjetska zveza fantastične obtožbe proti Tur-
čiji in njenim zaveznikom«.
Esim je nato omenil »sovjetska ustrahovanja« ter »grožnjo z uporabo raket« in je dejal: «V zmedi, ki je nastala zaradi teh izjav in akcij, je ena stvar jasna: prava nevarnost za mir na Srednjem vzhodu se skriva za megleno zaveso. Izmislili so si_ lažen položaj, in neobstoječ 'problem. Ta lažen položaj sedaj SZ izkorišča za ogrožanje Turčije, mnogo manjše sosedne države.« Dejal je nato, da morajo vse miroljubne države «gledati z največjo zaskrbljenostjo na to sistematično in premišljeno povečanje zmede in napetosti na Srednjem vzhodu«, ter je izrekel prepričanje, da bo glavna skupščina izpolnila svojo »življenjsko nalogo«.
Sovj'etski zunanji minister Gromiko je v svojem govoru poudaril, da je vprašanje, za katero gre, važno in nujno. Dodal je, da je odsotnost predsednika Munra, ki je odšel v Washington zaradi obiska kraljice Elizabete, povzročila zakasnitev, Munro ga je prekinil in izjavil, da je bil pripravljen sklicati prej sejo, da pa nekateri delegati tega niso želeli, ter da je Turčija zaprosila za odlog. Gromiko je odgovoril, da ga ta odgovor ne prepričuje. »SZ, je nadaljeval, je mislila, da bi moral predsednik skupščine ravnati objektivno in če obstaja zahteva, ki jo podpirajo druge države, si je treba misliti, da jo je treba resno in nujno proučiti. Namesto tega pa smo na to prišli šele po dveh dneh«.
Gromiko je nato izjavil, da je Turčija »na strani kriv'
ca« ter da «pripravlja napad .	_	_
na Sirijo in hoče metati lju- jal sirski poslanik. Dodal je
dem prah v oči«. Podprl je sirško zahtevo, naj skupščina o zadevi takoj razpravlja.
Ameriški delegat Cabot Lodge je izrekel zaskrbljenost svoje vlade zaradi zadnjega razvoja, ki je po njegovih besedah nastal «zaradi sovjetskega prodiranja na Srednji vzhod«. Dodal je, da ZDA u-godno gledajo na priložnost popolne razjasnitve in da bo preiskava OZN pokazala »absurdnost« obtožb proti ZDA in Turčiji; pokazala bo tudi «prave početke napetosti« na tem področju. Sovjetske obtožbe je označil za grobe in iz trte izvite«.
Tunizijski delegat Mongi Sl im je izrekel prepričanje, da niti Sirija niti Turčija nimata namena napasti. Izrekel se je za ustanovitev preiskovalne komisije. Holandski delegat je izjavil, da je po njegovem mnenju najbolj primeren organizem ža razpravljanje o sirskem protestu Varnostni svet. Podprl pa je sirsko zahtevo. Prav tako je sirsko zahtevo podprl delegat CSR ter angleški delegat Noble. ki je dodal, da bo temeljita diskusija »pokazala pravi položaj na tem področju«, v istem smislu so se izrekli delegati Francije, Formoze, Cejlona in Tailandije. Iranski delegat je tudi podprl sirsko zahtevo, dodal pa je, da je skeptičen glede obtožb proti Turčiji.
Po glasovanju v skupščini, ki je sprejela sirski protest na dnevni red, je predsednik sejo odložil in obljubil, da bo sklical, novo sejo prihodnji teden.
Takoj po zaključku seje je sirski poslanik obiskal predsednika Munra. Pozneje je novinarjem izjavil, da je bil pravkar namenjen na govorniško tribuno, da bi zahteval takojšnji začetek debate, ko je predsednik Munro sejo prekinil. «Ce ne bo Munro sklical seje v , začetku prihodnjega tedna, bo sirska delegacija sprejela druge ukrepe,« je de-
NnilliliiiiiliiiiillittiiiiiiiiitiiiiiimiililliiiHiuiiiiiiiiiiiiiintiiHlilliliiNiiiiiiiiiliitintiiiiiiitiiuiuiiiiiliiimiimiiilltiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHUiUiililliii
Adenauer hoče prekiniti odnose z Jugoslavijo
V Beogradu še pričakujejo
da bo Bonn razsodno ocenil korak FLRJ
Kancler bo svoj sklep objavil v kratkem - Nesoglasja v posebni komisiji Bundestaga
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — politični ih novinarski krogi v Beogradu so danes nestrpno pričakovali napovedano reakcijo bonnske vlade na sklep jugoslovanske vlade o uvedbi diplomatskih odnosov z Vzhod-h? Nemčijo. To je verjetno bil glavni razlog, da je načel-*ik oddelka za tisk državnega tajništva za zunanje zade-ve postavil rekord v svojih 2akasnitvah in pustil danes hovinarje, ki so prišli na red-n° petkovo tiskovno konferenco, eno uro čakati. Za ču-"o se novinarji tokrat niso Preveč razburjali. Cas so dobro izkoristili za ugibanja, kakšen bo odgovor bonnske tjtade. Večina je bila mnenja, da bo Zahodna Nemčija prekinila diplomatske odnose z “Ugoslavijo, drugi pa so v od-ložitvi sklepa za nocoj oziru-“ta do jutri videli dokaz, da se bonnska vlada izogiba dra-“ičnim ukrepom, ki itak ne
bi mogli preprečiti drugim dr-jtavam, da ne bi sledile pri-meru Jugoslavije. x v uradnih krogih v Beogradu kljub vestem iz Bonna, ki dajejo malo upanja, da bo končna ocenitev jugoslovan-skega sklepa pozitivna, še edno niso izgubili upanja, da bodo uradni krogi zvezne re-Pablikg spregledali in da bo-»jugoslovanski korak oce-“‘u kot korak, ki prispeva k “trditvi miru in končnemu ci-h kateremu streme sami vtemci, k stvari združenja einčije«, kot je poudaril ranko Draškovič na današ-Vn ,'takovni konferenci na dr as anj e dopisnika zahodno-emške agencije «DPA», kako btnentira aktualni položaj 2 ed Bonnom in Beogradom, tastopnik državnega tajništva no na<talje zanikal kot netoč-o pisanje dela zahodnega tika, da je jugoslovanska vla-ni “ajherno izbrala za prizna-tiu ”®bodne Nemčije 15. ok-Per, t. j. čas, ko še ni for-je i?na n0Va nomška vlada, in dodal, da je objava sporama. je bjj sj{ienjen jo.
In« ’ ,samo iz tehničnih raz-k**8 Preložena na 15. toč r' ^a vprašanje, ali je V] (J0, da se je jugoslovanska >. ““a o svojem sklepu pred' r_?“° Posvetovala z vli dlje, Egipta, Sirije in i„ji* Draškovič izjavil, da je goslovanska vlada o svojem vi* jPu obvestila omenjene -:5"e in vlade vseh zaintere-amh in prijateljskih držav, oložaj na Bližnjem vzhodu štv *ast°Pnik državnega tajni-, ,a ocenil z naslednjimi beda,mi; Ostrost, s katero se novn0 pojavlja to vprašanje
pred Združenimi narodi, kaže kakšna potencialna nevarnost se skriva za sedanjimi dogodki na tem področju. Zato je popolnoma razumljivo, da to tudi pri nas povzroča upravičeno zaskrbljenost. Bilo bi v interesu celokupne mednarodne skupnosti, da o tem vprašanju vse zainteresirane strani dosežejo sporazum o nekaterih osnovnih načelih, od katerih je najvažnejše nevme-Šavanje v notranje zadeve drugih in favoriziranje mirne rešitve konkretnih spornih vprašanj med državami tega področja. Branko Draškovič je dodal, da se Sirija upravičeno čuti ogroženo zaradi nenor-
gibanja nemške politike v pozitivni smeri odnosov na vzhodne države, kar bi prineslo v prvi vrsti resno škodo sami Zahodni Nemčiji. »Borba« zaključuje, da je interes zvezne republike Nemčije, da u-pošteva realnost in potrebe sodobnega sveta ter nedvoumne težnje ljudi po zbližanju med narodi in državami, kajti to so stvari, o katerih je potrebno resno razmišljati.
B. B.
BONN, 18. — Kancler Adenauer se je baje izrekel za prekinitev diplomatskih odnosov z Jugoslavijo. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo ta sklep objavljen v prihod-
malnega stanja na njenih me-j njih 72 urah. Trdijo tudi, da
jah in da so Združeni narodi dolžni, da z vso pozornostjo proučijo njeno pritožbo.
Na vprašanje našega dopisnika, kako komentira pisanje dela italijanskega tiska, da jugoslovanska vlada pripravlja aneksijo cone B in da bo takoj zatem tudi italijanska vlada anektirala cono A v smislu tajnega sporazuma, ki baje obstaja med obema vlačama, je Draškovič odgovoril: »Take vesti so brez vsake podlage«.
Nocojšnja «Borba» ugotavlja v zvezi z glasovi,j ki napovedujejo, da bo reakcija Bonna razumna, in drugimi, ki so v večini in trde, da bo Zahodna Nemčija odgovorila s prekinitvijo diplomatskih odnosov, da bi razumna reakcija bonnske vlade dokazala privrženost zvezne republike mec narodnemu sodelovanju in dokazala željo Bonna za rešitev nemškega vprašanja. Nepremišljeno dejanje s prekinitvijo diplomatskih odnosov pa bi po mnenju «Borbe» med evropski, mi državami napravilo vtis, da Zahodna Nemčija ni zainteresirana na pomirjenju v svetu in na mednarodnem sodelovanju, Mar to ne bi bil korak v smeri obnovitve hladne vojne, mar se v tem primeru ne bi postavilo vprašanje, ali je zvezna republika Nemčija res prekinila z negativno preteklostjo, s tisto preteklostjo, ki je prizadejala toliko zla v svetu, predvsem evropskim narodom, se sprašuje »Borba«.
vladami i Ce bi se vlada . kanclerja A-du_ denauerja odločila za prekinitev odnosov z Jugoslavijo, tedaj bi to po mnenju »Borbe« pomenilo, da se Bonn v mednarodnih odnosih poslužuje metod represalij, t. j. metod. ki so direktno v nasprotju z osnovnimi načeli mednarodnih odnosov. Poleg tega bi tak korak imel porazno dejstvo na vsak poskus
je bil jugoslovanski poslanik v Bonnu Dušan Kveder povabljen za jutri zjutraj na zunanje ministrstvo.
Zunanji minister von Bren-tano je danes na seji posebne komisije Bundestaga izjavil, da je vlada mnenja, naj bi prekinili diplomatske odnose z Jugoslavijo.
Na seji te komisije se zdi, da se je večina poslancev izrekla za prekinitev odnosov vendar pa je predsednik Bundestaga Gerstenmaier po seji izjavil, da je na seji prišlo do precejšnjih nasprotij.
Schneider, ki predstavlja nemško stranko, je izjavil, da so se demokristjanski poslanci in on izrekli za prekinitev odnosov, socialdemokrati so izrekli nekatere pridržke, bivši predsednik liberalne stranke Thomas Dehler pa je odločno nasprotoval vsaki nagli reakciji bonnske vlade.
Kakor poroča agencija Ansn je kancler Adenauer nocoj dokončno odobril besedilo note, s katero bo bonnska vlada jutri sporočila jugoslovanski vladi skiep o prekinitvi diplomatskih odnosov. Agencija dodaja, da pa verjetno ne bodo prekinjeni trgovinski odnosi med obema državama in da namerava Zahodna Nemčija spoštovati obveznosti z Jugoslavijo, bodisi kar se tiče plačila vojnih reparacij kakor tudi glede dolgoročnih posojil v skupnem znesku 300 milijonov mark. Z ohranitvijo nemšk-gospodarske delegacije v Beogradu želi bonnska vlada ščitili svoje gospodarsko-finančne interese, zagotoviti nadaljevanje trgovskih odnosov med Jugoslavijo in Nemčijo in poleg tega ne želi zapreti poti za »aktivizacijo« svoje politike do Vzhodne Evrope, s tem da b (udi v drugih vzhodnoevropskih državah imela podobno gospodarske delegacije kakor v. Jugoslaviji,	B.	B.
da gre za «skrajno neprijeten dogodek«.
Sovjetska agencija Tass pa je danes objavila dolgo izjavo, ki izraža mnenje sovjetskih vodilnih krogov glede dogodkov na Srednjem vzhodu.
Izjava ponavlja vse dosedanje sovjetske obtožbe in pravi, da je prvi cilj Turčije zasedba sirskega pristanišča Latakije v izjavi je dalje rečeno, da v primeru turškega napada na Sirijo ne bi mogla Sovjetska zveza ostati indiferentna.
Tass obtožuje Dullesa, da vodi na Srednjem vzhodu »politiko na robu vojne«.
Izjava poudarja tudi, da je Sovjetska zveza pripravljena sodelovati sporazumno zZDA in vsemi drugimi državami za preprečitev vojne na Srednjem vzhodu. Ce pa sta Turčija in ZDA res proti vojni bosta morali to v OZN z dejanjem pokazati. Zato je potrebno, da Turčija umakne svoje čete s sirske meje, ZDA pa morajo prenehati s svojo politiko izsiljevanja proti Siriji. V primeru napada- bi Sovjetska zveza pomagala Siriji v skladu z listino OZN.
V svoji izjavi pravi Tass tudi, da je bil načrt za napad na Sirijo izdelan med nedavnim potovanjem ameriškega državnega podtajnika Hendersona na Srednji vzhod.
V Washingtonu se je libanonski zunanji minister Malik včeraj razgovarjal z Dul-lesom. Po razgovoru je izrekel upanje, da se bo položaj na Srednjem vzhodu ugodno razvil. Dejal je, da želi Libanon konstruktivno prispevati k rešitvi krize in da se je z Dullesom razgovarjal o vseh straneh sedanjega položaja na Srednjem vzhodu. Dodal je, da je »bolj optimist kakor pesimist« v zvezi s sedanjim položajem.
Nocoj se je zvedelo, da je kralj Šaud poslal pismo predsedniku sirske republike Kua-tliju, s katerim je govoril tudi po telefonu. Uradni vzrok razgovora je, da je hotel kralj Saud dati Kuatliju zagotovilo o podpori Saudove Arabije.
Trdijo dalje, da je kralj Saud poslal pismo tudi predsedniku turške republike Ba-jarju. Vsebina pisma pa ni znana. V Amanu pa je šef kraljevega kabineta zanikal vesti da bo v Beirutu konferenca a-rabskih državnih poglavarjev in nrav tako ne misli kralj Husein iti v Beirut.
Glavni tajnik mednarodne federacije arabskih sindikatov Kamel pa je poslal predsedniku Eisenhowerju pisrno, s katerim ga poziva, naj posreduje, da se prepreči vojna na Srednjem vzhodu. Kamel pravi, da «tako imenovana sirska kriza« ne bi obstajala, če ne bi bilo turških vojaških izzivanj in manevrov ameriškega šestega brodovja ob sirskih vodah. Pismo dodaja: »ne sme s? pozabiti, da so dobave in življenjske prometne poti v naših rokah in da bi se vse naše sile mobilizirale v obrambo Sirije, če bi bila napadena.« Omenjena federacija ima šest milijonov članov. Kakor je znano, je ta federacija organizirala bojkot angleškega in francoskega pomorskega prometa v arabskih pristaniščih ob napadu na Egipt ter tudi sabotažo naftovodov.
Glavni tajnik federacije Kamel je posial pismo tudi tajni-
ku OZN Hammarskjoeidu. katerega poziva, naj Združeni narodi napravijo konkretne korake za odstranitev jedrske vojne od Sirije.
V Ankari pa so danes objavili besedilo note turške vlade. ki je odgovorila na sirsko protestno noto. V noti so navedeni vsi do sedaj že znani argumenti turške vlade, ki jin je ponovil turški delegat tudi na današnji seji predsedstva skupščine OZN.
Medtem pa sta danes začela v Ankari razgovore s predstav niki turškega obrambnega in zunanjega ministrstva podtajnika ameriškega obrambnegi ministrstva Mansfield Spraguč in Floyd Bryant, ki sta sinoči prišla v turško prestolnico. V turško pristanišče Smirno so danes prišie štiri ameriške bolne ladje, med katerimi je kr žarka «Canberra».
Nekatere druge ameriške bojne ladje so prišle na Rodos in na Kreto, nekatere pa v sicilska pristanišča.
V Tel Avivu je predsednik izraelske vlade Ben Gurion na sestanku članov izraelske
Hroščev Revami o komplotu filoameričanov v Siriji
LONDON, 18. Voditelj laburistične levice Aneurin Be-van je napisal za tednik »Tribune« članek, v katerem pravi, da mu je Hruščev pred mesecem v Moskvi povedal, da pripravlja skupina sirskih filoameričanov v Istambulu pod zaščito turške vlade kom-plot, da bi prevzela oblast v Siriji. Ko bi ta skupina prišla na oblast, je dodal Hruščev, bi se kaj zgodilo, — ali bi se kako naredilo, da se kaj zgodi, — zaradi česar bi bili obtoženi Sz in njej naklonjeni elementi. Pod pretve. zo nevarnosti za sirsko neodvisnost bi vlada v Damasku povabila Turke, katerih čete so skoncentrirane na mejah Sirije, da vkorakajo v Sirijo in- zaščitijo deželo pred komunistično oblastjo. Mi pa tega ne bomo dopustili. Imamo dokaze, da je vse to, kar sem povedal, res, in ob pravi priložnosti jih bomo predložili, je zaključil Hruščev.
 «»------
- Trgovinski sporazum med FIRJ in Vzh. Nemčijo
BEOGRAD, 18. — Jugopress poroča, da je bil dosežen sporazum med delegacijo pan-kowske vlade in jugoslovansko delegacijo za zamenjavo blaga v vrednosti 50 milijonov dolarjev v obeh smereh, medtem ko je pogodba, ki je bila podpisana avgusta preteklega leta, določala izmenjavo v višini samo 10 milijonov dolarjev. Nemško delegacijo je vodila Eleonora Steiner, namestnica ministra za zunanjo
Tretji dan kongresa PSDI v Milanu
Zmanjšanje prepada med strujami po pomirljivem govoru Matteottija
Na volitve naj gresta obe socialistični stranki z ločenimi programi, toda neobremenjeni z nameni obnove centrizma - Na enotnost čaka deset milijonov delavcev in kmetov - Važna nočna razprava o statutu stranke za zaprtimi vrati
laburistične stranke »Mapai« j trgovino, jugoslovansko pa obtožil Sovjetsko zvezo, da Ilija Qretič, podpredsednik od-«zavzema prvo mesto med na- bora za trgovino z inozem-sprotni-ki Izraela, zato da si stvom. Protokol bo podpisan pridobi naklonjenost Arabcev«. | jutri.
(Od našega dopisnika)
MILAN, 18. — Danes sta končno prišla v razpravi na kongresu PSDI na vrsto dva vidnejša voditelja, Ro-mita in Matteotti. Romita ni povedal nic presenetljivega, hvalil se je z vsem, kar je storil kot član cen-tristične vlade, predvsem pa z novimi šolskimi poslopji, cestami itd. «To je socializem,« je dejal, ko je polemiziral z Grimaldijem, ki je včeraj tako zelo razburkal vesti pristašev centra in desnice, da so vsi po vrsti skušali danes pobijati njegove neugodne ugotovitve. Romita je seveda za unifikacijo, ampak... In ta «ampak s- je tisto, kar dokazuje, da center z desnico dejansko združitve noče. Vidi pa dve «pošasti» — klerikalni in komunistični režim — proti katerima se mora PSDI boriti in Italijo reševati. Zato tudi ne izključuje morebitnega sodelovanja s Krščansko demokracijo.
Tudi med njegovim govorom je prišlo do incidentov In nekega levičarja so odstranili iz dvorane. Med psovkami, ki smo jih slišali, so bile tudi besece »fašisti«...
Za Romito je prišel na vrsto Matteotti, ki ga je zelo pazljivo poslušala prepolna kongresna dvorana, kar dokazuje, da uživa bivši tajnik stranke velik ugled Ze ob koncu njegovega dolgega in si-
stematičnega razlaganja pa je bilo jasno:	1. da je ločitev
duhov, ki je bila včeraj na višku, danes vsaj na zunaj v precejšnji meri manjša in 2. da ni izključena Matteottijeva ponovna kandidatura za tajniško mesto.
Ze Prvi del njegovega govora je bil posvečen enotnosti stranke, kar je popolnoma razumljivo. Vsekakor bi bilo, ne glede na vse ostale
nemogoča, je obrazložil f krizo komunizma (KPI je po njegovih podatkih izgubila v Severni Italiji 71 odstotkov članov, v Južni pa 17 odstotkov, velik padec je zabeležen Dri mladinski organizaciji in prišlo je do razpolovitve števila članov KPI v notranjih komisijah), z odstranitvijo monarhofašistične nevarnosti in z naslonitvijo gospodarske desnice na krščansko demokracijo. Nujnost združitve pa je zelo prepričljivo argumentiral takole:	«Deset
milijonov delavcev in kmetov čaka, da jih izvlečemo iz dosedanje sterilnosti, Ce nam ta poskus ne bo uspel, bomo doživeli razkroj italijanskega de-
tehtne razloge, več kot ab-1 tavskega razreda«. Vendar pa surdno govoriti o socialistični ! odlaga - prav zaradi nevarno.
enotnosti s PSI ob istočasnem razcepu lastne stranke na dva cela. Tik do njegovega govora je ta nevarnost obstajala. Sedaj je verjetno ni več. S tem pa seveda še ni rečeno, da globoki vzroki, ki ločijo struje med seboj, niso ostali. Tudi ni še prav gotovo, da bodo po kongresu »demobilizirali« struje, kot je Matteotti zahteval. Dejal je med drugim; »Do združitve s PSI bo prišlo z vso PSDI, ali pa združitve ne bo!«
Ze znano stališče njegove struje, da je obnova centrizma
Antoine	Pinay	ni
in začenja^	se še
Glasovanja se ni udeležilo 71 poslancev, 60 pa se jih je vzdržalo Kot naslednji kandidat se omenja Robert Schuman
Finska vlada
PARIZ, 18. — Narodna skupščina je danes odrekla investituro Antoinu Pinayu. Za investituro se je izreklo 248 poslancev, proti pa 198. Glasovanja se ni udeležilo 71 poslancev, 60 pa se jih je vzdržalo. Za investituro so glasovali neodvisni, odpadniški radikali,, »zbiranje levice« (skupina Faure) in poujadisti.	Proti	pa	so	glasovali socialisti, komunisti in	večina	radikalov.	Vzdr-
žali so se demokristjani in golisti skupine ARS.
Kmalu po polnoči je An- -toine Pinay odšel k predsedniku republike in ga obvestil o rezultatu glasovanja. Po razgovoru s predsednikom je Pinay voščil svojemu nasledniku boljši uspeh in je dejal, da ne more nič reči, koga bo predsednik Coty zaprosil, naj poskuša sestaviti vlado. Dodal pa je, da bo predsednik verjetno sprejel jutri Molleta,
Roberta Schumana in Queuil-lea. Večina političnih opazovalcev pa je mnenja, da se bo Coty obrnil na Roberta Schumana.
Prea glasovanjem je skušal Pinay prepričati poslance, da bi glasovali za intervencijo spričo zelo resne gospodarske in finančne krize. «Smo v sredini ene najhujših kriz naše politične zgodovine.« je dejal Pinay in pripomnil: «Nimamo pravice potiskati dežele v krizo, ki bi lahko bila še hujša.
Resnica mora na dan. Kriza jc predvsem finančna in gospodarska. Finančno leto 1958-57 se zaključuje z velikim pri-
Nov Lloydov razgovor s Fosterjem Dullesom
WASHINGTON, 18. — Bri- čerjo na čast kraljici Eiiza-tanski zunanji minister Sel- beti. Ob tej priliki je v svoji wyn Lloyd se je danes po- j zdravici izjavil med drugim, novno razgovarjal z držav- da morajo znanstveniki obeh nim tajnikom Dullesom. Lloy- držav skupno delati. Dejal je da je spremljal britanski po-j tudi, da NATO ne sme biti slanik v Washingtonu. Po raz- sam0 vojaško zavezništvo «pač
je padla
govoru je Selwyn Lloyd izjavil, da sta z Dullesom govorila o pripravah za obisk Mac Millana v VVashingtonu. Pozneje se je Selwyn Lloyd sestal s kanadskim ministrskim predsednikom Diefenbakerjem, ki je sedaj v Washingtonu. Po njunem razgovoru so sporočili, da bo Mac Millan obiskal tudi Ottawo, ut sicer v petek 25. oktobra.
V britanskih vladnih krogih zatrjujejo, da napovedani sestanek med Mac Millanom in Eisenhowerjem nima izrednega značaja in da ni v zvezi s sirsko krizo, čeprav je napoved Mac Millanovega obiska prišla nepričakovano. Zvedelo se je, da je pobudo za obisk dala britanska vlada.
V londonskih političnih in diplomatskih krogih je sporočilo o MacMillanovem obisku ZDA prišlo povsem nepričakovano. Nekateri listi so sicer napovedovali, da bo Mac Millan odpotoval v Washington januarja ali februarja, vendar pa je britanska vlada še pred (Jvema dnevoma te vesti zanikala.
Predsednik Eisenhovver je sinoči priredil v. Bell hiši ve-
Pa sredstvo za združevanje naših sposobnosti in naših človeških, naravnih in industrijskih virov«.
Predstavnik Foreign Offi-cea je izjavil danes, cm ni nobenega znaka o bližnjem sestanku «treh velikih«, t. j. med ZDA, Veliko Britanijo in SZ.
Glede stališča Velike Britanije v zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo je predstavnik izjavil; »Londonska vlada ali britansko poslaništvo v Bonnu nista nikoli skušala prepričati zvezno vlado, naj ne prekine diplomatske odnose z Beogradom, prav tako nista nikoli svetovala drugačnega stališča. Nasprotno, londonska vlada je sporočila Bonnu, da bi v primeru prekinitve odnosov z Beogradom na nemško pobudo pokazala, da ima največje razumevanje za tak korak, ki
je spričo sedanjih okoliščin povsem razumljiv«.
Predstavnik Foreign Offieea je dalje izjavi), da Velika Britanija ne priznava meje na Odri in Nisi za dokončno mejo med Nemčijo in Poljsko.
manjkljajem. Fondi za izpolnitev obveznosti v prihodnjem mesecu niso zagotovljeni. Potrebno bo zahtevati nov pre-dujent od Francoske banke«.
Pinay je dalje dejal, da grozi velika inflacija in poudaril, da je potrebna odločna akcija na vseh sektorjih, da se inflacija zaustavi. Njegov namen bi bil odpraviti «običajno lenobo«, ukiniti nepotrebne urade in izvesti reformo v vojski. Dejal je, da bi bilo potrebno že letos zmanjšati primanjkljaj za 250 milijard frankov in do leta 1959 izenačiti preračun. Prav tako je poudarjii potrebo izenačenja plačilne bilance, kmetijstvo pa bi moralo v veliki meri prispevati k povečanju izvoza. Prav tako je nameraval zahtevati reforme nekaterih ustavnih določb ter volilno reformo. Poudaril je privrženost Francije atlantskemu paktu in dejal, da je pred vstopom v skupno tržišče potrebno predvsem ozdraviti finančni in gospodarski položaj Francije.
Ko je odgovarjal na razna vprašanja poslancev, je Pinay izjavil, da nasprotuje novim davkom v sedanjih osoliščinah ter da bo pozval ministra za Alžir, naj predloži čim bolj popoln načrt statuta.
Seja se je pred glasovanjem končata z velikim hrupom, ker je med komunisti in poujadi-šti prišlo do prerekanja v zvezi z Alžirom. K razburjenosti je pripomogel tudi Pinay. kei ni hotel odgovoriti na nekatera vprašanja komunističnin poslancev.
Kakor že včeraj javljeno, pa grozi za 25. oktobra v Franciji splošna stavka železničarjev. O stavki so se sedaj sporaz mele sindikalne organizacije CGT in krščanskih sindikatov. V sonoto pa bo sestanek z drugimi sindikalnimi organizacijami, da se dogovorijo o stavki.
Tudi med nameščenci leta -ske družbe «Air France« so razpisali referendum, ali naj se proglasi stavka, da se doseže povišanje plač za 30 frankov na uro. Medtem na se nadaljuje stavka v ladjedelnica;! v Saint Nazaire.
VALENCIA, 18. — V pokrajini Valencie so bile včeraj in danes še nadaljnje poplave, ki so povzročile veliko škodo. Porušilo se je 250 hiš,
 «»--------
Umrla še zadnja od loulonskih petorčkov
TOULON, 18. — Kljub prizadevanju zdravnikov je danes umrla še zadnja od pe-torčkov, ki so se rodili 2. oktobra. Trije so umrli v 24 urah po rojstvu, četrti pet dni pozneje in danes še deklica Mihaela, ki je bila najmočnejša in za katero se je nekoliko upalo, da jo bo mogoče ohraniti pri življenju.
HELSINKI. 18. — Finski koalicijska vlada pod predsedstvom voditelja agrarne stranke Sukselainena, ki je oila na oblasti pet mesecev, je bila danes poražena z enim samim glasom: za vlado je glasovalo 74. proti pa 75 poslancev. Do glasovanja o zaupnici je prišlo po neki parlamentarni debati. Današnje glasovanje ie zahtevala ljudska demokratska stranka, ki je vlado obtožila, da ni znala rešiti gospodarskih problemov države. Proti zaupnici je glasovala tudi socialdemokratska stranka. Predsednik republike Kekkonnen, ki mu je Sukselainen podal ostavko svoje vlade, je ministrskega predsednika zaprosil, da še na
sti, da poizkus ne bi uspel — združitev na dobo po volitvah. Zato je za razliko z levičarji proti skupnemu volilnemu programu in proti vsakemu predvolilnemu srečanju s socialisti. In prav tu je naletel na ogorčene proteste levice. Zopet je prišlo do vpitja in zmede, kar pa ni trajalo dolgo. «Ne gre samo za poskus spojitve dveh strank, ampak dveh volilnih množic. Zato naj gresta obe stranki na volitve ločeni vsaka s svojim programom«, je dejal Matteotti.
Končno je govoril še o zunanji politiki, ki naj bo previdnejša do Sovjetske zveze, ki ni več agrarna, ampak industrijska država. Predložil je tudi politiko »socialistične ofenzive miru«, ki bo pri sovjetskih tehničnih in industrijskih delavcih naletela na plodna tla, ker so že po prirodi pacifisti.
Medtem ko telefoniram, zasedajo kongresisti na nočni seji brez novinarjev. Razpravljajo o zelo zanimivem predmetu: o novem statutu stranke, ki prec videva namesto dosedanjega posvetovalnega glavnega odbora — centralni komite, ki naj ima izvršno o-blast. BorDa se vodi zopet med levičarji in Matteotti-jem na eni in centrom in desnico na drugi strani. Slednji zahtevajo, naj bo vodstvo v rokah struje, ki je prejela večino, vsaj v višini dveh tretjin. Zahteva prvih pa je, da morajo biti v vodstvu pro-I porcionalno zastopane vse NIKOZIJA. 18. Radio C -t struje. Izid bomo izvedeli še-per je moral včeraj za nekaj je jutri.
prej bo sprejel predsednika zbornice Fagerholma, nato pa predsednike parlamentarnih skupin.
Spet akcije EORA na Cipru
časa prekiniti spored zaradi eksplozije neke bombe, ki so jo nastavili, kot se zdi, pripadniki EOKA. Dve drugi bombi pa sta eksplodirali v bližini naprav angleškega letalstva. Sedaj preiskujejo vse naprave ter vozila vojske in letalstva da ne bi bili mogoče kje po-
Saragat se tudi danes ni pojavil na kongresu. Govori se, c a je zbolel.
S. R.
MILAN, 19. — Na nočni seji za reformo statuta, ki se je končala pozno ponoči, ni prišlo do nobenega sporazu-
loženi dinamitni naboji zaradi i ma. Sklep o proporcionalnem sabotaže.	I	ali večinskem predstavništvu
Komisija evropskega sveii za človeško pravice OZN j priznala umestnost preiskav,
prej opravija posle do sestave , o 29 primerih mučenja in stanove vlade. Kekkonnen je ta- bega ravnanja, česar so obte-koj pričel posvetovanja; naj-1 žene angleške oblasti
je bil prepuščen komisiji osmih članov (dva za vsako strujo), ki bo poročala kongresu. Kongresisti bodo o tem glasovali na posebni seji, ki bo nocoj.
•iiiiiiiiiitiiiiMiiMiitititmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimmiiiiHuiiiimiiimiiHiiiiHmiiliimitiMMiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiHiliiiitiiiimiiiiiiiliiifiitllin
Dejavnost	pa
v zvezi s Srednjim vzhodom
KL> preglasovana v senatni komisiji za notranje zadeve ob vprašanju zmanjšanja senatne dobe
(Od našega dopisnika)
RIM, 18. — Na nedavno pismo Hruščeva socialističnim
Srednjega vzhoda z namenom, da ohranijo mir. Na prošnjo Golde Meir naj bi I-
strankam na Zahodu so ne- talija zastavila svoje dobre u-kateri socialistični voditelji sluge pri arabskih c ržava.h, ki odgovorili, da na Srednjem mejijo z Izraelom, za spravo,
vzhodu ni nikakih groženj za mir. Tanassi, dosedanji tajnik PSDI, pa je celo v neki izjavi napadel Nennija, ki je Hru-ščevu na pismo resno in stvarno odgovoril. Da pa med Turčijo in Sirijo le ni vse tako normalno, ne bo mogel zanikati niti tisti, ki z največjo trdovratnostjo tišči- glavo v pesek. Dovolj je zabeležiti današnjo aktivnost v palači Chigi, kjer je zunanji minister sprejel drugega za drugim veleposlanike Velike Britamje, ZDA, Zahodne Nemčije kakor tudi italijanskega veleposlan’-ka v Parizu. Ti sprejemi »o bili prav v ,zvezi z grozečo turško - sirsko krizo. O možnih posledicah krize na Srednjem vzhodu se je razpravljalo tudi z vojaških vidikov, to se pravi glede vezi, si družijo zahodne države s Turčijo v okviru NATO. V uradnih odgovornih krogih seveda ne marajo položaj ocenjevati na preveč alarmanten način, čeprav ne izključujejo nevarnosti nespametnega deja-• n j a.
Danes je eržavnemu predsedniku izročil svoja poverilna pisma novi francoski veleposlanik Gaston Palewski, nakar je takoj imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Pello. Zunanja ministrica Izraela Golda Meir pa se je danes sestala, kot je bilo včeraj napovedano, s predsednikom vlade, Zoli je podčrtal važnost akcije, ki jo lahko OZN opravijo na področju
ki naj dokončno utrdi Izrael ske meje, pa menda ni bilo z italijanske strani nikakega odgovora. Zvečer je imela gospa Meir še razgovor z Nenni-jem.
Da pa rimski politični krogi gojijo upanje, da bo prišlo na Srednjem vzhodu do mirne poravnave položaja, potrjuje dejstvo, da doslej še ni bil odložen Gronchijev o-bisk v Ankari, za katerega je določen 11. november. Kljub temu miru pa se le čuti potreba po parlamentarni diskusiji, ki naj razčisti položaj I-talije. Socialisti in komunisti zahtevajo izredno sklicanje senatne komisije za zunanje za-ceve z vabilom ministru Pelli, da se udeleži tega sestanka ter poda potrebne informacije o politiki, ki se je vlada hoče držati z namenom, da ohrani mir in obdrži Italijo i/ven vsakega spopada. Podobno zahtevo so predsedniku komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici Bcttiolu postali komunisti.
Senatna komisija za notranje zadeve je danes spet obravnavala Gonellov načrt za reformo senata. Pri glasovanju je bil z večino 10:7 zavrnjen člen 1. ki določa zmanjšanje senatne dooe od 6 na 5 let. Tupini je dobro vedel, da bi glasovanje o tem členu razkrilo osamljenost KD, in si je zato na vse načine prizadeval, da bi se to vprašanje se odložilo. Todi večina je bila za glasovanje. Proti skrajšanju
dobe senata so razen KD nastopile vse skupine. Krajša doba bi bila ugodna samo za Ki> ščansko demokracijo m za njene cilje absolutne hegemonije.
Toda KD kljub jasnemu porazu, ki je napravil predčasen razpust senata zelo problematičen. le ne mara odnehati. Ce-schi je že povedal, da bodo demokristjani zagovarjali svoje stališče, o katerem so prepričani, da je dobro, tudi v poslanski zbornici.
Komisija za notranje zadeve v poslanski zbornici pa je danes odobrila ukrep vzvratno izplačevanje pokojnin javnih uslužbencev. Ta ukrep bo stopil v veljavo 1. januarja in bo državo obremenil za 4 milijarde.
Ko pa je v poslanski zbornici liberalec Colitto načel debato o proračunu ministrstva za trgovsko mornarico, sta bila v dvorani dva (!) poslanca: eden na levi, drugi na desni. Poslanec Troisi (KD) je govoril o vprašanju ribolova na Jadranskem morju. Pri tem se je pokazal vznemirjen zaradi nekih informacij, da namerava Jugoslavija oddati ribolov v svojih ozemeljskih vodah Švedski. Potem je še drugi demokristjan. Boidi, pozival vlado. naj ukrene vse potrebno za varnost italijanskih ribičev. Komunist Maniera pa je dejal, da je jugoslovansko-italijanska konvencija za ribolov nekaj najslabšega, kar se je lahko napravilo, tako da jo imajo italijanski ribiči za pravo past.
Minister za javna dela Tognl je danes v senatu zaključil razpravo o proračunu za javna dela,
A. P.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18, najnižja 12,4, ob 17, uri 17 stopinj, zračni tlak 1022 raste, vlaga 80 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 19. oktobra
Etbin, Inko Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 17.13. DoJžina dneva 10.47. Luna vzide ob 1.38 in zatone ob 14.57. Jutri, NEDELJA, 29. oktobra Vendelin, Vanda
Zaostritev borbe delavcev CRDAin Tržaškega arzenala
Danes ob 11. uri na Foro Ulpiano enotno zborovanje vseh kovinarjev
Delavci bodo zapustili delo v CRDA in v arzenalu ob 8.30, nakar pojdejo na skupščine ■ Tiskovna konferenca FI0M ■ Protest Neodvisne socialistične zveze
Delavci CRDA in Tržaškega arzenala so tudi včeraj zapustili delo nekoliko prej, in sicer v obratih CRDA v Trstu in v Tržiču ob 16. uri, v Tržaškem arzenalu pa ob 15 in 30. Stavkali so tudi delavci, ki so delali v nočni izmeni.
Sindikata sta sklenila, da priredita danes ob 11. uri na Foro Ulpiano enotno zborovanje, na katerega vabita vse delavce. V ta namen bodo pričeli delavoi stavkati danes v Sv. Marku, v Tovarni strojev in v Tržaškem arzenalu ob 8.30. v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah pa ob 9.30. Na delo Se vrnejo v ponedeljek. Preden pojdejo delavci na zborovanje na Foro Ulpiano, se bodo sestali na skupščinah.
Ravnateljstvo CRDA pa je prepovedalo skupščine po raznih oddelkih, s čimer je prekršilo določbe medzveznega sporazuma o delovanju notranjih komisij. Najbrž bi hotelo ravnateljstvo CRDA preusmeriti borbo delavcev na drug tir, kar pa se jim ne bo posrečilo.
Tržaški ocsek FIOM - CGIL je pozval tudi. delavce zunanjih podjetij, ki so zaposleni v CRDA, naj se pridružijo borbi kovinarjev, saj branijo s tepi kovinarji interese vsega delavstva.
FtOM - CGIL sporoča, da je poslala ministrstvu za notranje zadeve ,n vladnemu generalnemu komisariatu v Trstu oster protest, ker je policija prepovedala povorko delavcev, ki je bila v programu za danes. FIOM pravi, da so poseg policije in njem argumenti, da se prepreči delavska maniiestac.ja, protiustavni. FIOM je tuči opozorila oblasti na razli-no ravnanje, ki velja v takih primerih v Trstu in v ostalih mestih države.
rudi Neodvisna socialistična zveza protestira proti pristranosti policijskih oblasti v sindikalnem sporu med uslužbenci in ravnateljstvom obratov CRDA in Trza-kega arzenala.
NSZ prav,', da so delavci CRDA in .Tržaškega aizenala ter njihovi sindikati hoteli z javno manifestacijo, ki je bila prepovedana, opozoriti prebivalstvo na spor ,n. na upravičenost njihovih zahtev, ki jih industrije! neupravičeno zavračajo. Razlogi, ki jih navaja kvestura, to je da bi sindikalna manifestacija ovirala promet, ne morejo prepričati nikogar. Za druge javne manifestacije, ki so jih organ,zirale razne ustanove, se je promet večkrat ustavil kar po cele ure in oblasti niso imele n>č proti temu.
NSZ protestira tudi proti čiskriminaciji med prebivalci in glede na različne smotre. Oblasti ravnajo s tisoči delavcev in njihovimi družinami, ki se borijo za izboljšanje mezd in s tem svojega življenjskega obstoja pristransko, kar je v nasprotju z ustavnim, načeli in z duhom zakonov. Namesto da bi podprle njihove pravične težnje, jin sistematično ovirajo, kakor se dogaja tudi v tem primeru.
Včeraj je bila na Sedežu Delavske zbornice CGIL tiskovna konferenca, na kateri je tajnik tržaškega odseka FIOM prof. Sema orisal razvoj sindikalnega spora v zadnjih	dneh Dejal	je,	ca	je
FIOM nerada sprejela pogajanja v Rimu, in sicer zato, ker so bila daleč od kraja spora. Pogajanja so pokazala ravnanje Confindustrie	v zelo	o-
strih	potezah. Pri	tem	pa	se
je pokazalo, da nasprotujeta zahtevam delavcev tudi IRI in Finmeccamca. Pokazalo se je tudi, da je bilo posredovanje ministrstva preuranje-no in tega mnenja je bil že prej tudi podtajnik ministrstva	za delo. Pri	tem	ja	o-
menil prci. Sema tuči naravnost zasmehujočo ponudbo ene lire poviška, kar je moralo nujno privesti do razbitja pogajanj, ki sta ga obžalovali obe sindikalni organizaciji.
Pozdraviti pa je treba dejstvo, da se je v /adnjin borbah utrdila enotnost delavstva, kar se je pokazalo tudi v rimskih pogajanjih. Sindikata sta postavila tudi enake zahteve. Razlika je bila le v tem, da zahteva FIOM zvišanje osnove za akordne čodatke. V tej borb; so se delavci tudi v podrobnostih seznanili z zahtevami sindikata, s čimer se je okrepila tudi njihova borbena zavest. Ta zavest in utrditev enotnosti pa sta najbolj važna rezultata.
Vse kaže, da se bo borba nadaljevala. Ta teden so delavci stavkali skupno 17 ur. od vsega začetka pa ne o-pravljajo več nadurnega dela. Možno pa je, da se bo borba raztegnila tuči na vse kovinarje v malih industrijskih podjetjih. Prof, Sema je nato navedel nekaj številk glede prejemkov delavcev. Tako dobiva I.Taificiran delavec v CRDA, ki dela na akord, samo 40.456 lir na mesec, medtem ko dobiva delavec z isto kvalifikacijo v Genovi 49.000 lir. Specializirani težak, _ ki dobivn stalno nagrado 16 očst., pa zasluži v CRDA samo 33.568 lir na mesec, medtem ko zasluži v Genovi 43.000 lir.
Potem je omenil »indikalno-politični pomen te borbe, saj so CRDA v Trstu in Tržiču eno izmed največjih podjetij IRI sploh. K svojo borbo za-
IRI od Confindustrie in okrepitev podjetij. Ta odcepitev pa ne sme pomeniti samo prihranek 1,5 milijarde lir prispevkov IRI Confinčustri., marveč mora pomeniti tudi novo gospodarsko in socialno politiko. Pri tem je treba zlasti omeniti, da je delavstvo v CRDA v glavnem staro, ker ne najemajo dovolj novih vajencev, ki bi predstavljali mlado strokovno silo, katera je jamstvo za bodočnost podjetij. Omenil je tudi veliko škodo, ki so jo povzročile stavke od leta 1955 do sedaj ne le delavcem marveč tudi podjetjem. Spomniti se je treba le na 74-anevno stavko električnih varilcev v Trstu, na dvomesečno stavko varilcev v Tržiču, na dolgo stavkovno borbo proti nameram vodstva CRDA, da bi skrčila akordne tarife za 4 odst. itd.
Letos pa traja stavkovno gibanje v CRDA že od junija in vsakdo si lahko predstavlja, kako velika je ekonomska škoda. Končno je še omenil pristransko poročanje radia Trst glede udeležbe v stavki in dejal, da je na primer v ladjedelnici Sv. Roka samo en stavkokaz, v arzenalu pa dva. Zaključil je z ugotovitvijo, da gre tokrat za eno najbolj resnih borb, ki se tiče važnih načelnih vprašanj, katera imajo pomen za delavstvo vse države.
Zaključek zasedanja komisije za obmejni promet
Danes dopoldne bosta predsednika obeh delegacij podpisala zaključni protokol in
posebni protokol za ureditev dostopa na Mangart in Kanin. Zaključni dokument, o katerem bo izdano posebno uradno poročilo, ne predstavlja pomembne novosti se v bistvu nanaša na tiste olajšave za osebni promet, o katerih smo'že včeraj podrobno poročali. Poleg tega bo zaključni dokument tudi vseboval nekatere manjše olajšave za kmetovalce
nilj za to vsoto kupčij. Sedaj po treh mesecih pa niso mogli v celoti izvoziti blaga, delno celo že plačanega, ker ministrstvo v tem razdobju še vedno ni izdalo vseh uvoznih dovoljenj, odnosno je v praksi znižalo že prej odobreni kontingent. Razumljivo je, da je tako stališče nalete.’o na precej ostre kritike, tako da postaja problematična jugoslovanska udeležba na prihodnjem velesejmu.
Kaj naj to
pomeni?!
Eden izmed naših sodelavcev je včeraj zvedel, da je osumljen protidržavnega delovanja. Dopoldne sta k njemu prišla dva policijska agenta s pismenim nalogom, da mu pre-iščeta stanovanje, in na listku je bilo napisano, da je »osumljen protidržavnega delovanja*. Kakšno naj bi bilo to delovanje, niso povedali. Dve uri so brskali po stano-
vanju, dokler niso odnesli neke stare nemške zemljevide in prilogo Jadranskega koledarja iz leta 1950.
Ce je kdo nečesa osumljen, ga po navadi vprašajo, zaslišijo ali ve kaj o tej in tej stvari. To se ni zgodilo Da se mu možnost, da se suma opere. Tudi to se ni zgodilo. Meni nič tebi nič hišna preiskava in čeprav se nič ne najde, sum ostane. Tako je naj sodelavec danes, po hišni preiskavi, še vedno osumljen «protidržavnega delovanja*.
Ne vemo. kakšni so vzroki, da je državno pravdništvo preiskavo dovolilo. Toda če re je policiji dovolilo brskati po stanovanju, naj se tudi pove, kakšni so vzroki, da se osum. ljenec suma lahko reši. Zato odločno zahtevamo, da policija zadevo razčisti in postavi na pravo mesto.
Kočno pa se nam zdi, da oblasti ne bi smele kar tako na splošno uporabljati izraza »attivita antinazionale*, s katerim se neodgovorno igra šovinistični tisk.
Zasedanje pokrajinskega zdravstvenega sveta
Optimistična predvidevanja glede razvoja azijske mrzlice
Do sedaj so v Trstu uradno zabeležili 7.783 obolenj, v Miljah 369 in v Dolini 174 - Doslej dva smrtna primera zaradi komplikacij
Ni razlogov, da bi pesimistično presojali razvoj influence, je dejal sinoči pokrajinski zdravnik dr. Nuzzolillo na seji pokrajinskega zdravstvenega sveta, kjer so razpravljali o razvoju azijske mrzlice. Pokrajinski zdravnik je ugotovil, da ima azijska mrzlica v Trstu mil značaj in da so tudi optimistična predvidevanja za prihodnost več kot upravičena . Pri tem pa je poudaril škodljivost panike, ki več ško-di kot bolezen sama.
Zasedanju pokrajinskega zdravstvenega sveta, kateremu je predsedoval podprefekt Macciotta, so prisostvovali tu. di drugi predstavniki zainteresiranih ustanov. Pokrajinski zdravnik je v svojem poročilu omenil, da so zdravstveni organi podvzeli vrsto preventivnih ukrepov, ki naj bi pripomogli, da se influenca ne bi preveč razširila. Tako bodo na pr. v kinodvoranah postavili posebne razpršilce za dezinfekcijo zraku. V bolnišnico sprejemajo samo bolnike z bronhialnimi, srčnimi in živčnimi komplikacijami, medtem ko so v begunskem taborišču pri Sv. Soboti in na Opčinah postavili dve posebni ambulanti s 70 oziroma 50 posteljami.
HiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiMiiiiiiMiiiiiitMiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHUiiiumMHinitiiMiiiiinniiiiitiiimiitiiiiiiiiiiitiiiiiKniiiiiiiiiiiiitviiiHiit
Po imenovanju občinskega komisarja
Prebivalstvu preti zvišanje cen mestnih uslug in trošarine
Vse kaže, da so demokristjani nalašč povzročili razpust občinskega sveta, da se odtegnejo odgovornosti za nesocialne ukrepe
Ob imenovanju občinskega komisarja smo pisali, da preti nevarnost, da bo občinski komisar zvišal cene vsem uslugam in mestnim prevozom podjetja Acegat, z namenom da »uravnovesi proračun*, o-z.roma da očpravi veliki primanjkljaj, ki ga podjetje beleži zaporedoma že nekaj let. Lanski primanjkljaj Acegata je na osnovi proračuna upravne komisije podjetja dosegel 1 milijardo 6t) milijonov lir. Občinski odbor pa ga je, zlasti z zmanjšanjem postavke za izrabo materiala skrčil na skoraj polovico. Kljub temu
Včeraj so člani mešahe ko- j pa so zvišali cene tramvaj-
misije na vabilo predsednika jugoslovanske delegacije Karla Forteja obiskali Maribor. Obsežno delo pa sta opravili tajništvi obeh delegacij ki sta dokončno uredili protokol ter opravili druga tehnična dela.
B. S.
Ovire pri uvozu velesejemskega kontingenta
V Ljubljani vlada občutno nezadovoljstvo glede izvrševanja pogodb, sklenjenih na tržaškem mednarodnem velesejmu. Kot smo takrat podrobno poročali, je namreč ministrstvo za zunanjo trgovino odobrilo poseben velesejemski kontingent za uvoz jugoslovanskega blaga v okviru tržaškega velesejma v višini 300 milijonov lir. Na velesejmu je vladalo letos izredno zanimanje za jugoslovansko blago, tako da »o tržaški kupci velesejemski kontingent skoraj v celoti izkoristili in skle-
skim prevozom za pet lir za navaden listek. Po pisanju desničarskega tiska pa je novo zvišanje vseh uslug Acegata že skoraj gotova stvar, češ da bo moral občinski komisar za vsako ceno «ozdraviti» podjetje, seveda na račun potrošnikov.
Kot torej vidimo, se naša predvidevanja postopoma u-resničijo. Poleg tega pa se je v teh dneh razširila vest o velikem razburjenju med trgovci na drobno, ki jim hočejo za prihodnje leto znatno zvišati trošarino. Občinska uprava je obvestila že številne trgovce o tem svojem namenu in jim sporočila nove obremenilne vsote za zaračunavanje trošarine, ki so jim jih uradno določili za leto 1958, Gre za trikrat, štirikrat in desetkrat višje obremenilne vsote od lanskih, v mnogih primerih za 25-krat višje In celo za 40-krat višje.
Lansko leto smo mnogo pisali o prisilni uveljavitvi zakona št. 703 v tržaški občini, o zvišanju trošarine do največje mere na skoraj vse predmete široke potrošnje. Opozorili smo tudi na dejstvo, da
bodo z zvišanjem trošarine prizadeti v prvi vrsti potrošniki in zlast, delavci in mali uradniki, ki sproti porabijo ves tedenski oziroma mesečni zaslužek. In to se je tudi zgodilo. Toda za lansko leto so se trgovci sporazumeli z občinsko upravo za neke vrste abonma, s tem, da so določili skupno vsoto obdavčljivega dohodka na določeno blago, ki so jp potem razdelili med seboj po dohodkih posamezne trgovine. Vprašanje je bilo še kar se da zadovoljivo rešeno tako za občino kot za trgovce in hkrati tudi za potrošnike. Letos pa občinska uprava noče ničesar slišati o tem načinu določitve trošarine. Zato je tudi določila posameznim trgovinam mnogo višje obdavčljive vsote, ki smo jih že zgoraj omenili.
Prizadete kategorije so sledeče; trgovine s tekstilom in drugimi oblačili, trgovine o-butve, cvetličarne, klobučar-ne, zlatarne in urarne. Gre za okrog 1.000 trgovin. Jasno je, da bo plačevanje tako visoke trošarine vplivalo na zvišanje cen in obenem na zmanjšanje prodaje bluga. Zato se trgovci že razgovarjajo za e-noten nastop proti tako veliki trošarinski obremenitvi. Ni izključeno, da bodo zaprosili za razgovor z občinskim komisarjem, ki sedaj odloča o vseh ukrepih občinske uprave. Zdi pa se, da je to zvišanje trošarine prav maslo občinskega komisarja dr. Mattuc. cija, ki ima baje nalogo, vsaj tako so pisali desničarski listi, da »ozdravi* tudi občinske finance.
Ni pa nobenega dvoma več, da namerava pristojna oblast, ki je postavila dr. Mattucci-ja za komisarja na tržaški ob-
IIIIIIIUIIIIHtHIIIIIIIIIIIiniHIIIHIIIIIIIlllimilllllillllinilHtHIItllllllHIIIIItllHIIIIIIIIHIHHItllltllllHIHHMIIIIItllllMIIIIIIIIIHIIIIimilllllMIIIIIHIiM
Na velesejmu nov paviljon s
bodo
sejno
zgradili
dvorano
Načrt novega paviljona »F* na tržaškem velesejmu, ki ga bodo morda začeli tako j graditi
Ustanova tržaškega velesejma sporoča, c'a se je predvčerajšnjim sestal izvršni odbor velesejemske uprave pod predsedstvom predsednika ustanove inž. Sospisia, Razpravljal je o organizaciji X. tržaškega mednarodnega velesejma, ki bo v Trstu od 22. junija do 0. julija leta 1958. Obenem pa je proučil tudi vprašanje takojšnjega začetka gradnje novega paviljona, v katerem naj bi tudi zgradili sodobno dvorano za razna zborovanja in konference.
Potreba po gradnji tega novega paviljona, ki naj bi nadomestil sedanji zastareli in neustrezni paviljon #F», je bila občutena zlasti ob lanskem
povečala količina razstavlje-1 na za zborovanja, ki bo me-nega blaga. Hkrati pa se je | rila 400 kv. metrov in bo občutila potreba po ureditvi 1 rmela 300 sedežev. Ta dvo-velike dvorane za zborovanja. I rana bo zgrajena po najso-Dejstvo je, da se na vseh ve- j dobnejših gradbenih načelih likih mednarodnih velesejmih in bo opremljena z vsemi mo-
htevajo delavci tudi odcepitev velesejmu, ko se je znatno
usmerjajo tudi na organiziranje raznih strokovnih zborovanj, da omogočijo strokovnjakom posameznih sektorjev razpravljanje o svojih vprašanjih.
Paviljon, ki ga namerava zgraditi velesejemska ustanova, bo dolg 80 metrov, širok pa 20 metrov. Obsegal bo v čveh nadstropjih skupno 2 tisoč 800 razstavnih kvadratnih metrov. Sedanji stari paviljon «F» pa ima skupno komaj 1.200 kvadratnih metrov. V pritličju bo urejena dvora-
dernimi in potrebnimi uslugami za organizacijo mednarodnih zborovanj. Posebna naprB-va bo omogočila prevajanje v štirih jezikih hkrati. Poleg tega pa bo dvorana služila tudi za kinematografske predstave.
Načrt tega paviljona bo o-mogočil postopno gradnjo, ne c'a bi delo oviralo funkcionalnost že zgrajenih delov. Izvršni odbor velesejemske u-prave je imenoval posebno tehnično komisijo, ki bo skrbela za proučitev načrta v vseh podrobnostih; finančnih in gradbenih.
čini, zvišati davke, vse občinske usluge in usluge občinskih podjetij na najvišjo raven ne gleče na življenjsko raven delovnega prebivalstva. Ce bo občinska uprava prisilila trgovce, da morajo plačati o-menjeno trošarino, bodo Tržačani sorazmerno na število prebivalstva plačali dvakrat več trošarine na osebo kot Milančani, čeprav je Milan veliko industrijsko in bogato mesto, Trst pa preživlja veliko gospodarsko krizo.
Sedaj postaja vedno bolj jasno, zakaj so demokristjani povzročili razpust občinskega sveta in imenovanje prefek-turnega komisarja na občini. Potem ko so za toliko let vodili škodljivo gospodarsko politiko za naše mesto in spravili občino v obupno finančno stanje, so se sedaj namenoma odtegnili odgovornosti, da omogočijo imenovanemu birokratu, c a sprejme vrsto nesocialnih ukrepov. Cini se tega sami niso upali storiti, ker bi se jim večina v občinskem svetu postavila po robu in zahtevala od njih, naj raje iskreno intervenirajo v Rimu skupno z vsemi ostalimi strankami za uresničenje učinkovitih ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja mesta. In prav te vloge ni hotela Krščanska demokracija sprejeti, da bi se ne zamerila svoji demokristjanski vladi. Zato bodo tudi skušali zavleči razpis novih volitev, da omogočijo občinskemu komisarju izvedbo načrta za «o-zdravitev* občinskih Lnanc, kar pomeni zvišanje tarif A-cegata, zvišanje davkov m zmanjšanje izdatkov v občo korist prebivalstva.
Stavka pri Cambissi
Delavci grafičnega oddelka tovarne «Cambissa» nadaljujejo svojo enotno stavko z zahtevo po uveljavljanju vse-
Visoki komisar za zdravstvo in higieno je tržaški ob-niči dodelili doslej 1750 doz cepiva s katerim so bile v glavnem cepljene osebe, ki so v največji nevarnosti o-kužbe Pri tem pa je pokrajinski zdravnik Izrazil svoje nezaupanje do cepiva, ki po njegovem mnenju ni stoodstotno učinkovito. Pripomnil pa je, kar je potrdil tudi predstavnik združenja lekarnarjev, da je v tržaških lekarnah na razpolago dovolj, zdravil, ki se jemljejo v primeru obolenja.
Ni razlogov, je dejal pokrajinski zdravnik, da bi šole zaprli ali omejili pouk, čeprav je na pr. v osnovnih šolah zabeleženih okoli 22 odst. odsotnih učencev. To je utemeljil s tem. da so na pr. v Milanu, kjer je epidemija na višku, prav sedaj šole spet odprli.
Od 19. septembra je bilo uradno prijavljenih 8.326 primerov azijske mrzlice, :n sicer 7.783 primerov v Trstu, 369 v Miljah in 174 v Dolini. Ta številka ne dosega niti 3 odst. vsega prebivalstva, vendar moramo računati, je dejal pokrajinski zdravnik, da je doslej obolelo vsaj petkrat toliko ljudi, kot je bilo prijavljenih primerov. Končno je pokrajinski zdravnik omenil, da je sorazmerno največ ljudi zbolelo v begunskih taboriščih, in sicer 21. odst., medtem ko sta bila zabeležena le dva smrtna primera zaradi nastalih komplikacij.
Včeraj do 12. ure je bilo prijavljenih 1076 novih primerov azijske mrzlice.
»»
«Fiat 600» v drevo
Hudi nesreči dečka in težaka
S pridržano prognozo so včeraj zvečer sprejeli na nevrološkem oddelku U-letnega Al-da Furlanetta iz Drevnieda C. Elisi, ki je med igro padel z zida in se udaril v glavo.
Z enako prognozo so okoli 21. ure pridržali na II. kirurškem oddelku Adrijana Kri-jaca iz Rocola, kateremu je na parniku «Zagreb», kjer je delal kot težak, padla na glavo debela deska.
Miramarski drevored je bil včeraj zjutraj ponovno prizorišče razmeroma hude prometne nezgode, ki se je končala za potnika »fiata 600» razmeroma srečno: oba sta prišla iz popolnoma razbitega avta, ki je bil bolj podoben harmoniki kot vozilu, ranjena, a samo enega so pridržali pod zdravniškim nadzorstvom, medtem ko so drugega odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
Ta srečnež je 38-letni Alfrede Toribolo iz Ul. Besenghi, medtem ko so v bolnišnici pridržali nemškega industrijca Petra Nippusa, ki ima začasno bivališče v našem mestu v hotelu «Jolly».
Oba sta se peljala z avtom po Miramarskem drevoredu proti Sesljanu. Nekako v bližini trgovine Delavskih zadrug se je Toribolo, ki je šofiral malo vozilo, hotel izogniti tovorniku, ki je zavijal v stran. To pa se mu ni posrečilo in ker je šofer izgubil oblast nad vozilom, je zašel s ceste, pri čemer je oplazil drevo in se nato s precejšnjo silo zaletel v drugega. Rekli smo že, da se je šofer le laže ranil; nasprotno pa si je Nip-pus zlomil roko in se ranil po obrazu, zaradi česar ni bilo druge rešitve, kot pridržati ga na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da se bo moral zdraviti 20 ali celo 30 dni.
Josip Tence
Včeraj popoldne smo v Križu spremili na zadnji poti pok. Josipa Tenceta, ki je nenadoma preminil 16. oktobra. Dosegel je častitljivo starost 90 let in en dan, kajti rodil se je 15. oktobra 1868. leta, in je bil najstarejši vaščan. Se nekaj dni pred smrtjo je bil pokojnik čil in zdrav, še poln življenjske sile, toda visoka vročina, ki ga je nenadoma napadla, gu je spravila v grob.
»Nono Rokčev*. kot so ga imenovali domačini je bil zelo znan in priljubljen v vasi, saj je imel rad družbo in če je šlo za partijo «bri-škole*. se ni dal prositi. Ko mu je bilo 12 let, je pristopil k cerkvenemu pevskemu zboru, v katerem je prepeval več desetletij. Bil je tudi član in prvi bas v pevskem društvu »Skala*, kakih 30 let pa starešina v vaški župniji. Po poklicu je bil kamnosek in kot tak je več kot 50 let delal v nabrežinskih kamnolomih. Pred dobrimi dvajsetimi leti je bil upokojen, toda ni se mogel sprijazniti z mislijo, da bi počival križem rok in je poprijel za delo na Svoji kmetiji.
Kot zaveden Slovenec je svojih 10 otrok, od katerih je živih je pet, vzgojil v narodnem duhu. Omenimo naj tudi, da ima pokojnik še živi dve sestri, ki sta že presegli 80 let, ter brata, ki je tudi že krepko stopil čez sedemdeseto leto starosti.
Naj bo pokojniku, ki je v življenju toliko izkusil, lahka domača zemljica, žalujočim sorodnikom pa izražamo iskreno sožalje.
M. M.
Illllllilltllllllllllllll lllllllll ItlllllllllllllllllllllllHMIIIIIIIIIIIIItlllllltlllllllll lllt Illtlltll II IIHIItllll
Izpred kazenskega sodišča
Pogojna obsodba mladega tatiča
Štiri mesece zapora vozaču, ki je bil obtožen nenamernega umora pri prometni nesreči
Številne tatvine med juli-
jem in avgustom letos so delale precej preglavic policijskim preiskovalnim organom
f.amcvu pu UVCIJUIIJUUJU *	,_____ ,	•	•__
državne delovne pogodbe. De-,se posebno, ker je bilo jas--	-	- no, ca so tatoVi mladi in ne-
lavci bodo stavkali tudi danes in v ponedeljek. Tega čne popoldne ob 16.30 pa se bodo sestali na skupščini v Ul. Zonta 2.
Skupščina pomorščakov
Tržaški odsek FILM - CGIL vabi pomorščake in upokojence te stroke na skupščino, ki bo jutri v dvorani v Ul. Tizianu Vecellio 4. Na skupščini bodo razpravljali o vsedržavnem kongresu FU-M, o razdeljevanju izkaznic za leto 1958, o odpovedi sporazuma z dne 1, avgusta 1956, o pogodbenih zahtevah m o pokojninah.
— «#■—-O Danes se sestane pokrajinski odbor za socialno skrbstvo, ki bo proučil sklepe o popolnem poenotenju plač u-službencev združenih bolnišnic, ECA in otroške bolnišnice »BuiTo Garofglo*. Pričakujejo, da bo odbor omenjene sklepe potrdil.
mesecev zapora in na 10.000
lir globe. Ker je bil mladenič c o razprave v zaporu, so sodniki odredili njegovo izpustitev na svobodo.
Predst.; Fabrio, tož.; Malte-
spretni. Zato so bili trdno pre-.se, zapisn.; Urbani, obramba:
Nezgoda na delu
Dva delavca sta se morala včeraj zjutraj zateči v bolnišnico zaradi podobnih nezgod. Prvi se je ponesrečil 50-let-ni Giovanni Bonazza s Ko-lonkovca med delom v livarni ILVA. V trenutku ko je žerjav dvigal nekaj težkih kosov železa, je Bonazza stal v neposredni bližini n to ga je precej drago stalo: eden od kosov je padel z žerjava in priletel možu na nogo,
Z rešilnim avtom so Bonaz-zo odpeljali z bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma treh prstov desne noge sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 20 ali 30 dneh.
pričam, da jim bo zlikovec ali zlikovci padli prej ali slej v roke
V prvih dneh avgusta so o-sumili komaj 19 let stalnega Vittoria Zanina od Sv. M. M. Sp. Po mnenju policijskih organov je on vdrl v bar na Miramarskem drevoredu št. 72 in odnesel poleg likerjev in slaščič tudi lO.OOo lir v gotovini.
Osumljenca so agenti priprli in ugotovili, da se niso zmotili. Zanm je namreč priznal več tatvin, in sicer v škodo Pietra Calligarisa iz Ul. Madonna del mare ter v škodo Borisa Žerjala, ki je zaposlen v baru «Obelisk» na Opčinah. Prvemu je ukrac el 8.060 lir, Žerjala . pa je celo dvakrat okradel: prvič mu je odnesel 20.000 lir, drugič pa zlat poročni prstan, uro vrste »Zenith*. 20 zavojev cigaret in šop igralnih kart. Mladenič je izpovedal, da je vselej vdrl v lokale skozi pr,-prta okna ali skozi okna stranišč. Samo vdor v baru na Miramarskem drevoredu mu je delal preglavice. Toda tudi tedaj se je znašel. Z nekim mladoletnim prijateljem sta hotela iti po svetu iskat , srečo in ker nista imela denarja, sta v Barkovljah ukradla iz nekega zaboja za orodje kramp, s tem orodjem na ramenih sta se odpravila do bara, kjer sta napravila tako veliko luknjo v steno, da sta se lahko splazila skozi njo.
Medtem ko so policijski or-jjani mladoletnika izpustili, ker prav zaradi njegove mladosti ga ni bilo mogoče obtožiti, so Zanina prijavili sodišču, ki ga je sedaj obsodilo pogojno in hrez vpisa kazni v kazenski Ust na 10
SNG
v TRSTU
OTVORITEV SEZONE 1957-5*
EUGENE 0’NEILL
Strast pod bresti
Igra v treh delih Režiser JOŽE BABIC Scenograf VLADIMIR RIJAVEC Asistent režije ADRIJAN RUSTJA Prevajalec FRAN ALBREHT Osebe: Efrajim Ca-bot • Modest Sancin; Simeon, Peter, Eben, njegovi otroci - Stane Raztresen. Danilo Turk, Julij Guštin; Abbie Putman
- Zlata Rodoškova; Šerif
- Edvard Martinuzzi.
PREMIERA
DANES 19. oktobra 1957 ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maja, Vrdelska cesta 7
ponovitev
JUTRI, 20. oktobra 1957 ob 16. in ob 20. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj*.
Prodaja' vstopnic v Tržaški knjigarni Ulica sv. Frančiška štev. 20, tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. Mladini neprimerno Za to predstavo veljajo gledališki kuponi!
Za nedeljsko večerno predstavo veljajo tudi izkaznice Z.
V torek, 22. t. m. ob 20.30 v kino dvorani V Skednju EUGENE 0'NEILL
Strast pod bresti
Pomembne olajšave za občinstvo v novi sezoni an
Lam je Slovensko narodno gledališče sprožilo zamisel o »krogu prijateljev SNG*, med katere je razdelilo snopiče s «kuponi», ki veljajo za vse predstave na ozemlju. Zamisel je uspela in se bo v novi sezoni nadaljevala. Vodstvo SNG vabi še ostale obiskovalce, da razširijo «okrog prijateljev* in na ta način pomagajo gledališču uresničevati začrtani program.
Zavedajoč se, da je pretežna večina slovenskega prebivalstva v Trstu in okolici v gmotnih težavah in mnogi ljubitelji gledališča ne zmorejo potrebnega denarja za sicer nepretirano vstopnino in se zaradi tega nehote izločajo iz vrst obiskovalcev naših predstav, je vodstvo SNG z letošnjo sezono uvedlo posebne legitimacije, ki so označene s črko Z, kar pomeni «zniŽano*. Lastniki take legitimacije bodo na predstavah, ki jih bo uprava SNG najavila za Red Z kupili sedež po globoko znižani ceni (110 lir), medtem ko bodo za ostale obiskovalce veljale običajne cene.
Legitimacije bodo od danes naprej na razpolago vsem prosvetnim in sindikalnim organizacijam v upravni pisarni SNG, Ul, San Vito 17 — telefon 38-236. Neorganizirani, ali nevčlanjeni upokojenci, brezposelni, invalidi, vdove in o-stali interesenti iz Trsta in mestne okolice, lahko legitimacije prevzamejo tudi osebno.
Predstave za red Z bodo v dvorani pri Sv. Ivanu, ali v Avditoriju, praviloma te olajšave ne bodo veljale za premiero in prvo ponovitev.
( iJiiiitsKA i*mmv KTA )
NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru
Davanzo, Ul. Bernini 4; Giusll, Strada del Friuli 7 (Greta); Mulo, Ul. Buonarroti 11; Mizzao, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7.
RADIO
SOBOTA, 19. oktobra 1957 THSI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Življenja in usode; «Bing Cros-by»; 12.10 Za vsakogar nekaj;
12.45 V svetu kulture; 12.55 Ansambel Avsenik; 13.30 Melodije iz operet; 14.00 Poje tenorist B6-nlamino Gigli; 14.45 Ritmični ansambli; 15.00 Koncert violončelista Pierra Fourniera; 15.22 Lan-ke meiodije; 15.50 Mendelssohni Ruy B-las — Uvertura op. 95;
16.00 Radijska univerza: O higieni in zdravstvu dela: (1.) «Kaj je medicina dela in kako se je razvila«; 16.15 Domači odmevi; 16.35 Kavarniški koncert — Igr* orkester Pacchiori; 17.00 Oddaja za najmlajše:	Lea Pertot: (tP®* topljeni mlinček«; igrajo član* Radijskega odra; 18.00 Brahms: Kvintet v f-molu op. 34 za klavir in godala; 18.40 Delius: Koncert za violino in orkester; 19.05 Južnoameriški odmevi; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Vesela glasba; 21.35 Sestanek z Robertom Schumannom; 22.00 Lahki orkestri, 22.40 Večerne melodije; 23.00 Počasni valčki.
IH ST I.
11.30 Komorna glasba; 12.10 Melodije iz revij; 18.00 Teobaldo Ciconi: ((Edinka«, igra v 4 dej. in 5 slikah; 21.00 Revija; 22.00 Luciano Cirri: «Dolga zgodba O strahu«, slušna igra,
K.O P K R
Poročila v italijanščini: 6-30» 12.3U.	16.30. 17.30. 19.15, 23.00.
Poročila v slovenščini:	(-3H
1330. 15.00.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljani; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 13.40 Kmetijska univerza: «Spargeij — cenjena povrtnina«; 13.50 Popevke In ritmi od tu in tam; 14.30 Kulturna oddaja: «Pro-gram dela je čvrsto začrtan« po občnem zboru Sveta Svobod; 14.40 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 15 minut okroglih in veselih; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni variete;
18.10 Violinista David Ojstrah m Zino Francescatti; 19.00 Glasba \z operet; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 ul. 212,4 m
Poročila: o.uu, 6.U0, 7.00, 8.00, 10.0(1,	»3.00,	15.00,	17.00.	19	30.
22.00
5.00 Pisan glasbeni spored; 6.40 Naš jedilnik; 8.05 Lepe melodij« — znani napevi; 8.35 Igra pihalna godba: 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo ♦ (ponovitev) — Klopotci pojo; 9.30 Lahka glasba;
10.10 50 minut simfoničnih plesov; 11.15 «Sem fantič z zelene^ ga Stajerja«; 12.00 Opoldanski operni spored; 12.30 Kmečka univerza — Prof. ing. Vinko Sadar: Kako in kdaj poglabljamo orni-co; 12.40 Vesela godala; 13.15 Pi*» san spored zabavne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.30 «Zveneči spomini«; 18.00 Okno v svet; 18.15 Kmečka godba igra;
18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Zavrtimo naš glasbeni globus.
televizija
17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Jane Austen: ((Ponos in predsodek«, dramatizirana povest.
[ KINO )
odv. Padovan.
* * *
Pred sodiščem se je moral zagovarjali tudi 38-lelni Fran-cesco Di Pinto od Sv. M. M. Sp., ki je bil obtožen neha-mernega umora in povzročitve telesnih poškodb.
Mož je namreč 6. decembra 1954. leta zakrivil prometno nesrečo, pri kateri je bilo vec potnikov Di pintovega avta ranjen.h, ena pa je celo podlegla poškodbam.
Di Pinto, ki je šofiral «fiat 151)0», je vozil po cesti Nabrežina - Sesljan. V avtu sta bila zakonca Natalija in inz. Nikolaj Bolotov iz begunsae-ga taborišča pri Sv. Soboti in še dve osebi, Ti dve sta se rešili brez poškodb, medtem ko sta se Di Pinto m Bolotov razmeroma hudo ranila. Najhuje pa je bilo Boletovi ženi, ki je zaradi hu-d.h poškodb med prevozom v bolnišnico podlegla.
Policija je tedaj uvedla preiskavo m najprej zaslisalu Di Pinta. Ta se je skliceval, da ga je naproti vozeči avto o-slepil z močnim, lučmi. To pa m bilo res, ker so ostali potniki izpovedali, ca niso videli nobenega avta. Cesta je bila zaradi nočne ure prazna. Nepr.cakovano pa so avtomobilu ugasnile luči in trenutek zatem so se znašli izven ceste.
Policija je bila prepričana, da se je Di Pinto, ki je imel šele mesec dni šofersko dovoljenje, zmotil med vožnjo ib da je nehote ugasil luč, zaradi česar je zašel s ceste. Ce bi tedaj šofer takoj zavrl, bi se verjetno rešil nevšečnosti in kazni, tja katero ga je včeraj obsodilo kazensko sodišče, to je 4 mesece zapora.
Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje člane, da bo deseti redni letni občni zbor v nedeljo 20. oktobra t. I. ob 0.30 dopoldne v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Roma 15-11. z običajnim dnevnim redom.
* * *
Mladina prosvetnega društva Lonjer-Katinara obvešča, da Je današnja predstava vesele vaške trodejanke »Ploha* odložena zaradi obolelosti dveh igralk.
Prosvetno društvo »S. Škamperle* prt Sv. Ivanu obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v društvenih prostorih dne 30, t, m. ob 20. uri,
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* Sv. Jakob. Pričeli smo ponovno z glasbenim poukom. Kdor bi se hotel prijaviti, dobi Informacije vsak torek in petek ob 17. url v Ul. Montecchi (MII. desno,
 «»------------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. oktobra se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 10, umrlo pa Je 6 oseb.
POROČILI SO SE:	uradnik
Giulio Zorzetti in prodajalka Lu-cilla Pascutti, mehanik Gualtie-ro Zorn in šivilja Maria Bossi, klepar Fausto Zorn in šivilja Maria Mirossich, mizar Sergio Mania in blagajničarka Kelina Ghersetli, trgovec Luigi Virzi-Pipio In gospodinja Kosa Sta-bile, tesar Angelo Pintus in gospodinja Letizia Mezzavilla, železničar Ferruccio lerlni in prodajalka Anna Stetanutti, uradnik Giovanni Tonello in gospodinja Tullia Valentini, delavec Francesco Cebulec in frizerka Marisa Pedrazzoni, inštalater Mario Del Greco in gospodinja Jolanda Michelazzi.
UMRLI SO:	66-letni	Enrlco
Umek, 57-letn! Pietro Bertocco, 60-letna Mercede Campanaro por Uedalo, 71-letna Ernesta Martin 73-letna Katarina Hladnik por Lesohnlk, 65-letni Santo Crosara.
Excelsior. 16.00: «Koepenicki kapitan*, Heinz Ruhman-n, Hao-nelore Schroth, M. Held.
Fenice. 15.30: «Kralj v New Yor-ku», Charles Chaplin in Davvn Addams.
Nazionale. 16.00: «Canyon River*.
• George Montgomery in Marisa Hendenson.
Filodrammatico. 16.00: «Krila orlov*, J. Wayne, M. 0’Hara. Technicolor.
Grattacielo. 16.00:	«Mala	koča*,
Ava Gardner, VValter Chiari, S. Granger. Mladoletnim prepovedan vstop.
Supercinema. 16.00:	«Krila or-
lov*, J. Wayne, M. 0’Hara. Technicolor.
Arcobaleno. 16.00:	«Frankenstei-
nova krinka*, P.' Cushing, H. Court. Mladoletnim prepovedan vstop.
Astra Rojan. 16.00: »Anastazija*
, I. Bergmann in Y. Brinner. Capitol. 16.00; «Grof Max», Vit-torio De Sica, Alberto Sordi, Tina Pica.
Cristallo. 16.00: «To moje noro srce*, S. Hayward in D. An-drevvs.
Alabarda. 15.30: «Nežni spol*, J-Allyson, Joan Collins, D. Gray-Ariston. 16.00:	«Daljna	zemlja*,
James Stevvart, Rulh Roman, Corinne Calvet.
Armonla. 15.00: «Moj ljubimec j* bandit*, B. Scott.
Aurora. 16.00: »Pustolovščine Ih ljubezni Omarja Khayyma». Technicolor. C. VVilde.
Garibaldi. 16 00:	«Veliki mata-
dor*, A. Quinn, M. 0’Hara, Ideale. 16,00:	«Maruzzella», M.
Alassio, M. Serato.
Impero, 16.00; »Calle Mayor», B. Blair
Jtal a. 16.00: «Tujec med angeli*
(Ki,smet), Vic Demone. Moderno. 16.30: «Stirje piloti reakcijskih letal*, M. Girotti, A-Cifariello, A. Checchi, Davvn Addams.
San Marco. 16.00:	»Eliana Ih
možje*, I. Bergman, M. Ferrer. Savona. 16.00: «Avtobusna postaja#, M. Monroe, D. Murray. Viale. 16.00: «Zločinčeva ljubimka*, G. Stevens.
Vilt. Venetu. 15.30: »Seme nasilja*, G. Foru, A. Francis, L. Calhern. Mladoletnim prepovedan vstop.
Belvedere, 16.00:	«Zgodba dr.
VVassella«, G. Cooper.
Marconi. 16.00: »Sami v neskončnosti*, W. Holden,
Maisimo. 16.00: «Krlk orlov*, Todš Tryon.
Novo cine. 16 00:	»Guendallna*,
Raf Vallone, S. Koščina in J-Sassard.
Odeon. 16.00: «Zene in arena*, M.
Fellx in J. Mlstral.
Radio. 16,00:	»Ljubezen velike
kraljice*, R. Schneider, A. Ho-ven.
Secolo Sv. Ivan. 16.00:	»Pusto-
lovka iz Bahamasa*. Y. De Carlo.
Skedenj. 16.45: «Lord Brutnmell*-
Nastopa tudi igralska skopih*
Marcelli-De Rosč
MALI OGLASI
D
MAGAZZINI FELICE, Trs«, Ul-
Carducci 41 (nasproti pokriteg* irga, telef. 90.513). Prodajamo! srajce, hlače, spodnje hlače, to-kavice, bele Jopiče za natakarje In mesarje. Velika Izbira delovnih oblek. Vse po najnlžjlh eena«-
KLJUB NAPITEMU VZDUŠJU TURČIJA PRIPRAVLJA VOLITVE
Bo turška vojska zares ostala brez generalov?
Vladna stranka je razpisala volitve vprav sedaj iz dveh razlogov: zaradi povezovanja opozicije in zaradi tega, ker je verjetno, da bi znala dobiti mnogo glasov na podeželju
Turčija in Sirija sta te dni obiekt pozornosti vse svetov-n« javnosti. Američani pra-VlJ». da nameravajo Turčijo n*pasti Rusi, Sovjetska zveza Pa očita Američanom, da s fv°jo kampanjo in pritiskom °gražajo Sirijo, ker noče v njihovo interesno področje. A-'armantne govorice celo napovedujejo skorajšnji spopad, ločim drugi ocenjujejo vse le kot »posledico ruske Propagandne kampanje«. Ce-Prav so vse te ocene več ali manj pristranske in tenden-c>ozne, je tudi res, da je v tem delu sveta ponovno napeto in da se vse od tedaj, odkar so ZDA začele z izvajanjem svoje «Eisenhowerje-v* doktrine« napetost v arabskem svetu veča. kar nujno vPliva tudi na splošne odno-** v svetu, to se pravi na raostritev hladne vojne, ki je Pred časom nekoliko popusti-la- V tej tvegani igri med dvema interesnima sferama se je Turčija znašla zato, ker spada v tako imenovani «za-Padni obrambni pas«, ki naj k' bil za ZDA, kot je Eisen-hotver rekel, »življenjske važnosti«.
In čeprav je Turčija trenutno v središču tega napela ozračja, je turška vlada azpisala za prihodnjo nedelo državnozborske volitve. r° je kaj čudna zadeva, ven-dar je vsaj za sedaj vladajočo "Demokratsko stranko razumljivo. in to iz dveh raz-logov. preden pa spregovorijo'0 o tem, je nujno treba prikazati kratko zgodovino parlamentarnih borb v Turčiji. Vse do leta 1946 je Turčija Poznala le enostrankarski si-®tem, ko je bila na vladi jrjudsko-republikanska stranka. Ko se je nato iz skupine voditeljev same republikanske ftranke, ki je bila nekoč edina ‘n zares močna stranka, izc-opozicionalna Demokratka stranka, je ta takoj prevzela vajeti dežele v roke ’n eta 195o na parlamentarnih volitvah prepričevalno zmaga-4- Oč 487 poslanskih mest i,b je dobila kar 408. Se izra-?lteje so demokrati zmagali 'la 1954. ko so od 541 poslancih mest dobili 504 mesta, “očim je republikancem ost-i-o 30 mest. nacionalni stran-' Pa komaj 5 mest,
Poraz republikancev je bil e toliko bolj očiten, ker so 'hladi predstavniki Demokratko Stranke na volitvah pobrali vsa mesta tudi starim Političnim delavcem Republi-*ansKe stranke. To razmerje Poslapskih mest v turškem Parlamentu pa moramo neko->ko drugače tolmačiti, kajti Ja velikanska razlika ne gre
moč Združenih držav in pa zunanja posojila. Poleg tega so demokrati odprli na stežaj vrata tujemu kapitalu, ki se je vsidral v novo turško industrijo. Toda to je imelo za posledico, da se je poljedelstvo zanemarjalo, k čemur je pripomoglo še nekaj zares slabih letin in Turčija je morala začeti uvažati izredno velike količine prehrambenega blaga, čeprav je do pred kratkim bila močan izvoznik žita. Letošnja letina pa je bila v Turčiji izredno dobra in ker odpade na kmečko prebivalstvo še vedno 80 odst. prebivalcev Turčije, je letošnja jesen kot nalašč za žetev glasov na podeželju. Da turška vlada s tem računa, se vidi tudi iz tega, da je dovolila kmetom povišanje cene žitu kar za 40 odst., kar je povsem v nasprotju z vsemi ekonomskimi zakoni, da se cena pridelku dvigne prav tedaj, ko je letina dobra. Toda voditelji Demokratske stranke vedo, da je bolje pritegniti kmečko prebivalstvo na račun mestnega in povišanje cene žitu je odkrit volilni manever.
Ko smo prej omenjali turški volilni zakon, smo videli, da gre v Turčiji pri volitvah vedno za popolno zmago ali popoln poraz. To se odraža tudi v sedanji volilni kampanji. Opozicija sicer nima kaj očitati sedanji turški vladi glede njene zunanje politike, ker bi tudi sama ubrala isto smer, pač pa. se vsa borba vodi v zvezi z notranjo politiko. Glavno težo imajo očitki na račun nedemokratičnosti, vedno bolj diktatorskih zakonov in seveda gospodarskih težkoč. Z druge strani pa sta obe struji — vladna in opozicijska — izkoristili v kampanji vsa možna sredstva. Pri tem je značilno, da se je v volilno kampanjo močno vmešala sama vojska. Ker pa se vojak kot tak ne sme javno ukvarjati s političnimi zadevami, so mnogi višji častniki podali ostavko na svoje položaje in se v politični metež
ških generalov’ je na strani Demokratske stranke, nič manj turških generalov in polkovnikov pa ni na strani opozicije, Tuji opazovalci v Ankari hudomušno komentirajo, da je Turčija, kateri naj bi po nekaterih vesteh pretda nevarnost sovjetskega napada, ostala brez generalov, Ni vaz-no, če bo turška vojska dejansko ostala brez generalov, toda to dokazuje, da je tudi turška vojska močno razcepljena in to izrazito v dva tabora, le da gre tu skoraj izključno na račun turške notranje ne pa zunanje pohti-ke.
Nocoj otvoritev letošnje gledališke sezone: SNG nam Je za začetek pripravilo dramo eStrah pod bresti*. Na sliki prizor iz tretjega dejanja.
0’Neillovo
ČAS JE ZA SETEV
Kako si bomo povečali pridelek prihodnje žetve
  mi .............
TUDI ZA ANTROPOLOGIJO SE SVET VRTI
Kako so prišli v Ameriko predniki sedanjih plemen ?
Indijanci niso ločeno človeško pleme? - Na severu ameriške celine prevladujejo rumenokožci, na jugu pa rjavokožci - Teza o stiku med Polinezijo in Ameriko temelji na argumentih civilizacije
le
1 na račun spremembe poli-
tien,
liv
usmerjenosti turških vo-°ev, ampak tudi na račun Urškega volilnega zakona.
po sedanjem volilnem *akonu dobi v nekem volil-8etn okrožju vse poslance ti-** Stranka, ki je dobila rela-Ivno večino, dočim na opo-lc'onalno stranko, pa čeprav “nese prav tako mnogo gla-°v. ne odpade noben posla-ec. Ta volilni zakon je še uiš> od znanega De Gaspe-Uevega volilnega zakona 50
ortstotk
«b
nese
ov plus 1, ki se pa ni
1 volitvah leta 1950 je emokratska stranka dobila •443.029 glasov in 408 poslan-*k.h
d k mest, republikanci pa so ^ 'l' 3 135 828 glasov in ko-v-ji. poslanskih mest. Kot. . lmo, gre tu za dejansko nulo povedano — zelo ne-^tokratičen zakon.
• mdirno sedaj na vprašali’ zakaj Demokratska stran-razP»suje volitve sedaj n 1b, Prihodnjega maja, ko po-Vte* sedanji mandat. Predaj »t g.a sedanji vladni stran-p 2a, to, da bi med tremi o-CerIC'iskimi strankami, in si-k med Republikansko stran-in	Nacionalno stranko
Priši'°V0 Stranko svobode ne 10 do uresničenja sporazu-njit ° ^oa''c‘j' že pri sed.i-p0 ^°'itvah. Omenjene tri > j 'c^isKe stranke so se nam-in ** 'ansko leto dogovorile hai ?- P°dP|salc sporazum o ta k1 S0(iel0vanja v borbi Sy ranitev demokratičnih
Plati 'n' ter tudi 0 Chpm 0rm' za volitve. Ker se kai °kr*t*^* stranka zaveda, k» iv''e ne zmore nova stran-tt .	,0	kili sposobni stori-
,k v okviru Republikan-p^i franke), je z volitvami J- ,a. dokler sodelovanje
m tesno. inntru.s' aiement, ki je no n,u °Pazovalcev v Ankari kr«	Je letošnja — do-
sp,. e,'na. Ta problem sicer ga a v vrsto problemov vae-
Turčli'Ur*1Ce8a gospodarstva. ,je .'ja je v dobi sedanje vla-OrJ^la vrsto ekonomskih
lehnf-n<>V' ki pa s0 bilp bo1^ značaja. Skoraj ‘°tno agrarno deželo io
v j ” 'ati skušali spremeniti jint trijsko daželo. K temu J* mnogo pripomogla po-
Antropologija nas je učila, da se človeštvo deli v štiri plemena; v belokožce, črnce, rumenokožce in rdečekožce; toda že nekaj let so moderni učbeniki opustili «teorijo o četverih plemenih«. Rdečekož-cev ali Indijancev, ne smatrajo več za čisto pleme. Koža Indijancev je bila rdeča samo tedaj, ko so jo namazali z rdečo ali rdečkasto barvo, preden so izkopali bojno sekiro. Oblika njihove glave je povrgli kot civilisti. Vrsta tur-1 vsem mongolska, neke poteze
pa črnske. To postaja vedno bolj izrazito, čim bolj se približujemo jugu.
Mongolske lastnosti Indijancev so zlasti tipične v kamnitih hribih Kanade. Mongolske značilnosti so čiste pri Indijancih z ameriškega Severozapa-da. V Srednji Ameriki, Peruju in Amazoniji prevladujejo črnske poteze, ki postanejo povsem čiste pri nekaterih Indijancih na Ognjeni zemlji.
Iz tega izhaja, da na severu Amerike prevladuje rumeni e-
mam
Jules Dassin je pred dnevi končal snemanje novega filma, ki obravnava temo o alžirskem uporu in upornikih. Film so posneli v Alžiru.
lement. Eskimi so prav gotovo čisti Mongoli. Skrajni južni del, na obalah Ognjene zemlje pa naseljuje živelj, ki se oddaljuje od mongolskega tipa, in tu imamo čisti rjavi element. Ko se približujemo centralnim krajem, opazimo, da se oba elementa mešata tako, da je moč opaziti, kje prevladuje rjavi in kje rumeni element. Amerika je torej naseljena z rumenim plemenom, ki je prišlo s severa, in ki se je pomešalo rjavim plemenom, ki je prišlo z juga.
Mnogo težje vprašanje predstavlja za strokovnjake prebivalstvo Južne Amerike. To so ljudje temnorjave polti, ki so prišli iz Avstralije. Tolmačenje črnskih značilnosti pri Indijancih Matto-grossa, Patagonije in pri poslednjih potomcih iz plemena Maya, je lažje, če po mnenju nekega etnografa dopustimo, da je zibelka črnskega plemena Afrika.
KDO JE PRVI STOPIL
NA AMERIŠKA TLA?
Preden odgovorimo na to vprašanje, je po mnenju nekaterih znanstvenikov potrebno razlikovati med dvema pojmoma, ki se navadno smatrata za istovetna: med črncem in ne-groid^m. Kaj so negroidi. Njihovi glavni predstavniki so pigmejci. Nekatera teh plemen prebivajo v neprehodnih afriških pragozdovih. Podrob-
			
■
i
i
Ufi
FOTOGRAFSKI KOTIČEK
ti
Fotoamater
pripraviti
si more sam razvijalec
d
i
d 1
V fotografskem kotičku smo že pisali, kako se razvije o-svetljeni film, toda takrat je šlo za kupljeni razvijalec, ki se raztopi v določeni količini vode. Naš namen pa je, da uvajamo fotoamaterja k šted-nji, kajti z nakupom potrebnih razvijalcev v prahu, sui-fita. sode in fiksirne soli se bodo izdatki skrčili komaj na eno tretjino, kar pri nekat-kratni rabi v poletnem času in popolnem počivanju v zimi, ne pride niti v poštev, medtem ko ima prihranek velik pomen pri tistih diletantih, ki jih zima v fotografskem delovanju ne ustavi.
Za pripravo razvijalca nam je predvsem potrebna majhna tehtnica, s katero lahko tehtamo ne samo dekagrame ampak tudi grame. Strošek je za prvi hip občuten, a se v najkrajšem času izplača s prihrankom. Potrebne so nam tudi tH pollitrske steklenice, ki naj ne bodo enake, da jih med seboj ne zamenjamo. Za fiksirno kopel nam bo služila večja steklenica, ki lahko vsebuje dva litra, kajti fiksirn.t kopel trnja mesece in mesece, kar ne velja za razvijalec. V trgovini, ki se ukvarja s fotografskimi potrebščinam’, si nabavimo 10 do 20 gramov
metola, 50 g hidrokinona, pol kg suhega sulfita, pol kg suhe sode in 50 g broma. Iz vseh teh kemikalij bomo sestavili razvijalec, medtem ko bp-mo stresli pol kg fiksirne soli v dvolitrsko steklenico in da bo fiksirna kopel okisana, ji bomo dodali 50 g borove kisi«, ne, ker se okisana fiksirna kopel vzdrži bolje.
Voda, ki nam bo služila ra sestavo razvijalca, lahko vsebuje preveč apna, klora in soli in je zato potrebno, da jo dobro prekuhamo in da nam vre vsaj pol u.re, 1« tem bomo tudi pregnali preobilico zraka, ki ga vsebuje vsaka voda. Naša tržaška nabrežinka kolikor toliko že odgovarja, a še najbolje stori tisti, ki si lahko pripravi večjo zalogo deževnice. Zelo važno je, da se fotoamater že v prvem času navadi na uporabo dobre vode in čistih kemikalij, da se tako izogne vsakemu presenečenju.
Sedaj pa se kar spravimo na tehtanje in topljenje. Za sedaj pustimo na strani tisto steklenico, ki nam bo služila zu razvijalec in si predvsem pripravimo steklenico s suho sodo in bromom. Etiketa, si bo prilepljena na steklenici s
sodno raztopino, naj bo označena z veliko črko B. Ta črka B naj bo vsaj petkrat večja od tistih črk, ki nam bodo povedale, da imamo opravka z raztopino sode, kajti na etiketi bo napisano 10-odstotna soda, ker smo raztopili v 500 g vode 50 g suhe sode. Tretja steklenica bo vsebovala 50 g broma in bo zaradi tega napisano na etiketi 10-odstotni brom. Ta steklenica bo nosila jako veliko črko C.
Sedaj pa se spravimo na najbolj važno steklenico, ki bo zaznamovana z veliko črko A. V to pollitrsko steklenico bomo natresli 1 g metola. Da se bodo kemikalije hitreje raztopile, bomo rabili namesto mrzle vode mlačno, ki naj ne presega 50 stopinj. Ko bo metol popolnoma raztopljen in le tedaj, ko bomo gotovi, da je v resnici raztopljen, bomo stresli v steklenico 20 g suhega sulfita n počakali, da se tudi ta popolnoma raztopi. V to steklenico stresemo naposled še 2 g hidrokinona, Raztopini, ki vsebuje 1 g metola, 20 g suhega sulfita in 2 g hidrokinona. dodamo še iz steklenice C 5 lo 10 kub. cm broma, kajti naš razvijalec potrebuje 0.5 do 1 g broma, V zadnjem primeru
smo merili 5 ali 10 kub. cm namesto da bi tehtali pol g ali 1 g broma.
Se eno delo bomo opravili, preden sestavimo razvijalec in predamo temu naš osvetljeni film. Raztopino prve ’n druge steklenice je treba filtrirati. Za to delo nam služi majhen lijak, v katerega vtaknemo malo bombaža.
Za razvijanje nam bo- služila mešanica enakih delov A in B. Za razvijanje filma je potrebno še razredčenje z e-nim delom vode, medtem ko nam služi koncentrirani razvijalec za razvijanje papirja. Taka mešanica A in B bi u-fetrezala normalni osvetlitvi filma, v primeru pa, da gre za preveč osvetljeni film, bomo dodali razvijalcu nekaj kapljic iz steklenice C, ki vsebuje 10-odst. brom. Da je bil film	preveč osvetljen,
nam kaže prehitra njegova temnitev, v nasprotnem primeru pa vemo, da imamo o-pravka s premalo osvetljenim filmom, ker ta le počasi temni. V tem primeru nam služi majhen dodatek raztopljene sode, ki j° hranimo v steklenici B. Taka rešitev premalo ali preveč osvetljenega filma nam bo pomagala le v primerih, ko gre za enkrat krajšo osvetlitev namesto predpisane, predolga o-svetlitev pa se lahko raztegne tudi na tri do štirikratno in zato	se moramo držati
pravila, da so naši negativi raje nadnormalno osvetljeni.
Diletant, ki se ne ukvarja
s povečevanjem velikih formatov, ni treba, da se zateka k takim razvijalcem, ki o-hranjajo drobno zrno, kajti negativi, ki so razviti z navedenim	razvijalcem, prene-
sejo povečanja do 13x13, ne da bi zrno najmanj motilo.
R. P.
nosti iz zgodovine negroidov so še slabo znane. Ostankov tega plemena imamo mnogo, a so razpršeni. Na severu se sled negroidov izgublja.
Kitajska in japonska folklora govori o malih, hrabrih in spretnih črnskih ljudeh, proti katerim so se morali boriti njihovi predniki. Se danes se v teh krajih pravi o hrabrem človeku, da ima v sebi črnsko kri.
V dobi, ko, mongolsko pleme še ni naseljevalo osrednje A-zije in ogromnih predelov Kitajske je bilo tamkajšnje prebivalstvo več ali manj ne-groidno in se je pomikalo proti severu.
Tedaj so ti prebivalci odkrili Ameriko. Kako se je to zgodilo? Kitajci so potisnili ne-groide, pa jim zato ni preostalo drugega, kot da se u-maknejo v Ameriko. Ameriški etnograf Ernest Hooton domneva, da so prvi ljudje, ki so stopili na ameriška tla, bili negroidi, ki so prišli z afriških obal. On misli, da so se na severozapadu Azije mešali mongoloidi in negroidi, in je nato tak živelj prihajal v A-meriko.
OD KDAJ JE AMERIKA
NASELJENA?
Novejša raziskovanja odkrivajo, da so pred 10.000 ali 25.00(J leti na tem področju živeli ljudje. Po nekem paru pletenih sandal so izračunali, da gre za dobo izpred 9000 let Te sandale so našli v dolini Misisipija. V Mehiki so našli ostanke človeka, ki je živel pred 12.000 leti, v Nevadi pa najdbe, ki datirajo izpred 15.00Q ali 20.000 let.
DRUGA TEZA
Francoz Paul Rivet pa je mnenja, da je azijski etnični element sekundarnega pomena, to je, iz kasnejše dobe Prihod črnskega plemena v Ameriko datira izpred 15.000 let.
Po tem mnenju je še pomembnejša vloga ki jo tu igrajo prebivalci Melanezije. Tu naletimo na zelo podobne kul turne elemente, ki pripadajo najraznovrstnejšim manifestacijam življenja in ki so skupni ameriškemu področju in Avstraliji. Zanimivo je na primer, da terminologija, s katero mnoga ameriška plemena označujejo čolne, morje itd, popolnoma ustreza tisti iz Avstralije.
Prebivalci Melanezije so bili strastni mornarji. Oni so odkrili največ otokov v Tihem oceanu. Kako naj tolmačimo istovetnost med njimi in ameriškimi plemeni? Ni izključeno, da so se ta emigrantska plemena pojavljala od časa do časa na ameriških obalah, kjer so se mogla uveljaviti s svojo razmeroma visoko civilizacijo.
Teza o stiku med Polinezijo in Ameriko temelji na argumentih civilizacije in jezikovne istovetnosti. Ekspedicije, kot n. pr. «Kon-Tiki» in De BishopoVa ekspedicija, so dokazale verjetnost prehoda morja, a so jih na splošno sprejeli neprijateljsko. Toda ne glede na to, kakšne dokaze je moč postaviti proti tezam preseljevanja čez Tihi ocean, so podobnosti prevelike, da bi jih mogli imenovati nepomembne ilučajnosti.
Se dobro ne pobereš letine, že moraš kakorkoli skrbeti za prihodnji pridelek. Sedaj je na vrsti setev ozimine. Sicer pride ta pri nas razmeroma malo. v poštev, ker smo ta nekdaj močno razširjeni pridelek o-pustili. Vzrokov za to Je več. Kot prvega štejemo njegovo nerentabilnost. Zato se je moralo žito umakniti drugim bolj donosnim kulturam. Drugi vzrok: naši kraji niso žitorodni. Tretji razlog: malo je orne zemlje.
In vendar se temu pridelku ne moremo popolnoma odpovedati, ker ostanejo za drugimi pridelki v zemlji snovi, ki jih žito v naj več ji mevi potrebuje. Žito ima torej tudi 'pri nas svoje mesto v plo-deredu ali v kmetijskem ko-Icbarju, le z razliko, da dajemo prednost ječmenu in ovsu, za katera so pri nas boljši pogoji.
Hektarski donos žitaric je pri nas majhen, saj ie le med 15 do 20 q na hektar. Tudi za ta preveč skromni dohodek dolžimo predvsem potrpežljivo zemljo in nato sušo. Kras res ni žitoroden kot so na primer Lombardija, jugoslovanski Banat, ruske plodne pokrajine itd. A tudi če bi bil, bi ne mogli na njem gojiti mnogo žita, ker je malo o«ne zemlje in moramo gn jiti tudi druge kulture. Ne moremo pa trditi, da je za žitarice neprimeren. To so že dokazale svoječasne, razmeroma dobre letine in to potrjujejo novejši poskusi
Kot smo rekli, mora vsako količkaj urejeno kmetijsko gospodarstvo zaradi pravilnega kolobarjenja gojiti tudi žito. To pa pomeni, dg spada na vsako zemljo. Treba pa ie v vsaki zemlji ustvariti takšne pogoje za njegovo rast, da u-spevajo vsaj nekatere vrste žita. To dosežemo le s smotrnimi kmetij&ko-tehničnimi u-krepi.
Navadno vsejemo, kar imamo, ne da bi si prizadevali zg primerno zrnje, za pravilno pripravo zemlje, za razkuženje semena, za gnojenje in dr. Vsako od teh zanemarjanj nosi pri slabi letini svoj rUlež,
Odkar v Jugoslaviji uvajajo priznane sorte žita (pšeni-re), ki jih natančno preizkušajo, jim pravilno gnojijo, jih razpleveljajo itd., so na poskusnih površinah zaznamovali lepe uspehe in ponekod dosegli dva, ponekod celo trikrat večji donos na hektar. Tudi pri nas bi mogli doseči tn 50 in več odstotkov večji hektarski donos, če bi se pri gojitvi te kulture ravnali po umnih načelih.
ičelo pomembna za pridelek je prva razvojna doba (rast) do cvetenja. V drugi lazvojni dobi (po cvetenju) odvaja rastlina hrano v dozorevajoče plodove (v seme-klase). Za to je — vedno seveda ob zadostni hrani v zemlji — potrebna le zadostna ko-
ličina vode. To nalogo morejo uspešno vršiti le rastline (žitna stebla), ki niso v rastni dobi trpele pomanjkanja. Tako se tudi skrajša oblikovanje klasa (zrnja) in rastline ubežijo suši.
Celo s samo pravočasno iz-vedeno setvijo lahko zvišamo pridelek za 15 do 90 odstotkov. Za naše kraje se priporoča jesenska setev v drugi polovici oktobra in prvi polovici novembra. Stari is-kušeni poljedelci rečejo, da zaleže ena pest te žetve za t.-i pesti pomladne. To nedvomno drži, saj se rastline bolj ukoreninijo, v rahli zemlji se nabere več vlage, rastline se bolje razvijejo in laže klubujejo b„leznim in suši. Vrh tega sc z jesesnko setvijo razbremenimo pomladne setve, ko so nam kmečka o-pravila mnogo bolj za petami kot sedaj.
Pšenico sejemo za deteljo, krompirjem in krmskimi rastlinami. Razen detelje naj bi bile te rastline prejšnje leto gnojepe s hlevskim gnojem. To pa naj bi po mnenju mnogih gospodarjev zadostovalo tudi pšenici. Taka praksa pa ni uspešna, ker niso rastline zadostno preskrbljene s potrebno hrano. Za zemljo, ki je bila prejšnje leto dobro pognojena s hlevskim gnojem, so potrebna umetna gnojila, predvsem fosforna, ker bre? fosforne kisline ni klenega zrnja, niti krepkih trdnih stebel. Niti ni — kot vsi dobro vc-mo -— lepih klasov (zrnja) na slabotnih, šibkih stebelcih. Zato moramo gnojiti z dušič-
nrtim gnojilom, ki pospešuj* rast. Tretje gnojilo — kalijevo — okrepi (kakor foafomo) stebla in jih napravi odporna proti boleznim in polega-nju. N n vsakih 100o kv. metrov lani pognojene zemlje potrosimo: za pšenica: 15 kg super-fosfata (perfosfato) 8—10 kf čilskega solitra ali 10 kg apnenega dušika, 8 kg kalijev* soli (sale potassico); za jei-vun: 15 kg superfosfata. 5 kg čilskega solitra, 10 kg kalijeve soli; za oves; 10 kg sup*i'-fosfata.
Ječmen ljubi, kot znan«, hlevski gnoj, dočim je oves zelo skromen in uspeva tud* na slabši zemlji.
Te količine umetnih gnojil so povprečne, kar pomeni, da je treba bolj izčrpani zemlji večjih količin umetnih gnojil.
V trgovini dobimo tudt **-stavljeno gnojilo (nitrofoskal ali PKN). ki vsebuje vse trt snovi (dušik, fosfor, kalij). T* gnojilo trosimo v dveh obrokih: ko smo njivo preorali, damo na vsakih 1000 kv. m*, frov okrog 60 kg in nato njivo pobranamo, ko seme iaka-li, dodamo še kakih 30 kg.
Preorana in pognojena *j4-va naj počiva vsaj teden dni, šele nato sejemo. Pri nas navadno sejemo z roko, ker nimamo sejalk. Veliko bolj u-spešna pa je setev v vrst«, ker nam prihrani na semenu, rastline se bolj enakomerne in bolje razvijejo in jih laže gojimo.
Pravočavsna jesenska aetev in gnojenje z umetnimi gnojili dvigneta žitno letino.
mmm
V španskem mestu Valenciji in njeni okolici so te dni imeli velike poplave, ki so terjale več desetin mrtvih. Ko se je voda nekoliko unesla, so prišli na vrsto zemeljski usadi, ki >o porušili mnogo hiš. Na sliki vodovje v predmestju Valencije.
iiiiiHiitHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiimiimiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiittiiiM
DA BOMO IMELI SPOMLADI ZGODNJE CVETJE
Domače gojenje hijacint se lahko začne že sedaj
Kakor je na odprtem trobentica oznanjevalka pomladi, tako je v naših zaprtih prostorih hijacinta njena sestra.
Domovina hijacinte j? Azija, in sicer v »okolici Bagdada in Aleppa. Rimljani, ki so bili znani kot nepoboljšljivi osvajalci, so jo prinesli v Rim v XVI. stoletju, a, njena druga in prava domovina je postala Holandska, ki je vrgla na trg dvojni cvet hijacinte šele leta 1612. V i-stem času se je šopiril kot kralj cvetlic tulipan in zato je bilo hijacinti težko utreti si pot v vrtove bogate gospode, a Holandcem je z njihovo vztrajnostjo v iskanju novih oblik in barv v kratkem uspelo, da je zanimanje za hijacinto iz dneva v dan raslo in da so se njene cene izredno visoko dvignile. Tako izhaja iz nekega seznama o cenah hijacint v letu 1133, da so bile plačane čebule «Pa,ssetout» 210 goldinarjev, Staate Generaal 181 gld., Rose Blanche Violette 105 gld in da je bila najcenejša vrsta «Empereur Amurath« plačana s petdesetimi goldinarji. Ze naslednjega leta je bilo plačanih za 8 majhnih čebulic «Passe non plus ultra« kar 1850 goldinarjev. Leta 1752 je izdal Jurij Voorhelm prvo navodilo za gojenje hi-jacint in v monografiji hijacinte, ki jo je izdal Saint Simon 1768. lota, je navedenih že °000 vrst te lepe cvetlice.
Gojenje hijacinte se je posebno razširilo v XVIII. stoletju in danes zavzema hijacinta med vsemi cvetlicami, ki izhajajo iz čebulic, prvo mesto, to pa predvsem zaradi lepega in dišečega cveta
zahtev, ki jih ta zgodnja pomladanska cvetlica terja.
Ker zgodnja saditev čebul prinaša najlepše cvetje zaradi močnejših korenin, ki se skozi dolgo jesensko in zimsko dobo do pomladi lepo razvijejo, je potrebno, da ne odlašamo več s saditvijo in da se pomujamo.
Čebula hijacinte naj bo vsajena približno 10 cm globoko, vrhu zemlje pa naj se potrosi še za 2 cm peska. Lonec naj bo postavljen v temen prostor, kjer ostane tako dolgo, doikler štrli iz zemlje približno 5 cm dolg poganjek, nakar damo lonec za nekaj dni v senco, nato pa naposled na sonce. Lonec naj ne ostane na oknu vedno v isti legi, ampak naj se dnevno obrača za približno eno četrtinko, take da dobi cvet-' lica svetlobo in sonce ne samo od ene strani, ampak o-koli in okoli.
Zanimivo je gojenje hija-
cinte v posebnih steklenih posodah, za kar ne pride v poštev zemlja, ampak navadne voda. Da se voda ne o-kuži, je treba pokriti dno i navadnim sladkim cgljem, • kljub temu se mora voda obnoviti vsakih petnajst dni. Pri takem delu obstaja nevarnost, da se pokvarijo nežne korenine. Pri menjanju vede naj se ne vzame čebula iz vode, kajti zadostuje, da jo dvignemo za dober c.entimeter nad vodo, da lahko odlijemo staro in rtalije-mo sveže vode, Da nam veter ne zvrne lonca, ki ima navadno majhno dno, si lahko pomagamo s kamenčki ali Šibrami, s katerimi obtežimo dno, da stoji lonec nepremakljiv na svojem mestu. Tudi tovrstna gojitev hijacinte zahteva v začetku popolno temo in če je v našem stanovanju nimamo, ti lahko pomagamo z navadno omaro,
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHniiiiiiiniMi
Uspelo je, zaprosil jo je za roko, glej dogovorjeni znak)
Gorišbo-benešhi dnevnik
<Azijtka> po poročilih pokrajinskega zdravnika
Včeraj samo v Gorici 106 novih bolnikov
Proti bolezni pomaga močna hrana in dosti spanja - Bolniki naj prenehajo z delom in ležejo v posteljo
Medtem ko smo se doslej v Gorici dobro branili pred šzijsko gripo, smo zadnja dva dneva »vrgli puško v koru-žo». Število bolnikov, ki se je v četrtek povečalo za 40, je včeraj ponovno izredno naraslo; pokrajinski zdravnik je zabeležil 106 primerov. Tudi drugi kraji v pokrajini so zelo prizadeti. V Tržiču so zabeležili 78 primerov, v Gra-dežu 46, R on k ah 50, Krminu 38, Dolenjah 12, po nekaj primerov pa tudi po vseh o-Stalih občinah. Tudi Doberdob, Sovodnje in Steverjan niso izvzete, čeprav je števi-ly. bolnikov zelo omejeno.
V tem moramo takoj dodati, (Ui je epidemija zelo močno razširjena, vendar ne povzroča zaskrbljenosti, ker je bolezen zelo blaga in hitro mine.
Zdravniki nimajo na razpolago učinkovitega zdravila, zato si morajo ljudje pomagati, kot najbolje vedo. Ker je bolezen izredno nalezljiva in zadostuje pogovor z bolnikom na razdaljo enega metra, da se bolezen prenese na zdravega človeka, se priporoča, da se ljudje izredno pazijo, ker lahko samo tako preprečijo širjenje epidemije. Obiskovanje javnih lokalov, kavarn, kinematografov se odsvetuje. Pač pa se priporoča dovolj spanja, kretanje na prostem in uživanje močne hrane, predvsem sadja in zelenjave. Uživanje limonov, ki imajo veliko vitaminov, je zelo priporočljivo. Velike važnosti je tudi osebna higiena. Neobhod-no potrebno je umivanje rok pred vsakim obedom.
Osebe, ki čutijo bolečine v grlo, hrbtu in ki imajo temperaturo, naj prenehajo z de-lfcm, predvsem pa naj ne hodijo v javne lokale v mestne avtobuse itd., ker s tem poslabšajo svoje zdravstveno stanje in okužijo še okolico. Bolniki naj si ne mislijo, da bodo bolezen preboleli »na go-gatrs, kot se reče. ampak naj ležejo in se pokrijejo s toplo odejo, da se jim ne pridružijo še druge bolezni. Pokličejo naj zdravnika in ga potrpežljivo počakajo, ker so te dni prezaposleni z obiskovanjem bolnikov.
Martinovanje SPD 10. novembra na Lokvah
SPD organizira 10. novembra popoldne avtobusni izlet na Lokve, kjer bo martinovanje ob dobro založenih mizah z divjačino. Odhod avtobusa iz Podigore ob 13. uri; peljal do čez Travnik na blok pri Rdeč' hiši. Voznina za člane 200, za nečlane 300 lir. Do 1 novembra sprejemajo vpisovanje in naročila večerje.
NESREČA PRI ZAGRAJU
Tržaško sodišče zvišalo kazen Pellaggiju
Pred tržaškim prizivnim sodiščem so proučili razsodbo, k: jo je goriško sodišče izreklo proti 35-letnemu Aldu Pellaggiju iz Portogruara in 28-letnemu Francu Gorjanu iz Ul. Caprin v Gorici, sedaj bivajočemu v Avstraliji. Goriško sodišče je prvega obsodilo na 4 mesece zapora in 20.000 lir globe, drugega pa na 6 mesecev zapora pogojno, 4cer sta povzročila nenamerni umor.
Kakor se čitatelji še spominjajo, je po avtomobilski dirki v Gorici 8. maja 1956 Pellaggi z dirkalnim avtomo-
bilom povozil na križišču pri Zagraju motociklista Gorjana, ki je peljaj s seboj Cirilo Lutman iz Standreža. Mladenka je zaradi zloma lobanje če/, en dan.umrla, Gorjan pa se je zdravil 90 dni.
Sodišče je razsodbo goriške-ga sodišča pregledalo in zvišalo Pellaggiju kazen na šest mesecev zapora ter potrdilo ostale člene razsodbe,
 «»-------
«Živi plamen*
27. oktobra v Gorici
Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostuje v nedeljo 27, oktobra v Gorici z dramo Johna Steinbecka «2ivi plamen«, ki jo je v slovenščino prevedla Mira Mihelič. Predstavi bosta v Prosvetni dvorani na Korzu ob 16. in ob 20. uri.
 «»-------
Inž. Rigonat, ravnatelj občinskih podjetij
Na prihodnji seji občinskega sveta v Gorici v torek ob 18 uri bodo razpravljali o predlogu občinskega odbora, da postane inž. Quirino Rigonat, ki je baje že prevzel to. funkcijo, ravnatelj občinskih podjetij. Obenem bodo razpravljali o občinskem obračunu za leto 1966.
----c.----
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4. tel. 25:76.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI
Obsojena motociklista
Pozivi po telefonu
ki so ostali brez odgovora
Osumljeno ker
ni
žensko
storila
so oprostili, dejanja
Bruno Tribusson iz Ul. Brigata Casale 35 in Ezio Alma-rigogna iz Ul. Montesento 99 sta se 22, junija letos okoli enajste ure ponoči peljala na močnem motociklu po Ul, Ma-melli. Ker sta bila nekoliko »v rožicah«, se nista menila za posledice, ki bi jih utegnila imeti njuna vožnja z ugaslimi lučmi in izredno močnim ropotom. Ko sta se pripeljala do postaje Zelenega križa, sta ju dva agenta javne varnosti posvarila na nevarnosti njunega početja. Na opozorila se nista samo požvižgala, ampak sta hotela stražnika imeti še za norca. Ker se stražnikoma ni dalo, da bi se z njima prepirala, sta ju pozvala, naj jima sledita na kvesturo. Odgovorila sta jima; «Midva se požvižgava na politpjo.« To je biio preveč. S silo so ju spravili na kvesturo in ju zaklenili v cciico, kjer sta spoznala svoj položaj, šele potem, ko sta nekaj ur preležala na deskah in se streznila. Proti njima je bila . vložena tožba, ki se je končala slabo. Obsodili so Tri-bussona na 5 mesecev in 10 dni zapora in globo 1.000 lir pogojno, Almerigogno pa zaradi poprejšnjih obsodb na 6 mesecev in 3 dni zapora ter 1.000 lir globe.
Urar 44-letni Giuseppe Pisani že nekaj časa ni imel miru pred telefonom, ob vseh urah ga je nekdo klical, ne da bi se oglasil. Klicanje je postalo že tako nadležno, da je v vsakem telefonskem signp-lu videl namero neznanca, ki ga je hotel spraviti ob živce. Slednjič se je odločil in zadeva sporočil kvesturi, ki je pooblastila TELVE, naj nadzoruje telefon in izsledi nadlež-neža.
2e nekaj dni po vzpostavi-
'nitiiiiiiiiiiiiiHiniiiiMiiHiiiiitiiiitiiimiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
Vozni red avtobusov za mesto in podeželje
Te dni je stopil v veljavo sledeči vozni red avtobusov, ki vzdržujejo promet po Gorici in z okoliškimi vasmi.
PROGA št. 1: Glavna postaja - svetogorska postaja. Ob delavnikih odpelje izpred glavne postaje ob 5.25, 6., 6.20, 6.40, 6.55. 7.05, 7.15, 7.25, 7.33, (do 20.05 vsakih 8 minut), 20.05, 20.20, 20.30, 20.45, 21.05,
21.20,	21.35, 21.50, 22.25, 23..
Ob praznikih odpelje izpred glavne postaje ob 5.25,	6..
6.20, 6.40, 7., 7.15, 7.30, 7.45, 8., 8.10, 8.15, 8.20, (do 21.05 vsakih 8 minut), 21.20. 21.35, 21 in 45, 22., 22.15, 22.30, 23., 23 in 30, 00.15.
PROGA št. 2: Glavna postaja - bolnišnice. Ob delavnikih odpelje izpred glavne postaje ob 9.10. 14., 15.50, 17.35, izprec' umobolnice ob 9.55, 15 in 15, 16.35. 17.55.
Ob praznikih odpelje izpred glavne postaje ob 8.15, 9.10, 10.55, 14., 15.50, 17.35; izpred umobolnice: 8.40, 9.55, 11.15, 15 in 15, 16.35, 17.55.
20.30, 22.10. Ob praznikih izpred glavne postaje ob 9., 10.,
12.40, 14., 15., 16., 17.35, 18.20,
19., 20., 21.35, 22.30, 23.30, Odhodi z Majnice ob 9.35, 10.25, 13.15, 14.30, 15.30, 16.30, 17.55,
18.40, 19.30. 20.30, 22., 23.. 00.15. PROGA št. 8: Glavna postaja . Pevma - Oslavje. Ob praznikih izpred glavne postaje: ob 7., 8.*, 10., 12.40, 14.*, 17.35*. 20.*. Odhodi z Oslavja ob 7.30*, 8.50,	10.30, 13.15*, 14.50, 18., 20.50*. Ob praznikih ottoj /pred fla/nc postaje ob 14.*, 15., 16., 17.35*, 18.45, 20.*. 21.. Odhoči z O-slavja ob 14.30, 15.30, 16.30,
18., 19.20*, 20.30*, 21.30.
* Pelje po Ulici V. Veneto in v Podturnu.
PROGa št. 6: Korzo Verd,- -Stražice . Standrež - Sovodnje. Ob delavnikih s Korza Verdi ob 6.30, 7 05*,	7.40**, 8
m 5*, 8.40. 9.30, 10.25, 11.20*.
12.30, 13.20*, 15.10, 17., 18., 19.*, j 21.. Odhod' iz Standreža ob 16.55, 7.30*, 8.15**, 8.50*. 10..
tv: nadzorstva nad Pisanije-vim telefonom v urarni v Ul. Oberdank so ugotovili, da je nekdo poklical Pisanija s telefonskega aparata št. 2980, kjer stanuje Maria Toboga iz Drevoreda D’Annuzio 4. Na sodišču se pri soočenju Toboga in Pisani nista poznala in je zaradi tega odpadel tudi vsak razlog, zakaj naj bi žensko obsodili. Pretor jo je oprostil, ker ni storila kaznivega dejanja.
Sodili so še nekaterim ljubiteljem vinske kapljice. 46-letnega Luigija Grudna iz Ul. Corsica 17 so obsodili na tri dni zapora, ki jih je že presedel, ker je 13. oktobra v pijanem stanju v Raštelu nadlegoval ljudi. Ludvika Krači-no iz Ul. Baiamonti 22 so obsodili na 45 dni zapora, ker je bil 5. avgusta pijan na tleh pred Nuovo Mondo.
Na 1.000 lir globe pa so obsodili 28-letnega Rodolfa Lau-renttiga, rojenega v St. Lenartu in bivajočega na Gradu, ker so ga našli 4. avgusta v vodoravnem stanju na Travniku. Vzrok: pijanost.
Športni dnevnik
Italijansko nogometno prvenstvo
Juventus pred porazom ? Važna tekma Triestine
Na teniških igriščih v Neaplju
Francoski tenisarji vodijo proti italijanskim s 3:1
Triestina y Modeno brez Bellonija - Zanimiv derby Genoa - Sampdoria - Torino pred prvo zmago
Jutri je na vrsti sedmo kolo | ricam odprlo. V tem vprašanju italiianskeea nogometnega pr- pa je ravno tisto gibalo, ki po-
italijanskega nogometnega p venstva v katerem se bodo srečale naslednje snajstorice: Atalanta - Inter, Fiorentina -Roma, Genoa - Sampdoria, La-zio - Napoli. Milan - Juventus, Padova - Lanerossi, Spal - A-lessandria, Torino - Udinese in Verona - Bologna.
Čeprav je bilo odigranih že šest kol, j.e še vedno prezgodaj, da bi iz trenutnega vrstnega reda na lestvici mogli sklepati že zanesljive zaključke o dejanski vrednosti in o možnostih posameznih enajsto-ric. Prvenstvo je se dolgo in do sprememb bo nujno prišlo, ker je skoraj nemogoče, da bi moštva kot Milan, Bologna, Torino in Genoa ostala tam kjer so danes, t. j na dnu. Vprašanje je le, kdaj se bo tem in še nekaterim drugim enajsto-
vesti od tu in tam
Nogometne
V prihodnji nogometni sezoni tudi Hnnappi pri Sampdorii?
Vodstvo Sampdorie naj bi z njegovim angažmajem preprečilo odhod Ocwirka
PROGA št. 5: Travnik - po- ! 10-50- 12*« 12 '>5- l3r>0*. 14-40. kopališče - letališče. Ob delav- i®-> 17.30, 18.30. 19.50*, 21.30. nikih odpelje s Travnika ob Ob praznikih s Korza Verdi
ob 7., 7.40, 8.40. 10., 11.20,
7.35, 9., 13.15, 14.,	15.,	16*,
18.10, Odhodi izpred pokopališča ob 8., 9.50, 13.35,	14.40.
16., 17*. 18.25. Ob praznikih s Travnika ob 10., 14., 15., 16 in 20. Odhodi izpred pokopališča ob 11.15. 14.40, 16., 17..
* Ne vozi med 10. novembrom 1957 in 1. marcem 1958.
PROGA št. 7; Glavna postaja . Podgora. Ob delavnikih odpelje izp-ec glavne postaje ob 5.20, 7., 8., 9., 10.,
11., 12.35, 13.25. 15., 17.40, 19.,
20., 21.35. Odhodi z Majnice ob 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
13., 14.10,	15.30,	18.10, 19.30.
12,15,
13.15, 15.*, 16.30, 17.30*. 18.30*, 19.30, 21.*.. Odhodi iz Standreža ob 7.20, 8.10, 9.10, 10.55, 11 in 45, 12.45, 14.*. 15.50«, 17., 18.*, 19.*, 19.55, 21.30*.
** Odpelje izpred glavne postaje in se ustavi pri glavni postaji.
* Nadaljujejo vožnjo v Sovodnje.
Opozorilo. Avtobusi odpeljejo izpred slaščičarne De Roc-co v Standrež . Sovodnje po ulicah Cadorna, Leopardi čez Stražice in se vrnejo na Korzo Verdi.
DUNAJ, 18. — Po vesteh av-strijskega tiska naj bi Ernst Ocwirk, katerega pogodba s Sampdorio bo potekla s koncem sedanjega prvenstva, dobil za naslednjo sezono nadvse ugodne ponudbe enega izmed milanskih hgašev. Da ne Di izgubila Ocwirka namerava baje Sampdoria angažirati še desnega krilca avstrijske reprezentance Gerharda Hanap-pija, ki je v nedeljo proti Češkoslovaški igral svojo 65. tekmo za reprezentanco.
* * *
SANREMO, 18. — Madžarski nogometaš Puskas, ki se je z družino naselil v Bordighen, je včeraj treniral z moštvom Sanremese. Igral je v moštvi: rezerv, ki je prav zaradi njegove prisotnosti premagalo prvo moštvo s 6:0. Puskas sam je zabil sicer le l gol, bil pa je graditelj in dejanski tvorec tudi ostalih. To je bil prvi Pu-sikasov trening z žogo po daljšem premoru.
* * *
STOCKHOLM. 18. — »Glava« švedske nogometne reprezentance Gunnar Gren, je od bil ugodno ponudbo, da bi postal tehnični svetnik Genoe. Med svojo profesionalno kariero v Italiji je Gren igral pri Genoi, sedaj pa igra v drugorazrednem švedskem klubu «Oergyte I.S.« »Profesor« — ko' pravijo Grenu — je izjavil, da je glavni razlog njegove odklo nitve v tem. da hoče pomagati svojemu klubu do kvalifikacije za prvo ligo in da hoče igra-
lllltlllllllMIIIIHIIIIIIMHIIIIIMIIIIIMIIIIIIItlllltl
- KINO -
CORSO. 17.00:	#Ariana», G.
Cooper in K. Hepburn. VERDI. 16 30: «Vlak za Yumo».
G. Ford, cinemascop. VITTORIA 17.15: «Nevesta z morja«, J. Collins in R. Burton, cinemascope ir. v ban vah, zadnja ob 21.30. CENTRALE. 17.00: »Represalija«, G. Madison in F. Farr, v barvah, zadnja ob 21.30. MODERNO. 17.00; »Rdeča trombentica z juga«.
ti v švedski reprezentanci na prihodnjem svetovnem prvenstvu.
Nova struktura madžarskega prvenstva
BUDIMPEŠTA, 18. — Agencija MTI je sporočila, da je predsedstvo nove madžarske nogometne zveze, v katerem so poleg predsednika Sandorja Barcsa še podpredsednik Ferenc Pazar, upravni direktor Jenoe Kovacs in glavni tajnik Gyoergy Honti, izdelalo nov potek madžarskega prvenstva ki je naslednji: prva liga bo imela 14 klubov, od katerih bodo zadnji trije na koncu tekmovanja izpadli v nižji razred:
druga liga bo razdeljena v 3 pokrajinske skupine od katerih bo vsaka imela po 18 klubov. Zmagovalci vseh treh skupin se bodo kvalificirali za prvo ligo, zadnji štirje v vsaki skupini pa bodo izpadli;
tretja liga bo imela 9 pokrajinskih skupin s 16 klubi vsaka. * * *
DUNAJ, 18. — Disciplinska komisija avstrijske nogometne zveze je dobila nalogo proučiti položaj Rapida v zvezi z njegovo odklonitvijo, da' bi odigral tretjo odločilno tekmo Vojvodino za srednjeevropski pokal. Vojvodina je zaradi tega od Rapida zahtevala povračilo stroškov, ki jih je že imela s pripravami za tretjo tekmo.
* * *
LONDON, 18. — Med angleškimi negometaši še vedno razsaja azijska gripa. Voditelji kluba #Lincoln City» so morali zaprositi za odgoaitev tekme s klubom «Bristol City» ker je 9 članov njihovega kluba bolnih. 4 pa se ne počutijo dobro. To je že deveta tekma v angleškem nogometnem prvenstvu v sedanji sezoni, ki so jo morali odgodiji zaradi azijske influence. Iz istih razlogov so bile odgodene tudi 3 tekme v škotski ligi.
pa je ravno tisto gibalo, ki povzroča, da je prvenstvo vedno zanimivo in privlačno.
In ker smo že omenili štiri enajsterice, ostanimo kar pri njih in poglejmo, če ni morda že jutrišnja nedelja tista, ki naj pomeni preobrat v njihovi dosedanji vlogi. Genoa se bo pomerila kar doma v lokalnem derbyju s Sampdorio. Mogoč je vsak rezultat, čeprav se zdi. da ima Sampdoria določeno prednost. Toda Genoa mora vendar prelomiti s serijo neuspehov in zakaj bi ne bil tokrat ravno derby za to najprimernejši, posebno še. ker je Sampdoria dokaj nestalna v svoji formi.
Torino ho sprejel v goste Udinese. Ce ne bi vedeli kakšnih podvigov je možna furlanska ekipa, bi dejali, da ima Torino lepo priložnost za dosego svoje prve zmage v letošnjem prvenstvu. Tako pa je vse odvisno od tega, če bo Ma-rjano-vičeva četa vsaj ponovila igro pretekle nedelje proti Juven-tusu, ki jo samo zaradi izredne smole ni odločila v svojo korist. Poleg domačega terena ima Torino tokrat tudi to prednost. da bo njegov nasprotnik po sili. razmer nastopil z okrnjenim moštvom, ker je zbolel srednji napadalec Bettini.
Milan je preteklo nedeljo v Vidmu pokazal, da se v njem končno le nekaj prebuja. Tokrat bo lahko to potrdil proti nasprotniku, ki doslej še ni bil premagan in ki sploh še ni oddal nobene točke. Lahka rečemo zaradi tega, da bo milansko srečanje med Milanom in Juventusom ključno srečanje sedmega kola, ki nam lahko prinese tudi spremembo v vodstvu, če bo seveda Napoli nadaljeval s svojo serijo Kazenskih rezultatov.
Preostaja nam še Bologna kateri letos kljub vsem rožnatim obetom ne gre in ne gre V njenih vrstah mora biti nekaj narobe, ker bi se sicer ne moglo zgod'ti, da po vodstvu s 3:0 komaj reši točko. Njen tokratni nasprotnik bo Verona, ki na svojem igrišču ne pozna kompromisov, saj je obe dosedanji domači tekmi odločila v svojo korist.
Zanimivo in v borbi za najvišja mesta pomembno srečanje bo končno še v Florenci med domačo Fiorentino in Ro' mo. Ce zmaga Fiorentina, kar je najbolj verjetno, potem se bo lahko povzpela na tretje mesto na lestvici, toda pogoj je, da zmaga z dovolj visokim rezultatom. Nekaj negotovosti skriva v sebi tudi tekma mel Atalnnto m Interjcm, v kateri Inter prav gotovo ni brez iz-gledov na vsaj polovični uspeh v ostalih dveh srečanjih A lige pa sta favorita Padova in Spal proti Lanerossi ju in A-lessandrii.
V B ligi so po petem kolu v vodstvu Triestina, Como, Ta-ranto, Venezia in Bari s 7 točkami, »oda že jutri se zna zgoditi, da nit? enega od naštetih moštev ne bo več na prvih petih mestih. Foložaj je namreč spričo dolge vrste kan. didatov za prvo mesto še Ved-no zelo nejasen. Triestina, *i je trenutno z najbo’išim količnikom prva, se bo srečala z Modeno v t*kmi, ki bo lahko dala Triestini v roke vstopnico za A ligo. Toda borba bo težke in Triestina bo morala poklicati na pomoč vse svoie nemajhne izkušnje in sposob-
Atalanta-Inter	1 X
Fiorentina-Roma	1
Genoa-Sampdoria	1X2
Lazio-Napoli	X 2
Milan-Juventus	X
Padova-L. R. Vicenza	1
Spal-Alessandria	1
Torlno-Udinese	1
Verona-Bologna	1 X
Z. Modena-Triesfina	X 1 2
Simm. Monza-Venezia	1 X
l.ivorno-Fed. Roma	1
P. Patria-Vigevano	X 1
Cagliari Taranto	1 X
Sanremese-Reggina	1
nosti svojih napadalcev, če bo hotela doseči kaj več kot točko, ki bi bila za njena visokoleteče cilje skorajda premalo.
Druga zanimiva m važna tekma bo med Marzottom in Comom in vse kaže da se bo moral Como umakniti s svojega dosedanjega položaja, ker
Mcrlo in Darmon prekinila pri vodstvu 4:1 za Merla t odločilnem setu - Poraz Pietrangelija
bo 4
je Marzotto doma kar precej močan. Prav tako bo težko za Venezio, ki se bo iz Monze najbrž vrnila praznih rok. Nič boljšega usoda se ne obeta Ta-rantu na Sardiniji in le Bari lahko upa, da bo na lastnem igrišču kos Brescii ter vsaj o-hranil če ne že izboljšal svojega mesta na lestvici.
ATLETIKA
Tudi trije Angleži v hoji na 100 km
LONDON. 18. — Don Thompson, Tom Misson in George Chenckley bodo zastopali Anglijo v hitri hoji na 100 km od Lugana do Lecca, ki bo 1. novembra. Don Thompson, ki je bil član britanske ekipe v Melbournu, je leta 1955 zmagal v hoji na 100 km v Italiji.
NEAPELJ, 18. — Danes se je v Neaplju začel teniški dvoboj med Italijo in Francijo. Po prvem dnevu vodijo francoski tenisarji s tremi zmagami proti eni ob eni prekinjeni igri.
Rezultati:
Remy - Maggi 6:2, 2:6, 6:4.
Pilet - Fachini 6:4, 12:10
Jacobini - Perreau Saussine 6:4, 6:0
Haillet - Pietrangeli 6:1, 6:3
Merlo - Darmon 1:6, 7:5, 5:1 (prek. zaradi teme).
Borba med Remyjem in Mag-gijem je bila skoraj ves čas izenačena m le proti Koncu je Italijan popustil medtem ko je Remy do kraja igral hladnokrvno in zbrano ter pokazal tudi kvali»etno igro. V drugi igri sta Fachini in Pilet mnogo grešila, »oda v odločilnih trenutkih je bil Francoz pri-sebnejši. Pietrangeli je nastopil po komaj preboleli azijsKi influenci »n zaradi tega seveda v nejoopolni fizični kondiciji. Haillet je igral odlično Ul je bil pogosto deležen aplavzov za svoje dobre poteze.
Pri stanju 3:0 za Francijo je Jacobini dosegel lahko zmago nad četrtim Francozom Perrau Saussinom. Naslednjo točko za Italijo bi prav gotovo priboril Merlo, da ni bil dvoboj prekinjen zaradi nastopa teme. Merlo. ki igra kot še marsikateri drugi italijanski igralec proti Darmonu s kompleksom inferiornosti, je v prvem setu bil skoraj brez moči, v drugem pa je prešel v ofenživo in taktično dobro izkoristil Darmo-novo siljenje k mreži. Z isto taktiko si je tudi v tretjem in zadnjem setu priboril znatno prednost.
Jutri so na programu naslednja srečanja: Haillet Merlo, Perreau Sgussinč - Maggi, Pi-let-Grinda - Sirola-Pie»range'i in Darmon-Remy - Maggi-Fa-chini.
valo v Nemčijo, kjer se Landsbergu pomerilo z repr®* zentanco Nemčije. V italija^ ski ekipi je 13 igralcev, tnj® voditelji in trener. Po teknu * Nemčijo do italijanska ekip* odpotovala v Bad Toelz, kjef se bo v nedeljo pomerila z m®* štvom Češkoslovaške.
Rokoborba na Montebell*
Carnera zmagal brez napora
Nastop profesionalnih rolko« borcev s Primom Carnero n* čelu je privabil sinoči v šport* no palačo na Montebellu okr°4 2000 gledalcev, ki so Dili Prl* če dokaj zanimivim borban* Glavno zanimanje je vladalo seveda za nastop «giganta» i* Sequalsa. Carnera je kiju*, svojim letom dokazal, da v tej vrsti rokoborbe zlepa nim* enakovrednega nasprotnika« Švicarskega prvaka Conrad* je položil na hrbet v 3. rundu
Od ostalih borb je oila naj« bolj zanimiva ona v srednje* težki kat., ki se je končala ne« odločeno med prvakom Avstri* je Jaturskim in prvaaom Bel* gije Martinom.
  \
e o k s
HOKEJ NA LEDU
Italijanski hokeiaši proti Nemčiji in ČSR
MILANO, 18. — Izbrano ita lijansko moštvo v hokeju na ledu je danes zjutraj odpoto-
  ..................
Tudi dirka po Lombardiji
žrtev azijske influence
Italijanske povezane ekipe grozijo z odstopom Zaradi influence bodo manjkali Baldini, Coppi, Defilippis, Van Looy in številni drugi
MILANO, 18. — Dve okolno-sti vznemirjata organizatorje 51. kolesarske dirke po Lombardiji, ki bo v nedeljo na 238 km dolgi progi: azijska influenca in grožnja povezanih ekip (z industrijami) z odstopom. Prva je že požela svoie žrtve, med katerimi so Baldini. Coppi, Defilippis, Albani. Filippi, Ferle-nghi, Barozzi, Va luzzi, Crespi med Italijani, med tujci pa Van Looy, Van Daele, Šchils in še nekateri: druga pa se mora še razviti tako da bo šele jutri ob registraciji znano, kolikšno oo končno število udeležencev. C.-bi povezani uresničili svoje grožnjo, bi odpadlo nadaljnjih 30 kolesarjev, s čimer bi di•-ka precej izgubila na vrednosti. Povod za grožnjo povezanih je dalo dejstvo, da so or ganizatorji povabili ekipo, ki predstavlja povezavo torinske industrije aperitivov z belgijsko kolesarsko hišo, katere ko-
lesarji (skoraj izključno Belgijci) imajo znatno boljše pogoje za afirmacije kot pa domače povezane ekipe.
Glavna borba se bo utdi letos vodila med italijanskimi ir. inozemskimi dirkači, pri čemer pa so inozemci spričo obolelih italijanskih favoritov na boljšem. Kljub temu predvidevajo, da se bo vprašanje prvih mest odločilo v finišu. Dirka velja kot zadnja vožnja za selekcijo Desgrange - Colombo.
KOŠARKA
RIO DE JANEIRO, 18. — Prvi dan finalnega tekmovanja v svetovnem košarkarskem prvenstvu za žene, so bili sinoči doseženi naslednji rezul tati: Češkoslovaška - C’’e 76:46 (30:19), Brazilija - Paragvaj 48:46 (25:27).
Marconi - Ferrer
PARIZ, 18. — Iz Pariza P®* roča,jo da se bo evropski P1* vak welter kategorije Emili® Marconi 4. nov. boni s Fran* cozom Seraphinom Ferrerom-Dvoboj, ki bo v športni palači v Parizu, ne bo veljal za naslov.
*	*	*	j
SAN FRANCISCO, 18. - E®* die Machcn, prvi izzivale® Floyda Pattersona, svetovnega prvaka težite kategorije, se 00 13. nov. srečal v San Francis®® z Tommyjem »Hurricanotn* Jacksonom. Machen doslej # svojih 23 Dorbah odkar je Pr<1* fesionalec še ni bil premagan« Jacksona pa je lani julija Pre" magal Patterson.
# « •
PARIZ, 18. — Francoska b®-ksarska zveza je predlagala« da bi bil tudi Seraphme Fer* rer vključen v izločilni turi»r za svetovno prvenstvo srednje* lahke kategorije, v katerem naj bi sodelovala še prvak ati* gleškega imperija Peter Via* termann in evropski prvak Ra* lijan Emilie Marconi.
uatovorm uredetv STANISLAV HENKO riška TiskarsV zavod ZTT • Trd
KINO SKEDENJ
predvaja danes 19. in Jutri 20. t. m. nadvse zanimiv barvni film MGM
lord Brummel
Pred filmskimi predstavami in po njih nastopa igralska skupina Marceili - De Rose.
KINO PR05EK-K0NI0VEI
pred taja danes 19. t. m« ob 19.30 Universal film:
Trije Amerikanci v Parizu
Igrajo. Tony Curtis Julie Mean.s.
in
LOJZ
KRAIGHER
Romun
K0NT	R0L0R
im	IBAR J
narejeno naivnostjo, izvajanjih, zardel v
Mesto k Filiki, jo uberem proti domu.
Mela je igrala. Jaz sem pel
«Gospod kontrolor je danes izredno sentimentalen!« me presodi Melica.
Berta se namrdne:
»Skrokan! Vsega sit!*
Belne ni doma. Odkar je Mela tu, zahaja zopet redneje taroku. A tudi jaz sem zadovoljen, da je dobila Berta varuha.
Schabotova odhodnica je bila kakor so sploh odhodnice. :oba dolgčas, prisiljeni dovtipi, ženiranost, zadrega — ter se družba ne ogreje pri pijači. Po prvih napitnicah: -tanje navdušenje za hip, kesanje in petje, zabava se po-.eteri v manjših krogih - krik in vik, pijanost...
Lčschnigg, Wabitsch, Kukowetz, dr. Zom, Loschinski in uge nemške korifeje sede krog slavljenca. Drze se rezervi-no, ker je družba mešana.
Od Slovencev so navzoči: svčtnik, sodni pristav, notar in . Črnko, vsi s soprogami. Čutijo se tujci v nemški družbi, bolj sdaloi kakor gostje. Edino dr. Cmko in njegova žena se 'koliko oživita in razmahneta.
On nazdravi odhajajočemu, da se poslovi v imenu Sloven v. Proslavlja njegovo nepristranost, narodnostno strpnost Nemci se muzajo. Posegar dregne Sormanna in mu pome lene. Dorca se obme proti stropu in zazeha — slovenski ,vor je ne zanima. — pa se potreplje z roko po odprtih ustih,
da zadoni. Prestrašeno se ogleda z dobro Družba v smeh. Dr. Črnko se zaplete v zadregi.
»živio« in «Slava» utone v rezkem, brezobzirnem »Heil! Heil! Heil!«
Svčtniku je brati muko na obrazu, nervozno preklada svoje dolge noge pod stolom in vprašuje s pogledi gospo Melanijo. Ona je brezbrižna, mirna; tu in tam pofiksira mežikajoč nemškega avskultanta Labacherja, ki dvori gospe Juliji dr. Cmkovi.
Dr. Hojnik gleda na uro in se očitno dolgočasi. Tu in tam mu obleži pogled na junonski Faustini Denkovi. Oplustilov Herman strelja nanj z divjimi očmi. Ona ne ve za prvega in ne za drugega, zabava se edino s pekovo Dorco.
Notar je diplomatično prekanjen, prezira demonstrativni »Heil« in teoretizira v lepih kretnjah s Schabotom o avtomobilizmu. Poteguje se že dolgo za avtomobilsko zvezo z mestom. Njegova Lori se smehlja prijetno, s prekrižanimi rokami, zanimajočimi se očmi.
Gospa Julija je razigrana in koketira vneto z avskultantom.
Krčmarica gospa Otilija, debeluška svetlih lic, prisede k temu ali onemu in streže vmes. Tudi z mano je prijazna; a še sence spomina ni v očeh. Stavim, da bi ne vedela takoj, kako je prišla preiskovat mojo nočno omarico.
Filipina ne sedi pri meni. Včasih se mi nasmehne odkrito in prijazno kakor ljubemu znancu. Ce se ji zdi, da je nihče ne opazuje, položi vprašanje v svoj pogled — proseče in roteče :i usmiljenju zaklinjajoče.
Mimogrede ji šepnem na uho — trušč in hrušč okrog:
»Ostanete dolgo, gospodična?«
Ona se sunkoma obme in me zgrabi za roko;
«Saj me boste spremili, Kaj ne?«
Obupna prošnja je v očeh... Naglo se zopet popravi ii -Ioni glavo... Zdelo se mi je, da ji je zablestela solza na .epalnicah...
Ko sedem zopet na svoj prostor, zapazim Milanov veseli obraz, ki se mi smehlja z neskončno prezirljivim sečustvo vanjem. Gospa Melanija motri Filipino hudomušno skozi svoj lornjet.
Proti polnoči se vzdigne svčtnik, notar sledi, tudi dr. Črnko se odpravlja.
Filipina vstane, ko da bi bila že čakala na trenutek...
Prva sva zunaj. Ulica je temna.
Primem jo pod pazduho. Ona stiska mojo roko k sebi — trenutkoma Jo stisne naravnost krčevito in nasloni glavo na mojo ramo...
Še besede nisva izpregovorila.
Onkraj cerkve, v popolni temi, se nenadoma ustavi, mi plane krog vratu in bruhne v plač — ne v obupen plač: glasovi sreče so.
»Ti ljubi, ljubi moj!«
»Odpusti, Filika!«
Ko začuti mojo solzo na 3voj«m čelu — se ji izvije pridušen vrisk.
XVI.
Zjutraj se mi ni ljubilo vstati in oditi. Ko da bi po dolgem času ležal zopet pod rojstno streho — tako ugodno in prijetno mi je bilo.
Starinska postelja... Ko zagrneva zavese, sva kakor v dragocenem šotoru. Skozi špranjo sije luč z omarice na njeno orientalsko lepo glavo s črnimi lasmi in belim čelom, s skrivnostno svetlimi očmi in s klasičnim profilom. Slika mi pričara Judito v spomin... Jaz, Holofernes — brez brade in brez divjih kodrov — ležim ob zidu, zastrtem z azijsko preprogo, in čakam, da mi vzame glavo — če mi Je ni že vzela.
Starinska postelja... Ob razgrnjenih zavesah, v svetli luči — gledališki oder z Živo sliko zaljubljencev, pogreznjenih v kipeče čustvo.
Starinska postelja... Ljubko skrivališče, ko prisveti zjutraj sonce skozi špranjo in se zagrinjala razprostre. Ljubica ti prinese skodelo kave, kadeče se, opojno vonjajoče. Njeni lasje še niso počesani, v zmršenih pramenih ji leže na plečih. Nočna halja ji mehko ovija tople ude, bele lakti se prožijo iz rokavov.
Cez noč sva se pobotala. Napišem ji novo menico. Saj
moram nekdaj podedovati kaj po materi; torej je izterljiva, ** ne sedaj, pa kdaj pozneje. Ona jo sprejme. A vkljub ugovorob1 zatrjuje odločno, da je nikdar ne izkoristi.
Vajenec in dekla sta bila odšla v cerkev.
Filipina se je napravila. Spela si je lase in se oblekla *■ doma.
Izpil sem kavo. Ona sedi na robu postelje; pladenj s posodo na kolenih, da ga odnese. Njena roka mi brodi po laseh. " blaženostjo materinske ljube se mi smehlja...
Nenadoma močno trkanje na hišne duri.
»Ce nista zaprla, ko sta šla v cerkev?« se prestraši Filipin?J
Duri zaropotajo, iz veže je slišati korake... Filipina skočj in zgrne zastore pred posteljo... A vrata se odpro, neznan«0 je že na pragu...
»Nič ne skrivajte kanarčka!«
Milika!... Za božjo voljo!
K postelji skoči in jo razgrne. Ustna ji trepečejo od srd*« Bleda je, sopihajoča; čevlji in krilo, vse blatno... Porogijiv° se ozre po Filiki, ki stoji ob strani — s pladnjem in posodo bolj začudena kakor jezna.
Milika udari od spodaj gor, da zazvenči kovina in zropočeJ0 po tleh črepinje... Pa se obrne bliskoma zopet k meni in s® mi zakadi v lase:
«To je torej tista nevihta?«
Spraska me, zlasa in sklofuta.
»Lažnivec ti, hinavec, nezvestnik grdi... Mene varati s to staro škatlo!?«
Pleča se ji stresejo, roke ji onemorejo. S spačenim obraz*#" se mi zgrudi na prsi — jokajoč in vekajoč,.. Pa me vgrizb® skozi srajco in me začne butati iznova — psujoč in zmerjajoč -
Zdajci se umiri. Z rokavi si obriše solze, zlekne se ponosn^ — z rokama v bokih si ogleda Flliko od nog do glav« " zaničljivo in sovražno..«. «Fuj — odcvela kavra, zrela za pokoj!«
Malomarno stopi proti oknu in nazaj, vohajoč na ^ strani:
»To je torej tisto javno zabavišče jedrško?«
(Nadaljevanje sledit.