Nekaj iz prirodoslovja. (Konec) c. Ognjeni zračni prikazki: hudo vreme, vtrinki, ognjene krogle, sevčrna luč (tečajni sij). Ako ste dve megli nasprotne elektrike (positivne in negativne) v daljavi, da se privlačite in uravnate, nareja se blisek, električna iskra, katera švigne iz oblaka v oblak, in se tudi, ako so positivno-električni oblaki dosti blizo zemlje, uravna z negativno elektriko in na zemljo udari. Grom je tresenje zraka po blisku, katero začuje naše uho. — Zvezdni utrinki so baje majhna svetovna telesa; ko presmučejo atmosfero naše zemljo, se dergnejo in postanejo taleča, in pri tera ali čisto zgore ali se raztope v male kose in padejo na zemljo (meteori). — Ognjene. krogle so večji utrinki, ki imajo tudi večjo svetlobo. — Vešče, plamenčki, ki švigajo sim in tje po zraku, se baje tako narejajo, da se plinovi nad tlom z mokrimi ali gnijočimi tvarinami sami vnemajo. — Severna luč (burjava). Na severnem nebu se ona razširja z rudečim svitom in kedar se naj bolj razvije, kaže svetlobni odlok, iz katerega se vzdigujejo migljajoči trakovi, ali večji ali manjši. — Vzroki njenega začetka še niso do dobrega znani; a vendar sestoji iz neke električne snovi in videti je, kakor da bi bila v zvezi z zemeljnim magnetizmora, ker je magnetična igla zelo nemirna, kedar se posebno svetlo prikaže severna luč. Tudi na južnem polu zapazimo enak svetloben prikazek, vendar le bolj poredko, imenuje se južna luč. Severna luč prebivalcem dežel na severu razsvetljuje njihove noči po teden dolge.