Mnlu fliiuu t ptorlfl
II. izdaja.
19 v
■prile gi.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan ejutraj razven T ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2—; mo-»ečna naročnina Din 20'—, za tujino 801—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-60 In 30-71
Jugoslovan
Rokopisov o« fračam«
Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprav«
v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-61 Podružnica v Maribora, Aleksandrova cesta St 24, teL 29-60.
V Celju: Slomškov trg' 4. Po5t. Kek. r«č.» LJubllana 1K.62L
St. 114 a
Ljubljana, sreda, dne 20. maja 1931
Leto II.
Pogreb pok. ministra Drin-koviča bo jutri v Zagrebu
Beograd, 19. maja. AA. Krsto s truplom pokojnega ministra dr. Mateja Drinkovica odpelje vlak z Dunaja ob 21.15 ter prispe v Zagreb jutri v sredo ob 7. zjutraj. V sredo bo truplo postavljeno na oder v umetniškem paviljonu. Pogrebne svečanosti se začnejo v četrtek. Ob 8.30 bodo postavili krsto s truplom pred paviljon, kjer bodo čitali molitve za pokojne. Tu bo govoril predsednik kraljevske vlade. Od paviljona pojde pogrebni sprevod na Mirogoj, kjer bodo govorili po en predstavniik vseh i.nih ministrstev, v katerih je bil pokojni dr. Mate Drinkovid resorni minister. Za mesto Zagreb bo govoiil Stepan Sikulj, poleg njega pa še drugi govorniki. Pogreb se bo vršil na d 'žnvne 8’.ro5ke. Mesina občina zagrebška je določila za Pc*mrino bivališče pokojnega dr. Mateja Drln-kovi6a častno grobnico.
Dunaj, 19. maja. AA. Danes dopoldne je bila darovana črna inaša za pokojnim ministrom dr, Drinkovičem. Rekvijemu so prisostvovali jugoslovanski poslanik dr. Angjelinovič z osobjem poslaništva, jugoslovanska akademska omladina in jugoslovanska kolonija. Truplo pokojnega* ministra so ob 9*25 odpeljali z dunajskega južnega kolodvora v Zagreb. Na postaji so se od pokojnika poslovili poslanik Angjelinovič z osobjem poslaništva in mnogo članov jugoslovanske kolonije.
Minister Radi vo je vic na inšpekciji v Subotici
Subotica, 19. maja. 1. Včeraj je dopotoval v Subotico na inšpekcijo prometni minister Radi-vojevič z glavnim ravnateljem Šreplovičem. Na železniški direkciji je imel konferenco z načelniki vseh oddelkov. Na konferenci, ki je trajala slcoro dve uri, so razpravljali o več vprašanjih v zvezi z železniško službo. Po konferenci se je minister vrnil v Beograd.
Rekonstrukcija belgijske vlade
Bruselj, 19. maja. AA. Danes je prišlo nenadoma do že dolgo pričakovanih izprememb v belgijskem kabinetu. Ministrski predsednik Jaspar je odložil ministrstvo za kolonije in prevzel notranje ministrstvo. Notranji minister je Pa prevzel poljedelsko ministrstvo. Za koloni-jalnega ministra je bil imenovan generalni tajnik ministrstva za kolonije. Prosvetni minister Vautier je odstopil in je bil zamenjan z liberalnim poslancem Petitjeanom.
člani obrtnih šolskih odborov
Beograd, 19. maja. AA. Trgovinski minister Je predpisal na podlagi zakona o obrtnih šolah, da pridejo v obrtne šolske odbore v vsakem kraju tile člani: načelnik ali predsednik občine, v kateri je šola, upravnik šole, štirje obrtniki, ki jih imenujejo pomočniška društva ali pa krajevna obrtniška društva, v krajih, kjer je mešana šola, obrtno-trgovska, pa tudi dva zastopnika trgovcev, ki ju določijo krajevne trgovske organizacije, in šolski zdravnik. — Banovinski obrtniški odbor sestavljajo ban ali njegov namestnik, ki ga ban imenuje, šef šolskega oddelka banske uprave, predsednik obrtniškega odbora, dva člana, ki ju imenuje obrtniška zbornica, upravniki obrtniških šol, v onih banovinah, kjer so mešane obrtniško-trgovske sole, pa tudi po en zastopnik trgovine in industrije. Člani banovinskega obrtniškega odbora, ki ne pridejo v odbor po položaju, ostanejo člani tri leta in so ponovno izvoljeni.
Pirc : Spielmann — 2^ : l1/*
Rogaška Slatina, 19. maja.
Šahovska mojstra Spielmann in Pirc sta odigrala danes svojo prvo partijo v tukajšnjem zdravilišču. Igra se je pričela davi kmalu po deveti uri. Pirc je imel bele in je že takoj spočetka dosegel premoč. V 28. potezi se je partija končala z reinis, tako da je Pirc dosegel dve točki in pol proti poldrugi Spielmannovi. — Turnir se jutri nadaljuje.
Naivečja in najtežja zadeva pred D N
Nadaljevanje debate o nemško-avstrijski uniji - Včeraj sta govorila dr. Beneš in dr. Marinkovič - Henderson predsednik razorožitvene konference
Ženeva, 19. maja. d. Danes dopoldne je prvi govoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je bil v obliki precej zmeren, v stvari pa zelo oster. Izjavil je med drugim: Politični, gospodarski in ju-ridični elementi se pri tem vprašanju niso dali ločiti drug od drugega. Češkoslovaška stoji na stališču, da carinska zveza, posebno če se kakor v tem slučaju sklene med dvema državama istega plemena in istega jezika, od katerih je ena močnejša, druga pa šibkejša, krši neodvisnost šibkejše države in omejuje svobodo njenega delovanja. Pridržek v dunajskem protokolu, da ostane obema državama ohranjena njuna samostojnost, je čisto formalen. Carinska zveza spravlja na dan nevarnost, da nastane v Evropi nov gospodarski in politični blok in da razpade Evropa v različne gospodarske in politične skupine. Pogoji največjih ugodnosti bi se s tem kršili in nastala bi lahko splošna carinska vojna po Evropi. Češkoslovaški bo pogodba prinesla tako politično kot gospodarsko veliko škodo. Dr. Beneš je glede na nastalo vznemirjenje zadovoljen s Hender-sonovim predlogom.
Za dr. Benešem je govoril jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič, ki je dejal: Svet Društva narodov ima vso pravico se baviti v vseh slučajih z vprašanji, ki ogrožajo mir in dobre odnošaje v Evropi. Če bi med Nemčijo in Francijo prišlo do spora, ima vsaka druga država, celo vsaka manjša država na podlagi pravil Društva narodov pravico, da zainteresira Svet Društva narodov s tako zadevo. Nobena država, predvsem pa nobena velika sila, nima pravice, da bi tako diskusijo pred Svetom Društva narodov preprečila, sklicujoč se na svoj prestiž. Zadnja velika vojna je tudi za to izbruhnila, ker se je neka velesila, sklicujoč so na svoj prestiž, branila iti pred razsodišče v Haag.
Nemški zunanji minister dr. Curtius je
Marinkoviču takoj odgovoril: Gre za to, da se pred haaškim sodiščem ugotovi, da Avstrija dela to, kar ji ni prepovedano. Nobenega povoda ni, da bi dvomili v resnost nemške in avstrijske izjave. Ne gre, da bi obema državama tu očitali, da ogrožata mir v Evropi. Dr. Curtius mora odklanjati, da bi se Nemčija in Avstrija postavljali pred forum, ki bi z njima ravnal kot z motilcema mirovnega dela.
Nato je povzel besedo francoski zunanji minister Briand in izjavil: Gre za največjo in najtežjo zadevo, ki je kdaj prišla pred Svet Društva narodov. Izhod vse razprave je pravno vprašanje. Preko tega moramo pa vztrajati na tem, da ima vsak član Društva narodov pravico, vsako zadevo, ki bi motila svetovni mir ali dobre medsebojne odnošaje, spraviti pred Svet Društva narodov.
Že dosedanja debata je dovedla do tega, da avstrijsko-nemški problem ni več zadeva, ki bi se tikala samo teh dveh držav. Carinska zveza je postala stvar vseh evropskih držav. Do odločitve haaškega sodišča se bodo poskušale najti nove rešitve, ki bodo omogočile svetu DN pravilno odločitev. Do takrat bo lahko storjen tudi že nov korak do evropske solidarnosti.
Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je v kratki izjavi nato ugotovil, da s svojim namigavanjem na prestižne potrebe velesil in mislil ravno posebej na Nemčijo, temveč na države v splošnem.
Svet DN je prešel nato h glasovanju o Hendersonovem predlogu, da se vprašanje carinske zveze predloži stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu. Hendersonov predlog je svet DN soglasno sprejel. S tem se je končala razprava o carinski zvezi pred svetom DN.
Prihodnja seja bo jutri dopoldne, na dnevnem redu pa so le nekatera manjša gospodarska vprašanja.
Ženeva, 19. maja. r. Svet Društva naro-
dov je soglasno sklenil, da se vprašanje avstrijsko-nemške unijo predloži mednarodnemu sodišču v Haagu.
Ženeva, 19. maja. AA. Včeraj popoldne je odbor za proučitev vprašanja evropske zveze razpravljal o gospodarskih vprašanjih. Zanimanje je bilo osredotočeno na svetovno gospodarsko krizo.
Litvinov je pojasnil gospodarski sistem v sovjetski Rusiji. Dokazoval je, da povzroča gospodarsko krizo v Evropi tudi njeno prekomerno oboroževanje. Edino sredstvo proti gospodarski krizi je povišanje potrošne moči širokih mas in izenačenje mednarodnih cen za sirovine.
Belgijski delegat Hymans je govoril o potrebi izboljšanja mednarodne trgovine. Treba je odstraniti carinske meje. Govorili so še zastopnik Švedske, Turčije in Nizozemske o potrebi kreditov.
Nato je govoril angleški zunanji minister Henderson, ki je poudaril, da so prevelika in neopravičena oboroževanja v veliki meri kriva sedanje gospodarske krize in je oporekal raznim trditvam, da išče Anglija konflikt s sovjetsko Rusijo. Poudaril je, da je ravno nasprotno resnica in da Anglija želi ojačiti z Rusijo gospodarske odnošaje. Nadaljeval je, da se mora evropska gospodarska kriza rešiti v celoti in izrazil mnenje, da so sedanjim nezdravim gospodarskim razmeram v glavnem krive visoke carinske tarife, zadolženost držav in nepravilna razdelitev zlatih zalog. Henderson je zaključil, da bo tako stanje, ako bo trajalo še dalje časa, popolnoma izpodjedlo temelje evropskega gospodarskega življenja.
Ženeva, 19. maja. AA. Svet Društva narodov je nocoj soglasno izvolil za predsednika svetovne razorožitvene konference angleškega zunanjega ministra Henderso-
na. Konferenco bodo otvorili februarja. — Henderson je izvolitev sprejel pod pogojem, da jo odobri angleška vlada.
Reakcija proti režimu grofa Bethlena
Burni prizori v budimpeitanskem parlamentu - love volitve bodo koncem gunija ... glasovanje bo zopet javno - Socijalisti groze, da bodo klicali na pomoč inozemstvo
m
Budimpešta, 19. maja. n. Na seji parlamenta je prišlo danes do burnih scen. Voditelj socijalistov Peyer je v debati o proračunu ministrskega predsedstva ostro govoril proti vladi, posebno pa proti javnemu glasovanju pri volitvah. Javno glasovanje, je dejal, je v bistvu terorizem. Njegov govor je žel silno odobravanje na levici, proteste na desnici. Ko ga je predsednik opomnil, naj se povrne k predmetu, je Peyer s povzdignjenim glasom nadaljeval svojo filipiko. Ko mu je predsednik odvzel besedo, je zakričal, da vztraja vlada pri javnem glasovanju le zaradi tega, da more potvoriti rezultate glasovanja.
Na njegov govor je repliciral ministrski predsednik grof Bethlen in ga skušal pobijati. Govoril je o bližnjih volitvah, ni pa omenil, kdaj se bodo volitve vršile.
Budimpešta, 19. maja. n. »Nepczavac, glasilo madjarskih socijalnih demokratov je objavilo zanimivo poročilo o bližnjih madjarskih volitvah. Njegovo poročilo je baje iz dobrih virov. Volitve se bodo vršile od 27. do ‘29. junija po vsej državi in glasovanje ne bo tajno, marveč javno, kakor je bilo do sedaj. Predsednik vlade grof Bethlen se je sestal z voditelji vladnih strank. Domenili so se že o mandatih. »Nepszava« je ob koncu ponovno naglasil,
da se bodo socijalisti borili do zadnje kaplje krvi proti današnjemu terorističnemu sistemu na Madjarskem, da bodo poklicali na pomoč inozemstvo in mu pokazali, da vladajo na Madjarskem šc sedaj metodo srednjega veka, da je Madjarska edina država v Evropi, kjer se glasuje javno.
Budimpešta, 19. maja. n. Na današnji seji parlamenta so prečitali akt regenta Horthyja, ki je sklical svečano sejo obeh zbornic. To sejo, ki se bo vršila 29. maja, bo vodil Horthy sam. Člani obeh zbornic bodo na njej izvolili novega kustosa ma-djarske krone, ker je dosedanji varuh grof Karolyi postal zunanji minister.
Nova parlamentarna zmaga Macdonaldove vlade
Spodnja zbornica je odklonila od konservativcev predlagano nezaupnico z večino 20 glasov
London, 19. maja. A A. Spodnja zbornica je na snočnji seji z 243 glasovi proti 2221 odklonila predlog konservativcev, naj se
v protest proti vladni ruski politiki zniža proračun zunanjega ministrstva. Konservativna resolucija očita vladi, da je dopustila, da je sovjetska vlada potom tretje internacionale vkljub svečanim obljubam nadaljevala propagando proti Britskemu imperiju.
Ministrski predsednik MacDonald je v svojem govoru naglasil, da gre v tern primeru za odnošaje med sovjetsko vlado in tretjo internacionalo. Sovjetska vlada je izjavila, da ni odgovorna za delovanje tretje internacionale, dočim je Anglija nasprotnega mnenja. Dalje je MacDonald dejal, da je naloga vlade, da prouči to zadevo in da ne bo prekinila odnošajev z Rusijo, ker bi to še poslabšalo sedanji položaj. Vlado vodijo pri tem isti razlogi, ki so
vodili zunanjega ministra v zadnji konservativni vladi leta 1925. Prav tako, je zaključil MacDonald, postopata v tem oziru tudi Francija in Nemčija, ki sta imeli še slabše izkušnje kot Anglija.
Fašisti proti Toscaniniju, občinstvo zanj
Milan, 19. maja. AA. V gledališču Scala je priredilo ob&instvo Toscaniniju burne ovacije. Prisotni fašisti so proti temu silno protestirali, nakar je nastala v gledališču splošna zmešnjava. Morala je 'intervenirati policija, ki je vzpostavila mir in aretirala 20 dijakov.
Polovična železniška vožnja za ljubljanski velesejem
Beograd, 19. maja. A A. S sklepom generalne direkcije državnih železnic je dovoljena polovična vožnja posetnikom ljubljanskega velesej-
Jugoslovanski večer v Pragi
Praga, 18. maja. AA. Praški Rotary klub goji, kakor je znano, najožje prijateljske zveze s klubi ostalih držav. Tako je bil včeraj prirejen v hotelu Palače velik jugoslovanski večer. Predavali so o teini: gospodarski in kulturni problemi sodobne Jugoslavije. Poleg šefa praškega Rotary kluba Podhajškega ter članov odbora so prisostvovali jugoslovanski poslanik dr, Albert Kramer z osobjem poslaništva, univerzitetni profesor dr. Murko, zastopniki češkoslo-vaško-jugoslovanske lige in Jadranske straže. G. dr. Kramer se jo zahvalil češkoslovaškemu prof. Jambi za predavanje, v katerem je naglasil stremljenja Nj. Vel. kralja za konsolidacijo Jugoslavije. Nato se je vršila večerja na čast g. dr. Kramerju. Jugoslovanski poslanik se je zahvalil predstavnikom Rotarv kluba za izraze prijateljstva, nakar je v kratkih besedah očrtal današnje gospodarske probleme Jugoslavije, posebno kolikor se tičejo gospodarskega sodelovanja z bratsko Češkoslovaško republiko. Univerzitetni prof. Murko je govoril o kulturnih zvezah med Češkoslovaško in Jugoslavijo v prošlosti in sedanjosti. Njuna govora sta bila sprejeta z burnim ploskanjem. Jugoslovanske Rotarv klube je zastopal član zagrebškega Rotarja kluba Alaupovič, ki je pri tej priliki predal praškemu Iiotary klubu zastavo zagrebškega kluba.
Z lastfno močjo
Tako težka in občutna j« že postala evropska gospodarska kriza, da se je povzpela do dominantnega vprašanja vse sedanje amuMije politike. Vse se zaveda, da je treba to pereče vprašanje čim preje rešiti in zato je njemu posvečeno tudi sedanje zasedanje Sveta Društva narodov. Kako pa se naj ta rešitev izvede, o tem pa so mnenja čisto deljena in tudi že tako nasprotna, da klijejo v sebi resno nevarnost za nevarna nesoglasja. To pa predvsem vsled tega, ker so se politični interesi že tako prepletli v ta vprašanja, da se je moral narodni gospodar že v veliki meri umakniti politiku. Vsled teh nasprotij tudi še ni mogoče reči, katero stališče bo v tej veliki debati zmagalo ali dalo eventuelnemu kompromisu odločilno barvo. Pač pa je že mogoče danes reči, da popolne rešitve Ženeva sploh ne bo mogla dati in da bo morala vsaka država aa sebe rešiti največji del tega težkega in perečega problema.
To je prepričujoče dokazal v svojem predavanju >0 carinskih unijah, preferencah in interesih našega gospodarstva« tajnik zagrebške borze dr. Ivo Belin, ki pravi: Mi moramo stremeti za tem, da rešimo agrarno krizo z lastno močjo! V boljšem položaju smo ko Romunija, ker izvažamo samo eno petino žetve. Z reorganizacijo produkcije, prehodom na intenzivno živinorejo in gojitvijo industrijskih rastlin, moramo zmanjšati produkcijo žitaric. Z močnejšim napredkom industrije pa bomo ustva ili možnost večjega blagostanja in s tem tudi večjega konsuma in bi tako ne bili primorani izvažati agrarnih pridelkov, ker bi jim mogli s primerno carino zasigurati večjo ceno.
Je v tem na kratko povedan ves gospodarski program, ki ga mora izvesti sedanja doba. Najprej in predvsem: zaupati v sebe in v lastno moč! Zalibog je zlasti med Slovenci še vedno polno ljudi, katerim je vedno znova treba ponavljati ta zlati nauk, da se treba zanesti na lastno silo. Komaj pride iz tujih krajev neugodna veet, že upade nekaterim pogum, že so postali žrtev malodušja. Z malodušjem pa ni mogoče rešiti prav nobene reči, najmanj pa gospodarske krize, ki zahteva samo celih mož in »topro-centnih delavcev. Pa tudi z ozirom na dejanske razmere ni nobenega vzroka za malodušje. Jugoslavija je zadeta od gospodarske krize le v manjši meri in predvsem zato, ker ni njeno gospodarstvo še izvršilo popolnega prehoda iz predvojnih razmer v svobodno življenje. Našo produkcijo je treba prilagoditi novim razmeram in ni res, da bi se morala gibati vedno le v onih mejah, ki smo jih podedovali. Ne, kar smo vajeni, temveč, kar ima dane« najboljšo ceno, to je treba pridelovati, ker drugače se trud našega kmeta in delavca nikdar ne bo popolnoma izplačal.
Reorganizacija naše produkcije pa je nuj na in neodložljiva in takoj bi se morala pričeti pripravljati in že tildi izvajati. Seveda bi morali imeti strokovnjaki pri tem glavno besedo, a vsi brez izjeme bi morali sodelovati, ker je to zadeva vsega naroda, ne pa le nekaterih posameznikov. In ker je zadeva vsega naroda, ni le gospodarska stvar, temveč tudi že politična. Prav za prav je v tem sploh vsa politika, ki nam
danes potrebna. Iz gospodarskih razlogov nastaja dobra politika in danes po prenehanju strankarskih bojev imamo za tak-ftno politiko tudi vso možnost. Se posebno možnost za zdravo gospodarsko politiko pa nam je dalo stabilizacijsko posojilo z zakonom o zlatem dinarju. Naravnost do razmaha more priti sedaj naše narodno gospodarstvo, če bomo seveda razumeli dol-in osti trenutka in jih tudi vršili.
Pogoj vsemu pa je, da zaupamo v lastno silo in svojo zvezdo. Naj prodre ta ali oni gospodarski princip, naj zmaga to ali ono stališče, vedno bomo mogli premagati vse ovire, če bo naše gospodarstvo na zdravih temeljih.
A tudi princip delitve del« zahteva tako. V tujem svetu in v raznih mednarodnih konferencah naj branijo naši diplomati naše stališče, brez ozira na njih delo pa moramo mi doma tudi na svoj način odpravljati vzroke gospodarske krize. Ne držati ktrižem roik, ko delajo drugi, je pogoj vsega uspeha. Ne pa tudi obupavati, ko je že z majhnim naporom mogoče doseči zboljšanje. Zato pa še enkrat: zidati je treba na lastno moč, zanesti se na lastno silo, ker v tej zavesti je prvi in najmočnejši impulz za ustvarjajoče delo. V njem pa je izhod 'n krize.
Tretji kongres mednarodne advokatske zveze
Kongres je sprejel predlog Jugoslovana Stefanoviča o preprečitvi
napadalne vojne
Bruselj, 19. maja. AA. Tretji kongres mednarodne advokatske zveze je končal svoje delo v Luxemburgu. Izmed 14 držav, ki so članice zveze, so prisostvovali kongresu zastopniki 11 držav. V toku zasedanja kongresa so sklepali o 10 važnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Med njimi je bilo vprašanje pravnih ukrepov proti agresivni vojni, predlog o ustanovitvi mednarodnega sodišča. Ustanovitev posebnih razsodišč za izgon tujcev, razširitev advokatskih pravic pri vseh sodiščih itd. Delegacija kraljevine Jugoslavije je bila
sestavljena takole:
Dr. ivo Politeo iz Zagreba, dr. Stefanovič iz Beograda in dr. Popovič iz Beograda. Poročilo francoskega odvetnika Saran-da, ki je vsebovalo predlog o mednarodnem sodišču, je sprejel kongres s posebnim zadovoljstvom. Sprejel je (u«li predlog jugoslovanskega delegata dr. Stefanoviča o preprečitvi agresivne vojne. Jugoslovanski advokat dr. Politeo je bil izvoljen v eno posebnih komisij. Delegate je sprejela v posebni avdijenci vojvodinja v svojem dvorcu. Prihodnji kongres bo v Haagu.
Zaključek kongresa Mednarodne ženske zveze
Resolucija o razorožitvi in gospodarskem sodelovanju
19.	maja. 1. Danes dopoldne je konferenca ženske zveze za mir nadaljevala svoje delo. Konferenco Je ob pol 10. dopoldne otvorlla predsednica zveze g. Ashby in dala takoj besedo gdč. Morganovi, predsednici komisije za mir v Veliki Britaniji. Morganova je podala zelo izčrpno poročilo, ki so ga prisotni sprejeli z odobravanjem.
Konferenca je nato prešla k vprašanju, kako bi mogle žene vplivati na javno mnenje. O tem vprašanju je govorila zastopnica našega ženskega pokreta dr. filozofije Ksenija Atanasi-Jevič. Za njo je govorilo še več navzočih, nato pa je g. Ashby predlagala tole resolucijo: Konferenca mednarodne Zenske zveze za mir izraža globoko zadovoljstvo in je prepričana, da bo mednarodna razorožitvena konferenca,'ki se bo vršila 1. 1932. izpolnila narodom velike in upravičene nade, če bo uresničila pravo in znatno znižanje oborožitve. Versailleska mirovna pogodba Je z razorožitvijo nekaterih narodov napravila začetek za splošno razorožitev. Fakt Društva narodov kakor tudi Kellogov pakt merita v prvi vrsti na razorožitev in na ohranitev svetovnega miru. če bi se znižanje oborožitve izvedlo, utegne priti do novih katastrof. Ce pa vlade sprejmejo stališče te konference in na-
pravijo resničen pričetek razorožitve, bo jamstvo za mir zagotovljeno. Vlade bodo morale tako postopati po želji narodov, pri katerih so žene važen element. — Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Nato je g. Ashby predlagala še drugo ekonomsko resolucijo tele vsebine:	Konferenca
Mednarodne ženske zveze za mir uvideva, da svetovna gospodarska kriza kaže na propad starih metod trgovske in finančne konkurence. Zato podpira z vsemi močmi prizadevanje, ki jih ima DN, da ustvari sistem mednarodnega sodelovanja. Konferenca zahteva od vseh deželnih zvez, naj pri svojih vladah delajo na to, da sprejmejo odločitve ženske gospodarske konference. Konferenca se obrača posebno na vsa evropska društva in jih prosi, da ojačijo svoje delo, ker je gotovo, da more samo gospodarsko neorganizirana Evropa kompromitirati svetovni mir. — Tudi ta resolucija je bila soglasno sprejeta.
Zvečer ob 6. se je vršila zaključna konferenca Mednarodne ženske zveze, na kateri Je govorila g. Atanaskovič o feminizmu in pacifizmu. S tem je bilo tridnevno delo ženske konference za mir zaključeno.	•
Trinajsti dan zagrebškega procesa
Včeraj se je začelo zasliševanje prič
Zagreb, 19. maja. k. Danes — na trinajsti dan procesa proti Hraniloviču in tovarišem — ae Je pričelo zasliševanje prič. Predsednik je zaslišal najprej železniške nameščence Maksa dlegla, Mateja Jurmana, Janka Dijaniča in Petra Sabana o dogodkih, ki so se pripetili na železniškem mostu preko Lomnice. Teroristi so bili pod ta železniški most nastavili mino.
Tramvajski sprevodnik iz Velike Gorice Jurman Je slišal v usodni noči močno detonacijo in videl železniški most ves v dimu. Zatem je čul, kako Je vlak, ki je drvel preko železniškega mostu, lomil neko železo pod kolesi. Ta-kaj nato je odbrzel tudi Simplon Orjent eks-press.
Železniški uradnik Slejka je povedal, da je bila mina položena zelo nestrokovnjaško in da ni mogla onesposobiti most^j za promet, toda povzročila bi bila lahko iztlrjenje simplona. Le srečen slučaj je bil, da se to ni zgodilo.
Tudi pastir Imbro Stepanič Je slišal eksplozijo in takoj nato videl dva človeka, ki sta šla od Velike Gorice preko polja proti Zagrebu med železniško progo in vasjo Lomnico.
Nobena izmed zaslišanih prič ni videla krivcev.
Zatem je bila zaslišana Marija Pospišil, mati Zvonimirja Pospišila, ki je pobegnil v inozemstvo. Kot priča je ravnala po zakonu o pričevanju glede sina. Dejala je, da Je prišel k njenemu sinu v vas Hrašče neki mladenič, ki ji Je bil predstavljen kot oni, ki bo pomagal po-
praviti avtomobil. Ko so ji pokazali Križnjaka, je zmajala z glavo in dejala, da je edino po glasu sličen onemu mladeniču.
Nato so zaslišali detektiva Markoviča, ki je bil dodeljen oni skupini detektivov, ki so pripravili zasedo okrog stanovanje Zvonimirja Pospišila. Priča Je opisala, kako se Je izvršila aretacija Križnjaka v Pospišilovem stanovanju. Pospišil je stanoval v VlaSkl ulici 65 pri nekem delavcu. Zasedo so pripravili ob 20. uri. Prej so še preiskali stanovanje in čakali okrog 1 uro. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Prišlec je vprašal, če je Pospišil doma. Tedaj so ga obstopili agentje. Pri njem so našli revolver s tremi polnimi magazini patron. Aretiranec je dejal, da se imenuje Kružman. Pri njem so našli tudi njegove dokumente. Odvedli so ga na policijo in tam je bil zaslišan.
Detektiv Jerko Anzulovič prav tako obširno pripoveduje o Krlžnjakovi aretaciji. Branitelji so se zanimali, v kakšnih okoliščinah je Anzulovič ustrelil z revolverjem. Križnjak je dejal, da mu je Anzulovič streljal med noge, da bi ga prisilil k izpovedi. Anzulovič pa je danes izjavil, da je tedaj, ko je čakal v zasedi, odložil revolver in da se je ta tisti hip, ko ga je hotel pobrati po aretaciji Križnjaka zaradi njegovega nerodnega giba sam sprožil. Branitelj Križnjakov je predlagal, naj se priča ne za-priseže, a državni tožilec je bil proti temu predlogu. Proces se bo jutri nadaljeval.
Trčenje dveh angleških letal
London, 19. maja. AA. V zalivu Morayfirth #la tržili skupaj dve letali. Pri lem sta se ubil« dva pomorska častnika.
Stavke in demonstracije na Poljskem
Varšava, 19. maja. A A. V premogovnem ozemlju Doinbrova je zapustilo delo 40.000 rudarjev, ker so jim hoteli znižati plače. Ker so odpustili v Bielitzu 7000 delavcev, so nastale velike demonstracije. V borislavskem okraju so delavci v tovarnah olja proglasili za četrtek splošno stavko. V vsej Poljski so šoferji avtomobilov proglasili splošno stavko za protest proti novi taksi na avtomobile. Končno so občinski državni nastavljene! imeli več shodov, na katerih so protestirali proti znižanju plač za 15 odstotkov. Raznesla se je vesi, da bo vlada z ozirom na sedanji položaj sklicala Se ta mesec parlament.
Rusija namerava opustiti svoj dumping
AVasliinglon, 19. maja. AA. Visoki uradniki centralne vlade so mnenja, da namerava Sovjetska Rusija, sodeč po najnovejšib poročilih, prekinili konkurenčni boj, ki ga je vodila z drža-vami-izvoznicami kablov. Sovjetske oblasti želijo pristopili k mednarodnim pogodbam o ureditvi lega tržišča in o izvoznih cenah in bodo sprejela tudi druge ukrepe za izboljšanje položaja ruskih delavcev.
Ti vvashingtonski krogi sodijo, da bo mogoče nasprotja z Rusijo odstraniti s podelitvijo večjih kreditov in pa s tem, da bo Sovjetska Rusija določila za svoje proizvode take cene, da jih ne bo moči smatrati za dumping.
Proces proti bivšemu ministru Peretu
Pari*, 19. maja. AA. Danes se je pričela pred seaialoin v svojstvu visoškega sodišča ranprava proti bivšemu ministru Pčretu, bivšemu francoskemu poslaniku v Rimu Bernardu im proti bivšiimia državnima podtajnikoma Vidalu im Fa-vru. Omenjeni so obtoženi, d« bo bili v »ve®i z zimmio OuMrieovo afero.
Smrt fašistovskega poslanca
Trst, 19. maja. v. Včeraj zjutraj je v Turinu umrl 321etni fašistovski poslanec in bivši voditelj fašistovskih sindikatov v Trstu Lino Do-meneghini. V Trstu je izdajal sindikalno glasilo »Fiamma«, ki ga je pa izrabljal za avoje politične in literarne izbruhe predvsem proti »tujcem« - Jugoslovanom Julijske Krajine. Znano je, da je Domeneghini pripravil nmogo Slovencev, Nemcev in celo Belgijcev ob delo. »Fiamma« je tudi započela borbo proti slovenščini v cerkvah. Lani pa, ko mu je zmanjkalo drugih nasprotnikov, je prižel Domeneghini nasprotovati tudi onim Italijanom, o katerih je bilo znano, da so pred vojno simpatizirali z ru meno-črnimi avstrijskimi barvami. To so obču tili predvsem gorilki Italijani. Afera, ki jo je imel lani z voditeljem tržaških industrijcev Banellijem, pa je bila vzrok, da so ga odstavili z njegovega mesta in položaja v Trstu in ga premestili. Kmalu po njegovem odhodu je prenehala izhajati tudi zloglasna »Fiamma«.
Lovska sreča angleškega poslanika
Ljubljana, 19. maja. AA. Anglešk poslanik na našem dvoru g. Henderson je bil te dni v spremstvu direktorja šumske uprave v Ljubljani g. ing. Božiča in ravnatelja dvorskih lovišč ing. Dimnika na lovu v Kamniških planinah. Poslaniku Hendersonu je bila lovska sreča mila, kajti ustrelil je izredno lepega ruševca. S snočnjiin brzovlakom se je poslanik Henderson vrnil v Beograd.
V višini 4400 m je skočila iz letala
Leipzig, 19. maja. A A. Znana pilotka Lola Sehroeder Worescbou je skočila v višini 4400 m iz letala. Pristala je srečno. S tem skokom je postavila pogumna letalka nov svetovni rekord. Padala je 20 minut. To je bil njen 119. skok iz letala.
Priprave za letalski miting v Zagrebu
Zagrel), 19. maja. k. O priliki letalskega mitinga, ki bo v Zagrebu za binkošti, bodo krstili tudi avijon zagrebškega aerokluba. Posebna delegacija kluba je bila danes pri nadškofu dr. Bauerju in ga zaprosila, da bi letalo sam krstil. Škof je to obljubil.
K zagrebški mletalskim svečanostim pride tudi miss Spooner, ki se je udeležila zadnjega italijanskega mednarodnega letalskega mitinga, kjer je dosegla častno mesto in 3. nagrado. Takrat sla jo doleteli tudi dve ležki nezgodi. Zlomil se ji je propeler, drugič pa se je poškodovalo krilo njenega letala. j{ sreči pa se je sama nepoškodovana rešila.
Upokojitev državnih svetnikov
Beograd, 19. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta na predlog predsednika ministrskega sveta upokojena državna svetnika Ilija Djuka-novič in Milisav Rajkovič.
Beograd, 19. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil odlikovan na predlog predsednika ministrskega sveta državni svetnik Ilija Dju-kanovič z redom sv. Save I. stopnje, državni svetnik v pokoju Milisav Rajčevič pa z redom sv. Save II. strpnje.
Premestitve in imenovanja
Beograd, 19. maja. 1. Z odlokom pravosodnega ministra sta po službeni potrebi premeščena kanclist 10. skupine Hebar Joža od okrajnega sodišča v Kočevju k okrožnemu sodišču v Novem mestu in pisarniška oficijalka 8. skupine Ceček Anka od višjega deželnega sodišča v Ljubljani k deželnemu sodišču v Ljubljani. Postavljena pa je Stare Terezija, pisarniška pripravnica pri deželnem sodišču v Ljubljani, za kanclistko 10. skupine pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
Vprašanje sreskih potnih doklad
Beograd, 19. maja. AA. Na vlogo pokrajinske zveze industrijce.v v Zagrebu Je finančni minister pristal, da se sreske potne doklade ne plačujejo. Ministrstvo za zgradbe pa je izrazilo mnenje, naj se te doklade plačujejo. Radi tega se sestane kmalu konferenca med predstavniki ministrstva za finance in ministrstva za zgradbe, ki bo pretresala to vprašanje in sprejela sklepe.
Volilna kampanja na Romunskem
Bukarešta, 19. maja. n. Kakor znano se je v Romuniji pričela volilna borba. Vlada se z ma-djarsko stranko ni mogla sporazumeti, pač pa je sklenila zvezo z Nemci in Židi. Postavila je nekatere Nemce in Žide na svoje liste. Obenem je vlada ustanovila madjarsko reformno stranko, ki bo povsod postavila svoje kandidate, kjerkoli bo »ladjarska stranka pri volitvah samostojno nastopila.
Samomor beograjskega dijaka
Beograd, 19. maja. 1. Včeraj je izvršil samomor Milan Nikolič, dijak srednje tehnične šole. Ob 5. popoldne je 7 km pred Beogradom skočil pod niški potniški vlak, ki ga je povozil in razmesaril. Nikolič je v svojih beležkah navedel kot vzrok svoje smrti: Napravil sem to zato, da bi bila ena budala manj na svetu Truplo so prepeljali na prosekturo, da ga tam obdu-cirajo.
Madjarska nasilja nad našo manjšino v Mohaču
Praga, 19. maja. o. »Narodny Politika« prinaša pod naslovom »Pravice jugoslovanske manjšine na Madjarskem« tole poročilo: Mohn-ški pravoslavni duhovnik Nikola Grigorijetfič je protestiral proti pomadjarjanju vzhodne pravoslavne cerkve v Mohaeu in proti otvoritvi madjarske šole v Lorevu. Protestiral je, ker se je v tem srbskem mestu osnovala madjarska šola. Zaradi tega protesta je bil obtožen, da je razžalil madjarski narod, in je bil obsojen na poldrugo leto ječe in na izgon iz Madjarske za vselej. Grigorijevič je bil takoj po obsodbi odveden v ječo.
Ameriški list o zagrebškem procesu
Newyork, 19. maja. o. »Newyork Times« prinaša v eni svojih zadnjih številk brzojavko iz Beograda, v kateri v kratkih potezah poroča o kazenski razpravi proti skupini hrvatskih separatistov, ki so obtoženi zaradi konspiracije proti svoji domovini. Dopisnik se posebno bavi z izjavami posameznih obtožencev, iz katerih se vidi, da jim je pomagalo največ tihotapLjenje raznega streljiva preko jugoslovanske meje, -pri čemer so jih podpirala madjarska obmejna oblastva.
Justifikacija morilca Nikoliča
Niš, 19. maja. 1. Včeraj dopoldne je kolegij okrožnega sodišča s predsednikom Slevičein naznanil svoj čas obsojenemu zločincu Nikoliču BotgomiHu, da je razsodba, s katero je bil zaradi uimora pokojnega opamčarja Dušana Manoj-loviča, obsojen na smrt, poslala izvršna. Zločinec je naznanilo mirno sprejel na znanje. Dane« zjutraj ob 5 30 ga je krvnik llart s svojim po-močnikoan na dvorišču sreskega načelstva obe-siil. To je druga izvršitev smrtne obsodbe z obe-šemjem, ki je bila v mejah predvojne Srbije izvršena po novem kazenskem zakoniku.
Zaroka brata bolgarskega kralja
Berlin, 19. maja. n. Brat bolgarskega kralj* princ Kiril ge je zaročil z nadvojvodinjo Kiro, hčerko kneza Cirila, ki je pretendent na ruski
prestol.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 19. maja. d. Od časa do časa oblačno in deževno, temperatura bo padla.
Pred velikim izletom ameriških Slovencev v
domovino
Cleveland, začetkom maja.
Kranjsko-slovenska katoliška jednota priredi koncem junija izlet v staro domovino, ki se ga bo udeležilo več sto ameriških Slovencev. Priprave za izlet so v polnem teku. Da se bo potovanje vršilo kolikor mogoče gladko brez zadržkov in sitnosti, pošlje Cunard družba 20. maja v stari kraj svojega dolgoletnega zastopnika Johna Kampotiča, ki se bo pravočasno vrnil v Ameriko in bo potem spremljal izletnike v staro domovino.
Iz poročil, ki jih prejemamo iz stare domovine, je razvidno, da se vršijo v Ljubljani velike priprave za sprejem izletnikov naše jed-note in da nas naši rojaki onstran morja pričakujejo z odprtimi rokami. Tako nam piše med drugim prelat dr. Lambert Ehrlich, predsednik Misijonske duhovniške zveze v Ljubljani.
»Slovenija je vzradoščena, ko bo mogla letos
Obmejni delavci pozdravljajo svojega bana
Ustanovitev nove sokolske čete v Logarski dolini
Luče, 18. maja.
Podružnica Narodne strokovne zveze v Lučah je priredila v nedeljo 17. maja zjutraj zborovanje delavstva. Zborovanje je bilo zelo lepo obiskano. Na zborovanju je govoril tajnik NSZ g. K r a v o s iz Ljubljane. Govornik je orisal vso bedo delavca v današnjih časih, ki pod silo razmer trpi kot še nikdaj preje. Velika uteha težko živečemu delavstvu je pa skrb sedanjega bana dr. M a r u š i č a ne samo za rudarja, nego za vse delavstvo. Delavci so vzra-doščeni vzklikali banu in stavili predlog, da se bana Dravske banovine brzojavno pozdravi.
Z velikim navdušenjem je bila soglasno sprejeta naslednja brzojavka: »Banu dr. Marušiču, Ljubljana. — Narodno delavstvo, zbrano 16. maja v Lučah, Vas udano pozdravlja iu Vam želi mnogo uspeha v Vašem tako plodnem delu za napredek narodnega pokreta. — Podružnica Narodne strokovne zveze, Luče.c
Tajnik g. Kravos je pozval zborovalce, naj se trdno oklenejo svoje strokovne organizacije, ki je edina narodna organizacija v obmejnem severnem delu Logarske doline. Lepo uspelo zborovanje je zaključil tajnik podružnice gosp. Kocijan z zahvalo g. tajniku in zborovalcem. _ Podružnica Narodno strokovne zveze v Lučah pripravlja ustanovitev sid-^lske čete, kt je v tem obmejnem kraju zelo ebna.
Z občnega zbora Čitalnice v Poljčanah
Za likvidacijo društva v prid Sokola in proti njej
Poljčane, 18. maja.
V nedeljo je bil ob precejšnji udeležbi članstva pri Gajšku 13. redni letni občni zbor čitalnice. Ker je bila na programu med drugim tudi likvidacija društva v prid Sokola, je vladalo zanj veliko zanimanje.
Po poročilih odbornikov je izvajal predsed- , nik Čitalnice tako-le:
Iz poročil odbornikov ste razvideli, da je delovanje našega društva zadnje mesece na mah prenehalo, in to z dnem, ko je bil pri nas ustanovljen Sokol, ki smo ga takorekoč ustanovili večina čitalničarji. Delovne sile so se od Čitalnice odcepile na Sokola. Ker novih sil ni, je čitalnica primorana ali životariti ali pa položiti svoj dar na oltar Sokola. Ker bi zaradi nedelavnosti Čitalnica propadala, je večina današnjega odbora uvidela, da bi bil tak korak najpametnejši. Res je, da težko izročamo lep inventar in lepo premoženje okrog 15.000 Din, toda, če pomislimo, da ga izročamo društvu, ki ima poleg drugih tudi naše cilje in če delujejo
pozdraviti na domačih tleh številno zastopstvo naših bratov iz Amerike pod vodstvom Katoliške Jednote.
Misijonska duhovniška zveza ljubljanske škofije vodi v Sloveniji posebno akcijo za proglasitev za blaženega škofa Barage. V dogovoru s prevzvišenim škofom dr. Rožmanom se bo vršilo 12. julija v Ljubljani posebno Baragovo slavlje.
Istočasno nameravamo prirediti misijonsko razstavo s posebnim ozirom na Barago. V tem smislu smo pisali tudi na Baragovo Zvezo, ki se, mislimo, zelo zanima za Barago. Tu v domovini računamo s tem, da bo skupna Baragova proslava zelo utrdila vezi med nami iu vami.«
Veliki izlet KSK jednote se bo vršil na velikem parniku Cunard družbe »Bereugaria«, ki odpluje iz Newyorka 20. junija t. 1.
Čistost morskega zraka se odlikuje v tem, ker nima skoro nobene prašine in škodljivih bacilov, dočim je istih na kopnem vse polno. In čimbolj je odprto morje, tem manj je prašine, ker manjka dima in prahu, ki ga na suhem proizvaja vsakdanje organsko življenje raznih snovi. S prahom potujejo razne klice, toda teh je na brezprašnem morju zelo malo. V čistem morskem zraku tudi močneje deluje solnce (insolacija) čigar ult ra v tol etn i žarki imajo zdravilni vpliv na mnoge bolezni.
Temperatura na morju je bolj enakomerna, ker se morje težje segreje in tudi težje shladi, tako da se previsoka in prenizka temperatura nekako izenačuje in uiblažuje. Posledica enakomernih morskih klimatičnih pojavov je, da je dnevna in nočna razlika v temperaturi manjša in iz teh vzrokov ravnotako letna in zimska. Zato so človeški dihalni organi mnogo manj izpostavljeni hitrim in močnim izpremembatn temperature in prehlada. Naša mesta in kraji na Jadranu imajo polvlažuo toplo klimo kakor druga slična mesta in kraji v Italiji in na Francoski revij e ni. Nadaljni učinek delova-
nja morja na človeški organizem je termijski (toplotni), ki ga proizvaja sveža morska temperatura, kajti srednja morska temperatura na Jadranu znaša od 22° do 27° C. Seveda temperatura na Vel. Oceanu je dosti bolj hladna.
Naposled obstoja mehanično delovanje morja v vednem gibanju valov in izmenjavanju plime in oseke, a ravno to ima velik pomen za čistost zraka im zdrave klime sploh. — Vse to »večno« giba n j e deluje in vpliva blagodejno na človeško kožo in na cel organizem ter ga okrepčuje in ojačuje. Človek na morju postaja bolj miren, vesel in zadovoljen ter dobiva slast in tek za jed ter veselje za delo. — Zato je za nervozne, izmučene in utrujene ljudi, zlasti za rekonvalescente in bolehneže bivanje na morju, kopanje v morju in zlasti pa potovanje po morju jako priporočljivo, četudi le za malo časa. O bivanju, kopanju in potovanju po morju pa prihodnjič nekaj besedi in misli. — O tem predmetu piše dr. med. Rafo F e r r i v svoji brošuri; More kao izvor zdravlja. Split 1928. Naklada iavrš. odbora Jadranske Straže. Cena 8 dinarjev.	Dr.	Moravski.
v njem tudi vsi naši odborniki, se nam s te strani ni bati ničesar.
Večina navzočih je pritrjevala, bili pa so nekateri tudi proti likvidaciji, zlasti starejši, ustanovni člani, ki se težko ločijo od društva. Vendar pa se bodo, upoštevajoč stari in toli preizkušeni pregovor, da le sloga rodi moč, uklonili končno tudi oni v prid skupnosti.
Ker ni bilo navzočih tri četrtine članstva, kot je to potrebno po pravilih za razpust, je zbor izglasoval spremembo pravil, tako da je razpust društva mogoč ob navzočnosti večine vsakega števila članstva. Za tem je bil izvoljen ponovno stari odbor.
Tako je zdaj razpust društva le še bolj formalnega značaja. Takoj po spremembi pravil bo namreč sklican izredni občni zbor, ki bo izvedel likvidacijo. Do tistega časa pa bodo odpadli tudi še predsodki nekaternikov, ki danes še omahujejo in oklevajo.	—ank—.
Vpliv morja na človeško zdravje
Ker priredi »Jadranska Straža« o Binkošlih izlet na morje in ker se začenja pomladna in poletna kopališka sezona na naši lepi revijeri, zalo ne bo odveč, ata prav na kratko premislimo, kalko ugodno in učinkovito vpliva in deluje morje na zdravje. Teoretično analizo bomo tukaj opustili, pač pa hočemo pokazati, kako deluje zdravstvena moč morja na ljudski organizem.
Morje deluje na človeški organizem najprvo direktno tat morska voda, a indirektno s svojim posebnim blažilnim zrakom in milo klimo.
Morski zrak se odlikuje s svojo kemično sestavo, čistočo, vlago in temperaturo. Kemična sestavina morskega zraka ima to posebnost, da je v njem več o z o m a. Morski zrak vsebuje tudi natrijevo sol, ki nastaja vsled udarjanja in penjenja valov, a jodova in bromova sol prihaja po razpadanju gotovih morskih bilk.
Nove cene na cestni železnici v Ljubljani
Veljale bodo od meseca junija, ko
Ljubljana, 19. maja.
Upravni svet Splošne maloželezniške družbe je na svoji seji 4. aprila t. 1. odobril novo tarifo in razdelitev proge ljubljanskega tramvaja na delne proge.
Kakor je znano, je bila dosedanja proga električne cestne železnice dolga 5 km. Pred vojno je bila cena za vozne listke razdeljena na delne proge, po vojni pa se je določila enotna cena, ki je znašala zadnji čas Din 1'50 za osebo ne glede na dolgost proge.
Po razširjenju cestne železnice v šiško in na Vič in od šiške do št. Vida bo vsa proga električne železnice dolga okrog 15 km. Glede na dolžino proge je bilo treba razdeliti progo na delne proge (pasove) in določiti ceno voznim listkom za posamezne delne proge. Celo progo, in sicer a) garnizijska bolnica — glavni kolodvor; b) Mestni trg — dolenjski kolodvor in c) Vič — št. Vid je uprava cestne železnice razdelila na 15 delnih prog (pasov), in sicer:
1.	garnizijska bolnica — cerkev sv. Petra, 2. cerkev sv. Petra — Mestni trg, 3. Mestni trg —
— pošta in kavarna Evropa, 4. pošta in kavarna Evropa — glavni kolodvor, 5. Mestni trg —
— Privoz, 6. Privoz — Dolenjski kolodvor, 7. Vič
— Stan in dom, 8. Stan in dom — Rimska cesta (vogal Gradišče), 9. Rimska cesta — Pošta in kavarna Evropa, 10. Pošta in kavarna Evropa — Frankopanska ulica (Keršič), U. Fran-kopanska ulica — mitnica v šiški, 12. mitnica —
— nova remiza, 13. nova remiza — Dravlje, 14. Dravlje — Trata, 15. Trata — št. Vid-Vižmarje.
Cena za posamezne delne proge 50 para. vendar mora vsak potnik plačati najmanj za 2 delni progi, t. j. 1 Din, četudi se ne pelje polni dve delni progi. Po tej ceni bi plačal potnik, ki se pelje n. pr. Od šiške (mitnica) do glavne pošte (2 delni progi) 1 Din, od št. Vida do glavne pošte (6 delnih prog) 3 Din, od Mestnega trga do glavnega kolodvora (2 delni progi)
1 Din, od garnizijske bolnice do Mestnega trga (2 delni progi) 1 Din, od garnizijske bolnice do glavne pošte (3 delne proge) Din 150, od Viča do Rimske ceste (2 delni progi) 1 Din, od Viča do kavarne Evropa (3 delne proge) Din 1‘50,
Opozarjamo gg. državne
uradnike
naj ne pozabijo priskrbeti si v pravem času »Zakon o uradnikih« (U. Z.), ki je vsakemu državnemu uradniku potreben. Na razpolago imamo še manjše število izvodov. Zakon ima obširno stvarno kazalo in obsega 194 strani ter stane broširan 18 Din, s poštnino 19 Din. Naročite ga v upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4.
bo otvorjena proga Vič — šiška
od Mestnega trga do dol. kolodvora (2 delni progi) 1 Din.
Otroci do 10 leta plačajo: do 3 delnih prog 1 Din, do 6 delnih prog Din l-50, nad 6 delnih prog 2 Din. Za vsak komad prtljage se plača ista cena, kakor za odrasle osebe. Z novo tarifo odpade znižana cena. za jutranje vozne listke, kar je pri gornjih nizkih cenah popolnoma razumljivo. Dalje odpadejo mesečni in letni vozni listki. Mesto mesečnih voznih listkov se bodo prodajali v predprodaji vozni listi v blokih po 25 komadov z veljavnostjo 2 mesecev od dneva nakupa, in sicer z 20 odstotnim popustom za določeno progo, za nedoločeno progo pa 10 odstotnim popustom. — Mesečni vozni listki se bodo izdajali samo za dijake, in sicer: do 3 delnih prog za 4 vožnje dnevno 50 Din, za 2 vožnji 30 Din, nad 3 delnih prog za 4 vožnje dnevno 70 Din, za dve vožnji 50 Din, in tedenske delavske karte za 2 vožnji dnevno: do 3 delnih prog po 10 Din, do 6 delnih prog po 12 Din, nad 6 delnih prog po 14 Din.
Nova tarifa bo veljala, ko bo otvorjena cela proga Vič—šiška (meseca junija). Za nočne vožnje se doplača na dnevne cene še 1 Din ne glede na dolžino proge.
Pred senatom trojice
Ljubljana, 19. maja.
Dopoldne se je vršilo pred senatom trojice več obravnav. 65-lelni Franc Bratuu, vdovec, posestnik v Mali Štangi št. 2, nekaznovan, je
21.	februarja t. 1. zmerjal v Litiji izvršilnega organa okrajnega sodišča Miroslava Ludvigerja
0 priliki ruibezm: Hudič, bova že vkup prišla! Zagrabil je izvršilnega organa, da prepreči rubež, za roke in ga opraskal na levi roki. Obtoženec je dejanje tajil. Obsojen je bil na 14 dni zapora in 60 Din denarne kazni.
Samska delavca 23-letni Peter J. in 24-letni France K., oba z Vač sta vlomila 5. aprila t. I. okoli 20. v zaklenjeno trgovino Ivana Volčiča na Slancu in odnesla 622 Din gotovine, več ška-telj cikorije, cigaret in drugih malenkosti. Obtoženca sta tatvino priznala, trdila pa sta, da sta ukradla le 300 Din gotovine. Obsojena sta bila vsak na 5 mesecev strogega zapora in na
1 leto izgube častnih pravic.
24-letni medicinec P. H. iu 25-lelni poštni uradnik E. U. sta 1. marca t. 1. bila oba v baru Odeon, kjer je med njuno družbo in neko drugo družbo prišlo do prepira in spopada. Ko je službujoči stražnik skušal preprečiti, da bi medticinec H. s čevljem brcal nekega gosta, ga je H. s pestjo udaril po nosu. Nato je stražnik hotel II. aretirati, kar pa je skušal preprečiti poštni uradnik U. Med potjo na stražnico sla oba obtoženca suvala stražnika. Oba »ta zanikala očitano dejanje. Obsojena sta bila vsak na 1 teden dni zapora, ki pa se spremeni v 420 Din dn 60 Din denarne kazni ter plačilo stroškov samo radi psovanja, oproščena pa sla bila radi ustavljanja pogojno za 2 leti.
Agitirajte za »Jugoslovana«!
ležni ljudje vzklikali in ga pozdravljali, se je opotekel ter se zrušil brez glasu na zemljo.
12.
Jutro se je naredilo, svetlo solnce se je smejalo nad jesenskimi šumami, nebo, zemlja in ocean so bili mirni, kakor da se več ne spominjajo sinočnje nevihte.
V slanih morskih globinah so vodne rastline oklepale trupla marsikaterih nesrečnežev, ki so z dobrim upanjem zapustili svojo domovino in se napotili v svet za srečo. Na obrežju so ležale v vrsti žrtve razjarjenih elementov. Njih bleda obličja so gledala v nebo. Morje jih je dalo iz sebe. Ležala so trupla na obrežju, čakajoč, da jih zagrebejo v senci stare samostanske cerkve. Nihče ni žaloval za njimi, nihče ni vedel za njih imena. In ko je solnce vzhajalo ter pozlatilo obzidne vršiče gradu, je viselo še neko življenje med zemljo in večnostjo. To je bilo Lucilijino življenje.
Lica so ji žarela, lasje so ji bili še mokri od morskih pen, ko je ležala z odprtimi, prestrašenimi očmi nezavestna v postelji. Videla se je na morskem obrežju, kjer je opazovala boj na življenje in smrt na temni, šumeči vodi. Njen pohlevni, ljubki glas je neprestano šepetal zmedenee besede. Zdaj je govorila z zanosno resnobo o črnih, velikanskih valovih, ki so ga hoteli požreti, zdaj o rožah na terasi, ki jih ni mogla prenašati, da sama ni vedela zakaj. Nato je pripovedovala o samotni, brezimni gomili pod bršljanom, kjer je slalo njeno ime. Ali so jo nameravali tam pokopati? Toda neprestano se je njena domišljija vračala k nevihti in bledim
mrličem, ki so plavali okrog nje, in v neznane globine, ki so njega pogoltnile in iz katerih se nikdar več ne povrne.
Groza je spreletela človeka, ki je poslušal te, v vročici izgovorjene besede. Neprestano so omenjale nekega mrliča in v svoji sproščenosti so izdale ljubezen, ki je bila edini smoter njenega življenja.
Na terasi, pod njenimi odprtimi okni je hodil gori in doli Farnmor in poslušal stokajočo vročično bolnico. Zdaj je vedel, da ga ljubi. To odkritje ga je spočetka navdalo z radostjo in srečo. Zdaj mu je ne bo nihče iztrgal! Ko pa je pomislil o posledicah tega odkritja, se je zgrozil. Kako bi mogel postati njen ženin on, morilec njenega očeta!
Okrog poldne je stopil v grad in hotel k njej v sobo. Na pragu je našel mater, ki ga je hotela zavrniti.
»Pusti me, moram k njej,« je prosil, »jaz ji nadome-stujem očeta.«
1‘ucilia je ležala na svoji postelji, obličje ji je bilo obrnjeno proli njemu, oči pa so ji gledale divje in zmedeno, ko so njene ustne prestrašeno klicale njega, ki ga je videla še vedno v boju z elementi. Slišal je njen tožečj, hrepeneči klic in uvidel, da če je mogoča sploh kakšna rešitev, jo more edino on rešiti. Stopil je iz sence, kjer je stal, in se približal njeni postelji. Rahlo jo je prijel za roko, in kakor je bil v notranjosti razburkan, vendar je bil njegov glas miren, ko je rekel: »Poglej me, Lu-cilia, jaz sem pri tebi, saj nisem več v nevarnosti — in če sem jaz pri tebi, kdo ti more kaj žalega narediti?«
Ou.id.OL:
‘Favnmoi3
žlo man	75
Del je dečka na rame, da je imel obe roki prosti, ker je bil zelo močan. Nato je dvignil žensko, ki se je polagoma zbujala iz omedlevice. S tem dvojnim bremenom je nastopil zadnjo pot k bregu. Ko je bil na sredi svoje nevarne poli, je oslepljiv blisk v križastih vijugah začrtal svelel ris na nebu. V tej svetlobi je nenado”ma spoznal žensko, ki jo je nosil, V tistem hipu ga je napadla skušnjava, kakršne ni še preizkusil v svojem življenju. In to se je zgodilo baš v hipu, ko je mislil, da je zadostil grehu in .si zaslužil odpuščanje. Dobro delo mu je vtisnilo v obličje pečat zadovoljnosti, v tem hipu pa so njegove poteze zadobile izraz srda in zaničevanja. Ko si je delal pot skozi besneče valove oceana, se je spomnil prizora iz pariškega hotela, ko ji je prisegel večno maščevanje in pogin. Nehote je izpustil pol mrtvo žensko v morsko globočino, iz katere je ni mogel več dvigniti. Tista ženska je bila Mtfrion Vavasour.
Nobeno človeško oko ni videlo strašnega dogodka na oceanu; temna noč in besneči vihar sta ga zakrila, iu ko je uova ognjena črta razsvetlila prizor, so na bregu stoječi ljudje videli, kako drži nad vodo otroka in se bliža obrežju. Ko je stopil na suho in so mu hva-
Jz ‘Dvavabo
d Ofieijelui ilustrovani katalog XI. ljubljanskega velesejma izide ob otvoritvi istega, t. j. dne 30. maja 1931. Samozaložbo je prevzela tvrdka Aloma Company v Ljubljani. Katalog bo letos povsem priročno urejen ter bo tako obsežen in pregleden, da bo vsakemu trgovcu preko celega leta zamogel služiti kot izčrpni svetovalec pri iskanju trgovskih zvez.
d Šolska mladina ima za obisk letošnjega XL ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po Din 3-— za učenko, oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo šolska vodstva.
»PAN« OVRATNIK JE LEPO SNEŽNO BEL.	943-17
d Potujoča Peruškova razstava v Ameriki.
V Ameriki se vrši potujoča razstava v Ameriki živečega slovenskega slikarja Peruška, ki se je nedavno mudil v stari domovini. Razstavljenih je okoli 60 slik z motivi iz Slovenije in Nove Mehike.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Organizacija dimnikarskih pomočnikov vstopila v NSZ. Strokovna organizacija dimnikarskih pomočnikov v Ljubljani je imela na praznik 14. maja svoj redni občni zbor, kateremu je predesdoval g. Juh. Po poročilih odbornikov so	izvolili nov odbor,	kateremu	načeluje zopet	g. Franc	Juh. Zborovalce je	po-
zdravil v imenu Zadruge g. Udovič, v imenu NSZ pa g. Kravos. Zborovalci so soglasno sklenili spremembo pravil, tako da se včlani organizacija pri Narodno strokovni zvezi in ima odslej svoje	lokale v	tajništvu	Narodno strokovne zveze	v palači	Delavske	zbornice.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998
d Usmiljenim srcem oddamo 18 mesecev starega dečka za svojega. Otrok je zdrav in krepak. Natančnejša pojasnila da državna Krajevna zaščita dece in mladine v Celju, d V Ameriki aretiran Slovenec radi umora.
V jhienos Airesu so aretirali Franca Kambiča, doma iz Črnomlja v Beli Krajini, radi umora, ki ga je izvršil pred dvema letoma. Ustrelil je Ivana Perinčiča, nakar je pobegnil iz Buenos Airesa in se uspešno skrival dve leti. Ko se je zdaj vrnil, misleč, da je že vse pozabljeno, ga je spoznal neki rojak, ki je bil navzoč pri umoru, in ga takoj ovadil policiji. Kambič pravi, da je ustrelil Perinčiča v silobranu. V Argentino je prišel pred tremi leti in je star 21 let.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Za pomladanske izlete Vam nudi najbogatejšo izbiro »provijanta« velemesarija Slamič na Gosposvetski cesti.	1164
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v- Ljubljani 753-4, termometer 15'1, relativna vlaga 89%, smer vetra SSW, oblačnost 10, dež (l,r6 mm). V Mariboru je kazal barometer 751'4, termometer 14*2, relativna vlaga 90%, tiho, oblačnost 8, dež (0*1 mm). Najvišja temperatura je bila v Mariboru 21-2 (13-2), v Zagrebli 24-1 (14), v Beogradu 30'2 (16-9), v Sarajevu 28-8 (12'4), v Skoplju 29’2 (15'3), v Splitu 21-4 (14-7), na Rabu 20-2 (13 2), na Visu 19-9 (11*6). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Djublftma
Sreda, 20. maja 1931: Bernard, sp. Pravoslavni: 7. maja, Akacije.
Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in Bakarčična Sv. Jakoba trgu.
*
■ Seja občinske uprave ljubljanske ne bo danes, kakor je bila sklicana, pač pa jutri v četrtek 21. maja t. 1. ob 17. uri v mestni dvorani z istim dnevnim redom.
■ Vitezslav Novak, eden najslavnejših sodobnih čeških skladuteljev, praznuje letos 60 letnico svojega rojstva. V proslavo tega dogodka bo v petek 22. t. m. v Filharmonični dvorani javna produkcija konservatoristov, na kateri se bodo izvajale Novakove skladbe.
■ Drevi ob 20. uri je v dvorani Delavske zbornice delavski prosvetni večer »Zarje« in »Svobode«.
■ Mestna plinarna bo priredila danes ob 20. uri v šentjakobski šoli (vhod iz Florjanske ulice) predavanje o plinski kuhi. Vstop prosti Vabljeni vsi!
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli sta Alojzija Baumgartner, 32 let stara, šivilja, Vidovdanska c. 9 in Marija Lip uš, 2 leti stara, hči davčnega sluge, Vodovodna c. 56. Blag jima spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Iz bolnice. 7-letnega cerkovnikovega sina Alfonza Uršiča z Ježice je povozil neznan voznik. — 40-letnega delavca Franca Kokalja iz Detale vasi pri Trzinu sta napadla žena ih svak in ga je svak zabodel z nožem v glavo. — 10-leltii šolarček Marjan Keršič iz Kolodvorske ulice 29 je v šoli padel in se poškodoval na bradi. — 18-letnemu sinu progovnega paznika državne železnice Ivanu Macarolu z Ga-Ijevice 196 je pri telovadbi na Prulah padla šipa na noge in ga hudo poškodovala, 63-letni posestnik in župan Anton Jurko iz Stare
Glažute pri Jurkloštru je doma padel z voza
■ Stanje v Kamniških planinah ponesrečene Mimi Pakiževe je precej povoljno in je upati,
’ da bo v kratkem okrevala.
■ Zatvoritev poti. Prehod skozi Latterman-nov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo od 25. maja do 13. junija t. 1. zaradi prireditve velesejma zaprt.
■ Slan’.a Jutrlša, mlada dramatična sopra ■listka, i lopi v Večnem mornarju« kot Senta v četrtek 21. t. m. Pevka, rodom Hrvatica, jo učenka tukajšnjega konservatorija. Poleg lepe zunanjosti ima izrazit dramski. talent ter svež, prodiren glasovni materijal. Četrtkova vprizo ritev bo za red D.
■ Danes vprizori Simončič-Šiviceva opereta »Oj, te prešmentana ljubezen«. Partijo Metke poje gdč. Arkova. Dirigent dr. Švara, režiser g. Povhe. Predstava je za red E.
■ Mestna zastavljalnica v soboto 23. maja radi čiščenja uradnik prostorov ne bo poslovala. Redni dražbi v oktobru 1930 zastavljenih predmetov bo imela za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. maja, za efekte (perilo, obleko, stroje itd.) pa 12. maja t. 1. od 15. ure dalje v uradnem prostoru n i Poljanski cesti št. 15
■ »Kumerce« — nova senzacija v Ljubljani. Zadnje tedne so gnetejo Ljubljančanke in Ljubljančani v I. nadstropje v Tavčarjevi ulici 2, kjer prodaja Comerce d. d. po zelo nizkih cenah manufakturo. Francoski naslov tvrdke je pa za Ljubljančane pretežek in prekrstili so jo v domače >lcumerce«, čeprav ne dobiš tu kumaric, temveč angleško blago, nogavice, robce itd. V prodajnih prostorih se včasih kar stepo za lep kos platna. Tvrdka kupuje blago od ljudi, ki so v plačilnih težkočab ali kaj sličnega in ga dobi pod nabavno ceno ter ga more zato tako poceni prodajati. Njeno geslo je: »Plačaj takoj, zato pa dobiš pocenil« Torej čisto aine-rikansko! Saj smo pa tudi že siti tistih večnih obrokov. Tvrdka se zaveda pomena reklame, stranke pa tudi dobro postreže in ima njena časopisna reklama predvsem zato tolik uspeh.
ftlavibov
m Akademija Napredka. SJSU Napredek priredi v proslavo svoje desetletnice v petek, dne
22.	t. m. v Narodnem gledališču akademijo pod pokroviteljstvom ravnatelja g. Jakoba Zupančiča. Začetek točno ob 20. uri. Cene dramske.
m Jezikovni tečaji JčLige. Tečaji češkega jezika, ki se vrše pod okriljem Jugoslovansko-češkoslovaške lige, bodo zaključeni v nedeljo dne 7. junija s popoldanskim izletom k Sv. Urbanu, katerega se udeleži tudi vsa češka kolonija v Mariboru in člani JčLige.
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Štefan Balažič, krojač in gdč. Veronika Muhičeva, zasebnica; Emerik Drnovšek, knjigovodja in gdč. Marija Dajčmanova, zasebnica; Viljem Belec, ključavničar državnih železnic in ga. Julijana Ferkova, roj. Bezjakova, tkalka; Jože Jeglič, hišni posestnik in gdč. Jožefa Majcnova, hči posestnika, Avgust Moser, kmečki sin in gdč. Terezija Vukmanova, kmečka hči; Metod Sproger, sodni uradnik in ga. Ljudmila Mu-
letova. rojena Leskovarjeva, zasebnica; Franc Kostanjevec, delavec in gdč. Marija Spelcova, delavka; Anton Kranjc, posestnik in gdč. Matilda Skrbinškova, hči posestnika: Ivan Hriber-šeli, delavec in gdč Roza Žmukova, delavka ter Anton Nedelko, kmečki sin in gdč. Jožica Heri-cova, hči posestnika. Bilo srečno.
Radi kvalitete in cene — samo
»Karo čevlje!«	985
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Marija Černe, zasebna uradnica, 26 let stara; Pavlina Vakajeva, služkinja, 27 let stara; Gi-zela Webrova, žena progovnega paznika, 31 let; Lenart Pačnik, kurjač državne železnice, 47 let, Ivan Jerič, podnarednik zrakoplovec, 2 let; Antonija Nipičeva, žena .delavca, stara 67 let; Ferdinand Ledvinka, strojevodja, 45 let in Terezija Goričan, zasebna uradnica, 38 let stara. Naj v miru počivajo!
m Koncert Donskih kozakov. V prihodnjih dneh bodo prispeli v Maribor Donski kozaki in priredili koncert v dvorani pivovarne »Union«!
Pijte original »CHABESO«. 1114 m Most na mariborskem otoku v nevarnosti. V ponedeljek je Drava zanesla do mostu na-Mariborski otok velikansko smreko, ki jo je izruvala nekje pri Fali. Drevo se je zajezilo med stebre mostu. Morali so pozvati gasilce na pomoč, ki so drevo z dvigalom odstranili.
Prve domače jagode. Včeraj so okoličani prinesli na trg prve letošnje jagode.
FRANJO BURE*
urir, zlatninar in optik MARIBOR Vetrinjska ulica 26
URE ZA BIRMO
m Z delovnega trga. Od 6. januarja do 16. maja letos je iskalo pri tukajšnji borzi dela 1817 moških in 1068 žensk; dela je v tem času dobilo 881 moških in 871 žensk; v evidenci je ostalo še 1109 oseb.
m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru rabi: 2 pastirja, 6 hlapcev, 1 hlapca h konjem, 1 kolarja, 3 krojače, 2 čevljarja, 2 tesarja, 2 navadna delavca, več vajencev, 3 tkalce za Zagreb, 1 gospodinjo za Pesnico, 26 delavk, 1 natakarico, 1 servirko, 1 plačilno natakarico, 2 hotelski kuharici, 1 kuharico za častniško menzo, 1 kuharico za orožnike, 1 hotelsko sobarico, 2 zasebni sobarici, 3 varuške, 3 vzgojiteljice, 1 šteparico, 2 nalagalki jajc, 15 kuharic in 2 vajenki
Celje
* Gasilno društvo v Gaberju bo imelo v nedeljo 5. julija, ali če bo ta dau slabo vreme, v nedeljo 12. julija veliko gasilsko tombolo. Druga društva prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
* Poroka. V župni cerkvi sla se poročila g. Ivan Kogovšek, poslovodja čevljarne :>A-dria« ter gdč. G u z e j e v a iz Celja. Obilo sreče!
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 22. do 30. aprila je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 2; Škrlatica v mestu 2, v okolici je edini slučaj ozdravel; da-viea v okolici 2 ozdravela; šen v mestu je edini slučaj ozdravel.
* Dostavljanje nedeljske pošte. Že dalj časa dobe stranke dnevnike ob nedeljah šele po 9. uri. Vsi časopisi so že na pošti ob 6. uri zjutraj, zato prosimo naročniki, ki prejemamo dnevnike na svoje naslove, da bi poštna upra-
Jz dvugih
Prestolonaslednik Peter v razgovoru s kmetico
Iz Splita poročajo, da dela ob lepem vremenu Nj. Vis. prestolonaslednik Peter s kraljeviči kaj rad krajše ali daljše izlete. Kamor pride, povsod vzradosli s svojo navzočnostjo prebivalce. Vsi ga prisrčno pozdravljajo in so srečni, da so ga videli. Spličani in kmetje v okolici so uprav zaljubljeni v svoje kraljeviče, po-spbori srečni so pa otroci, če jih morejo kje srečati.
V soboto so kraljeviči šli na sprehod do Sv. Martina v Poljicah. Na polju so se ustavili in se razgovarjali med seboj po angleško. Po isti poti je prišla kmetica Nikolina Vuleta, ki je bila delj časa v Ameriki, kjer se je naučila dobro angleščine. Ko je opazila kraljeviče, je obstala in jih vsa srečna ogledovala od daleč, ko je pa slišala, da se pogovarjajo po angleško, je pristopila bližje in se vmešala v njih pogovor. Prestolonaslednik Peter se je s kmetico takoj zapletel v živahen pogovor in se je čudil, da ume angleški. Kmetica mu je pojasnila, da se je tega jezika naučila v Ameriki. Prestolonaslednik jo je vprašal, kako živi in kmetica mu je na vsa vprašanja odgovarjala. Nikolina je bila tako navdušena od prestolonaslednikove ljubeznivosti, da mu je podarila šopek poljskega cvetja.
Hajduku Babejiču za petami
»Gorski car« je raujen
Iz Despotovca poročajo, da so oblasti našle sled za zloglasnim hajdukom Ivanom Babeji-čem, ki je prizadejal prebivalstvu prejšnje moravske in požarevske oblasti mnogo gorja in ki se sam naziva za »gorskega carja«. Na vesli ima mnjgo zločinov, toda s pomočjo svojih pristašev se je vedno dobro skrival in mu niso mogli do živega. Pred meseci je nenadoma izginil. Nihče ni vedel, kam se je zatekel. Poslal je v tem času že pravljična figura. Pred dnevi so mu pa oblasti zopet prišle na sled. V tem času se mu je namreč pridružil hajduk Gligorijevič iz vasi Vrlan.
Orožniki so pripravili napad na razbojnika, ki sta se skrivala v Stenjevškib pečinah. Patruljo je vodil orožnik Jurišič, ki se je približal hajduku na nekaj korakov in ga pozval, naj se uda. Nesreča je hotela, da se njegova puška ni sprožila, v tistem trenulku je ustrelil pa tudi že hajduk ih smrtno zadel Orožnika
Jurišiča, kateremu so prihiteli na pomoč še tovariši, od katerih pa sta bila dva tudi ranjena v borbi s hajduki. Omahnil je pa tudi Babejič, ki je bil najbrž lažje ranjen.
d Mednarodni letalski meeting v Zagrebu.
Glede na letalsko razstavo bo na binkošlni ponedeljek na letališču v Borongaju prirejen velik mednarodni meeting, na katerem bodo zastopane Anglija, Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija, Poljska in Italija. Anglija bo zastopana s 15 letali. Na meeting pride več odličnih angleških avijalikov. Tudi Češkoslovaška bo zastopana z večjim številom letal. V Zagreb pridejo tudi praški mestni načelnik dr. Baxa in trije člani mestnega zastopstva. Poljaki pošljejo 5 letal, Nemčija in Avstrija vsaka po 2, Italija pa 1. Angleški letalci pridejo v Zagreb v nedeljo. Na letališču jim bo prirejen prisrčen sprejem.
b Obsojen na smrt. V Beli Cerkvi so obsodili na smrt nekega Janoša Horvata, ki je v Vršcu umoril nekega gostilničarja in njegovega sina ter nato izropal njegovo hišo. Pri tem zločinu je imel pomagača, katerega pa policija doslej še ni našla.
b Samomor živčno bolnega moža. V zagrebški kliniki se je obesil živčno bolni uradnik Cedomir Arajlič, slar šele 33 let. Obesil se je v stranišču, kjer ga je našel bolničar že mrtvega.
b Izpoved 10-letucga ubijalca. V začetku tega meseca je v Velikem Bečkerelru nenadoma u-mrl 4 mesece slar sin Taraca Melika. Otroku je bilo ime Peter. Starši so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je otrok umrl zaradi neke možganske bolezni. Te dni je pa 10-letni Feri, sin Melikove žene iz prvega zakona, v joku priznal materi, da je mali Peter umrl po njegovi krivdi. Izpovedal je, da je čuval otroka, ko ni bilo matere doma. Ker je otrok jokal, ga je pokril z veliko blazino. Izpod blazine ga je mati nato vzela že mrtvega.
I) Strašna nesreča v Vojvodini. Iz Novega Sada poročajo, da se je pripetila v Gospodinjcih v neki pol metra globoki kotanji strašna nesreča. Luža se nahaja za vasjo v bližini nogometnega igrišča, kjer Je bila v nedeljo tekma. Med tekmo so se otroci kopali v tolmunu. 9-letni sin posestnika Popoviča se je nenadoma začel potapljati. Otroci so klicali na pomoč, toda Otrok je med tem že izginil na dno. Ko so iskali njegovo truplo, so potegnili iz vode še tri otroke, ki so utonili ta dan. • '
va ukrenila v prihodnje tako, da bi se pričelo že ob 8. uri razdeljevati časopise. Saj se je pred leti pričelo ob pol devetih ali malo pozneje z razdeljevanjem, pa je pošta prispela v Celje šele deset minut črez pol osmo. Upamo, da naša prošnja na poštno upravo ne bo zastonj!
* Gozdni požar v Dramljah. V soboto dopoldne je nastal v gozdu posestnika Jesenka v Dramljah požar, ki so ga povzročili delavci, zaposleni s požiganjem starega vejevja. Gasit so prišli gasilci iz Dramelj ter iz Gaberja, pomagali so tudi učenci drameljske šole. Požar je bil kmalu pogašen, vendar sta dva hektarja pogorela in znaša škoda kakih 20.000 Din.
* Voz sena se prevrnil na delavca. V ponedeljek popoldne je 56-letni delavec Jager Franc, zaposlen pri posestniku Gorišku v Dre-šinji vasi, peljal voz sena iz Petrovč v Drešinjo vas. Pri nekem ovinku se je voz nagnil, Jager je padel na tla, voz pa se je vrnil nanj. Uradnik celjske cinkarne g. Wltavsky se je ravno v tem trenutku na kolesu peljal po tej cesti in nesrečo opazil. Takoj je obvestil o nesreči gasilce v Žalcu, ki so kmalu prihiteli na kraj nesreče ter dvignili voz. Težko ponesfečenega Jagra so naložili na gasilski avto ter odpeljali v celjsko bolnico, kjer so ugotovili, da si je Jager zlomil hrbtenico.
* Surov napad na 74-lctnega starčka. V nedeljo zvečer so trije fantje v Sv. Juriju ob juž. žel. napadli 74-letnega prevžitkarja Obrezo Franca ter ga z noži večkrat zabodli. Baje je bilo staro sovraštvo med fanti in starčkom. Težko ranjenega Obrezo so prepeljali v celjsko bolnico. Njegove rane so^smrtnonevgrne.
* Smučanje za Binkošti. SPD v Celju javlja, da bosta na binkoštne praznike oskrbovana Kocbekov dom na Korošici ter Frischaulov dom na Okrešlju. Snežene prilike so zelo ugodne, na kar se opozarjajo smučarji. Iz Zagreba bo tudi prišlo nekaj smučarjev.
* Izguba. Na Krekovem trgu je bila izgubljena ženska ročna torbica z nekaj denarja. Najditelj naj jo odda na policiji.
* Vlom. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani storilci vlomili v pisarno Prve jugoslovanske lesne industrije v Zavodni. Poskušali so odpreti blagajno, kar se jim pa ni posrečilo. Za vlomilci ni sledu.
* Nezgode. 28-letni delavec Šimenc Franc iz Dolnje Suhe je pri pokrivanju strehe padel na zemljo in si dvakrat zlomil desno roko. — 17-letni Belaj Štefan iz Škofje vasi je na cesti padel in si zlomil levo roko. — 21-letna služkinja Pavlovič Antonija v Celju je na stopnicah padla in si izpahnila levo nogo. —■ Pri posestniku Drobežu zaposleni Kovač Anton je peljal z vozom po Sp. Hudinji ter prišel z nogo pod kolo, ki mu jo je precej poškodovalo. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v javno bol-
Pismo iz Rajhenburga
Lepo vreme smo imeli zadnje dni. Vročekrvni Dušan V. se je opogumil in se šel na praznik v četrtek kar kopat, pa ne morebiti v
Savo, ampak v mrzel potok Brestemico. Pretekli teden so naši možje prijeli za lopate in krampe ter delaili kuluk. — Na praznik popoldne se je kolesar M. iz Rožnega pri Rajhen-burgu privozil v Rajhenburg precej hitro. Nesreča je hotela, da je M. padel s kolesa na pečino nasproti elektrarne oo. trapistov. Po obrazu se je precej oprasnil. — Na Florjanovo nedeljo okrog 4. ure so nas zbudili gasilci z godbo. Popoldne so pa imeli veselico v gostilni g. Franca Pleterskega na Polju, ki je lepo uspela. — V nedeljo 17. t. m. je imela naša mladina svoj praznik,^ ki ga je priredilo raijhenburško Sokolsko društvo. Za uivod je pozdravil navzoče prosvetar rajhenburškega Sokola postaijeinačel-nik g. Lavrin. Sledila je lepa deklamacija Martiče Presker. Za tem so igrali lepo igrico »Škrati«, ki je nadvse lepo uspela. Končno sta nastopila še ženski in moški naraščaj s spremije-vanjem glasovirja. Tako slabe udeležbe pa prireditev ni zaslužila
Zagorje
Naša pošta je sedaj nekaj dni ob enega pismonošo. Ker pa je okoliš pošte tak, da ga en sam pismonoša ne more obdelali, je potrebno, da se takoj dodeli pošti v Zagorju še en pismonoša. Ako pa pošta nima razpoložljivega pismonoše, naj hi se skušalo dobiti primerno moč v Zagorju, ker so tudi tukaj ljudje, ki bi bili hvaležni, da se jih zaposli.
Bled
roučen izlet. Gorjanska dvoletna kmetijska nadaljevalna šola in enoletna kmetijska gospodinjska šola bo priredila pod vodstvom svojih učiteljev 30. t. m. poučen avtobusni izlet v Kranj, Ljubljano in Vrhniko, kjer sl bodo ogledali vse zanimivosti in posebnosti teh krajev.
Statistika učiteljskega delovanja pri Sokolu v radovljiškem srezu. Učiteljsko društvo za radovljiški srez šteje nekaj nad 100 članov, od katerih je vpisanih v Sokolu 91. Odbornikov je 12, pri odru jih sodeluje 18, sokolski tisk pospešuje 12, dopisnika v Sokolske liste sta 2, razne tečaje jih obiskuje 9, vaditeljev (-ic) je 12, knjižničarjev je 8, pri pevskih odsekih jih sodeluje 17, pevovodij je 6, pri orkestru jih je 6, vodja orkestra je 1, predavatelja sokolski deci 2. Izmed teh je en učitelj starosta, 1 tajnik, 1 predsednik dramatičnega odbora, 6 prosvetarjev in 3 načelnice.
Zaključek enoletne kmetijske-gospodinjske šole in dvoletne kmetijske nadaljevalne šole v Gorjah pri Bledu. Pred kratkim je bila zaključena slavnost omenjenih šol, katerih se je udeležil tudi kmetijski referent gospod Grošel iz Ljubljane. Navzočim fantom in dekletom je tolmačil referent pomen takih tečajev. Povodom zaključka tečajev je bila tudi razstava različnih del, ki so zgovorno pričala, da je bil trud in delo poplačan stoter«. Prirediteljem tečaja velja vsa pozornost in polivala.
Proslava gasilnega društva. V Zasipu pri Bledu je tamošnje gasilno društvo proslavilo danes 20-letuico svojega obstoja. Dopoldne je bila maša. nato pa razdelitev častnih diplom. Popoldne se je vršila na dvorišču načelnika velika vrtna veselica ■ pestrim sporedom
Pismo iz Smarina pri Litijji
Člani naše delavne kmetijske podružnice so imeli v nedeljo dobro obiskan občni zbor i dvorani prosvetnega doma. Zborovanje je otvo ril podružnični načelnik g. Franc Pleša. Izkazal je lep napredek podružnice. On je res pravi zadružnik. Nato so pregledali račune, ki so bili v najlepšem redu. Pri volitvah so pa soglasno izvolili stari odbor.
Po tem zborovanju se je pričelo na vrtu pred Čebelnjakom obč. tajnika g. Franceta Peklarja na Ustju čebelarsko poučno predavanje, katerega se je udeležilo precejšnje število našib čebelarjev iz vse doline. Predavanje je vodil g. Verbič iz Ljubljane. Tudi našega kralja čebel g. Bernika iz Brega ni manjkalo. Oba predavatelja sta nas vzpodbudila za čebelorejo.
Izleta na Javorje so se Sokoliči z bratom Bizjakom v spremstvu g. nadučitelja Pepeta Zupančiča, gdč. Meškove in Habjanove v lepem številu udeležili. Naš vrli Bizjak žrtvuje ves prosti čas sokolski deci.
V nedeljo 7. junija t. 1. bo Sokol priredil tombolo v Litiji pred notarjevo hišo na glavnem trgu. Tablice se dobe tudi pri bratu Mirku Pestotniku v trgovini g. Grudna v Šmartnem. Segajte pridno po njih.
Obrtna nadaljevalna šola je končala v nede' ljo šolsko leto 1930-31. Uspehi so odlični. Čast učiteljskemu zboru, ki posveča obrtniškemu in trgovskemu poklicu toliko truda. Tu se je pokazalo v resnici, kaj doseže dober učitelj. Popoldne je pa oživel vrt očaka Rabavsa. Prišli so z Javorja naši pravniki. Med njimi smo opazili predsednika višjega dež. sodišča dr. Antona Rogino in predsednika dež. sodišča g. Keršiča. Proti večeru so gospodje zapustili Šmartno.	„
Gasilno društvo' Jablaniška dolina je dobilo novo močno motorno brizgalno, katero so popoldne preizkuševali. Ne pozabimo omeniti, da je »aš dobrotnik g. Ivan Rabavs zelo okusno na svoje stroške preuredil park pred farno cerkvijo. Tudi gasilno društvo je začelo z zidanjem betonirane ograje in škarpe okoli svojega vrta. G. Golobar je pa v švicarskem slogu prenovil svojo hišo.
Št. Jurij ob južni železnici
Nadaljevanje gradnje banovinske ceste. Kr.
banska uprava je odredila, da se nadaljuje z gradbo nove banske ceste Sv. Jur—Sv. Jakob— —M. Dobje, in sicer za sedaj takoj pri odcepu od banovinske ceste I. reda v Sv. Jurju. Cesta bo tukaj popolnoma zravnana in dvignjena. Tako bo tudi v tem najprometnejšem delu našega trga izginilo večno blato. Gradnje mostu preko Voglajne in nadaljevanje gradnje proti Sv. Jakobu bo pa po izgotovitvi potrebnih načrtov razpisano. V banskem poročilu je določena v zvezi z gradnjo te potrebne In prometne ceste tudi regulacija hudournika Kozarica v dolžini nad 1 km, kar bo znatno omejilo stalne poplave Voglajne.
Kuluk. Po dobljenih pojasnilih pri kr. banski Upravi nam je član sreskega cestnega odbora g. Josip Drofenik raztolmačil določbe o ljudskem dolu. I-judJe so se pomirili, ko so zvedeli, da nedavko plačevalcl niso obvezani za ljudsko delo. Popravljanju občinskih cest, ki so do-sedaj silno zanemarjene, posvečajo ljudje veliko pažnjo in je sedaj upanje, da se bodo tudi te zboljšale, kar bo le v korist kmetovalcem. Kar se pa tiče kuluka na banskih cestah, ga pa ljudje rajši plačajo. — Dramljski župan se je zavzel za popravo občinskih cest, ki so sedaj v zelo lepem stanju. Delu so se z veseljem odzvali vsi obvezanci. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor živinorejske in mlečno kontrolne zadruge v Sv. Jurju ob velikanski udeležbi.
Trbovlje
Člansko zborovanje Narodne strokovne zveze.
V sobo 23. maja ob 15. uri bo v dvorani Forte na Vodah člansko zborovanje vsega članstva Narodno strokovne zveze.
Izlet Sokola k Sv. Katarini. Nedeljski izlet Sokola k Sv. Katarini nad Trbovljami je bila prava manifestacija sokolske ideje med kmetskim prebivalstvom. Izleta se je udeležilo veliko število članstva ter okrog 700 dece in naraščaja pod vodstvom tukajšnjega učiteljstva. Telovadni nastop je bil vzoren. Taki izleti v naravo ne dvigajo med našim kmečkim prebivalstvom le zaupanje in zanimanje za sokolsko misel, marveč krepijo tudi zdravje naše mladine, zato so jako priporočljivi.
Pofovan/c po zvezdi večernici
l
80.
V svoji viseči postelji sta Dušan in Danica prav dobro prenočila. Židane volje sta se zjutraj prebudila in se močno začudila, ko sta opazila, da telovadijo po njihovih vrveh lepe male opice, živalce so zvedavo škilili v dečka in deklico in se jima naposled kradoma približale »Postreziva jim z orehi!« je dejala Danica, in Dušan je naglo pretaknil vse *«pe in razdelil med ljubke plezalke vso wojo zalogo
Zaprisega vojaških novincev
*	’	v	•	:W	■■	*
s. "
fc:
V nedeljo dopoldne je doživelo Novo mesto praznik, M bo ostal vsem, osobito pa mladini, dolgo v spominu. Zaprisega novincev naše jugoslovanske vojske na velikem in obširnem trgu kraljeviča Petra. Raz magistrat je vihrala naša trobojnic«, ves prostrani trg je bil poln ljudstva, meščanov in okoličanov. Na gorenjem koncu trga so bile razvrščene čete v treh skupinah po verah. Iz Ljubljane je prispela častna četa s polkovno zastavo in oddelkom godbe Dravske divizije. Tudi komandant polka pu-kovnik g. Jovan Cvijič je počastil novince svojega polka z obiskom ter jih v iskrenih iD temperamentnih besedah spominjal velikih časov slavne naše narodne povestmice ter jih opozarjal na častni in važni poklic vojaka, ki mu je prisega potrdilo njegove narodne zavesti, nje-
govega junaštva in njegove vdanosti kralju in domovini. Nagovore na svoje vernike so imeli tudi vsi trije duhovniki. Vsak od njih je »tal ob svoji belo pogrnjeni mizi. Prvi je zaprisegel pravoslavne vojake prota gospod Dimitrije Jankovič, nato so ponavljali besede zakletve za svojim inianom g. Mehmedom Alimotaševicem naši bratje muslimanske vere, držeči roko na srou, in slednjič so dvignili roike k prisegi rimo-kotolilri, ki jim je narekoval prisego bivši vojni kurat novomeški framčišikan pater Cipru jan Napast. Slovesno za.prisego je zaključilo definiranje pred komandantom puka in zastopniki novomeških oblasti, društev im korporacij. Vojaška godba pa je pred mestno hišo potem še celo uro zabavala občinstvo z veselimi koračnicami. To je bil vsestransko leji dan.
Huda nesreča neprevidnega rudarja
ni pa opazil, da »šala« ni na običajnem meslu. V tem usodnem trenutku je »šala« švignila navzgor, rudarju je zmanjkalo tal pod nogami in padel je z vozičkom približno šest metrov globoko. Pri padcu je zadobil težje notranje in zunanje poškodbe. Ponesrečenca so odpeljali v Krško.
Padel je v globok rov
Rajhenburg, 18. maja.
Pred dnevi se je dogodila v rovu na Rešta-nju huda nesreča. Kakor smo izvedeli, je kriva nezgode samo neprevidnost, katere žrtev je Franc Medved. Rudar Franc Medved je odvažal premog do bližnje takozvane »šale«, ki odvaža premog naprej. Tako je pripeljal rudar voziček, natovorjen s premogom, tudi to pot,
Vlomi mladoletnikov v banko Pehani
Člana dobro organizirane vlomilske družbe sta bila tudi dva dijaka
Ljubljana, 19. maja.
K včerajšnjemu poročilu o aretaciji mladoletnikov nam poročajo, da sta bila člana vlomilske tolpe dva dijaka, od katerih so enega spustili, drugega pa izročili v zapore tukajšnjega sodišča.
Oba dijaka sta v družbi nekega tovariša, ki je sedaj v službi na deželi, večkrat vlomila v banko Pehani in odnesla cigaretne doze, ure
in druge dragocenosti. Ravnateljstvo banke je izmenjalo ključavnice, pa tudi ta ukrep ni pomagal, tatovi so še naprej prišli v banko. Šele ko so ojačili varnostno stražo, so zalotili vlomilce. Pri hišni preiskavi aretirancev so našli veliko zalogo ukradenih predmetov.
Prav bi bilo, da bi se starši bolj zanimali za svoje otroke in že v kali preprečili take nadvse žalostne dogodke.
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 19. maja. Tihotapstvo galanterijskega blaga Samskega trgovca z galanterijskim blagom M. ž. je opazil stražnik ob 19. uri, ko je s pomočjo dveh krošnjarjev prinesel s šišenskega hriba med staro cerkvijo in hotelom Belevue 3 zaboje. Ker so Ž. že dalj časa imeli na sumu, da se bavi s tihotapstvom galanterijskega blaga, mu je stražnik sledil, ga prijel in ga odvedel v bližnjo stražnico. Tam so ugotovili, da je Ž. prinesel v mesto 25 kg galanterijskega blaga, ne da bi zanj plačal mestno trošarino. Blago so zaplenili in ga izročili dohodarstvenemu uradu.
Preprečena velika nesreča V Vodmatu se je pred neko gostilno okoli 6. ure splašil ^llapcu Jakobu L. konj in zdirjal po Sv. Petra cesti čez Marijin trg na Kongresni trg. Tam ga je k sreči ustavil neki mlinar in ga izročil hlapcu, ki je pritekel za splašenim konjem. Poškodovana je bila le služkinja Antonija Plevnik, ki se je peljala na vozu in je skočila z voza. Zadobila pa ie le lahke poškodbe.
Slaščičarjevo ženo povozil Samski pekovski pomočnik Franc A. je tako neprevidno vozil s kolesom iz Volfove ulice proti Sv. Petra cesti, da je zadel ob slaščičarjevo ženo Angelo Požgan iz Spodnje šiške, jo podrl na tla in pri tem tudi sam padel. Požga-nova je dobila težje poškodbe, vrh tega pa se je tudi močno prestrašila.
Novo mesto
Podružnica SPD obaidava na Gorjancih znameniti studenec »Gospodično«.
Pri svetem Miklavžu na Gorjancih bo v kratkem ©tvoril gostilno g. Nace Hudoklin, gostilničar iz podnožnega St. Jerneja.
Opeka se je razgubila. Strojevodja Alojzij Še-tina si bo zgradil dom ob Trdinovi cesti gori proti Grmu. V ta namen je naročil v Križevcih o vagonov opeke v skupnem številu 17.000 komadov. Plačal je komad po 45 para na licu mesta. In nazadnje ni prišla vsa opeka v njegove roke. Sicer so dospeli vsi vagoni opeke na Kandijski kolodvor, a g. Šetina je s prahom ugotavljal in dognal, da ne gre vse blago na njegovo stavbišče, kol se je za tak prevoz pogodil z dvema voznikoma, temveč, da romajo njegove opeke tam nekod po Šmihelu. Sam se je prepričal, da jih je nekako poldrug tisoč šlo nepravo pot.
Razne nesreče. Roko si je zlomila na domačem dvorišču Neža Hrastar, kočarica v Šmihelu »ri Novem mestu. — S kolesom je podrl šest-etnega otroka cestarja štrajnarja 25-Jetni Franc Gazvoda iz Podgrada. — Pni solnčenju ponesrečil. Prvošolec Drago Bavcon se je hotel sohi-
čit. Ker je kopališče še zaprto, si pomaga mladina s čolni in plezanjem, samo da pride v prostore, kjer se brezkrbno zlekne na solnou. Tako je storil tudi Bavcon, in zlezel na vrh najvišjega trambulina. Omoten od predolgega solnčenja je premalo pazil pri odstopu in zdrsnil med luknjo, ki zija v- stopnjioah. Zadel je ob ostro desko in si preparal desno nogo v gorenjem stegnu tik pod trebuhom. Telovadni učitelj g. Danilo Fon je baš privozil s čolnom, naložil ponesrečenega dijaka ter ga potegnil črez Krko k Usmiljenim bratom, ki bodo mladega ponesrečenca kmalu spravili na noge.
Hrastniške novice
V nedeljo se je v Logarjevi kapeli vnel med prvo mašo na altarju venec. Večjo nevarnost je preprečil neki rudar, ki je s svojo suknjo ogenj zadušil. — Koncert v Narodnem domu je bil prav dobro obiskan in so vse točke ugajale. Pevovodja g. Davorin Čander se je zopet izkazal. Prav tako pa gre pohvala vsem solistom in pevcem ter godcem. Koncerta se je udeležil tudi g. Prelovec, ki je v svojem pozdravnem govoru omenjal željo predsedstva Hubadove pevske župe, naj bi se po deželi pevski zbori združili v močne zbore. Pozdravljamo to željo, saj imamo v Hrastniku menda več ko pet zborov, ki vsi životarijo. Torej, le vkup! — Tu sta tekmovala v nedeljo celjski Rapid in naši steklarji. Tekme se je udeležilo okoli 300 gledalcev. Tudi iz Celja so prišli nekateri nemški 'stebric.
Brežice
Nadzorovanje. V ponedeljek 18. t. m. je nadzoroval veronauk na tukajšnji osnovni in meščanski šoli dekan iz Vidma g. Medvešček. Bil je z uspehom zelo zadovoljen.
Odprava mostnine v Brežicah. Kakor srno izvedeli, je banska uprava Dravske banovine odpravila mostnino na mostu v Brežicah na prošnjo okoliških občin, ki so nedavno posredovale pri g. banu. Brežiška občina oziroma glavarstvo je pa vložilo priziv.
Tiskarski škrat. Pri poročilu o uspehu materinskega dne brežiške meščanske šole je naplavil tiskarski škrat iz g 'č. Pucljeve gdč. Ruc-Ijevo, kar s tein popravljamo. Škrat ima pa še druge manjše napake na vesti v tem poročilu.
Vitanje
Inšpekcija požarne hrambe. V nedeljo 17. t. m. sta inspicirala tukajšnje prostovoljno gasilno društvo delegata gasilske zveze gg. Golo-granc in Vengust. Bila sta zadovoljna v vsakem pogledu.
Vlom v trgovino. V noči od 16. na 17. t. m. so vlomilci vlomili v trgovino z mešanim blagom, gospe M. Arzenšek v Stranicah. O vlomu | Aibveščeni vitanjski orožniki so začeli storilce '
fhpedf Hinkcšlmi zn ‘Binkošti
Oglašajte v »Jugoslovanu«
feezp
na ta način najdete nov trg in nove odjemalce in opozorite na svojo zalogo vse tiste, ki potrebujejo še marsikaj za Binkošti ali birmo. Naša binkoštna številka bo izšla v veliki nakladi in jo bodo imeli tri dni v rokah tisoči naših naročnikov in čitateljev. Izkoristite to priliko v lastnem interesu! Uprava »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče štev. 4. Telefon štev. 30-68.
takoj zasledovati. Ukradeno blago je vredno več tisoč dinarjev. To je Se peti vlom v zadnjih dveh letih v to trgovino, ne da bi se do-sedaj posrečilo izslediti vlomilce.
Litija
Vlomi. V Kresnicah pri Litiji so se pojavili zadnje čase vlomilci, ki so poskušali na več krajih svojo srečo. Skušali so vlomiti pri trgovcu g. Kaču, kjer so odtrgali mrežo na oknih, pa jih je ga. Kačeva, ki se je še pravočasno zbudila, odpodila. Skušali so vlomiti tudi na pošti in pri nekem posestniku, pa povsod brez uspeha. — S. J. iz Osredka pri Javorjih je izmaknil gostilničarju Kamničarju nove hlače, vredne 300 Din, pa so ga kmalu izsledili.
Zanimivosti. V prometni pisarni v Litiji so začele gnezditi lastovke, in sicer dva samca in samica. Čudno je, da niso niti prejšnje leto, ko je bilo mnogo več lastovk, gnezdile v prometni pisarni.
Materinski dan se je vršil tudi pri nas z lepim sporedom; saj je bilo na programu kar 20 točk. Krasen v srce segajoč govor je imela ga. Zidarjeva. Najlepše točke so bile: tamburaši, Veriga, Češka polka (gdč. Habjanova).
Dopisništvo za Litijo in okolico je prevzel za »Jugoslovana« po odhodu g. Tavžlja g. Obračun?, geodet.
Žiri
Mladinska prireditev. V nedeljo popoldne je Sokol vprizoril mladinsko igro »Sirota Jerica«. Z veseljem in radostjo smo občudovali naše malčke. Vsi so uloge lepo odigrali. Predstavi je razen otrok prisostvovalo precej občinstva, kateremu gre vsa čast, da s svojo navzočnostjo vzbudi v mladini veselje do dela za narod. Onim pa, ki se predstave niso udeležili, veljaj klic mladine: »Pridite tudi vi, da vidite sad našega požrtvovalnega dela, in ne bo vam žal!<
Poslovilni večer. V soboto zvečer se je poslovil od nas strokovni učitelj čevljarstva g. S t e i n m a n. Mojstri in pomočniki so mu priredili poslovilen večer v gostilni pri Bahaču. Po govorih in napitnicah se je ob harmoniki razvila živahna zabava. V nedeljo je bila v čevljarski zadrugi razstava risb, šablon in izdelkov.
Jesenice
Roko si je zlomil. V nedeljo si je pri padcu zlomil roko tovarniški monter g. Kuchyncka. Ponesrečenca so odpeljali v ponedeljek v Avstrijo.
Občni zbor snujočega sc »Olepševalnega društva na Jesenicah« bo v nedeljo 7. junija ob pol 11. uri v restavraciji »Tancar«. Pristopite k društvu!
»Jugoslovana« dobite na Jesenicah v postajni trafiki g. N i k o 1 a vči ča in v trafiki gdč. Mici Mesarjeve ter v trafiki gdč. Klinarjeve na Savi. Pridno segajte po tem najcenejšem in zanimivem dnevniku!
Gradbena sezona. Graditev hiš je pri nas tudi letošnjo pomlad v polnem razmahu. V mestu samem se sicer ne gradi nič, novega, če odštejemo poslopje carinarnice, ki j0 bodo pričeli graditi v najkrajšem času, kakor smo izvedeli iz merodajne strani. Gradi se predvsem v tako-zvani »Zuljavi vasi« pod Možakljo ob cesti čez Poljane. Tu si grade po večini tovarniški delavci svoje hiše, in to v prostih urah. Če greš mimo, vidiš, kako delajo kakor mravlje pridno vsi od očeta do najmlajšega otroka. Dalje se mnogo gradi tudii na hiribu nad ljubljansko železnico v »Novi vasi«. Veliko gradbeno živahnost je opaziti tudi v smeri proti Plavžu. Tu bo v doglednem času najlepši del mesta, saj bo na posestvu g. župana stalo 32 sedaj že projektiranih liiš. Res se gradi dosti, ali Jesenice rastejo le v dolžino in nastaja tako »dolga vas«. V Sirimo ne more meslo radi neugodne lege. Pripomniti pa je, da se gradi vse v soglasju z regulacijskim načrtom, ki ga izvrši g. Drago Fatur iz Ljubljane.
Grda navada. V zadnjem času se je razpasla grda navada, da kolesarji vozijo po trotoarju mesto po cesti. Ker že nekajkrat ni dosti manjkalo, da ni prišlo do težje nesreče, prosimo oblast, da prepreči vsako kolesarjenje in sploh vožnjo po trotoarjih.
Sijajno uspeli koncert sokolskega pevskega zbora. Pri nabito polni dvorani občinstva se je vršil v nedeljo v Sokolskem domu na Jeseni cah koncert lastnega pevskega zbora. Program koncerta jo bil prav srečno izbran in jako pe ster. Pevci so podali 21 lepih slovenskih in ru skih pesmic. Vse so bile izborno uaštudirane, za kar gre pohvala pevovodji g. Sredenšku. znak priznanja je dobil krasen šopek. Publika pa je nagradila vsako točko z ogromnim in dolgotrajnim idavzom in pri tem koncertu ni z njim štedila. Mtšani zbor je zapel popolnom i dovršeno 8 pesmic, 3 moški zbor in 1 ženski zbor. V dvospevu »Na tujih tleh« sta biiljirali ss. Kraniiirs.ceva in Povšetova. Dalje so nam nudili tri točke za sopran-solo speve, v katerih so nastopile ss. Petričeva, Merličeva in Sre denškova, in so pokazale izreden talent. Narav nost očarljivi točki sta bili dve ruski pesmi, in sicer »Ah ti solnce krasnoe« in »Stah«, v katerih je naslonil br. Demitrijev. Moški oktet j«* zapel tri točke, ki so sila ugajale, čestitamo sokolskemu pevskemu zboru k tako lepo uspelemu prvemu nastopu in mu želimo obilo uspeha ter n. j nam priredi v doglednem času zo pet tak koncert. Zdravo'
Položaj svetovnega žiinega tfrga in londonska konferenca
V poslednjih dneh »e opaža na svetovnem žitnem trgu živa tendenca po uravnovešenju žitnih cen. Tako v Cliikagu kakor tudi v Vin-nipegu je opažati zadovoljujočo mirnost. Tudi na ostalih kanadskih tržiščih situacija ni drugačna. Relativno čvrsta tendenca tečajev se v splošnem motivira z zadovoljujočimi nakupi evropskih držav. Tudi v Evropi sami potrjujejo poročila čvrsto tendenco žitnih tržišč. Posebno živahni so nakupi s strani Anglije, Francije, Nemčije in Italije. Mi predstavljajo ti nakupi v resnici stvarno potrebo, ati služijo v spekulativne namene, ni mogoče kontrolirati. Poslovanje svetovne žitne spekulacije je zavito v temno /opreno.
Pritisk ruskega duoipinga je »icer nekoliko odnehal, vendar se v splošnem presojajo ruske mahinacije precej skeptično. Petletni ruski načrt predvideva velike nakupe industrijskih strojev, ki se morajo nabaviti v inozemstvu, predvsem v Nemčiji, prolistavka teh nakupov so glasom načrta — žitarice; Tako dolgo dokler bo Rusija navezana na inozemske kredite, bo z vso silo poskušala lastne proizvode, in to po -»alt! ceni plasirati v inozemstvu To je tudi najv»čja skrb svetovnih žitarjev. Kakšne ulcrv . bodo agrarne države podvzale proti temu dumpingu? Ali naj vržejo puško v koruzo in se umaknejo močnejši konkurenci, ali naj dvignejo lastno produkcijo pri istočasnem znižanju produkcijskih stroškov? Jasno je, da ni mogoče nilcakega blaga na daljšo dobo prodajati pod produkcijskimi stroški.
Londonska žitna konferenca si je nadela na-
logo, da te probleme reši. Načrt predvideva znižanje pšeničnih mlevskih izdelkov od 70% na 60%. Če bi se v tem pravcu dosegla mednarodna obvezna konvencija, bi se zvišala poraba za 14% in bi se na ta način v resnici pšenični problem nekako rešil. Pomanjšani izmlevek pšenice bi nujno povzročil povišanje cene.
Na podlagi poročil, prihajajočih iz agrarnih držav, je sklepati, da je stanje posevkov v vseh državah zelo ugodno. Ozimina je v Ameriki najvažnejši čas že dosegla, v Evropi imamo na razpolaga še polna dva meseca, v Kanadi tri mesece do nove žetve. Ce ne nastopijo posebno neugodne vremenske prilike, je v splošnem pričakovati obilno žetev in z njo ponovno znižanje een. Zato presojajo Sitni borzijanci sedanje stanje svetovnega žitnega trga kot izredno privlačno za spekulacijo. Posebno baissisti si obljubljajo dobre čase. Londonska žitna konferenca, ki zaseda brez Anglije, bo samo podaljšala negotovo stanje, tako trdijo borzijanci, ne bo pa problema rešila.
Kakor razvidno je delo, ki ga vrši londonska konferenca, izredno kočljive naravi. Želeti bi le bilo, da bi rodilo drugačne uspehe, kakor pa zadnja rimska konferenca. Vprašanje žitnih presežkov zadobiva vedno bolj zamotane oblike. Agrarna vprašanja imajo mednarodno važnost in zavzemajo že prva mesta v svetovnem gospodarstvu. Tega se morajo zavedati vsi zborovalci londonske konference in doprinesti vse, da se ta vprašanja uredijo, ker njihova neurejenost povzroči lahko posledice, ki jih zgolj konference ne bodo mogle ve5 reševati.
Gospodarske vesti
X Veliko zanimanje za podpis posojila. Tudi pri nas vlada veliko zanimanje za podpis stabilizacijskega posojila. V vseh denarnih zavodih, kjer je podpis mogoč, zahtevajo številni interesenti razna pojasnila glede subskribcije. Posebno ugodno priliko imajo naši ljudje za podpis posojila v Hranilnicah Dravske banovine v Ljubljani, Mariboru in Celju. Vse kaže, da bo podpis zaključen preden poteče naznanjeni rok. Zato ne odlašajte!
Borzna poročila
dne 19. maja 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 19. maja. Amsterdam 22‘785 do 22-845, Berlin 13515—13-545. Bruselj 7-9059, Budimpešta 9-9087. Curih 1093-80—109G-80, Dunaj 7-9670—7-9976, London 275-96—276-76. New-york 56-60—56-80. Pariz 222'30, Praga 167'93 do 168-73, Trst 297-31-297-46.
Zagreb, 19. maja. Amsterdam 22-785—22-845, Dunaj 797-76—800-76. Berlin 13-515—13-545, Bruselj 788-59—792-59, Budimpešta 989-57 do 992-37, London 275-96—276-76, Milan 296‘35 do 298'35, Ncwyork kabel 56-60—56-80, Pariz 221"30 do 223-30, Praga 167-93—168-73, Curih 1093-80 do 1097-80.
Beograd, 19. maja. Berlin 13-5150—13-5450, Budimpešta 989-37—992-3?; Dunaj 796‘76 do 799-76, London 275-96—276-76, Milan 296-31 do 298-31, Newvork 56-60—56-80, Praga 167-93 do 168-73. Curih 1093-80-1096-80.
Dunaj, 19. maja. Amsterdam 285-76, Atene 9-2275, Beograd 12-5287, Berlin 169-40, Bruselj 98-95, Budimpešta 123-76, Bukarešta 4-2325, London 34-5987. Madrid 72—, Milan 37-25, Newyork 711-20, Pariz 27-82, Praga 21-075, Sofija 5-153, Stockholm 190-65, Kopenhagen 190-3, Varšava 79-69, Curih 137-17.
Curih, 19. maja. Beograd 9-1335, Pariz 20-295, London 25-23125, Newyork 518-675, Bruselj 72-175, Milan 27'155, Amsterdam 208-35, Berlin 123-525, Dunaj 72-90, Stockholm 139-10, Oslo 138-925, Kopenhagen 138 90, Sofija 3-7575, Praga 15-3675, Varšava 58-15, Budimpešta 90-465, Atene 6'7275, Carigrad 2‘46, Bukarešta 3 0875, Hel-singfors 13-06.
Vrednostni papirji
Zagreb, 19. maja. 7% inv. pos. 89 b., vojna škoda ar. 421-50—422-75, voj. škoda kasa 421-50 do 422-50, voj. škoda junij 423. voj. škoda dec. 422 d., 7% Bler. pos. 82-625-82-875, 8% Bler. pos. 92-12—92-48, 7% pos. hipot. b. 84—85, Begluške obv. 66—66'50, Rdeči križ 40 d., — Banke : Hrvatska 50—60, Praštediona 930 do 935, Union 170-174, Jugo 73-74, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 67 d.. Narodna banka 7750—7800. — Industrije: šečerana Osijek 280—290, Trboveljska 274—276, Slavonija 200 do 205, Vevče 120 d. — Tobačne srečke 25 d., kreditu. 119—124, Srbska 187 d., zemaljska 138 do 140, Guttmann 130-132, Danica 75-80, Oceanija 195 d.. Jadranska pl. 480 d.. Isis 50 d.
Beograd. 19. maja. 7% inv. pos. 88—89, 7% Blaire 92-25-92-75. 7% pos. hipot. b. 84. 4% agr. obv. 51-50—52-50, 6% begi. obv. 66-75 do 67-25, voj. škoda 423—424.
Dunaj, 19. maja. Bankverein 15-20, Kreditni zavod 23-75, Dunav-Sava-Adria 1330, Prioritete 89-75, Ruše 25-25, Trbovlje 34-40, Leykam 2-75.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 19. maja. 7% Blaire 81-50—82.
Newyork, 19. maja. 8% Blaire 90—91, 7% Blaire 81*25—82, 7% pos. Drž, hipot. b. 82'25 do 82-50.
Žitna tržišča
Sombor, 19. maja. Pšenica: bačka, potiska šlep. 80 kg 205—210, bačka, okolica Sombor, 78/79 kg 190—195, gornjebačka, 79/80 kg 202-50 do 207-50, sremska, slav., 78 kg 185—190. — R ž : bačka, želez, prompt. 150—155. — Koruza : bačka v juta vrečah 102—104, za julij 106—108, Dunav šlep 108—110. — Moka: bačka 0 in 00 280—300. št. 2 255—260. št. 5 235—250, *t. 6 210—230, št. 7 175—190. št. 8 130—140. Tendenca: mirna. Promet: skupno 225 vagonov.
Novi Sad, 10. maja. Pšenica: sremska,
slavonska 180—195. — Moka: št. 2 260—270, št. 5 240—250, št. 6 225—230, št. 8 125—130. Tendenca: mirna. Promet: pšenica 28 vagonov, moka 4 vagoni, koruza 22 vagonov, otrobi 1 vagon. Vse ostalo neizpremenjeno.
Budimpešta, 19. maja. Tendenca: nestalna. Promet: miren. Pšenica: maj 15-34—15-35 (15-32-15-33), junij 15-10-15-14 (15-12-15-13). R ž : maj 14‘50. — Koruza: maj 13-88 do 13-95 (13-92-13-93), julij 13-90-14 (13-98 do 13-99), avgust 14-03—14-10 (14-05—14-10.
<Spez?Z
Osješka Slavija v Ljubljani.
Za binkošti bomo imeli v Ljubljani zopet skupno prireditev Ilirije in Primorja. V ligah se za praznike ne tekmuje, zaradi tega sta se vodstvi obeh vodilnih ljubljanskih klubov že dalje časa pogajali z raznimi klubi za gostovanje v Ljubljani, še prejšnji teden je Izgledalo, da bomo dobili bolgarske goste. Pogajanja z Levskim iz Sofije pa niso prišla do ugodnega zaključka in je že izgledalo, da bomo za Binkošti brez tekme. Iz zadrege je rešila osješka Slavija, dolgoletni, prvak osješkega podsaveza.
Slavija nam je po imenu dobro znana. Lani se je izkazala kot uvaževanja vreden borec v državnem prvenstvu. Senzacijonalna je bila njena zmaga nad Haškom, kt je po treh tekmah našel v Slavijl nadmočnega protlvnlka in je Izpadel iz tekmovanja.
Slavija bo Igrala v nedeljo proti Iliriji, v ponedeljek proti Primorju. Obe tekmi se odigrata na igrišču Ilirije.
Razne športne novice.
Na nogometnem polju čaka Jugoslavijo v četrtek na pravoslavno Spasovo težka naloga. Srečamo se v Beogradu z madjarsko reprezentanco. Našo državo bodo zastopali: Spasič, Ivkovič, Ml-kačlč, Arsenljevič, Premrl, Djoklč, Tirnanič, Marjanovič, Hitrec, Lemešič, Zečevič. Sodil bo g. Gobel (Dunaj).
V Pragi se je končalo prvenstvo z zopetno zmago Slavije, ki je v 14. tekmah dosegla 24 točk in score 48:14. Na drugem mestu je Spar-ta s 21 točkami In scorem 59:22.
Ujpest je že siguren prvak Madjarske. Vodi s štirimi točkami pred Hungarijo: Ujpest 33, Hungaria 29, Borskay 28.
Na mednarodnem plavalnem meetingu na Dunaju, ki se je vršil preteklo soboto in nedeljo, so bili doseženi izvrstni rezultati in novi rekordi. Na 200 m prsno dame: Werthelmer 3:15'2, avstr, rekord; 100 m prsno: Koppen (Leipzig) 1:17"2,
2.	Czeka (Brno) 1:20’2 češki rekord; 100 m prosto: Taris 1:00"8, 2. Steiner (Bratislava) 1:01’6; 400 m prosto: Taris 5:0'8, 2. Getreuer 5:14 češki rekord; 200 m prsno: Koppen (Leipzig) 2:50"4, 2. Czeka 2:58"4 češki rekord. Kakor vidamo so češki plavači že sedaj v izborni formi.
Scbolslvo
Glavna skupščina československe Obce Sokolske
V zlati slovanski Pragi, zibelki slovanskega Sokolstva, se je vršila v soboto 16. in nedeljo 17 t. m. glavna skupščina COS, ki je znova pokazala edinstvo in složno delo vsega slovanskega oziroma češkoslovaškega Sokolstva. Glavni skupščini so prisostvovali poleg predsedništva COS in delegatov vseh 53 sokolskih žup, še zastopnika Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, član uprave br. dr. Riko Fux in načelnica SKJ Elza Skalarjeva, dalje načelnik Poljskega Sokolskega Saveza brat Jan Fazanovicz s podnačelnikom br. Sulikovvskim. Glavno skupščino je vodil po daljšem odmoru zopet starosta COS brat dr, Scheiner, navdušeno pozdravljen od navzočih delegatov. Na sobotni seji se je zglasila delegacija 28. pešpolka Tyrša in Fiignerja, pod vod stvom polkovnika Beraneka, ki je izročila COS krasno sliko slovaške pokrajine, delo akademič-nega slikarja Paška. Starosta br. dr. Scheiner se Je za darilo polka zahvalil v vznešenih besedah.
Glavna skupščina je nato počastila spomin umrlega podstaroste br. dr. Karla Hellerja in
nedavno umrlega češkoslovaškega pisatelja Viktorja Dyka. Odstopivšemu dolgoletnemu načelniku "br. dr. Jindrichu Vaničku je bila odposlana med navdušenimi ovacijami pozdravna brzojavka. Poročila funkcijonarjev COS so bila izdan v posebni brošuri In razdeljena župnim delegatom.
V nedeljo so se obravnavali predlogi predsedništva COS, nakar so sledile volitve nove uprave, ki je bila soglasno izvoljena. Za starosto je bil izvoljen br. dr. Scheiner, za I. podstarosto br. dr. Bukovsky, II. br. dr. Fleischmann, III. br. Truhlar, za načelnika br. Agaton Heller, načelnico sestra prof. Provaznikova, prosvetarja br. Antonln Krejči. Od starega predsedstva so bili ponovno Izvoljeni bratje Mašek, Formandl, dr. Klinger, dr. Kfovak, Kudela, MUller, Petru, Schwarz, dr. Slavik, Styblova, dr. šip, šmirak, Vondrak in dr. Weigner, na novo pa so bili Izvoljeni bratje Barton, Boučkova, dr. Dosoudil, dr. Keller, dr. Kladivo, sestra Laskova, dr. Ne-meček, dr. Pechlat in sestra Pechlatova. Dalje je bilo Izvoljenih šest gospodarskih in računskih preglednikov, šestčlansko razsodišče, častno razsodišče 10 članov in 5 članov ter 2 namestnika kuratorija Fttgnerjeve ustanove. Iz prejšnjega predsedništvo COS so izstopili načelnik br. dr. Vaniček, načelnica Milada Mala, podstarosta br. Vincenc Stepanek, dolgoletni tajnik br. dr. Urban, br. F. Liska in sestra Fučikova, katerim je glavna skupščina izrekla iskreno zahvalo za njihovo plodonosno sokolsko delovanje.
Po volitvah s se vršile važne razprave orga-ganizaciji, jezdnem kroju za članice Itd. Končno je bila podeljena stari upravi razrešnica, nakar se je brat starosta dr. Scheiner zahvalil vsem udeležencem, pozivajoč jih k vztrajnemu sokolskemu delu. Glavna skupščina COS je znova pokazala svoje veliko notranje edinstvo ln smisel za skupne interese Sokolstva. Novo predsedstvo čakata dve veliki nalogi in sicer IX. vse-sokolski zlet v Pragi leta 1932 in proslava 1000 letnice Tyrševega rojstva. Bratski COS in novemu predsedstvu želimo na trdem sokolskem polju čim lepših uspehov. Nazdar! Zdravo!
Krasen razmah sokolske ideje v Prekmurju
»Naša stvar (sokolska) ni za stranke ln posamezne stanove, ona je za ves naš narod, brez razlike na spol, starost, stan in vero« tako je rekel ob ustanovitvi Sokola dr. Miroslav Tyrš. V tem smislu in pravcu se vrši sokolski pokret v našem Prekmurju, kjer je sokolska misel zajela skoro zadnjo vasico.
Na inlcijativo Sokola v Beltincih se je vršil v nedeljo 26. t. m. v društvenih prostorih Sokola v Beltincih informativni sestanek za beltinsko okolico. Na sestanku so bile razen občine Melinci zastopane naslednje občine: Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančane, Ižakovci, Lipovci, Odranci, Lipa in Turnišče. Kot delegat dol-njelendavskega Sokola je prisostvoval sestanku br. Horvat Izidor, beltlskega br. Horvat Pavel, murskosoboškega br. Gabrijelčič, br. Fajdiga in drugi.
Sestanek je otvoril ob 9. dop. brat Horvat Pavel, pozdravil vse navzoče in nato v kratkih in jedrnatih besedah pojasnil namen sestanka, povdarjajoč, da je bila beltinska okolica vedno najbolj zanesljiva in izrazito jugoslovanska. Da pa se jugoslovanska ideja še bolj razširi in utrdi med našim narodom, nam je potrebna čista in zanesljiva jugoslovanska organizacija in to je sokolska. Nato je delegat dolnjelendavskega Sokola br. Horvat Izidor govoril o reorganizaciji našega Sokolstva In o vojaških ugodnostih članov, ki jih uživajo kot Sokoli pri odsluženju kadrovskega roka. Naglašal je, da je lahko vsak zaveden Jugoslovan član Sokola, neglede na svojo versko prepričanje. Brat Kreks je apeliral na učiteljstvo, da na vsaki šoli ustanovi Sokola, ki bo vzgajal deco v državnem in sokolskem duhu. Brat Hajdinjak je govoril o potrebi sokolskih čet na deželi, brat Erjavec, pa je pov-darjal težko stališče Sokolstva med tukajšnjim narodom, ker so mu bivši strankarski voditelji slikali Sokola kot brezversko organizacijo. Brat Seči je pozdravil sokolsko gibanje v Prekmurju z željo, da bi se sokolska predavanja in sestanki vršili od občine do občine, da bi se na ta način narod seznanil s sokolsko idejo in njenimi cilji. Temu predlogu so se pridružili župani Tretnjak, Meserič in Vučko.
Na predlog bratov Pavla in Izidorja Horvata je bilo soglasno sklenjeno, da se napravijo potrebni koraki glede priobčevanja sokolskih člankov v »Novinah«, da se pošljejo vsem udeležencem sokolska pravila in sestavi takoj podroben načrt za organizacijske sestanke in za ustanavljanje sokolskih čet po prekmurskih vaseh.
Ta sestanek je bil najlepši dokaz, da prekmursko ljudstvo pravilno pojmuje zgodovinski
6. januar za procvit in napredek velike in močne Jugoslavije. Po tej poti naprej! Zdravo!
Sokolsko društvo v Zg. šiški priredi drevi točno ob 20. svojo prvo telovadno akademijo v dvorani Narodno-prosvetnega društva »Vodnik« pri Kamniti mizi s pestrim sporedom. Ker je to prvi nastop mladeg" in agilnega Sokola ori-čakujemo številne udeležbe od Sokolstva in njemu naklonjenega občinstva. Zdrav"'
Soholska Prosveta kot priloga Sokolskemu Glasniku ima v svoji 5. številki ‘ole izredno zanimivo vsebino: Službene objave saveznega PO. 3» seje saveznega prosvetnega odbora. Zapisnik seje saveznega PO z dne 28. marca t. 1. v Beogradu. Resolucija saveznega PO za glavno skupščino Saveza SKJ. Joža Wllfan (Ljubljana Sokol I): Država in Sokol. Inž. Kosta Petrovič (Subotica): Sokolsko članstvo. M. Kovačič (Maribor): L. Bevc: Sokolsko prosvetno delo. Brat Vladimir Hrabetin: Kako bomo odstranili težkoče pri vzgoji sokolske omladine. — Franjo Malin: Jugoslovanska misel. Prosvetno delo COS. Beležke.
Razširjajte Jugoslovana!
Uglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega znata ja: najmanj Din 10— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Delavnico z izložbo
in dvema sobama vzamem v najem. Ponudbe na upravo pod šifro „100“.	1296
VI—13247/31—1 Razpis
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 1 smetarskega voza, izdelanega po modelu voza, ki je bil izgotovljen na mestni pristavi.
Pravilno opremljene in kolekovane ponudbe je vlagati najkasneje do 29. maja 1931 do 11. ure dopoldne pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje
20.	septembra št. 2/II., kjer se omenjenega dne vrši odpiranje ofert.
Natančnejše podatke se pouve med uradnimi urami na mestni pristavi, Kodeljevo 8.	1294
Mestno načelstvo v Ljubljani dne 16. maja 1931
Knjigovodja
bilancist po možnosti s prakso v električni industriji so išče. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in referenc na poštni predal 153 Ljubljana.
.1292
Okraine zastopnike
za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzionirane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na „UN10N“, zavarovalna družba, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/III.	1222
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468
aajoeneje ln v veliki Izbiri pri
KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa la Stari trg
URE ZA BIRNO
nudi najcenejše
IVAN PAKIŽ
Ljubljana
Pred Škofijo šter. IS
Pozor gg. gradbeniki:
Beli angleški
1219 portlandcement
»Snowcrette za fasade, stopnice, terrazzo, oblo-ženje zidovja itd. dobavlja zastopnik, stavbeni materijal in tvornica cementnih izdelkov — JOS. CIHLAft, Ljubljana, Dunajska cesta G9.
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, kamnoseških, parketnih, pečarskih in steklarskih del, dobave lesenih okenskih rolojev in polaganje linoleja
za objekt II. v Gajevi ulici v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe pri podpisanem uradu od 21. t. m. dalje med uradnimi urami za Din 20'—.
Zapečatene in kolekovane ponudbe z Din 100-— je vložiti do 28.1. m. do 12. ure opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/IIL
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani