V Ljubljani, dne 10. oktobra 1912.
I shaja vsak četrtek. Cena ma Je 3 K na leto. (Za Nemčijo i K, i& Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezno Številke ee proda'aio ■	po 10 vinarjev. ■
S prilogami:
M kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi se poSiljajo : Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroCnina, reklamacije in in-eeratl pa: Upravnifitvu »Domoljuba", —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Štev. 41.
Leto XXV.
Za ženske.
III. Dedns pravo.
Po selški dolini je bila pred leti povsod znana stara ženica - beračica pod imenom Pravica. Revica je bila zmešana in ni govorila o nobeni drugi reči nego da išče svoje pravice. Bilo jo nekaj nepopisno žalostnega v njenih motnih očeh, ko se je živahno malin j 06 z rokami postavila pred te z vprašanjem: »Ali je kaj pravice na svotu? Jaz jo moram dobiti, pa je do-M.j nisem dobila, ker mi je hudobni ljudje ne dajo.« Vedno hitrejše, vedno nerazumnejše so bile njene besede in nazadnje jc zatulila v silnem veku, pa odšla. Mrtvoud jo je rešil mukotrpnega življenja; na cesti je umrla Pravica.
Ie njenega življenja se je zvedelo to le: Na Tolminskem nekje je bila omožena na manjšem posestvu. Z možem sta se dobro razumela in s pridnim delom sta poskrbela, da jima ni ničesar manjkalo. Otrok ni bilo. Tu [umrje mož nenadoma brez oporoke. Sorodniki se oglase in po postavi prevzamejo dedščino; nji se odkaže ena četrtina vrednosti posestva, ki se je želu nizko cenilo. Odženejo jo od hiše, nobenega gospodinjskega orodja, niti žlice ji ne puste vzeti s seboj. Ubožica Kaniarnja s poti in z iskanjem pravnih svetov pri raznih pisačih in menda tudi s pravdanjem svoje pičle groše. To H zmeša pamet in jo vrže na cesto Iskat pravice
Bridko sem občutil usodo te stare ženice in že takrat sem jel študirati, kako slabo je preskrbljeno po sedanjih postavah za žene, če mož umrje brez oporoke. V pogovorih in po shodih sem večkrat obravnaval to reč in tudi v flržavni zbornici prilično poudarjal
potrebo, da se tu mora popraviti zakon.
Sedaj je po našem državljanskem zakonu to-le v veljavi: Če mož brez otrok umrje, ne da bi bil napravil oporoko, ima žena pravico do četrtine premoženja; drugo gre med sorodnike. Velikrat se primeri, da so sorodniki tako daljnji, da jih umrli niti poznal ni. Po našem zakonu so namreč dediči upravičeni do tretjih pradedov (stari-ši, 3tari stariši, pradedi, njihovi stari-ši in stari stariši, oziroma njihovi potomci). Žena, ki je z možem trpela in delala, ki je ž njim vred obranila in pomnožila premoženje, je torej na slabšem od popolnoma tujih ljudi. Po § 1237. državljanskega zakonika se šteje, da je mož pridobil vse premoženje in zato se tudi vse gospodinjsko in hišno orodje všteva v splošno dedščino. Če so dediči previdni, pač prepuste ženi vsaj nekaj potrebnega orodja; jasno je pa, da imajo tem manj srca za udo-vo, čim bolj so tuji in čim bolj jih je samo srečni slučaj postavil za dodiče. Moje in tvoje je pa velikrat tudi med najbližjimi sorodniki strašno mrzla beseda.
Če ima umrli mož otroke za seboj, pa žena ne dobi niti četrtine, marveč samo užitek od enega dela. Denimo, da je pet otrok; potem dobi žena užitek od eno šestine, nikdar pa ne več, če je tudi le en sam, ali če sta dva otroka, nego užitek od četrtine. Vsi vemo, kakšne so cenitve ob zapuščinah; zato je jasno, da pripade ženi tudi ob večjem posestvu neznaten drobec letnih dohodkov, ob katerih ne more ne živeti ne umreti. Res je sicer, da otroci navadno niso tako trdi, da bi materi, oziroma umrli očetovi udovi ne privoščili kota in potrebnega živeža, toda to je marsikje poštupano s prebiranjem in z nuj bridke j širni očitki. Niso pa tudi ne-
znani slučaji, ko mora udova na stara leta od hiše.
Novi načrt popravlja to, za žena skrajno krivično reč tako-le:
1.	Udova, oziroma udovec, ako ja bila žena gospodarica na posestvu, ima, če ni oporoke, poleg umrlega otrok eno četrtino dedščine.
2.	če ni otrok, dobe stariši, oziro-« ma njihovi potomci eno polovico, dru-i go polovico udova. Potemtakem ima udova tisto stopnjo, kakor tast in tašča skupaj.
3.	Če ni ne otrok, ne starišev in tudi njihovih potomcev (svakov in svakinj ter njihovih otrok) ne, pač pa stari oče in stara mati, potem dobita ta dva po-lovico, drugo polovico pa udova. Kar bi pa imeli dobiti potomci starih staršev (strici, tete, bratranci, sestrične in njihovi otroci), dobi tudi udova.
4.	Če ni ne otrok, ne staršev, oziroma njihovih potomcev, ne starih staršev, dobi udova celo premoženje.
5.	Udova ima kar naprej izključno pravico do vsega premakljivega blaga, ki spada k gospodinjstvu.
6.	Oporoka mora poskrbeti za ženo, in sicer mora dobiti žena najmanj polovico tega, kar bi ji pripadlo, če bi no bilo oporoke. Drugače ni veljavna. Mož sme izključiti svojo ženo iz oporoke samo, če je žena po svoji krivdi ločena od njega, ali če je storila kaj takega, da bi se bil mogel sodnijsko ločiti od nje.
7.	Udova ima pravico, dokler sc zopet ne omoži, do primerne preskrbe, v kolikor ni po svoji dedščini ali drugače preskrbljena. Če jc kaj otrok, niso nič na škodi, ker so že tako dolžni skrbeti za mater. Glede na druge sorodnike je pa prav, da se pred njimi poskrbi za to, da umrlega žena dobi, kar potrebuje, če se s tem tudi njihova
dedščina zmanjša ali celo popolnoma izgu bi.
Ponavljamo: Bog daj, da bi se te res koristno izprcmembe kmalu uveljavilo. Žene, za vas gre. Nič ne bi škodilo, ko bi poskrbele, da se pri političnih shodih tudi ta reč obravnava in sklepa o nji.
AVSTRIJA.
Neprestani zapletljaji na Balkanu nodo najbrž našli svoj vrhunec in konec v vojni. Male balkanske države poizkusijo na svojo roko rešiti svoje brate, ki trpe pod Turki vnebovpijoče krivice. S tem stopa na dan jugoslovansko vprašanje, vprašanje, kakšna bo bodočnost slovanskih narodov na jugu, Srbov, Bulgarov in deloma Hrvatov in Slovencev. Pri tem vprašanju pa je prizadeta najbolj naša država, ker prebiva v nji največ Jugoslovanov. Zato se te dni, ko vrši na Balkanu, po časopisju povdarja pomen južnih narodov za monarhijo ter se razmotriva njihovo razmerje do monarhije. Opozarja se zlasti, kako napako so napravili vodilni krogi, ko so pahnili Hrvaško v to bedno stanje, da ne sme v takih časih noben list pisati po pravici in naravnost, da se ne sme na shodih poučiti ljudstva, da so odvzete Hrvatom vse njihove ustavne pravice in da morajo ječati še nadalje pod udarci mažarskoga zastopnika komisarja Čuvaja.
Kakor časopisje in vsa javnost obrača največjo pozornost dogodkom v sosednih balkanskih državah, tako tudi delegatje. Posebno pozornost je vzbudila seja armadnega odseka avstrijske delegacije, ki je zboroval pod predsedstvom našega načelnika dr. Šuster-šiča. Ministrski predsednik jo pozval zunanjega ministra grofa Berchtolda, naj se udeleži posvetovanja. Podal je minister pojasnilo o ravno napovedani mobilizaciji na Balkanu in povdarjal, da bodo velevlasti še vedno vplivale pomirjevalno. Važne so bile tudi besede vojnega ministra Auffenberga, ki je pojasnil, da so končali velike vojaške vaje en dan preje, da ne bi bilo vojaštvo preveč trudno. Dotaknil se je tudi žalostnega dejstva, da se zgodi v armadi toliko samoumorov, in je rekel, da hoče vzroke samoumorov odločno odstraniti. Izjavil je na vprašanje delegata grofa Starhemberga slovesno, da so Jiaši topovi izvrstni in da jih ne bodo nadomestili. Vsa ona poročila da so neresnična, kakor da je on označil naše topove za nezadostne.
Justični minister Ilochenburger je izdal pred kratkim češkim sodnikom odlok, v katerem jim določa, kako naj razsojajo. To je vzbudilo na Češkem velik vihar in radi tega je pravosodno ministrstvo sedaj poslalo na višje sodišče v Pragi nov odlok, ki pravi, da mi-2«
nister ni nameraval vplivati na odločbe sodnikov, marveč hoče le, da bodo sodbe pri istih sodiščih enake. Časopisje smatra ta korak kot umikanje ministrovo.
VOJSKA NA BALKANU?
Vsak trenutek začno lahko tako rekoč same od sebe pokati puške na Balkanu. Bulgarija, Srbija, Grška in Črna-gora so sklenile zvezo, da razvozljajo veliko vprašanje, ki evropskim diplomatom leto za letom dela sive lase, vprašanje, kako naj se rešijo kristjani
^ ...... \ \ /1
Sultan Mehemed V.
v turški državi vednega preganjanja. Do tega koraka je privedla vlade ljudska volja, kajti ne Bulgar ne Srb ne Grk ne morejo gledati, da bi jim klali krščanske in krvne brate, ne da bi ganili z mezincem. Evropske velevlasti pa nočejo in ne morejo pomagati v svoji medsebojni zavisti. Če tudi v skupni vojni proti Turkom podležejo, vendar bo vprašanje izproženo in moralo se bo rešiti vsaj od velevlasti. S svojim pogumnim nastopom pa si pridobivajo simpatije in prijateljstvo.
Moč balkanskih držav.
Vse balkanske države so napovedale mobilizacijo, to je svoje armade po-
Bulgarski kralj Ferdinand.
stavijo v vojno stanje in čakajo samo še turškega odgovora, da potem udarijo. Oglejmo si ob tej priliki moč posameznih držav. Turška armada je razdeljena v štiri inšpektorate in 14 ar-madnih zborov in 5 samostojnih divizij. Enota je divizija, ki šteje 3 polke infainterije (pešcev), vsak polk dva prava in en kadrski bataljon, 1 do' 2 lovska bataljona, 4 strojnopuškine kompa-nije, 1 topničarski polk po 6 brzostrel-nih baterij (vsaka 4 topove), 1 pionir-
ska kompanija, 1 brzojaven oddelek i« 1 trensko kompanijo. Armadni zbor šteje 3 divizije in ima 27 pehotnih bataljonov z 9 strojnopuškinimi kompanijami, 6 lovskih batalj onov z 1 strojnopuški-no kompanijo, 3 kompanije infanterije na konjih, 1 konjeniška brigada dveh do treh polkov, 3 topniške polke, 1 težki topniški polk, 1 pionirski bataljon, 1 mostovni tren, 1 brzojavno in 1 sanitetno kompanijo ter 1 trenski bataljon.
Brambna dolžnost šteje 20 let, tri leta pod praporom, šest v rezervi, devet let v brambi 1. razreda (redif) iu
^fve leti v črni vojni. V vojski na Balkanu pride v poštev prvi in drugi inšpektorat, v Carigradu in v Solunu, pride lahko v boj okroglo 549.000 turških pušk, 115.000 sabelj in 300 topov. Seveda v daljši vojni pride lahko druga turška armada na pomoč.
Bulgarska armada se po izvežba-nosti mora morda postaviti nad turško, je pa seveda manjša. V vojnem času bi lahko nastopilo 350.000 mož, za varstvo dežele bi ostala še 40.000 mož močna armada. V miru je stanje 55.700 mož in 3891 častnikov. Vojaška dolžnost je pri infanteriji dve leti v aktivni službi in 18 let v rezervi, drugod tri leta službe in 16 let rezerve.
Grški kralj Juri].
Srbija ima v mirnem času od 17.000. do 30.000 mož in 2300 častnikov. V vojnem času gre lahko v boj okrog 200.000 mož. Težavo dela vprašanje častništva, podčastništva in priprege, dočim je za strelstvo dobro preskrbljeno.
Še dosti manj zmore Grška, ki ima armado v zelo slabem stanju. Mirovno stanje znaša 20.000 do 25.000 mož, v vojno postavijo 146.000 mož. Pa v resnici morda k večjemu 100.000 mož.
Siev. 41 ■
Oraagora ima 8 pehotnih brigad in eno topniško brigado, skupaj 50.000 mož. Vojska je razdeljena na 58 bataljonov, 7 topniških baterij in 2 švadro-na konjenice. Pomanjkuje izvežbanih Častnikov.
Kako se bo bojevalo.
Bulgari zbirajo svoje čete okrog Plovdiva. To kaže, da mislijo prodirati v smeri proti turškemu mestu Odrinu ju odtod proti Carigradu. V tem mnenju potrjuje tudi dejstvo, da je odšla srbska konjenica v Bulgarijo, da se pridruži bulgarski armadi. Druga poročila trdijo celo, da se združita celi armadi bulgareka in srbska ali da se vsaj ustanovi ob srbsko-bulgarski meji bulgar-t-ko-srbski zbor, ki bi prodiral proti SkopIJu. Od drugod se zopet sliši, da Srbija misli zasesti Sandžak. Seveda je lo zadnje malo verjetno. Sicer pa se ne sme preveč zanesti na taka sklepanja, ker kaj določenega višji generali ne bodo povedali.
Nekatere posledice.
Dasi še ni vojna napovedana, ven-tlar se kažejo že vsi znaki, ki spremljajo vsako vojno. Pokazala se je draginja. V Sofiji je sladkor tisti dan, ko
Črnogorski kralj Nikolaj
rje bila napovedana vojna, poskočil skoro za polovico. — Da ne bi zmanjkalo denarja, naznanili sta Srbija in Bolgarija moratorij, to je da ne plačata za čas vojne zapadlih obresti. — Vsled pričakovane vojne je silno padla tudi cena vrednostnim papirjem na borzah. Celo srbski denar je menda nekaj izgubil na veljavi. Ce pomislimo šc to, kako sta udarjeni trgovina in obrt, je že sedaj dosti vojnih prijetnosti, ko morda ni počila še puška na meji.
Obmejni boji.
O obmejnih bojih so časniki vedno pisali, zato ni čuda, da se to ponavlja tudi v teh napetih časih. Zanimivo je, kako iz male praske narede velik boj. Res je pa tudi, da zataje marsikak dogodek, ki bi imel razburjati.
Velevlasti.
Balkanske države oddajo Turčiji skupno noto, v kateri zahtevajo, da Turčija končno izvede avtonomijo Makedonije in Stare Srbije, če ne da to sami izvojujejo z orožjem. Če Turčija ne odgovori povoljno, govore puške. Med tem pa velevlasti delajo na to, da se ohrani mir ali se vsaj omeji vojna.
če mora biti, samo na Balkan. Posebno se zavzema za mir francoska diplomacija, ki povdarja, naj posredujeta Avstrija in Busija. Ti dve pa že od leta 1908, od aneksije Bosne, med seboj le malo občujeta. Zato pa je zbližanje težko, še bolj posredovanje na tujem. Vendar francoska beseda .je veljavna, ker imajo Francozi denar in so jim dolžni Turki in vse balkanske države, Kljub vsemu temu pa je za sedaj upanje na mir enako ničli.
Navdušenje za vojno.
Navdušenje za vojno je po celem Balkanu silno na vseh straneh. Bulgari in Turki in Srbi demonstrirajo za vojno. V Carigradu se zbirajo Turki pred palačo Kjamil paše in psujejo Bulgare, pobili so tudi šipe na bulgarskem poslaništvu, Bulgari pa vpijejo proti turškim trinogom. Najbolj se pa kaže navdušenje za vojno v številu prostovoljcev. V Bulgariji in Srbiji se oglaša na tisoče in tisoče mladeničev za prostovoljno službo. Celo mladoletne bodo porabili za razne manj važne posle. Prostovoljci se tudi oglašajo iz Busije, Italije in Francije. Samo iz Buskega menda pride 10.000 prostovoljcev, iz Francije pa prideta dva celo z aero-plaaii.
Naš vojni minister.
Z Dunaja se poroča: Naš vojni minister je glede na nevarni položaj zahteval v skupnem ministrskem svetu, da se mu dovoli oboroževalni kredit 250 milijonov. Sploh se je te dni menda vršilo polno posvetovanj, ki so se nanašala na balkanske razmere. — Sliši se tudi, da Avstrija takoj ob napovedi vojne zavzame znova Sandžak, ki ga je leta 1908 prepustila Turčiji.


Salomonovi rudniki.
Iz angleš£ine po Rider Haggardu prevel I. M.
(Dalje.)
Hitela sva od tega strašnega prizora na drugo stran griča in našla Sergija, ki je še vedno držal svojo krvavo bojno sekiro v roki, Ignosija, Infadusa in nekoliko glavarjev pri važnem posvetovanju.	.
»Hvala Bogu, da ste tukaj, Borov-ski! Jaz ne morem popolnoma razumeti, kaj namerava Ignosi. Zdi se, da je dobil Tvala novo pomoč, čeprav smo odbili napad, in vse kaže, da nas hoče obdati okoli in okoli ter nas izstradati.«
»To bi bilo zelo neprijetno.«
»Da, posebno, ker pravi Infadus,
da je voda pošla.«
»Gospod, tako je,« je pritrdil Infadus, »studenec nima vode za toliko množico in voda se hitro izgublja. Predno napoči noč, bomo vsi trpeli žejo.
Poslušaj, Makumazan, ti si moder in si gotovo videl mnogo vojska v deželah, odkoder prihajaš — to se pravi, ako imajo tudi na zvezdah vojske. Povej nam, kaj nam je storiti? Tvala je dobil mnogo novih moči, da ' nadomestijo prostore onih, ki so padli. Toda Tvala se je nekaj naučil; ni mislil, da naa najde pripravljene, in mi smo mu zadali globoke rane, tako da ne bo zopet udaril. Tudi mi smo ranjeni in on bo čakal, da umrjemo; ovil se bo okoli nas kakor kača okoli kozla, in se bo bojeval s tem, da bo mirno sedel tam doli.«
»Bes je tako,« sem odvrnil.
»Torej vidiš, Makumazan, da vode nimamo tukaj in živeža le malo, in zaraditega moramo izbrati med tremi stvarmi: trpeti tukaj kakor stradajoč lev v svojem brlogu, ali poskusiti prodreti proti severu, ali pa« — in tukaj je obstal in pokazal proti gostim mno-. žicam sovražnikov — »se vreči naravnost na Tvalin vrat. Veliki bojevnik Inkubu — danes se je boril kakor bivol v mreži in Tvalini vojaki so padali pod njegovo sekiro kakor žito pod točo, s svojimi lastnimi očmi sem videl — Inkubu pravi, da ga treba napasti; toda slon je vedno pripravljen napasti. Kaj pravi torej Makumazan, premeteni, stari lisjak, ki je videl mnogo in rad vgrizne sovražnika od strani?
»Kaj praviš, Ignosi?« sem vprašal.
»Ne, oče moj,« je odgovoril naš (nekdanji služabnik, ki je bil opravljen v popolno bojno opravo in bil skoz in skoz podoben kralju, »ti govori in daj, da poslušam tvoje besede jaz, ki sem glede modrosti v primeri s teboj kakor otrok.«
Ker me je tako prosil, sem se naglo posvetoval s kapitanom Tomičera in Sergijem in dejal potem, da je najbolje za nas, ker smo posebno glede vode v zadregi, da napademo Tvaline vrste in priporočal sem, da se napad izvrši takoj, »preden še otečejo naše rane«, in tudi preden je pogled na mnogoštevilne Tvaline čete vzel našim bojevnikom pogum. Sicer sc utegne prigoditi, da se kak častnik premisli in sklene s Tvalo mir, prestopi k njemu ali nas pa celo izda njemu v roke.
To mnenje so glavarji vobce sprejeli z odobravanjem; med Kukuanci so našle moje besede toliko spoštovanja, kakor nikdar popreje niti pozneje. Konečno je odločeval Ignosi, ki je mogel, odkar je bil priznan pravim kraljem, skoraj neomejeno izvrševati svoje vladarske pravice, in zaradi tega so bile sedaj vanj obrnjene oči vseh.
Po važnem premisleku je izprego« voril in rekel:
»Inkubu, Makumazan, Bugvan, hrabri beli možje in moji prijatelji; Infadus, moj stric in glavarji I Moje srce je odločeno, moj sklep storjen. Udariti hočemo na Tvalo še danes in z enim udarcem odločiti svojo srečo in svoie življenje; svoje življenje in vaše tudi. Poslušajte! Udariti hočemo takole- Vi vidite, kako sc razteza grič okoli
3l
kakor polumesec in kako se steguje ravnina kakor zelen jezik proti nam.«
»Da, vidimo,« sem odgovoril.
»Dobro; sedaj je poldan; sovražniki si kuhajo kosilo in počivajo po naporih boja. Ko se solnce nagne proti eapadu, naj odide tvoj polk, stric, z enim drugim doli na zeleni jezik. Ko iTvala to zapazi, pošlje celo svojo vojsko nanj, da ga uniči. Toda prostor je ozek, in samo en polk more nastopiti proti tebi v istem času; torej naj bodo uničeni drug za drugim, in oči Tvalinih čet naj gledajo boj, kakor ga če ni videl svet. In s teboj, stric, naj gre moj prijatelj Inkubu, da bo Tvali upadlo srce, kadar zagleda, kako se
njegova bojna sekira bliska v prvih vrstah »Sivih«. Jaz pa pridem z drugim polkom, ki pojde takoj za teboj, tako da ostane v slučaju nesrečo še kralj, da se bojuje, in z menoj pojde modri Makumazan«.
»Dobro, o kralj,« je rekel Infadus in je popolno hladnokrvno premišljal, kako mora biti po tem načrtu uničen njegov polk. Ti Kukuanci so v resnici čudovit narod. Smrt nima zanje nobene strahote, ako jih doleti v izpolnjevanju dolžnosti.
»In med tem, ko bodo oči Tvalinih polkov tako uprte na ta boj,« je nadaljeval Ignosi, »naj se splazi ena tretjina še živih mož (to je šesttisoč) ob le-
vem krilu griča in napade desno Tva-lino krilo, druga tretjina pa naj giu ob desnem krilu in napade njegovo levo krilo. In ko bom jaz videl, ida sto obedve krili pripravlj eni udariti na,' Tvalo, potem bom z ostalimi četami1 udaril naravnost na središče, in ako bomo imeli srečo, bode dan naš in prodno zakraljuje noč, bomo mirno sedeli v Lu. Sedaj se pa okrepčajmo in pripravimo, ti, Infadus, pa uredi vse, da se načrt izvrši. Moj beli oče Bugvan naj gre z desnim krilom, da bode njegovo svillo oko vzpodbujalo vojake.«
(Dalje sledi.).
RHZGLEi F
-f Shodi Slovenske Ljudske Stranke.
Katoliško politično društvo za idrijski Dkraj je priredilo v soboto in nedeljo t r i Javne shode, na katerih je govoril poslanec Gostinčar, V soboto zvečer Be je vršil shod pri Didiču v Idriji, v nedeljo dopoldne po sv. maši na Vojskem in popoldne v Kanomlji. Vsi shodi so bili dobro obiskani in so zborovalci izražali priznanje in zaupanje Slovenski Ljudski Stranki. Osobito so zborovalci pozdravljali združenje Slovencev in Hrvatov.
+ Zopet zmaga S. L. S. na Vipavskem. Pri občinskih volitvah v Ložah je minoli teden sijajno prodrla v vseh razredih S. L. S. Prejšnjega župana Karola Mayerja in njegovih liberalnih pristašev niti na volišče ni bilo, ko so videli, kako so naši volilci organizirani. Tako je zopet odklenkalo na Vipavskem, v eni najmočnejših trdnjav, takozvanemu naprednemu liberalizmu. V celi vipavski dolini je sedaj samo še občina Ustje v liberalnih rokah. Vipavci pravijo, da ena še mora ostati »za mušter«!
Vabilo na občni zbor »Slovenske Straže« in »Slovenske kršč. soc. zveze«,
ki S3 vrši v nedeljo, dne 13. oktobra t. 1. ;v Mariboru v veliki dvorani Narodnega 'doma. V s p o r e d : Ob 141O. uro pred-poldne: sv. maša v kapeli Frančiškanskega samostana. Ob 10. uri predpol-poldnc: občni zbor »Slovenske Straže« z običajnim vsporedom. (Poroča predsednik poslanec J a r c.) Ob pol 12. uri j)redpoldne: občni zbor »Slovenske kr-ščansko-socialne zveze«. (Govori posl. ,'dr. Krek.) Ob 3. uri popoldne: Slomškova slavnost. Slavnostni govor. (Dr. ,Me d ve d.) Nastop mladine: Prizor v proslavo Slomška: Slomškovo rojstvo.
Petje šentjurskih in jareninskih pevcev. — Koncert mariborske narodne godbe. Vstopnina k Slomškovi slav-nosti: foteli 3 K, sedeži od I. do IV. vrste 2 K, ostali sedeži 1 K, stojišča 40 v.
Odbor.
Gospodinjska šola v Repnjah. Z
novembrom se prične na gospodinjski 41
šoli v Repnjah na Gorenjskem zimski učni tečaj. Vpisovanje se vrši od 2. do L novembra, 5. je pa pričetek rednega pouka. Opozarjamo torej nujno vse tiste starše, ki se zavedajo, kako potrebna je dandanes gospodinjska izobrazba za vsako, še tako priprosto gospodinjo, da pošljejo svoje odrasle hčere (od 16. leta dalje) v ta tečaj. Tu se pod spretnim vodstvom in vednim nadzorstvom šolskih sester gojenke skozi šest mcsecev vežbajo v vseh za dobro gospodinjo važnih predmetih. Poleg kuhanja, šivanja, pranja, 1 i k a n j a itd., vadijo se gojenke tudi v živinoreji, poljedelstvu, vrtnarstvu, mlekarstvu, sadjarstvu; poučujejo se v odgojcslovju, zdravstvu, splošni omiki in oliki in se vadijo in utrjujejo v lepem krščanskem življenju. Vsi predmeti so poučujejo tudi praktično, ker ima zavod v oskrbi veliko posestvo, živino, vrtove itd. Na željo staršev se gojenke učijo lahko tudi nemškega jezika. Tečaj traja do konca aprila. Za hrano, stanovanje in sploh za vso oskrbo sc plača mesečno 30 K. Vse druge podrobnosti glede obleke, perila itd. se izvedo osebno ali pismeno pri vodstvu gospodinjske šole v Repnjah, pošta Vodice, železniška postaja Vižmar-je nad Ljubljano, Gorenjsko.
Duhovniške vesti. Umeščen je bil č. g. Anton Ž n i d a 1* š i č na župnijo Štanga. — Cesar je podelil č. g. Jerneju Ramovšu, župniku v Poljanah, zlati zaslužni križec s krono. — Umrl je dno 27. septembra v frančiškanskem samostanu Marija Nazaret na Štajerskem P. Adalbert Flere, rojen dne 27. oktobra 1868. v Šmarci pri Kamniku. — Dne 1. oktobra je v Št. Petru pod Sv. gorami bil na tamošnjo župnijo inštaliran novoimenovani župnik g. Iv. Lah. — G. Josip Novak, župnik v Povirju, je imenovan za častnega kon-sist. svetovalca. — C. g. Ivan O g u 1 i n, kaplan v Vojniku na Štajerskem, pri-
de v Št. Vid pri Grobelnem; č. g. Ven-ceslav J a s t r o b n i k iz Št. Vida pri Grobelnem v Loko pri Zidanem mostu; č. g. Mihael Grošelj iz Loke pri Zidanem mostu v Dramlje.
Deželni odbornik dr. Pegan je posle v deželnem odboru v polnem obsegu zopet prevzel ter ima kakor prej sprejemne dneve ob ponedeljkih in četrtkih od 10. ure dopoldne do 1. uro popoldne.
Kova inaša in poroka. V Brochway, Minn., v Ameriki jc pel meseca septembra Slovenec J. Oman novo mašo. Po sv. maši jc poročil svojo sestro gdč. Rozalijo Oman z g. Andrejem B 1 e 11-k u š e m.
Umrl je v petek, dne 4. oktobra na svojem domu v Dol. Logatcu vseuči-liščnik-medicinec g. Fran T r š a r , zvest član »Danice« in »Orla«. Na zadnjih vojaških vajah se je prehladil in si nakopal smrt. Pogreb sc jc vršil dno 6. t. 111. popoldne. Svetila mu večmi luč!
Nevaren požar v Boh. Bis rici. Dni;
4. okt. ob 4. uri popoldne je izbruhnil ogenj iz strehe posestnika Janeza Žni-dar, po domače Sušnik, ki je v sredi vasi, in sicer tako nenadoma, da je bila hiša trenutkoma v ognju. Gasilno društvo je bilo takoj pri požaru. V dobrih petih minutah jc bil ogenj omejen, kajti voda je tekla iz sedmih cevi. Pogorelo je le eno poslopje, lahko pa bi pogorela cela zgornja vas, vsa z deskami krita. Nekateri sosedje spoznajo šele sedaj, kako potreben je bil vodovod, ki se je naredil po prizadevanju gospoda poslanca župnika Pibra.
Smrtni padec. V torek, dne 1. okl., je padel v Češnjici, sodni okraj Brdo, 301etni Ivan Makovec tako nesrečno skozi odprtino na stropu domačega, skednja, da je dobil smrtnonevarno poškodbe. Naslednji dan je umrl v ljubljanski deželni bolnišnici.
Uboj. Pri naboru v Črnomlju se je dogodil uboj. Mrtev je godec ZuniČ
Stev. 41 ----
jz Zastave, ranjenih je več fantov, zaprtih pa je šest pretcpačev. Ubili so fantje pri Tunjicah nad Kamnikom 18 let starega posestnikovega sina Antona Gradiška iz Spodnjih Stranj. Orožniki so prijeli tri fante, katere sumijo, da so izvršili napad.
Vsled opeklin umrla. Dne 29. sept. so naredili pastirčki iz Prečne na paši ogenj. Med temi je bila tudi štiriletna Nožica Jakelj iz Suhorja pri Prečni. ,Vnela se je revici obleka. Pol nezavestno so prinesli v žensko bolnišnico v ► Novo mesto. Dne 4. t. m. je otrok poškodbam podlegel.
Utonil je dne 10. septembra Janez Blaznik iz Hrastja pri Št. Petru na Krasu. S kamenite brvi je padel v narasli hudournik, priletel na kamen, se onesvestil in utonil.
1000 otrok je prinesla gospa Ivana I'uhar (Potuška, ki že od 27. novembra 1859. izvršuje v mestu Kranju službo babice. Pač izreden jubilej!
Cena g >vi je živini na Kranjskem so bile po uradnih podatkih na zadnjih večjih semnjih naslednje: Za 100 kg žive teže se jc plačevalo: v Postojni: za srednje debele vole 85 K, za suhe 80 K; v Krškem: za pitane vole 83 K, za srednje debele 81 K in za suhe 79 K; v Kranju: za pitance 93 K, za srednje debele 83 K, za suhe 78 K; Ljubljana-okolica: za srednje debele vole 78 K, za suhe 74 K; Litija: za pitance 93 K, za suhe 88 K; v Logatcu za pitance 88 K, srctlnje debele 84 K, za suhe 78 K; v Novem mestu: za pitance 91 K, srednje debele 83 K, suhe 75 K; v Kamniku: za srednje debelo 80 K, suho 78 K; v Črnomlju: za srednje debelo 80 K, za suhe 70 K.
V Ameriko je pošiljal vojaščini podvržene fante izseljevalni agent Fr. Kambič, vsled česar so ga te dni prijeli in izročili sodišču. Fante je v zaprtem vozu prevažal z Laverce na kolodvor v Šiški ter jih tako skrival prod ljubljansko policijo.
R djk slučaj služabniške zvestobe jc v Celju pri pekovskem mojstru Ja-niču, ki je dne 5. oktobra obhajal 40-letnico poroke in obstoja obrta. Od šestih poslov služi pri isti hiši Neža Miklavc žc 55 let, Marija Povh in Jožefa Bralnik po 25 in trije po 18 let nepretrgoma. V naših časih, ko ima gospodinja kmalu več dekel na leto kot je mesecev, je to pač res nekaj posebnega.
Velika zapuščina kuharice. V Gradcu je nedavno umrla bivša kuharica Ivana Gangl. Zapustila je oporoko, v kateri zapušča svoje premoženje svojim sorodnikom na Spodnjem Štajerskem. Prvotno so našli v njenem stanovanju le nekaj vrednostnih papirjev, pozneje so pa pod starim perilom in cunjami dobili vrednostnih papirjev Sn hranilnih knjižic v vrednosti 90.000 K. Dediči, ki so ubogi ljudje, se Pač niso nadejali tolike zapuščine.
Vlak ga je povozil. V nedeljo, dne 28. septembra zvečer je povozil vlak Pri postaji Št. Ilj v Slov. gor. prevžit-karja Jan. Hauptmana iz Dobrcnja št.
42. Bil je star 68 let. Kako je prišel pod vlak, se ne ve.
Napad. 26 letnega dninarja Franca Fischerja so napadli fantje iz Št. Ilja in Jurpaka ter mu z noži prizadejali več vbodljajev v glavo in levo roko. Fischerja so našli zjutraj nezavestnega in so ga spravili v slovenje-graško bolnišnico.
Znžgal jc te dni neznan postopač gospodarsko poslopje posestnika V. Cezarja blizo Šoštanja, ko so bili doma sami otroci. Ogenj je uničil popolnoma gospodarsko poslopje in hleve. Uničen" so tudi poljedelski stroji in vsi spravljeni pridelki. Živino se je sosedom po hudem naporu posrečilo rešiti. Škoda znaša 15.000 kron in je deloma krita z zavarovalnino. Požigalca še niso izsledili.
V.lik vihar je razsajal dne 4. oktobra v Trstu. Vrgel je z voza voznika Štefana Petokviča, 47 let starega, ko se je vračal iz pristanišča, s tako silo, da je umrl. Voznika Andreja Vercerja je tudi z voza vrgel in hudo ranil. Osem oseb jc bilo vsled viharja lahko ranjenih. Več malih jadrnic jc bilo v nevarnosti.
Svedrovci sc v Bujah navrtali davčno blagajno in odnesli 9000 K denarja. Kot osumljcnca so zaprli nekega Lon-čariča.
Cerkveni rop. V Gročani v Istri so v noči od sobote do nedelje vlomili tatovi v cerkev, razmetali in preiskali vse predmete, pobrali iz skrinjice nekaj diobiža, razbili so dva keliha ter odnesti seboj gorenja dela kelhov.
Dve deklici sta se zadušili. V Trstu so sc trije otroci kleparja Cadela v času, ko je mati nesla očetu kosilo, igrali z žvoplenkami. Nastal je ogenj in v dimu sta se zadušili dve deklici, dečka so rešili sosedje.
150 let stara trla. Na zemljiški par-ccli št. 894 občine Sveto blizo Komna na Goriškem sc nahaja trta stara 150 let. Trta sicer ni debela, ker je večkrat pozebla. Imenuje se »čcdajc«. Prinesel jo je v kraj Janez Jazbec, ki jc pred 150 leti celih 20 let služil v Solkanu.
Ogenj v bolnišnici v Beljaku. Dne 3. t. m. ob pol 4. uri zjutraj se jo vnelo na podstrešju kirurgičnega oddelka bolnišnice v Beljaku. Ravnateljstvo bolnišnico in usmiljene sestre so hitro spravile bolnike v druge oddelke, kar je bilo za bolno reveže zelo mučno. Pravijo, da je bil ta transport čez stare stopnjice hujši nego marsikatera operacija.
Pogorsla je Badlova tovarna za usnje v Mariboru. Goreti je začelo v noči od 1. do 2. oktobra. Zgorelo je več poslopij in velika zaloga. Veliko število delavcev je brez kruha. Sosednje hišo so obvarovali.
Z lastno smrtjo rešil kolesarja. Voditelj nekega avtomobila, 29 letni Jož. Blažon, iz Gradišča ob Soči, je blizu Vidma krenil ob kup kamenja na cesti v hipu, ko bi bil imel povoziti kolesarja pred seboj. Avtomobil pa je s tako silo priletel ob kamen, da je Blažona vrglo na tla in je bil v hipu mrtev.
Pogreša se od nedelje, 22. septembra, 14 letna slaboumna Marija Cvek iz Podloskovice pri Kneži na Goriškem. Pravijo, da je dekle težko hodilo in da je imel oče-udovec poleg nje še šest nepreskrbljenih otrok in da jo je vsled tega baje zavidal. Vrši se preiskava.
Umrl je v Ameriki v bolnišnici Ivemmer Wyo. J. Trojar, ki se je svoje-dobno ponesrečil na lovu; v Ročk Springsu je pa 74 letno Mar. Ceferin iz Brdov pri Poljanah nad Škofjo Loko povozil vlak, ko je pobirala premog.
Pašništvo. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo živinorejski in ko-njerejski zadrugi v Gorjah za nakup zadružnega pašnika 50 % in za zboljšanje pašnika 40 % državni prispevek. Enak državni prispevek je dovolilo poljedelsko ministrstvo živinorejski zadrugi v Št. Janžu za nakup in zboljšanje pašnika Ivje za mlado živino.
Premovanje telet za pol. okraja Novo mesto in Krško se vrši leta 1912. po sledečem načrtu, in sicer: 1. Dne 15. oktobra 1912 ob 9. uri dopoldne v Št. Jerneju, ob 3. uri popoldne v Kostanjevici. 2. Dne 16. oktobra 1912, ob' 9. uri dopoldne v Cerkljah, ob 3. uri popoldne v Čatežu ob Savi. 3. Dne 17. oktobra 1912, ob 9. uri dopoldne v Kan-diji, ob 3. uri popoldne v Toplicah. 4. Dne 18. oktobra 1912, ob 9. uri dopoldne v Zvirčali, ob 3. uri popoldne v Hinjah. 5. Dne 19. oktobra 1912, ob 9. uri dopoldne v Žužemberku, ob 3. uri popoL dno v Dvoru.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
lijtt posojilnica
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Slej inserat!
g Občni zbor Kat. pol. društva za radovljiški okraj se je vršil v nedeljo, dne 29. septembra v stari šoli na Bledu. Zbralo se je izredno veliko število mož — med njimi župani z Bleda, Boh. Bole, Breznice in Gorij — tako, da je bila lepa dvorana kmalu napolnjena. Navzoče je v lepih besedah pozdravil društveni predsednik g. vitez Jos. Pogačnik, nakar je podal g. župnik K.
Cerin tajniško in blagajniško poročilo, ki sta so odobrila brez ugovora. Poročala sta nato naša poslanca gg. vitez Jos. Pogačnik ter župnik Ivan Piber. Prvi nam jo podal splošni politični pregled, govoril o razmerah na Hrvaškem in njih vplivu na politiko balkanskih narodov ter naslikal zgodovino novega vojnega zakona, ki je zlasti za kmeta silnega pomena. G. J. Piber pa je poročal o delovanju deželnega zbora in odbora ter dokazal s številkami, kaj se je storilo posebno še za Bled, ker je izključno zasluga poslancev S. L.S., da dobi Bled zdravo pitno vodo ter električno razsvetljavo ter sme na ta način upati, da se zboljšajo žalostne gospodarske razmere na Bledu, biseru naše deželo. Liberalci so pokazali svojo veliko ljubezen do Bleda in Blejcev s tem, da so trdili, da se vrši zadeva za vodovod prehitro (!), za razsvetljavo pa so ponujali Dieselmotor. Pazljivo so poslušali zbrani možje poročilo svojih poslancev ter iskreno pritrdili povabilu preč. g. kanonika Novaka, da sc izreče delavnima poslancema zahvala in zaupanje, zaupanje pa tudi vodstvu S. L. S. — V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: dr. Ivan Benedik, okrožni zdravnik na Bledu; J. Burja, župan na Boh. Beli; K. Cerin, župnik na Bohinjski Beli; J. Finžgar, župan na Brez-nici; J. Jan, župan v Gorjah; A. pl. Kappus, župan v Kamni gorici; J. Krivic, delavec na Jesenicah; kanonik J. Novak, dekan v Radovljici; J. Piber, župnik in deželni poslanec v Gorjah; vitez Josip Pogačnik, deželni in državni poslanec v Podnartu. Za namestnika sta izvoljena gg.: Iv. Markeš, hotelir v Bohinjski Bistrici in V. Resman, posestnik v Radovljici. — S slava-klici na svetega očeta ter presvetlega cesarja se jc zaključilo lepo vspelo zborovanje.
g šenturška gora. Na slavnosti, vršeči se 18. avgusta t. 1. na šenturški gori v proslavo 82. rojstnega dne našega presvitlega cesarja, sc jc odposlala viteškemu vladarju udanostna izjava. Sedaj pa prihaja iz Dunaja potom c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju prisrčna cesarjeva zahvala, kar bode gotovo v radosten in časten spomin vsem udeležencem, zlasti cenjenim odbornikom cerkljanske občine. — Ljudska šola na šenturški gori je spomin 501etnice smrti vzor-šolnika Slomška praznovala 26. septembra s sveto mašo in primenim nagovorom na šol-Bko mladino.
g Tržiške novice. V učiteljskem kboru sc je izvršilo več izprememb v zadnjem času. Mesto g. Sepaherja je prišel g. učitelj Jožef Vider, gdč. Grundtner je odšla na tečaj za meščanske šole v Ljubljano, za eno leto jo bo nadomestovala gdč. Noč, namesto odišle gdč. Sedlak je prišla gdč. Ur-bančič iz šmartna pri Kranju. S tem so zopet zasedena vsa mesta na štiri-razrednicah. — Nemška šola se tudi že gradi. Dela izvršuje Kranjska stavbin-ska družba. Do zime bo stavba menda že pod streho. Prostori bodo kmalu go-fli
tovi, samo mladine bo primanjkovalo. Sedanja štirirazrednica podaja dovolj znanja v nemškem in slovenskem jeziku. To vedo tudi stariši, zato je tudi letos stara šola prenapolnjena, dočim ima nemška šola le neznaten prira-ščaj. — Podučno žaloigro »Garcia Moreno« bo igral prihodnjo nedeljo telovadni odsek v prostorih Sv. Jožefa ob pol osmi uri zvečer. Vabimo vse prijatelje društva k obilni udeležbi.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. I z
seje kraj nega šolskega sveta. Sestavil se jc proračun šolskih potrebščin za leto 1913. — Odprlo so sc zapečateno ponudbe za staro šolo z vrtom tik Jagrove hiše. Oglasilo se je šest ponudnikov; najnižja ponudba (L. Napast) je bila za 2200 K, najvišja (Anton Belcc) pa za 8200 K. — Prošnja g. Fr. Matjana (Kmetovca), da bi tukajšnji Sokoli smeli štirikrat na teden zvečer od pol 9. do pol 11. ure telovaditi v šolski telovadnici v novi šoli, sc odkloni. — Dovoli se enemu gospodu učitelju, da sme v svojem stanovanju v šoli napeljati električno luč na svoje lastne stroške. — Iz naše šolo. Vseh učencev in učenk vsakdanje šole je letos 523; na obrtnonadaljevalni šoli pa jc priglašenih 122 vajenccv-učenccv. Na vsakdanji šoli je tudi letos nerazdeljen poldnevni poduk. — Naši d a v-k i. Vseh direktnih davkov plača občina St. Vid 13.433 K -40 h, in sicer davčna občina Glinica 2522 K 62 h, Sta-nežiče 2859 K 36 h, Št. Vid 5357 K 47 h, Vižmarje 2693 K 95 h. Največ plača državna železnica: 1054 K 30 h; za njo takoj zavod sv. Stanislava, ki plača 946 K 85 h. Seveda tu ni všteta osebna dohodnina posameznikov. Na vse direktne davke se plačuje v naši občini 33 odstotkov občinske naklado, ki znaša 4433 K 2 h. Ta svota se v občini rabi letos tako-lc: za občinske potrebščine 7 odstotkov, za gozdnega varuha 6 odst., za šolo 15 odstotkov in za razširjeno in prenovljeno pokopališče 5 odstotkov. — Nov betoniran rezervoar z notranjo prostornino nad 50 kubičnih metrov se jc napravil za hudournik, ki teče ob cesti, ki drži med Belčcvo in Kmotovčcvo hišo proti staremu župni-šču in v hrib. Dosedaj je voda ob hudem nalivu takoj zasula cestno kanale in udrla v sosedne hiše. Odslej sc to ne bo moglo zgoditi. Nanešena zemlja bo ostala v globokem rezervoarju in voda bo imela prosto pot skozi kanale državne ceste. V slučaju ognja pa se bo nekaj vode tudi iz tega novega rezer-varja lahko dobilo. Rozervar je izvršil betonski podjetnik g. J. Štrukelj iz Podgore-Pržana, ki je dodelal tudi betonsko podstavo za ograjo ob novem velikem šolskem vrtu. — Gosp. župan Bele se jc pretekli teden mudil v Mo-nakovem na Bavarskem in v Gradcu na obrtnih razstavah, kjer si je ogledal zlasti najnovejše h kmetijstvu in gasilstvu spadajoče stroje. Nabavil si je novo brizgalno posebne vrste, ki jo bo gonil motor. Brizgalna se bo v kratkem pri vaji šentviških gasilcev preizkusila.
g Iz Preddvora. Pri nas smo dobili nove orgle, ki so najlepši kra8 našo župne cerkve in se bodo na žegnansko nedeljo, to je 20. t. m. slovesno blagoslovile. Tudi stari kor smo podrli itn ga z novim nadomestili. — Pretočeni teden je bil v prostorih izobraževal tm-ga društva tečaj deklet za šivanje, ki ga je priredila deln. družba Singcr. Iz naše župnijo odide letos deset fantov k vojakom. — Srečke »Slovensko Straže« za našo župnijo se dobe pri g. župniku.
g Na Vrhpolju pri Moravčah so
ubili Pavla Grošelj Šokovcga iz Krtine. Pravijo, da je to že tretji faat ix. te hiše, ki je umrl tako žalostne m nesrečno smrti. Kdo jih je ubil, kdo vc?i Pravega krivca vemo, pa če ga tudi povemo, ga nc bodo zaprli, za ves svefi ne. Če se to zgodi, bo vse vpilo: Še žganja nam več ne privoščijo! O ti ljubo žganje, ki deliš ljudem take dobrote.
g S Trate v Poljanski dolini. 0 »Posojilnici in hranilnici na Trati« sti širijo neke lažnjivc vesti. Kdor bi kaj enakega čul o posojilnici govoriti, sc uljudno prosi, da načolstvu naznani, in sc bo postopalo proti lažnjivconi potom sodišča. — Za železnico iz Škofje Loko skozi Poljansko dolino—Žiti Idrija—Sv. Lucija jo mod ljudstvom, interesenti in odborom veliko zanimanja in upati je, čc bodo merodajni krogi naklonjeni, da se ta želja uresniči. — Letina je splošno slabejša od him-ko po nekaterih krajih je veliko sadju, a ni kupčije in nima nobeno ceno. Graditev cesto iz Gorenjevasi prekn Lučenj, se je zelo zavlekla, a je upati, da se še prihodnjo zimo z delom prične.
nananaaaDannanaai]
-C
onaaaaaaaaaanaa^jn
Dolenjske novice
d Cerklje pri Krškem. Za Hribarjem dr. Krek! Ta srčna želja, ki jo gojijo liberalci sploh, sc jc porodila tudi v glavi našega »občcpriljubljenegu • učitelja, ki sliši na ime Bohincc. Prišel' je namreč pred kratkim v neko pošteno krčmo. Na steni zapazi njegovo bistro oko — poslušajte — sliko dr. Kreka. Njegovo blago, verno srce se zgrozi nad takim malikovavstvom in v sveti jezi začne obdelovati gostilničarko, da. mora to sliko odstraniti. Dobro, da ni bilo zraven njegove za čisto vero še bolj vnete soproge; kajti srce bi ji bil J gotovo počilo žalosti. Drugi udarec je zadal njegovemu srcu pogled na »Domoljuba« sredi mize. Čemu neki imate naročen tak list, ki je najslabši, kar jih pozna svet? Tako je spreobračal gostilničarko. Dobila naj bi rajši koncesijo za 4 K in prodajala za velik dolii^ ček in v korist dobri stvari: »Slovenski Dom«, »Slovenski Narod«, »Dan« irt druge svetovne liste,ne pa ta zakotni1 listič, ki se mu pravi »Domoljub«. Torej dr. Krek, dr. Šusteršič, S. L. S. sploh, zdaj vam bije zadnja ura. Nam
se pa samo to čudno zdi, kako more tako predrzno nastopati oseba, ki je /c davno dobila dekret, da zapusti Cerklje, a je Se vedno tukaj. Zato opozorimo višjo oblast, da ne pozabi na to cvetko, in ji reče: »Prijatelj, pomakni se nižje!«
d Litija. Gospod zlatomašnik Peter Hožek jc odšel iz Litije 4. t. m. v Ljubljano. V Litiji je bil pet let in štiri mesece. Dasi bolan in v visoki starosti je tlo zadnjega opravljal službo. V preveliki rahločutnosti ni hotel biti nadležen, četudi so mu vsi branili. Gospod je bil v Litiji med vsemi sloji zelo priljubljen, vsi tržani brez izjeme so njegov odhod iskreno obžalovali. Litija je zdaj po odhodu gospoda zlatomašnika Hcžeka brez duhovnika. Tako je, kakor kaka druga podružnica v šmartinski fari. Kolikor bo duhovščini čas v Šmartnem dopuščal, bodo opravljali vsaj ob nedeljah božjo službo, sicer bo pa le navezana na božjo službo pri fari v Šmartnem. Ni pa dolžnost šmartinske duhovščine delati izjemo Litiji, kakor nekateri menijo, ki zabavljajo po gostilnah; pač pa je dolžnost samih tr-žanov, da sporazumno z g. dekanom skrbijo za drugega duhovnika. Intcre-sirane so pa tudi sosedne vasi kakor Št. Jur, Zagradec, Log in posebno tovarna, vsi ti imajo božjo službo v Litiji. Zato je tudi te okolice dolžnost, skr-boti za duhovnika, nelc sam trg, seveda trg v prvi vrsti, ker ima od tega dobiček. Želeti je, da bi vsi sporazumno z gospodom dekanom našli način, kako dobiti in preskrbeti duhovnika za Litijo.
d Šmartno pri Liliji. Podružnica »Slomškove Zveze« za litijski okraj je imela zborovanje v petek 4. t. m. v Širartncm pri Litiji. — Premovanje telet od strani deželnega odbora se vrši v ponedeljek 14. t. m. v Šmartnem pri Litiji. — Vedno deževje ima kakor drugod tudi pri nas posledice: slaba letina. Ajda še za seme ne bo vrgla, če pomislimo, da je to glavni pridelek naših hribov, jc kmet res v obupnem položaju. Svinjske krme jc dovolj, vendar prašiči nimajo primerne cene. Z ozirom na Balkan bodo cene prašičom gotovo izdatno poskočile, ter je priporočati, koder imajo dovolj krme, da se nc dajo pregovoriti mešetarjem in naj še počakajo s prodajo; če jc že tudi denarja treba v hišo, ga bo pa potem več.
d št. Rnpert. Kaj znajo liberalci? Krajni šolski svet je — g. nadučitelj, Vidmar in Frelih — trije — povišal stroške za šolo kar za 1200 K. Skupna vsota za šolo je tedaj nad 3300 K. Radovedni smo, kam bodo ta denar dejali. Pozivljemo javno občinski odbor, da se prepriča o potrebi tega zneska, ker nam sc zdi čudno, za kaj bi toliko denarja rabili. Ali se nič ne pomisli, da je ljudstvo do skrajnosti bedno in revno!
d Iz št. Janža. Dan veselja se obeta našim liberalcem. Kedaj pa? Takrat, ko nastopi kovaški mojster prvič v '.>sokolski uniformi«. Seveda bode najprej odposlal svojega »adjutanta« iz
Češnic, da zaukaže vse »purmane« po-zapreti in da naznani s trobento prihod slavno-liberalnega moža v uniformi. Njegov »stražnik« iz Potoka pa bode za njim korakal, da se mu kaj nc pripeti. Plapolalo bodo zastave, iz oken pa bodo devičice liberalnega kalibra sipale na njega jesenske cvetlice. Že celo leto obeta ta »mojster« pogin Orlom in sploh vsemu, kar je katoliškega. Kako bode še takrat zagrozil, ko so bode čutil presrečnega kot orjaka, takrat pa bo strašan kot turški »sultan«. Kakšno sodbo bo takrat izrekel nad ^klerikalci« bo že še »Domoljub« poročal.
d Iz Tržišča. Lastna hvala, cena mala. Ta pregovor je neznan »vsem priljubljenemu gosp. Jelencu«. Tako sebe hvali v »Domu« »gospod« Jelene. Morda bo tajil. Nekdo pa je pravil že pred tednom, da je Jelene obljubil dati župnika v »Slov. Dom«. — Mi pa poznamo Jelenčevo priljubljenost. Iz ust liberalcev smo slišali, kako povsod stresa svojo sitnost in ošabnost, katere so libcralci ravno tako siti, kakor klerikalci. — Čemu se zaletuješ v g. župnika, ki se za tvoje kilave sokole tako malo zmeni, kakor za lanski sneg. Saj sc je sam pred večimi izrazil, da tistih par mandcljcev, ki jim pravijo »sokoli«, ne zasluži, da bi se o njih pisalo v »Domoljubu«. Čemu torej krivično napadati župnika, ki ima važnejše skrbi na svojih ramah kakor so Tonetovi brezpomembni sokoli. — Zdaj pa »Do-moljubovi« bravci strmite nad visoko oliko »Domovega« dopisnika. Tako-le piše: »Dolgi Blažič in farucelj v tisti »č u k a r s k i kleti«. — »In ti farucelj si le zapomni, da te bo napenjalo, kot njega dni nekoga, ker ni vedel, koliko drži njegov želodec in je preveliko mero črešenj pojedel.« — Tako piše v »Dr>-mu« olikana Jclenčeva garda! Liberalci, ste lahko nanjo ponosni! Napredek?!
nr-innnnaanaaanPDDg
notranjske nouice
□
__□
naapnanapaaaPPaa°
n Planina pri Rak?ku. Dne 30. septembra je praznovala naša šolska mladina stoletnico smrti slavnega škofa Antona Martina Slomška. Ob pol osmi uri so imeli sveto mašo, potem pa so učitelji v šoli razložili Slomškovo življenje in njegov pomen ter razdelili njegovo podobo. Na tem mestu si uso-jamo opozoriti učiteljstvo, naj pri šolskih mašah nadzoruje otroke, kajti slabo znamenje je za učiteljstvo, če otroci med sveto mašo govorijo in se smejejo. Za enkrat samo to! — Dne 23. septembra so bili šolski otroci ob 10. uri na dvorišču. Nastal je prepir med njimi. Nekateri so se spravili nad A. Leskovca; eden mu je zbil zob, drugi so ga suvali z nogami. Ubogi fant je prišel vsled bolečin komaj domu. Sta-riši so ga peljali v Ljubljano v bolnišnico kjer ga bodo operirali. Otrok bo
težko obstal. Tako pazi naš nadučitelj na šolske otroke, dasi je njegova dolžnost nadzorovati in paziti na otroke, Gospod Keber, mera pri ljudeh bo kmalu polna!
n Iz idrijske okolice. Cestar Anton Homovec v Črnemvrhu nad Idrijo služi žc nad 40 let enemu in istemu gospodarju — okrajnemu cestnemu odboru idrijskemu. Na priporočilo cestnega odbora mu je vspričo tega dejstva podelil visokorodni g. c. kr. deželni predsednik baron Schwarz od presv. cesarja leta 1908 ustanovljeno kolajno za iOleitno zvesto službovanje. V nedeljo, 29. septembra ob četrt na 12. uro je v krasno ozaljšani učni sobi ljudska šole v Črnemvrhu g. načelnik Franc Didič pripel cestarju Homovcu podeljeno kolajno na prsa, povdarjajoč v svojem nagovoru redko zvestobo in marljivost slavljonca. Poleg drugega občinstva so se slavnosti udeležili tudi: čč. duhovščina, g. župan s skupnim občinskim odborom, p. n. učiteljsko osobje, cestni odbornik g. F. Rudolf in trije tovariši-cestarji. Skupno kosilo v gostilni g. Rudolfa je združilo tovariše in slavljenca, kateremu na čast se je vršila še marsikatera napitnica. Odli-kovancu želimo trdnega zdravja in dosedanje žilavosti do skrajne meje človeškega življenja.
n Požar na šujci pri Dobrovi. V, ponedeljek okrog pol tretje ure popoldne j c pričelo goreti na Šujci p. d. pri Bizjanu. Ogenj se je z neznansko hitrostjo razširil po bližnjih poslopjih. Ljudi ni bilo doma, vse je bilo na polju. Domačini, kakor tudi drugi iz sosednih vasi so popustili vse ter hiteli raz njiv na kraj nesreče pomagat. Sapa je nesla plamen in gorečo slamo ravno čez vas. Treba je bilo zastaviti vso moči, da se omeji požar ter prepreči, da se ne vname p. d. Bojtova hiša, ker je bila v navejči nevarnosti in se je že vneinala. V bližini nekaj korakov je gorel hlev, polno nabasan s senom in plamen je švigal prav do strehe Bojto-ve hiše, ki je krita z opeko. Odtrgali so omrežje na oknu in na stotine škafov vode so znesli pod streho, da so močili od znotraj, ker je bila na sprednji strani tako strašna vročina, da ni mogel nihče blizu. Tem so prišli na pomoč domači dobrovski gasilci, ki so bili v najkrajšem času z brizgalno na kraju nesreče, akoravno so bili vsi zaposleni večinoma na njivah pri delu. Posrečilo se je po neumornem delu ohraniti Bojtovo hišo, akoravno je na večih krajih že gorela. Ako ne bi te ohranili, bi bilo še dvakrat težje omejiti ogenj, da se ne razširi še po poslopjih, ki stoje takoj za Bojtovo hišo. Ko je najhujše gorelo, je zanesla sapa gorečo slamo na precej oddaljeni Glavi-čev hlev. Dasi so ljudje tudi tu varovali, ni bilo mogoče preprečiti ognja, ker je bila vsa slamnata streha v hipu v plamenu. Tudi tu «ita le neumorno delo in brezmejna požrtvovalnost preprečila, da se ni vnela takoj zraven stoječa drvarnica in hlev in se tako obvarovala tudi mnoga druga poslop-
7i
ja. Na kraj nesreče so prihiteli v primeri z oddaljenostjo v najkrajšem času tudi gasilci z Viča in Gline ter iz Polhovega gradca. Vse požarne hrambe so marljivo gasilo in šele ponoči se je posrečilo s skupnim delom nekoliko zadušiti ogenj, ki se je vedno vzdigo-val iz kupov sena in slame in drv. Iskrena hvala požarnim hrambam, ki bo prihitele od drugod pomagat in so i veliko požrtvovalnostjo gasile do pozne noči. Domači dobrovski gasilci so ostali do srede zjutraj za stražo, ker so se še vedno vnemali veliki kupi sena in slame in je bila nevarnost, da ne prične znova goreti. Hvala jim za velik trud, da so tako dolgo vztrajali. iVsa čast tudi ljudem iz sosednih vasi, ker so zastavili vso svoje moči, da omeje požar. Zgorela so p. d. Primcu, Bizjanu ter Bergantu vsa poslopja, mnogo obleke, žita, orodja, krompirja, koruze, p. d. Bojtu vsa gospodarska poslopja, Glaviču hlev in pod. Zgorela je navedenim vsa klaja in mnogo pridelkov. Škoda je velika, mnogo večja kakor znaša zavarovalnina, ker je bilo sedaj že skoro vse pod streho. Zažgal je menda petleten otrok. Starši, pazite na otroke! Skrivajte užigalicc!
n Iz Spodnje Idrije. 29. septembra smo imeli birmo. Že sprejem prevzvi-šenega gospoda knezoškofa in o tej priliki vsa vas okinčana ter v zastavah, je pričala, kako z veseljem sprejemamo svojega nadpastirja po osmih letih v svojo sredo. Sprejem jc bil krasen; župan, Marijina družba, šola z vsem učiteljskim zborom in Marijin vrtec, so pozdravljali škofa v ovenčani vasi; zvonilo je in streljalo, da je bilo veselje. Tudi dan birmovanja na sv. Mihaela je bil slovesen. Birmancev je bilo 169. Popoldne je bil govor knezoškofa Marijini družbi in sprejem deklet.
n Iz Črnega vrha nad Idrijo. V nedeljo, dne 29. septembra je pripel g. cestni načelnik v lepo okrašeni šolski sobi cestarju Antonu Homovcu na zaslužna prsa svetinjo, podeljeno mu od presvetlega vladarja v znak zvestobe za 40101110 zvesto službovanje. Po kratkem lepem govoru g. načeinika, ki je povdarjal točnost in natančnost slav-ljenca, je bil ta tako ginjen, da so mu solze hvaležnosti močile velo lice. S trikratnim živio-klicem na presvetlega vladarja in slavljenca, sc jc slavi je zaključilo v šolski sobi in se potem nadaljevalo pri g. F. Budolfu, kjer je imel starček pripravljen lep obed. — Sliši se, da dobimo v kratkem še tretji razred ljudske šole, ki naj bi bil v sobi, kjer jc imelo dozdaj izobraževalno društvo svoje prireditve. Društvu bo potem odvzeta vsaka večja prireditev. Skoda! Ima sicer lepo knjižnično sobo, ki je pa pripravna lc za majhne sestanke. Na zgradbo lastnega društvenega doma pa ni misliti pri sedanjih slabih časih.
n V Idriji priredi državni posl., Josip Gostinčar, shod na Vojskem v nedeljo 6. t. m. po sveti maši v prostorih g. F. Likarja in popoldne ob 4. uri 8'
v Srednji Kanomlji v prostorih Janeza Močnik št. 11. Poroča o političnem položaju in potem slučajnosti. Katol. politično društvo za idrijski sodni okraj.
n Iz Trnovega na Notranjskem.
Pred kratkim nas je zapustil g. kaplan Tomažič, ki jc tekom dveh let pri nas zelo pridno deloval povsod, zlasti težko ga bode pogrešal pevski zbor našega izobraževalnega društva, kjer zdaj ni nobenega pevovodje. Za njegov trud mu bodi tukaj izrečena srčna zahvala. Bog mu povrni in mu daj pri njegovem novem delu obilo blagoslova.
n Iz trnovsko - bistriške doline. L e t i n a je po naši dolini precej dobra, samo turšica ni dozorela, ker ji zgodnji mraz škoduje. Sadja je bilo pa bližnjih hribih tudi nekaj, pri nas v dolini pa skoro nič. Vreme imamo slabo, če ni dež je pa burja, tako da otavc in drugih pridelkov ne moremo spraviti. — T a t o v i so poskušali pretočeni teden v več krajih svojo srečo, toda so jih povsod pregnali, razun pri g. Adamiču, kjer so pobrali za 20 K vrednosti. — Potrjena sta dva naša Orla k vojakom. Fantje, pristopajte k Orlom, tu si krepite dušo in telo. Vaje so dvakrat na teden. — Kat. izobraževalno društvo v Trnovem pa nekaj časa nič no deluje. Kje je vzrok? Cemu pa jo dvorana in oder? Fantje in dekleta! Ljudem jc ob nedeljah popoldne dolg čas, preskrbite jim kaj razvedrila! — Gospodinjski tečaj se je od neko strani obljubil, a ne vemo ali bodo ali ne. Jako bi bil potreben da se napravi in ugodi kričečim potrebam našega kraja.
n Št. Vid pri Vipavi. V torek, dne 3. t. m. je bila pri Dov. Mariji v Logu poročena vrla članica našega izobraževalnega društva in večletna soprani-stinja cerkvenega pevskega zbora v Št. Vidu, z gosp. P. Kraigherjem iz Hrašč pri Fostojni. Vrli in za vse lepo vneti članici naših organizacij za njeno neumorno delovanje in trud pri vseh naših prireditvah, bodisi cerkvonih ali izvcncerkvcnih, ki jo ni nikjer manjkala, bodi na tem mestu izročena od strani društv. odbora najtoplejša zahvala. Bog povrni nepoplačani trud s svetim blagoslovom in z vso srečo v novoizvoljenem stanu.
Društveni uestnik
a
□
n
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Katol. slov. izobraževalno društvo v Železnikih vabi na slavnostno otvoritev društvenega doma dne 20. oktobra t. 1. Spored: Dopoldne: 1. Ob 9. uri sprejem gostov pri vhodu v trg, nato pozdrav pred Domom. 2. Ob 10. uri slovesna sveta maša. Cerkveni govor govori g. I,. Smolnikar. 3. Po sveti maši blagoslovljenje Doma. Nato obhod po trgu (v slučaju lepega vremena). Ob 12. uri kosilo v kaplaniji. Popoldne: 1. Ob dveh pete litanije. 2. Ob pol treh slavnostna predstava: a) Govor g. Fr. Terse-glava; b) Vojnovičeva drama »Ekvinocij«. 3. Po predstavi veselica v Domu. — Bratska društva, ki sc udeleže te slavnosti, kakor tudi posa-
meznike prosimo natančnega naznanila glede števila udeležencev najkasneje do 17. t. ni. -K obilni udeležbi uludno vabi odbor.
Slov. katol. izobraževalno društvo žiri— Dobračeva priredi v nedeljo, dno 13. novembru, v Domu veselico. Na sporedu je govor, pelje' žaloigra v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči« ter prosta zabava. Začetek ob 7, uri zve čer. Vstopnina 1 K 20 h, 1 K, stojišča 40 vin. Otrokom vstop ni dovoljen. Pridite pogicilnli
Iz Št. Vida nad Ljubljano. Našo prireditve. Prvi mladeniški sestanek v novi sezoni j« bil preteklo nedeljo. Predavalo se je o sedanjih političnih in verskih razmerah na Balkanu in v sosedni Rusiji. — Prihodnjo nedeljo bo v Dravljah v društveni dvorani popoldne ob pol štirih predaval gospod župnik Zabrot, zvečer ob šestih pa bo v Št. Vidu v telovadnioi Orla zopet sestanek mladeničev v slovo vojaku ie-krrutu načelniku Babniku. Vabijeni so vsi pri-jatelji mladeniške organizacije. — Prireditev podružnice »Slovenske Straže« v čast Slonico se bo vršila pozneje.
Šmartin pod šmarno goro. V nedeljo, dno 13. t. m., priredijo naša društva Slomškovo slavnost v telovadnici Orla. Začetek ob 3. url popoldne. Spored: 1. Petje. 2. Govor. 3. Veseloigra »Črevljar«. 4. Občni zhor podružnice »slovenske Straže«. — Vabimo vse jirijatetje poštene zabave!
POROČILA O PRIREDITVAH:
Ustanovitev podružnice »Slov. Stiaže« za Posavje se je vršila preteklo nedeljo na .le-žici v »Društvenem domu«. Govorila -ta. o naselili »Slovenske Straže« deželni poslanec profesor Karol Dermastia in Ivan štefe. Nusprot-niki so imeli na ta dan — praznik rožen vensko Matere bož.je — ples pri »Ruskem carju« in so za to prireditev izrabljevali imeni svetnikov >v. Cirila in Metoda. Priredili so tudi nekako vinsko trgatev« in uprizorili po cestah nekako maškarado. Pred Cundrovo gostilno jo bilo tati: »Pristopi sestra, brat, če vino piješ rad, brata Ciril Metod ti poskrbita miren kot.« To je pač nova liberalna vera — svetnika Cirila in Metoda čestiti s Cundrovim cvičkom, ki jo marsikomu pomagal res do kakega blatnega »mirnega kota« in do težko, mačkaste glave, kar liberalci imenujejo »probujenje naroda . Kako vse drugače se je vršila ustanovitev podružnice »Slovenske Straže«. V »DrwStvenem domu« je bila polna dvorana zavednih na-ili somišljenikov in somišljenic pri pametnem in treznem razgovoru. Tu se je pokazala razlika1 med našim izobraževalnim .delom in onim liberalcev. Tako bo podružnica »Slov. Stra/et za Posavje družila vse, kar resnično katoli-ko in slovensko čuti. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika občinski odbornik J. Vcrbič, za tajnika Franc Škerlep, za blagajnika Vinko Naglič, za odbornika Janez Prcsetnik, v razsodišče pa: župnik Simon Zupan, I.ovrenc. Cun-der, Janez Kunaver, Franc Dovč. Pristopilo io že lepo število članov in članic. Na leto se plačuje udnino 1 K aH pa vsaj 50 vinarjev. Sedaj pa ngitirajte po vseh vaseh, pa tudi po sosednih župnijah za pristop k podružnici »Slovenske Straže« za Posavje. V nedeljo, 27. oktobra, pa zopet vsi somišljeniki in vse somišljenice po popoldanski službi božji v »Društveni dom« na Jezici! »Slovenska Straža« uprizori takrat prekrasno predavanje »Sprehod po Rimu«, kf ga bodo pojašnjevale prekrasne sMoptinio slike, Takrat je tudi vpisovanje novih članov in članic.
Iz Bovt pri Logatcu. Poleg veC društev imamo pri nas tudi katol. izobraževalno dni-, štvo, v katero so nekateri prav brez, potrebo zaletavajo. Pravijo, da ne ustreza svojemu namenu, da nima pravega vodstva in želijo, da) bi razpadlo. Res je, da ne more v polnem obsegu vršiti svoje naloge, a kdo je temu kriv/i Društvo sloni le na dveh članih odbornikih, 1« sta preprosta kmečka fanta. Ali naj ta dva; storita vse, ki vkljub obilnemu kmečkemu delu vzorno vodita društvo, kolikor je v njunih močeh. Le pomislite na letošnje prireditve, oglejte si knjižnico in hodite brat časopise: »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Mladost« in »Zlato Dobo«, povrhu pa še »Misijonska poročila«, pa bodete kmalu nehali no gostilnah zabavljati Sez izobraževalno društvo. Pristopite tisti, ki tako dobro veste, kakšno bi mo-
ralo biti društvo, kot člani, plačajte članarino, dajte se voliti v odbor, da boste poskusili društveno delo sedaj, ko društvu vse nasprotuje. Ce mislite, da res kaj zmorete, posvetite raje v tiste smrdljive kote, koder se bere umazana cunja »Slovenski Narod«. Nismo šo pozabili besed nekega »moža«, ki je rekel, da bo uničil društvo in je že poskušal. Še so nam v spominu besede onega, ki se je bahal: »Mi smo naprednjaki.« Vemo tudi za tisti triumvirat, ki je sklenil izobraževalno društvo razdreti in ustanoviti liberalno bralno društvo. Med temi jc tudi en »izobraženec«, ki je še povdarjal, in ni dolgo tega, da je človek iz opice. Lo šo ro-govilite, prijeli vas bomo ostreje.
Črni vrh nad Idrijo. Naše katoliško izobraževalno društvo nima lepega doma — Bog daj, da bi ga kmalu imelo — kakor ga imajo druga, pač pa s ponosom lahko pokaže bogato svojo knjižnico, pravi zaklad črnovrške fare, za katerega moramo biti skrbnemu in res požrtvovalnemu gospodu župniku globoko hvaležni. Letošnje poletje je bila knjižni; a na novo in zelo pregledno urejena; na posebej spisa-nih tablah si vsak lahko hitro ogleda, katere knjige obsega knjižnica. V celoti šteje okoli 1100 knjig najrazličnejše vsebine, med temi je 3.14 samo pripovednih spisov. Le pridite in oglejte si, koliko lepega in poučnega berila se vam nudi za dolge zimske večere in nedeljske popoldneve. Knjižnica bo dosegla šele potem svoj namen, če jo bomo res pridno obiskovali in prebirali. Knjige se bodo delile ob nedeljah po drugi maši in popoldne po večernicah.
Iz Preddvora nad Kranjem. Prireditev našega katol. izobraževalnega društva je uspela v občo zadovoljnost. Igra sama na sebi je prav težka, vendar so bili fantje kos tej nalogi, dasi jih je vr-čina nastopila prvikrat. Obilo pohvale pa jo žel »Frakeljnov Boštjan«, ki je s svojim komičnim nastopom izvabil največ smeha. Tudi komični prizor »Pri vaškem zdravniku« je vsem prav ugajal. Grajska dvorana jo bila obakrat prav dobro obiskana. S to prireditvijo so naši fantje pokazali, da tudi pri nas nismo zadnji. Zato lo pogumno naprej!
Iz Rovt na Notranjskem. Našo slovensko katoliško izobraževalno društvo je v nedeljo, dno 22. septembra, uprizorilo in 29. septembra ponovilo narodno igro »Divji lovec«. Vkljub temu, da je igra zelo težka, so vsi igralci izvrstno rešili svojo vloge. Čast igralcem, ki so se toliko žrtvovali- s prireditvijo, kajti za tako igro je potreba veliko truda in prostega časa. kajti le na ta način si zamore društvo pridobiti denarnih sredstev in s tem naročati katoliško časopisje. Zato pa jako nizkotno vlogo Igrajo vsi tisti, ki proti društvu zabavljajo, mesto da bi je podpirali. Zlasti vi možje: kadar vas društvo zopet povabi k svojim prireditvam, odgovorite mu s tem, da se v obilnem Številu odzovete njegovemu vabilu in mu b tem zagotovite gmotne podpore, da bo moglo uspešno delovati. Saj vam jo znan klic velikih vzgojiteljev: Ako bo mladina dobra, bo vse dobro. Društvo, ti pa hodi naprej po poti Izobrazbe I
Ali ste že kupili srečke »Slovenske Straže«? Posebno kmetovalcem se nudijo krasni dobitki. Hitite z nakupovanjem. Srečka samo 1 K.
□caaannaDDoacanDDD
jj| Dobre knjige Jjj
nannnnpniinaapnnpii
Molite bratje. Molitvenik arskega župnika z velikim tiskom. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo 1 K 80 vin., fin šagrin z zlato obrezo 2 K.40 vin. To je nov molitvenik, zelo priročen po svoji zunanji obliki in priporočljiv po vsebini. Molitvenik ima velik t i s e k ter je radi tega posebno priporočljiv za slabovidne in pri-
letne ljudi; kljub velikemu tisku pa ima izredno priročno žepno obliko ter gibljivo vezavo tako, da se niti ne čuti v žepu. Pa tudi z ozirom na vsebino je molitvenik vreden vsega priporočila; obsega namreč več krajših in daljših mašnih molitev, pa tudi vse različne molitve za posebne prilike. Vse molitve se odlikujejo po svoji lepoti. Nekatere so posnete po spisih blaženega župnika arskega, čegar sveto življenje je bilo natančneje opisano v letošnjih šmarnicah. Ker ima molitvenik kljub svoji krasni opremi izredno nizko ceno, si ga bo z veseljem vsakdo nabavil. Dobi in naroča so v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
H. Sicnkievvicz: Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. Cena 2 K 80 vin., v platnu 3 K 90 vin. To je ena najvabljivejših in najmikav-nejših povesti, kar jih je izšlo izpod peresa slavnoznanega poljskega pisatelja Sienkievvicza. V tem romanu nam pisatelj s spretno roko razgrinja nov svet, poln čarobnih skrivnosti za nas povsem tuje narave. Knjiga obsega 500 strani, a ima klub temu izredno nizko ceno, radi česar si jo vsak lahko nabavi.
Glasba.
Nove tainburaške partiture, ki bodo dobro služile našim tamburaškim društvom v zimski sezoni, so izšle:
K r i ž p o 1 k a. Cena part. 2 K 40 vin., posamezni glasovi po 20 vin.
V r b n i č e nad morem. Cena part. 2 K 40 vin., posamezni glasovi po 20 vin.
Danici, brač I. in II. solo s spremljevanjem tamb. zbora. Cena par-tituri 1 K 20 vin., posamezni glasovi po 20 vin.
Dolenjska, koračnicam Cena 1 K 20 vin., posamezni glasovi po 20 v.
Dobijo se v Katoliški Bukvami v Ljubliani.
Po pošli 20 vin. A-eč.
□□□□□□aanpnaaanp"
D □
_____ 0 DaaaaanaDaaaPPPPP
Ilajnouelše cesti
TURŠKO VOJNO BRODOVJE NAMERAVA NAPASTI VARNO.
Peterburg, 7. oktobra. Iz Sevasto-polja poročajo, da križarijo turške tor-pedovke brez signalnih svetilk ob zahodnem obrežju Črnega morja. Sodijo, da pripravljajo napad turškega vojnega brodovja na Varno.
BOJI SRBSKIH IN TURŠKIH VOJAKOV OB MEJI SANDŽAKA.
Zemun, 7. oktobra. Posebne izdaje srbskih listov poročajo: Ob meji Sand-žaka so si bili krvavi boji med rednimi turškimi In srbskimi vojaki. Turki so izgubili zel i veliko vojakov, nad 200 mrtvih in ranjencev. Ubit je neki turški stotnik. Turki so zašli v zasedo.
Srbi so jih iz dveh strani napadli. V,
Belgradu sodijo, da izbruhne nenadoma lahko vojska brez vsake formelne napovedi.
RUMUN1JA MOBILIZIRA.
Praga, 7. oktobra. »Narodni Listy« poročajo iz Srbije: Iz Rumunije se po^ roča, da so proklamirali splošno mobilizacijo. Nemške državne banke so od^ poslale zadnje dni v Rumunijo trikrat po 5 do 6 milijonov frankov v zlatu.
TURČIJA OBLJUBLJA REFORME.
Carigrad, 7. oktobra. Minister za zunanje zadeve Noradungian-paša je zastopniku dunajskega korespondenčnega urada sporočil, da je Visoka Porta sklenila v svrho izboljšanja uprave evropskih turških provinc izvesti postavo od leta 1880., ki je konsekvenca člena 23. berolinske pogodbe, a se dosedaj ni izvajala.
NA BALKANU SE OBRAČA NA BOLJŠE?
Zadnja poročila pravijo, da so se vse velesile kolikortoliko med seboj sporazumele, da ohranijo na Balkanu mir in bodo še ta teden storile v to svrho potrebne korake. Zdaj je vse odvisno od tega, se bodo li balkanske države temu pokorile in kaj bo storila Turčija, da zadovolji zahtevam krščanskega prebivalstva v svoji državi. Ako se to ugodno izteče, utegne biti saj za nekaj časa vojna nevarnosf odstranjena. Seveda se položaj lahko čez noč izpreobrne.
□nnnaaaanEianaaaaD
Si
Za kmš&h čas
CT3	r^ CTJ □ rz? C3 CTJ r" f^J ET3 □
SMEŠNICE.
Čudna cenitev. Sodnik: »Koliko pravite da bi bili vredni vaši čevlji?« — Priča: »Gospod sodnik, za nove sem bil dal 14 kron; po-
i tlej sem jih dal dvakrat podplatiti, kar jo stalo vsakikrat tri krone — znese skupaj 20 kron.«
Tolažljivo. Gospod krojaču, ki mu prinese račun: »Pridite prihodnjo sredo in vam bom povedal, kdaj da zopet pridite!«
Sodnik pohajkovalcu: »Ali so morete preživljati?« — »O ja, imam dober želodec!«
še bolje. A: »Jaz sem si kupil škatljo z godbo. Co jo n a v i j e m , igra tri ure. — B: »To ni nič. Če jaz svojo »staro« navij em, gode celi dan!«
Iz otročjih ust. Mati: »Rudel, zakaj si tako tih?« — Rudel: »Zato, ker nisem zadosti jedel!« — Mati: »Mislim, da si dosti jedel!« — Rudel: »Nisem ne, me šo v trebuhu boli!«
Velik razloček. Profesor: »Včasih so bile učenosti le za učene ljudi; dandanes pa jo učen takorekoč že vsaki osel.«
Siten agent. Gospod: »Zo tolikrat sem vam rekel, da prav nič ne rabim — pustite me pri miru!« — Agent: »Ali vam naj pošljem takoj s prvo pošto?«
Primera. A: »Kaj počne Vaš sin, ki je moj dragi prijatelj in tovoriš?« — B: »Živi kakor lokomotiva!« — A: »Kako to mislite?« — B; »Cel dan leta semintje in kadi!«	.
Iz vojaške šole. Podčasnik bere: »Vojaške onleke in sploh vojaških reči vojak ne sme zastavljati ali prodajati.« To se pravi: Če b kdo izmed vas mene videl, da hočem svoj plašč prodati, ne smo reči: Vi kajon, kako si upate vojaški plašč prodati, ampak: Gospod korporal, kakor je videti, vam denarja manjka, če hočete, vam ga jaz posodim 1
X*
SKRIVALNICA.
Tat, kje si?
Mnenje gospoda, dr A. K n i z e k a, primarija za notranja boUzni v Štefanovi bolnišnici
K e i c h e n b e r g.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Z veseljem Vam poročam o poizkusih, narejenih z Vašim Serravallo-vim Kina-vinom z železom. Rabim ta pomoček z dobrim uspehom, odkar so ga iznašli, v mnogih slučajih malokrvnosti, šibkosti prebavljanja, težki kon-valescenci po prestani bolezni, kakor tudi v mnogih živčnih nerednostili orga.nizma,*ki se pokažejo posebno pri malokrvnih osebah in dosežem skoro brczizj^mno zaželjene uspehe. Pripomoček jemljejo vsi radi; vsi ga lahko prenašajo; more se ga podati tudi več tednov zaporedoma, ne da bi povzročil nikakih nadleg, ne subjektivnih, ne objektivnih in uporablja se ga lahko toliko pri dečkih, kakor pri ženskah in moških. Sinein ga smatrati na podlagi svojih raziskovanj kot eno izmed najboljših železnatih krepil, brez katerega ne morem biti.
R e i c h e n b c r g, 23. sept. 1906.
Dr. A. K n i z e k.
Apollo
-JTete
/f&jfinejJe vseh znamk
MOJA STARA
izkušnja mo uči. da moram m nogo kožo rabiti lo Steckenpfard milno mleč o milo IJerginnnna K; Co., 'JVšin ob Labi. Komad po 80 vin. so dobiva povsod. 442/11/12
V vsaki starosti se lahko uporablja pri krčnem kašlju z najboljšim uspehom prijetno dišeče sredstvo »T h y m o m e 1 S c i 11 a e«. Isto se dobi za 2 K 20 vin. skoro v vsaki lekarni vendar naj se pazi strogo na ime Thy-momel Scillae. Več v oglasu.
za moške in volneno za ženske obleke zadnjo mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošlljalna R. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci in cenik tez 1000 stvari s slikami poštnine prosto.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, dne 2. oktobra: 17, 3, 21, 57, 84. Line, tln: 5. oktobra: 62, 38, 19, 20, 21. Trst, dne 5. oktobra: 25, 77, 82, 61, 58.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 8. oktobra 1912.
Deželni pridelki:
Pšenica ....
Rž......
Ajda.....
Ječmen . . . . .
Oves......
Proso belo . . Proso rumeno . , Koruza stara . , Koruza nova . .
Leča......
Grah.....
Laneno seme . .
GraSira.....
Domača detelja . . Fižol Hibmčan . . Fižol Prepeličar . Fižol AAandalon
Čebula.....
Krcmplr . . . . Zelje svože . . Zelje kislo brez
soda.....
Repa gorenjska . . Repa sveža . . . Kepa kisla brez sod;i
Brinje......
Kamna.....
Orehi......
Gobe suhe. • . .
Ježlce......
Želod......
Smrekovi storži .
Seno......
Slama ......
Stelja......
I Cena	
I K	
	80
20	
22	•10
19	4(1
20	80
21	::o
18	80
20	:io
26	40
28	00
38 80	
10	40
I.M	
20	40
28	
23	50
8	00
ti	—
S	40
10	_
08	—
3	oo
10	411
29	«10
87	-
540	
10	—
4	DO
<	—
	
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana	.
I elela težka .	.
Teleta mala .	.
Prašiči . . .	.
KoSIruni . .	.
Kuretninain drugo:
od
Maslo kuhano
K 100'— do . . . Maslo sur.,vo od K s«n- - do . . . Slanina sveža. Speli) Slanina prehaiena . Mast svinjsk i . .
Loj.......
Jajca ino komadov PISanci . , . . .
Golobi.....
Raca......
Gos ......
Kolonljalno htago na dobelo:
Riž Rangon od
K 32--' do . . . Kava Santos od K 28! — . . . .
Sladkor.....
Petrolej.....
Cena
i Gospodarska zveza p u LJubljani
nakupuje
ir, proso, ajdo in druge poljske pridelke.
Trgovcem priporoča nakup kave, riža, sladkorja itd. Zaloga pristnih domačih vin.
Proda se
posestvo
tik okrajno cesto, pol uro od postajo Litija; sestoji ie hišo, hleva, kožoloa, 25 oralov zomljo s 30 merniki po-sotvo, in dobro zarašč. gozd. Pripravno za gostilno nli trgovino Conn 13.000 K. Vo6 pove Ivan Udakar, Gornji Log- 1, p. Litija. 3080
Objava.
Ker mi je pogorela tovarna in se preselim iz NacHoda v Plzen, razprodajam razno barvano blago, kot cofire, barbante, kri/.ete, kanafase, damaste, flanele, platno itd. za polovično ceno dokler je
kaj zaloge. 1 zavoj raznega blaga od 3do 10 in dolgosti 40 do 50 metrov za 22 K franko po poštnem
povzetju. lL tucata lanenih rjuh 210cin dolg.h in 150 čir. za 6 K 20 v. 11uc. brisač laminih 110/50cm za 7 K.
1 garnitura 2 odeji za posteljo, l za mizo za 8 K franko pošilja
Franč. Shoda. Plzen. Andelsha ul. 9
I.	odeja iz velb. dlako K 7 -
II.	„ „ • „ K 3 00 "I „ ...... K2—
Čujte I
SovrainK! Sovražn h!
luHtnopa denarja sto, nko kupuj e t fi i/.gotovljon
RUM
Altvater liker, Allasoh kimljevec itd! Z mojimi izvrstnimi
ESENCAMI
naredite brez vsakega truda najfinejšo likerje
za polovičen denar. 1 stoki, zadostuje za 5 1 ruma prve vrste, 3 1 naj-fin. Altvator-likorjain 31 Allasch-kimljevca stane z nat navod.šamoK i 20, 3 stekl. skupaj K 3'-. Po-sam. stekl. samo. ako se denar posije naprej tudi v znamkah; od 3 stekl. naproj pa tudi po povz Hltflchmann, izdeloval-nica esenc Mumpoloc
št. 101, Češko. Na tisočo prizn. pisem.
Pri llšajih
vseli vrst, posebno pri mokrih In suhih llSajlh, kakor tudi pri prhlja|lh nedosežen nadalje pri vseh izpuščajih, hae-morrhoidah,celo pri na| boli zastaran h slučajih, k|er so odpovedala vsa doslej vporabl|ana sredstva, lekarnarja Stauder
gotovo pomaga Zdravi se z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s pat. nt. 111.365. Cena 6 kron. - Pristen le Iz
Hoth-ove lekarne Kaufbeuren D 35. bav.
Allgfiu.
Številna zahvalna pisma ozdravi jenih, posebno takih, ki so vpo-rabljali leta vsa mogoča mazila brezuspešno.
2017
Zavod za tečaje o
TRGOVSKI VEDI
Frld. Meater, imejltolj ,,r>. ko ovrop. mo*j znani) bivše trgovsko akaaomijo.Tjiiisko Prospokto ]ioSilja zastonj' ravnateljstvo. 3107
Avtomatična post!
Za podgane K 4 —, za miši K 2 40, ujamo brez nadzorstva do 50 komadov v oni noči. No zapusto nob. nega smradu in so zopet samo nastavijo. Past za ščurke edina to vrsto, na kntoro so ujame na tisočo ščurkov v oni noči, i\ K 2 40. Povsod najb. uspoh. Pošilja po povzetju Frano Humann, Dunaj, 2. Bezirk, AlolsgaBBo3/23. Al nogo pohvalnih pisem. Prod manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Teloton 23440.	282®
500 kron
Vam plaCam, ako Vašili kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez i>o-lcCin ne odpravi moj u Sevalec korenin Rn-mazilo. Cena lonCku z jamstvenim pismom 1 krono 2520
Kcmeny (Kaschau) I.
Poštni predal 12/161, Ogrsko.
Zaslužek
2—1 K na dnn In stalno z lahkim in piiijubljenim pieteniem doma, s hitrim ptetlln m stro-j*m »Palenth^tiei* mdosežno praktičnim in trpižium Nnučl se lahno in zastonj. ZnjamCe-no, da se delo oovsod lahko oddaja. Pojasnila daje znslmil podjetje za povzdigo doma-č.ga pletenja Kari Wolf, Dunaj VII., Marlahilier-straaee it. 82.	V |(J7
Najcenejši viv za
bombaleviniH in platno.
Zavitek suHnajo^0^.^-
šiljatov, cona 40 m K 18 -. Ti ostanki so 2 do 5 m dolgi, iz izborno kakovosti.
Platnene rjuhe brez Siva
iz zelo močnoga domač, lanenega platna, 2V< m dolge, 150cm široko, I koB K 2 80. Najmanjši odjom 0 kosov. Pošilja so samo proti povzotiu. Vzorco na zahtevo zastonj in franko. Od ostankov so vzorni ne pošiljajo. Največja izbora vsoli vrst posteljnih preprog, inlot In krisot blaga, platna, šifona, brisalk in žopnih robeov, namiznih prtov, cofi rja, keper blago, barhanta, sukna za obleko itd. 2558
Johann ftehkoda
Roth-Kastehiz it. 11, Ceiko. Tkalnica platna lo bombaževinc.
Kuverte s firmo,
-	■ pismu, - -
-	račune Itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani/
Gospodinje!
Pozor!
Ne kupujto presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, sploSno znane, svetovne znamko
9 BLHimSCHEinH
i L
,,UNIKUM
mHRGHRinE
a
BI B
O
m
.uniKum- ni rastlinska margarina. .■miiiiikni se izdeluje ,UniKUm* iz najči-stejše goveje obistno tolšče 7. visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in jo resnično zdrav.
■■Miline«. ni umeten, .liniKUm* nego najčistejši naravni izdelek.
.IMIKilllfl' za 50 /o
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši ne o to.
SamoBlaimschei-nou ,uniKlim' jo
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vso doslej hvalisano.
izdelovanje Blaimscheina .uniKlim' je varovano
s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Nc dajto so torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pečenj* praiBnje hnhaH|e ^^ ^
samo	.	.
Blaimscheina .Unikum margarina
Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
Združene Ivomice za margarino in nresno maslo, Dunaj XIV.
Naročajte sobotnega „Slovenca"!
Ta inserat
mora zanimati vsakega izoraženega Človeku. To morate vedeti, ako polagate važnost na higieno svojega telesa, dajo v vafii hiši zanesljivo razkuževalno sredstvo nciz gibno potrebno. Bolezni kakor kolera, vročinska bolezen, ošpice, škrlatinka, koze, ranit ve, opečemne so zgode pogosto; za dcsinfekcijo ob bolniški postelji, za antiscpii5nc obveze ran in oteklin, pri vseli vrstah desinfekeij in razdušitev jo najboljši znanstveno mnogokrat preizkušeni in po vsem svetu za najboljšo dezinfekcijo sedanjosti „.,„..„ LYS0F0RM
ker učinkuje hitro in zanesljivo, ker ga skoro vsakdo lahko rabi, pri etno aromatično diši, ne vpliva dražljivo na kožo in je naposled jako ceno, ga priporočajo skoro vsi zdravniki in povsod radi rabijo. V originalnih steklenicah (zeleno steklo) z navodilom se dobiva steklenica po 100 gramov za 80 vin. po vsek lekarnah in drogerijah monarhije.
Pomnite, da Lysoforin zoprni duh in pot hitro in zanesljivo odstrani!	,
Pou.no in odličnega zdravnika spisano brošuro „Zdravje in d os infekcij a" dobite zastonj od kemika C. A. Huh msinri, referent „Lysofurm\vcrke", Dunaj XX., Pctraschgasse 4.
Poizkusite enkrat! : Pazite na imo :
LYSOFORM
in na original, zavoj.
OSTA/NKI
30 metrov za K 14'-
od raznega dobrega i modernega blaga za jesen in zimo za obleke, bluzo in predpasniko itd. Ostanki so zajamčeno 3—9 m dolgi in sveži. — Pošilja proti povzetju	320«
JULIJ KANTOR, tkalnica, Baby pri Nachodu ČEŠKO.
Vzorci ostankov so no razpošiljajo.
Ceno posteljno perje
znamk:! Avstrija priporočajo najbolje
5 kn K 0 60, boljše K 12'—, belo K 18--, snežnobelo K 3Cr- , K 30'—, najfinejše K 42 -K <8 -, naredi polne in najlažje postelje, zalo velike pernice z dvema blazinama od 10 K naprej.	Dobiva se le
D. Schirjriflacher, Tans 246 Češko
Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj. Pošilja poštnine in carine prosto po povzetju.
Zadnji čas je,
3035
da naročite vzorce od sukna za moške, volne, fianeie in porlianta za ženske obleke in bluze.
Vsakdo občudaie naiil10 velik0blaz^0^;ni2zakreesceieep0' moderno
Kntilfiironra CD il»7l najino geslo pa ostane: „Majhen dobiček, lUMlHniKUia ac je«, a veljk skupku." Prepričajte se, saj ne
stane nič, pri tvrdki:
Hedžef 4 Koritnik, Gorica, Primorsko.
Hiša na prodaj!
Podpisani prodam hišo s 15 birni posetve, 9 parcelami lesa, z novim poslopjem, z vodo ter z nekaj travniki po nizki ceni. Vzrok: velika oddaljenost od mojega drugega posestvo. - HiSa je v vasi Preblavos, župnija Dobrlavas, Koroško. — JakoD Žužov, p. d. Hvač na Jttetlovl, p. Sinčavas, Sp. Koroško.
3162
Pozor!
_ 30 Citai S
Mlinski eliksir
io napravljen iz najboljših zdravilnih irorskili rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot nnjbol:su zdravilo proti vsem boleznim 2e-
lofloa, «rev. Jeter, ledvlo in vra-nloe. Zdrav' najbolj zastarelo bolečino v želodcu, odstranjuje kr«o, divie slast in pospeSujo probavo cisti kri, pomirjuje žfvco tor jači in kropi vos život. Zato naj gu naroči vsaka, hiša. Na razpolago mnogo priznamo in za-hvainie. 1'ošilja so po povzetju ali predplačilu zneska.
1'rejela sem Vašo steklenice. Ker mi dobro učinkujejo, prosim, pošljite mi So tri veliko steklenico ..Rastlinski eUkalr". Frančiška 1 o-točnik, Kavče, z. p. Velenje, Štajersko.
3 veliko ali ia malih stoki, franko vsaka pošta K 6-20 o velikih „ 24 „ „ „	„ ;; ;; .f®"
a „ „ 3t> „ ,, it	"
Dobiva »e samo pri meni. Prosim naj »e toSno naslavlja:
Let« irl Smsilellii, UtiviKo. Hrvatska.
Pihalna akartfeon ..fluta"
na kolero lahko Igra vsnk brez znanju sekiric, brez učitelja in pouka najlepše pesmi,
plese in koračnice. St. 36/10, izdelunn iz lesa, prevlečena z usnja-t i m papir|i ni in z nikel-nasMnravnalcem, nikel. iismlKom, 10 nikel. tipkami In z nikel. klaviaturo, 281'3 cm dolga, z navodilom K 3 20 Tri|e komadi K 8-50. - Nikak rizikol Zamena dovoljena ali denar naza|. Razpošilja po povzetju
"J. c. In kr. dvor. založnik
. „ ___________AJHH KOKRHD
zaloga muzlkalij, razpoSiljalnlca v Bruxu St. 1477 (ČcSko). Glavni cenik s 4000 slikami na zahtevo zastonj lu poštnine prosto.
v Trstu, ulica S. Francesco Mssisi 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza »Marijin dom".
03T Le naravnost -gai
od tovarniško razpošiljulnico
«
„SUDETIH
Krnov štev. 301 (avstr. Slezija)
kupito	3030
blago za moške in ženske obleke kakor tndi »lesko platnino najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških conah. Ostanki zelo poceni. Zahtevajto vzorce. Krasno sezijske novosti.
Najboljša češka tvrdka.
Geno posteljno perje!
1 lig sivega, dobrega, ekublje-noqa 2 K ; boljšega 2 K 40; prtma polbelega 2 K 80; belega 1 K; beloga puha 5 K 10; l lig izredno finega, sneino-bolega, skubl|encga 6 K 10, 8 K ; 1 kg puha 6 K, 7 K; belega piilia 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. - Pri 5 kg ae pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
IZ zelo gostega'rdečega, modrega, belega ali rumenega uanklng-blnna', I pernica 180 cm dolga, 120 cm Siroktiz 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cn. SIrokn iinpoln ena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem
VIS?e franka Zamerta dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj In franko.
S BENISCH, v Dešenici Stev. 71, češko.
62
Posestvo
..a Ll mb ar a ki g-ori pri Moravčah, k lopim gospodar, poslopjem. 20 oralov zemljo (za flo mern, posotvo). (hiša. hlev. kozoloc. svinjaki), vso v dobrom stanja, še proda ea H'tisoč kron. Več sc izve pri Iv. Učakar, Pristava 10, p. Moravče. 8087
ta posktišnjo za lOduevni ogled. Puška enocevka Lankaster K i Hvocevha Lankaster K 30-, Hammerless-pnška K 70 -, Flo-bert K 8 -; samokres K 5 -, pištola od 2 K naprej Ilustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj , Opočno St. 2137, ob drž. želez , Ce ko.
Zastonj
In poštnine prosto dobi vsaki na zahtevo moj
s 40C0 slikamnl, ur, zlatnine in srebinlne, muzl-kaiij, manuf blaga, blaga Iz usnja in jekla, domačih poirebSC il za kajenje In
toaleto oro2ja itd. C. in kr. dvorni založnik Jan Konrad, razpoSlljnln!cavBrOx-o
4490 (CeSko). Nikel. žepne ure K 1-20; srebrne ure K 8 40; Nlnel. budilke K 2-90 ure z nl-haiom K R 60; ure s kukavico K 8-50; gosli K 5-80,■ harmonike K 5 —; samokresi K 6 -. Pošilja se po povzetju ali naprej plačilu. Nikak riziko I Zamena dovoljena aH denar nazaj.
II
Zaokroženo posestvo:
nPAiziam nntrt up/,	r.. /. nnMl
želi imeti v vsaki občini po vsem
ilovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodelo-,val pri „Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod „Ljudsko Kavarovanje na Slovensko Stražo v Ljubljani.
7ASTTOM 1 (Iobi vsak P« naročbi 1 požt-* Vrl^t* nega zavoja po 5 kilogramov
Richter-jeve zdravilne ržene kave
lep vporaben predmet iz niklja, aluminija itd. kot košaro za kruli, dozo, lonček, tintnik, album, svečnik itd. X poštni zavoj franko po povzetju K 4-—, brez namečka K 340. — Pred Božičem na željo tudi okrasek za drevesce. 3193 (10)
KAROL RICHTER, Lewin45, Češko.
. z rodovitno zemljo
-----------u--------P in obilnim sadnim
drevjem, četrt ure od farne cerkve in železniško postaje Loka ob Savi je vsled smrti posestnice na proda]. Pojasnila daje Lnka Noroglav v Breznu ob Dravi, Štajersko.	2992
Ipnn nrilikfll Posestvo na prodaj eno uro od lit|JU IJIII1IIU. Vrhnike, vse v prav dobrem stanu; redi se lahko 5 prašičev, 3 krave, 1 konj. Cenjeno na K 8000. Več pove Jožef Celarc, Drenovgrič St. 14, p. Vrhnika.	2993
Pozor rojaki !s2,3 Hiša "^ai
se proda iz proste roke, ker sem naseljen v Ameriki in se ne mislim več vrniti v staro domovino. Hiša je v predmestju Skofja Loka, Sp. Karlovec St. 28, ima v pritličju 3 sobe in dve kleti, v prvem nadstropju 6 sob, krita je z opeko; poleg hiše je ograjen sadni vrt in dobra pitna voda. K posestvu spadajo 3 parcele gozda. Vse skupaj se ceni na 8.200 K. Natanč-neja pojasnila daje: Fr- Križai. v RateCah 12. p. Skofja Loka.
Pridnega učenca,
govino z mešanim blagom Franc fflikolič, trgovec v Sodražici. - Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošljejo naravnost.	3217
Zimski barhenti!
[Kdor rabi dobro in pristnobarv.barhente, flanelo za srajco in drucO nerilo. lnnnnn in l)mnlni->!i<t< n bnn-i .nco mfiv^ __
Jarosfao marek, ročna tkalnica štev. 45.
' v Bistro m pri Novem Mestu ob Met. (deško).
iVzorci «o pošiljajo zastonj in poštnino iirosto. V zalogi imam tndi veliko množino ostankov zimskega barhonta, (lunelo, kafanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve yrsfco za 20 K, finejšo vrsto za 25 JC franko po jpovzot.ju, Od ostankov so vzorci no pošiljajo. Srajco za gospodo iz flanolo ali cofi rja 1 komad K 180, 2 20, 2 00, 3, an «. Pri odjemu 0 kom. srajc jili pošljem franko. Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje sc slovensko. G2
skrbno izstreljen z državnim peeatom za streljamo. Lo dobra kakovost in lepo izuo-lano blago. Jamstvo za dobro funkcijoniranjo. Stov. 100 Lofau-chour-samokros, kaliber 0 mm, 0 strelov za patrono s Štifto m s svetlopoliranim orehovim držalom varnostnoga zapora, dolgost. 24 cm K 8*—; štov. 101 kaliber 0 mm najtinoje poni klan K 9*—; štev. 104 samokres s centralnim zapa-ljenjem kaliber 0 mm, 0 strelov, 22 cm dolg K 10'—; štev. 105 isti najfinojo poniklan kalibor 0 mm, 21 cm dolg K 11*50. Največja izbor samokresov, žepnih pištol, tercerol, pištol za gonjače in vinogradniko, flobort-Tešings lovskih pušk, lovskih potrebščin, streliva itd. najdete v mojem glavnom katalogu s <1000 slikami, ki so posije vsakomur zastonj in franko. C. in kr. dvorni z al o ž- l9H IfnHPafl razpošiljalnica v Briiz-u št.
nik Jflll nunrau, 4485 (Češko). Pošljo sc po povzetju. Nikalc riziko! Zamona dovoljena ali denar nazaj.
flafodličneiše božično darilo
zaMieiniA
Kovtegi, torbice, usn.enl izdelki s ali brez opreme.
Tovarna In Speci-Jalna zaloga
Posiavno zavarovano.
JosJinkler*
sinovi, Dunaj I, Himmelpfortg. 1.
Ilustrovani cen k zastonj In franko.
r^Ma odposiljatev
Učenca
takoj sprejme od 14 do 16 let starega za mizarsko obrt
Jos. Jesih, mesar, Medvode pri Ljubljani. 3148
zanesljiv, se išče za župnišče, ki bi se razumel nekoliko na gospodarstvo. 2ivine je 5 glav in 1 konj. Plača po dogovoru. — Ponudbe pod št. 3164.
se proda s hlevom, z lepim sadii. vrtom, gozdom, njivami in travniki, ure od Ljubljane. Lepa lega, tik cest?. Pripravna je za gostilno. Več pove Iv. Skalar, Ža-puže 15, p. St. Vid nad Ljubljano. 3186
ln varna
Cunard Line ^^
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Saxonia 8./10. Pannonia 15./10. Ivernia 29./10. 1912.
Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 26./10. 1912, Mauretania 12./10. 16./11. 1912.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Iork III. razred K 220»—za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vštevši davek.
Adolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
tvornica barv, lakov in iirnežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, iirnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljub-Ijana.	Cenik zaston].
S
= Zvodenelo in izluzeno krmilo morale =
letos izboljšati z Bartheinovitn klajnim apnom in s soljo, ker sicer nastopi driska, motenje v prebavi in kostne bolezni.
Kmetovalci, zahtevajte vedno izrecno
Barthelnouo hlajno apno
kajti samo ono se je izkazalo skozi 19 let najboljše. Izdatek majhen, učinek velikanski. 5 kg za poskušnjo K 2'— z Dunaja, 50 kci Kil'—, 100 kg K 21-- iz Ljubljane event Maribora. — Popis zastonj.
Mihael Barlhel & Co., Dunaj X, SiccardsburDDasse 44.
Cenočeško posteljno perje
Kilo sivega puljenega K 2-—. boljšega K L' io, polbelega K 3-6 , belega K 4 80. prima k ukor puh mehkega K 0 —, voloprima K 7 20, naj« ■w boljša vrsta K 8 40, izrodilo fino snežnoitcio
izgostonitoganfo/ega. Zgotovljene postei-je
višnjevega, belega ali rumenega nankinga, dobro napol« njeno, pernica ali spodnja blazina 180 cm dolga, li<> cm široka po K 1 /—, 12 —, 15 —. 18 —. 200 cm dolga, 140 cm široka po 13 —, 15 —, 18 —, 21-—, zglavnica 80 cm dolga, 58 cm široka po K 3 —, 3-50, 4 —, 00 cm dolga, 70 cm široka po K 4 50, 5'50, 0—. Zamona dovoljena, za nougaju^očo denar nazaj. Cenovniki franko in poštnine prosto vsakomur.
Benedikt SACHSEL, Lobes pri Plznu 159. CeSka.
[fpok
Pokrite vsako rano
skrbno, ker se lahko po okuženju
znatno poveča.	2
2e 40 let se je izkazalo mecilno vlaCno mazilo tako-zvano praSIto domaČe mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bekciue, hladi in pospešuje zaceljenje.
ILS.' Razpošilja se vsak dan. Tt») 13
I puSica 70 vid. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 1 pu-šlce, za K7-— pa I0 puSic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske moiiarliije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga	3120
B. FRAONER, c. in kr. dvoru! tioUfivilelj
lekarna »Pri črnem orlu«
Praga, Mala strana, vooa- Nerudove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Hvstro-Oyrske. V Ljubljani: Dr. G. Piccoli, Jos Cižmaf, Rih. Slišnik.
J
stane moja pristna amorik. antimagn. sistom Roskopf patent, rum. ura s sidrom št. 99, z nikolnasto vorižico in obeskom, ovalnim ali oblastim stremenom s plombo, močnim pokrovom s sekundnim kazalcem, patentiranim omajliranim kazalnikom, natančno ropaš, in regul. s 3 lotnim pismenim jamstvom samo K 4*20.
Štov. 99ravno ista ura z nikolnasto verižico, naobeskom s "rno oksidiranimi jeklonimi pokrovi K 4*60.
Nikak riziko! Zamona dovoljena ali donar nazaj. Razpošilja po povzetju prva izdelovalnloa ur
JHHKOnRHD
o. in kr. dvorni založnik v Brtizu št. 4469 (Češko).
Glavni conik s 4000 slikami na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
CLIMAX motori na
Najcenejši obrat.
Komanditna družba
Bacifricfo & Co.
tovarna za motorje DUNAJ X!X 0.
HellltenstSdtcrstras. 83;Je. Najstarejša Specialna tovari a monarhija za dvotaktne motorje na surovo olje.
F. K. KAISER, puškar
Ljubljana, Šelenburg. ul. 6
priporoča svojo največjo zalogo pušk in samokresov ter lovskih priprav. — Avto-g matične pištole ,Browninn', ,Stct(er' itd.
S Najboljši topič ,SflLUT'.
V zalogi imam vse potrebščin? za ribji lov v največji izb.ri po najnižjih cenah. Poprava koles (bicikljev) ter njili deli. Popravila točno in ceno. Umetalni ogcnl. C. kr. prodaja smcdnlka.
Cenik zastonj in poštnine prosto.

S'
Škofja Loka.
1
okrožni zdravnik v Škof ji Loki zopet ofdinipa
in plombira zobe.
Kdor išče,
ta najde
veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni in okusu pri	2744
R. MIKLAUC, Ljubljana,
Stritarjeva ulica št. 5.

je Je

bolezni se obvarovati, kakor jih ozdraviti. Zato odstranite takoj vsak nahod, vsako hripavost in vsak kašelj z
5 hijmomel Sciltae.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRilGNER-ja lekarni
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203.
Prosimo, vprašajte svojega zdiavnikal
t steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprej pošiljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej poši-Ijatvi 7 K. to steklenic proti naprej pošiljatvi 20 K. Pozor na ime sredstva, izdelovatelja in varstveno zranlKo. 31 in Dobiva se v vseli lekarnah. V Ljubljani: Riliard Sušnlk, dr. G. Piccoii, Jos. Cižmaf.
♦ ♦
♦ ♦
# ♦
Ne stane prav nič!
t ♦
Zastonj razpošiljam povsod vzoroo suknenega blaga, bla?;a za obloke, blaga za bluze, pe-rilnega blaga, modnega bavhanta, platnenega blaga, oksfovAa, blaga za postelje, kakor vseh vr t blaga za domačo vporabo, s funer si pri veliki izbiri in nri nizkih cenah tudi doma voj nakup lahko dosežetc po zelo ugodn h prednoslih.
KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi,
HerrongaBEe 10.	2740
♦ ♦

Najboiši dobavni vir iztjotovljenih postelj iz dobrega češkega posteljnega perja I
Napolnjena v gostop. rdečem nan-kingu: t pernica 180Xt20em z 2 blazinama, vsaka80XG0cm. nov., mehkim, trpežnim perjem K 10'-, polpuli K 20*—. puli K 21 —. Pernica sama K itj K 12'—. 1C 14 in Jv tO1—, blazina sama K 3'—, K 3-50 in K 1 - . Podvojna pernica 'J 1111 .'Ho cm K 13 —, 1451. 17'50 in K 21—. Jilazina zraven W)v70cm K 4 50, K 5-20 in K 5 50. 5 kg sivega por a Iv (140, boljšeea K 12, K 10, polljelega K 17 —. 5 kg novega. dobrega belega posteljnega perja brez prahu jv 24, snežnobel K 30, boljšega K 3ti, najf nojš. pukanegazavjs. gospodo K 45* . 5 kg nepukanega perja od živili gosi K 20 m K ,'io. Ueli puli z velikimi kosmiči K 5. boljši K 0, najbol jši prsni puli K 0 50 za V2 kg. popelast puh Va kg K 2 'a) in K 3. Pošiljntov franko po povzetju. Zamenjava proti povračilu poštnino dovoljena. SIPrJIUISTD LEDEREn, JaROvlc a. Angol št. 31 pri Klatovu, Češko.	305»
novo vpeljano v veliki izberi po zmerni ceni
Ltjubljana
Pred Škofijo št. 3.
Izdeluje se tudi po mori po lastnem krojaču v liiši. Pelerine, kakor slikakažo 120—130 cm dolge samo K 11*50, ter so pošiljajo tudi po poštuem povzetju.
Cenik na zahtevo brezplačno. 2743
j c takoimenovano malo zlo, na katerega v ^M^m^^mf^n začetku prav nič ali zelo malo pazimo. Kako po krivici se to godi, lahko pričajo zdravniki kakor tudi oni bolniki, ki sedaj obupavajo nad svojim ozdravljenjem, čeprav se je njihova bol začela z malim kašljem. Ce se natančneje zanimamo za takega pomilovanja vrednega človeka, izvemo pogosto, da je bil pred primeroma zelo kratkim časom še vesel in zdrav. Pri priliki si nakopano malo prclilajenje je povzročilo kašelj, ki je ostal trdovraten ter se ni hotel odstraniti. Prejšnji dober tek je pojemal dan za dnevom, moči so se zmanjševale, lica so bledela in končno za svet poprašani zdravnik je moral konstantirati, da se je začela
razvijati plučna bolezen, katere zdravljenje, kakor znano, napravi j a posebne težkoče. Tako žalosten tek bolezni srečamo stokrat, tisočkrat. In če tudi ne nastopijo vedno tako hude posledice, je vendar toliko gotovo, da dolgo trajajoč kašelj redkokdaj sam ostane, te-muč pripelje za seboj različne bolezni dihal. Ljudje so potem pa tudi še v drugih slučajih pravo zadeli, če govore o ,,sumljivem" kašlju.
Če se kašelj, ki so brez pravega vrednega vzroka pri zdravih in mocnili ljudeh prikaže z največjim nezaupanjem zasledujemo, tedaj nas skoro groza obhaja, če napade slabotne in dedno obremenjene ljudi. Tu nas more braniti samo tukajšno in primerno zdravljenje pred poznejšim, z skoro vso go-
tovostjo se začenjajočimi boli na pljučih. Če bi se to dejstvo splošno priznavalo in vpoštevalo, tedaj bi kmalu preteklo manj solz o zgubi dragih svoj-ccv, ki so v najlepših letih umrli. Če ima kje pregovor, da se bolezni lažje obvarujemo kot se ozdravimo, veljavo, jo ima gotovo tukaj. In to obvarovanje bi bilo pogostoma tako lahko, če bi med množino pomij anih sredstev pravo izbrali. Zato vprašajmo zdravnika, ki bo v takem slučaju gotovo Sirolin „Ro-che" predpisal, s čegar pomočjo se bomo proti vsakemu kašlju in vsaki začenjajoči sc bolezni na pljučih z najboljšim in trajnim uspehom. V lekarnah zahtevaimo izrecno
Sirolin
odlično kri tvorefo
Vslika steklenica
„redilno in krepilno sredstvo" fKl3,5_Q
Zahtevajte varstveno znamko „H-Rinfl".	Uspeh presenetljiv!
Glavna zaloga za Austrijo: Fran VVilhelm & Co., Dunaj, III. Kolonitzgasse 2a. Dobi se v vseh lekarnah!
za zgornji in spodnji šiv na stroju z električnim obratom proti dobri plači, trajno delo, najboljši materijal, išče tovarna za slamnike Siegfried Ornstein, Dunai VI/1, Tbeobaldhof. 3066
c i> te lin o
1	kg siveqa skubljenega K 2—, boljšega K 2-40, pol belega prlma K 2-so, belegaK 4'—, tinegu mehkega puha K a. prvo.rstnega K 7—, 8 — in o co. Sivega puha K 6 —.
, belega finega K 10-—, prsnega puha K12'—, odpet kg naprej franko.	2120
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rndečega modrega ali belega Inlet (nankingi blaga 1 pernica 160 cm dolga, 120 cm Široka, z
2	zgiavnicama, vsaka ca. 60 cm dolga, 00cm široka, zadostno napolnjene z novim sivim, puhastim in terpežnlm posteljnim periem K 16'—, s polpuhom K 20'—, s puh perjem K 21-— Posamezne pernice K to—, 12-—, le—, 16'-. Posamezne vzglavnice K 3-—, 3 50, 4 Pernice 200X140 cm velike K 13 — ir.--.18 —, 20-—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4'50, 5 —,5-50 Spod. pernice iz najboišega gradla za postelje 180X110 cm velike K 13'- in 15 —, ražpošl-ja od 10 h naprej fronko proti povzetju ali predplačilu.
Maks Berger Dešenica št. a 235 Ceškl les.
Nikak riziko, ker sc zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati iluslr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
Le pri vpurabi od leta 1880 sijajno pohvaljenega, z znamko
99
ii
zakonito zajamčene i V
postanejo
repremočn , zelo trpežni, mehki in sposobni za teščenie. Izborna tudi za pieproge za \ozove, konjsko opravo, gonilna jermena itd. Dobi se povsod v škatlj.ih po sovin. in večjih posodah, kjer ne, pri samorastopstvu J. Lorenz & Oo., Heb na CeSkem ln BiShme & Lorenz, Oliemnltz, Saško.
Prosim za dvojno fn) Skalijo gumitrana. Z zadnjo polt-lJah'ijo sem bil zelo zadovoljen.
Št. Pavel, 11. januarja 1911.	Karol Kuhn.
3012
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki za 20 K. In sicer: 1 moderna obleka iz raševine ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in 1 krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd.
--------- RazpoSHJa se po povzetju. ----
Prvovrstna tovarniška razpoSiljalnlca
Josip FrankensteiD, Joromer 91, Češko.
Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti.
SilKNH
In modno blago za moške in ženske
priporola izv. hISa
CEFIRI
PROKOP SKORKOVSKY IN SIN V HUMPOLCU.
-- :	— Zelo zmerne cene. — Vzorci na zahtevo franko. ------ ,	=
NAROCILNI LISTEK ZA VZORCE.
Spodaj stoječo naročilnico izvolite izrezati, izpolniti in v odprti kuverti s 8 vin. znamko kot „tiskovinan odposlali na naš natančni naslov:	v
PROKOP SKORKOVSKY IN SIN, HUMPOLEC NA ČEŠKEM.
POŠLJITE MI VZORCE: (Željene vzorce je
pošljemo kot
BLAGO ZA MOŠKE:
1.	I.odna, trikota ia blaga za liaveloke,
2.	enobarvnega blaga za obleke in površnike,
3.	modernega blaga (izbranega) za površnike, ra-glane in ulstre,
4.	modernega (izbranega) blaga za obleke,
5.	blaga za hlače,
6.	črnega blaga za salonske obleke,
7.	blaga za zimske suknje (za kratke in dolge zimske suknje),
8.	blaga za telovnike,
9.	polvolnenega blaga za obleke,
12.	fustijana, žam. korda in ca ga iz bombaževine,
13.	blaga za tur stovske srajce (cefiri, flanele),
14.	blaga za uniforme za c. kr. državne uradnike,
Ime: ..........................
Značaj: ...........................
........ Tu odrezali. ..................
treba podčrtati! Ako je podčrtanih več vzorcev, jih poštni zavitek.)
BLAGO ZA ŽENSKE:
15.	volnenega enobarvnega blaga (lodna, sukna za gospe, kamgarna, cheviota v vseh modernih barvali, tudi črnega in cretn),
16.	volnenega blaga za kostume in raglane (angleški genie itd.),
17.	volnenega blaga za bluze, kakor tudi žatnela in pliša,
18.	bombaževine (borhenta, cefira itd.),
19.	bombaževega sifona, tkanine in lanetiega platna, gradla, kanafasa, namiznih prtov, brisalk, žepnih robcev in brisač,
Bivališče: Okrcij in dežela:
Opomba: kot samo
Ako ne potrebujete takoj, izrežite to dopisnico in jo shranile za poznejše naročilo. Ako napišete na tej strani več naslov, izvolite prilepiti znamko za 10 vin. Prosi.: o vzorce po uporabi vrniti.	(Z. 1012. »Domoljub")
M—MCBBBB—3»BaBBI
Tovarna štedilnikov H, Koioseus, Wels, Zg, Avstrijsko,
l'o dobroti In kakovosti nepr6' kosljiv železni, cmnjllranl, pof" cclniiasti Štedilniki kakor tudi iz majollkeza gospodinjstvo, totelc> restavracije i d Načrti za kuhinje un paro, pllnove Štedilnike, Irske peCi za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se poSiljajo naravnost
Zahtevajte »Izvirne Koioseus - šte-dilnike"inz -
vrnite slabejSe izdelke. 3973 Ceniki zastonj
Potniki v Hmeriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila, se dobe brezplačno.

Daje po
m
a
□r
5C
JU
JL
EMS31L^L^lST^^gTET^^
D
Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom	tF| 19 P
sprejema hranilne vloge vsak delavnik otl	H^f	brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje -	" /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto.
Renlni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (00 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in mcnjice.
Dr. Fr. Dolšak i. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,
Prelat H. Kalan 1. r„
predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.
tjc

AH hočete vsaj tO vinarjev na teden žrtvovati za svojo, oziroma za prlliodnjost svojih otrok? Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dojTošlje popolnoma zastonj.	21515
Razširjajte Domoijuba.
Hfntnnii Motorji na surovo olje IvlUdUl II* in z inoCnlm pritiskom
od 10 do 20 H P. Obratni stroški 1- l"a vinarja na uro za konjsko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol:
od I—Hi HP, kakor tudi lokomobli od
2—20 HP. Obratni stroški 5-6 vinarjev na uro za konjsko silo.
F. WARCHALOWSKI
Dunaj, 111., Paii:usgasse 3. — Budapešta, j'|	VI., Vdci-korut 37.
s Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obiski odjemalcev zastonj.
0gg-	Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje! "gaj
Lastna glavnica K 704.939-27
Denarni promet do 31, decembra 1911 čez 82 milijonov kron.
, Stanje vlog dne 31. decembra 1911 | čez 22 milijonov kron.
LJUD
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
LjnblJana, miklošiceva cesta st. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..anion"
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po —
JILNICA
za frančiškansko cerkvijo

ifflinl

^sssk^flii'^ i-ni
•n-fn^pP^f i ■ i ' 'i .
4T/o
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih
4 50 kron na letO«	.Ji, Tr>«ln SlSka stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki:
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak državni in <deželn; p^anK.p^^ Josip » ^ Ko dpžehli , posestnik in trgovec; Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Š .Vidu na<J Ljubijano Dr. I°»f	Ljubl;atii. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljub an .
Breg p. B. K^rol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolais s ol.i. aeKan	,	toyarnar posestnik v Ljubljani.
Fran Leškovlc, hišni posestni in blagajnik .Ljudske ^^"^iib^lip^t tdnZ
Za nalaganje po pošli so poštno - hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
Obreatuje hra- A 1 /. O/n
nllne vloge po
brez vsacega odbitka. Obiesti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, glro-računu ill na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
zdravstvenim ^l/aO/o k0'n"
zaslopom v
zadolžnicali.
Eskomptuje menice denarnih zavodov i 11 daje lombardna posojila. Prodaja lastne pupilarno-varne komunalne zadolžnlce in zastavne liste.
Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. ure dopoldne do J. ure popoldne.

Manulahturna (gvantna) trgovina
• mm i v ^
je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
Kesal
se je dosedaj Se vsak, ki je kupii uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivl in bogato ilustrovani cenik
Št 1058. 14kar zlato K15,— Št 1058. Novo zlato K 6.40 St 1064, Z lato na srebro K 2.70
H. Silil
Šr 1046. 14 karat zlato K 9,-
v Ljubljani, Mestni trg št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se
ir, 1046. Novo zlato K 4.70 Vam dopošlje takoj, požt-
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
Šr. 1068, Zlato na srebro K 2.50
nine prosto.
© ©
Ustanovno
leto 1869. © © ©
H. Suttner
Ljubljana
mestni trg St. 29
Največja eksporina tvrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Listna protoholirsna tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
„IKO"
Kdor še ne ve,
naj si zapomni,
da je sedaj gvantna trgovina V
v hiši
Pred Škofijo št. 3
zraven Škofija ali nasproti gostilne „pri Sokolu".
V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati.
• ■ il!
Si 1109. 14-kar. zlato e epal-kam. K 9.76

Zastonj
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivl in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odločite za na- St 1149. Srebrna broSka kup ur, zlatnine in srebr-	K 1,:>u
nine zahtevajte cenik. £lato na srebro
K 3.—
Št 755. ^ 0 | K 15.- | §1
Št 873. Nlkelnasta verižica z obeskom K 2.20 „ 854. Srebrna verižica s srcem trlvrstna „ 5.70 „ „ „ 4 vrstna „ 7.50 » » * & * «9.— 853. * „ „ t, e Šestim' srci
6 vrstna K 12.20 „ 853. „ * * „ 8 „ „15.80
„ 861«	„	0 m • 1® •• » 26.—
» 860. * *
„ 854.' „ 854.
M
«

„ 42..-
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Št. 755. K 15.
Tiskala KatoliSka tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Hakoveo.