IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK _________________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto Vlil - Štev 300 poštnina plačana v gotovini » m. uit;v. JUU \/.ZVO) Spedizlone ln abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 13. decembra 1952 Cena 20 lir GEN. W1NTEBT0N ZAPOVEDAL NABREŽINSKEMP ŽUPANU ..NAJ DA ZAMENJATI NAPISE, DA BODO V SKLADU Z ZAKONOM" Občinski svetovalci devinsko-nabrežinske občine odklanjajo izpolnitev zapovedi generala Wintertona za spoštovanje zakona, ki nosi Mussolinijev podpis Čeprav izraža v včerajšnjem uradnem poročilu conski poveljnik živo u-Panje, (ja f,0 tjs?c v zadevi izpolnjevanja fašističnega zakonu Štev. 800 iz l. 1923 ((pokazal strpnost in zmernost», češ nadaljnje polemike glede tega po njegovem ne bi slu-2,!e koristim nikogar», morajo takoj ob začetku poudari-‘*> demokratske stranke Vji ^sednik Ollenhauer izja-^ novinarjem. da bo parla-j)re|!|a^pa skupina stranke ? **'a zveznemu parlamenta fshluc>j°. ki gra.ju kancler-i, Adenauerja. Resolucija se ft« t na za^nji razvoj ustav-?l ''file, ki je nastala v zve-), * razpravljanjem o ratifi-c>Jl bonnskih in pariških do-, v°rov ollenhauer je izjavil, 1 P (T /v ■ * n ♦ t* »> Ir o • m« i 1» ^ *ad, jo hjegova stranka ni nikakor Ovolina s kratko izjavo, ki j Je včeraj podal Adenauer, jj n> pripravljena še zaklju-1 tega vprašanja, a Nato je Ollenhauer sporočil, j? zahteva niegova stranka J*lPustitev zveznega parla-m takojšnji razpis no-Volitev. Dalje zahteva za-sstio mirovno pogodbo z za-državami, ki naj bi ^umestila bonnske dogovore. iti Pogodbi naj bi se pridru- tla!l Pogodba o varnosti, ki bi »Uomestila pogodbo o evrop-°orambni skupnosti. Za; v na mirovna pogodba naj bi *0mn'la Angležem, »bli ln Američanom * st samo na dveh področjih, ki se združitve Franco- posebno ’» ni . 'iS»; r pri vprašanjih Herliua m zd *Je’ ter pl* sestl»vl poseb->,, statuta za zavezniške o- čijj n® «'le v Zahodni Nem* Oll^n tozadevno vprašanje je Uer 'z,avil' da njegova bi v nobenem pvi- se nravi, da mi ne bomo sprejeli pogodb.« Nato ie Ollenhauer ponovil, da ie Adenauer spravil v nevarnost nemško demokracijo, ko je potegnil ustavno sodišče in predsednika Heussa v politično borbo. Na koncu je iz-iavil, da je sprejel Adenauer-jevo vabilo za privaten razgovor glede ustavne krize in da je pripravljen sestati se z njim vsak trenutek, toda ne pred prihodnjo sredo. Satelitska pokornost na donavski konferenci BEOGRAD. 12. — Iz Galaca poročajo, da je šef jugoslovanske delegacije na zasedanju podonavske komisije med razpravljanjem o jugoslovanskem predlogu poslovnika v posebnem odboru danes ponovno obtožil Z SSK in njene satelite, da hočejo zavrniti jugoslovanski predlog brez prepričljive utemeljitve in s tem onemogoči*1 enakopravnost članov komisije. Na današnji seji so se delegati kominformovgke večine posluževali istih argumentov kot včeraj ruski delegat in odklanjali posamezne člene jugoslovanskih predlogov z izgovorom da bi njihov sprejem zapletel delo komisi, je in da so jugoslovanski pred. logi baje v nasprotju z donavsko konvencijo. Med drugim je kommfor-movska večina zavrnila čl, 15 1 jugoslovanskega predloga, to Naše ljudstvo je včeraj naravnost ostrmelo, ko je ob 14. uri in še prej ob 13. uri poslušalo med poročili obeh tržaških radijskih postaj uradno vest ZVU. da je conski poveljnik gen. Winterton poklical k sebi nabrežinskega župana in podžupana ter zapovedal, da mora župan zamenjati dvojezične napise tako. «da bodo v skladu z zakonom« — kot se dobesedno glasi omenjeno poročilo, ki ga je prejel sinoči tudi naš dnevnik in ki ga dobesedno objavljamo: TRST. 12. — General VVinter-ton je dcpoldnc v razgovoru 1. gospe-aom Terčonom, župan-cim občine Devin-Nabrežina, izrekel zaskrbljenost, ker je župan ob avtomobilskih cestah svojega področja namestil na-pisne table v nasprotju z veljavnimi zakoni. General VVimterton je poudaril, da so ti zakoni jasni in da je njihova kršitev vzbudila neugocije v coni «A» na splošno ter povzročila položaj, zaradi katerega on ni imel druge izbire, kakor da nastopi. General je dejal, da se zdaj prav tako kakor v preteklosti zavzema za zakonitost in mora vztrajati pri zahtevi po spoštovanju zakona. Zato je naročil županu. naj zamenja napise tako, da bodo v skladu z zakonom. General VVinterton zlasti upa, da bo tisk v tej zadevi pokazal strpnost in zmernost, zakaj na-j daljnje polemike glede tega po njegovem ne bi služile koristim nikogar v coni. O razgovoru med poveljnikom področja gen. Winterto-nom in županom devinsko-na-brežinske občine Josippm Terčonom, nam je župan povedal naslednje podrobnosti: Potek razgovora Včeraj okoli y. ure so iz Ljudskega doma, kjer je sedež ZVU. telefonirali na županstvo v Nabrežino in sporočili, da bo gen. Winterton točno ob 12. uri sprejel župana Terčona skupno s še enim svetovalcem devin-sko-nabrežinske občine. Ob 12. uri sta na sedež ZVU v Trstu prišla župan Terčon in odbornik Floridan, katera je gen. Winterton sprejel v prisotnosti nekega tolmača, ki pa je le slabo obvladal slovenski jezik. Po pozdravih je gen. VVinterton pričel čitati vnaprej pri-pravlejn govor, katerega je tolmač sproti prevajal. Poveljnik področja je v začetku omenil. da je čutil dolžnost posredovati in povedati svoje mnenje glede dvojezičnih napisov, ki so povzročili ostro polemiko v časopisju. Potem je ugotovil, da je občina postavila omenjene napise v nasprotju z obstoječimi zakoni, ter je župana pozval, da jih odstrani in tako napravi konec tej «neza-konitosti«. Zupan Terčon je generalu odgovoril, da občinski svet ni j gtfvora pojasnil, da ima zakon smatral postavitve napisov za 1 št, 800 iz leta 1923 za fašistični protipravni dejanje, kajti do-i zakon in da se zaradi tega z mačini, ki prebivajo v teh kra- njim ne strinja in ga ne pri-jih, so Slovenci, imena vasi so znava, kot ga ne priznava no-pa taka, kot jih ,uporabljajo | ben pošten demokrat. Zaradi domačini že doiga stoletja. Na- j tega je predlagal, da bi ZVU to mu je obrazložil sklepe ob-, te zakone razveljavila ali vsaj činskega sveta, ki so dovedli | spremenila. Poročal je tudi o do postavitve dvojezičnih na-1 zadnji izredni seji občinskega pisov v vseh vaseh devinsko- sveta ter generalu predložil re- nabrežinske občine, vendar je general vztrajal na stališču, da mora občina napise odstraniti ter jih nadomestiti z novimi, ki naj bi bili v skladu z obstoječimi zakoni. Zupan je vprašal, kako naj bi to napravili, toda general je odgovoril, laj vprašajo za nasvet «legal officea pri ZVU. Vprašal je tudi, če sta bila župan in odbornik Floridan vojaka in je nato dejal, da morajo ubogati povelja višjih oblasti, kot ubega vojak povelja svojih nadrejenih. Zupan je v nadaljevanju raz- solucijo, ki je bila na zasedanju soglasno sprejeta. Toda vsi argumenti, ki sta jih oba zastopnika devinsko-nabrežinske občine predoeila poveljniku področja, so bili zaman. General je vztrajal na svojem staliiču ter izjavil, da mora občina napise odstraniti, potem pa naj išče legalno pot za uveljavitev svojih pravic. S tem je bil razgovor, ki je trajal vsega skupaj 15 minut, končan. Vest o tem generalovem razgovoru z županom devinsko-nabrežinske občine glede dvo- jezičnih napisov v Sesljanu, zaj, ko je fašistična oblast pri-Devinu in Stivanu je med na-j čela izvajati svojo rasistično Šim prebivalstvom naletela na politiko. Z zahtevo gen. Win-upravičeno razburjenje, ogor- j tertona po odstranitvi omenje-čenje in globoko užaljenost. V1 nin napisov je pred očmi na-mestu so generalovo zahtevo šega prebivalstva ponovno oži- živahno komentirali ter ugotavljali, da ZVU ne samo ščiti interese italijanskih šovinistov, temveč poleg tega še postavlja absurdno zahtevo, naj časopisje o stvari «ne polemizi- veia ona. kalvarija, katero je moral naš človek prehoditi v petindvajsetih letih fašistične vladavine. Izvedeli smo. da je bila med prvimi medsebojnimi posveto- ra», da bi se na ta način za- i vanji zastopnikov vseh poli-dušil val protestov proti ne-1 tičnih skupjn občinskega sveta zaslišani zahtevi predsednika devinsko - nabrežinske občine cone in conskega poveljnika. I odtočno izražena volja, da se V devinsko-nabrežinski obči- izpolnitev generale ve zapovedi ni, kjer je že zadnje dni vla- odkloni in da se ne izvrši ti-dala dokajšnja napetost, je vest j £fc, kar predpisuje fašistični za' ZVU naj izpolni svojo obljubo! o razgovoru še posebno vzne- j kon, ki ga je predlagal in pod- razlogov. V spomenici, ki jo je poslalo društvo «Pravnik» generalu Wintertonu kot protest proti ukrepom conskega predsednika v zadevi slovenskih napisov v devinsko - nabre-žinski občini, se najvišji u-pravni organ področja pravilno opozarja, da je ZVU že z razglasom št. 6 z dne 18. VIII. 1945 prevzela formalno obvezo, da bo razveljavila vse tiste zakonske določbe, s katerimi se dela razlika v škodo posameznih oseb ali skupin zaradi rasnih ali ver- mirila domače prebivalstvo, ki vidi v tej zahtevi kršenje in teptanje najosnovnejših pravic z dalekosežnimi posledicami. Domačinom in vsem Slovencem sploh so še vedno v dobrem spominu podobni ukazi in ukrepi, ki datirajo leta na- pisal sam Mussolini. Kajti gre za zakon, ki ima namen potvoriti narodnostni značaj naših krajev, ki so slovenski že več kot tisoč tri sto let, in ki jih hoče pred slehernim obisko- iialijanske. Toda ZVU je tudi ob neki drugi priliki dala podobno formalno obljubo. V Trstu je namreč še v začetku leta 1949 veljal fašistič- valcem iz tujine prikazati kot n* zakon št. 2042 iz leta 1940, po katerem je bila prepove- BEOGRAJSKI KOMENTARJI Wintertonovega Kadio Beograd: „ZVl v Trslu pupušča na pritisk italijanskih irnd»ntislot/ in podpira njihoi/o stališče, ki je v nasprotju s proglašenimi načeli aoglo-ameriške vojaške uprat/e“ - Aleuspek rimskih intrig med Jugoslavijo in Grčijo ju s progla (Od našega dopisnika) \ BEOGRAD, 12. — Pod naslovi kot »General Wintertcm podpira iredentistične krege v Trstu» in »General VVinterton prepoveduje slovenske krajevne napisen, objavlja nocojšnji beograjski tisk poročila o stališču, ki ga je zavzel komandant anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu glede spora med občinskim svetom devinsko-nabrežinske občine in predsednikom cone Palutanom. Calamandrei obsoja Sceibov volilni zakon RIM. 12. — V diskusiji o volilni reformi v italijanski poslanski zbornici je danes med drugimi govoril tudi levi socialni demokrat Calamandrei, ki skupno z ostalimi sedmimi poslanci levega krila (Belliar-di. Bonfantini, Cavinato. Gia-vi, Dopardi in Mondolfo) nasprotuje novemu volilnemu zakonu in stališču svoje lastne stranke, ki je vladni načrt podprla. Calamandrei je dejal, da si je demokristjanska stranka 18. aprila 1948 zakonito pridobila absolutno večino v parlamentu, ker je ta večina bila izraz razmerja glasov, da pa se zdaj, ko nima več upanja na večino glasov, noče odpovedati absolutni večini v parlamentu in oblasti. «Govorijo, je dejal Calamandrei, da morajo demokristjani v sedanjem času ostati na vladi, toda jaz ne poznam nobene stranke, ki bi imela poslanstvo, da vlada«. Kadar pa en glas šteje za pol glasu in drugi glas za dva glasa, tedaj se začenja oligarhija in totalitarizem Dejstvo, da hofo stranka ki nima več večine, kljub temu ostati na vladi, je tvav večja nevarnost za demokracijo v Italiji. Nato je Calamandrei, ki je Jugoslovanske javnosti to ravnanje ZVU v Trstu ni presenetilo, ker je anglo-ameriška vojaška uprava tudi z dosedanjim zadržanjem zlasti v Trstu oškodovala Slovence in s svojo politiko samo povzročala, da so se večale zahteve italijanskih šovinistov. Radio Beograd poudarja da stališče gen Wintertona dokazuje, da ZVU v Trstu popušča na pritisk italijanskih iredentistov in da podpira njihovo nezakonito stališče, ki je v nasprotju s proglašenimi načeli anglo-amerišike vojaške uprave. Vest dopisnika nekaterih italijanskih listov iz Aten, da je v jugoslovansko-grških odnosih nastal zastoj zaradi zahtev grške vlade, naj Jugoslavija najprej uredi svoje odnose z Italijo, je jugoslovanska javnost sprejela kot navadno spletkarjenje italijanskih imperialistov. Intrigantsko poročanje italijanskega novinarja iz Aten je poleg grških časopisov danes uradno zanikalo tudi grško zunanje ministrstvo. Politični krogi v Beogradu poudarjajo, da to poročilo dokazuje, ne le veliko nezadovoljstvo Italije zaradi zbližanja med Jugoslavijo in Grčijo, temveč' tudi pretenciozno in prepotentno politiko italijanskih iredentistov, ki mislijo, da bo Grčija žrtvovala svoje prijateljstvo z Jugoslavijo, da bi zadovoljila imperialistične težnje svoje stare nasprotnice na škodo zavezniške Jugoslavije. Pisanje grških in turških listov, ki opozarjajo Italijo, da je v njenem interesu, da uredi svoje odnose z Jugoslavijo in da sta njeno članstvo v atlantskem paktu in tržaško vprašanje dve popolnoma ločeni zadevi, pa tudi izjava grškega zunanjega ministrstva, da vodi Grčija miroljubno in prijateljsko politiko z vsemi sosedi, ki imajo tako politiko niso samo demanti tendencioznih vesti italijanskega novinarja, temveč hkrati najboljši odgovor na njegove spletke. Nedavna izjava ministra Pac-ciardija in intrigiranje italijanskih novinarjev dokazuje, poudarjajo v Beogradu, da so izjave pristojnih italijanskih krogov o želji po sporazumu z Ju- dov med balkanske narode, oziroma izoliral Jugoslavijo. Zato je medsebojno sodelovanje vseh balkanskih držav tako vazno. Zato je tudi razumljivo razburjenje v Italiji, ki s tem svojim razburjenjem samo dokazuje, da ji ni do utrditve miru v svetu, temveč da dela samo na tem, kako bi zadovoljila svoje imperialistične zahteve. Iz krogov, ki so blizu jugoslovanskega zunanjega ministrstva, se je izvedelo, da je jugoslovanska vlada zaprosila za pristanek za imenovanje novih jugoslovanskih poslanikov v Avstriji, Belgiji, na Holandskem in v Egiptu. Pričakujejo, da bodo novi diplomatski zastopniki v inozemstvu inpeno-vani in odpotovali na svoja nova službena mesta v decembru ali v začetku januarja. V zvezi s temi spremembami poudarjajo dobro obveščeni krogi, da ne pomenijo nobene spremembe kurza jugoslovanske zunanje politike. Po vesteh Jugopressa so vse te spremembe v zvezi z reorganizacijo osrednjih .organov državne u: prave in z bodočimi ustavnimi spremembami v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je dala pristanek za imenovanje novega italijanskega izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Beogradu. Novi italijanski poslanik Francesco Paolo Vanni d’Archirafi je doma iz Palerma, v diplomatski službi pa je od leta 1924. Na službeno mesto v Beograd prihaja iz italijanskega zunanjega ministrstva. Pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleš Bebler je sprejel danes grškega poslanika v Beogradu Spi-rosa Kapetanidesa, ki bo odpotoval te dni v Atene na posvetovanje v grškem zunanjem ministrstvu. Dr. Bebler je sprejel tudi novega turškega poslanika v Beogradu Agaha Aksela in se razgovarjal z njim o tekočih turško-jugoslo-vanskih vprašanjih. Sinoči je prispela v Atene na poti v Indijo jugoslovanska misija dobre volje, ki jo vodi Rodoljub Colakovič. Na atenski železniški postaji so člane misije pozdravili predstavniki grških oblasti in jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič s člani veleposlaništva. Danes predpoldne je minister Colakovič v spremstvu veleposlanika Jovanoviča obiskal grškega ministra za prosveto Kaliasa. Jugoslovansko zunanje ministrstvo sprejema še vedno šte- pisma iz vse države v zvezi z imenovanjem vojnega zločinca Stepinca za kardinala. B. B. Acheson odpotoval v Pariz VVASHINGTON, 12. — Dean Acheson .je danes v spremstvu finančnega ministra Snyderja in ravnatelja MSA Harrimana odpotoval s Trumanovim letalom v Pariz kjer se bo udeležil sestankov sveta ministrov NATO. Pred odhodom je med drugim izjavil da ni mnenja, da bo atlantski svet sprejel sklepe, ki bi bili izredne važnosti. V Pariz je danes prišel tudi britanski zunanji minister E-den V torek glasovanje o zaupn.ci Pinayu PARIZ, 12. — Na popoldanski seji je narodna skupščina s 337 glasovi proti 272 izglasovala izločitev iz finančnega zakona člena, ki pooblašča vlado, da izvede davčno reformo z dekreti v primeru, da ne bi parlament odobril tozadevnih načrtov do 31. maja. Po izidu glasovanja je Pinay izjavil, da je vlada še poudarila. da ne misli pristati na drobljenje finančnega zakona in da bo zaradi tega zahteva-vilne protestne brzojavke in j la drugo čitanje tega načrta. Priporočilo Franciji in Tuniziji za nujno obnovitev pogajanj Danes se začne razpravljanje o maroškem vprašanju - Nove aretacije v Maroku RABAT, 12. — Javljajo, da bo francoski generalni rezident v Maroiku general Guil-laume v kratkem odpotoval v Pariz, da poroča vladi. Danes so v Casablanco prišla vojaška ojačenja. ki so jih poslali v a-rabska delavska predmestja. Danes zjutraj so francoske oblasti objavile nov seznam drugih maroških nacionalističnih voditeljev, ki so bili aretirani v zadnjih dneh, V obveščenih krogih trdijo, da so včerai francoske oblasti aretirale 510 oseb Danes zjutraj je ^ .v.,, k- ------------* -- .sodišče obsodilo na j leto za- goslavijo samo prazne fraze in »pora 167 demonstrantov ki so da liaU^a prot\ utrditvi od-»bili aretitani med zadnjimi nosov med balkanskimi naro-J neredi. Vojaštvo in policija je di, čeprav bi utrditev telj od- / v stalni pripravljenosti, nad nosov najvefc prispevaio utr-1 mestom pa krožijo \eta\a. Pred- 7Tv\n strokovnjak za kazensko\ ditv miru v tem de\u Evrope. \ stavnik irancoske rezidence je . . I tt.i. jii__11____j _ * J An ca *•« # o i ia n n ni n. predlog francoske vlade za nadaljevanje pogajanj o francoskem nač*rtu za reforme V zadnjih 24 urah sta bila izvršena v Tuniziji druga dva atentata, ki pa nista imela hudih posledic V Tripolitaniji je 25.000 delavcev stavkalo pet minut v znak protesta proti i^moru tuniškega sindikalnega voditelja Hašeia. V Kairu objavlja list «A1 Ahram« poziv egiptovskega muftija na «sveto vojno za pomoč severnoafriškemu ljudstvu. ki je v borbi proti fran-coskemu 'imperializmu* Islamske verske oblasti so včeraj dale pobudo za a dogovorov, ki so pravi naj se g)asovanja izva-) pravo, dejal da se spreminja- Ugled‘balkanskih držav — sporočil, da se aretacije nacio- --------- ------------------------------ _ hm * enJeni med Adenauer- jnio po abecednem redu. Ve- Inie volilnega zakona tik pred [ poudarja nocojšnja «Politika», (nalističmh voditeljev nadalju-U,an. nacionaUsUenih strank, l povečal sedanjoi napetost. 4 ! h >■>. 1 . I A 1 1 I . .. l .. 4 .. v »nvinA« , V\ m —. . V. m r. . \ lOlA . a .»V, ulT 1 % 1 C A *-» TY\ O 1 Tl 1 Tllin V*v /\ m i V I 1 A fl V\ I najti kako obliko za centrali- ziTano evropsko investicijo. NOVI t>EL.HI, 12. — Nehru govoril pred *er naj se vzdržita vsakega de-l Belgijski minister za zuna- je bil zopet izvoljen za pred- . e j • ■ / ianio ali Zri f»i 1 ah Ir n ~ n - „-------- ,------,. . ........ . -- . --------- -- ... ----- 10.000 študenti, profesorji in / JanJ* ali ukrepa, ki bi lahko Injo trgovino Meurice je pred- (sednika indijske vi/j . • * , )UV4iUUWl I J % J r _ • ' ** I II JV. Y *Ud\ n ZahodTuiTYi vladami, inlfcina ie zavrnila ta predlog za- V vo\\tvam\ omenja s ^Va * v Primeru če bi nje- to, ker bi se v tem primeru J imenom v flenu 47S italijanske- •' morale delegacije Bolgarije, ga kazenskega zakonika, v vo- Madžarske in Romunije iijas- lilnem iarRonu pa se »emu re t>r‘šnft-Unk:t Pri°ložai'i,le ^'lenhauer izjavil; J oo ostal nespremenjen, niti, še preden bi vedele za sta lišče sovjetskega delegata. Zastopniki satelitski držav so z današnjim nastopom 6e enkrat dokazali svojo popolno podrejenost sovjetski delegaciji. če (inagrada večini«. Poslanci in novinarji, ki so v naglici prelistali pravne priročnike, s i ugotovili, da govori čl. 472 kazenskega zakonika o uporabi goljufivih mer in uteži... pTaVvm\ raste ptav zaradi tviiVioviVi naporov, da okrepe svojo neodvisnost in utrdijo svoje medsebojne odnose. Kolikor so ti napori večji, toliko manjša je nevarnost, da nekdo, ki še vedno sanja o gospodarstvu na vzhodnem Sredozemlju, izkoristi svoje članstvo v atlantskem paktu, da bi vnesel raz- iejo Kar se tiče Tunizije, javljalo. da so nov sestanek med ge. neralnim rezidentom in bejem odložili na prve dni prihodnjega tedna, ker ni bei še okreval V francoskih obvešienih krogih trdijo, da bo De Haute-tlocciue ob priliki novega sestanka z bejem znova stavil je obsodil «v imenu islama in vernikov nasilje m barbarstvo, francoskega imperializma«. Sprejeli so resolucijo, v kateri pozivaj-) arabske vlade naj prekinejo vse gospodarske odnose s Francijo. Veliko Britanijo, ZDA tn državami sovjetskega bloka. Dalje pozivajo na kulturni in politični bojkot Jutri bo politični odbor za-čel razpravljanje o maroškem vprašanju. Do zdaj še niso prejeli no-befiega odgovora na indijski predlog glede sklenitve premirja na Koreji, katerega besedilo je poslala glavna skupščina kitajski in severnokorejski vladi kongresne sttarike, 'ki. je na oblasti, v \n- r . rv n H- n rr r\ -_ — _ _ _ __ _ -a o*. ITI A /J M #\,.n n 4-. a - - _ ropskega trga in večjo sprostitev izmenjav. Na koncu je bilo poročilo odobreno, kar pomeni, da bo postalo sestavni del vladne politike 18 evropskih držav članic OEEC. To poročilo bo objavljeno jutri. Eden bo jutri poročal o rezultatih gospodarske konference držav Britanske skupnosti. diji od dneva razglasitve neodvisnosti. BONN. 12. —■ Zvezna vlada je danes sklenila določiti pariteto nemške marke v odnosu z zlatom. Na podlagi 39 dolarjev za ončo čistega zlata se ta pariteta določa na 0.238095 a-j merištoega dolarja. Danes, sobota 13. decembra Lucija. Vitača Sonce vzide ob 7.38 in zatone l(i.20. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 3.38 in zatone ob U.a-Jutri, nedelja 14. decembra Dušan, Vojmir Zakaj ne bomo volili lipe? GORICA, 12. — Na volilnem shodu Demokratične fronte Slovencev v Standrežu je po govoru tajnika DFS, kandidata tov. Viljema Nanuta spregovoril tudi neki goriški profesor in odvetnik z liste lipove vejice Svoj govor je pričel s petjem hvalnice gouoru tov. Voljema Nanuta in nadaljeval, da bi se Slovenci v Italiji ne smeli razlikovati po raznih barvah, kajti vsi smo sinovi slovenskih mater in slovenskih očetov. Pozival je prisotne na slovensko čast in zavesi, kakršno so nas učili naši veliki kulturni možje kot Prešeren Levstik, Cankar, Zupančič. Iz nezhanih vzrokov ni zaključil s pozivom, naj volijo za lipico, «ker je vseeno, za katero slovensko listo glasujejo, vendar je boljše da glasujejo za lipico«. Pravilno je, da tem narodnim očetom povemo, kar jim ure. Demokratična fronta Slovencev v Italiji je na svoji decembrski konferenci leta 1951. sprejela sklep, naj išče stike z ljudmi na drugi strani slovenskega brega. Ponujena roka DFS je naletela pri nekaterih voditeljih SDZ na gluha ušesa. Tako pri prejšnjih volitvah; tako tudi pri sedanjih. Zato pada na določene ljudi iz vodstva SDZ odgovornost za slovensko razcepljenost v tako kritičnem položaju. ko vsi Slovenci vidijo, kako so se italijanske šovinistične stranke in kominformisti vrgli v volilno borbo, da znižajo aal minimo» število slovenskih svetovalcev o občinskem svetu Narodnim možem pri SDZ je pač veliko več vredno, da v tako kritičnih trenutkih špekulirajo z glasovi slovenskih volivcev, povzročajo preplah med njimi in ribarijo v kalnem, misleč, da so ti trenutki ugodni za politično in ne narodno afirmacijo. Toda slovenski volivci niso tako nepreudarni, kot mislijo nekateri voditelji in propagandisti pri SDZ. Slovenski narod je s svojo junaško zgodovinsko odločitvijo v narodnoosvobodilni borbi dokazal svojo zrelost in pognal s svojega narodnega vrta, ki ga je stoletja in stoletja ustvarjal in gojil v potu svojega obraza in s svojimi žuljavimi rokami, »narodne očete«, ki so mislili, da jim je božja previdnost ali kdo si ga vedi kdo, podelil vlogo voditelja tegu naroda. Tisti, ki'piše te besede, je pred vojno na sebi in v okviru svoje družine okušal nji-, hovo predaprilsko tmurodno politiko» pri praznem krožniku, v revščini, medtem ko so se šli «rtarodm očetje» klerikalce in liberalce, kot se gredo danes v Gorici misleč, da se njihova zgodovinska faza še ni zaključila. Z novimi časi je pričel slovenski narod meriti razne stranke in organizacije po njihovem delu. Ce si za ljudstvo, iz .ali se! In naj sc izkažejo pri lipovi vejici s socialno stranjo. Naj pokažejo tak Dijaški dom s tolikim številom dijakov, kot ,:e v Svetogorski ulici, naj povedo, kje je njihovo podporno društvo, njihova Dijaška Matica, njihova skrb za dvolastnike, in dalje njihova skrb za slovensko kulturo z dobro desetino pevskih zborov. ki jih vzdržuje. Zveza slovenskih prosvetnih društev skupaj s knjižnico. Glasbeno Matico itd., itd. Demokratična fronta Slovencev v Italiji se s temi spomeniki svojega dela ne ponaša, Storila je vse to v interesu slovenskega naroda, njegovega narodnega in kulturnega razvoja, v ponos zamejcem in bratom v svobodni domovini. Zaradi zavesti v pravičnost svojega poslanstva med slovenskimi ljudmi na Goriškem, je darovala denar iz volilnega fonda Dijaški Matici, medtem ko so pri lipovi vejici ponujali nekemu dijaku, pet tisoč lir, če z lepaki lipove veji-cr. prelepi Dijaški dom, Ali si lahko zamislite še večjo podlost. tako imenovanih ((narodnih očetov», ki se poslužujejo tako umazanih političnih špekulacij, da bi oblatili socialno delo DFS v prid vsega zamejskega slovenstva. Slovensko ljudstvo v Italiji ne pojmuje na tak način borbe za ohranitev slovenstva v Italiji! Do tako podrobnega naštevanja nas je privedlo poveličevanje SDZ-jevskega vzačet-ka in končan — njihovega prejšnjega občinskega svetovalca in sedanjega kandidata, kavarnarja Bratuža. Dragi Slovenci, ki še mislite. da je «narodni» program SDZ-jevske skupine zdravilo naiili nezdravih razmer in našega slabega socialnega položaja, do dneva volitev imate še en dan časa za premišlja-nje. kaj nam bol j koristi delovanje DFS s tihim in stvarnim. delom med ubozno slovensko rajo, ali jezuitsko volilno prišepetavanje raznih mazačev! Ločite zrno od pleva, delo od besed, narodno socialno delo od politične priložnostne špekulacije. Po temeljitem razmišljanju pojdite na volitve in volite! Ne boste zgrešili! Tabo bomo volili v Goriei Program DFS za goriško občino m SIMilE VOTI Dl PREFERENZA <7> (h. J'CUa£l#V' NAVODILA ZA VOLITVE Slovenskim volivcem v goriški občini priporočamo naj se držijo spodaj navedenih navodil za pravilno glasovanje pri jutrišnjih občinskih volitvah v Gorici. 1. Kdor ima volilno pravico pa še ni dobil na dom volilnega potrdila, naj se oglasi na občinskem volilnem uradu na županstvu, soba št. 30 in zahteva, da mu izdajo tako potrdilo. Kdor je volilno potrdilo imel, pa ga je izgubil ali poškodoval, naj istotam zaprosi za novo. 2. Na volišče vzemi s seboj poleg volilnega potrdila tudi svojo osebno izkaznico. 3. ZNAK DFS V KROGU, ki je znak Demokratične fronte Slovencev, je na glasovnici NA DRUGEM MESTU. 4. Volil boš tako, da prekrižaš s svinčnikom na glasovnici ta znak. Vsak volivec da lahko tudi največ dva preferenčna glasova, vendar pa to ni obvezno. 5. Preferenčni glas daš na ta način, da napišeš priimek tistega kandidata na listi DFS, ki mu želiš dati prednost pod napis «Voti di preferenza«. Nosilec naše liste je dosedanji naš občinski svetovalec Pavlin B., ki je zadnja štiri leta najboljše in najbolj učinkovito brani! naše pravice. Zato oddaj preferenčni glas njemu, da bo obramba koristi Slovencev v Gorici v dobrih rokah. Na glasovnici ne sme napraviti volivec nobenega drugega znaka ne s svinčnikom ne s kakim drugim sredstvom, da ne bo uničena. 6. Ce si pri glasovanju glasovnico zamazal, raztrgal ali si se pomotil, tedaj smeš tako glasovnico prepognjeno vrniti predsedniku volilnega sedeža in zahtevati novo. 7. Kdor ima sorodnika, znanca ali prijatelja, ki zaradi bolezni ali poškodbe ne more sam na volišče, naj to sporoči po telefonu št. 27-25 na sedež DFS. da se bo poskrbelo za njegov prevoz na volišče. Gorišk.i Stbifenoif-Pomnite, da glasovanje ni samo vaš a pravica,, anipah tud js vaša dolžnost. ZATO POJDITE VSI IN VOLITE SLOVENSKO. :'r ' VOLILNI ODBOR OB ZAKLJUČKU VOLILNE KAMPANJE Zborovanje DFS v Gorici Na zadnjem zborovanju Demokratične fronte Slovencev je snoči govoril tov. Drago Pahor. Polemiziral je s kominfor-mistično listo «Rinascita» ter dal primer «prerojenja» kom-informistov v Miljskih hribih, Vodstvo SDZ nasprotuje politiki borbe z demokratičnimi Italijani m jo proglaša za politično zablodo. Pri sedanjih volitvah pa je po zidovih nalepilo pozive v italijanskem jeziku. kjer so bile zaradi izdajalske kominformistične politike ukinjene slovenske šole. Glede SDZjevskega vodstva, ki je odklonilo poziv DFS za enotnost, je dodal, da si v sedanjih težkih pogojih nacionalne borbe proti šovinistični koali- ciji ne moremo privoščiti takšnega luksusa, da ji nasprotujemo z razcepljenimi silami. O teh voditeljih je dejal, da so bili vedno na nasprotni strani, kot je bilo slovensko ljudstvo, tako med vojno kakor tudi sedaj. Za njimi je bila vedno na delu protislovenska sila, med vojno okupator, danes pa reakcionarni elementi v svetu. Edina rešitev za našo manjšino je v skupnem nastopu Slovencev. Klavrno zborovanje tržaškega župana Na zaključnem zborovanju demokristjanske stranke je pred 300 poslušalci govoril tržaški župan Bartoli, MSIjevcem pa je govori) njihov duče Mar-sanich. Zupan Bartoli si pred tako V nedeljo 14. decembra bodo volitve v mestni občinski svet v Gorici. Demokratična fronta Slovencev je od svoje ustanovitve do danes pokazala da vse njeno delo stremi za tern, da se Slovenci obdržimo na svoji zemlji in očuvamo svoj jezik, svoje običaje in svoje gospodarstvo. Zato stavimo v našem programu naslednje zahteve: 1. Dvojezično uradovanje in dvojezične napise po vseh občinskih uradih in ustanovah. 2. Namestitev sorazmernega števila slovenskih uradnikov in zastopnikov po vseh uradih, odborih in komisijah. 3. Popolna enakopravnost Slovencev v vsem javnem !n gospodarskem življenju; v vseh občinskih podjetjih naj se namesti sorazmerno število Slovencev. 4. Podporo kulturnim, gospodarskim ii) socialnim potrebam slovenskih občanov in jamstvo za njihov neoviran razvoj; s tem v zvezi zahtevamo: a) vrnitev Ljudskega doma v Gorici in intervencijo občine za uzakonitev slovenskih šol; b) občinsko podporo za revne dijake, ki obiskujejo slovenske srednje šole; c) zadostno število učilnic za slovenske osnovne šole; č) otvoritev sorazmernega števila slovenskih otroških vrtcev zlasti v mestu (med drugim pri pevmskem mostu); d) ukrepe za zaposlitev mladine in njeno obrtno izobrazbo. 5. Enako gospodarsko pomoč za vse predele občine; posebno skrb je treba, posvetiti Standrežu, Pevmi, Os la v ju in St. Mavru, kjer so se doslej zanemarjale gospodarske naprave, kot n. pr. vodovodi, vodnjaki, ceste, kanalizacija, telefon, razsvetljava itd. 6. Občinska uprava naj posreduje v Rimu za obnovo porušenih hiš. 7. Socialna pomoč naj se deli brez narodnostne diskriminacije. 8. Načrtno upravljanje z občinskimi dohodki in črtanje nepotrebnih izdatkov. 9. Enakopravnost pri podeljevanju obrtnih dovolilnic posameznim strankam jn ustanovam. 10. Vzpostavitev boljših gospodarskih, kulturnih, turističnih in športnih stikov med Gorico in njenim naravnim zaledjem. Uspešno delovanje štandreških kmetovalcev STANDREZ, 12. — Društvo neposrednih obdelovalcev Standrežu se zelo briga za p trebe štandreških kmetov. Italiji in inozemstvu kup J za njihove potrebe razna mena, umetna gnojila itd. Društvo neposrednih oboe valcev je kupilo na H skem 150 stotov najboljšega krompirja, znanega pod1® nom «bintje» Krompir pili za seme. . Društvo je najprej da bo imelo s prodajo teza ker so bili njegovi predstav niki mnenja, da s^kupiii kmetovalci ne bodo od P celotne količine. Zgodilo p je ravno nasprotno. 6 kaj dneh. so ga razprodali. Prejšnja leta drešci uvožen semensk ^ pir dražje Pla?.ev®'nj kot po ga plačevali nic j8 62 lir za kilogram. Letoma £ društvo s svojo trg zm-najdljivostjo uspelo amu. žati za 17 lir pri vrompir Kmetje so semenski krom* plačevali samo po 45 i DFS zahteva avtonomijo slovenskega šolstva skromnim številom poslušalcev ni mogel privoščiti otročje jokavosti in se je omejil na razlaganje pomena ((administrativnih volitev», vse skupaj pa je od časa do časa zabelil s «krivicami, ki jih mora prenašati ljudstvo in še posebej Italijani v coni B,» Nove knjige štandreškega prosvetnega društva STANDREZ. 12. — Standre-ško prosvetno društvo «Oton Zupančič* je te dni prejelo veliko pošiljko novih slovenskih knjig. Darovalec je poslal nič manj kot 35 knjig najrazličnejše vsebine. Ker so Standreški bralci večino knjig prečitali. bodo imeli sedaj dovolj novega čtiva za zimske mesece. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 11. do 12. ure. krojač, Kandidati DFS 1. PAVLIN BOGOMIL, urad- nik, Gorica. 2. ŠULIGOJ DARKO, urar, Gorica. 3- LUPIM FRANC, kmet, Standrež. 4. DELPIN IVAN Podgora, 5. KUMAR KAREL, trgovec, Gorica, 6. MIKLUZ KAREL, delavec. Pevma, 7. NANUT CVETKO, geome- ter, Standrež, 8. PRIMOŽIČ JOŽEF, kmet, Oslavje, 9. LENARČIČ AVGUST, kro- jač, Pevma, 10. PRIMOŽIČ FRANC, kmet, Oslavje, 11. PETEJAN ANTON, dela- vec, Podgora, 12. HROVATIN SIKST, knji- govodja, Gorica, 13. NANUT VILJEM, tajnik DFS, Gorica. 14. ŠKERLJ MIROSLAV, u- radnik, Gorica, 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. I COTAR LUDVIK, delovodja, Gorica, BRIC IVAN, trgovec. Golica, PETERIN VLADIMIR. kmet. Standrež. TABAJ ALOJZ, kmet, Standrež, PAVLIN EMIL, kmet, Standrež, CINGERLI EMIL, kmet, Standrež, MARUŠIČ STANKO, kmet, Standrež, DEVETAK JOŽEF, kmet, Standrež, MAKUC FRANC, kmet. Standrež, KLANJŠČEK EMIL, kmet, Oslavje, F1GEIJ ANTON, kmet, Oslavje, MAKUC ANTON, trgovec, Standrež, PERSOLJA KONSTANTIN, delavec, Podgora, ZAVADLAV LEOPOLD brivec, Standrež FERI JOŽEF, kmet. St. Maver. ( Športnet_ vesti ) luvenlina igra v Krminu Preteklo nedeljo smo imeli priliko videti na igrišču v So-vodnjah lepo igro domačega moštva Juventine, ki si je znala v težki tekmi z močno enaj-storico iz Slovrenca pri Moši priboriti eno točno. Gotovi smo lahko torej, da nam bo nadaljevanje prvenstva prineslo še več lepih tekem, v katerih ne bo Juventina samo izgubljala; ampak si tudi nabirala točke. Jutri bodo juventinci gostovali v Krminu proti tamkajšnji ekipi, ki igra že več let v kvalifikacijskem prvenstvu, in ki je sedaj nekje na sredini lestvice. KINO RotSi VERDI. 17: «Sla», E Drago in A. Nazzari. VITTORIA. 17: ((Junaški po- hod)). CENTRALE. 17: ((Diplomatski kurir«, T. Power in P. Neal. MODERNO. 17: «Je vedno neki drugi dan», J. Garfield in E. Parker, (jutri). GORICA, 12. — Demokratična fronta Slovencev v Italiji je v svojem volilnem programu za goriško občino, katerega osnovne točke se nanašajo na celotno življenje naše manjšine v Italiji, postavila na vidno mesto zahtevo po avtonomiji slovenskega šolstva. S to svojo zahtevo želi DFS doseči dobesedno osvoboditev dosedanjega upravljanja slovenskega osnovnega in srednjega šolstva, ki je popolnoma v rokah priznanih italijanskih šovinistov. Kako kruto resnične so te trditve, smo v našem listu že enkrat dokazali, ko smo zapisali, da kandidira na «aparen-tirani» listi republikancev, liberalcev in neodvisnežev tudi slovenski didaktični ravnatelj Federico dr. Lebani. Danes objavljamo drugi dokaz Objavljamo poziv Goriške demokratične zveze, šovinistične liste republikancev, liberalcev in neodvisnežev, v katerem je pod tretjo točko zapisano: «Ridurrai al minimo i seggi degli slavo - comunisti...» (Na minimum boš znižal število slovenskih-komunističnih svetovalcev...). Na drugem r*«stu istega preglasa, je 39 zaporednih imen in priimkov kandidatov Goriške demokratične zveze, med katerimi je na 20. mestu tudi: «Lebani dott. Federico, Vo-lontario e mutilato di guerra, direttore didattico«. (Lebani dr. Federico, vojni prostovoljec in pohabljenec, didaktični ravnatelj - na slovenskih osnovnih šolah, naša opomba). Slovensko šolstvo je povojna leta, zlasti pod Italijo, doživelo celo vrsto grobih žalitev. Ukinili so tudi vrsto slovenskih šol, med katerimi je bila zadnja na vrsti slovenska kr-minska šola. Vsega tega bi ne bilo treba, če bi od šolskega skrbništva navzdol imeli Slovenci svoje vodstvo, če bi imeli slovenskega namestnika šolskega skrbništva. ki bi bil neposredno vezan na Rim, če bi imeli slovenske nadzornike in slovenske didaktične ravnatelje, ki bi ne bili Slovenci samo po imenu, ampak tudi po svojem ravnanju. Njihovo slovenstvo bi se moralo poznati pri slehernem njihovem koraku. Taki ljudje pri vodstvu slovenskega šolstva gotovo ne bi dopustili, da bi italijanske oblasti s pristankom šolskega skrbništva ukinjale slovenske šole. Proti takim nepravilnostim se Demokratična fronta Slovencev v Italiji bori od svojega nastanka dalje. V Rim je poslala svojo delegacijo z namenom, da doseže avtonomijo slovenskega šolstva s popolnoma slovenskim strokovnim šolskim vodilnim kadrom. Dolžnost slehernega Slovenca na volitvah 14. decembra je, da pomaga Demokratični fronti Slovencev izpolniti njene naloge s prečrtanjem njenega volilnega znaka, ki je na drugem mestu glasovnice. V nedeljo prepovedana piodoja alkoholnih pijač GORICA, 12. — Goriški prefekt je izdal 9. dec. odlok, s katerim je zabranjena prodaja vseh vrst alkoholnih pijač od 0 do 24. ure na dan 14. decembra. Odlok velja za vse vrste obratov in javnih lokalov, ki prodajajo alkoholne pijače, tisti lokali pa, ki prodajajo samo vino in pivo, bodo morali ostati zaprti ves dan. Restavracije ali gostilne s kuhinjo lahko nudijo svojim gostom en četrt litra vina, če vsak naroči vsaj en obrok hrane. Ta odlok velja za sledeče občine: Gorico, Tržič, Dolenjo, Faro, Foljan - Redipuljo, Gradiško, Gradež, Marjan, Romans, Ron-ke. Škocjan, St. Peter ob Soči, tarancan in Turjak. Seznam darovalcev za pevraske najemnike DFS' 10.000 lir: M. C. 200; Peršič 200: Mozetič 200; Skrk 200; F. V. 200; P.. F. 200; G. F. 200; Bric 1000; Saksida 500; Jelinčič Mira 200; Marinčič Ivo 200; N. N. 200: Svetličič Ana 200; Pavlin Erika 200; Gorazd Vesel 200: Plahuta Tatjana 200; Makuc Dorica 200. Prvo razdeljevanje zimske pomoči GORICA, 12. -- Občinski pododbor je na svoji zadnji seji z dne 11. dec. odredil, da bodo pričeli z razdeljevanjem prvega obroka podpore za zimsko pomoč brezposelnim v torek 16. decembra. v denarju bodo določili na sedežu podpornega .društva „ECA v Ul. Baiamonti št. 22, medtem ko jo bodo izplačevali pri mestni blagajni (Cassa del Risparmio) na podlagi osebnih nakazil. Vsi tisti, kj imajo pravico do podpore, naj se javijo na uradu za delo. S seboj naj pri- nesejo knjižico o brezposelnosti vseh članov družine. Pri razdeljevanju se bodo držali tega vrstnega reda; 15. decembra: črka A, B; 16. C, D; 17. E, F, G; 18. H, I, K. L; 19. M, N; 20. O, P; 22. Q, R. S, T; 23. decembra U, V in Z. Pokrajinski urad za delo bo izdal potrdilo o brezposelnosti, po pregledu zavoda za Socialno skrbstvo, katerega bodo interesenti vložili , na društvu ECA po vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na sedežu ECA, na Pokrajinskem uradu za delo in na županstvu. Zamudniki naj se zglasijo na ECA v dneh 27. in 29. decembra, ker lahko v nasprotnem primeru izgubijo pravico do podpore v prvem obroku. Do podpore imajo pravico samo brezposelni dveh prvih vrst, ki imajo mesečne dohodke do 6000 lir, in ki so vpisani v seznamu brezposelnih na pokrajinskem uradu za delo do 30. novembra. Izplačilo posebnih doklad *« za božične praznike " GORICA, 12. — Glavno ravnateljstvo Socialnega skrbstva je določilo, da bodo ob božičnih praznikih izplačali 20. de-ccmbra dopolnilno doklado, dnevno in doklado za zdravljenje tistih, ki so zavarovani za mesec januar 1953. Za izplačilo doklade za zdravljenje naj oddali določene«3 interesenti vložijo na Social-] tega roka no skrbstvo poseben obrazec (F/15) z datumom do 20. novem-1 rijo, ker jim sicer ne bra t. 1. Vsi tisti, ki niso do • decembra izplačana dok a obrazca, naj to nemudoni^5^ ? vesta svojemu socialnemu programu je Dem okra tic [renta Slovencev v Italiji darovala denar iz v iklrda za Dijaško Matico m za izvrševanje njene*3 P slanstva med slovenskimi dijaki. Podprla je nadalje najem nike ustanove Tre Venezie uganlzirsnjem nabiralne akcije ter sama 16.0 lir. Lipica, pa uporablja svoj volilni skad za plačevanje ii naj z lepaki lipice prelepijo spomenik slovenstva Goriškem - Dijaški dom, njen kandidat pa je najem _ istanove Tre Venezie najprej vprašal, »čigavi s0’,< prav so govorili z njim slovenski! daroval* če- Soriški Slovenci, sodite organizacije po njenih deltt- Za OFS Zaradi neprevidnosti je povzročil bratovo smrt GORICA, 12. — Danes je okrožno sodišče v Gorici obsodilo na 4 mesece zapora pogojno Stelija Ladiča. Mladenič je v juliju 1951 vozil na motorju svojega brata Silvama in prijatelja Jia cesti,..« dere se je mladenič 'zaradi prevelike brzine zaletel z motor-.iefrr v obcestni kaim£n:"45ararii poškodb je umrl Silvano Ladič, Ferfolja pa je ostal ranjen. Tako kot priče je tudi javni tožilec potrdil, da je do nesreče prišlo zaradi neprevidnosti študenta Ladiča, zato ga je tudi sodišče spoznalo za krivega. Poziv DFS za zbiranje pomoči najemnikom Enle Tre Oproščen zaradi pomanjkanja _ Sod1*4* “ GORICA, 12. — A[ta danes oprostilo Nata ‘J ^ iz Krmiina zaradi P<^ trgovk dokazov. Tožil ?a g^ina, Zorzon prav tako iz zap0, Vladmiira Ferfoljo. češ da mu je "pismfi. v k*»rad^k y„£ejy,»; «d°ma tri ano«^ izročitev ■ ■ - T '»ka-tenh je njeg6Ve... 50.000 lir za Potre”! sodišč Stranke. Ker P® , , je pi' niso mogli doka v aflO- Sava Alta enaka s^.^ opr0- ntnmih pismih, je stilo obtoženca. tarifa Zvišana brivska GORICA, 12. — Pred dr^v! se je sestal na Zvezi obrtnik ^ za goriško pokrajino sindi frizerjev in brivcev. Na SeJ so določili, da bodo od 16. dec' dalje stopile v veljavo noVe brivske tarife za moške, in cer: brada I. vrste 100 lir; vrste 90 lir; striženje las ^ in 180 lir; striženje las in brS da 300 in 270 lir. Za vsako d**1 Za ISO n« oi‘ go postrežbo je cena višja-umivanje las je določeno lir za obe vrsti. PoslovaWe I domu dvigne tarifo 1°° stotno. Včlanjeni brivci bodo Slovenski obrtnHdjtf trgovci si bodo tedenski beležiti K® velikega formata. — ■ 1,8 hodnji teden lahko dvig ^ sedežu Zveze obrtnikov^ ^ jp no tablico z novo tarif0’ bodo morali pribiti mesto. brez huišili T»aS\r0g> GORICA, 12. Kot smo že v prejšnjih številkah našega časopisa in «Soče» poročali, je ustanova Tre Venezie uvedla proti najemnikom iz Pevme, Oslavija in St. Mavra sodni postopek z namenom, da jih spodi z njihove zemlje in jim odvzame sleherno možnost za preživljanje. Najemniki so na sestanku v ponedeljek 8. decembra sestavili odbor, kateremu je bila poverjena naloga, da zastopa interese prizadetih. Njegova največja skrb je poravnati odvetniške frgenje ^ avtomobill)V stroške. Videč pravilno borbo najemnikov ustanove Tre Venezie in njihov slab socialni položaj, je Demokratična fronta Slovencev v Italiji sklenila organizirati nabiralno akcijo in v ta namen darovala 10.000 lir. DFS poziva goriško javnost, da s skromnimi denarnimi prispevki podpre pravično borbo najemnikov in prepreči uresničenje načrtov usta nove Tre Venezie. Zato naj slehernik po svojih močeh pomaga preprečiti ta raznarodovalni ukrep. Prispevke pobira tajništvo DFS, Ul. S. Pellico l-II. na P tobus, ki stalno vozi o(1pot0' Gorica-Trst, je včeraj najcga val točno ob 18. uri 1 t>' mesta. Ko je Priv0^adoma v žaško cesto se je n .rečal višini skladišča She ^ avtomobilom ®'*atchell> ^ 50853, last podjetja SB Kor0eliJ je vozil 51-let.ni šof« arjni Lenuzzi iz Trsta, VI. 30' Šofer tržaškega avtoo ^ letni Ivan Nanc!n1.„koj zaVf1,’ Ul. R. Manna 28 jc tlCil toda kljub temu 3 aVtobu' ob desni zadnji cD n lanskoletni zma-Uen CC mednarodnega operiti n natečaia milanske Scale naHPera’ mu ie bila sreča »ena? .Sl° j« 2“ nagra-Pri))„K^ 1mliion°v lir, kar je rij Pred mednarodno ži-krni»na sto novitet iz vseh •ti «? st,fta,. seve v prvi vrtin,.no9ih italijanskih skla ker,leV\ V žiriji so bila taka leop Stravinski, Ho- ‘trnJ' Ghedini, De Sabata. Ca-iif,,;;0 opero Perse/ono so izit n,,.2. oceno, ki je draga de 'ulco Sca daleč za sabo. Vsaj brali v utemeljitvi i o ;,„^Isca- Kritiki so govorili H0 j!rni tematiki, da ne reče-C,?- 0 melodiki (Milanski r.eK opojni instrumentih *”*« mnogih drugih vrli- *W»r * prei ie bi! Ca' sltj.j Jugoslaviji, torej našim Ljubr -em *n občinstvu v jv j1 V1*’ Zagrebu in Be o graje .o znan. Zamikalo me hnatf-1 njemu, in po posre starega prijatelja, se i Itthtir factotuma Slovenske s|jem Tonije sem bil argentin-itjj,,?1 skladatelju ko j pred-'Dsoii ‘ Dosovorila sva se za (itrj naslednjega dne. Ker ilcji ra y soboto po celoteden-»fee koncert Ljubljan- !t„ ‘''•harmonije, je na me-dej:.?® je prisostvoval pone-l'lhar mu- .k°ncertu Slovenske "!!(„ nonije. Čeprav je ta trete^ nekoliko utrujena od te0 ,neQa festivala v počasti-I est?letnice Ljubljanske Pol°nije, je moral Castro ltnuP 7. Beethovnove sim-les/. P°d taktirko dirigenta % J?tCa nemara le imeti k r, >s°ke zmogljivosti naše-ktn ed?jega ' ' l|5si,0 izredni interpretaciji ^ Cne glasbe po Leskovicu, “ko sva se danes sestala je e.Zl hotela Slon. Pri njem nn|že bita elegantna tajnica nji' Filharmonije, ki je So ^obravnavala sporede^ nje- >‘6tt „ P n0v kr, "ar. koncertov v Ljubljani, Beogradu. Po dva dveh mestih. v ... V„^?slednjih uti vtis o izredni kul-1 Prefinjenosti '°dn0 priznanega dirigenta skladatelja. Naslednji razdor pa mi je potrdil njegovo °boko glasbeno kulturo, a .‘Si skladateljsko skromnost. (‘č utvarjanja, nič nejasnosti, -tongižno- zlesti svoj skla? teljSKi lik' fni je opredelil z ^ojico, trojico odgovorov ki ^ me globoko dojmili f Dopotoval je iz Avstralije. je stalni dirigent filhar-1'otiije v Melbournu, dirigira 'Hi v Sydneyu, a povsod le **tmesečno sezono, da se pre-j-e° ne veže. Treba si je pridr-I)?1’ Potrebni čas za "skladate-, Vanje in za pohode po sve-„ - Rad ima stike z najrazlič-^«>mi deli sveta, seve s ta-it°s,lto glasbeno kulturo in u-it-Ur)be ^etka mi Danae v milanski Ve* trnievi <•„ ..n V Buen, pripoveduje o poti v mladosti. h'\sav Buenos Airesu 7. mar-I • se ie kot deček resno 3^asbi, violini in kla- Si' Je. sploh v njegovi rod- 'foHe Po^no glasbenikov bratje so takisto zate ! v svet zvokov. Le oče S(^ževal prerani študij iz *fj|nni, češ da glasba ne nudi ti Ba kruha in bi bilo po otroke, če bi se kdaj t%n-jv vsakdanjem krušnem '‘Oh* brez osnovne splošne Nnjfc ' Kasneje mu je bil %hQ v teoriji fornazini, v j, 'resu tiste čase pri-! .^ato “p“citeta. Kmalu ga je Iofeljuk, ■'ariz, kamor je odšel , 'nske vi^n° podporo argen-’ T ' Tam se ^ vpisal e pa f„,o Scola cantnrum. I , uati L1’', »'ogel dolgo obi-!-eni ujjbljubljene štipendi-! »• ”>0m? od nikoder. Tako se Jeni , Preživljati z igra-kavarnah in nočnih ' ?°Uin0 povratku v do- „ ,Sc je mnogo udejstvo- JrUo KpViorni glasbi. Igral JR°(ia?- ?; kvartetu Ze l' .Van^c začel skladateljeva-klQj\Sal ie kvartete, sonate variacije za klavir /411»** * iu-v-c i3e. velike orkestralne e fj*na 2 zborom. Zlasti je jerro niegova kantata Mart \ {> ^1 poveličuje marfcant-^ep0 ®lcionalni lik arpentin-*'»i Podeželja (nekak Mar-Hje. rPan južnoameriške pre-Ka'i Vfo je Z Vašo nagrajeno .rsefono? le»i °* sem jo na simboli- -i starogrške bajke. Saj >o -nana? Le da sem vse- ajke odkazal zboru, do- °č“je dejanje na odru !6 Za .^obno varianto e8' Vrši Ai- *U c'}°ših dni v Buenos />>-/ “je fj„?r° cieja! da je bilo Miti Prečenje.no. Sam ne > »jena veljava bi- %U 'kina, kakor so ji jo pri- Mt' ,‘‘otv0 s]1*1 skl*. ,lcalc01' sploh v svo-•^M-datelisken, ste se morda v tem u- j^ial tlateljskem opusu na-- orno bogastvo narodov in Ar-Hi). , Posebej? %r, .kort j/ 'tn >lnnr, vsej SV0Jl u- hf'^01 , sem sp dosledno tu ‘va .^Porabe folklornega \ , Vsej Persefoni ni 0| te. Pa6 00 niotiva te n0s*>a Pa diha vsa moja K, duha Posebej še Persefo-narodne I % poezije. toe,,i torej folklorno ob-»e ®>«Ost „. : .Opisal sem sen- O«'"!' sia ljudi dih naše teni smislu je moja %b}e- v attl. kTto ^as- Ze n‘-‘>calco ri smeri ali oseb- nosti sodobnih glasbenih struj se nagibate! Da, zame, za svoje pokole-nje smatram, da je Stravinski osrednja osebnost.. Po obliki in vsebini je zame ta skladatelj merilo in notranje gibalo, ki vodi v bodočnost. Stravinski je skratka roža mogota sedanjega naprednega rodu, osrednji zgodovinski lik naše dobe, kakor ima vsaka glasbena doba svoje mejnike. Ali pripravljate kaj novega? Pred leti sem pri Vas prisostvoval predstavi Krvave svatbe španskega dramatika Garcie Lorca Znana Vam bo njegova igra La zapatera pro-digiosa, (Čudovita čevljarka). Pravkar sem se lotil njegove Bodas de sangre (Krvava svatba). Je pa še nisem dokončal. Morda ste že po Ravelovem primeru (Dafnis in Chloe) napisali koncertantni izvleček svoje Persefone? Tako radi bi jo slišali pri nas! V tem smislu me je prigovarjal že založnik te nagrajene opere milanski Ricordi. Zal pa je stvar otežkočena z okolnostjo, da bi to delo moral zgnesti v obliko posvetnega oratorija, torej z izdatno uporabo zbora. Nekoliko t-ež-koče je tudi v avtorskih pravicah, ki so v rokah navedenega založnika. Kako pa ste zadovoljni z našimi glasbenimi razmerami in osebnostmi? Tu pa mi ni treba ničesar olepševati. Naletel sem pri Vas na enako neprisiljeno prijateljstvo, kakor vlada pri nas, ki smo vročekrvni in se v najkrajšem. času zbližamo in sprijateljimo. Seznanil sem se z mnogimi Vašimi glasbeniki. S skladateljem Sulekom_ ki sem ga dirigiral tudi doma, na pr, sva koj spoznala sorodnost duš. Kmalu sva odslovila tolmača in se sporazumela z rokami, kretnjami in mimiko ter si tako razodela svoja prijateljska čustva. V Beogradu sem se seznanil s Slaven-skim, v Zagrebu s Papandopu-lom. V Beogradu mi je močno imponirala sonata za klavir in violino neke srbske skladateljice, Te dni se bom seznanil s plošč in trakov s slovensko sodobno ustvarjalnostjo. Povsod sem bil deležen iskrenega prijateljstva, a občudujem tudi Vaš ogromni glasbeni napredek- Res, zavidanja vredna prizadevnost na vseh poljih! Vaša sedanja pot Vas vodi...? Jutri pričnem z vajami, in pravkar sem se s tajnico Vaše filharmonije domenil zastran sporeda-. Dirigiram pri Vas Brahmsovo Četrto simfonijo, nato pa Sigfriedovo idilo Honeggerjev Pacific 231 in Ra- velov Valček. V Zagrebu in Beogradu imam po dva koncerta, A zanje še ni določen spored. Pomenila sva se še o marsičem drugem. pa sem le moral prekiniti in udržati svojo radovednost, da bi argentinskega prijatelja preveč ne zadržal in morda celo utrudil. Poslovil sem se z željo, naj bi med njegovim prihodnjim gostovanjem v naši državi slišali že navedeni izvleček iz nagrajene opere ali pa kakšno drugo njegovo pomembno in zanj značilno delo. b. Doki starši Vzroki slabih šolskih uspehov so lahko zelo različni: bodisi zaradi otroka samega: morda slabo vidi, morda slabo sliši, ima kakšno kronično bolezen, morda, je živčen in ne more biti dovolj dolgo zbran, morda je prebojazljiv, ali pa se ne more ujeti s svojimi tovariši: bodisi zaradi šole: v razredu je preveč otrok, disciplina ni dovolj stroga in dosledna; bodisi zaradi staršev: preveč zahtevajo od otrok in so preveč ambiciozni;. kadar nastopijo težave nimajo dovolj potrpljenja in kar je najhujše, preveč pomagajo pri nalogah. Največ težav v šoli ima navadno živčen otrok. Na to nje-gdvo stanje pa posebno slabo vplivajo nadloge in skrbi staršev in slabo sožitje med njimi. Otrok devetih let, ki ga pre-često opominjamo in karamo postane lahko tako živčen, da se sploh ne more več zbrati. Godrnjanje in kazen nikoli ne odpravita šolskih težav. Veliko bolje je, če se o njih pomenimo s solskim -upravite- ljem ali učiteljem. In če to ne zadostuje, ne odlašajte in peljite otroka k očesnemu ali ušesnemu zdravniku, celo k psihologu ali pa na medicin-sko-pedagoški institut. Mlada žival, pa naj bo katerakoli že, je že od rojstva radovedna in igrava. Ce postane «lena», je mnogokrat kriva prav naša vzgoja. Prav tako lahko postane otrok uporen, če mu že od rojstva nikoli nismo pustili delati tega, kar mu je ugajalo. In če bi se zdaj tudi navdušil nad tem ali onim, ne podvzame ničesar, ker se boji, da bo spet karan in zmerjan. Tako se zgodi, kadar otroka vsa družina samo kritizira, česarkoli se že loti ali pa če pričakuje od njega več, kakor je mogoče. In kakor se tudi čudno sliši, lahko otrok doseže slabe uspehe v šoli tudi, če je preveč t. j. pretirano vesten. Predolgo se mudi pri nalogi, ki jo že zna, vajo, ki jo je že napisal prečita še in še. ker se boji da ne bi ostala kakšna napaka in tako s svojo preveli- doki učitelji niso se •iiHuiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiNiimiiiiiiiiHiiiiiiHniHitiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii C V STOI.ETfll ZAGRIZEM! KOSfKEBEJNt jEl BORBI Benetke izpodrivajo Trst V Munchenu so se beneški gospodarstveniki zavzemali za povečanje blagovnega prometa čez Brenner, ki naj dobi' tunel - Nemci so predlagali gradnjo avtostrade od Rosenheima do Verone in so pripravljeni vzpostaviti letalsko progo Munchen Benetke - Tržaški „vodilni kiogi" se konference niso udeležili in rajši podirajo dvojezične napise Borba Benetk in Trsta za prvenstvo v pristaniškem prometu traja že stoletja, dasi jo hočejo italijanski vladni in nacionalistični krogi prikriti. Proti Trstu bi Benetke storile vse, samo da bi pritegnile zaledje Centralne Evrope nase; v zadnjih letih so se lotile tudi pokrajin Južne Nemčije. Komaj pred nekaj dnevi smo poročali, da so predstavniki nemških državnih železnic na konferenci v Linzu preklicali tarifni dogovor, ki so ga na konferenci v Regensburgu in v Bremenu sklenile Jugoslavija, Avstrija. Italija, države Beneluksa in Nemčija. in ki je bil kolikor toliko ugoden za Trst. Po nedavni konferenci v Tridentu pa je bilo predzadnjo sredo, dne 3. decembra 1.1., na pobudo «Brennerskega odbora«, ki je bil ustanovljen letos spomladi v Bocnu, pomembno zborovanje v Muenchenu. Namen te konference je bil isti kot one v Tridentu: dognati, kako bi bilo mogoče čimprej povečati blagovni promet v ■*> O; ’ - ; ■ :: ■ > - ■ ■ Odstrel na daljavo vodenega raketnega izstrelka. beneškem pristanišču, o katerem trdijo zlasti Nemci in Avstrijci, da pomeni »naravna vrata srednjeevropskega prostora v prometu z Vzhodom«, drugi del razgovora pa je tvorilo vprašanje, najti sredstva za povečanje blagovnega in osebnega prometa po železnici čez Brenner. Pri tem naj bi sodelovale vse tri železniške uprave, t. j. avstrijska, nemška in italijanska. Poleg članov «Brennerskega odbora« so se z italijanske strani udeležili tega zborovanja zastopniki generalnega železniškega ravnateljstva v Rimu ter ravnatelj železniškega odseka iz Verone, predstavniki trgovske zbornice v Tridentu in drugih gospodarskih u-stanov. Posebno številna je bila delegacija iz Benetk, ki je nastopila v imenu pristaniške uprave, domače trgovske zbornice, pomorskih agentov in špediterjev ter zastopnikov velikih paroplovnih družb. Av-strija je poslala na konferenco zastopnike železniške u-prave in trgovske zbornice v Innsbrucku. Nemčijo pa so predstavljali prometni in spe-dicijski strokovnjaki nemških železnic ter muenchenske industrijske in trgovske zbornico PRIZADEVANJE BENEŠKE PRISTAN IS KE UPRAVE Po poročilih o tej konferenci so se beneški delegati zavzeli z vsem južnjaškim temperamentom za povečanje prometa skozi Benetke. Trst ni poslal na to zborovanje niti opazovalca in za konferenco so stali očividno beneški gospodarski krogi. Tržaški župan se briga rajši za dvojezične krajevne napise v slovenski okolici Trsta in misli, da bo rešil gospodarsko krizo našega mesta z zatiranjem Slovencev fascistico modo. ' Iz diskusije je posneto, da so se zlasti Bavarci zanimali za Benetke kot pristanišče za izvoz in uvoz z Bližnjega in Daljnega vzhoda, da pa obstajajo — preden bi se zavzeli za usmeritev skozi Benetke — začasno tako velike težkoče, da se vseeno poslužujejo rajši laže in ceneje dostopnih severnih pristanišč v Breme nu, Hamburgu in celo v Rotterdamu. Pritoževali so se, da je prevozni čas blaga po italijanskih železnicah negotov, da je zlasti negotova kalkulacija prevoznih stroškov, ker ima italijanska železniška u-prava navado, da vračunava naknadno razne pristojbine kakor tudi, da so prevozni stroški zaradi dvakratnega prehoda čez mejo višji. PROMET CEZ BRENNER NA PRVEM MESTU Enako zanimiva je bila debata o prevozu čez brennerski prelaz. Vsi poročevalci so si bili.edini v tem, da je dosegel Brenner glede prevozov živil od juga na sever vodilno mesto od vseh ostalih alpskih mejnih prehodov, ki vežejo Italijo z Avstrijo in Nemčijo. Vse to kljub temu, da na brennerski progi ni nobenega skupnega kolodvora kot na primer v Trbižu, in da morajo tovorni vlaki stati zaradi carinjenja na postaji v Fran-zesfeste, na Brenner ju, kjer oddajo italijanski železničarji vlak avstrijskim, in končno v Innsbrucku, da ocarinijo blago še Avstrijci; če gre blago v Nemčijo se ponovi isti postopek v Kufsteinu m Muenchenu namesto da bi te manipulacije izvedli naenkrat na skupni postaji. Vse to podaljšuje trajanje vožnje in škoduje zlasti blagu, ki je pokvarljivo. Zastopnik avstrijskih železnic je izjavil, Oe hi izbruhnila nova uojna Kakšno orožje bo govorilo u bodoči vojni? - Iz daljave vodeni izstrelki s hitrostjo 3220 km na uro • Torpedo, ki si sam poišče cilj - lz Anglije do Nove Fundlandije 4n nazaj v času med kosilom in južino • Bodeča žica, ki se, zadeta, znova dvigne Nedavno je ministrski predsednik Churchill govoril v angleški spodnji zbornici o «no-vem orožju« in o «znatnem napredku na področju iz daljave vodenih izstrelkov in raketnih izstrelkov#. Omenil je tudi mnogo močnejše konvencionalno orožje in popolnoma nove vrste orožja, ki jih že izdelujejo v Angliji na podlagi najnovejših odkritij elektronske dobe in ki bodo zre-volucionirale sedanje teorije letalski vojni. V zadnjem času ima med popolnoma novim orožjem v Angliji absolutno prednost seveda atomsko, glede katerega so izvedli poskuse na otočju Montebello ob severozahodni obali Avstralije. Kaka bo bodoča vojna, nam deloma predočuje odkritje novih vodenih izstrelkov, ki letijo s hitrostjo 3.220 km na uro in ki dosežejo mnogo večjo vi-ino kot kateri koli bombnik in ki se avtomatično sami u-smerjajo proti sovražnemu letalu. Glavna značilnost orožja bodočnosti je ravno v tem, da bodo lahko odgovorili na letalski napad z izstrelki, ki napadajo sama sovražna letala in ki jih lahko proti vsakemu cilju usmerjajo z večjo točnostjo kot navadna letala, katera vodi pilot. Revolucionarnemu razvoju letalske vojne se pridružuje nič manj revolucionaren razvoj vojne na morju; znanstve- niki v Angliji že preizkušajo a-. vojnega ampak tudi civilnega tomsko energijo kot pogonsko | letalstva. Angleški znanstve- sredstvo za vojne ladje in podmornice ter delajo poskuse z novimi elektronskimi aparati in novimi izstrelki za boj proti podmornicam; izdelali so tudi že torpedo, ki se neizprosno obrača v napadu za vsakim določenim ciljem, ki mu skuša uiti. Ameriški znanstveniki se vedno bolj zanimajo za vse take poizkuse, kajti trenutno vodi Anglija na področju iz daljave vodenih izstrelkov. Poleg tega pa se izdelujejo tudi vedno bolj mogočne in učinkovite vrste konvencionalnega orožja, zlasti letal. Anglija izdeluje letos predvsem šest vrst najnovejših letal; štirimotorni reakcijski bombnik Valiant, dvomotorni reakcijski bombnik Canberra, reakcijske lovce Hunter, Svvitft in Javelin ter letalo za lov na podmornice Gannet. Bombno letalo Canberra je pred kratkim doseglo svetovni rekord s svojim poletom, na katerem je poletelo do Nove Fundlandije in spet nazaj na svoje oporišče med časom za obed in popoldansko južino. RAF bo imela tudi prva na svetu prvi štirimotorni bombnik na reakcijski pogon s trikotnimi krili, Avro 698, ki ga že izdelujejo v velikih količinah in ki obeta «naravnost» dramatičen razvoj ne samo, niki poudarjajo, da bo nedvomno mogoče konstruirati letalo, ki bo doseglo dvakrat tako veliko hitrost, kot je hitrost zvoka. Oboroževalni tehniki naravno posvečajo vso pozornost tudi zaščiti pomorskih prog pred podmorniškimi napadi. V atomski dobi ; parni stroji gotovo niso več sodobni, čeprav je šele v najtiovejšem času izumila angleška mornarica parni katapult za letala, ki ga bodo gotovo izkoristili. Glede kopnega vojskovanja naj omenimo izdelovanje nove vrste bodeče žice, ki se, zadeta po izstrelku, znova dvigne in s tem ustvari novo oviro. da je Avstrija pripravljena organizirati v Innsbrucku skupno postajo za vse tri — avstrijsko, nemško in italijansko — železniške uprave. Predstavniki vseh treh uprav pa so sklenili, da bodo skušali pospešiti blagovni promet na brennerski progi v taki meri, da bo ta proga lahko konkurirala švicarski, ki pelje čez Chiasso. Iz teh podatkov razvidimo, kako delajo Benetke vztrajno na to, da pritegnejo kolikor več blagovnega prometa iz dežel Južne Nemčije (Bavarskega, Wuerttemberga in Baden-skega) ter Avstrije, čeprav vemo, da je nekdanja Avstrija gradila- Tursko-Karavanško železnico iz Salzburga čez Beljak, Jesenice Gorico v Trst v glavnem zato, da nudi zaledju razen Južne železnice še drugo železniško zvezo Adrijo, ki naj poveže s Trstom poleg nemško-avstnjskih ter čeških pokrajin zlasti še vzhodne predele Južne Nemčije. Tržaški industrijski, pomorski in veletrgovski predstavniki so se na ljubo Benetk in na povelje rimskih vladnih krogov, toda v škodo tržaškega delovnega ljudstva očividno že kar vnaprej odpovedali pravicam tržaškega pristani šča, ki jih ima glede pritegnitve blagovnega prometa iz srednje-evropskega in južno-nemškega zaledja. O tem nas prepriča dejstvo, da se tako važne konference kot je bila v Monakovem niso niti udeležili. TUNEL SKOZI BRENNER Medtem ko se v Trstu nočejo posluževati karavanške železnice in delajo neizvedljive načrte, po katerih hočejo zbližati naše mesto s progo čez Trbiž, ki jo je zgradila Italija samo zaradi tega, da odvzame Trstu pretežni del avstrijskega blagovnega prevoza, se beneški gospodarstve-niki zanimajo za gradnjo železniškega tunela pod bren-nerskim prelazom. Inženir Sar-dagna je napravil že načrte in prav to vprašanje je bilo na dnevnem redu zborovanja v Muenchenu eno najvažnejših. S tunelom pod Brennerjem, tako računajo v Benetkah gospodarski krogi, bi odpravili glavne ovire za povečanje blagovnega prometa čez Brenner, kar bi povzdignilo pomen beneškega pristanišča. Nemci jim gredo že toliko na roko, da se zavzemajo tudi za podaljšanje svojega avto-cestne-ga omrežja z zgradnjo nove avtostrade med Rosenheimom, Brennerjem'in Verono. Prepričani smo, da bodo Benečani vpregli. vse svoje sposobne ljudi, da izipeljejo ta načrt, saj na konferenci v Muenchenu niso pozabili niti na to, da so se zavzemali tudi za kolikor mogoče močnejši zračni promet v smeri sever-jug tako za prevoz blaga kot tudi oseb. Zastopniki Nemčije so jim na mestu obljubili, da bodo vpeljali letalsko progo Muenchen — Benetke kakor hitro bodo dobili pravico do letalskega brodovja, zlasti še. ker* je obstajala naveaena zračna proga že leta 1919 ter je bila do vojne ves čas visoko aktivna. Končno so Avstrijci in Nemci zagotovili Benečanom, da bodo tudi oni vsak zase ustanovili ((Brennerski odbor«, ki bo obravnaval v prvi vrsti’ gospodarska vprašanja, ki se na- veselje, zato je nujno našain na nnupjavn Avctrii(> . no, da ločimo med resničnimi koristmi otroka in ko malenkostnostjo izgublja čas. Ko smo odkrili globlji vzrok težav, če treba, tudi s pomočjo psihologa, bomo uspeli le, če bomo gojili predvsem tiste prednosti in talente, ki jih otrok že ima; treba pa mu je tudi pomagati, da se vključi v skupino otrok in da se z njimi udeležuje vsega, kar počenjajo. KAKO NAJ POMAGAMO OTROKU PRI NALOGAH? Pri tem moramo biti previdni. Ce učitelj sam svetuje posebne ure in če imamo za to sredstva, prav; sami starši pa največkrat niso dobri domači učitelji: ker so preveč malenkostni in hočejo vse odlično; ker nimajo dovolj potrpljenja kadar otrok ne razume; ker se poslužujejo drugačnih metod kot jih ima učitelj v šoli: otroka, ki že tako ali tako težko razume, nova razlaga samo še bolj zmede. Kaj torej, če otrok sam prosi, da mu nekaj razložite? Ce tu in tam ne razume, razložite mu. A to se ne sme ponavljati prepogosto. V dobri šoli mora otrok brž ko razume delati sam. Na noben način pa nikoli ne smete delati nalog namesto njega! TUDI S POSEBNO NADARJENIM OTROKOM SO LAHKO TEŽAVE V razredu se dolgočasi in to ga zavede v skušnjavo, da misli na druge reči. Ce ga učitelj prevečkrat pokličq, je spet druga nevarnost: njegovi tovariši ga bodo imenovali «miljenčka» in ga ne bodo imeli radi. Zato je bolj škodljivo kot ne, če se otrok nauči pisati in citati še preden začne hoditi v šolo. S tem ne boste dosegli ničesar drugega, kakor da se bo otrok šoli težko prilagodil. In če sam od sebe vprašuje po črkah in številkah? Ce je tako, seveda na vsako vprašanje odgovorite. Toda pozor: morda nezavedno sami priganjate otroka k temu. Mnogo staršev nima smisla za otrokovo igro in brž ko pokaže otrok veselje do branja, že so vsi ponosni, vsi neumni od veselja. Otrok to čuti in se s tem baha in se trudi, da bi jim napravil veselje. Zato je našajo na povezavo Avstrije in Nemčije z beneškim pristaniščem. In samozvani tržaški gospodarski predstavniki? Oni prezirajo sosede, prezirajo koristi, ki jim jih nudi neposredno zaledje, oni rajši sovražijo, besno sovražijo te spsede, ki so Jugoslovani, in zavračajo te koristi, ki so v rokah Jugoslavije! Ti med nekoliko preambiciozni-mi željami staršev. OČKA IN MAMA SE LOČITA Otroku je ločitev staršev vedno v veliko škodo a sporazumno se jo lahko, kolikor je poč inpgoče, omili: predvsem moramo otroku o tem povedati, ko smo se za to odločili; zadelo ga bo globo- ko, a še huje bi bilo, če bi to [samo slutil in bi bilo za njega nekaj skrivnostnega; reči mu moramo, da bo obdržal očka in mamo in da jih bo lahko videl kadar bo hotel; zagotoviti mu moramo, da nista niti oče niti mati kriva. Vsak izmed staršev misli, da je drugi kriv in skuša to vcepiti otroku. To je človeško, a silno težko: otrok mora imeti zaupanje v oba, v očeta in v mater. Grozna je za njega že sama misel, da se eden ali drugi nista vedla kakor se spodobi. In zgodi se, da se otrok v nekaterih dobah svoje starosti burno in silovito odvrne od tistega, ki mu je vcepljal tak občutek. Ko je otrok še majhen zadostuje, če mu rečemo, da se oče in mati prevečkrat kregata tako, kot se on krega s tem in s tem svojim vrstnikom in da bosta odslej živela vsak v svojem stanovanju. Starejši otrok bo radovednejši: na njegova vprašanja je treba brezpogojno odgovarjati, a ne da bi kogarkoli blatili in kritizirali. Ne bilo bi pravilno, če bi otrok prebil enak čas pri očetu in enak čas pri materi, ki sta se ločila: to bi vzbujalo občutek dvojnega, nerazumljivega življenja. Toda če so dodeljeni materi, morajo biti o-biski pri očetu zelo redni: tega ni treba pripovedovati otrokom ali pa, kar je še slabše, delati kakšne neugodne pripombe o tem. OCE POTUJE Oče. ki je daleč in dolgo na potovanju mora vseeno imeti občutek, da sodeluje pri otrokovi vzgoji: pišite mu o vseh podrobnostih, tudi o nevažnih: kako je otrok strgal časopis in ga hotel pojesti, kako se kremži itd.; pošiljajte mu večkrat po ene ali dve fotografiji; pošiljajte mu vse slike, četudi nista vi in otrok uposeb-no dobra«: sestradanec ne misli samo na sladkarije; ne vznemirjajte ga po nepotrebnem, a ne skrivajte mu svojih skrbi: sicer bo imel občutek, da je nepotreben; posvetujte se z njim zaradi počitnic, o šoli, o igračah. In nikar mu ob vrnitvi ne dajte čutiti, da ste se navadili glede otroka odločati sami. 1111111111 Ulil lllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllf Reakcijski lovec prekosil mejo vida. — Reakcijska lovska, letala so že pred časom prekosila mejo zvoka, najnovejše ameriško lovsko letalo za boj proti atomskim bombnikom «G» 5 Javelin)) pa je prekosilo tudi že «mejo vida«, to je točko, pri kateri velika hitrost m velika višina preprečujeta vidno možnost človeškega očesa. Na sliki «Javelin» v poletu. Miha Maleš se te dni odpelje v Heidelberg, kjer priredi večjo razstavo svojih del. Bilo je lani med njegovo razstavo v Švici, ko jo je nekega dne obiskal ravnatelj Umetniške galerije v Heidelbergu, in po kratkem ogledu pozval Maler ša, naj podobno razstavo svojih del neutegoma priredi v velikem kultlirnem središču Heidelberga. Maleš bo svojo razstavo opremil tudi s svojimi novimi reprezentativnimi deli iz zadnjega časa. BRITANSKI VISOKOSOLCI NA JUGOSLOV. UNIVERZAH S pomočjo študijskih štipendij «British Councila« bodo štirje britanski visokošolci nadaljevali svoj študij na jugoslovanskih visokih šolah. Prvi od teh britanskih visokošo1cev> ki je diplomiral na univ/.'zi v Cambridgeu in je dobil študijsko podporo za deset mesecev, je že oktobra odpotoval v Jugoslavijo, kjer bo študiral literaturo. Drugi štipendist, ki bo v Jugoslaviji šest mesecev študiral socialno antropologijo, bo odpotoval februarja, tretji štipendist, ki bo v Jugoslaviji dva meseca študiral arheologijo, bo odpotoval aprila, zadnji pa, ki bo v Jugo-slaviji študiral štiri mesece politične vede, bo odpotoval junija prihodnjega leta. ............... Zakaj večina angleških delavk ni včlanjena v sindikate Model raketnega izstrelka na londonski razstavi. Na letošnjem 84. kongresu britanskih sindikatov so ugotovili, da je od 8 milijonov članov 183 britanskih delavskih sindikatov samo milijon in 300 tisoč žensk, kljub temu, da je po uradnih podatkih danes v Angliji zaposlenih nad 7 milijonov žen in deklet. Na tem področju čaka torej britanske sindikate še veliko dela, ker so ga doslej zanemarili. Med vzroki tega nedostatka je vsekakor okolnost. da ženske niso tako stalno zaposlene kot moški. Od omenjenih milijonov zaposlenih žensk je več kot 3 milijone poročenih žen. Od zaposlenih žensk med 30. in 50. letom starosti je 60 odst. poročenih žen, med 25. in 30. letom starosti pa samo 30 odst. vseh zaposlenih žensk. Iz tega je razvidno, da mlade ženske večinoma zapustijo službo, ko se poročijo. Mnoge se seveda ne vračajo v službo, dokler morajo skrbeti za otroke, jih hraniti in vzgajati. Spet druge pa se vrnejo v službo ko začnejo njihovi otroci hoditi v šolo Lani je bilo v Angliji 200.000 poročenih žen več zaposlenih kot v prejšnjem letu in sicer vseh starosti. Seveda se poroči precej zaposlenih žensk šele po tridesetem letu. Po 50. letu starosti pa pada število zaposlenih žensk, kar je čisto razumljivo, ker po petdesetih letih naraščajo telesne težave zlasti pri tistih ženskah, ki vodijo poleg svoje službe še gospodinjstvo. Zanimivo je tudi, kako so zaposlene poročene žene. Dobršen del poročenih žen dela v tovarnah porcelana in v lon- čarski industriji. V tkalnicah je 51 odst. vseh zaposlenih žensk poročenih. V tovarnah, ki izdelujejo vozila in v kovinarski industriji je ravno polovica zaposlenih žensk poročena. V svojem letošnjem letnem poročilu poroča glavni svet kongresa britanskih delavskih sindikatov o velikem prizadevanju sindikalnega vodstva, da se izboljša sindikalna organizacija britanskih delavk. Ta glavni svet ima namreč svoje zastopnike v splošnem ženskem posvetovalnem odboru, v katerem so zastopnice ženskih sindikatov, ki se udeležujejo letne konference ženskih sindikatov. Skupaj s tem splošnim ženskim posvetovalnim odborom so organizirali gibanje za pridobivanje novih sindikalnih članic med delavkami. V industrijskih središčih so v ta namen organizirali posebne krajevne posvetovalne odbore. Pri ustanavljanju teh krajevnih posvetovalnih odborov so se naslanjali na sodelovanje krajevnih trgovinskih svetov in njihovih pokrajinskih zvez. Krajevni posvetovalni odbori so zelo zaposleni zlasti v velikih industrijskih središčih, kot na primer v Birminghamu, Bristo-lu, Liverpoolu, Manchestru, Nottinghamu in drugih me-stih, kjer je veliko tovarniških delavk. Vsak teh krajevnih posvetovalnih odborov, ki sam izvoli svojega predsednika in tajnika, je odvisen od krajevnega trgovinskega odbora. Funkcionarka Kongresa britanskih ženskih sindikatov vzdržuje stike med njimi in osrednjo organizacijo. | V omenjenih krajevnih odborih prerešetavajo razna vprašanja v zvezi s sindikalnim gibanjem med delavkami v Veliki Britaniji. Kongres britanskih sindikatov si ne prizadeva le pridobiti čimveč delavk za sindikate, temveč poživlja tudi zanimanje že včlanjenih delavk za sindikalno stvar. Organizirajo skupne sestanke in predvajajo filme, imajo razne konference, diskusije in družinske večere, plesne zabave in izlete. Zelo dobro so se obnesli izobraževalni tečaji, ki jih organizira Splošni ženski posvetovalni odbor konec vsakega tedna za delavke. Ravno tako so njegove večerne šole in poletni tečaji zelo uspešni. Cesto sodelujejo pri tem krajevni trgovinski sveti skupaj z britansko delavsko prosvetno zvezo «Worker’s Educational Association» in z organizacijo «National Council of Labour Colleges«. Kljub vsemu prizadevanju glavnega sveta Kongresa britanskih delavskih sindikatov, da pridobi čimveč delavk za sindikate, se morajo sindikati sami za to pobrigati. Seveda ne smemo pozabiti, da še ni mnogo let od tega, ko industrijske delavke sploh niso imele pravicet da se včlanijo v sindikate, ce so jih pa izjemoma sprejeli, so v sindikatih le životarile v senci. Zato si sedaj mnogi sindikati prizadevajo, da čimbolj in čimprej uveljavijo polno enakopravnost žensk v sindikalnih organizacijah. Vendar so danes v glavnem svetu Kongresa britanskih delavskih sindikatov od 34 članov samo tri ženske« ilftr 1 1 P Vramenska napoved za danes: V 1% I A/l r Pretežno oblačno z dežjem, f I \ L I ¥ 1 L — Temperatura brez posebne spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 6.3; naj-nižja 5.8 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 13. DECEMBRA 1952 lil !i fll I P Fll HiHiiUiiUHHUiiHiini:::: RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. ccme Trsta: 17.40: Pesmi jugoslovanskih narodov. 1845: Odlomki iz dunajskih cpe-ret — Trst II.: 18.15: Martucci: Koncert za Klavir. 19.15: Operna yla-ba. - Trst I.: 11.30: ^imfo-nična elasta. 21.30: Pol stol-tja tržaških popevk. Slovenija: 13.00: Jezikovni pogovori. 17.00. Ljubljanski komorni zbor. , V' ' i - • * . s EGIPTOVSKI DLLEGA7 PRI OZN PRIPOROČA PLEBISCIT Za monarhijo ali repnblifeo ? „Hčerke Nila" zahtevajo vključitev v odbor, ki bo sestavljal osnutek nove ustave - Nagib je imenoval poveljnika glavnega stana egiptovske vojske KAIRO, 12. — Egiptovski delegat pri Združenih narodih Mahtnoud Asmi je napisal članek za kairski list «A1 Ahram», v katerem predlaga takojšen plebiscit, da bi se narod odločil za monarhijo ali republiko Ugotavlja, da bi tnorala biti ta j cij, ki so ga obremenjevale pri za poveljnika glavnega stana povedati napredovanju. S tem egiptovske vojske generala je zanikana vest neke tuje Mohameda Ibrahima. General, agencije, češ da je ekspedicija Nagib bo še naprej ostal po- skoraj dosegla vrh gore. veljnik oboroženih sil, novemu ! --------- poveljniku glavnega stana pa l bo prepustil del svojih funk-1 Libijski kralj Idriss El Senussi (levo), ki je te dni na obisku v Egiptu, na kosilu pri princu regentu Abdelu Moneimu. ANGLO-IRANSKI PETROLEJSKI SPOR j nega oporišča v Guayakquilu j ter da gibanja niso vodili ne- AIDC zahteva odškodnino stamka napadal vladno gospo darsko politiko. Ibarra je v zaključku poudaril, da je v državi vzpostavljen red in mir in da so bile pod vzete potrebne mere proti prevratnežem. Ameriško zunanje ministrstvo pa se boji kominionnističoega udara v Iranu in priporoča odložitev iinančnega vprašanja LONDON, 12. — Po informa-1 ščem m da se je to sodišče cijah, ki prihajajo iz VVashing- ‘ kljub vsemu izreklo v prid tona, naj bi vlada ZDA izvajala pritisk na velike petrolejske družbe, zato da bi se našla čimprej rešitev v anglo-iran-skem petrolejskem sporu. Ameriška vlada ima namen sklicevati se na patriotizem teh družb, poudarjajoč potrebo, da bi rešili Iran gospodarskega propada in komunizma, ki baje grozi Iranu potem ko je prišel ta ob dohodke, izvirajoče iz petrolejske industrije. Washingtons.h q!ed*li zadnja leta v Av- na, proti volji poveljnika in . . . , , n . l ?. » •_______j_i la ladja zaplenjena in ustaviti se^ aAde- strdli|i. Indijci so imel' 3„ match ioqe" Misra v zadn,em nizu nesrečno padel lastnikov soč sodov petrolejskih proizvo- j nu. Iz razprave namreč ni ja- dov iz rafinerij v Abadanu, sno razvidno, kako da se je j BKISBANE, 12. — Gianm j osvojila drugi niz. ker menijo družbe, da bi z | «Rose Mary», ki je bila name- i Cucelli in Marcello Del Bello lastnimi sredstvi ne mogle raz- j njena iz Abadana proti Suezu, ! sta porazila indijsko dvojico pečati celotne proizvodnje I zatekla v adensko pristanišče 1 Sumnata Misro in Naresha Ku-abadanskih rafinerij. | in prišla tako pod angleško j marja z rezultatom 1-6, 1-6, 6-2, Zunanje ministrstvo pa naj i pravosodje bi vztrajalo na tem, da se tre- j Odvetnik AIOC pa je vztra- nutno odložijo finančna vpra- jal na tem, da nad ladio ni bil šanja, ker je predvsem važno izvaian nikakršen pritisk, preprečiti v Iranu kominfor- ; mistični udar. I Kakor poročajo iz Washing- Zarota v Ekvadorju tena, je iranski poslanik v ZDA . Alah Jar Saleh izjavil na da- NEW YORK, 12. našnji tiskovni konferenci, da 1 New York javlja, da je bila b; nobeno sodišče ne moglo v Ekvadorju odkrita zarota izreči sodbe proti ameriškim proti vladi in da ju bil po iz- petrolejskim družbam, ako bi te skušale razpečavati iranski petrolej. Sklicujoč se na «le- 6-2, 13-11 S to zmago Italija vodi z 2-1. Po 26. minutah igre nihče od 800 gledalcev ne bi dal lire za italijansko zmago. V tem času sta Italijana izgubila že dva niza in pri tem osvojila dva sama gema. Cucelli in Del Bello pa nista položila orožja in sta v teh , , .trenutkih pokazala nenavadno javi ekvadorske v ade na če u mirnost in zafela tretji set s zarote župan Guayakqu'l in voditelj stranke ljudskih si! previdno, hladno igro, ne da bi se spuščala v protiofenzivo, galni riziko«, ki ga omenja Charloe Guevara Moreno, ki | intjjjca sta začela grešiti in ameriško zunanje ministrstvo v svoji noti pretekli teden, je Saleh poudaril, da bi ameriška industrija prav gotovo ne trpela ni.cakih posledic ako bi AIOC pravno ukrepala proti ameriškim družbam Iranski poslanik je dejal, da je povsem nekaj drugega sprožiti pravni postopek, kakor doseči ugodno razsodbo odločujočega sodišča. V tej zvezi je Saleh pripomnil, da si je AIOC najela nekaj vidnih angleških so ga zaprli. Poleg teh dveh sta bila aretirana tudi dva občinska svetovalca, ki pripadata isti politični stranki kakor Morano. V Quitu so nadalje aretirali bivšega gospodarskega ministra in trenutnega poslanca Leonarda Stagga ter pristaša Charlosa Morena, Pedra Bruz-zona. Predsednik ekvadorske republike Velasco Ibarra je izjavil, Italijana sta v osmih gemih pravnikov, ki naj bi zastopali j da so se skušali Moreno in njeno tezo pred haaškim sodi-j njegovi pristaši polastiti zrač- Ljudski poslanci bodo rekli OSLO, 12. — Norveški parlament je sprejel vabilo finskega parlamenta za smučarski dvoboj med zastopniki ljudstva skandinavskih dežel. Medparlamentarno tekmovanje bo 11. februarja. Poslanci Švedske, Finske in Norveške bodo tekli 10 km, poslanke pa 5 km. Tudi v začetku četrtega niza mnogi še niso verjeli v možnost italijanske zmage. Cucelli in Del Bello sta sedaj prešla v ofenzivo in gledalci so se samo spraševali, če je to isti par, ki je tako naivno zapravljal žoge v začetku igre. Kumar je dosegel nekaj točk z dobro igro na mreži, vendar sta Italijana kljub temu zmagala z istim rezultatom kot v tretjem nizu. Peti niz je bogato poplačal maloštevilno občinstvo. Oba para sta vedela, da gre za odločilno karto celega evropsko-azljskega dvoboja. V tretjem gemu je Kumar izgubil svoj servis. Kazalo je, da so Indijci poraženi, zlasti potem, ko je še Cucelli dobil svoj servis in je stanje bilo 3-1. Tedaj sta prešla Indijca v napad in ob burnem navijanju občinstva izenačila na 5-5. To je bilo razdobje najlepše igre s hitrimi akcijami na mreži. Pa izenačenju Indijca igrata previdno. Njune rezane žoge Italijana pogosto udarjata daleč izven igrišča. Zadnji niz je trajal 54. minut, prvi štirje pa skupaj samo 48. minut. Indijci so imeli tri «match žoge*, Italijani pa srečno padel in si pretegnil mišico. Le s skrajnim pogumom je igral do konca. Zdravnik in indijski igralci so izrazili upanje, da bo Misra lahko nastopil jutri proti Gardi-niju. Vreme je bilo lepo, igrišče V brezhibnem stanju. Misra je že zopet zaigral odlično in o,b njem je še Kumarja minila nervoza, zaradi katere je izgubil včeraj proti Gardiniju. Z današnjo zmago ima Italija nekaj več možnosti na zmago, zlasti ker bosta indijska igralca utrujena, Misra pa morda ne bo v dobrem zdravstvenem stanju. Tako mi mislimo: Atalj.nta - Rems x 2 1 Bo cgna - Triestina 1 Lazio * Inter 1 2 Milan - Como 1 Palermo - Novara 1 Pro Batna - Juventus 2 x T Sampdoria - Fiorentina l Torino » Napeli 1x2 Udi nese - Spa.l 1 Lucchese - Legnano 1 2 Messina - Vicenza 1 Salerno - Piombino 1 Lecce * Parma 1 x Catania - Siracusa 1 x Venezia - Alessandria 1 IZVRŠNI ODBOR JUG, NOGOMETNE ZVEZE JE ZASEDAL DVE TEKMI PROTI EGIPTU Hercegu so oprostil! kazen. Odobreno gostovanje Hajduku in Zagrebu BEOGRAD, 12. — Na izvršnega odbora nogometne zveze Jugoslavije so med drugim sklenili, da ugodijo prošnji Egipta s tem, da igra jugoslovanska nogometna reprezentanca po službeni tekmi proti Egiptu (15. januarja v Kairu), še neslužbeno tekmo 19. januarja v Aleksandriji. Odobrili so turnejo Hajduku, ki bo igral konec meseca decembra na Malti. Moštvo Zagreba bo odpotovalo v Severno Afriko in Gibraltar. seji | Igralcu Partizana Hercegu so znižali kazen in bo v nedeljo že lahko nastopil na prvenstveni tekmi. Na predlog zveznega trenerja so Hercega vključili med kandidate za sestavo državne enajstorice, ki bo nastopila proti Zahodni Nemčiji. STOCKHOLM, 12. — Češkoslovaška reprezentanca v hokeju na ladu je premagala v Stockholmu Švedsko z rezultatom 6:5 (2:2, 2:1, 2:2). Igra je navdušila 11.000‘gledalcev. VAN STEENBERGEN ZMAGOVALEC predzadnje etape „Po Argentini" CHACUBUCO, 12. — Belgi-. kolo: Nedeljkovič-Vukovič rejec Van Steenbergen je zmagal mi, Ivkov-Gligorič 0-1, Pirc-V'’'žaključnem sprintu na ’• 13- j Krivec 1.-0, Andrič-Matanovič etapi kolesarske dirke «Po Ar- i i-o Kržijnik-Djaja remi seotfnU. Na drugem mestu je I. stanje pQ jestnajstem kolu. Nizozemec taanhoff. Sladijo v puderer, Trifunovič 11,5, Milič 10.5, Udovčič, Gligorič 10, Pirc 9.5, Matanovič 8,5. Andrič. Iv-kov. Puc, Trajkovič, Djuraše-vič 8, Nedeljkovi* 7.5 Rabar, Vukbvič 7. Božič 6.5. Bogdanovi! 6, Djaja 5,5, Krivec, Kržišnik 4.5 vrstnem redu, Conte, Ockers, Caput in Varisco. Dirkači so odpotovali ob 7.27 iz Rosarija in so vozili mirno vse do Per-gamina (139 km). Nato je zite-žala skupina, v kateri je bil tudi zmagovalec etap; in dirke. V zadnjem dnevu Van Steenbergen lahko izgubi prvo mesto samo, aiko se mu dogodi nesreča. Vrstni red etape: 1. Van Steenbergen 8.40:30; 2. Faanhoff 8.41:8; 3. Conte 8.41:23; 4. Ockers 8.41:38; S. Caput; 6. Varisco; 7. Rosatto; 8. Sevillano; 9. Coste; 10. Crispin, vsi s časom Ockersa. LESTVICA: 1. Van Steenbergen 71.47:50; 2. Ockers 72.06:00; 3. Sevillano 72.28:06; 4. Ceste 72.30:40; 5. Varisco 72.34:27. Prekinjene partiie na šahovskem prvenstvu KINO i r »i s t * Excelsior. 16.00: «RoWn Hoo*>. R Todd, J. Rice. NazioBsIe 16.03: ((Dekleta ™ rolr žitev», M. Ferrero, D Scaia. Fenice. 16.30: »Bagdadska s«#0 *> L Bali, J. Agar, P. t0 Filodrammatico. 16.00: razbrzdanosti)), J. ArccbaleEO. 16.00: «PlaS». to Rascel, Y. Šanson. Astra Rojan. 16.00: uVeliki so», Mario Lanza. Alabarda. 16.00: «Sla», Rossi Drago, A. Nazzari. Ariston. 15.30: ((Besede in a™.T'£* «£>» kralji«, A. Sordi, A. kuoa™ Ideale. 16.00: ((Navijajmo skupaj*, E. VViUlatns, G. Keliy. , Impero. 16.00: «Tri male besedi), V Ellen F. Astaire. . Itaiia. 15.30: «Ena ženska je la», L. Cirillo. „onata. M. Viale. 16.00: «21™ Zapata«, Brando, J. Peters- re- Kino ob morju. 15.30: «Pese® ke», D. Ameche. t Moderno. 16.00: «Straznik tovi», Toto in FaWi*. Je_ Massimo. 16.00: <nih upanj stvu so imeli danes prost dan.! Italijanska nogometna nede-Igrali so prekinjene partije. 13 j Ija nima tokrat na sporedu no-kolo; Ivkov-Djuraševij remi,! bene posebne zanimivosti.. Inter Vukovič-Krivec remi; 14 kolo: J bo gostoval v Rimu proti La-Kržišnik-Matanovič remi; 16. [ ziu, Napoli v Turinu. 19.00 Večerne vesta. 2 ^ od ^ spored lahke glane. olasb3 za bete do ' lahko n]Pr io *■<* 23.30 Zadnja P°r0Č1 '!' ,i 980 kc-sek 306.1 m ali »o f0. 11.30 Lshki ork:“tr^otivi. 13-3° 'iS^O Z glaitTa, 14.00 P^j^p^na ^ mična giasba. l7->“ Koncert ba. 18.15 Martucc • K l9 0o klavir. 19.50 Veseli ' Pogovor z ženo. i’- ve g'asba. 19.45 Poroč'!a. ' ev(ji-s ra g:a?ba. 20.40 LatJ ' malo je 21.00 Malo za sa‘o iw)j- zares. 21.30 Priljubljene )eV0 j«. 22.CO Ravel: Koncert U 0 reko. 22.16 Glasba Iz rev+ Večerni ples. 23.15 Poroči«. . It h • - )2 ,5 11.30 Simfonična giasba. ^j. Melcd.čni orke ter. 14.25 ^ 17.15 G. Catalco: ((Penzion p|eS. ra», igra v 3 dejanjih, na (rža. na glasba. 21.30 Pol stole ških pb-pevk. ?2.00 Koncer ^ lirun-Polirr.eni. 22.30 P°J paj. 23.30 Plesna glasb’- ' S 1,0 \ K * i \ g, 327,1 m. 202,1 m. ^3° 12.00 Opoldanski Poročila. 12.40 Od ^ melodije. 13.00 ^Z'K° 0>. Lje ri. 14.40 Zabavna S>"rcO Pester operni spored. r. 1». Ljubljanski komorni * ,n> 6*“ fl Slovenska lahka orkeswjiJe. »j ba, 19.40 Zabavne m«! pesm' 45 veselih minut. 21-1® ‘s ple3] mače zdaj zaigraji^; ve:elo teden končajn'“’ ročila. ;om 22.00 P«- Vkuihb diokenb 159 Proviidel p mi. dr. Fr. Bradač «Pa je že tako,« je razumoval John Smauker, «te vas usoda zapelje v javno življenje in na javno pozicijo, morate biti pripravljeni, da boste izpostavljeni izkušnja vam, ki drugi ljudje niti ne veuo zanje, gospod Weller.» «Akoirat tku je pravu moj str e, k se je spustu u javn ^iulej-ne,» je opomnil Sam, «in se je dobr mou, ta star gspud, toer se je preh ket u treh mesceh zapm, de je umru.s Gospod John Smauker se je zdel strašno užaljen zaradi primerjanja njega z omenjenim rajnkim gospodom, toda, ker je bil Sam tako božansko miren, se je premislil in bil spet prijazen «Pojdiva že raj&i,» je rekel gospod Smauker, zroc na uro iz medi, ki se je skrivala na dnu globokega žepa in ki jo je izvlekel za črn trak, na katerega drugem koncu je visel ključek iz medi. «No, pa pejva,» je odgovoril Sam, «dirgae uja še predelal tista sure j a in pukvarel.« «Ali ste pili tudi vodo, gosipod Weller?» je vprašal tovariš, kot sta jo mahala proti H;gh Streetu. «Enkat.» je odgovoril Sam. «In kaj pravite, gospod?* «Zdi se mi hdu zupma,» je odgovoril Sam. «Aha,» se je oglasil John Smauker, «ne ugaja vam mine- ralni okus, kaj ne?» «0 tem še na vem ne,» je rekel Sam, «mislem le, de precej diši pu vročem, razbolenem fcelez.» «To je ravno pri mineralnih vodah, gospod Weller,» je pripomnil prezirljivo John Smauker. «1 no, prou, če Je tku, je tu grozn naumna beseda, veste,» je rekel Sam. «Lohka de je, ampk ker se na pečam dost s kemija, na morm vedet.* In gospod John Smauker je strašno ostrmel, ko je začel Sam Weller kar pri prid žvižgati. «Pros;m, gospod Weller,» se je oglasil gospod John Smau-kea\ ves preplašen zaradi surovih navad svojega tovariša. «Ali vam smem ponuditi roko?» «Hvala, site prev e O prjazem, na um vas tku nadlegavu,» je odgovoril Sam, «mam namreč navada, de s utaknem roke u žep, če vam je prou.» Nato Je storil, kakor Je rekel ter začel Se glasneje žvižgati. «Tod,» se je oglasil njegov novi prijatelj, ki mu je znatno odleglo, ko sta zavila v stransko ulico, »bova kmalu tam.» «Tku?» je vprašal Sam, ne da bi se bil le količkaj vznemiril, ko je videl, da bo zdaj zdaj stopil med izbrano družbo Bathskih slug. «Da,» je nadaljeval gospod John Smauker. «Nič se ne bojte, gosipod Weller.» «0 ne,» je rekel Sam. «Boste videli mnogo lepih uniform, gospod Weller, » je razlagal dalje gospod John Smauker, in morda se vam bodo zdeli nekateri teh gospodov spočetka preveč ošabni, veste, toda bodo kmalu drugačni.* «Tu je prou lepu ud neh» Je odgovoril Sam. «In veste.* je nadaljeval gospod John Smauker v protek-torskem tonu. «kcT ste tujec, bodo morda k vam spočetka ne-kol ko naduti.* «E, menda na u tku hedu, mislem, al ne?* Je vprašal Sam. «Ne, ne,* je odgovoril gospod John Smauker ter si vzel sč® pec tobaka, «so tudi med njimi veseli fantje in ti se šalijo, ve- ste, ampak to naj vam nič ne dč, ne smete tega teko jemati.* «No, ma videl, jest jim bom nehave dovtipe pusten puplaču.* «Dobro,» je rekel gospod John Smauker, «saj bom itak z vami.* Medtem sta dospela do majhne branjarije, gospod John Smauker je vstopil in Sam je sel za njim ter se neposnemljivo pačil iin na razne načine kazal, da je najboljše volje. Sla sta skozi prodajalno, odložila na stopnicah na majhnem hodniku za prodajalno klobuk in vstopila v majhno sobo, kjer je gospod Weller zagledal vso krasoto izbrane družbe. Nekoliko miz je bilo sestavljenih sredi sobe; pokrite so bile s tremi ali štirimi prti razne starosti in čistoče, ki pa so bili tako pogrnjeni, da se Je zdelo, kakor da je en sam prt. Na njem so ležale vilice in noži za kakih osem oseb. Nekatere platnice nožev so bile zelene, druge rdeče, nekoliko rumenih in ker so bile vse platnice vilic črne, je bila harmonija barv nekoliko kričeča. Krožniki za osem gostov so se greli za pečjo in gostje sami so se greli pred pečjo; prvi in glavni med njimi Je bil', kakor je vse kazalo, debelusast gospod v svetloškrlata-stem suknjiču z dolgimi skrici, v kričeče rdečih hlačah in klobuku s privzdignjenimi krajevci, ki Je stal s hrbtom obrnjen k peči in Je bržčas ravno prišel, zakaj imel je ne le se klobuk na glavi, ampak držal je tudi v roki dolgo palico, tako, kakor Jih gospodje njegovega poklica drže poševno nad streho kočij. «Servus, Smauker, stari kamarad, servus,* je klical nanj gospod s klobukom s privihanimi krajevci. Gospod Smauker je objel s koncem mezinca svoje desne roke mezinec gospoda s privihanim klobukom ter rekei. da ga neizmerno veseli, da ga je samo zdravje. «1 no, sej so mi tukej tud že d j ali, de sem kokr ruoža,* odgovoril le-ta, «ampk tu je čudn. Sej moram hodt za sujo ta staro zadnjih stimajst dni zmerej po dve ure na dan In, če ta večen pogled na njem star plav plašč, k se zadej zapeja, ne b čluveka spravu v obup, m vzemite mujo četrtletno ga?.o.» da Zbrana družba se je temu od srca smejala in v rumenem telovniku je po-epetal sosedu v zeiea li je Tuckle danes dobre volje. smauJwr’ «Memgrede povedanu.» je rekel gospod Tuckle- o3podu ti s * m ostanek stavka jo dogovoril Tuckle šepetaj Johnu Smaukerju na uho. o]{ol gosP0^ «Moj Bog, jaz sem popolnoma pozabil,* Je r'Weller,> John Smauker. »Gospodje, moj prijatelj, gospod stucp* 11 «Hdu mi je, ker sm vam napuot, de na mcre ^upam. peč, Weller,» je rekel eospod Tuckle prijateljsko vas na zebe, Weller?» ta Pr^u «Ked nek,* je odigovoril Sam «Tu b moru t&nenc! zmrznenc, de b me zebel; sej stujim nasprot vam' ^ prliran11 b vas pustavil pred peč u predsob kase na želez11 ■ precej premoga.> plašča 3°" Ker se je ta opomba menda tikala 'krlatastee tc(Ja po spoda Tuckla, se je delal ta za trenutek u?a”en ptjjati ln r6 časi se Je odmikal od ppl\, se začel prisllleno kel, da to ni bilo tako* slabo povedano. nid* ie «Tu me veseli, de tku dobr o men mislte. 8«™ a zmen D voril Sam. «Dobr se boma razumel, misleni, in 131 . vesel* y c,ran?.n«J Ta pogovor je prekinil prihod nekega gosp rioigih noga'|( plisu, ki ga Je spremljal drug v rd*č'l oble«! ih Tuckle 1 cah. Nova prišleca sta bila lepo sprejeta in g(ls* j z veseli* omenil, da bi bil čas servirati večerjo, kar so sprejeli. ,nano koštru^. Branjevec ln njegova žena sta priprava K,^nrnD;irjem- M ita Pr,Pr“v,J“ vrompi^em- ..o vo pleče na mizo — z omako iz kaper, peso m v oran?ne spod Tuckle je predsedoval in zato ga je f?csp nataknil K plisu peljal na drugi konec mize, Branjevec^si j atj roke pralne usnjene rokavice, da bi mogel raza ke, in se Je ustavil za stolom gospoda Tuc »Harris,» j« oblastno zaklical gospod r^^evanie sled0 — 11 ■- 11 1 ■■ 11,1 " " "* * ' ' ■' ' ■' ■' ' * - ■■■■■■■ ■!■■■■■ -i- ' i i-■■■ i. — .■■■-! ■» ■■'■■n1 - ■ J. ? ~ J. ", , 111 " ” 2i0 ^ Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — l,^^P^,ASaTV5>: 6 IH. f“7CTTel^?n 93-808 hi 94-63®. — Postni . NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900, poUetha 1700 celoletna 3200 lir Fed ljud repub Jugoslavija- Izvod 10. mese no tjsK* sr, ss. a-rsarf«»szzsss sz; as‘žw«,sf_• a a; t, ^ *■».»» ~ u- -» stolpca za ene os asov ^-a vsaK mm višine v sumi * v. tll — rpnj nwi< »nnv » i — — ------------------------------------------------ +i«va vse vrste oglasov po 10 din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Pcdružn. Gorica Ul. S. Pellico J-II. T#i. 33-8J. — Rokopisi se r» vračajo. | Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči ratu«i pri Komunal nt banki v Ljubljani 606-90332-7 - Izdaja ZaloZnlStvo tržaSk«* ' SKd