257 Novice. — Osebne vesti. Policijski ravnatelj v Trstu g. K. Bušič je imenovan dvornim svetnikom. — Pri državnih železnicah na Kranjskem so prišli s 1 julijem: adjunkta g. Fr Klobouk v Ljubljani in g. S. Brix v Kočevju v osmi činovni razred, asistentje gg. Fr. Wieser v Medvodah, M. Konrad v Ljubljani in Fr. Lapajne v Kranju^ v deveti činovni razred, aspirantje gg. L T ar man in P. S legel v Lescah, Ignacij Perne v Kranju, Jak. Koch na Jesenicah in Vinc. Škof v Podnartu v deseti činovni razred. Železniškima aspirantora sta imenovana gg. Jos Tavželj v Škofji Loki in Frid. Prassl v Lescah. — Finančni svetnik g. Jos. D o bi d a v Ljubljani je imenovan višjim finančnim svetnikom — Finančni svetnik g Aaton S a mu d a je povodom njegevega umirovljenja dobil naslov višjega finančnega svetnika. — Cerkvene vesti. Za župnijo Loški Potok je pre-zentovan gosp. Janez Rihtaršič, dosedaj kapelan na Vrhniki. Imenovana sta semeniška duhovnika g, Anton Koritnik kot kaplan v Povhemu Gradcu in g. Anton Batajec kot kaplan v Št Jerneju. — Promocije. Na dunajskom vseučilišču sta bila pro-movirana dne 14. t. m. gg. Milan Škerlj in Fr. Pompe doktorjema prava, dne 18 so biii promovirani za doktorje filozofije g. Ludovik Santner, Stanko Benk in Karol Hin-terlechner, dne 19. je bil doktorjem medicine promoviran Edo Bretl, dne 22 pa g Fran P a v 1 e t i č doktorjem prava, čestitamo! — Častno občanstvo je trška občina Vipava po soglasnem sklepu svojega odbora podelila deželnemu poslancu g. Ivanu Božiču — Odlikovanje, častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je prejel cerkvenik Mih. Turk v Višji gori. — Mestni dom ljubljanski je dograjen in se tekom meseca avgusta, ob zborovanju „Zveze kranjskih gasilnih društev" izroči svojemu namenu. — Glasbena Matica je imela minolo soboto svoj občni zbor, V minolem žolskem letu je društvo imelo 17597 gl. dohodkov in 17235 gld. stroškov, čisto premoženje znaša 6766 gld. 46 kr. Proračua za prihodnje leto izkazuje 1200 gl. dohodkov. V odbor so bili voljeni gg. dr. Andrej Ferjančič (predsednik), Anton Sv ete k, Jos. Juh, Fr. Koblar, Ant. Petrovčič, Matevž Vodušek, dr. Jos. Kušar, dr. P. Drahsler, L. Schwentner, Fr. Grbič, Eag. Grangl, P. Lozar, Ant Eazinger in. Anton Švigelj. — Biskup Strossmaver je mestni občini ljubljanski podaril svojo sliko, katero je izvršila slovenska umetnica g« Ivana Kobilca. Slika bode krasila veliko dvorano Mestnega doma. — Premogokop v Št Janžu hoče kupiti družba nemških kapitalistov, kateri stoji na čelu baron Schvregel. 258 — Slovensko politično društvo za Spodnji Stajer priredi 23. t. m. v Vuzenici ob koroški železnici zborovanje na katerem bodo govorili drž. posl. Robi 5 in dež. poslanca dr. Dečko in Ros i na. v — Obrtna nadaljevalna šola Smatnem pri Litiji. Začasni Šolski odbor je dovršil vsa pripravljalna dela in je ustanovitev te šole zagotovljena, Šola se otvori 1 oktobra t. 1. — Pedagogiško društvo je imelo dne 12. julija svoj občni zbor, na katerem je bil profesor Fr. Leveč imenovan častnim članom, predsednikom pa je bil izvoljen g. Ivan La-pajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem. — ,,Glasbena Zora". Prvi zvezek tega časnika, ki ga kani izdajati vodja ,. Glasbene Matice" g. Fran Gerbič v Ljubljani, izide koncem tekočega meseca. — Šolska izvestja. „Izvestjea nižje gimnazije ljub-janske prinaša na prvem mestu studijo „Konstantin Veliki kot vojak". Spisal jo je prof. Jos. Jenko. Na zavodu je poučevalo 16 učiteljev. Učencev je bilo koncem leta 232. odlič-njakov je bilo malo. — „Letno poročilo I mestne petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani" kaže, da je na šoli poučevalo 12 učiteljskih moči, učencev pa je bilo 593, na obrtni pripravljalni šoli pa 151. — „Letno poročilo II. ncestne petrazredne deske ljudske šole v Ljubljani" izkazuje, da je na šoli poučevalo 11 učiteljev, učencev pa je bilo 552, na obtni šoli pa 153. — „Letno poročilo mestne osemrazredne ljudske dekliške Šole v Ljubljani" kaže, da je na zavodu poučevalo 18 učiteljskih moči, učenk pa je bilo 457. — Češki visokošolci prirede pod vodstvom prof. Hraskega izlet na Slovensko. Dne 6. avgusta pridejo zjutraj na Bled, opoldne pa v Ljubljano, dne 8 avgutta obiščejo Postojno, dne 9. Ce lje in dne 10. Trst. Naj bi jih rojaki povsod sprejeli s slovensko gostoljubnostjo To smo dolžni že našim visokošolcem, kateri so češko dijaštvo porabili na Slovensko. — Rektorat c. kr. živinozdravniske akademije v LfVOvu razglaša pogoje za vsprejem na to slovansko akademijo Pogoji so naslednji: 1. Kot redni slušatelj akademije sprejet more biti oni kandidat, kateri se izkaže s svedočbo zrelostnega izpita (mature) gimnazije ali realke. 2. Ako je kandidat v preteklem letu svoje študije na kaki drugi visoki šoli nadaljeval, mora se izkazati z dotičnimi dokumenti. 3. Doba študij traja osem semestrov ali štiri leta 4. Vpisovanje traja do 8. oktobra, počenši s 1. oktobrom. 5. Učni jezik je poljski. Na dotični akademiji, katera je v Avstriji edina slovanska, vpisani so doslej razni Slovani, to so Poljaki, Eusini, Slovenci, Hrvati, Čehi in Bolgari, katerim se študije na podlagi slovanskega jezika izdatno zlajšavajo, osobito ker zamore vsak dijak izpite v materinem jeziku polagati, kajti lvovski profesorji razumejo vse slovanske jezike. Dalje je Življenje v vsakem oziru v Lvovu ugodneje nego na Dunaju Klinika vrejena je po švicarskim sistemu, ter ima vsak slušatelj izvanredno priložnost, prisvojiti si popolno praktično izvežbanje. — Tržaški obč. svet je sklenil, položiti venec na krsto umrlega italijanskega poslanika Resmana, rodom iz slovenske obitelji v Trstu, menda v priznanje, da je bil Resman avstrijski dezerter, da se je udeležil vojne proti Avstriji 1 1848 in da je bil sploh jeden največjih sovražnikov svoje domovine. — Boj na Goriškem. Mej goriškimi Slovenci je prišlo do obžalovanja?rednega razkola. Politično društvo „Sloga" je ustanovilo svoj list „Goricoa, ki je prinesla v zadnji številki izjavo osmih slovensaih dež poslancev, s katero poživljajo dež. odbornika dr. Turno naj odloži svoj mandat, in izjavo 11 odbornikov „ Sloge", ki zapovedujejo odbomištvu, ker nečejo več sedeti z dr. Turno v društvenem odboru. — Mestna ljudska kopel v Ljubljani. Občinski svet je v jedni zadnjih sej sklepal o zgradbi ljudske kopeli, ki se zgradi v proslavo pedesetletnice cesarjevega vladanja. Kopel bo stala na vogalu Prečnih in Kolodvorskih ulic, rna takoimenovanem ajdovem zrnu. Veljala bo 17.366 gld. Načrte je izdelala firma Briickner v Gradcu Poslopje bo pritlično, na sredi pa bo imelo večji stolpič Obsegalo bo dve celici za moške in dve za ženske, čim se o načrtih izreče deželni zdravstveni svet, se začne takoj z zgradbo, ki bo še letos popolnoma dovršena. — Hrvatska gimnazija v Pazinu se otvori s po-četkom prišodnjega šolskega leta in sicer I razred. Za laški konkurenčni zavod dela dežeini odbor istrski z vso silo. Razposlal je že neke okrožnice, s katerimi hoče upreči županstva, naj bi nagovarjali ljudi, da pošljejo svoje otroke v laško nižjo gimnazijo. — Grajani profesorji. Naučno ministrstvo je direktorju dunajskega vseučilišča dvornemu svetniku Wieserju in vsem tistim profesorjem, kateri so podpisali ruskemu carju po* slano adreso, ki protestuje proti odredbam radi Finske, naj-ostrejšo grajo. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: G. dr. Juro Hrašovec, advokat v Celju 1 gld. 5 kr. — Kovačev Matjaž Krabonoš 1 gld. 50 kr. — Slavna Posojilnica v Celju letne podpore 50 gld in za novo slovens' o šolo na Muti 100 gld. — č. g. Fran Zdolšek. župnik pri Sv. Jerneju pri LoČah 4 gld katere je volil pok. mladenič Anton Mrguč. — G. Ivan Rozman v Konjicah nabral na prijaieljskem večeru na čast slovenskega skladatelja Vek. Vav-potiča in slovenskega rodoljuba J. Pukina 7 gld. — Č. gosp. Andrej Keček, kaplan na Muti, nabral za mutsko šolo 20*50 g\. in sicer na instalaciji čx, gg. Franca Klepača, žnpnika pri Sv. Ožbaltu, in Franca Hurta, župnika na Muti, 14 gl 50 kr. potem so darovali č g Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu 1 gld ter č. g. Matija Škorjanec, župnik pri Sv, Florijanu ob Boču in g. dr. Franc Jankovič in njegova soproga 10 gl. — G. Fran Rudolf, gostilničar v Čniem Vrhu 50 kr. — Namesto kresa pred praznikom sv. Cirila in Metoda N. z. N. 10 gld. Č. g Fr. Sal Golminšek, kapelan v Jarenini, nabral za mutsko šolo med duhovniki na postoralni konfor^nci v Jarenini 7 gld. — G Mavtin Kocbek, c. kr. notar v Maren-bergu, ob selitvi v Konjice iz nabiralnika 5 gld. 80 kr. — Č. g. Andrej Šimenec, župnik v Št .Lovrencu, 5 gld — Č. g. Mihael Saje, župnik v Štangi 80 kr. — Podružnica z& Bled in okolico 50 gld — G. Ivan Perdan, veletržec v Ljubljani od Ciril-Metodovih vžigalic zopet 200 gld — Č. gosp. Jožef Novak, kapelan v Metliki, v dober namen na čast slovanskima blagovestnikoma 5 gld. — G. Josip Vrtovec, krčmar v Vel. Žabljah, iz Vrtovčevega nabiralnika 1 gld. 20 kr. in iz Kosavelovega lž1/^ kr, — Č. g. Ivan Sakser, župnik v Hotedršici, 2 gld. — Slavna „ Narodna tiskarna41 v Ljubljani 50 gld. — Podružnica v Ljutomeru 8 gld. kot preostanek kresa. — č. g. J. Tiringar, kaplan v Predloki v Istri nabral 5 gld., katere so darovali v proslavo sv. Cirila in Metoda: č. g. gospod župnik Jos. Sancin 1 gld. 50 kr, Mimica San-cin, Lena Rechberger, Dragotin in Marija Šiškovič po 50 kr. Josip Koblar in Antonija Herzog po 10 kr. in nabiratelj 1 gld. 80 kr. — Rajhenburfiki Harambaša nabral med on- dotnimi rodoljubi za godovno darilce sv. blagovestnikoma 17 gld. — Č. g. Martin Medved, kapelan v Slov Bistrici nabral pri veselici v Polčanah 6 gld. — Moška podružnica v Kranju 60 gld. — Za mutsko šolo darovali na pastoralni konferenci v Marenbergu zbrani duhovniki 10 gld. in sicer čč. gg. Jurij Žmavc 4 k, Andr Keček 3 k, Aug. Hecl, Franc Klepač. Rud. Raktelj, Fr. Hurt, Mat. Tertinek po 2 k. in Mart. Stolz, Fr. Mandelšek, Jos. Somrek po 1 k — Prisrčna hrala vsem darovalcem. Pri tej priliki posebno priporo- 259 čamo izvrstne vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Nobena slovenska hiša ne bodi brez teh vžigalic, tirjajmo jih po vseh prodajalnicah! — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Na Vranskem je bil oni dni jako lep shod, na katerem so govorili dr. Dečko, dr. Karlovšek in Dragotin Hribar. Povod shodu je dal zavratni poskus nemškutarskega župana Vranskega, natovoriti trgu — nemško ljudsko šolo. — Poskušena tatvina V javnih skladiščih v Trstu so te dni zapazili elegantnega človeka, ko je s sključem odprl glavna vrata do rečenih magacinov. Hoteli so za njim, toda vrata so bila zaprta od znotraj. Opozoril so redarstveni inšpektorat v svobodni luki. Redarji so hoteli odpreti s ključem, toda ni šlo, ker je bil tudi od znotraj vtaknjen ključ Potem so vlomili vrata. Vstopili so v urad za došlo blago. Tu so videli, kako so ležali na t eh železen drog in razni vetrihi, s katerimi je hotel elegantni tat vlomiti v blagajno. V blagajni je bilo 87.000 gld. Ko je čul tat, da so mu za petami, je zbežal v prvo nadstropje in se od tam pspustil na tla ter pobegnil. — Gluhonemnica v Ljubljani Načrti za zgradbo gluhonemnice, ki bo stala v Vodmatu, so že odobreni in se dotična dela v kratkem razpišejo. — Kaznovani kolesarji. 19. t m. je okrajno sodišče v Modlingu na Dunaju 8 kolesarjev obsodilo na občutne kazni, zavoljo hitre vožnje in ker niso držali roke na vodilniku (Leitstange.) Kaj pa v Ljubljani? — Podpora iz Italije. Italijanski listi poročajo, da ja podružnica društva „Dante Alighieri" v Vidmu poslala 4000 lir primorskim irredentovcem za italijanske šole. Naj bi Italijani raje podpirali svoje berače, katerih je povsod dosti v deželi. — Politično društvo „Sloga" v Gorici ie imelo dne 20. t. m svoj občni zbor, na katerem se volil novi odbor. Prišlo je pri tej priliki do velicega boja. — Velika slavnost ognjegascev bo dne 8 , 9. in 10. septembra t 1. v Ljubljani. — Slepar V Zagorju ob Savi je neznan slepar pregovoril železniškega čuvaja Bevča, da mu je izročil svoje tri srečke v vrednosti 70 gld. v namen, da jib proda, za troške pa mu odštel 3 gld 50 kr. Slepar je seveda ušel. — Tolovaji so v hudenjskem gozdu pri Krškem z noži in samokresi napadli posestnika Janeza Puntarja iz Zvonišča, toda ta jim je srečno utekel — Podpora po toči ponesrečenim Litijskemu okrajnemu glavarstvu je došlo od deželnega predsedstva 3000 gl. kot izredna državna in deželna podpora posestnikom, kateri ^0 vsled toči hudo prizadeti. — Umrla je gospa Marijanica Zebre, soproga pristava Žebreta v Radovljci. — Umrl je minolo nedeljo v Ljubljani vpokojeni gimnazijski profesor g. Val. Konšek v starosti 83 let. — Strela je * bila minoli ponedeljek 70 letno mater posestnika Frana Kralja iz Brežic. Strela je udarila v njegovo niso ter zadela ob peči v sobi čepečo ženico, mejtem ko se ostali rodbini ni pripetilo nič zalega. — Isti dan popoldne je ubilo v Prežganjah 8 letno deklico, ki je iskala zavetja pod drevesom, in nekega pastirja, ki je pasel krave mej Zagorjem in Trojano in mej nevihto bežal pod smreko. Strela je nbila tudi dve kravi. — Nenadna smrt. Strela je v Leskovcu ubila 16-letnega dečka, ko je stal pred kozolcem in gledal dež. — Utonil je minolo soboto opoldne Anton Brežic, doma iz Postojinskega okraja, ko se je pri košnji na barju mej poludanskim odmorom kopal v Ljubljanici in nenadoma izginil pod vodo. Potegnili so mrtvega iz vode te prepeljali v Borovnico. — Ubegel jetnik. Iz sodnega zapora v Eadečah pri Zidanem mostu je pobegnil neki Eonko, ki je bil v preiskavi radi javnega nasilstva. — Pobijalec svojega očeta. V Lindaru pri Pazinu je lOletni Alojzij Jedrečič služajno vrgel kamen v svojega, Se ne petdeset let starega očeta in ga zadel tako nesrečno, da je mož obležal mrtev na lici mesta. — Pobalinstvo Blizu Hrpelj so razposajeni otroci dne 16. t. m. obmetali iz Pulja došli poštni vlak s kamni. Pri tem je bil zadet neki otrok tako nesrečno na glavo, da je bil težko poškodovan. — Poboj. V soboto okolu polnoči so nekateri kmečki fantje s poleni in vilami napadli sredi ceste v Grosupljem on-dotnega čevljarja Jenneja Kovačiča ter ga tako obdelali, da je nezavesten obležal in se še le zjutraj mogel priplaziti domov. Zdravnik je konštatoval smrtno nevarne rane. Kovačič je kmalu izgubil zavest. Nekaj sumljivih fantov so prijeli. — Toča je 10. t m. na Vipavskem, zlasti od Po-drage do Gradišča, prouzročila silno škode. — Ponesrečil je rudniški delavec Jernej Troha v Idriji. Spustil se je na praznem stojalu iz zgornje shrambe nizdol, a vrv se je pretrgala in šele 21 let stari fant je padel tako nesrečno na drog, da mu je prodrl srce. Bil je takoj mrtev. — Obesil se je v Utiku pri Kamniku 10. t. m. 771etni Janez Petač in sicer z verigo na nekem podu. Mož je bil pijanček. — Smrt pod vozom. Anton Kunst iz Brinja, star 24 letv je služil za hlapca pri posestniku Civlji v Beričevem. Blizu Št. Jakoba se je nanj zvrnil z lesom naložen voz in ga ubil. — Mlada tatica. Kočarici J. Črne iz Št Vida nad Ljubljano je neka 161etna dekle z imenom Šklafar ukradla razne obleke v vrednosti 31 gld — Tatje so minoli teden poskusili vlomiti pri poštnem uradu v Št Vidu pri Ljubljani pa so bili pregnani. — Tatovi v frakih. V Halenseju pri Berolinu to te dni neznani zlikovci izvršili veliko tatvino. Okradena zakonska dvojica je bila povabljena na neko domačo veselico. Zakasnelo došel udeležnik te veselice je to dvojico začudeno vprašal kaj to pomeni, da ima vse svoje stanovanje sijajno razsvetljeno, ko je vendar od doma odsotno. Zakonsko dvojico so vsled tega naznanila obšle zle slutnje in napotila se je takoj domov. Tu je našla vse omare odprte in izpraznjene. Hišnik je povedal, da je prišlo osem gospodov v frakih, ne vsi na-krat, nego vsak za3e, ki so rekli, da so povabljeni k dotični dvojici Pozvonili so, kakor je običajno, bili so pozdravljeni % in ker se je culo iz stanovanja igranje na klavir, ni hišnik nič slabega slutil. — Napadeni sokoli. . V nedeljo je na Dunaji praa- novalo ondotno češko sokolsko društvo svojo desetletnice. Nemški nacijonalci so, oboroženi s palicami in s kamni, napadli udeležnike te slavnosti ter ranili 9 oseb težko, 2 osebi na lahko. Celo dame je ta sodrga napadela. Policija je 40 napadalcev aretirala, mej njimi tudi poslanca Mittermavrja Napadalci so bili večinoma visokošolci in srednješolci, napad pa sta dirigirala državna poslanca Wolf in dr. Fochter. — Češka požrtvovalnost, češki ljudski učitelj Mir-vald je bil vojaškega sodišča obsojen na tri mesece zapora, ker se je na kontrolnem shodu oglasil z nzdeu namesto s 260 „hier." Dva meseca je odsedel, zadnji mesec so mu odpustili. Ko je doSel iz zapora, se je raznesla govorica, da je odpuščf n iz službe. Češki poslanci so apelirali na narod, naj prihiti Mirwaldu na pomoč in vspeh je bil ta, da je bilo za Mir-valda v nekaj dnevih nabranih 5000 gld. — Prijatelj krokarjev. Znani afrikanski milijonar, železniSki podjetnik Cecil Ehodes, je kupil v Evropi 500 krokarjev, katere je naselil na svojem posestvu v Afriki. S to kolonijo krokarjev je bil baje tako zadovoljen, da jih je naročil Se 500. čuden človek! Ali nima dovolj črnih naseljencev v Afriki, da si jih naroča iz Evrope? Nek list, ki prinaša to poročilo, praSa hudomušno, ako ne vleče k tej norčiji Ehodesa — duševno sorodstvo s krokarji? — Kuga v Aleksandriji. Od 4. maja do 4. julija t. 1. se je prijavilo 57 slučajev kuge. Med bolniki je bilo 36 domačinov in 21 Evropejce^. Umrlo je 21 oseb. Od 1. do 5 julija je na novo zbolelo 11 — Nastavili so 562 nadzornikov in 25 zdravnikov, ki so razkužili že nad 6000 poslopij ter nastanili ljudi iz okuženih hiš v nekem lazaretu v puščavi.