ravne! glasilo ravenskih železarjev □ n» Leto XXVIII Ravne na Koroškem, julij 1991 Št. 7 Človeka nikar Naš boj za samostojno Slovenijo V času carske Rusije je pesnik Puškin izrazil svoj gnev nad tedanjimi razmerami s trpko mislijo, ko je dejal, da ni nič bolj fantastičnega od resničnosti: vsi, ki se v teh dneh tako trdo srečujemo z njo, se lahko z enako mero gneva in grenkobe strinjamo z genijem. Slovenci smo ljudstvo, ki je navajeno prenašati tegobe in bremena; ali nas je take naredila naša miroljubnost ali naši pretkani večstoletni tlačitelji, bodo povedali zgodovinarji in drugi specialisti za slovensko dušo. Nesporno ostaja zgodovinsko dejstvo, da se naš hrbet pod bremenom upogne le do neke določene mere in da nas sila prestavi le do neke določene meje. Ko postane breme pretežko in sila prevelika, se upremo bremenu in sili. Upogljivost naših hrbtov in zmogljivost naše potrpežljivosti se dasta ugotavljati iz našega preteklega zgodovinskega ravnanja, v naš slovenski značaj pa je ta meja vpita z materinim mlekom, z njeno odpuščajočo ljubeznijo do svojih otrok in vgrajena z zgledom ter ravnanjem očetov in dedov v usodnih trenutkih našega bivanja. Zgodilo se je tisto, kar so sanjali naši pesniki pred stoletji in naši velemožje že pred sedemdesetimi leti. Slovencem se je dopolnilo prerokovanje, postali smo samostojna nacija v družbi svobodnih narodov, živeča v samostojni državi Sloveniji. Vrgli smo z naših ramen vsa dosedanja bratska bremena, nismo več dopustili, da nas lastni bratje vlačijo po svojih blatnih poteh, nismo si pustili doliti niti kapljice no- vega bratskega ponižanja, ki smo jih morali požreti stisnjenih zob mnogo preveč. Lastnim bratom smo rekli: ne tako, kot smo nekoč rekli ne tujcem. Le grenkoba je tokrat tolikšna, da resnično nikdar ne bo med brati tako, kot je bilo. Da je kdo v brezumju razbil bratu hišo, se je verjetno že zgodilo in odpustilo, da pa je kdo zaukazal in izvršil bombardiranje lastne rojstne vasi in splošnega bratomora, take sramote v tem srednjeevropskem kotičku na sončni strani Alp zagotovo še ni bilo; tudi je ne bo mogoče pozabiti skozi mnoge generacije Slovencev. Prisilili so nas v razselitev in v mentalno emigracijo, selektivno so skopili narod za razplod ponižnih in neuspešnih, hoteli so, da bi zavrgli evropske vrednote humanosti, morale in podjetnosti ter nam poskušali kot nadomestek vcepiti bizantinsko premetenost, brezobzirnost in prevaro. Izropali in osiromašili so nas fizično ter nas pred svetom prikazovali, da smo jim enaki. Sredi Ljubljane so ponižali naš materin jezik in s svojo okupatorsko pravno logiko dokončno pokazali svojo volčjo dlako in nrav. Zmaličiti in uničiti so hoteli našo narodno podobo. Kot to ni uspelo Germanom in Romanom, se tudi ni posrečilo Jugoslovanom in ti-sočštiristoletna zgodovina Slovencev dokazuje, da se to tudi v bodoče ne bo zgodilo. Slovenci potrebujemo zlate roke delavcev in sive celice ustvarjalcev, da si bomo lahko služili kruh, svoj kruh tako, kot smo to znali in tako, kot to znamo. Kje najti delo zanje? Kako nadoknaditi zamujen čas razvoja in napredka? Za nami in pred nami je polno zmede in lažnih utvar. Najti komu delo postaja po petdesetih letih ponovno vrednota. Šele pred nekaj leti je bi'a podjetnost posameznika hujša zmerljivka zanj kot lenoba ali lopovščina. Kljub temu še vedno ne doumemo, kako občutljiv posel je dobiti ali obdržati delo, ki prinaša kruh, s kolikimi nitkami se spletajo in prepletajo skrbi, prizadevanja in raznotere strokovne poti, da se pripelje posel za stroj in se ustrezno organizira. Naša edina in mogoča pot iz sedanje mizerije je v tem, da bomo lahko pričeli v miru tkati grobo potrgane niti in pozabljene vzorce harmoničnih povezav med glavo in rokami ter osvojiti pozabljeno ali nenaučeno modrost medsebojne strpnosti in človeške pravičnos-tb ki je v tem, da sicer nismo vsi enaki v svojih sposobnostih in zmožnostih, ampak da smo enakopravni v vseh pravicah in dolžnostih, in da tega ne bomo nikdar dosegli, če bodo stali tanki na cestah in psi pred vrati tovarn. Ni prišel samo čas boja za preživetje, ampak tudi čas prenove, obojemu pa preti največja nevarnost prav v naši neslogi, katere nesreča nas spremlja vse od takrat, ko smo prelomili Svetopolkovo oporoko. Dr. Janez Bratina Upravni odbor Železarne Ravne Predstavljamo člane Upravnega odbora Železarne Ravne, ki ga je v maju s soglasjem ministra za industrijo in rudarstvo Izidorja Rejca imenoval Upravni odbor Slovenskih železarn. Predsednika bomo predstavili drugič, saj je to po funkciji direktor Slovenskih železarn, ki pa so novega izvolili šele konec junija. Prvim rednim sejam odbora je predsednikoval Andrej Cetinski, v.d. direktorja Slovenskih železarn. GORAZD FALE, dipl.oec., v.d. generalnega direktorja TUS Slovenj Gradec Rojen je bil 1.11.1953 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval na Ravnah, nato je končal II. stopnjo VEKŠ v Mariboru. Leta 1977 se je zaposlil v Ljubljanski banki, leta 1985 pa kot finančni direktor v TUS. Lani je postal član KPO za finance in gospodarstvo, aprila letos pa v.d. generalnega direktorja TUS Slovenj Gradec. Mag. STANE FLANDER, podpredsednik poslovodnega odbora Gorenje (Koncem) Velenje Rojen je bil 27.11.1948 v Celju. Je magister metalurgije (naslov naloge: Krivulja tece-nja pri hladnem oblikovanju pločevine). Opravil je podiplomsko specializacijo iz kontrole kakovosti. S področja marketinga se je izpopolnjeval v ZDA in Veliki Britaniji. Razen prvega leta službovanja je v dosedanji delovni dobi opravljal dela na področju marketinga. Prvo zaposlitev je imel v Alposu Šentjur, kjer je bil nazadnje namestnik glavnega direktorja. V Gorenju se je zaposlil leta 1983, v času ukrepov družbenega varstva. Do ieta 1990 je bil podpredsednik poslovodnega odbora Gorenje Commerce. Podpredsednik poslovodnega odbora Gorenje Koncern je od aprila 1990. PETER OROŽEN, dipl.oec., direktor Ljubljanske banke, Koroške banke Slovenj Gradec Rojen je bil 4.11.1935 v Mariboru. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Rušah, višjo pa v Mariboru. Končal je ekonomsko fakulteto v Ljubljani. V Železarni Ravne se je zaposlil leta 1962. Najprej je bil v nabavi, nato pa v analitsko-planskem, finančno-računo-vodskem in komercialnem sektorju. Nazadnje je bil član poslovodnega odbora. Pri LB, Koroški banki d.d. Slovenj Gradec, se je zaposlil leta 1982. PRISTOJNOSTI UPRAVNEGA ODBORA JANEZ KLANČNIK, delovodja 40-tonske eiektro-peči, predstavnik delavcev iz Železarne Ravne Rodil se je 15.8.1943 na Jesenicah. Po osnovni šoli in štirih razredih gimnazije na Ravnah ter študiju metalurgije v Ljubljani se je leta 1966 zaposlil v Železarni Ravne, kjer je bil najprej delovodja radio-grafskega in ultrazvočnega laboratorija. Leta 1979 se je zaposlil v Jeklarni, v začetku kot prvi jamski delavec, nato je bil pomočnik topilca. Delovodja pri peči je od leta 1980. Po Statutu Podjetja Železarna Ravne, d.o.o., ima upravni odbor naslednje pristojnosti: SPREJEMA: - statut in splošne akte družbe ter njihove spremembe in dopolnitve - delovni program in plan razvoja družbe - periodični in letni obračun podjetja ODLOČA: - o spremembah oblike družbe in o statusnih spre- membah (pripojitvi, spojitvi, priključitvi, prenehanju) in povezavah (prenos dela ali celotnega premoženja, vloge v druga podjetja in druge subjekte, nakup deležev in delnic v drugih podjetjih) - o povečevanju in zmanjševanju osnovne glavnice - o ustanovitvi in ukinitvi poslovnih enot in predstavništev - o spremembi firme, sedeža, dejavnosti družbe, prenosu pravic do znaka družbe Mag. MATIC TASIČ, predsednik Izvršnega sveta SO Ravne na Koroškem Rodil se je 31.1.1955 v Slovenj Gradcu. Po osnovni šoli (Mislinja) je obiskoval I. gimnazijo v Mariboru. Na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je diplomiral I. 1980. Zaposlil se je na Gimnaziji Ravne, kjer je poučeval fiziko do I. 1987. Leta 1981 se je vpisal na VEKŠ Maribor v pripravljalni letnik za 3. stopnjo študija, kamor se je leta 1982 tudi vpisal na smer Mednarodna menjava. Študij je zaključil I. 1985. Nato je sodeloval kot zunanji sodelavec pri Ekonomskem centru Maribor na Ravnah. Leta 1987 se je zaposlil v Železarni Ravne kot vodja službe za inovacije. - o delitvi dobička - o načinu pokrivanja izgube DAJE: - soglasje k prenosu lastniškega deleža na tretjo osebo - prehodno soglasje k imenovanju predstavnikov družbe v upravne organe kapitalsko povezanih podjetij - predhodno soglasje k pogodbam o razpolaganju z nepremičninami ter osnovnimi sredstvi nad vrednostjo 500.000 ECU (nakup, prodaja, vlaganje, zastava, zakup, leasing ipd.) - navodila in smernice direktorju ZASTOPA: - družbo v razmerju do direktorja DOLOČA: - poslovno politiko IMENUJE IN RAZREŠUJE: - direktorja v skladu z zakonom IMA: - druge pristojnosti, določene s statutom in splošnimi akti. UPRAVNI ODBOR - je organ upravljanja družbe - člani so imenovani za štiri leta; po tej dobi so lahko ponovno imenovani - razrešeni so lahko na lastno zahtevo, brez utemeljitve, ali iz posebnih razlogov - zavezuje jih konkurenčna klavzula - odgovorni so Slovenskim železarnam - odbor zaseda najmanj štirikrat letno IZ SANACIJSKEGA PROGRAMA IZHODIŠČA Ni narejen izključno za Železarno Ravne, ampak v okviru Slovenskih železarn. Njegov temeljni moto je preživetje slovenske in s tem ravenske metalurgije, kar je za Ravne izredno pomembno, saj je z metalurgijo tesno povezana predelava. (Prednostni delež metalurgije je lani pri prodaji na domačem trgu znašal 72 %, pri izvozu 32 %, v skupnem pa 56,5 %). Analiza stanja in plana kažeta, da je z ustreznimi ukrepi Železarno Ravne smiselno sanirati, saj je že zdajšnji njen asortiment ustrezen tako za domači kot tuji trg. Problem je le nezadostno pridobivanje naročil. Tudi podatki o poslovanju in o premoženjski bilanci v preteklih letih kažejo, da je žele: žarno vredno sanirati. Drugi argumenti za to so še: kvalitetna struktura virov financiranja, bilance z ne preveliko zadolženostjo, sodobne zmogljivosti za proizvodnjo najkvalitetnejših vrst jekla in z nizko porabo energije, sodobna tehnologija ter kadri z znanjem in voljo. Nosilci sanacije bodo poleg železarne same, na katero odpade največji delež, še Republika Slovenija (vzpostavitev ustrezne makroekonomske politike in pogojev poslovanja) in bančni sistem. Z uresničitvijo sanacijskega programa bo železarna začela akumulativno poslovati, kar bo zagotavljalo lastni finančni potencial za razvoj podjetja in sprotno poslovanje. NEKAJ POUDARKOV Sanacijski program je izdelan na osnovi ocenjenih prodajnih možnosti za leto 1991. ORGANI, KI JIH JE IMENOVAL UO V primerjavi z letom 1989 načrtujemo spremembo strukture prodaje (količinske in vrednostne). Na račun povečanega izvoza naj bi se zmanjšala prodaja v Sloveniji in Jugoslaviji. Tako naj bi na domačem trgu prodali 71.800 ton izdelkov črne metalurgije in 5.531 ton izdelkov predelave. Metalurgija naj bi izvozila 22.912 ton, predelava 6.359 ton, obe skupaj 29.271 ton. Predvidenih je več ukrepov. Sistemski ukrepi; - nižje obremenitve za podjetje - zaščita cen črne metalurgije - prepoved prostega izvoza jeklenega odpadka - cena električne energije, kot je poprečna v EGS - kapitalizacija neplačanih obveznosti iz naslova prispevkov in davkov - kapitalizacija tujih in domačih kreditov v. Strukturni ukrepi: - zmanjšanje števila topilni-ških agregatov - zmanjšanje števila spremljajočih agregatov v Valjarni (saj je izkoriščenost razpoložljivih zmogljivosti v poprečju v metalurgiji slabša kot v predelavi) - izločitev posameznih strojev in naprav v Predelavi - izločitev vseh viškov zaposlenih v posebno poslovno enoto (na dan 31.5.1991 je bilo ocenjeno, da je trajnih viškov v železarni 878: v Meta. luraiji 320, v Predelavi 269, v Tehniškem sektorju 225 in v Upravi 64, največ s IV. II. in V. stopnjo izobrazbe; posebna poslovna enota Trajni presežki bi bila samostojen pravni subjekt; delavci bi tako ostali v delovnem razmerju v železarni, njihove bruto plače pa bi financiral republiški zavod za zaposlovanje; enota bi Upravni odbor železarne je na 1. seji imenoval nekatere organe: - upravni odbor podjetja Translog (Stanko Petovar, dipl. inž., predsednik, Dora Enci, oec., Stanko Golob, dipl. oec.) - upravni odbor podjetja Armature (Andrej Kokalj, dipl. inž., predsednik, Bojan Kraut-berger, dipl. inž., in Minka Pra-per, dipl. oec.) - člane disciplinske komisije in njihove namestnike; za Metalurgijo: Stanko Kompan, Jeklarna (Peter Plevnik, Kovačnica), Oto Pur, Valjarna (Franc Vrečar, Jeklolivarna), Jaroš Kodrun, Jeklolivarna (Ivan Rutar, Jeklovlek); za Predelavo: Branko Strmčnik, Stroji (Milan Ošep, TSD), Ivan Lužnik, Pnevmatični stroji (Davorin Tur-kuš, Orodjarna), Peter Janko, Noži (Danilo Burjak, Stroji); Tehniški sektor: Franc Merz-dovnik, Energija (Jože Kosmač, SGV); Uprava: Ana Pav-še, Kadri in organizacija (Dragica Trost, Poslovni sekretariat) - komisijo za varstvo pravic delavcev: Eleonora Gla-dež, dipl. psih. Kadri in organizacija (Sonja Lakovšek-Vukovič, dipl. psih.), Mirko Vošner, dipl. inž. Biro S (Franja Fišer, dipl. iur. Pravna služba), Milan Škafar, Valjarna (Alenka Mičovič, Biro S 91). Pripravila Helena Merkač bila vir kadrov, s katerimi bi pokrivali potrebe po delu v železarni, večino naj bi ustrezno zaposlili do konca leta 1992-imenski seznami presežnih delavcev bodo narejeni po sklepu UO SZ v sodelovanju s sindikatom). Operativni ukrepi: - znižanje materialnih stroškov - izboljšanje izplena - zmanjšanje neuspele proizvodnje - hitrejši pretok materiala in znižanje zalog - nižja specifična poraba električne energije - izboljšanje organizacije dela (Pri managementu bomo pospešili usposabljanje vodstvenega kadra. Organizacijo bomo prilagajali ciljem podjetja. Organizirali se bomo po programih tako, da jih bomo zaokrožili v profitne centre in jim približali vse poslovne funkcije komerciale in razvoja. Nadaljevali bomo z izgradnjo komunikacijske mreže, ki smo jo kot model vzpostavili leta 1990 in ki temelji na projektnem delu in povezavi skupin. Proces vodenja bomo razvijali po sistemu vodenja s cilji. V ta namen bomo glavne poslovne cilje razbijali do ravni obratov ali oddelkov ter prek kontrolinga spremljali njegovo izvajanje. S tem sistemom bo (je ze) povezan tudi plačilni sistem). - agresivnejši prodajni nastop - zniževanje cen vhodnih materialov - intenzivnejše izterjave. Povzela: H. Merkač Naše delo v maju PROBLEMATIKA PROIZVODNJE V maju smo dosegli 55,8 odstotkov predvidenega plana skupne proizvodnje, kar znaša v kumulativi 55,4 odstotkov. Za 6564 ton prodanih izdelkov smo iztržili 233,2 milijona din, kar je v povprečju 35,53 din/kg. Od tega smo na domačem trgu prodali 5062 ton v vrednosti 140,9 milijona din, izvozili pa 1502 ton ali za 92,3 milijona din, kar znaša 4,14 milijona dolarjev. V Jeklarni so dosegli samo 51,3 odstotke planirane proizvodnje. Zaloga ingotov se je zmanjšala od 434,5 ton na 244,4 tone. Iz zaloge so porabili 267,2 toni, na zalogo pa naredili 67,3 tone. Glavni vzrok za manjšo proizvodnjo je pomanjkanje naročil, občasno pa je primanjkovalo tudi starega železa in legur (W, Mo). Proizvodnja v Jeklolivarni je potekala ob pomanjkanju jeklene litine, ugodna vrednostna realizacija pa je bila dosežena zaradi visoko kvalitetnega asortimenta jeklene litine. V maju se je preskrba z vložkom v Valjarni toliko izboljšala, da so dosegli tonaž-no odpremo, napovedano na koordinaciji konec aprila. Razdrobljenost naročil povzroča velike težave pri menjavanju programov valjanja, kar še dodatno slabša izkoriščenost prog in celotne reproverige. V Jeklovleku niso dosegli na- povedane odpreme, vzroki za to pa so: pomanjkanje vložka v prvi dekadi maja in brušenje profilov manjših presekov. Kljub temu pa je Jeklovlek dosegel zelo solidno vrednostno realizacijo. Planiranje zasedenosti peči v Kovačnici je še vedno otež-kočeno - šarže zamujajo planiran prihod za tri do štiri ure, kar dodatno draži proizvodnjo Kovačnice. Tudi ingoti prihajajo še vedno neočiščeni z daljšimi in krajšimi koreninami, vendar je le-teh manj kot prejšnje mesece. Do konca junija imajo v Kovačnici skupaj z zaostanki za 2266 ton odprtih naročil. V mesecu maju je bilo v Nožih največ zastojev na brušenju pločevine in brušenju rezine. V splošnem se čuti močno pomanjkanje naročil, kar še dodatno moti samo proizvodnjo. Skupno so imeli v maju 108 ton naročil za celo leto, kar pa ne zadostuje niti za normalno proizvodnjo v dveh mesecih. V mehansko predelovalnih obratih je bila proizvodnja tako kot v aprilu, tudi v maju dokaj uspešna, za planom pa še vedno zaostajajo Stroji in Noži. NAJVEČ JE ČAKANJA NA DELO V mesecu maju je bil delovni čas izkoriščen 66,4 odstotno. Odsotnosti so znašale 33,6 odstotkov, in so bile razporejene tako: - letni dopust 9,44 % - izredno plačan dopust 0,34 % - boleznine 5,86 % - druge plač. odsotnosti 17,50% - neplačane odsotnosti 0,02 % skupaj 33,16% Op.: Med drugimi plačanimi odsotnostmi je predvsem čakanje na delo doma. Ure v podaljšanem delovnem času so znašale 0,38 odstotka in so bile glede na mesec april višje za 0,05 odstotka. Največ nadur so imeli v Orodjarni 2,52 % in v TSD 2,03 ods., nad 1 odstotek so imeli: Zaščita 1,92 ods., Energija 1,26 odst., ostali pa imajo pod 0,50 odstotka. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU VALJARNA je dosegla v mesecu maju za 94,3 % količinske eksterne prodaje in 127,6 % vrednostne realizacije. Količinska realizacija ni bila dosežena predvsem zaradi pomanjkanja vložka v valjarni - ingotov. Naročil je za okoli 2,3 mesece. JEKLOVLEK je dosegel v mesecu maju 45,7 % količinske eksterne prodaje in 72,1 % vrednostne realizacije. Količinska eksterna realizacija ni dosežena predvsem zaradi valjarskega luščenja - usluga luščenja za Unior Zreče. Naročil je v Jeklovleku v povprečju za 3,6 mesecev. KOVAČNICA je prodala v mesecu maju na domačem trgu za 66,4 % vrednostne realizacije. Količinska realizacija ni bila dosežena predvsem zaradi pomanjkanja vložka iz Jeklarne. Naročil je za okoli 2,3 meseca. STROJI so na domačem trgu v primerjavi s planirano proizvodnjo presegli mesečno količinsko proizvodnjo za 38,5 % in s tem vrednostno realizacijo za 73,6 %. Presežek planirane mesečne realizacije gre na račun odpreme okoli 130 ton mehansko obdelanih ilger trnov in pilger valjev za elezarno Sisak iz zaloge špedicije. Z naročnikom smo se namreč dogovorili o načinu plačilapreko trgovskih organizacij. Se vedno je v špediciji ostalo okoli 33 ton obdelanih odkovkov za ladijske motorje. PNEVMATIČNI STROJI so na domačem trgu v primerjavi s planirano mesečno količinsko proizvodnjo dosegli 83,1 % in s tem presegli vrednostno realizacijo za 15,4 %. Razlika med količinsko in vrednostno realizacijo je zaradi večje odpreme rezervnih deiov. VZMETARNA je na domačem trgu v primerjavi s planirano proizvodnjo dosegla vrednostno realizacijo 91,1 %. Razlika med količinsko in vrednostno realizacijo je nastala zaradi trenutnega nepriznavanja cen za Vozila Gorica. ORODJARNA je na domačem trgu v primerjavi s planirano proizvodnjo dosegla mesečno količinsko proizvodnjo 77,6 % in s tem vrednostno realizacijo 79,1 %. Planirana proizvodnja ni bila dosežena zaradi forsiranja proizvodnje za zunanje tržišče. Zasedenost z naročili je trenutno za 2 meseca in je v glavnem na Ifrotolf rnIz INDUSTRIJSKI NOŽI so na domačem trgu v primerjavi s planirano prodajo dosegli mesečno količinsko proizvodnjo le 36,8 % in s tem vrednostno realizacijo 58 %. Načrtovana prodaja ni bila dosežena zaradi pomanjkanja naročil na domačem trgu. OBRAT DELNIŠKA DRUŽBA ODSTOTKI DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE SKUPNA PROIZVODNJA ton O g! ► FAKTURIRANA REALIZACIJA din IZVOZ 9 IZVOZ din FAKT.REAL. DOMAČI TRG din maj sblr maj sblr maj sbir maj sblr maj sblr maj sblr JEKLARNA 51,3 52,8 VALJARNA 54,4 52,4 60,4 53,6 77,8 63,4 20,2 23,5 34,4 27,7 127,5 104,4 JEKLOVLEK 36,2 55,7 41,1 52,4 81,9 78,8 56,8 55,7 95,5 68,8 ■J5,o 86,1 VALJ. IN JEKLOVLEK 53,3 52,6 57,6 53,4 78,7 66,9 27,4 29,7 46,0 35,5 112,5 99,4 KOVAČNICA 68,3 55,7 60,1 58,7 98,8 84,4 61,1 66,7 102,3 78,7 98,0 85,5 JEK LOU VARNA 79,2 74,1 78,4 89,0 176,0 136,2 117,2 89,9 85,1 106,5 60,8 77,7 STROJI 37,4 48,8 45,1 47,7 60,1 48,5 16,7 24,7 27,9 28,5 173,1 117,9 - NOŽI, BRZOR. OR. 76,2 83,9 66,6 75,8 41,5 50, i " “ “ " 66, 6 75,8 - GREDICE - 80,8 INDUSTR. NOŽI 43,8 88,5 73,7 92,5 94,8 85,6 65, i 75,4 102,7 91,6 60,8 77,7 NAMENSKA PROIZV. 174,1 150,8 43,9 65,6 121,2 120,3 109,3 149,0 182,1 183,7 9,6 47“ ORODJARNA 140,5 125,3 76,7 '105,2 96,6 75,2 99,4 46,6 159,3 58,6 i9, 9 79, i PNEVMAT. STROJI 78,1 100,2 61,9 82,3 93,9 89,9 4,0 73,0 6,7 74,1 115,4 93,8 VZMETARNA 112,4 119,7 100,7 117,6 83,3 105,2 26,2 55,0 .44,2 64,4 91,1 113,3 STO 144,6 135,5 68,1 88,2 109,1 109,0 97,7 134,1 162,3 164,2 64,2 62,3 ARMATURE 69,3 98,5 78,8 108,5 132,8 106,5 75,8 86,7 126,2 104,8 160,4 113,5 SKUPAJ 55,8 55,4 58,2 56,9 87,1 75,3 42,2 53,9 70,7 64,7 97,1 81,5 NOČ ALI DAN PRED RAVENSKO METALURGIJO? Nihče si danes ne upa napovedovati, kaj bo s prihodnostjo Železarne Ravne. Mehanske predelave sicer ne dajejo pod vprašaj, zato pa marsikdo dvomi o prihodnosti metalurgije, čeprav take dvome vsi, ki poznajo ponosno preteklost jeklarskih Raven, vztrajno zavračajo. Vendar prihodnost raste iz sedanjosti, in ta je kritična bolj, kot si marsikdo misli - gotovo pa ne tisti, ki so med zadnjim štraj-kom razburjali slovensko javnost z zahtevo po tisoč markah na mesec. Saj računi kažejo, da si take plače danes ne pridelamo. A tudi ko bi si jo, bi bilo bolje molčati, kajti danes javnost črni metalurgiji ni naklonjena, mednarodni strokovnjaki in načrtovalci razvoja pa ne vidijo smiselnosti obstoja treh železarn v majhni Sloveniji, a prednost dajejo očitno Jesenicam. Po stavki smo na Ravnah v veliki nevarnosti, da izgubimo še tisto moralno in materialno podporo, ki smo jo imeli doslej. Brez zunanje pomoči pa je prihodnost marsikaterega dela Železarne Ravne resnično vprašljiva. ČEZ POLETJE BI ZAČELI POSLOVATI POZITIVNO O razmerah v ravenskih metalurških obratih in o možnostih izhoda iz težkega položaja smo se pogovarjali z direktorjem področja Metalurgija dipl. Inž. Stankom Peto-varjem, ki je, zapisano v povzetku, povedal naslednje: Metalurgija, ki po zadnji reorganizaciji združuje obrate Jeklarno, Kovačnico, Valjarno in Jeklovlek ter Jeklolivarno, je v prvem četrtletju letošnjega leta poslovala z izgubo. Povzročili so jo preveliki stroški ki so predvsem posledica prenizke realizacije. Večje realizacije nismo dosegli, ker je bilo premalo naročil, odprta naročila pa smo težko izpolnjevali zaradi slabe likvidnosti podjetja. Primanjkovalo nam je sredstev za redno preskrbo s surovinami, zato jeklarske peči v prvem delu leta pogosto niso obratovale. Vodstvo Metalurgije je že pred časom začelo iskati rešitve za izhod iz kritičnega položaja. Skupno s komercialno službo smo intenzivno iskali nova naročila, s finančniki pa smo se dogovarjali za kompenzacijske posle z našimi domačimi kupci, ki smo jim morali ustaviti dobave, ker so nam že preveč dolžni. Namesto z denarjem naj bi nam dolgove poplačali v materialu, ki pomeni surovino za našo proizvodnjo. Korist pri takih poslih je večkratna: Mi pridemo do surovin, ne da bi za to potrebovali dragocena likvidna sredstva, in se izognemo dolgotrajnim dragim ter pogosto neučinkovitim sodnim postopkom. Zato se nam splača za surovine, pridobljene na ta način, priznati tudi višjo ceno; dolžniki se po tej poti znebijo dolga, ki se ga drugače ne bi mogli, in znova lahko računajo na dostave izdelkov ter materialov, ki jih potrebujejo za svojo proizvodnjo. Akcija je uspela, tako da smo pridobili naročil za dobra dva meseca, repromaterial pa za junijsko proizvodnjo. Ta naj bi se povečala od prejšnjih poprečnih 9.000 ton mesečno na 13.000 ton, kar naj bi omogočalo 195 milijonov dinarjev realizacije v Metalurgiji. Po novem, popravljenem letnem planu bi to moralo zadostovati, da bi metalurški del Železarne Ravne ob koncu poletja že posloval brez izgube. Da bi tolikšno proizvodnjo dosegli, je z junijem 40-tonska elektroobločna peč začela znova obratovati na štiri izmene. Zal zaradi večdnevne prekinitve proizvodnje v juniju načrtovane realizacije ne bomo mogli doseči, kakšne bodo posledice stavke v železarni in bližnje nujne rekonstrukcije v Jeklovleku, pa bo mogoče oceniti šele ob koncu tega obdobja. KAKO JE V OBRATIH JEKLARNA je - po daljšem obdobju zastojev - v juniju torej spet začela z intenzivnejšo proizvodnjo. V jeklarni II končujemo investicijo UHP. Do julija bo vse pripravljeno za hladni zagon, naslednji mesec pa bomo začeli z vročim zagonom. Če bo uspešen, se bo na UHP takoj začela redna proizvodnja, saj bo racionalnejša kot na stari 40-tonski elektro-obločni peči, ki jo nameravamo podreti. Glede rekonstrukcije 25-tonske in morebitne dezinves-ticije 10-tonske peči v jeklarni I, o čemer smo v Informativnem fužinarju že pisali, se bomo odločili, ko bodo možnosti nadaljnjega obstoja in razvoja ravenske metalurgije bolj jasne kot zdaj. Precejšnja neznanka je še usoda specialne jeklarne. Mag. Milan Švajger ima nalogo, da pripravi program konsolidacije. Analiza bo zajela tržne možnosti in stroške proizvodnje. Če nam bo uspelo pridobiti trg za specialne zlitine, bo vakuumsko-indukcij-ska peč lahko začela redno obratovati. Da smo lahko opravili meritve, potrebne za pridobitev obratovalnega dovoljenja, smo v tej peči izdelali serijo brzoreznih jekel. Ob precejšnjih stroških je prednost proizvodnje v vakuum-sko-indukcijski peči ta, da se izognemo tehnološki problematiki in riziku, ki spremlja proizvodnjo visokokakovostnih jekel v elektroobločnih pečeh. Jeklarna bi za predvideno povečano proizvodnjo nujno otrebovala kratkoročne ban-ne kredite. Vprašanje je, koliko jih bodo v sedanji situaciji bančniki pripravljeni dajati. KOVAČNICA močno občuti izpad naročil na domačem trgu. Doslej najpomembnejši kupci Čelik, Metalka in TAM so naši veliki dolžniki in z njimi se dogovarjamo za kompenzacijske posle, o katerih smo prej govorili. Kljub temu za nekatere agregate ne bo mogoče pridobiti dovolj naročil. Če so komaj 20 do 30-odstotno zasedeni, se nam jih ne splača več imeti. Gre za parna kladiva in krčilne stroje, ki jih bomo odstranili iz proizvodnje. VALJARNA je imela v prvih treh mesecih leta veliko izgubo, predvsem zaradi slabe preskrbe z vložkom in zaradi pomanjkanja naročil. Še zdaj jih ni uspelo zbrati dovolj, da bi dosegli realizacijo, ki jo predvideva popravljeni letni plan. Ker ne moremo dobiti bančne garancije, še vedno nismo kupili kontrolne linije profilov, nujno potrebne za izvozno proizvodnjo. V JEKLOVLEKU je trenutno več naročil, kot je planirana mesečna proizvodnja. Storili bomo vse, da jih bomo v roku izpolnili, problem je le v tem, da je nujna rekonstrukcija lužilnice. Zaradi dotrajanosti konstrukcije z njo ne smemo odlašati, zavedamo pa se, da bo povzročila zastoj v proizvodnji, ki si ga v sedanji situaciji skoraj ne bi smeli privoščiti. JEKLOLIVARNA bi morala dosegati mesečno proizvodnjo 555 ton, od tega skoraj polovico za izvoz. Zanj ima trenutno že dovolj naročil, medtem ko bi morala na domačem trgu pridobiti še okoli 70 ton, da bi dosegla predvidenih 287 ton ulitkov. Stanje izboljšujejo še interne dobave, ki v teh številkah niso zajete. Celotno metalurgijo, v manjši meri pa tudi mehanske obrate, pesti v zadnjem času, ob vsem drugem, še problem odlagališča odpadkov. Nalogo, da ga reši, je dobil dipl. Inž. Milovan Božikov. Problematiko predstavljamo v naslednjem prispevku. Nujna selitev halde Odpadki so zelo vsakdanja stvar, saj so nujen spremljevalec življenja in dela, vendar že omemba te besede povzroča odpor, ker predstavljajo nekaj, kar ne sodi v ospredje dogajanja, ga kazi, mu škodi ali mu je celo nevarno. Še posebej se v zadnjem času bojimo industrijskih odpadkov, ki so zaradi modernih tehnologij in snovi, ki se v tehnoloških procesih uporabljajo in izločajo, pogosto nevarnejši, kot so bili odpadki klasične industrije. Črna metalurgija velja za umazano vejo industrije, vendar je v zadnjem času bistveno manj obremenjujoča za okolje, kot je bila v času največje ekspanzije in uporabe generatorskega plina in mazuta. Sodobne železarne uporabljajo čistilne naprave, ki skoraj v celoti preprečujejo onesnaževanje zraka in vode, mehanske odpadke pa sortirajo in predelujejo, tako da se vračajo v naravo kot neškodljivi in celo koristni materiali. KAM Z ODPADKI ŽELEZARNE Železarna Ravne se že dolgo zaveda, kako pomembno je zdravo in čisto okolje in v varovanje okolja tudi veliko vlaga. Že nekaj let deluje Flaktova čistilna naprava v jeklarni L, zgrajena je še sodobnejša za UHP, storjeno je vse, da Meža iz železarne odteka enako čista, kot priteka vanjo; morebitnega onesnaževanja je lahko kriv le tako imenovani človeški faktor. V zvezi z ekologijo teži Železarno Ravne le še en problem, ki se ga prav tako že dolgo zaveda, ga poskuša reševati, vendar ga - kljub znanim rešitvam - zaradi slabega finančnega in gospodarskega stanja ne zmore rešiti najustrezneje. Gre za odpadke, ki nastajajo največ pri metalurškem, delno pa tudi pri mehanskem procesu predelave. Vsa leta jih odlagamo na prostoru severno od železarne, med Mežo in železnico, in se jih je nabralo že okoli milijon m3. Prostor je poln že do skrajnega roba - čez cesto, ki veže Stražišče s Prevaljami, ga ni mogoče širiti - zato odpadkov Železarne Ravne na dosedanji način ni mogoče odlagati dalj kot le še mesec ali dva. Najustreznejša rešitev bi bila, da bi začeli industrijske odpadke železarne ločevati in ustrezno predelovati, da bi bili uporabljivi kot sekundarne surovine ali kot nasipni material za ceste, železniške tampone in podobno. Za tako investicijo danes železarna nima denarja - stala bi poltretji milijon mark. Prav ta- ko niso znani kupci predelanih odpadkov, torej trg. Enako ceno bi imel že izdelan projekt odlagališča odpada v Meležnikovem grabnu, na prostoru severno od sedanje halde, onkraj železnice. Primeren je predvsem zaradi bližine in majhnih transportnih stroškov. Čeprav so zanj pridobljena že vsa soglasja,je projekt začasno odložen, ker bi zahteval nekatere investicije, ki so v položaju, ko se ne ve, kaj bo s prihodnostjo ravenske metalurgije, nesmotrne, zanje pa tudi ni denarja. Gre predvsem za viadukt čez železnico, ki bi veljal blizu milijon mark. ZA ZDAJ ZAČASNE REŠITVE Zaradi vsega tega se je vodstvo Metalurgije odločilo, da z začasnimi rešitvami za nekaj let odloži dolgoročno in globalno reševanje problematike odpada v železarni Ravne. O tem, kakšne začasne rešitve so možne in za današnje razmere najprimernejše, je dipl. inž. Milovan Božikov povedal naslednje: »Železarna Ravne ni več v stanju, da bi nepremišljeno dajala denar za nekaj, za kar ga ni dolžna dajati. V zvezi z odlagališčem odpada v Meležnikovem grabnu so se pojavljale zahteve, ki so že mejile na izsiljevanje, in nanje nismo mogli pristati. Tudi zaradi tega in še, ker bi morali posekati precej lepega, zdravega gozda, smo začeli iskati druge lokacije. Znova je zaživela že stara zamisel, da bi z materialom s halde zasuli Nacesnikovo grapo ob cesti Kotlje - Duler, prošnjo za nasipni material, ki bi ga uporabili v naselju Kotlje II, je dala stanovanjska zadruga Brdinje, precej veliki grapi želita zasuti kmeta Leskovec na Dolgi brdi in Bro-man na Stražišču, zelo primeren in obsežen prostor je na Poljani - med križiščem proti Holmcu in »Ameriko« -in v grapi nasproti Kranjcu, pod leško cerkvijo. Material za nasip potrebuje tudi Komunalno podjetje Prevalje, ki želi zasuti grapo pod pokopališčem Barbara. Za haldo se zanimajo še novi interesenti, predvsem kmetje, ki bi radi strme, puste in zato neuporabne grape zasuli ter tako pridobili nove obdelovalne površine.« JE HALDA ZDRUŽLJIVA Z NARAVO? »Hal da je tudi tam, kjer je zdaj, del narave in reagira na vse naravne pojave, kakor bi tudi kje drugje«, meni Božikov. »Naša kemijska služba njeno sestavo, reakcije in vplive na okolje spremlja že dolga leta. Rezultati raznih analiz so zelo ugodni, saj kažejo, da je halda zaključen sistem, brez bistvenega vpliva na okolje. Izločki težkih kovin v vodi ne presegajo zakonsko dovoljenih količin, v Meži za haldo tudi ni strupov in drugih škodljivih ali nevarnih kemijskih sestavin. Zadnje meritve radioaktivnosti so pokazale, da je sevanje na haldi bistveno manjše kot v naravi.« Kljub takim ugotovitvam, ki jih je potrdil tudi vodja tehnoloških laboratorijev in član izvršnega sveta občine Ravne za ekologijo inž. Jožko Kert, pa halde ni mogoče brez pridržkov preseljevati kamorkoli v naravo. Metalurški odpadki se po republiškem odloku 20/86 štejejo med posebne odpadke, ki se morajo skladiščiti po določe- nih pravilih ter ločeno od komunalnih odpadkov. Dovoljenja za taka odlagališča so v rokah republiške inšpekcije in jih je mogoče pridobiti šele, ko so opravljene ustrezne kemijske analize, ki zagotavljajo, da odpadki okolja ne bodo dodatno zastrupljevali. V Železarni Ravne nastaja največ odpada v jeklarni in jeklolivarni. Jeklarska žlindra je bila do uvedbe ponovčne tehnologije razmeroma čista, brez primesi, ki bi obremenjevale okolje, v žlindri, ki nastaja po novih postopkih, pa je oksidni prah in fluorit, ki je škodljiv za okolje. Za okolje so neškodljivi navadni livarski peski, škodljivi pa oplaščeni, ki vsebujejo strupene fenole. Oporečne so tudi oljne škaje in odbrusi iz mehanske predelave. Čeprav so strupene in škodljive snovi v primerjavi s celotno količino odpadnega materiala na haldi tako rekoč neznatne, so se odgovorni v železarni odločili, da na nova odlagališča ne bodo odvažali svežega odpada, sploh pa ne tistega, ki nastaja sproti, tudi zato, da bodo prevozi lahko kampanjski in časovno primerni. Odvažati bodo zaceli najstarejši del halde, ki se začne ob Meži za lesnim skladiščem. Tu so skladiščili le žlindro in generatorski pepel, ki nimata vpliva na okolje, na tem predelu pa tudi ni bilo zloglasnih oljnih jam. Če bodo kemijske analize, ki jih bo treba opraviti, ponovno potrdile neškodljivost in nenevarnost tega materiala, bo železarna, ko bo pridobila dovoljenja vseh inšpekcijskih služb, lahko začela odvažati staro haldo na nova, najprimernejša odlagališča. S tem bo pridobila prostor za nove odpadke, ki pa jih v prihodnje ne bodo odlagali več pomešano, temveč jih bodo strogo sortirali in se tako začeli pripravljati na njihovo predelavo. Cilj ekologov je namreč, da železarna v prihodnje ne bi več ustvarjala nerabnih odpadkov, ampak bi jih predelovala v koristne sekundarne surovine ter v neškodljive nasipne materiale. Dokler idealne rešitve niso uresničljive, se moramo zadovoljiti z mogoče manj idealnimi, a še vedno ustreznimi. Upamo, da bodo pod nadzorom inšpekcijskih služb izbrane lokacije zadovoljile obe strani: tistega, ki material daje in tistega, ki ga prejema. In da pri tem ne bo prizadet interes koga tretjega. Vsekakor pa velja: Odpad bolj sodi v zakotno grapo kakor pred prag stanovanjske hiše. POLOŽAJ V ŽELEZARNI RAVNE PO JUNIJSKEM ŠTRAJKU (Gradivo za sejo Skupščine občine Ravne) Vodstvo Železarne Ravne želi pošteno in odkrito informirati zaposlene, vlado, sindikate in javnost o trenutni situaciji v podjetju. Poleg informacij je potreben predvsem dogovor, kako naprej. Železarna Ravne je začela negativno poslovati že v letu 1989, trend pa se je še zaostril v letu 1990, ko je bilo izgube 450 milijonov din. Za to so seveda obstajali tako zunanji kot notranji vzroki. V prvem kvartalu leta 1991 je Železarna Ravne poslovala z veliko izgubo, ki znaša 177 milijonov din. Vodstvo je ves čas vlagalo velike napore v izboljšanje stanja, predvsem v pridobivanje naročil in zagotavljanje financiranja proizvodnje. Rezultati so se že začeli kazati v aprilu, v povečani realizaciji. V maju je znašala realizacija že 220 milijonov din, v juniju smo realno pričakovali 260 milijonov din in približno 2000 ton večjo proizvodnjo. Napovedi za junij zaradi znanih razlogov ni bilo mogoče izpolniti, dolgoročnih posledic štrajka pa zaenkrat še ni možno oceniti. Pokazala jih bo polletna bilanca. Železarna Ravne ima tako kot druge železarne sanacijski program za preživetje. Pri njegovi realizaciji sta pomembna dva dejavnika: republika kot lastnica in sam kolektiv železarne. Republika je že do zdaj storila veliko za nas: odlagala je plačila prispevkov in davkov, dovoljevala nabavo energije brez rednega plačevanja, reševala socialni program (dokup let za upokojevanje - Železarna Ravne do sedaj ni še nikogar poslala na cesto!). Vsi delavci, ki so zapustili železarno, imajo zagotovljeno socialno varnost. V zadnjih dveh letih se je v Železarni Ravne število zaposlenih zmanjšalo za 2000, v letošnjem letu od 5165 na 4682 (s predčasnim upokojevanjem, odpravninami, dokupi, samostojnim urejanjem socialne varnosti). V Železarni Ravne sta zdaj možni le dve varianti: stečaj (spontan ali programiran, v vsakem primeru bi bil hud udarec za zaposlene) in preživetje. Za preživetje morata biti izpolnjena vsaj dva pogoja: 1. še naprej in se bolj kot doslej sodelovanje republike in 2. lastni napori in žrtve Železarne Ravne. Možnost preživetja Železarne Ravne temelji na predpostavki, da bo republika še naprej sodelovala in predvsem poskrbela za obljubljeno finančno sanacijo. Ustvariti mo- ra tudi pogoje za nadaljnje delo - omogočiti mora, da se rešimo številnih dolgov, dogovoriti in vplivati mora na cene vhodnih materialov (elektrika, energija) in pripraviti banke, da bodo spremljale in o-mogočale proizvodnjo, dajale garancije, odpirale kredite, akreditive in za storitve zaračunavale normalne stroške. Dogovoriti se moramo, ali želimo, da Železarna Ravne preživi in se razvija. Če to želimo, moramo sporazumno pristati na nekatere pogoje, da bo to izvedljivo. Vodstvo podjetja torej ima vizijo rešitve Železarne Ravne, vendar pa pod takimi pogoji, kot v zadnjem času, torej z izsiljevanjem, uravnilovko in odporom sindikata, normalno delo ni možno. Ločiti moramo politiko od dela ter pristojnosti vodstva od pristojnosti sindikata. Če se odnos do vodenja ne bo spremenil, je vsaka vodstvena garnitura obsojena na neuspeh, s tem pa tudi Železarna Ravne. Zagotoviti moramo: a) medsebojno spoštovanje zakonskih pristojnosti med vodstvom in sindikatom (pristojnosti za vodenje poslovne politike, kadrovske politike in politike plač ter pristojnosti sindikatov za njihovo delo) b) pripravljenost na lastne žrtve v postopku sanacije, tudi na nižji standard in plače, kot smo jih bili vajeni; tudi na zmanjševanje stroškov poslovanja, zapiranje agregatov in s tem manjšanje števila zaposlenih c) najpomembnejši pogoj je sindikalni mir vsaj za eno leto, kar pomeni prenehanje pridobivanja članstva v sindikatih na račun pristojnosti poslovodstva ter konstruktivno sodelovanje v postopku ugotavljanja in reševanja presežnih delavcev. Te pogoje je treba izpolniti, če naj to ali katerokoli drugo vodstvo skuša popeljati Železarno Ravne po poti sanacije v rešitev. Soglasje k temu bo vodstvo iskalo na skupnem sestanku vodstva, upravnega odbora in sindikatov, prav tako pa tudi na zborih, med delavci. Največji problem Železarne Ravne je negativno poslovanje. Njen stečaj bi bil za Mežiško dolino hud udarec. Pomenil bi ukinitev večine programov, bistveno zmanjšanje proizvodnje in števila zaposlenih, ki bi bili na cesti. Pomembno je, da vsak član kolektiva Železarne Ravne ugotovi, da mora z vsemi svojimi silami sodelovati pri sanaciji Železarne Ravne, sicer se uspeha ne moremo nadejati. Pomembno pri tem je vedeti, ali podpiramo svoje vodilne in jim zaupamo. Prav tako se mora angažirati ves strokovni in bivši vodilni kader, ki se trenutno čuti na »stranskem tiru«. Železarna Ravne potrebuje garancijo vodstev obeh sindikatov tako v republiki kot v železarni, da bosta za določen čas opustila vse take aktivnosti, ki bi ljudi begale in jih odvračale od dela. Kolektiv Železarne Ravne potrebuje garancijo obeh sindikatov za sodelovanje pri naporih za reševanje železarne. Le s koordinirano akcijo vseh, tako v podjetju kot v republiki, lahko rešimo železarstvo (in s tem delovna mesta) na Koroškem. S tradicijo, ki se je začela že v 17. stoletju, in s kvaliteto, ki se mora potrditi na svetovnem trgu, lahko pričakujemo obstoj in tudi razcvet v prihodnje. Če bomo znali urediti medsebojne odnose, utrditi spoštovanje in odgovornost ter pristojnost, upamo, da se bomo z začrtanimi cilji realizacije prebili iz izgube do pozitivnega poslovanja. To pa še ne pomeni, da bomo s tem zadovoljni. Želimo zastaviti strategijo razvoja Železarne Ravne in posameznih enot tako v proizvodnem kot organizacijskem smislu, ki nam bo spodbuda in garant za nadaljevanje tradicije Železarne Ravne. To ta vodstvena struktura dolguje ne le sebi in lastniku, temveč tudi delavcem in tistim, ki so zgradili to tovarno. Kolektiv Železarne Ravne pa je dolžan storiti vse, da postane poslovanje pozitivno. S svojim kvalitetnim delom moramo povečati obseg dela in s tem znižati stroške na enoto proizvoda. Tehnološka disciplina je zelo slaba, z nenormalnimi odstopanji od tehnologije in dodatnimi plačilnimi listi kvarimo izdelek in postajamo nekonkurenčni. Proizvodov, ki smo jih delali brez škarta, ne znamo več delati brez pripomb kupca. Za preživetje rabimo tudi finančno pomoč. V tem trenutku dolgujemo Zahodu za uvoz repromateriala in rezervnih delov iz leta 1990 1,5 mio $. Ža uresničitev naročil rabimo okoli 800.000 DEM za uvoz ali okoli 15 mio din za doma kratkoročnih kreditov. Glede na finančno stanje ter zahteve štrajka nam vsi obračajo hrbet. Upamo, da nam bo uspelo sofinancirati proizvodnjo ob pomoči banke. Če ne bomo dosegli načrtovanih ciljev in uresničili ponujenega, nam ob današnjem stanju na žiro računu grozi najhujše - stečaj. To pa pomeni mogoče tudi konec metalurgije na Ravnah, v povezavi z njo pa tudi konec predelave in s tem Železarne Ravne. Vodstvo Železarne Ravne Generalni direktor Andrej Kokalj, dipl. inž. STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE RAVNE DO STAVKE V ŽELEZARNI RAVNE Izvršni svet se je seznanil s poročilom o poteku in posledicah stavke v Železarni Ravne in sprejel naslednja stališča: 1. Izvršni svet ne more ugotavljati odgovornosti za vzroke stavke v Železarni Ravne, ker je to v izključni pristojnosti upravnega odbora, vodstva železarne in sindikatov koncerna. 2. Izvršni svet meni, da je ob normalnem dialogu možno vse spore reševati po mirni poti, kar velja tako za upravni odbor in vodstvo železarne kot za sindikate. 3. Izvršni svet ugotavlja, da morata obe strani prevzeti del odgovornosti za posledice stavke. 4. Izvršni svet je prepričan, da način vodenja stavke, ki hromi življenje izven plotov železarne, ni sprejemljiv. Zato predlaga sindikatom, da v prihodnje pravočasno temeljito razmislijo o možnih posledicah takega načina vodenja stavk. 5. Izvršni svet, vodstvo železarne in sindikati morajo poiskati skupno pot za ublažitev posledic stavke, ki ima hude negativne posledice tako za koncern kot za našo družbenopolitično skupnost. 6. Izvršni svet sodi, da se morajo vsa odprta vprašanja tudi v prihodnje reševati izključno po dogovorni poti, ki edina zagotavlja konstruktivnost, za kar pa je pogoj dosledna, pravočasna in zadostna obveščenost vseh delavcev koncerna o vitalnih problemih, potezah in rezultatih poslovanja Železarne Ravne. Predsednik Izvršnega sveta mag. Matic Tasič ŽELEZARNA RAVNE V DNEVNEM ČASOPISJU MLADI bodo ostali na cesti. -Dnevnik 28.5.1991 št. 143 str. 7. Oba sindikata v železarni (neodvisni in svobodni) ne dopuščata razprave o presežku delavcev, dokler ne bo narejen sanacijski program. PETEK Miro: Več strojegradnje, manj metalurgije. -Večer 29.5.1991 št. 123 str. 10. V Železarni Ravne so predstavili rezultate raziskovalne naloge. Nova podjetniška strategija Železarne Ravne, ki jo je pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane, nosilec študije pa je dr. Ivo Banič. PRAPROTNIK Ivan: Odvečni ne bodo odšli. - Slovenske novice 31.5.1991 št. 16 str. 4. Podpis: (I.P.) Poglavitna ugotovitev študije, ki jo je izdelal inštitut iz Ljubljane je, da je v Železarni Ravne 900 delavcev preveč. TOMŠIČ kot trojanski konj. -Delavska enotnost 31.5.1991 št. 22 str. 4. France Tomšič, vodja sindikata Neodvisnost, je obiskal sindikaliste Železarne Ravne. Andrej Kokalj mu je ob tej priložnosti izročil plaketo za zasluge Železarne Ravne. PRAPROTNIK Ivan: »Šola« za železarniška odbornika. -Delo 4.6.1991 št. 128 str. 8. Podpis: I.P. Odbornika družbenopolitičnega zbora ravenske občinske skupščine zaposlena v železarni, Franjo Krivec in Maks Večko, sta bila zaradi razprave na skupščini, kjer je bilo govora o železarni in njenih problemih, poklicana na »prijateljski pogovor« z vodstvom tovarne. PROŠT Edi: Pozdravljena Koroška, kjerkoli si žel. -Prepih 6.6.1991 št. 15 str. 3. Železarna Ravne je dobila nov program sanacije. Trenutno pa, kot ravi direktor Andrej Kokalj, je ekonomski položaj železarne skoraj rezupen. PROŠT Edi: Bo novo zdravilo prijelo?. -Prepih 6.6.1991 št. 15 str. 6. Intervju s prof. dr Ivom Baničem, nosilcem študije, ki jo je opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane. Novi cilji za strategijo Železarne Ravne: zmanjšati stroške in povečati produktivnost, povečati delež strojegradnje, trženje na tistih tržiščih, kjer je plačilno sposobno povpraševanje. PETEK Miro: . Garb - sekretar neodvisnega sindikata ŽR. -Večer 11.6.1991 št. 134. str. 10. Podpis: (mir). Neodvisni sindikat ima v železarni okoli 800 članov. PETEK Miro: Upravni odbor ŽR. - Večer 12.6.1991 št. 135 str. 10. Podpis (mir). . Odboru predseduje Andrej Cetinski, direktor Slovenskih zelezarn. Člani pa so Gorazd Fale, Stane Flander, Franjo Kocen, Peter Orožen in Matic Tasič. PRAPROTNIK Ivan: luenna bo ustanovila Primat Austrio. -Delo 12.6.1991 št. 135 str. 3. luenna je nastala leta 1988 z namenom, da bi Železarna Ravne prek nje hitreje prodrla na avstrijski trg in v druge evropske države. Mešano podjetje se je izkazalo za zelo uspešno. PRAPROTNIK Ivan: Garbu zaprli vrata. - Slovenske novice 13.6.1991 št. 27 str. 5. Podpis: (I.P.). Miroslav Garb je postal sekretar sindikata Neodvisnost v Železarni na Ftavnah. A kmalu zatem je vodja pravne službe Miran Kos dal izjavo, da Garba na Ravnah ne bodo zaposlili, ker za to ni pravne osnove, prav tako pa ni v interesu firme, da bi dodatno zaposlovali nove delavce. PRAPROTNIK Ivan: V ravenski železarni stavkajo. - Delo 13.6.1991 št. 136 str. 2. Podpis: (I.P ). 12. junija je okrog 200 do 400 delavcev popoldanske izmene začelo spontano stavkati. Zahteve: povišanje plač, zmanjšanje prejemkov direktorjev, javnost plač, odprodaja novih tovarniških avtomobilov BMW... . PETEK Miro: Zahteve vodstvu. - Večer 13.6.1991 št. 136 str. 2. Podpis: (mir). Delavci zahtevajo povprečno tisoč mark plače. PROŠT Edi: Opozorilo neodvisnemu sindikatu. -Večer 13.6.1991 št. 136 str. 10. člani Neodvisnega sindikata delujejo mimo kolektivne pogodbe, ki točno določa, kdaj in pod kakšnimi pogoji je lahko kdo sindikalni zaupnik. Problem se kaže v motenju delovnih procesov, saj tl zaupni- ki brez vnaprejšnih opozoril, mimo vednosti nadrejenih, opravljajo svoje poslanstvo. Vodstvo podjetja je sprejelo odločitve, da motenja dela ne bo več dopuščalo. KRANJEC Samo: Več izdelkov, manj jekla. - Gospodarski vestnik 13.6.1991 št. 23 str. 22-23. Ilustr. Ravenska železarna išče izhod iz krize. PRAPROTNIK Ivan: V Železarni Ravne začelo stavkati 5000 delavcev. - Delo 14.6.1991 št. 137 str. 3. , . Nenapovedana splošna stavka ravenskih železarjev. Stavkajoči so vodstvu železarne ter občinski in republiški vladi naslovili blizu 20 zahtev. PETEK Miro: Stavkalo okoli 3000 železarjev. -Večer 14.6.1991 št. 137 str. 8. Ilustr. Nadaljevanje stavke. Začela so se pogajanja med stavkovnim odborom, ki ga je vodil Miroslav Garb, in vodstvom železarne z Andrejem Cetinskim, predsednikom upravnega odbora Železarne Ravne. Stavkovni odbor in vodstvo ravenske železarne sta še vedno vsak na svoji strani. Vodstvo poziva k delu, stavkovni odbor pa ga svari. PETEK Miro: Stavkovni odbor omilil zahteve. -Večer 15.6.1991 št. 138 str. 7. Namesto 1000 mark povprečne plače, odbor zahteva 5000 din zajamčenega OD in bon v vrednosti 1000 din. IZJAVA Andreja Cetinskega. -Večer 15.6.1991 št. 138 str. 7. Stališče republiške vlade ob stavki na Ravnah. PETEK Miro: Nadaljevanje stavke pelje v stečaj. -Večer 15.6.1991 št. 138 str. 7. Vsak dan nedela stane železarno 10 do 12 milijonov din realizacije. PRAPROTNIK Ivan: Napetosti zaradi stavke železarjev se stopnjujejo. -Delo 17.6.1991 št. 139 str. 3. Stavkovni odbor in vodstvo železarne sta še vedno vsak na svoji strani. PETEK Miro: Pogajanja v mrtvem teku. Kninske manire. -Večer 17.6.1991 št. 139 str. 3. Ilustr. Stavkajoči so blokirali regionalno cesto Dravograd - Črna. Blokada je trajala osem ur. PRAPROTNIK Ivan: Ravenski železarni so nehali stavkati. -Delo 18.6.1991 št. 140 str. 3. Ilustr. Plače bodo v četrtek, delavci do povprečne plače bodo dobili bon za 1500 din, drugi del regresa bo septembra. ULE Milena: Podkurjeni ravenski kotel. -Dnevnik 18.6.1991 št. 164 str. 1. Kompromisni dogovor stavkovnega odbora in vodstva. PETEK Miro: Končno dosegli kompromis. -Večer 18.6.1991 št. 140 str. 8. Ilustr Po šestem dnevu konec stavke v Železarni Ravne. PRAPROTNIK Ivan: Na koncu zmagal Garb. - Slovenske novice 19.6.1991 št. 32 str. 4. Podpis: (I.P.) Garbovi zaposlitvi v železarni so nasprotovali Kokalj, Kos in Žerdoner, a Garb se ni umaknil in je nedvomno zmagovalec šestdnevnega štrajka. PETEK Miro: p|a£0 — Večer 19.6.1991 št. 141 str. 10. Podpis: (mir). Kljub stavki, delavci dobili plače. PETEK Miro: Poskusi mehke ali humane različice. -Večer 20.6.1991 št. 142 str. 10. V železarni načrtujejo, da bi za presežke zaposlenih ustanovili organizacijsko enoto z nazivom Presežni delavci. PRAPROTNIK Ivan: Junak ali prekucuh. - Slovenske novice 20.6.1991 št. 33 str. 2. Ilustr. Podpis: (I.P ). O predsedniku stavkovnega odbora v železarni, Miroslavu Garbu. Dokumentirala: Hedvika Gorenšek Koroška osrednja knjižnica Projekt RAPRO Racionalizacija proizvodnje in poslovanja V podjetju je treba analizirati področja organizacije, planiranja, vodenja, kontrole in upravljanja s pomočjo PPS sistema (sistem proizvodnje, planiranja in krmiljenja), ki izhaja iz čistega materialnega gospodarstva in kapacitet. Študije so pokazale, da se do 80 % vseh stroškov v proizvodnji določi v fazi priprave in planiranja, kjer so največje rezerve racionalizacije podjetja. GLAVNE NALOGE - Analiziranje metod planiranja, krmiljenja proizvodnje - Izpostavitev šibkih točk pri planiranju, krmiljenju in spremljanju proizvodnje - Izdelava idealnih konceptov za prestrukturiranje in racionalizacijo proizvodnje - Realizacija izdelanih metod in konceptov - Izvedba poizkusnih projektov v organizaciji proizvodnje - Dokaz dviga produktivnosti Racionalizacijo izvajamo v celotnem podjetju PREDELAVA. CILJI - Skrajšanje pretočnih časov - Maksimalna komplet-nost naročil - Nobenih prekoračitev terminov - Zmanjšanje dobavnih časov - Minimalni časi čakanja - Maksimalna obremenjenost stroja - Zmanjšanje materiala na skladišču - Zmanjšanje proizvodnih stroškov - Zmanjšanje skupnih stroškov - Zmanjšanje režijskih in stroškov nove prodaje - Zmanjšanje razdelilnih in stranskih časov - Zmanjšanje stroškov vložnega materiala Rezultati: - višja produktivnost, večji dobiček, izplačilo na osnovi vloženega dela, več motivacije, več rezerv za investicije, več samostojnosti in odgovornosti, več možnosti konkuriranja v smislu svobodnega tržnega gospodarstva. V organizacijskem planu projekta so zajeti delovni paketi in stopnje ter delitev odgovornosti RAPRO - timu in njegovim sodelavcem, ki zajema organizacijska področja, dejavnosti in delovna sredstva. PRIMERJALNA ANALIZA se nanaša na področja, ki so določena v strukturnem planu projekta in je osnova za vse nadaljnje aktivnosti projekta. Z njo se analizira celotna organizacijska struktura in potek organizacije, razpoložljiva dokumentacija in delovna sredstva. Rezultati dejanskega stanja pri nas se analizirajo oz. primerjajo z rezultati želenega stanja obrata iz zahodne industrije. ZA OBRAT INDUSTRIJSKI NOŽI smo izdelali vse naloge po zastavljenem projektu, sedaj sledi samo še realizacija ciljev oz. razlik med sedanjim in želenim stanjem. Naloge do proizvodnje so enake in se prenesejo v ostale obrate PREDELAVE. Posebej je treba izdelati naloge za PROIZVODNJO, kot so: - oblikovanje delovnih mest - tok materiala - tok izdelave - proizvodne stroje - orodja in proizvodna sredstva - študij dela in časa - izračune zmogljivosti strojnih in delavčevih kapacitet ter doseganja norm - izračune produktivnosti, izmeta, staleža bolnih in planiranega ter dejanskega števila delavcev na produktivnih in neproduktivnih stroškovnih mestih Za obrate: TSD, Vzmetar-na in Pnevmatika so proizvodne naloge v končni fazi izdelave. Za obrate: STROJE, ORODJARNA in KALILNICA so proizvodne naloge v začetnih fazah. Za obrat STROJE se pripravlja stroškovnik in vnašanje opravljenih ur na računalnik. Ker so v tem obratu opustili normiranje, nimamo na razpolago efektivnih in norma ur. V obratih Orodjarna in Kalilnica se mesečno spremljajo učinki po stroškovnih mestih kakor tudi izkoriščenost strojnih in delavčevih kapacitet. Skratka, zbirajo se podatki in informacije za izdelavo zahtevanih nalog za proizvodnjo. Težave se običajno začnejo, ko je treba izvesti nalogo študija časa, ker ni tehnologov, ki bi opravljali to področje dela. Brez strukture časov in dejanskega oblikovanja delovnih mest pa ne zagotovimo realnih časov. Zaradi tega tudi prihaja do razhajanja med dejanskimi časi in tehnološko predpisanimi. Ugotovitve RAPRO PROJEKTA IN PRIPOROČILA IZ PREDSTAVITVE - Za skupno nastopanje na trgu je treba vse proizvodne obrate obdelati tako, kot smo obdelali obrat Industrijske nože. - Soočiti se moramo z nedisciplino in nekvaliteto deia (obračunamo več ur, kot jih kalkuliramo) - Zmanjšati moramo izmet, stalež bolniške, stroške in pretočne čase - Uvesti moramo nov sistem plačevanja in motiviranja delavcev v proizvodnji, meje doseganja realnih normativov razširiti pod 100 % in do 130 %. - Primerjalna analiza (sedanje stanje z želenim) ugotavlja, da je preveč ročnega dela in premalo računalniško podprtih sistemov (premalo dialogov, preveč se dela s seznami). - Izdelovalni časi prestari in nerealni, ni spremljanja teh (pomožni časi Tpz, Td predolgi, produktivni časi kratki) - Treba je skrajšati čase v prodaji in proizvodnji - Zmanjšati stroške zalog (nezanesljivi podatki o materialu) - Nimamo realnih osnov za planiranje kapacitet (obremenitev in razbremenitev) - Ne izdelujemo pokalku-lacij za daljše operacij(e - Izogibati se je trfeba ozkih toleranc, ki povišujejo stroške - V proizvodnji premalo hidravličnih priprav za vpenja- nje in premalo trdokovinskih orodij - Tok materiala in proizvodnje ima preveč poti, je križno prepleten po celi hali - Ni strežbe na več strojih - Zamenjati moramo stare stroje Cilji RAPRO projekta - Uvesti nov računalniški sistem PPS, CAD, CAM - Integracijo med oddelki - Nove metode postopka (ABC analizo izdelkov) - Vpeljavo motivacijskega sistema plač - Ugotoviti realne normative (Ti) - Skrajšati pretočne čase - Zanesljivejše planiranje materialov in kapacitet - Povečati produktivnost in dobiček - Izvajati standardizacijo izdelkov, tehnologij in materialov. Pred dobrim letom smo bili za 5 % cenejši od svetovne cene, sedaj smo dražji, glede na rezerve okoli 30 %, bi lahko bili cenejši. V tem težkem času nam pada motivacija, povečujeta pa se izmeček in nedisciplina. Vse slabe točke poznamo. Pohiteti moramo z izboljšavami in ustvariti investicije za prehod v tržno gospodarstvo. Aleksander Ristič, ing. VARČEVANJE Z ENERGIJO VARČEVANJE Z ENERGIJO JE EDEN NAJVEČJIH VIROV ENERGIJE TOPLOTNA IZOLACIJA POSEVNINE PODSTREŠJA Za toplotno izolacijo med služnimi špirovci uporabljamo mineralno volno ali izolacijske plošče. Streho izoliramo tako, da med špirovci vstavimo mineralno volno. Ko smo izolacijo pritrdili, jo prekrijemo znotraj s parno zaporo. 4 cm Med izolacijskim materialom in spodnjim robom kritine mora biti najmanj 4 cm praznega prostora, skozi katerega mora krožiti zunanji zrak od kapi do slemena (hladna streha). Izoliramo celotno podstrešje, tudi stranske stene. TOPLOTNO IZOLIRANJE PODSTREŠJA OD ZUNAJ Toplotno izoliranje od zunaj je zelo težavno. Ta način se uporablja ob prekrivanju strehe. Posebno pozornost je tre- TOPLOTNA IZOLACIJA TAL NAD NEOGREVANO KLETJO Na strop prilepimo 4-5 cm debele termoizolacijske plošče ali pa jih pritrdimo med letve. TOPLOTNA IZOLACIJA NA NOTRANJI STRANI S tako izolacijo rešujemo posamezne lokalne probleme, kar pa ima vrsto prednosti: - je cenena - izvajamo jo lahko postopoma - toplotna izolacija ni izpostavljena vremenskim neprili-kam - zunanji videz zgradbe ostane nespremenjen ba posvetiti parni zapori, mora se ugotoviti, če je sploh potrebna, oziroma pregledati staro konstrukcijo. Če podstrešja ne moremo izolirati, izoliramo strop. Na strop pritrdimo lesene letve, med katere vgradimo izo- lacijo, pribijemo prečne letve, pritrdimo parno zaporo in oblogo stropa. Izolacija stropa zmanjša višino prostora za približno 10 cm. DELOVNI USPEH ENERGETIKE 100 % priprava sanitarne tople vode z odpadno toploto Načrtno so se dograjevale naprave z omrežjem za oskrbo s sanitarno toplo vodo, da bi izkoriščali odpadno toploto, ki se sprošča pri hlajenju zračnih kompresorjev v valjarni in kisikarni in v končni fazi za dokončno segretje te vode do 60°C še z odpadno toploto odsoljevalne vode od parnih kotlov. V železarni porabimo STV okoli 8-10 tisoč m na mesec, ki smo jo pred tem segrevali od 10 na 50°C s paro. Od meseca maja 1991 naprej se v celoti STV pripravlja iz odpadnih toplot, kar je zasluga energetikov in velik prispevek k varčevanju z energijo, s tem pa znižanju stroškov na tem pooročju. Robert Jamšek KAKO SE PRIPRAVLJAMO NA POSLE Z REVOZOM V Železarni Ravne imamo vse možnosti, da postanemo izključni dobavitelj vzmetnih elementov za novomeški Revoz -najprej za njihov avtomobil R5, nato pa še za tistega, ki ga bodo začeli izdelovati namesto opuščene katrce. Gre za tri vzmetne elemente: prednji in zadnji stablizator ter torzijsko vzmet. Prva dva smo že osvojili, pri torzijski vzmeti pa imamo zaradi tehnološke zahtevnosti in previsoke cene še nekaj težav. Zdaj dodelujemo tehnologijo in iščemo postopke, ki bodo zagotavljali najcenejšo proizvodnjo. Izdelke naj bi začeli Revozu redno dobavljati v letu 1992, pred tem pa moramo uresničiti še nekaj pogojev. Prvi je postavitev linije za proizvodnjo sprednjega stabiji-zatorja (le-tega meri na fotografiji Dušan Strmčnik, dipl. inž., odgovoren za tehnološki del projekta). Linija bo v Vzmetarni, delati pa bo začela enkrat v juliju. Večino opreme zanjo so izdelali strokovnjaki v železarni, iz uvoza je le stroj za površinsko utrjevanje. Linija bo avtomatizirana. Vključevala bo nove tehnologije, predvsem pri ogrevanju, zato pričakujemo prihranke pri porabi energije in tudi pri prostoru. Na novi liniji naj bi nulto serijo naredili avgusta. - Prostor se hitreje segreje, kar je posebno primerno za občasno ogrevanje (delavnice, počitniške hišice, sobe za goste). Za tako izolacijo uporabljamo plošče, ki imajo že vgrajeno parno zaporo na notranji strani. Pritrjujemo jih na zid mehansko ali pa s posebnim lepilom. Namesto njih lahko pritrdimo na zid letve, mednje vstavimo termoizolacijske plošče, na katere položimo parno zaporo, nato pa privijemo oblogo. Robert Jamšek Zadnji stabilizator bodo v Vzmetarni izdelovali na opremi, ki jo že imajo. Kot je povedal vodja projekta za revitalizacijo proizvodnega programa Vzmetarne Janez Gorenšek, inž., pa se bomo morali v železarni zelo potruditi pri drugem pogoju, ki ga še moramo izpolniti, preden bomo dobili posel. Gre za kakovostno plat, ki ji pri Renaultu pripisujejo velik pomen. Da bi zagotovili 100-odstotno kakovost, imajo poseben protokol, po katerem ocenjujejo dobavitelja. Obsega av-dit ter ocene proizvajalca, kontrole, izdelka in tehnologije. Zadnji Renaultov avdit v železarni pred dvema letoma nas je uvrstil v razred B, zdaj pa moramo priti v razred A, saj so lahko Revozovi dobavitelji le iz tega razreda. To je zato, ker v tem podjetju sploh nimajo vhodne kontrole. Nabavljeni izdelki gredo direktno v vgradnjo, in vso odgovornost za kakovost nosi dobavitelj. Pred železarno je torej odgovorna naloga. Se je pa vredno potruditi za njeno uresničitev, saj nam zna Revoz, če bo s temi vzmetnimi elementi zadovoljen, ponuditi še kakšen izdelek, ki ga zdaj uvaža. HM. OBRAT, KI GLEDA V SVET Industrijski noži bodo 70 do 80 odstotkov letošnje proizvodnje prodali na zahodnoevropskih, ameriških in drugih tržiščih sveta, kar pomeni, da se je v zadnjem času razmerje v tem obratu močno nagnilo v prid izvozu, saj so v preteklosti izvozili okoli polovico proizvodnje. Za Nože torej ne velja očitek, ki ga nekateri naslavljajo na komercialne službe železarne, češ, da so na zunanjih trgih premalo aktivne. Vodstvo tega obrata in njihova komercialna služba sta storili vse, kar je v sedanjih razmerah mogoče, da sta navezali stike s širokim krogom potencialnih inozemskih kupcev. O tržnih prizadevanjih in o perspektivah obrata Industrijski noži smo se pogovarjali z direktorico oec. Ivano Klančnik. Konec lanskega leta je prevzela vodstvo podjetja, po zadnji reorganizaciji je direktorica obrata. »Odgovorni za prodajo v Železarni Ravne pravijo, da smo takorekoč čez noč izgubili jugoslovanski trg in se zaradi tega znašli pred problemom pomanjkanja naročil za naše proizvodne programe. Koliko je ta izguba prizadela Industrijske nože?« »Industrijski noži so že v preteklih letih razmeroma veliko izvažali, tudi do polovico proizvodnje, zato nas dogajanje na jugoslovanskem tržišču ni prizadelo tako kot tiste, ki so delali izključno za domači trg. Plačilne razmere so se bistveno poslabšale šele lani in letos. Tako smo našim stalnim kupcem, prepričani, da bomo izdelke dobili plačane v zakonitem roku, še v lanskem drugem polletju redno pošiljali naročeno blago. Po preverjanju plačilne sposobnosti kupcev se je v letošnjem prvem četrtletju izbor domačih kupcev močno zmanjšal in naročila so upadla. Tega nismo mirno gledali, temveč smo zastavili akcijo in temeljito obdelali slovensko in hrvaško tržišče. Od tod dobivamo danes vse več naročil, tudi zaradi tega, ker imajo podjetja manjše možnosti uvoza.« »Kot izkušeni izvozniki ste laže iskali nove vezi na tujih tržiščih kot tisti, ki so v izvozu novinci.« »Prve nože za industrijo so v Železarni Ravne izdelali leta 1948, torej ima naša proizvodnja že lepo tradicijo. Zasluga tedanjih in še aktivnih sodelavcev je, da se je proizvodnja razširila in razvila na tako raven, ko industrijski noži nosijo ime kvalitete Železarne Ravne ne le po Jugoslaviji, temveč po vsem svetu. Kmalu ne bo države, kjer ne bi vsaj vedeli za nas, če že naših nožev ne uporabljajo. Izvažati so Industrijski noži začeli že zgodaj, še posebej razveseljivo pa je, da imamo nekatere dolgoletne partnerje, ki so se pripravljeni še trdneje povezati z nami. V mislih imam ameriško mednarodno korporacijo IKS, s katero sodelujemo že več kot 15 let, in je svoje partnerstvo z nami potrdila na ta način, da kljub recesiji na trgih, ki jih obvladuje, ni zmanjšala naročil pri nas. Tako so bila naročila firme IKS v začetku leta edina zagotovljena naročila nožev, za ostala tržišča pa smo se morali boriti od noža do noža.« »Kako je potekal ta boj?« »Danes prodajati v zahodnem svetu ni lahko. To je trdo delo. Potrebno je veliko prizadevanje, angažiranje, da pridobiš novega kupca in da se čez več tednov, mesecev ali let vzpostavi tako sodelovanje, da je mogoče govoriti o medsebojnem zaupanju in je to konstanta odnosa. V zadnjih šestih mesecih smo predstavniki Industrijskih nožev kontaktirali s 36 državami, v vsaki je po več kupcev, vsaj potencialnih. Informacije o njih smo dobili na razne načine - od gospodarske zbornice, predstavništev slovenskih podjetij v tujini, po tujih priročnikih za posamezne industrijske veje«. »Bili ste na dveh pomembnih sejmih, o čemer smo v Fužinarju že poročali.« »Obiskali smo mednarodna sejma v Hannovru in Parizu. Na slednjem smo tudi razstavljali naše izdelke. Sestali smo se s številnimi poslovneži, jih obvestili o naših proizvodnih in prodajnih možnostih ter o dolgoletnih referencah.« »Koliko novih kupcev ste pridobili?« »Kot sem že rekla, kupci ne čakajo na prodajalca, še posebej na neznanega ne. Treba jih je pridobiti, prepričati. Po šestmesečni tržni dejavnosti se nam odpirajo nove možnosti prodaje v Italiji, v Parizu smo sklenili predpogodbo s firmo HIT, da nam bo organizirala prodajno mrežo v Franciji, imajo zelo dobre stike s proizvajalci strojev za lesno in papirno industrijo, za rezanje kovin, predvsem pa se je potrdila možnost širitve novega programa - krivilnega orodja, za proizvodnjo katerega bo potrebna manjša investicija. Druga država, v kateri smo našli nove kupce, je Velika Britanija. Obetavni posli se obetajo tudi s firmo Kvaerner Mesna iz Norveške. Od njih smo že dobili poskusna naročila nožev, pričakujemo pa, da se bo prodajni asortiment zanje še razširil, morda celo na druge obrate, saj je to velik koncern, ki združuje proizvodnjo za lesno industrijo, ladjedelništvo in drugo«. Svojčas smo precej nožev prodali na Vzhod. Kako je zdaj s temi vzhodnimi posli?« »Vzhodnoevropska podjetja so v podobnem položaju kot jugoslovanska. Gre za spremembo gospodarskega sistema. Prej smo se dogovarjali z ministrstvi, zdaj se je treba neposredno s podjetji, ki pa so večinoma brez denarja. Kljub temu nam je letos uspel posel za 420.000 $ v Romuniji, nekaj bomo prodali še v Bolgariji in na Poljskem, v ostalih vzhodnoevropskih državah se trudimo prek slovenskih posrednikov. Vsekakor so ta tržišča za nas perspektivna; ko se bodo razmere uredile, bo na njih laže konkurirati kot na samem Zahodu.« »Kljub iskanju novih v Industrijskih nožih ne zanemarjate starih poslovnih partnerjev.« »Nasprotno. V veliko zadoščenje nam je, da se naš dolgoletni partner IKS kljub težavam ni odtegnil od nas. Se več. Njegov upravni odbor je soglasno sprejel možnost sovlaganja v naše podjetje, in to na način, za katerega se bomo dogovorili in ki bo v skladu z zakoni Republike Slovenije.« »Vendar vas pri proizvodnji in prodaji spremljajo tudi težave. Katere so in kako jih premagujete?« »Nekaj problemov je s kakovostjo, medtem ko smo glede rokov konkurenčni, cene pa moramo uravnavati s stroški. Vsekakor imamo v naši proizvodnji še določene rezerve, kar pomeni, da smo lahko še boljši kot zdaj. Opremiti se moramo tako v proizvodnji, tehnološki pripravi in prodaji, da se zmanjša administriranje. Čez noč ni mogoče vsega narediti, a ker naši delavci, tako v proizvodnji kot v strokovnih službah, čutijo pripadnost svojemu podjetju, sem prepričana, da bomo s sodelovanjem vseh sčasoma uspeli.« »Rešili ste tehnološke probleme pri valjanju compon-da. Kako?« »Organizirali smo lastno razvojno službo, ki neposredno spremlja proizvodnjo. Problem kakovosti compon-da sta zadolžena sodelavca v nekaj mesecih zelo uspešno rešila. Medtem ko je bilo v januarju 10 ton izmečka, ga je bilo v maju le še 2.500 kg, a še ta je nastal zaradi problemov kalilniške peči. Z nakupom nove peči bo tudi vzrok za ta izmeček odpravljen.« »Kakšna je v vašem obratu tehnološka disciplina?« »Moram reči, da so si naši delavci predvsem v času, ko smo poslovali kot podjetje, močno prizadevali za zmanjševanje stroškov in za boljše delo s tem, da so opozarjali na napake in jih sami odpravljali.« »Potemtakem Industrijski noži imajo perspektivo?« »Da. Industrijski noži imajo perspektivo v okviru Železarne Ravne zaradi možnosti, ki jim jih daje kakovostno domače jeklo. Za napredek obrata in konkurenčnosti naše proizvodnje je pomembno, če lahko sami vplivamo na stroške, pomemben je občutek pripadnosti podjetju. Obrat je perspektiven tudi zaradi zelo širokega proizvodnega asortimenta, ki ga lahko vedno znova prilagajamo potrebam in zahtevam trga. S skupnimi močmi, z vedno večjo produktivnostjo, bomo prišli tudi do denarja, da se bomo bolje opremili in postali še bolj konkurenčni v svetu. To bomo dosegli tudi z zagotavljanjem kakovosti, na katero se intenzivno pripravljamo s pomočjo službe, ki jo vodi dipl. inž. Vlado Ma-cur.« Delavcem Industrijskih nožev želimo, da bi prizadevanje njih in njihovega vodstva obrodilo dobre sadove, pomembne zanje, za železarno, za kraj in za vso slovensko skupnost. Kljub - in navkljub - težkim časom, ki jih v jutru slovenske samostojnosti preživljamo. BERILIJ Element ima ime po mineralu, iz katerega so ga najprej pridobili. Od tridesetih rudnin, ki ga vsebujejo, so tri uporabne za pridelavo kovine: beril, bernardit, fenakit. V njih je od 0,1 do 2 % te dragocene snovi in skupno je na zemeljski površini berilija 5.10-4 %. Beril v svoji najlepši obleki blesti, saj je v smaragdu ali akvamarinu. Uporabne rude so mešanice oksidov berilija, aluminija in silicija. Po predelavi z natrijem in fluorom dobimo čist berilijev oksid, ki ga reduciramo z ogljem v pred-zlitino z bakrom ali pa fluorid, ki ga reduciramo pri 900PC v grafitni peči. Cisti berilij se tali ob 129CPC in je zelo lahek, saj tehta 1 kubični centimeter le 1,86 g. Precej trd je s svojimi 60 HB, saj ima baker 80 HB, železo manj in samo težke kovine, kot so kobalt, molibden, cir-kon, krom, volfram, so trše; je pa tudi krhek. S prevodnostjo tudi ni obdarjen. Milimetrska žica povzroči padec napetosti 1 V ob pretoku 1 Amper že, če je dolga 17 metrov (nasproti 60-metrski bakreni ali srebrni). Seveda je še veliko slabših: cink, svinec, mangan, težke kovine. Podatki o električni prevodnosti nam prav pridejo, ker je skoraj sorazmerna toplotni -ta pa seveda odloča o toplotnih in sploh napetostih v izdelkih. Ob lepi trdoti in pošteni prevodnosti pa je imenovani tudi precej nevaren. Njegov sulfat je prijetno sladek, zato ima berilij v Franciji ime glu-cinij vse do 1950. leta. Navkljub sladki zvezi pa kemikom berilij s svojo strupenostjo ni naklonjen. Posebej kot prah naj bo čim dalje proč ali dobro zaprt. Na zraku je drugače dobro obstojen, ker se takoj prevleče s tanko plastjo oksida. V jeklarstvu nam služi kot odličen dezoksidant in odstranjevalec žvepla. Njegov sulfid je namreč zelo lahko tekoč, zato v trenutku izplava iz jeklene taline. S tem nas reši skrbi pred rdečim kovaškim lomom. Uporabljamo večinoma fe-roberilij z 80 % berilija Ob temperaturi 115aC se topi v železu do 8 % berilija, ki zožuje temperaturno - sestavno območje gama faze. Poleg tega berilij tvori spojino z zelezom in ta nam daje lepo priložnost izločevalnega utrjevanja železa. Možnost ajboljše izkoristimo v avstenitnih jeklih pri 800^0 v feritnih pri 500°C in feritno avstenitnih pri 700°C ali pri 80CPC in 500°C s tem, da je ob nižji potreben čas 50 ur ali več. Normalni časi ža-rjenja so pol ure do dve uri. Do utrjenja prihaja, če imamo 1 % berilija, ki učinkuje podobno kot titan, razen da močneje zožuje gama območje. Jeklu z 18 % Cr in 8 % Ni jih že 1 % Be tako zagode, da po gašenju vročega železa (jekla) komaj vidimo avstenit (gama fazo). Že kar med gašenjem se izloča iz železne raztopine spojina železa z berilijem. V tem avstenitnem jeklu nam torej avstenit pobegne, ker kromova in berilijeva težnja skupaj premagata nikljevo. Ugotovili so, da moremo avstenit v tem jeklu opogumiti, če mu pustimo le 13 % kroma, kadar je navzoč berilij. Niklja si privoščimo tedaj malo več kot navadno, dobro je 12 %. V takem primeru ohranimo z gašenjem (ohlajanjem v vodi) ob 1250°C še kar obstojen avstenit. In ta je enako trd kot ferit, žilav in koven pa veliko bolj. Oblike trdotnih krivulj za različne čase žarjenja različnih nerjavnih jekel, katerim smo dodali 1 % berilija, kažejo, da imamo res srečanje z izločevalnim utrjenjem. Najlažje vidimo učinek temperature žarjenja pri avstenitnih jeklih: čas za največjo utrditev je tem večji, čim nižja je žarilna temperatura. Avstenitna struktura se utrjuje počasneje in manj kot feritna, zato je pomoč berilija najprej videti odlična, ob merjenju vseh mehanskih lastnosti pa manj sijajna. Zvišanje trdote z izločanjem spojine je namreč vzrok sočasnemu zmanjšanju žilavosti, korozijske obstojnosti in vroče trdnosti. Nerjavna vzmet iz jekla 18/8 z 1 % Be se pokveci pri 500°C že, če je povsem zmerno obremenjena. Navadna nerjavna vzmet ima močnejši značaj. Poleg tega vemo, da berilij stori veliko bolj krhko feritno kot avstenitno strukturo. No, saj jo tudi utrdi do 600 HB, avstenit pa do 350 HB. Manj kot njegova železna poroka je znana vez berilija z ogljikom - karbid. Ta se seveda pojavi šele v jeklu, ne v čisti zlitini železa z berilijem. Ker je jekleno siv, ga na polirani površini vidimo kar brez jedkanja. Njegova posebnost je obsedenska samostojnost, saj mu ne pusti, da bi se raztopil v železu prej kot tik pod temperaturo tališča. To so opazili pri jeklu z 1 % ogljika in 4 % berilija. Če so izločki železo-berilija ali karbida osnutek okostja nove zlitine, pa je raztopljen berilij lahko že kar trdno ogrodje. Tako se jeklo z 0,12 % ogljika po cementaciji 10 ur pri 100