LETO XIV., ŠTEV. 215
SLOVENSKI
Izdaja lasopisno-založnUku p^dietje SZDL »Nal tisk« / Direktor: Rudi Janhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva olica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Čopova allea 50-HL, telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 26-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-1'3 / Mesečna naročnina 260 din
Cena 10<Sd
Ob velikovškem
zločinu
Spomenik padlim borcem za soobodo na poKopališču o Št. Rupertu pri Velikovcu, ki so ga pretekli četrtek porušili 2 dinamitom nacistični šovinisti na Koroškem in s tem ponovno dokazali svojo barbarsko miselnost.
Tit največjim ogorčenjem \e sprejelo vse nase ljudstvo vest, da so nacistični banditi z dinamitom razstrelili mogočen spomenik na skupnem grobu osemdesetih padlih jugoslovanskih in koroških partizanov na sent-ruperskem pokopališču pri Velikovcu,
Prav gotovo je to vest sprejela z ogorčenjem tudi demokratična javnost v drugih deželah, predvsem pa demokratična javnost sosednje Avstrije. Takšno skrunjenje grobov padlih borcev pred-stavlja namreč naj- ¡ ìQi bolj divjaški zločin	®
proti načelom čio- < * večnosti. Takšnega	•
barbarstva so prav gotovo zmožni samo zločinci taksne vrste, ki so tudi med vojno po Koroškem skrunili celo trupla svojih pobitih žrtev.
Velikovški vandalizem pa ne predstavlja samo zločina proti civilizaciji m proti osnovnim načelom človečnosti. Velikovški zločin je dosedanji višek besne nacistične gonje koroških šovinistov, ki smo jo zasledovali v poslednjih mesecih m vseh onih, ki se skrivajo za njimi. Povzročitelji zločinu so brez dvoma želeli zastrašiti slovensko ljudstvo na Koroškem, izsiljevati avstrijske oblasti za svoje protislovenske naklepe m blatiti tradicijo protifašistične borbe. Brez dvoma pa so črni in rjavi fašisti želeli predvsem zastrupiti in onemogočiti razvoj dobrih sosednih odnosov med dvema prijateljskima državama, med republiko Avstrijo in FLRJ, in škodovati nosilcem teh odnosov na avstrijski strani, namreč avstrijskim demokratičnim množicam.
Naše ljudstvo, pa tudi napredni koroški Slovenci so pazljivo spremljali razvoj šovinistične gonje v poslednjem času. Avstrijski javnosti so poizkušali prikazati, kam vodi takšna politika, da ne gre v bistvu niti za vprašanje dvojezičnih šol, niti za usodo posameznih' ljudi, ki so izgubili življenje v borbah po kapitulaciji Nemčije, niti za partizanske spomenike ali kaj podobnega. Naše ljudstvo in slovensko ljudstvo na Koroškem sta opozarjala javnost, da so vsi poizkusi kratenja narodnostnih pravic koroškim Slovencem, vsi poizkusi zlorabljanja njihovega položaja za strankarske namene, vsi poizkusi policijskih ukrepov proti bivšim partizanom, vsi poizkusi blatenja protifašistične borbe in prav tako tudi vsi poizkusi zastrupljanja dobrih odnosov z našo državo samo manever za krepitev izgubljenih in razbitih postojank nacizma v Avstriji, rjavega in črnega. In dejansko so avstrijske demokratične množice šovinistično gonjo povampirjenih nacistov tudi najodločneje obsodile.
Toda kljub obsodbi nacističnih izzivanj njihovi pobudniki niso opustili svojega zločinskega delovanja. Hujskali so naprej, na terenu pa so se pokazali sadovi tega hujskanja. Najprej so policijski organi neodgovorno provocirali kmeta Franca in Hilarja Robinika, ki sta za nameček .dobila še — po šest mesecv strogega zapora. V Železni Kapli so brutalno napadli in poškodovali mehanika Franca Orata. V prvem in v drugem primeru so provokatorji uporabljali argumentacijo iz nacistično-klerikalne-ga reakcionarnega tiska. In končno to nacisti, spet na isti liniji, razstrelili spomenik pri Velikovcu.
T oda velikovški zločinci, oni, ki to zločin izvedli, kakor tudi oni, ki so dali pobudo zanj, so se v svojih naklepih temeljito ušteli. Prav dobro se zavedamo, da takšno barbarstvo ne more škodovati niti naši državi niti naši manjšini na Koroškem. Prepričani smo tudi, da ne morejo nobene takšne in podobne zarote škodovati razvoju dobrih odnosov s sosednjo državo, ker zaupamo v demokratične avstrijske sile in v njihovo pripravljenost, da onemogočijo nadaljevanje zločinskega delovanja šovinističnih krogov. Zanimata pa nas dve vpraša-
Ljudska skupščina FLRJ razpuščena
NOVE VOLITVE SO RAZP1IAIE ZA 22. AOVERBER
S sprejetjem zakonika o kazenskem postopku je L udska skupščina FLRJ končala svoje delo za izvedbo ustavnega zakona m sklenila svoj razpust
SSff*0'-
§ ' -4. ';H W- ‘	
-тУЦ	
» 'V.	
Beograd, n. sept. Včeraj je bila zadnja seja Ljudske skupščine FLRJ П. sklica. Po 3 in pol letnem plodnem zakonodajnem delu je skupščina izdala včeraj med drugim tudi svoj zadnji zakon odajni odlok — odlok o svo jem razpustu.
Na svojem zadnjem zasedanju je Ljudska skupščina FLRJ sprejela še dva izredno važna zakona, ki izpopolnjujeta tisti del naše zakonodaje, katerega prvenstvena naloga je demokratizacija našega javnega življenja, okrepitev zakonitosti in zaščita državljanskih svoboščin, t. j. zakon o pravicah in dolžnosti, volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev in novi zakonik o kazenskem postopku.
S tem je Ljudska skupščina FLRJ, ki je bila izvoljena 1. 1950, izpolnila svojo nalogo in se je z današnjim dnem razšla, hkrati pa je Zvezni izvršni svet razpisal volitve za novo Ljudsko skupščino, t. j. za Zvezni svet in Svet proizvajalcev Ljudske skupščine FLRJ, ki bodo 22. novembra t. L
Močno orožje za zaščito socialističnega reda in državljanskih svoboščin
nji. Vprašanje, komu lahko takšno početje škoduje, in vprašanje, kdo je na takšnih zločinih zainteresiran.
Brez dvoma bi lahko zločinski vandalizem nacističnih banditov in celotna hujskaška gonja fašistično-klerikalne reakcije na Koroškem škodovala predvsem najbolj življenjskim interesom Avstrije. Povsem razumljivo je, da pomeni vsak pojav oživljanja nacizma v Avstriji oviro v borbi za dosego suverenosti in za sklenitev državne pogodbe. Prav gotovo škodujejo še posebej'takšna dejanja, ki lahko služijo sovražnikom sklenitve avstrijske državne pogodbe za argument, da nacisti še danes v Avstriji rušijo in onečaščajo spomenike in grobove padlih zavezniških borcev, ki jih ščiti celo poseben člen predloga državne pogodbe. Onemogočanje zločinske dejavnosti nacističnih banditov v bodoče in kaznovanje storilcev in pobudnikov za že storjene zločine ter povrnitev povzročene škode so torej predvsem v interesu avstrijskih demokratičnih množic.
In še vprašanje o lem, kdo si želi zastrupljanja dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Brez dvoma ne ravnajo koroški Šovinisti samo po lastnem občutku. Razna dejstva, predvsem pa časovna povezanost z izzivanji italijanskih vojnih hujskačev na jugoslovanski zahodni meji dajejo dovolj podlage za domneve, da je tudi šovinistična kampanja koroške reakcije turno sestavni del splošnega, širšega protijugoslovanskega manevra raznih agresivnih sil.
Upamo, da bo tudi demokratična avstrijska javnost znala uspešno prekrižati takšne račune. Saj se poč vsi predobro spominjamo preizkušenih receptov fašističnih razbojnikov. Preko požigov kulturnih ustanov, preko ropanja domačij in ubijanja najboljših pripadnikov narodnih manjšin so si fašisti že večkrat pripravljali pot do nasilja nad lastnim ljudstvom in do agresije proti drugim narodom. Kazen velikovškim zločincem in obnovitev velikovškega spomenika naj bi bila najdostojnejša odgovora nacističnim banditom.
V imenu naše javnosti pa bi radi dodali še eno misel. Čeprav je jasno, da je treba najti in kaznovati storilce, ki so minirali partizanski spomenik, se nam dozdeva, da to le ni osnovno vprašanje. Takšnih pokvarjencev, ki so za dobro nagrado pripravljeni za največja barbarstva, se bo še vedno našlo dovolj. Prepričani smo, da bi bilo treba udariti po glavnih krivcih, po pobudnikih zločina, in teh ni niti potrebno posebej iskati. Tre-ba bi bilo pobrskati po najbližji preteklosti in samo ugotoviti, kdo je ves čas sistematično ščuval proti partizanskemu spomeniku, kdo je ob sedemstoletnici Velikovca ukazal prekriti spomenik z vejami, kdo je trdil, da figure na spomeniku predstavljajo morilce nedolžnih ljudi, in podobno. T e hujskače, ki so dejanski krivci za velikovški zločin, bi bilo treba najostreje kaznovati. In če si smemo dovoliti nasvet, — tudi denar za obnovo spomenika bi bilo najbolje poiskati pri njih. Saj bi se denar prav gotovo prej našel pri raznih malih in velikih časopisih in pri raznih privatnih veleposestvih, kakor pa kje drugod,	J. K,
Beograd, 11. sept. Na skupni seji obeh domov Ljudske skupščine, ki ji je predsedoval Josip Vidmar, »e je včeraj nadaljevala razprava o predlogu zakonika o kazenskem postopku. Po poročilih poročevalcev obeh zakonodajnih odborov je povzel besedo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Moia Pi jade, ki je v daljšem ekspozeju poudaril, da je predloženi zakonik o kazenskem postopku rezultat pobude, ki jo je dal tov. Aleksander Rankovič na IV. plenumu S tem zakonom dobiva naša Centralnega komiteja KPJ februarja 1950 in resolucije te-
Montgomery pride v Jugoslavijo
Beograd, 11. sept. Jugopress je izvedel, da bo britanski maršal lord Montgomery od 15. do 20. sept. v Jugoslaviji kot gost predsednika republike Tita. ■— Lord Montgomery bo prispel v Zagreti 15. sept. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji bo obiskal tudi Ljubljano, Bled, Postojno in Dubrovnik. 20. sept. bo odpotoval v Atene.
ga plenuma o nadaljnji krepitvi našega pravosodja in zakonitosti. Ta zakonik je močen dokaz, s kakšnim uspehom so bile ostvarjene zamisli IV. plenuma, socialistična demokracija močno orožje tako za zaščito socialističnega reda kot za zaščito osebnih pravic in državljanskih svoboščin, kar je notranja nujnost in sestavni del socialistične demokracije.
Moša Pijade je v svojem govoru poudaril, da Je družbeni razvoj zadnjih let, v katerih smo gradili naš Socialistični red, v celoti potrdil, da z graditvijo' socialistične demokracije neminovno raste tudi zavest državljanov o vrednosti njihove osebne svobode in njihovih človečanskih pravic, o vlogi posameznega državljana pri upravljanju družbenega življenja, in da zato ni mogoče ločiti krepitve državljanske zavesti ob kolektivnem delu pri graditvi nove družbene organizacije od krepitve njihove zavesti glede osebnih pravic in osebne svobode.
Govoreč o novem družbenem redu, kjer neposredni proizvajalci sami upravljajo podjetja, v katerih delajo, Je Moša Pijade naglasil, da raste s tem tudi
njihov odpor proti slehernemu dejanju, ki bi rušilo graditev socialističnega reda, v zvezi s tem pa tudi proti vsakemu de. lovanju birokratske samovolje in kršitve zakonitosti. S tem pa raste tudi sposobnost, da opazijo različne negativne in škodljive pojave in njihova volja boriti se proti njim.
Ko je naglasil važnost novega zakonika o kazenskem postopku, je Moša Pijade poudaril, da bo še potrebna borba za njegovo pravilno izvajanje. Po eni stami naše pravosodje še ni dograjeno in bodoča Ljudska skupščina FLRJ bo morala še izdati nove zakone o organizaciji sodišč, o javnem tožilstvu, o advokaturi ter o civilnem in
upravnem postopku. Potrebne bodo tudi pomembnejše spre" membe v kazenskem zakoniku, ki je zlasti glede na novi gospodarski sistem že zastarel, čeprav je bil sprejet šele pred dvemi leti in pol.
Zatem je Moša Pijade podal obširen statističen pregled o dosedanjem delu sodišč in preiskovalnih organov UDV ter poudaril težave, s katerimi se morajo boriti sodišča po eni strani zaradi pomanjkanja osebja, na drugi strani pa zaradi neprimernih prostorov in pomanjkanje opreme. Kljub vsem težavam pa se opaža viden porast kvalitete sodišč in kvalitete razsodb. Novi kazenski zakonik daje sodiščem še pomembnejšo vlogo; zato se je treba še bolj boriti za zakonitost in strogo zahtevati od sodišč, da se drže zakonov in da so neodvisna. To pa seveda ne pomeni, je poudaril Moša Pijade, da bi mogla sodišča delati kot da so izven socialističnega reda in kot da ni ena njihovih osnovnih nalog prav zaščita tega reda, ki mora biti v svesti sodnikov prav ta. ko vodilna nit kot zaščita pravic in svobode državljanov.
Govoreč o delu preiskovalne službe Uprave državne varnosti je Moša Pijade naglasil, da od
L 1948 število aretacij stalno pada. Leta 1952 je bilo aretira, nih za 66% manj kot v 1. 1948 in za 70% manj kot v letu 1949. To govori po eni strani, da je sovražna aktivnost zaradi krepitve naše politične moči oslabela, po drugi strani pa, da se je poostril kriterij organov UDV. Znatno se je tudi zmanjšalo število neupravičenih aretacij. Kljub temu pa se še doga. jajo neupravičene aretacije, pri katerih se mora potem postopek ustaviti. Najboljši je v tem pogledu položaj v Sloveniji, najslabši pa v Crni gori. Napredek se kaže tudi v spoštovanju zakonitih rokov preiskave.
V zvezi s tem je Moša Pijade poudaril, da so nadrejeni organi vztrajno vodili borbo za zakonitost in odpravo vsake samovolje.
Medtem, ko so kriminalni zločini v zadnjih dveh letih v porastu, pa kazniva dejanja zoper narod in državo stalno padajo. Večina teh dejanj se nanaša na nedovoljen prenod čez mejo. V večini primerov gre z» pustolovščine, rodbinske zveze, mnogo pa je zaslepljencev, ki mislijo, da se cedita v tujini med in mleko. Organi državne varnosti so zelo usrešno odkri.
(Nadaljevanje na 2. stcani)
Razpis volitev v Zvezni svet in Svet proizvajalcev
Z odlokom zveznega izvršnega sveta so razpisane volitve v Zvezni svet za 22. november, v Svet proizvajalcev pa od 22. do 28. novembra
PREDSEDNIK REPUBLIKE MARŠAL TITO V ŠIBENIKU
Povsod na Jadranu mu prireja ljudstvo prisrčne ovacije
so spremljali ladjo, s katero je potoval tovariš Tito, so predsedniku ni svojemu vrhovnemu poveljniku čestitali z uspelim de-filejem. Maršal Tito je nato povabil nekatere častnike na kosilo, ponoči pa se je s sprema stvom odpeljal v Split.
Mornarji in oficirji splitske garnizije so poslali maršalu Titu s proslave 11-lefcnice Jugoslovanske vojne mornarice pozdravno pismo, v katerem se mu zahvaljujejo za zaupanje, da se je z »Galebom« napotil na svoj prvi obisk Veliki Britaniji. Zagotavljajo mu, da jih italijanski hrup in iredentistična kampanja zaradi Trsta niti najmanj ne vznemirjata. »Pripravljeni smo izpolniti vsak Vaš ukaz za obrambo domovine, kot smo izpolnjevali Vaše ukaze med vojno, ko smo našo zemljo očistili italijanskih in drugih okupatorjev,« — je rečeno v brzojavki.
Split, 11. sept. Predsednik republike Josip Broz Tito je v sredo popoldne zapustil Šibenik. Včeraj je prenočil in bil .ves dan v bližini Rogoznice, ponoči pa se je z ladjo pripeljal v Split.
V sredo zjutraj se je predsednik Tito sprehajal s članom zveznega izvršnega sveta Ivanom Krajačičem vzdolž šibeni-škega pristanišča. Meščani, ki s0 ga čakali že od ranega jutra, so ga prisrčno pozdravljali. Ko si je ogledal pristanišče, je predsednik Tito povabil na ladjo skupino vodilnih osebnosti iz Šibenika in, se z njimi nekaj časa pogovarjal, nato pa se je z malo jahto »Podgorko« po reki Krki odpeljal v Skradin in si ogledal bližnje slapove. Prijetno presenečeni prebivalci Skradina so mu priredili prisrčno dobrodošlico.
Predsednik Tito sl je ogledal tudi tovarno glinice in aluminija v Lozovcu. V imenu delavcev in uslužbencev je predsednika republike sprejel in pozdravil predsednik upravnega odbora Jerko Truta, direktor Ivan Grazie m glavni inženir Blaženko Budenko pa sta mu razkazala tovarniške naprave, V razgovoru z voditelji podjetja in delavci se je predsednik Tito zanimal za delovne pogoje, za potrebe ljudi in nadaljnje razvojne možnosti podjetja. Okrog poldne se je vrnil k slapom, kjer so mu priredili kosilo. Po kosilu se je maršal Tito dal fotografirati z bratom Rada Končara, nato pa se je odpeljal v Zaton, malo vstaj-niško vas blizu Šibenika. Sprejem v Zatonu je bil nenavadno ganljiv. Matere padlih borcev so maršala zasule s cvetjem, ljudje so mu stiskali roko, mladina se je gnetla okoli njega in mu pela pesmi, drugi so mu spet pripovedovali o težkih dneh iz narodnoosvobodilne vojne, ko je italijanski fašistični okupator neusmiljeno rušil, požigaj in ubijal ljudi.
V sredo popoldne je bila v Šibeniku za Dan mornarice majhne, toda lepa svečanost Mornarji, podoficirji in oficirji s patrolnih ladij in rušilcev, ki
Beograd, 10. sept. (Tanjug) — Zvezni izvršni svet je sprejel nekaj odločb v zvezi z volitvami v Ljudsko skupščino, ki pridejo v poštev sedaj, ko je bila razpuščena Ljudska skupščina FLRJ drugega sklicanja Za vse te odločbe je Zvezni izvršni svet po-ошаасеп z ustavnim zakunum 111 z zakonom o pravicah in dolžnostih ter izvolitvi in odpokli cu zveznih ljudskih poslancev.
Prvi odlok se nanaša na razpis volitev v Zvezni svet in Svet proizvajalcev Ljudske skupščine FLRJ. Svet je sprejel sklep, da bodo volitve ljudskih poslancev v Zvezni svet, ki se volijo po okrajih m mestih, 22. nov. t. 1. na vsem področju FLRJ. Poslance, ki jih volijo za Zvezni svet republiški sveti ter pokrajinski in oblastni sveti, bcd0 morali ti sveti izvoliti potem ko bodo oni izvoljeni na volitvah, vendar prej, preden bo sklicana prva seja nove Zvezne ljudske skuščine.
Volitve ljudskih poslancev v Svet proizvajalcev bodo od 22. do 28, novembra 1953 na vsem ozemlju Jugoslavije, in to v dneh, ki jih bo določila zvezna volilna komisija.
Po isti odločbi bo določen rok, do kdaj se bo lahko do razpisa volitev, vnašalo popravke v splošne volilne imenike po čl. 21 zakona o volilnih spiskih, ki se bo računal od 1. oktobra 1953. Za izvajanje te odločbe bo skrbela zvezna volilna komisija
zanesti na to, da bo spoStovala najosnovnejša načela etnične morale, ki se jih ne drži niti v mednarodnih odnosih niti nasproti lastnemu narodu.
Tržaški časopisi o izjavi dr. Aleša Beblerja
TRST, 11. sept. (Tanjug). Da-višnji »Primorski dnevnik« posveča veliko pozornost izjavi, ki jo je dal pred obema domoma ljudske skupščine podsekretar državnega sekretariata za zunanje zadeve, dr. Aleš Bebler o položaju na jugoslovanski meji. Beblerjevo izjavo je priobčil danes tudi neodvisni »Corriere di Trieste«, ki piše v naslovu, da bo Jugoslavija branila svoje interese mimo, dostojanstveno in odločno.
»Primorski dnevnik« je objavil danes tudi članek, v katerem piše, da sedaj ni nobenih znamenj, da bi se zmanjšal obseg italijanskih provokacij proti Jugoslaviji.
Navajajoč vzroke, zaradi katerih se je rimska vlada poslužila skrajno sovražnega nastopa proti Jugoslaviji, ugotavlja časopis, da je v Italiji na oblasti italijanska buržoazija, katere izraz je grabežljivi imperializem in politično šakalstvo. To italijanska buržoazija, nadaljuje »Primorski dnevnik«, je v zadnjih desetletjih neštetokrat dokazala, da ji ni mogoče verjeti in da m ni mogoče
Ta odločba bo objavljena 31. septembra v Uradnem listu in bo s tem dnem tudi stopila v
veljavo;
Z drugo odločbo zveznega Izvršnega sveta je določeno število ljudskih poslancev, ki bodo na novembrskih volitvah izvoljeni v Zvezni svet in Svet proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. V tej odločbi je najprej določeno število ljudskih poslancev za Zvezni svet in nato še za Svet proizvajalcev.
Za določitev števila poslancev za Zvezni svet' navaja zvezni izvršni svet v začetku odločbe številčno stanje celotnega prebivalstva Jugoslavije in prebivalstva posameznih republik po uradnih statističnih podatkih zadnjega popisa prebivalstva, ki je bil 31. marca t, 1. Odločba nato določa, da se na podlagi skupnega števila prebivalstva Jugoslavije in po ustavnem določilu, ki pravi, da se v Zvezni svet voli na 60.000 prebivalcev en poslanec, mora izvoliti na vsem ozemlju FLRJ po okrajih in mestih 282 ljudskih poslancev.
Po tej razdelitvi se bo izvolilo, v ljudski republiki Srbiji 117 poslancev, od katerih v AP Voh vođini 29 in v Avtonomni ko-sovsko-metohijski oblasti 14, v LR Hrvatski 65 poslancev, v LR Sloveniji 24, v LR Bosni in Hercegovini 47, v LR Makedoniji 22 in. v LR Crai gori 7 poslancev v Zvezni svet.
V tistem delu odločbe, kjer se določa število poslancev za Svet proizvajalcev, se najprej ugotavlja, da skupno število prebivalstva, ki predstavlja proizvajalce Jugoslavije, znaša 14,187.649. Na podlagi tega števila ki je tudi ugotovljeno po uradnih statističnih podatkih in po ustavnem določilu, da se voli v Svet proiz-vaia'oev po pns’enpc na 70 000
Na bloku pri Fernetičih (Sežana) med «ono A STO tu Jugoslavijo je civilna policija ovirala prebod Tržačanov, namenjenih na ve* Ulm partizansko slavje na Okroglici
prebivalcev, bosta v Svet proizvajalcev Ljudske skupščine FLRJ izvoljena na vsem oezmiju Jugoslavije 202 poslanca. Odločba nadalje določa, da znaš» po zakonu o družbenem planu FLRJ za leto 1953 celotna druzoena bruto proizvodnja za to leto 979.337 milijonov dinarjev, po odštetju razlike pri cenah blaga v prometu s tujino pa 969.337 milijonov dinarjev.
Po tem družbenem planu se mora od celotnega zneska družbenega bruto produkta ustvariti v posameznih proizvodnih skupinah: v skupini industrije, trgovine in obrtništva 645.883 milijonov dinarjev, kar znaša 66;63“/* celotnega bruto produkta. Y skupini kmetijstva 323.454 milijonov dinarjev, kar znaša 33.37% skupnega bruto produkta Ker po čl. 140 odstavka 2 zakona o pravicah in dolžnostih ter izvolitvi in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev pripada vsaki proizvodni skupini toliko ljudskih poslancev za Svet proizvajalcev kolikor je odstotno udeležena skupina rri skupnem produktu, je po sklepu zveznega izvršnega sveta določeno, da se ud skupnega števila ljudskih poslancev za Svet proizvajalcev izvoli: v skupini industrije, trgovine in obrti 135 poslancev in v skupini kmetijstvo 67 Po zakonskih predpisih je zvezni izvršni svet nadalje doTorii -i;i 40 \r r sames- h nr-v-izvodnih skupinah na področju ljudskih republik izvoli naslednje število poslancev: v LR Srbili — v sktrrvrii	;P. to-
govine in obrti 44 ljudskih poslancev, v skupini kmetijstva pa 30 ljudskih poslancev; v LR Hrvatski v prvi skupini 35, v dru-p 14; v LR Sloveniji v prvi skupini 18, v drugi 4, v LR BiH v prvi 25 ter v drugi 12, v LR Makedoniji v prvi skupini 10, v drugi 5, ter v Crni gori v prvi skupini, to je v skupini industrije, trgovine in obrtništva 3 ter v skupini kmetijstva 2 ljudska poslanca.
Tudi ta sklep bo objavljen v Uradnem Hstu FLRJ 13 sept. 1953 ter bo s tem dnem stopil tudi v veljavo.
Tretjo odločba, k; io i» vnooiel zvezni Izvršni svet, je odločba o razdelitvi ozemlja FLRJ na volilne okraje za izvolitev ljudskih poslancev, ki bodo v novembru t. 1. izvoljeni po okrajih in mestih v Zvezni svet Liudske skupščin» FLRJ.
S četrto odločbo je zvezni izvršni svet določil volilne okraje za izvolitev ljudskih poslancev v Svet proizvajalcev Zvezne skupščine FLRJ. ki bodo. kakor že rečeno, od 22 do 28 novembra 1953.
Tudi ta odočba, kakor tudi odločba o imenovanju zvezne volilne komisije bo objavljena v Uradnem listu FLRJ 13. septembri* t. 1.
Zasedanje Ljudske skupščine FLRJ končano
13. skupna seja MLO Ljubljana
Dr. Aleš Bebler o položaju na italijanski meji
¡(Nadaljevanje ■ 1. strani)
vali diverzante, teroriste in 3pi-jone, ki so se skušali vtihotapiti In onemogočili njihovo akcijo.
Nasprotno pa se opaža stalni porast gospodarskega kriminala. Množe se tudi kazniva dejanja zoper ljudsko imovino.
Na koncu svojega govora je Moia Pijade poudaril, da Je novi zakonik o kazenskem postopku velik korak naprej v na. šem pravnem življenju in izraz demokracije in humanosti. Predloženi zakon nudi vsa jamstva za zaščito pravic in svoboščin državljanov, zagotavlja popolno utrditev zakoniiosti in izraža zahteve tiste stopnje družbenega razvoja, na kateri smo danes.
Na včerajšnji seji je govoril nato ljudski poslanec dr. Josip Hrnčevič, ki je poudaril, da je najvažnejša sprememba prenos preiskave na sodišča in nov način sodelovanja med organi notranje uprave, javnega tožilstva in sodišča ter razširitev obto. ženčevih pravic do obrambe, kakor tudi razširitev pravic oškodovanca. Poudaril je, da je ta zakonski predlog pomemben korak naprej v izgraditvi in na. daljevanju demokratizacije na-ž'ga pravnega sistema. Poslanec Hrnčevič je nato kritiziral nekatere napake in slabosti sodišč, zlasti pa tiste sodnike, ki menijo, da javna kritika ne bi smela vplivati na delo sodišč. Tako mnenje izvira predvsem iz
njihovih lastnih slabosti. Nasprotno, v socialistični državi kot je naša, tako važen državni organ kot je sodišče, ne more biti nedosegljiv za javno kritiko. Poudaril je, da morajo sod. niki in porotniki budno paziti, da s kakim nepremišljenim sklepom ne dajo sovražnika vzroka za rovarjenje in vzbujanje nezadovoljstva med ljudstvom. Z izboljšanjem materialnih pogojev in izpopolnjenim sodnim kadroim bodo sodišča lahko premagala sedanje slabosti in uresničila nalogo, ki jim jo postavlja ta zakonski predlog.
Nato je govoril še ljudski poslanec Ninko Petrovič, ki je poudaril, da je tudi ta predlog kazenskega zakonika dokaz, kako skuš-, naša država uveljavljati načela deklaracije OZN o človečanskih pravicah. Predloženi zakonik pomeni najvišjo stopnjo demokratičnosti, ki Jo do danes pozna mednarodna praksa kazenskih zakonikov.
S tem je bila razprava o tem zakonskem predlogu končana, glasovanje o njem p a je bilo na ločenih sej.ah obeh domov, ki sta ga soglasno odobrila.
Ljudska skupščina je nato obravnavala predlog priporočila o imenovanju mest, ulic, gospodarskih organizacij, ustanov m družbenih organizacij, ki ga je predlagala skupina ljudskih poslancev.
Edvard Kardelj o preimenovanju ulic in podjetij
O tem predlogu je govoril ljudski poslanec Edvard Kardelj, ki so ga ljudski poslanci toplo pozdravili.
V svojem govoru je izrazil prepričanje, da to priporočilo v celoti ustreza vzdušju naše skupščine. Po zmagi revolucije je postalo običajno, da tovarne, podjetja, zadruge, ustanove ter celo ulice in mesta imenujejo po nekaterih še živečih političnih voditeljih. Ta navada se je tako razširila, da nosijo imena nekaterih tovarišev mnoga podjetja, vse od večjih tovarn pa do majhnih trgovinic.
Tov. Kardelj je poudaril, da se je to dogajalo brez vednosti prizadetih tovarišev ali pa celo proti njihovi lastni volji. Revolucija je do temeljev porušila stari državni politični in gospodarski stroj. Obrnila se je tudi proti nosilcem tega starega reda. Težnja revolucionarnih množic je šla za tem. da bi se afirmirala r volucija tudi s takim preimenovanjem. Pouđarj-’joč socialističen načrt, so delovni ljudje hoteli s takim preimenovanjem poudariti tudi voditelje, ki so ta načrt v njihovem imenu uveljavljali in branili. Po vseh iz-prememfcah, do katerih je prišlo v družbenih odnosih v naši državi, pa je tako početje le nell :kšen simbol ostankov birokracije v našem sistemu. Zato smatra, da je skrajni čas za odločne ukrepe, da se likvidira ta navada, ki je postala ne samo neokusna in politično nepotrebna, ampak celo škodljiva. Zato je treba prenehati z vsakim nadaljnjim imenovanjem ustanov itd. po živih ljudeh. Razrn teg-a bi bilo treba ta imena odstraniti s tovarn, zadrug, podjetij in z mestnih ulic ter mest. Edino ime tovariša Tita naj ostane zapisano na ulicah naših mest ter na naših tovarnah in ustanovah. Tu ne gre samo za to, je poudaril tov. Kardelj, da počastimo zasluge tovariša Tita za socialistično revolucijo in za neodvisnost naših narodov. Ime tovariša Tita je kot simbol v nerazdruž-ljivi zvezi z našo revolucijo tako v dobi narodnoosvobodilne borbe kot v dobi našega boja proti kominformu in državno-kapitalističnim tendencam birokracije. Zato izraža poudarjanje imena tovariša Tita predvsem voljo delovnih množic, ne popustiti na svoji socialistični poti pred nobenim reakcionarnim pritiskom, braniti neodvisnost države ter čuvati enotnost naših
narodov. Pa tudi tu je trefca pod-vzeti ukrep;, ki bodo omejili zlorabo al; vulgarne neokusnosti. Zato priporočilo tudi predlaga zveznemu izvršnemu svetu, naj izda ustrezne predpise, ki bodo določili postopek za imenovanje te ali one ustanove po tovarišu Titu.
Po govoru tov. Edvarda Kardelja, ki so ga sprejeli vsi poslanci z dolgotrajnim ploskanjem, je skupščina soglasno sprejela priporočilo ljudskim odborom, naj prenehajo imenovati mesta, kraje, ulice, trgovine, gospodarske organizacije, ustanove itd. po živih voditeljih in naj že dana imena iz-premenijo, pri čemer naj se po-silužijo imen in nazivov, ki ustrezajo namenom, katerim služijo. Za imenovanje po tovarišu Titu je potrebna predhodna odobritev zveznega izvršnega sveta v zvezi s postopkom, ki ga bo določil izvršni svet.
S sprejetjem teg* priporočila je bil izčrpan dnevni red 29. skupne seje, ki je bila s tem končana.
Takoj nato sta bili ločeni seji Zveznega sveta in Sveta narodov, na katerih so sprejeli predlog zakonika o kazenskem postopku in uvodni zakon za zakonik o kazenskem postopku.
Po teh ločenih sejah sta se oba domova Ljudske skupščine še enkrat sestala k zadnji seji II. sklica. Predsednik Vladimir Simič je predlagal kot edino točko dnevnega reda sklep o razpustu Ljudske skupščine FLRJ.
Pred prehodom na dnevni red pa je predsedujoči še obvestil Ljudsko skupščino, da je dobil od ljudskega poslanca Josipa Sestana vprašanje, ali so Italijani že umaknili svoje čete z naše meje.
Na to vprašanje je odgovoril ljudski poslanec in podsekretar državnega sekretariata za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, ki je dejal:
»Tovariši, na postavljeno vprašanje moram odgovoriti, da se po obvestilih državnega sekretariata za zunanje zadeve italijanske čete, ki so se v zadnjem času razporedile vzdolž naše meje, še niso vrnile v svoje prejšnje garnizije. Izredni ukrepi vojaškega značaja italijanske vlade so torej še vedno v veljavi.
V takem položaju državni sekretariat budno spremlja razvoj dogodkov In namerava pod-vzeti korake oziroma, če se bo pokazalo za potrebno, predlaga izvršnemu svetu določene ukrepe v duhu politike, ki so je izrazile že note državnega sekretariata italijanski vladi, izjave diplomatskim predstavnikom v Beogradu in govor predsednika republike na Okroglici.
Ne glede na korake, ki bi jih lahko sprožil bodoči položcj, pa bo Jugoslavija s svojim trdnim, a hkrati mirnim in dostojanstvenim stališčem znala ščititi ljudske interese.
Sklep o razpustu
Za tem je ljudski poslanec Vida Tomšič prečitala predlog sklepa Ljudske skupSčine FLRJ o njenem razpustu.
Pred glasovanjem o tem sklepu je ljudski poslanec Moša Pijade poudaril, da je skupščina uresničila vse, kar si je postavila za izvedbo ustavnega zakona. Opravila je zelo veliko
In pomembno delo. Navedel je najvažnejše zakone in sklepe ter izrazil prepričanje, da bodo vsi ljudski poslanci, ki so tako požrtvovalno opravljali poslanske dolžnosti, aktivni Judi v naporih, da bo tudj nova skupščina uspešno izvrševala svoje naloge. Nova skupščina bo pomenila začetek novega obdobja.
Predsednik Vladimir Simič je nato dal odlok o razpustu Ljudske skupščine FLRJ na glasovanje. Vsi poslanci so v znamenje pritrjevanja dvignili roko in potrdili svoj pristanek z dolgotrajnim ploskanjem.
Preden je zaključil zadnjo sejo, je predsednik Vladimir Simič poudaril pomen dela Ljudske skupščine II. sklica ter se spomnil umrlih tovarišev, predvsem pa odločnega in doslednega revolucionarja, Večletnega voditelja našega gospodarstva Borisa Kidriča. Vsi ljudski poslanci so stoje počastili njegov spomin z vzkliki »Slava mu!«. Svoj zaključni govor je predsednik Vlado Simič končal z besedami:
■Tovariši ljudski poslanci! Ljudska skupščina ln n.''ni člani so izpolnili svojo dolžnost in s svojim delom storili velik korak k nadaljnjemu svobodnemu socialističnemu razvoju naše države. To pa je prav tista pot razvoja, ld nas jo je učil in po njej vodil naš predsednik tovariš Tito.«
Vsi ljudski poslanci so vstali ter priredili dolgotrajne ovacije predsedniku republike maršalu Titu.
Ob koncu je predsednik Vladimir Simič še sporočil, da ostanejo poslanske pravice, ki jih uživajo ljudski poslanci, v veljavi do dneva volitev v novo Ljudsko skupščino.
Ob 12.30 se je končala skupna seja in s tem II. sklic Ljudske skupščine FLRJ.
Korak naprej k ureditvi ljubljanskega mestnega prometa — Odlok o uvedbi mestnih taks in prometnega davka zopet odklonjen — Prva faza reorganizacije mestnega prometa in za to potrebne rekonstrukcije bo stala 334 milijonov din
Ljubljana, 11. sept. Morda bolj kot doslej je prišla na današnji XIII. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO Ljubljana do izraza preudarnost, s katero so ljudski odborniki razpravljali in glasovali o posameznih točkah dnevnega reda. Ze k predlogu dnevnega reda so odborniki imeli pripombe, zaradi katerih je bilo treba razpravljanje o tej ali oni točki dnevnega reda preložiti na prihodnjo sejo. Ta usoda je takoj zadela kar prvo točko, t j. razpravo in sklepanje o odloku o uvedbi mestnih taks in prometnega davka. Odborniki so namreč ugotovili, da v nasprotju s sklepom prejšnje seje ta odlok iz neznanih razlogov n{ bil dan v javno razpravo. Danes so sklenili nadoknaditi zamujeno, dati odlok preko časopisja v javno razpravo in dokončno sklepati o njem na prvi prihodnji seji, ki naj bi bila čez en teden. Odpadle so oz. spremenjene so bile še nekatere druge točke dnevnega reda.
Največ časa so ljudski odborniki porabili za sklepanje o raznih izplačilih iz proračunske rezerve, zlasti pa iz sklada davka na plače. Za izplačila iz proračunske rezerve v skupnem znesku komaj dobrih 196,000 din ni bilo težav, dlje pa se je zavleklo okrog dodatnih 18 milijonov din za ceste in 70 milijonov din Za električno cestno železnico.
Z 18 milijoni din bo uprava cest nadaljevala dela na Smar-tinski in Roški cesti, tlakovala s hladno emulzijo hodnik ob Celovški cesti (pred železniško ambulanto) in pripravila program cestnih del za L 1945.
Kakor znano, bo treba že v začetku novembra dati iz prometa 40% dosedanjih tramvajskih voz. O tem smo pisali in se ne bi pri podrobnostih ustavljali. Na vprašanje, kakšen bo potem cestni promet v Ljubljani, pa je dala prvi realen odgovor današnja seja. Za začetna dela (podaljšanje tro-lejbusnega omrežja mimo Ajdovščine do remize, nabava 12 trolejbusov in 11 avtobusov, rekonstrukcija remize ter ureditev parkirnega prostora) je potrebnih 234 milijonov din. Večji del tega zneska bodo dobili letos iz davka na plače (70 milijonov), od taks (10 milijonov) in, kakor upajo, iz dotacije republike (70 milijonov). Razliko 84 milijonov din pa bi
krili iz sredstev v 1- 1954, ko
bi bilo treba ta dela do konca I. polletja končati. Dokaj dolga razprava o tem, ali naj da MLO Električni cestni železnici denar kot dotacijo ali kredit, se je končala v korist dotacije in s tem ECZ. Odločno so ljudski odborniki odklonili, da bi po zgledu Sarajeva in dveh, treh drugih mest v naši državj nabavili zastarele, že amortizirane avtobuse iz Anglije, češ če za Angleže niso dobri in že izstrošeni, zakaj bi pa nam prišli prav. Nova avtobusna proga Lavrica—Glavni kolodvor, ki bo nadomestila tramvaj Rakovnik—Magistrat, bo šla po cestah, na katerih bo prišla prav tudi precejšnjemu delu Trnovčanov. Poleg tega je upati, da bo mogla ECZ z rezervo avtobusov vsaj v urah največje potrebe (zjutraj in opoldne, ko hodijo ljudje v službo in šolo, oziroma izven nje) povezati z mestom še večji del Trnovega.
Železarna Jesenice znižala cene svojih proizvodov
Cene vsem proizvodom se bodo znižale s i. oktobrom za 3 % ali za 1 do 10 din pri kg.
Jesenice, 11. sept. Na današnji zgledu jeseniške železarne ter pre-
Pred jutrišnjo svečanostjo na Rabu
Rab 11. sept. (po telefonu). — Jutri slavi starj Rab deseto obletnico osvoboditve. Osvobodili So ga slovenski in hrvatski interniranci, ki so razorožili italijansko posadko 2200 mož. Zato je razumljivo, kako tesno je povezana ta obletnica z jutrišnjo svečanostjo odkritja novo. urejenega grobišča tisočev slovenskih in hrvatskih žrtev rab-skih taborišč.
Jutri dopoldne ob 9 bo imel OLO Rab—Pag svečano sejo, nakar bodo odprli spominsko razstavo. Ta prikazuje osvobodilni boj otočanov Raba in Paga ter povojni gospodarski in kulturni razvoj teh krajev. Velik del razstave je posvečen bivšim rab-skim taboriščem. Ta del razstave je uredil prof. Janko Jarc. Razstava prikazuje italijanske dokumente o pripravah za internacije, vrsto dokumentov o nastanku in razvoju raibskih taborišč.
V drugem delu so prikazane žrtve taborišč in dokumenti, v
Skupina mladincev Iz Dorice na obiska po Sloveniji
Skupina mladincev iz Gorice, ki se je kljub neštetim šikanam in tudi grožnjam s strani italijanskih iredentistov in komin-formovcev, kakor tudi organov italijanske oblasti udeležila proslave na Ikroglici, si je v ponedeljek in torek 7. in 8. t. m. kot gost centralnega in mestnega komiteja Ljudske mladine Slovenije ogledala Ljubljano m še nekatere kraje na Gorenjskem. Razen kulturnih znamenitosti Ljubljane, so si mladinci iz Gorice ogledali Litostroj in telesnovzgojni dom ter dom
Razstava „Petdeset let jugoslovanskega slikarstva" v Moderni galeriji
LJUBLJANA, 11. sept. V dvorani Moderne galerije je bila nocoj ob 18. uri odprta velika reprezentativna razstava >Petdeset let jugoslovanskega slikarstva.. Razstava je bila orgagnizirana na pobudo Sveta za prosveto in kulturo pri zvezni vladi in prvič postavljena letos maja meseca v Zagrebu. Njen namen je nckak'sen p-egled in obračun likovnih prizadevanj jugoslovanskih narodov v zadnjih petih desetletjih, obenem pa naj bi omogočila tudi standarden izbor del za reprezentanco našega slikarstva v tujini. Urejena je po načelu zgodovinskega razvoja treh poglavitnih slikarskih središč Beograda, Zagreba in Ljubljane. V sedanjem obsegu šteje razstava okrog 160 eksponatov, pri čemer jt zagrebški oziroma hrvatski de-
lei prišel v Ljubljano, zal, nekoliko okrnjen. Kljub temu nudi razstava široko panoramo jugoslovanskega slikarstva od impresionizmu dalje in pomeni izredno manifestacijo naših slikarskih in umetniških dosežkov.
Ob nocojšnji otvoritvi je najprej pozdravil navzoče ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik, nato je o likovnih značilnostih razstave govoril akademik dr. France Stele, formalno pa je razstavo odprl predsednik Sveta za prosveto in kulturo dr. Anton Melik.
Slovesnosti so prisostvovali predstavniki oblasti, med njimi člani izvršnega sveta Boris Ziherl, Vladimir Krivic in Zoran Polič ter sekretar Sveta za prosveto in kulturo Vlado Vodopivec, zastopniki kulturnih ustanov, rektorji Univerze in visokih šol, akademiki ter številni drugi odlični predstavniki kulturnega in javnega življenja.
»Svobode« v Zg. Šiški, pred grobnico narodnih herojev pa So položili šopek rdečih nage-ljev. V ponedeljek zvečer jim je mestni komite Ljudske mladine Slovenije priredil v hotelu »Bellevue« sprejem, na katerem je govoril predsednik MK LMS Vinko Trček. Naslednjega dne so se odpeljali na Bled in Bohinj ter si spotoma ogledali tu di tovarni »Savo« in »Iskro« v Kranju ter obiskali nekdanjo kaznilnico v Begunjah in Prešernov rojstni dom v Vrbi.
Vsepovsod, koder so hodili, so mladinci iz Gorice ki so bili po večini prvič v Ljubljani in na Gorenjskem naleteli na najbolj prisrčen sprejem. S šopki cvetja so jih med drugim sprejeli v tovarni »Iskra« v Kranju, kakor tudi pionirji iz Kranja, mestna občina v Kranju pa jim je priredila kosilo, na katerem je govoril predsednik mestne občine tov. Hafner, zastopnica mladine tov. Zvonka pa jim je poklonila v spomin lepo sliko mesta Kranja. Na izredno prisrčen sprejem so naleteli tudi v Škofji Loki, kjer so jih poleg mladincev pričakali tudi zastopniki JLA. Ob koncu dvodnevnega obiska v Sloveniji pa se je od njih poslovil predsednik CK LMS tov. Tine Remškar.
Mladinci iz Gorice, med katerimi so bili tudi taki, ki so že več let brezposelni, so se čudiil življenju in razmeram pri nas ter jih primerjali z razmerami v Gorici kjer slovenska mladina nima niti zagotovljene eksistence, kaj šele. da bi imela tudi dvorane in kulturne domove za kulturno In telesnovzgojno ter politično udeistvovanje. Ko je prišel čas odhoda, so se poln! najglobljih vtisov poslovili od svojih gostiteljev.	-pas.
katerih Italijani poročajo, da je na Rabu možno internirati nad 2U.000 ljudi, da bo ta dotok lahko vsak mesec rastel za najmanj 5000, ker pokopališče Lahko sprejme prav tako 20.000 mrtvih in ga je možno tudi povečati. Med drugimi predmeti je razstavljen tudi originalni bič, s katerim je poveljnik taborišč Cuiuli mučil in pretepal internirance.
Tretji del je posvečen politični to vojaški organizaciji internirancev. Tu so razstavljeni originalni dokumenti organizacije OF v taborišču, njihova korespondenca s partijskimi organizacijami in partizanskimi enotami dalje list, ki ga je organizacija OF izdajala ilegalno v taborišču, proglasi organizacije internirancem, akcije rabske brigade itd. Razstava je lepo urejena in vlada že sedaj med domačini in turisti zanjo veliko zanimanje.
Jutri zvečer bo svečana akademija v proslavo desete obletnice osvoboditve Raba in Paga. Na njej bosta sodelovali tudi rudarska godba ¡z Trbovelj in godba LM iz Ljubljane. Ob 20 urj pa bo rabska noč. Vsa obala in morje bosta svečano razsvetljeni, po morju bo križarilo nad 300 jadrnic. Na Velebitu bodo ognjemet in kresovi.
Jutri pridejo na Rab tudi že prve posebne l-adje, ki bodo pripeljale udeležence nedeljskih svečanosti iz Slovenije. Prva ladja prispe zjutraj okrog osme ure, druga opoldne, tretja zvečer.
Prav tako je napovedalo svoj prihod na nedeljske svečanosti nad 10.000 prebivalcev severnega Primorja. Iz Reke jih pride 1000, iz okraja Crikvenica 2500, okraja Senj 2000, s Paga 2500, s Krka, Lošinja in Cresa, otokov, ki jih je osvobodila Rabska brigada 2000, to z Ratta samega nad 3000. Tako se bo v nedeljo zbralo na pokopališču italijanskih žrtev nad 15.000 ljudi, ki
bodo zgovorno obsodili zločine italijanske vladavine na tem lepem otoku severnega Jadrana.
Dela na novourejenem grobi, šču internirancev so končana. Grobove je prerasla sveža mia da trava. Prav tako so postavljene spominske plošče na mestih, kjer so stala pred desetimi leti taborišča, clanes pa dozoreva koruza.
Reb in ves otok je v zastavah. Delo bodo jutri povsod prekinili. Iz vasi bodo prišli k morju, da pozdravijo svojce rabskih žrtev in mnoge preživele internirance, katerih se domačini spominjajo zlasti iz dni osvoboditve. Nedeljska svečanost bo praznik bratstva naših narodov, skovanega v osvobodilnem boju tudi med Interniranci in prebivalci tukajšnjih krajev, katere je povezala mržnja do tujega tirana in skupni napori za osvoboditev.	F. D.
seji delavskega sveta železarne Jesenice je bil sprejet sklep, da železarna zniža cene svojim proizvodom, ki jih potrebuje naše gospodarstvo in predelovalna industrija. Do tega koristnega sklepa so prišli jeseniški kovinarji na osnovi ugotovitve, da se je povečala delovna disciplina ter strokovno tehnično znanje in s tem tudi storilnost v zadnjih letih za 25 odstotkov. Cene svojim izdelkom so lahko znižal; tudi zaradi mehanizacije in izboljšanja obratovanja skoraj v vseh obratih. Dosegli so tudi veliko zmanjšanje uporabe koksa in znatno izboljšali kvaliteto surovega železa. Pobuda za znižanje cen je prišla neposredno ¡z delavskih vrst in pričakovati bi bilo, da bodo ta zgled posnemale tudi ostale železarne v naši državi. Delovni kolektiv jeseniške železarne je hkrati naslovil poziv na vse delavne kolektive v Sloveniji, naj slede
Tuje delegacije na manevrih JLA
Zagreb, 11. sept. Na letošnjih manevrih na zagrebškem vojaškem področju bodo kot opazovalci prisostvovale poleg drugih tudi vojaške delegacije ZDA in Francije. Obe delegaciji sta že najavljeni, kakor tudi imena članov, ki bodo te dni prispeli v Zagreb.
Savinja prestopila bregove
Po nalivih, kj so trajali vso noč od četrtka na petek, in po neprestanem deževju v petek so Savinja in njeni pritoki na nekaterih mestih prestopili bregove. V Celju je vdrla voda tudi v mnoge kleti; v popoldanskih urah v petek je začela voda rahlo upadati. Večje škode doslej ni.
mogovnikov Zabukovica in Senovo ter znižajo cene svojim proizvodom. S tem bodo v največji meri koristili delovnim ljudem, dvignili vrednost dinarja in s tem hkrati tudi življenjsko raven delovnih ljudi. Jeseniški železarji hkrati napovedujejo, da bodo z novim letom še nadalje znižali cene svojin» proizvodom.
Povabilo na proslavo jo letnice Paname
Beograd, 11. sept. Jugopress je izvedel, da je jugoslovanska vlada sprejela vabilo panamske vlade, da pošlje svoje predstavnike na proslavo 50-letnice republike Paname. Proslava bo od 31. okt. do 5. nov. letos. Pričakujejo, da bo v kratkem določena jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila svečanosti
Naši delegati za Interparlamentarno unijo
Beograd, 11. sept. Jugopress je izvedel, da bosta Vladimir Popovič, jugoslovanski veleposlanik v ZDA in Leo Mates, stalni predstavnik Jugoslavije v OZN, zastopala jugoslovanske parlamentarce na 42. konferenci Interparlamentarne unije, ki bo od 8. do 14. oktobra v Washington«. Leo Mates in Vladimir Popovič bosta zastopala jugoslovanski podik omite	Interparlamentarne
umije, čeprav jima je potekel poslanski mandat zaradi raizpusta jugoslovanske skupščine. Statut Interparlamentarne unije namro dopušča, da stari člani sodelujejo v delu unije, dokler ni izeoljen nov parlament.
Danes bo odprt 7. mednarodni zagrebški velesejem
1232 razstavljalcev s 3730 proizvodi
Danes ob 11. uri bo svečano odprt 7. povojni zagrebški mednarodni velesejem. Kako veliko zanimanje vlada za ta velesejem, je mogoče videti po tem, da si je 10 naših in mnogo tujih podjetij moralo zgraditi svoje lastne paviljone na prostoru, ki je bil določen za zelenje in prehode. Po svojem obsegu je letošnji mednarodni velesejem za skoro 40% večji od lanskega.
Domača podjetja razstavljajo na 9060 kvadratnih metrih v 485 oddelkih, inozemska pa v 688 oddelkih na 17.158 kvadratnih metrih prostora. Skupno je 458 domačih in 731 inozemskih razstavljalcev, posebej pa razstavlja še 43 naših izvoznih podjetij, tako da je skupno 1232 razstavljalcev, ki razstav-
NA OSIJEŠKEM SEJMU
Nagrajeni kmetijski razstavljalci
Prvo nagrado ioo.ooo dinarjev je prejelo posestvo za pridelovanje semen kmetijske znanstvenoraziskovalne postaje v Osijeku
O osiješkem sejmu, ki je trajal od 29. avgusta do 6 septembra. in uspelih kupčijah smo že pisali. P0 končanem sejmu pa je dal posebno izjavo direktor Stjepan Ilakovac. Poudaril je med drugim komercialni uspeh sejma, saj je bilo sklenjenih po. godb za dobavo blaga v skupnem znesku 5 milijard dinarjev, sejem pa je obiskalo nad 80.000 ljudi. Ta uspeh je tem večji, ker so se mnogi kupci vzdržali večjih nakupov, češ pred nami je zagrebški velesejem in nikakor ne gre, da ga ne bi obiskali in sklenili nekaj večjih kupčij tudi tam.
Poseben dogodek je bila nagraditev najboljših pridelovalcev žitnih semen. Tekmovanja
za nagrade se je udeležilo 54 privatnih, 16 zadružnih in 14 državnih kmečkih razstavljalcev, in to s stotinami vrst žita in drugih kmečkih pridelkov. Prvo nagrado v znesku 100.000 dinarjev je dobilo posestvo za pridelovanje semen kmetijske znanstvenoraziskovalne postaje v Osijeku, razen tega pa so prejeli trije razstavljalci nagrade po 50.000 dinarjev, 8 razstavljalcev po 25.000 dinarjev. 16 razstavljalcev po 15.000 dinarjev in 23. razstavljalcev po 10.000 dinarjev. Vsi razstavljalci kmečkih pridelkov so ob svečani razdelitvi nagrad obljubili, da bodo sodelovali na sejmu tudi prihodnje leto, in to s še večjim številom ln novimi vrstami pridelkov.
ljajo v skupinah 3730 proizvodov.
Po letošnjem velesejmu se vidi, da je naša industrija dosegla takšno stopnjo, da že lahko uspešno tekmuje z industrijo drugih držav. Vedno večji uspehi na inozemskih tržiščih dokazujejo, da ne naši izdelki po kvaliteti in solidnosti lahko merijo z inozemskimi. Zaradi tega ima naša država na letošnjem zagrebškem velesejmu veliko večje možnosti in pogoje za plasma svojih iz, delkov v inozemstvu kot doslej.
Indija prvič razstavlja
Zagreb, n. sept. Letos prvič razstavlja na zagrebškem mednarodnem velesejmu tudi Indija. Njena udeležba na velesejmu potrjuje dobro volja indijske vlade in gospodarstvenikov, doseči z nami čim boljše gospodarske stike. »Naš prvi nastop na velesejmu v Jugoslaviji« — je dejal našemu dopisniku predstavnik indijskega trgovinskega ministrstva g. S. R. Mahadev — »ima za cilj izpopolniti seznam trgovinskih artiklov, o katerih sta se Indija in Jugoslavija dogovorili julija. Naša razstava je propagandna, ker žejimo v prvi vrsti opozoriti jugoslovanske interesente na naše možnosti izvoza in nato seveda sklepati tudi kupčije. Upam, da bo ta velesejem velike važnosti za izmenjavo predvsem industrijskih izdelkov med Indijo in Jugoslavijo.« Indija razstavlja tekstilne, kemične, galanterijske, usnjene in druge izdelke, dalje dišave, ročne izdelke posebno iz jute, od Jugoslavije pa bi želela kupovati kovinske, elektrotehnične in strojne proizvode. Predvsem je Indija zainteresirana na izdelkih stroje-gradenj in na strojih za gradbena dela. »Velesejem bo pokazal, kakšne so možnosti izvoza na obeh straneh, tako da bo mogoče izpopolniti seznam
trgovinskega sporazuma pred-no bo ratificiran.« — je zaključil predstavnik indijskega trgovinskega ministrstva.
Grčija razstavlja prvič kolektivno
Zagreb, Ц. sept. Letos nastopa Grčija na 7. mednarodnem zagrebškem velesejmu kolektivno. Organizacijo razstave je izvedlo ministrstvo trgovine Grčije, paviljon pa je okusno aranžiral ing. Moretič Anton, ki je obenem tudi uradni predstavnik grške vlade na velesejmu. G. Moretič je dopisniku našega lista dejal: »Na letošnjem velesejmu v Zagrebu hočemo pri'/ zati našo proizvodnjo, ki pride v poštev za mednarodno trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo. Srečni smo, da smo v Zagrebu in drugod naleteli na popolno razumevanje in da bomo lahko s to razstavo spoznali jugoslovanske gospodarstvenike z našimi možnostmi izvoza. Upamo, da bo po tem velesejmu trgovina med našo državo in Jugoslavijo večja kot je bila doslej.« Grčija razstavlja tekstilne izdelke, živila, kovinske izdelke, sadje, pijače, kemične izdelke, razne surovine, izdelke domače obrti in tako dalje. V paviljonu je tudi zanimiv pregled grške proizvodnje v grafični izvedbi, v enem delu pa jç turistična razstava z informacijskim oddelkom za vprašanja turizma in gospodarstva.
Prireditve ob zagrebškem velesejmu
Zagreb, il. sept. V času zagrebškega velesejma bo v Zagrebu mnogo razstav, zabavnih prireditev, koncertov, športnih nastopov in izletov v turistične kraje Jadrana in v notranjost Hrvatske. Tako j* bila danes odprta lovska razstava, v nedeljo bo odprta numizmatična razstava, dalje bo več modnih revij zagrebških obrtnikov in raznih tekstilnih tovarn Slovenije in Hrvatske,
Julius Raab
Od četrtka na petek
Avstrijska vlada Je Uročila diplomatskim predstavnikom Francije, Velike Britanije. ZDA in Sovjetske zveze noto, v kateri zahteva, da mora biti tudi Avstrija povabljena na *četverno konferenco«, ki bo med drugim razpravljala tudi o avstrijski mirovni pogodbi. Avstrijska vlada te je znašla v neprijetnem položajut ko je po mnogo obetajočih govoricah naposled prišel odgovor iz Moskve, v katerem je sovjetska vlada zavrnila udeležbo na konferenci namestnikov zunanjih ministrov, ki naj bi pripravili tekst mirovne pogodbe z Avstrijo. Sovjetska vlada je ob tem prezrla, da so zahodne velesile umaknile predlog o *skrajšani pogodbu, pač pa je avstrijsko vprašanje povezala z rešitvijo fc— nemškega! O nemškem vprašanju naj bi razpravljali zunanji ministri štirih velesil na predlagani >četverni konferenci< o Luganu. Vprašanje je, ali bo Sovjetska zveza privolila o ta predlog zahodnih velesil in poslala Molotova v Lugano? Vesti iz Berlina pravijo, da je moskovska vlada načelno za četverno konferenco, samo kraj sestanka ji ne ugaja .. .
Washingtonski sestanek zunanjih ministrov Pacifiškega pakta — ZDA. Avstralije in Nove Zelandije — je toliko zanimivejši, ker je potekal v obdobju Dullesove kampanje za povečanje pozornosti >azijski poiitikU. Sporočilo, ki »o ga objavili po tej konferenci poudarja v prvi vrsti, da ni potrebno povečati števila udeležencev tega pakta. S to izjavo je predvsem prizadeta Velika Britanija, ki sodeluje o paktu zgolj posredno s svojima dvema dominjo-noma — Avstralijo in Novo Zelandijo. Britanska vlada bi sicer želela neposredno sodelovati v ANZUS, kakor se s kraticami imenuje Pacifiški pakt, vendar pa mashingtonski vladi to sodelovanje ni všeč: ameriška in britanska politika na Daljnem vzhodu in
r_^  _ kažeta precejšnje razlike. kar se je že ponovno
pokazalo ob različnih razpravah. Zato se tudi ZDA z vsemi silami otepajo tc >okrepitve< Pacifiškega pakta. Uradno sporočilo se je glede tega tudi nanašalo na zahtevo Velike Britanije o sprejetju v ANZUS. Dullesu ni bilo težko prepričati svoja dva sodelavca, naj privolita v >njegovo politiko<; zunanji ministri ANZUS so se zato izrekli proti sprejetju pekinške Kitajske med Združene narode. kar je izrecna želja britanske politike v Aziji. Razlike med ameriško in britansko politiko o odnosu do Azije bodo zato postale še očividnejše. ko bo >kitajsko vprašanje« prišlo na dnevni red Vlil. zasedania Generalne skupščine Združenih narodov.
Medtem ko so v mestu Vientiane podpisali sporazum med francosko in laoško vlado o povečanju ssuverenostU Laosa, je predsednik ZDA Eisenhomer podpisal ukaz. s katerim bo Francija dobila dodatnih 185 milijonov dolarjev pomoči za vodenje vojne v Indokini. Vse govorice, da je nekaj možnosti, da bo prišlo do premirja v vojni med Francijo in >pridruženimi državami Indokine< na eni strani in Ho Si Minhom na drugi, so s tem demantirane. Z novimi milijoni dolarjev namerava Francija ostvariti načrt sNavarre<, po katerem bo oborožila nove vietnamske čete in poslala dodatne kontigente vojaštva v lndokino. Ta okrepitev >obrambe< v Indokini kaže, da lahko pričakujemo še dolgo vojno v tej francoski koloniji, vojno, ki dobiva zaradi nedavne Dullesove izjave, češ da bodo morale posredovati tudi ZDA, če bi pekinška Kitajska še nadalje z orožjem podpirala Ho Si Minha, širši pomen in bolj grozeče ter nevarne oblike.
Nova Izzivanja italijanske vojske
Odvzemanje zemlje Slovencem
J Ohia F. Dulles jugovzhodni Aziji
Bao Dad
Ljubljana, 11. sept. Po vesteh z jugcslovansko-italijanske meje nadaljuje italijanska vojska z izzivanji in premiki na jugoslovanski meji. Devetega septembra je neko italijansko letalo večkrat kršilo jugoslovanski zračni prostor na odseku Rateče-Planica. Letalo Je ob
12.45	preletelo italijansko-Jugo-slovansko mejo in letelo nad jugoslovanskim ozemljem proti tromeji Avstrija-Jugoslavija-Ita-lija. Po desetih minutah se je ponovno vrnilo, letelo Je 7 km globoko v jugoslovanski zračni prostor, nato pa se Je obrnilo in se je pri Ratečah ponovno vrnilo čez mejo v Italijo.
V bližini jugoslovanske meje so zapazili nove enote italijanske vojske. Sedmega septembra so prišle nove večje enote na odsek pri Krminu in pripeljale s seboj 18 topov. Desetega septembra dopoldne je vozilo iz Tržiča proti Krminu devet tankov. V vasi Dolenje v goriških Brdih je italijanska vojska v vinogradih zamaskirala motorizirane enote s tanki.
Zvedelo se je tudi, da italijanski vojaki, ki so na jugoslovanski meji, izjavljajo, da »pričakujejo napad jugoslovanske vojske«. Take izjave izvirajo očividno od italijanskega poveljujočega kadra, ki se hoče opravičiti pred vojaki in prebivalstvom. Premiki proti jugoslovanski meji naj bi vojake prepričali, da so na meji potrebni.
Trst, 11. sept. (Od našega dopisnika.) Medtem ko najvišji jugoslovanski predstavniki ponovno poudarjajo željo po dobrih odnosih z Italijo in vabijo italijanske predstavnike, naj sporazumno in na miroljuben način rešijo sporna vprašanja, se v Rimu sestajajo na »vojne posvete« ¡n nadaljujejo z oboroženimi izzivanji na jugoslovanski meji.
Po netočnih podatkih je v obmejnem pasu na jugoslovan-sko-italijanski meji v trikotu tromeja—Videm—Tržič okoli 3U do 40 tisoč italijanskih vojakov, oboroženih z orožjem, ki so ga poslali Američani. Cete stalno premikajo, da s tem ustvarjajo
še večjo napetost. Vojaki so na meji v popolni vojaški opremi, postavljene so močne straže, ki branijo prehode domačinom v razne obmejne kraje. Na Krasu so vojaki na položajih zamaskirani ali skriti v nizkem kraškem grmičevju. Med vojaki vodijo šovinistično propagando in jih hujskajo proti Jugoslaviji. O Slovencih jim pripovedujejo, da so barbari in nekulturni, da sovražijo Italijane itd. Vojaki, ki so prišli v stik s Slovenci, so se čudili, ko so srečali čisto drugačne ljudi, kot so jim jih slikali šovinisti. Mnogi vojaki so izjavili, da se protj Jugoslovanom ne bodo borili.
Predstavnik britanske vlade o avstrijski zahtevi
London, 11. sept. (Tanjug) Zastopnik ministrstva za zunanje zadeve je danes potrdil, da se avstrijska vlada poteguje za udeležbo pri bodočih razgovorih med zastopniki štirih sil o
Atentat na maroškega sultana
Rebet, 11. sept. (Reuter) Danes je bil poskusen atentat na novega maroškega sultana Sidl Mohameda ben Arafa. Sultan je ostal nepoškodovan, atentatorja pa so ubili.
Veleposlaniki ZDA,
Velike Britanije in Francije pri dr. Beblerju
Eeograd, 11. sept. (Tanjug) Francoski veleposlanik v Beogradu g. Philippe Bođet, britanski veleposlanik sir Yvo Mar let in odpravnik poslov veleposlaništva ZDA v Beogradu g. Woodrow Wallner so danes dopoldne na lastno željo obiskali podsekretarja v državnem sekretariatu za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja.
Sprejem v egiptovskem poslaništvu v Beogradu
Beograd, 11. sept. (Tanjug). —-Egiptovski poslanik m pooblaščeni minister v FLRJ g. Husein Mansur je priredil sinoči v prostorih egiptovskega poslaništva sprejem na čast egiptovske vojaške delegacije, ki je od 24. avgusta v Jugoslaviji. Od jugoslovanske strani so bili navzoči član zveznega izvršnega sveta in državni sekretar za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak, člana zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič in Sava Kosanovič, načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Peko Dapčevič, generalni podpolkovnik Pavle Jaklič, državni podsekretar v sekretariatu za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, višji oficirji JLA, jugoslovanski poslanik v Egiptu Marko Nikežič, šef protokola sekretariata za zunanje zadeve dr. Sloven Smodia-ka in drugi zastopniki sekretariata. Od egiptovske strani so bili navzoči pri sprejemu člani egiptovske vojaške delegacije z admiralom Sulejmanom Ejzatom ter vsi člani egiptovskega poslaništva v Beogradu.
Sekretar vseindijske socialistične stranke v Sarajevu
Sarajevo, 11. sept. (Tanjug). Danes je prispel Sarajevo organizacijski sekretar vseindijske socialistične stranke Prem Babin, ki je že nekaj dni v naši državi. Na železniški postaji so ga sprejeli v imenu glavnega odbora Socialistične zveze člani izvršnega sveta ing. Blažo Djuričič, Salim Cerič in Nija Dizdarevič.
G. Bašin bo danes dopoldne odpotoval v Zenico, kjer si bo ogledal veliki metalurški kombinat. Ko se bo vrnil v Sarajevo, bo obiskal pri tične voditelje republike in muslimanskega verskega poglavarja v Jugoslaviji.
G. Bašin si bo ogledal hidrocentralo v Jablanici, moderno predilnico v Vrapčičih in druge ustanove.
Jugoslovanski predstavnik na konferenci tehnične pomoči OZN Beograd, 11. sept. (Jugopres) Na konferenci urada za tehnično pomoč OZN s predstavniki nacionalnih organizacij tehnične pomoči, ki se bo začela 16.
t.	m. v Parizu, bo Jugoslavijo zastopal direktor uprave za ekonomsko in tehnično pomoč pri zveznem izvršnem svetu Vojko Pavičič. Konference se bo udeležil tudi svetnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Petar Nikezič. Na konferenci bodo poračali voditelji tehnične pomoči OZN, direktorji posebnih agencij OZN in tudi predstavniki držav, v katerih se izvaja program tehnične pomoči in posebnih agencij OZN. Jugoslovanski predstavnik bo na konferenci poročal o uspehih in težavah realizacije tehnične pomoči ter tudi predlagal nove oblike te pomoli s Jugoslaviji
Kongres britanskih sindikatov
"Resolucija električarskih delavcev, ki so sedaj v mezdnem boju, je bila zavrnjena
Douglas, 1>1. sept. (Tanjug). Generalni svet britanskega kongresa Trade Unionov je odobril včeraj imenovanje štirih članov generalnega sveta v vladni odbor za denacionalizacijo industrije železa in jekla, zavrnil pa je resolucijo, ki je zahtevala, da se obsodi udeležba sindikalnih funkcionarjev pri tem vladnem organu.
Kot je znano, so štirje dosedanji člani generalnega sveta Lincoln Evans, Andrew Naesmith, Owen in Beard sprejeli povabilo sedanje britanske vlade, naj sodelujejo pri delu novega vladnega odbora za denacionalizacijo industrije železa in jekla, ki je bil ustanovljen maja meseca, potem ko je bil v parlamentu sprejet zakon o denacionalizaciji teh industrij in cestnega prometa. Sir Lincoln Rwans je podpredsednik tega organa.
Včeraj so izvolili tudi novi generalni svet britanskih Trade Unionov. Od 35 članov je od dosedanjega generalnega sveta 25 članov izvoljenih vnovič. Od glav-nejših sindikalnih funkcionarjev so v novi svet izvoljeni dosedanji predsednik Tom O’Brien, William Lewther. predsednik sindikata rudarjev Arthur Deakin, Tom Williamson in Jack Tanner, za katerega računajo, da bo izvoljen za novega predsednika britanskih Trade Unionov.
Kongres je sprejel skupno resolucijo več sindikalnih zvez, s katero britanski sindikati odklanjajo kakršnokoli obliko omejevanja mezd. Od generalnega sveta zahteva kongres, da zastavi vse sile, da bo vlada stabilizirala življenjske stroške, če bi bilo potrebno, pa tudi ponovno uvedla subvencije za prehrano. Po govoru Arthura
Aretirana zaradi žalitve italijanske vojske
Rim, 11. sept. (AFP) Dva italijanska filmska kritika Guido Eristacco in Renzo Renzi sta bila aretirana, ker sta »žalila italijanske oborožene sile«. V časopisu, čigar sodelavca sta, sta predlagala, da bi posneli film o italijanski vojski v Grčiji, ki naj bi predočil trpljenje, ki so ga povzročili italijanski fašistični okupatorji Grčiji. Kakor sta navedla avtorja tega članka, si je italijanska armada pridobila vzdevek »armada ljubimcev«.
Deakina pa je kongres zavrnil podobno resolucijo, ko kateri zahteva polno oporo vsem sindikalnim zvezam, katerih člani se bore za zvišanje mezd. To resolucijo je predlagal sindikat električarshih delavcev, čigar člani prav te dni stav-
upravifene in da ni mogoče podpreti vseh sindikalnih zvez, ki zahtevajo zvišane mezde, kakor je predlagala resolucija sindikata električarskih delavcev.
Predlog kominformovcev, naj bi se kongres zavzel za znižanje izdatkov za oboroževanje, je kongres odklonil z ogromno večino. Podpredsednik kongresa Dickens je zaklical predlagateljem, naj raje zastavijo svoj vpliv za to, da bo najprvo Kremelj spremenil svojo politiko, nakar bo tudi Anglija lahko znižala svoje izdatke za oboroževanje.
avstrijski državni pogodbi. Dodal je, da bo britansko ministrstvo za zunanje zadeve s simpatijo proučilo- predlog, ki ga je poslala Avstrija o tem vladam Velike Britanije, ZDA, Francije in ZSSR. Zahodne sile se po normalni diplomatski poti posvetujejo o tej avstrijski zahtevi.
Pomočniki ministrov za zunanje zadeve Velike Britanije, ZDA, Francije in ZSSR so imeli do zdaj 271 sej; pa se niso mogli sporazumeti o načrtu pogodbe, po kateri naj bj dobila Avstrija popolno suverenost, ki ji je obljubljena po moskovski deklaraciji. V zadnji noti, ki so jo poslale ZSSR, so zahodne sile predlagale, naj bi bila 15. oktobra v Luganu konferenca štirih ministrov za zunanje zadeve, na kateri bi proučili vprašanje avstrjske pogodbe. Sovjetska vlada še ni odgovorila na to noto.
TRST, 11. sept. (Tanjug). Slovenskim kmetom v coni A« so zadnja leta odvzeli nad 6 milijonov kvadratnih metrov zemlje. Med Slovenci v Trstu opozarjajo zlasti na sistematično odvzemanje zemlje Slovencem v predelih med Štivanom in Trstom, s čimer hočejo spremeniti nacionalno sestavo tega kraja v korist Italije. Samo v tem kraju so slovenskim kmetom odvzeli blizu 3 milijone kvadratnih metrov zemlje. Precej zemlje so odvzeli slovenskim kmetom tudi v tržaškem industrijskem pristanišču Zabijah.
Zemljo, ki jo odvzamejo, izkoristijo za zidavo naselij za Italijane, ki so po vojni zbežali iz Istre in Slovenskega Primorja, ker so med okupacijo služili fašistom in storili mnoge zločine, ter za tiste» Iti se iz Italije naseljujejo v STO. Na odvzeti slovenski zemlji jgrade tudi italijanske šole in ustanove, katerih namen je potujčevanje slovenskega prebivalstva v teh krajih. Italijanska vlada in krajevne oblasti v Trstu dajejo precejšnja gmotna sredstva za zidavo italijanskih naselij in ustanov v slovenskih krajih cone A, pa tudi Italijane, ki se naseljujejo v teh siromašnih krajih, podpirajo, ker ne bi mogli živeti brez posebne gmotne pomoči.
Zvedelo se je, da pripravljajo tudi nadaljnjo razlastitev slovenske zemlje v obalnem pasu cone
Odstop ameriškega ministra Durkina
Tom O'Brien, generalni tajnik sindikalne zveze britanskih gledaliških in filmskih uslubencev in član pariamenta. predseduje kongresu britanskih sindikalnih zvez,
kajo v mnogih krajah Velike Britanije, zahtevajoč večje mezde. Govoreč v imenu generalnega sveta, je Arthur Deakin zahteval zavrnitev te resolucije in predlagal, da se zviša proizvodnja in s tam zboljša življenjski standard. Generalni svet zagovarja stališče, da vse zahteve za zvišanje mezd niso
Perzija prosi za novo pomoč
TEHERAN, 11. sept. (UP). — Perzijski uradni zastopnik je izjavil danes, da je predsednik vlade maršal Zahedi prosil ameriškega veleposlanika Hendersona za novo ameriško pomoč. Perzija potrebuje najmanj 300 milijonov dolarjev, če hoče premagati svoje gospodarske težave. Veleposlanik Henderson je v triurnem razgovoru z maršalom Zahedijem pojasnil, da je že pomoč 45 milijonov dolarjev, ki jo je pred kratkim odobril predsednik Eisenhower, izredna in zelo izjemna pomoč. Obljubil je. da bo predložil prošnjo vladi, češ da tako veliko pomoč lahko odobri samo ameriški kongres.
»Nova Kitajska« obtožuje ZDA
Kesong, 11. sept. Agencija »Nova Kitajska« poroča, da skušajo Američani s pomočjo Sing Man Rija ovirati kitajske in severnokorejske zastopnike, da bi ujetnikom, ki odklanjajo repatriacijo, dali potrebna pojasnila. Kakor trdi agencija, so Američani privedli v ujetniška taborišča nalašč za to najete Sing Man Rijeve agente, ki imajo sestanke z ujetniki in jih nagovarjajo k neTedom, demonstrirajo in s kamenjem obmetavajo kitajske in severnokorejske predstavnike ki po sporazumu o premirju prihajajo v taborišča, da bi prepričali ujetnike, ki odklanjajo repatriacijo, naj se vrnejo domov.
Zafrulah Kan pri Churchillu
London, 11. sept (Tanjug) Britanski ministrski predsednik Winston Churchill je sprejel danes v predsedstvu vlade pakistanskega ministra za zunanje zadeve Zafrulah Kana. O razgovoru ni bilo izdano uradno sporočilo, menijo pa, da je pakistanski minister skušal izgladiti britansko-egiptovska nesoglasja glede področja Sueškega prekopa. Minister Zafrulah Kan se je ustavil v Londonu na j?otovanju v New York, kjer bo sodeloval pri delu Generalne skupščine OZN.
Predsednik egiptovske republike Nagib je sinoči v govoru, k¡ ga je imel na proslavj muslimanskega novega leta v Kairu, izjavil, da »skušajo Britanci in njihovj agenti razbiti egiptovsko enotnost, da pa se jim to ne bo posrečilo, ker je enotnost najmočnejše orožje egiptovskega naroda«.
Nicesia, 11. sept. (AFP). Potres na otoku Cipru, ki je hudo prizadel mesto Paphos, je zahteval 38 smrtnih žrtev, med katerimi je 18 otrok.
A STO. V Devinu se pripravljajo na primer, da bodo zidali stanovanjska poslopja za begunce iz Istre. Italijanska ustanova »Ente di Turismo« se namerava polastiti celotnega obalnega pasu od Barkovelj do Grijana Pri Proseku pripravljajo razlastitev slovenske zemlje, da bodo sezidali letališče, pri Devinu pa nameravajo postaviti tovarno papirja Slovensko prebivalstvo cone A je zelo zaskrbljeno zaradi takih ukrepov krajevnih tržaških oblasti, ki v dogovoru z rimsko vlado brezobzirno odvzemajo zemljo slovenskim kmetom.
Manifestaciji tržaških iredentistov
Trst, H. septembra (Tanjug). Te dni šovinistično časopisje na široko piše o takoiment/a-ni »nacionalni razstavi iredentizma«, ki jo bodo v nedeljo odprli v Ve-enzi. Razstava, ki bo imela protijugoslovanski značaj, naj bi »dokumentirala« imperialistične težnje Rima do jugoslovanskega ozemlja. Pokrovitelj razstave je Gino Palutan, perfekt Vicenze, ki je bil pred nekaj meseci predsednik conskega sveta v Trstu. Razstavo bodo odprli s tem, da bodo izobesili vojaške zastave in zastave takoimenovanih »julijskih, reških in dalmatinskih prostovoljcev«. Kakor pišejo časopisi, bo med razstavo tudi več »patriotkčnih manifestacij«, med njimi tudi »maša za tiste, ki so padli za stvar iredentizma«.
Washington, Ц. septembra. Včeraj je odstopil ameriški minister za delo Martin P. Durkin, ki je bil edini demokrat v ameriški vladL Po odstopu je na tiskovni konferenci izjavil, da mu je Bela hiša obljubila, da bo spremenila Taft-Hartieyev zakon, da pa ni izpolnila te obljube. Dalje je izjavil, da ga je skušal Eisenhower danes prepričati, naj umakne ostavko, ki jo je on sporočil predsedniku s pismom 31. avgusta. Dodal je, da r* bi odstopil, če bi Eisenhower pripravil svojo upravo do tega, da menja stališče glede Taft-Hartleyevega zakona, kakor so želeli sindikati.
Durkin, ki je star 59 let), je bil prej predsednik sindikata hidravličnih delavcev in bo zdaj, ko je njegova ostavka sprejeta, verjetno to mesto spet prevzeL
Ustavna sprememba v Maroku
Rabat, 11. sepe. (AFP). Maroški sultan je podpisal odločbo o zelo važni ustavni spremembi. Svoja zakonodajna pooblastila je prenesel na svet vezirjev, ki je bil doeedaj samo posvetovalni organ. Po tej reformi bo svet vezirje'»' postali zakonodajni organ, ki bo izdal odloke o zakonskih predlogih, razen tistih, ki se nanašajo na muslimanske verske ustanove in statut šerifata. Ko bo proučil zakon ske predloge, jih bo svet vezirjev predložil v podpis sultanu. Če jih suveren ne odobri, začno po preteku enega meseca avtomatično veljatL
Način volitev za sudanski parlament
KARTUM, ' 11. sept. (Reuter). Sudanska volilna komisija, v kateri so zastopniki Vel. Britanije, Sudana, Egipta, Indije in ZDA, je objavila način, kako bodo izvedene volitve za sudanski parlament, ki bo pozneje, v dobi treh let določil bodoči položaj Sudana. Volitve se bodo začele v drugi polovici novembra, končale pa decembra. V nekaterih volilnih enotah bodo člane spodnjega doma volili neposredno, v drugih volilnih okrožjih pa bodo volili volilne odbore, ki bodo pozneje izvolili zastopnike za spodnji dom. Volitve za zgornji dom bodo opravljene posredno po izvoljenem volilnem odboru.
Poučen primer cerkvene posvetne oblasti
Nekaj določil no vega konkordata med Vatikanom in Španijo
ZADNJI TELEGRAMI
«■*—*» prve iz daj e	*
London, 11. sept (AFP). Major Neville Duke, ki je pred kratkim postavil svetovni rekord v premem letu z letalom, se pripravlja, da bo zrušil svetovni rekord v poletu na 100 km, leteč v zaprtem krogu. Dosedanji rekord ima ameriški general Holtoner, ki je z letalom »Sabre« dosegel 1,100 km na uro.
Strasbourg, 11. sept. (AFP). Danes se je pod predsedstvom Paula von Struva sestala komisija za zunanje zadeve pvropske posvetovalne skupščine in razpravljala o nizozemskem predlogu za rešitev sarskega vprašanja.
Tajpeh, 11. sept. (UP). Uradni zastopnik Cangkajšeka je danes izjavil, da bodo kuomin-tanške čete evakuirali iz Burme in jih premestili na Formo-20, ko )» podnim чиаадада o
umiku med zastopniki ZDA, Siama, Burme in Formoze.
Seul, 11. sept. V nevtralno cono so pripeljali danes 500 severnokorejskih vojnih ujetnikov, ki odklanjajo repatriacijo. Do nadaljnega so jih izročili v varstvo indijskim četam.
Pariz, 11. sept. (AFP). Ker je predsedstvo francoske narodne skupščine prejelo zahtevo 210 narodnih poslancev, kar je celo več, kot pa je potrebno za sklicanje izrednega zasedanja skupščine, je predsednik skupščine Herriot za prihodnji torek sklical sejo skupščinskega biroja, na kateri bodo določili dan zasedanja skupščine. Na tem zasedanju bo skupščina morala proučiti več interpelacij, zlasti v zvezi s splošno stavko meseca avgusta, vlada pa bo najbrž prisiljena začeti debato o položaju v Maroku po odstavitvi maroškega sultana.
Nova pogodba o konkordatu med Vatikanom in Francovo Španijo, ki je te dni stopila v veljavo, je najnazomejša slika svetovne oblasti rimskokatoliške cerkve in na njej lahko vidi ves svet, kakšno vlogo hoče imeti Vatikan v političnem. kulturnem, socialnem in tudi" v gospodarskem življenju posameznih držav.
Prejšnji konkordat med Vatikanom in Španijo je stopil v veljavo leta 1851, odpovedan pa je bil že v začetku španske republike. Ko je prišel general B’ranco s svojo falango leta 1939 na oblast, je seveda takoj obnovil vse, kar je bilo delo. čeno v konkordatu, oficialma pogajanja za novo konkordatno pogodbo pa so se začela šele konec leta 1950. Pogajanja seveda niso bila nujna, ker so v Španiji veljala vsa določila starega konkordata, in ko j* zdaj pred nekaj dnevi španski zunanji minister Martin Artajo v Rimu podpisal novo konkordatno pogodbo, je ob	objavi
naglasil, da so se nc£»jooja zavlekla samo zaradi tea«. ker se je morala nova pogodb« prilagoditi zdaj veljavni španski ustavi.
Med prvimi točkami novega konkordata je rečeno, da ostane katoliška, apostolska in rim. ska cerkev še nadalje edina vera španskega naroda ter da uživa vse pravice in prednosti, ki ji pripadajo po božjih in cerkvenih zakonih. Ta točka je sicer v nasprotju s špansko ustavo od leta 1947, ki obljublja vsem Španskim državljanom svobodo veroizpovedanja. V nasprotju je konkordat z ustavo samo po besedah na papirju kajti v Španiji ima samo katoliška gn&gt ntíwific do
ga kulta, medtem ko so vse javne prireditve drugih konfe-sij prepovedane.
Ko so objavili v Španiji novo konkordatno pogodbo, so tudi poudarjali, da so se pogajanja zanjo zavlekla zaradi prilagoditve od nekdanjega monarhističnega na sedanji režim. Določila konkordata pa kažejo, da
General Franco
tako zavlačevanje sploh ni bilo potrebno, ker je Vatikan sedanjemu šefu države priznal vse, kar je imel nekdanji monarh, ter v njegovo počastitev še marsikaj doda L Tako pravi člen 6. konkordata, da morajo vsi španski duhovniki vsak dan opravljati molitve za voditelje države ter da Ima on iste pravice
baziliki Santa Marija Maggiore v Rimu kot častni protokanonik.
Z novim konkordatom je obnovljeno tudi vrhovno cerkveno sodišče v Madridu, kot edino tako sodišče izven Rima, in Španija dobi v njem dva člana. Zanimiva je tudi odločba o postavljanju novih škofov v Španiji. Po novem konkordatu bo španska vlada vsakokrat, kadar bo izpraznjeno kako škofovsko mesto, predlagala Rimu šest kandidatov, od katerih bo papež izbral tri ter bo od teh treh šef španske vlade enega potrdil za novega škofa. Z novim konkordatom se je razširil cerkveni vpliv tudi na šolstvo. Verski pouk je obvezen v vseh šolah, od osnovnih do univerze, in tudi nobena univerzitetna diploma ne bo izdana brez potrdila, da je bil kandidat med svojim šolanjem deležen verskega pouka. Cerkev in vsi redovi imajo tudi pravico po vsej državi ustanavljati svoje šole, ki imajo isto veljavo kot državne šole, in država mora skrbeti, da bo v vsaki verski šolski ustanovi postavljena vsaj skromna kapelice za opravljanje bogoslužja.
V novi konkordata! pogodbi pa so tudi nekatere posebnosti, ki bodo celo za fašistični režim trd oreh. Tako je n. pr. določeno, da mora biti vsaka škofovska dioceza enakopravna s španskimi upravnimi pokrajinami Po določilih konkordata bo imela vsaka španska pokrajina odslej samo tri avtoritete. Vojaški guverner bo vojaška, ci-vimi guverner, ki je hkrati pokrajinski voditelj falange, bo pomtlfm, škof pa bo cerkvena oblast. Teoretično je to določilo zelo enostavno, praktično pr, zelo nerodno, kajti r %р«Ц|| je
ko
Španska redovnika
in 61 škofov. Samo v notarski pokrajini so doslej trije škofi.
Francov režim bo moral zdaj zaradi konkordata odrediti novo upravno razdelitev države, ker ni mogoče pričakovati, da bi v eni pokrajini trije škofi delili svojo oblast. Na ta način je Španija z novo konkordatno pogodbo z Vatikanom potrdila svoj sloves »najbolj katoliške države na svetu«, o kateri je znani ameriški pisatelj Hemingway v svojem romanu »Komu zvoni« zapisa!, da je v njej najmanj pravih kristjanov.
-G*
Več gnojil na bektar površin
Drugo
pismo
Delo konference »a kemizacijo kmetijstva — Ce bi v Sloveniji pognojili samo 250.000 ha travnikov, bi imeli kmetje vsako leto nad 7 milijard din več dohodkov — Organizirati bo treba vzorne parcele, na katerih bodo kmetje videli uspeh gnojenja
Poročili smo že, dl se je pričela T četrtek <dopoldan v prostori Trgovinske zbornice LRS v Ljtiljam zvezna konferenca za kemizacijo kmetijstva, ki ji prisostvujejo zastopniki vseh agronomskih fakultet, inštitutov za kmetijstvo, uprav za zaščito rastlin, kemičnih tovarn itd.
Potem ko je direktor Kmetijskega magazina Franc Kramar iz Ljubljane pozdravil navzoče, sta podala poročili dr. Vovk, prof. •gronomske fakultete v Ljubljani, in Janko Bukovec, ekonomist Kmetijskega magazina v Ljubljani. Prof. Vovk je podrobno orisal, kako pomembna je uporaba umetnih gnojil v kmetijstvu. Dejal je, da je na svetu vtsak dan 70.000 ljudi več, medtem ko jih je v Jugoslaviji več vsako leto 250.000. Zaradi tega bomo morali proizvajati več rastlinske snovi. To lahko storimo na dva načina: s povečanjem obdelovalnih površin ali pa z večjimi hektarskimi pridelki. Po prvi poti so šle SZ, ZDA, Kanada itd. Tu so zato močno povečali mehanizacijo, medtem ko so povprečni hektarski pridelki ostali sorazmerno nizki (od 10 do 12 stotov). Po drugi poti pa so šle države, ki so gosto naseljene s prebivalstvom. (Zahodna Evropa). Dosegle so visok hektarski pridelek, ki se zdaj že bliža 40 Jtoom.
Nato je naglasil, da je hrana, ki jo prejemalo rastline v obliki elementov (dušik, fosfor, kalcij, železo itd.) teh je približno 12, zelo pomembna. Ob zaključku predavanja je obrazložil še uspehe, ki jih je pri letošnjem poskusnem gnojenju travnikov v 1O0 krajih Slovenije dosegla agronomska fakulteta. Dc-jal je, da so v teh krajih dali na hektar travnikov 40 kg dušika, 80 kg fosforja in 80 kg kalijeve soli. Zdaj zbrani podatki kažejo, da se je rast travnikov zbolj-iala za 107 odstotkov. Za našo republiko, v kateri je živinoreja osnovna kmetijska panoga, pomeni to veliko. Če bi namreč pognojili v Sloveniji tako, kakor je to napravila agronomska fakulteta na poskusnih travnikih, 25G.CC0 hektarov travnikov (in v Sloveniji jih imamo več!) bi na vsakem hektaru travnika lahko zraslo poleg sedanjih povprečnih 3, še 3 tone krme. Zaradi povečanja krmne osnove b: kmetje lahko redili 250.000 goved
znašala (če računamo 20 din za liter) 9 milijard dinarjev. Od te vsote moramo odšteti stroške umetnih gnojil, ki bi znašali! glede na gibanje cen od 1 do 2 milijard dinarjev. Tako bi lahko kmetje dobili letno lamo piri gnojenju teh travnikov nad 7 milijard dinarjev dohodkov. Prof. Vovk je poudaril, da se morajo za intenzivnejše gnojenje zavzeti ljudski 'odbori, industrija, trgovina in kmetijski strokovnjaki, ki naj dajejo kmetom »talno strokovno pomoč.
Nato je poročal o porabi gnojil Janko Bukovec, ki je dejal, da smo v letu 1951 porabili n. pr. v Sloveniji 4.42 kg, v Vojvodini 0.98 kg in ▼ ožji Srbiji ter Kosmetu 0.30 kg gnojil na hektar. Glede na desetletni kmetijski načrt bodo
vodnjo gnojil. O tem, da kmetje v Vojvodini in v Banatu, odklanjajo večjo porabo gnojil, jc govoril zastopnik tovarne »Zorka« iz Subotice. Izjavil je, da kmetje v teh krajih na splošno nočejo uporabljati gnojila. Kmetijski strokovnjaki, ki delajo po večini na posestvih in v zadrugah, pa so tovarni celo predlagali, naj daje tistim kmetom, ki bi uporabljali gnoiila, posebne nagrade. Tudi zastopnik iz Bosne je poudaril, da se kmetje v Bosni premalo zanimajo za večjo porabo gnojil. Predlagal je, naj bi kemične tovarne, državna posestva, ljudski odbori itd. organizirali vzorne parcele, na katerih bj kmetom strokovnjaki nazorno prikazali uspehe gnojenja z umetnimi gnojili.
Zastopniki trgovin, ki proda jejo gnojila, s« živo razpravljali a tem, da tovarni »Zorka« iz Subotice železnice zdaj, ko «mo pred vrati jesenske setve, n* dajo na razpolago vagonov, ■ katerimi bi pravočasno razpeljala superiosfat. Sklenili so, da bodo o tem takoj obvestili odgovorne činitelje, ki naj to stvar kar najhitreje urede. Mnogo je bilo govora med drugim tudi o izboljšanju embalaže za prevoz gnojil.
O uvozu mineralnih gnojil io sredstev za zaščito rastlin je poročal včeraj zastopnik »Poljoopskr-be« iz Zagreba. Dejal je, da smo uvozili v zadnjih šestih letih (od leta 1947 do 1953) 65.515 ton dušičnih gnojil in 65.474 ton kalijeve soli. Mnogo gnojil smo uvozili zlasti letos, in sicer 13.531 ton dušičnih gnojil in 15.786 ton kalijeve solL To je precej več kot pred vojno, vendar to še v mnogočem ne pokriva stvarnih potreb. Podobno je z uvozom sredstev za zaščito rastlin.
iz Edinbnrgba
Stopamo po mehki travi, kot
bi hodili po preprogi. Okoli na« te razprostira gaj, sredi katera-rega stoji gradić Laureeton. Je v bližini Edinburghs, dostopen občinstvu. Na stolih, ki so po. stavljeni sredi trate, se zbirajo gostje festivala, ki jih je sem pozval župan mesta Edinburghs na izlet. Ze jih je blizu tri tisoč. Staro In mlado se tu sonči v domačem razgovoru. Dame so v jesenskih toaletah; gospodje so v svetlih in temnih oblačilih, pa tudi v škotskih krilih s črtkar stimi jopiči, z volnenimi dokolenkami in razo glavi. Z drevoreda, ki meji na park, imamo za naše kraje nenavaden raz. gled. Svetlozelemi travniki pod nami in žitna polja (rž še ni
V dneh mednarodntga umetniškega festivala
i« začudenje je bil posnetek nar is skupinice res drugega dne rano v škotskih žumalth. Avto. busi v dveh nadstropjih so od" peljali goste ob točno določeni uri nazaj v Edinburgh. Ogromna množica gostov se je za ta odhod nastavila v vrste Po dva in dva, kot je tu običaj povsod, v trgovinah, v gledališčih, na železnicah itd...
Sredi bleščeče razsvetljave se vijeta nad parterjem polkrožna dva balkona, ki enako drugim modernim dvoranam tudi v kraljevem gledališču segata strmo do stropa. Le na desni in levi srednji strani so v štirih nadu stropo ih nameščene po tri bal-
pokošena) segajo do morskega konske z *>°§а*о štukaturo, zaliva, ki je posejan z malimi, Kdaj se je v kateri izmed njih skalnatimi otočki. Med njimi Pojavila kraljevska rodbina, je se vozijo majhni beli parniki, vklesano v spominski kamen Ista pokrajina se nadaljuje on- ,redl avle-	^jdeš P» v**™
stran zaliva Firth of Forth, na mestu nebroj napisov, s katerih horizontu pa se mehko prelivajo raal:,ereš vse, kar je bilo in kar
Odprta so se Šolska vrata is otroci zopet tekmujejo ▼ manja
obli griči severne Škotske.
Izza visokih dreves prikoraka škotska muzika gardistov v svojih narodnih uniformah z duda. mi in bobni. S prožnim korakom se razvršča po livadi pred gledalci, da bi zaigrala nekaj originalnih plesov in koračnic na svojih starinskih narodnih glasbilih. Godbeniki v svojih nagubanih škotskih pelerinah, ogromnih pokrivalih, belih ga. mašah lm pisanih trakovih vzbujajo posebno pozornost Američanov, ki jih od blizu in od daleč slikajo. Grupa mladih plesalcev nato ob spremljavi par instrumentov zapleše originalne »ekoeeze«, ki prihajajo tu na lesketajoči se trati ob prijetnem popoldanskem soncu posebno živo do veljave. Lahkotne in vedre so, podobne skupinskemu rajanju pri na«. Z nasprotnega kraja livade odmeva zabavna glasiba, ki jo Izvrstno igra god. ba na pihala. Tam posedajo gostje kar po travi lm uživajo prvo. vrstno jedačo ln pijačo, ki Je pripravljena v šotorih za goste. Na našega umetnika, baritonista Ruždjaka, je bil eden Izmed fo. tografov posebno pozoren. V na-
je količkaj zanimivo za razvoj mesta in za tujce. — Čakamo nestrpno na začetek najnovejše opere Igorja Stravinskega »Ra. zuzdančeva pot«. Sla je v poslednjih dveh letih čez mnogo svetovnih odrov in tudi našim glasbenikom je mana z radio, prenosov. Osebno sem jo tokrat prvič poslušal. Libreto je napravljen po seriji slik starega angleškega mojstra Hogarta. Kakšno glasbo je tokrat izbrai Stravinski, ki je v svoji mlado, sti in. še v srednjih letih svojega ustvarjanja presenetil poslu, salce z vedno novim slogom? —; V operi »The Rake’s Progress«, kot se glasi originalni naslov,
rešuje neke nezdrave prenapetost i. ki današnjega poslušalca utruja. Ce bi hotel navezati na nek šaljiv podlistek, ki ga j» pred mnogimi leti napisal Mil. činakl starejši o boksmeču med pianistom in Boesendorferjem, bd se moral izraziti takole: Beethoven je s skromno zasedbo pihal in z dvema trobentama ter dvema rogovoma uničujoče po. razil ve« ogromni aparat, ki ga Delius, Walton, posebno Pa Vaughan Williame (sedem pavk) v svojih enoumnih simfoničnih de. lih izrabljata d-o najbolj bleščečih efektov. V okviru teh kon. certov se je jasno pokazalo, kolika prednost gre ustvarjanju, ki izhaja iz i-ntimnomuzikalne zamisli (Brahmsova IV. simfonija) napram mtuiciji, ki nave, zuje primarno na predstavo orkestralnega zvoka. Sposobnosti B. B. C. orkestra ni mogoče pre. hvaliti. Tudi najbolj zagrenjen kritikant bi stežka mogel najti kako slabo točko. Prevzema na« noble« a in toplina, ki preveva vse muziciranje cel0 ob najbolj strasnih izbruhih v muzikalni liniji. Med člani orkestra je ena tretjina ženskih godbenikov. Tudi angelski rog in celo kontrabas sta poverjena ženskim ustom in prstom. Na piuiltu je oba večera bil dirigent Malcolm Sargent. Vodi vsa dela iz parti, ture s tako suverenim obvladanjem velikih oblik, dia v njego, vem nakazovanju nikjer ne najdeš medlih, dvomljivih ali praz. nih mest. Prepričan sem, da je z dirigentsko tehnične strani na zlati «redini med golim tafktira-
poslužuje zelo prozornega, ko- njem in med ekspresivnim ob i-mornega stavka. Spočetka prav kovanjem glasbene linije, kar občutno navezuje na baročne daje njegovemu dirigiranju p».
morile kemične rovxrne le povečati svojo zmogljivost.
V razpravi, ki je sledila poroči-loma, So zastopniki kemičnih tovarn naglasili, da bo proizvodnja
Se enkrat gozdnim in lesnim delavcem
Leto dni Je skoraj preteklo odkar
gnojil lahko poskrila letoe in pri- ^
hodnje leto potrošnjo, medtem ko sem nastopil službo v Inštitutu za Ä111 ISZI.W	ho proizvodnja v naslednjih letih gozdarstvo in lesno industrijo LRS
več. Vzemimo, da so to krave Let- glede na desetletni kmetijski na-	"¿il'“«{S,"däVrIÄ
no dohli 450 million o v litrov ¿rt, premajhna, ¿ato bo*oo morale •• «j	j— *---zzi, i л~
mleka več, katerega vrednost bi	nekatere tovarne razširiti proiz-
Ob raztnerah v Inštitutu za gozdarstvo in lesno industrijo LRS
Spomenik žrtvam ustaškib morilcev
Minilo le enajst let, odlkar »o na Plamno v Gorjancih pridrveli ustaši in v svoji podivjanosti ubili 32 mož, članov OF. Vest o krvavem dogodku na Planini se je tedaj bliskovito
dneh
nost, «kovana ▼ težkih osvobodilne borbe.
Partizanske patrulje «o odšle iz Krškega, Cerkelj, Kostanjevice, Velike doline, Novega mesta Samobora in Jastrebarske-
razširila po vsej Dolenjski in ga in bodo prišle zvečer pred
tudi po sosedini Hrvatski.
Danes in jutri v nedeljo »e «pominjajo teh dni na Planini vsi stari borci iz Gorjancev, Zumberka ter bližnjih in daljnjih krajev Slovenije in Hrvatske. Vsi se bodo zbrali pri odkritju spomenika, kjer se bo še bolj utrdim bratstvo in enot.
člani PLZ na Jesenicah tekmujejo
Lanski zmagovalec v tekmovanju odborov protiletalske zaščite v območju direkcije železnic v Ljubljani, je napovedal tekmovanje vsem odborom direkcije Tekmujejo že od 1. t. m.
Tekmovanje bo trajalo do Dneva republike. Namen tekmova- mačih ter kroparskih in kamnarja je predvsem ta, da se želez- goriških železarjev. Pomenili se niški uslužbenci in delavci po- bodo o svojem dosedanjem delu novno praktično in teoretično in bodočih delovnih načrtih. Izpopolnijo v vseh službah pro- Obudili bodo tudi spomine na tiletalske zaščite.	svoj e dede, ki so več sto let ko-
F. K. vali železo pod Jelovico. J. B.
proslavo na Planino. Tu bo kul. turno umetniško društvo »Svoboda« iz Senovega vprizorilo dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«.
V nedeljo bo slovesno odkritje spomenika padlim žrtvam, kjer bodo govorili zastopniki slovenskega in hrvakega ljudstva. Nato bodo nastopila slovenska in hrvatska kulturno umetniška društva s pevskimi točkami, folklornimi skupinami itd.	P. O.
Zelezarji pod Jelovico se bodo sestali
Na pobudo Tehničnega muzeja Slovenije bo v nedeljo 13. t. m. v Železnikih sestanek do-
seboj. Vse to deluje negativno in
vnaša zmedo in negotovost Človeku se nujno vsiljuje misel, da jjnamo na inštitutu in fakulteti določene ljudi, ki zavestno nikakor nočejo
iv	nf.iti »egn Dmvüti!!:a. ki se nikakor ne strinjajo > široko, a pra-
' : J ». O Ocillu» r«íCi. O prututliiwa. I CUI ljudem je verjetno današnja toga organizacijska oblika inštituta bolj pri srcu, ker so se že navadili na absolutizem in zapovedovanje 1er se nikakor ne morejo ločiti od birokratskega načina dela. Morda pa imajo ti ljudje še kake druge cilje? Javno je povedal svoje mišljenje le ing. Stanislav Sotošek, redni univerzitetni profesor v dveh člankih in sicer »Za zboljšanje raziskovalnega dela
v	gozdarstvu in lesni industriji« septembra leta 1931 1er »Gozdnim in lesnim delavcem« 26. in 27. maja 1953 v »Slov. poročevalcu«. Na to odprto javno diskusijo ni odgovoril nihče, pač pa so nastala na to razna zaviralna notranja trenja kot posledica internih diskusij, raznih mišljenj, načrtov in politične borbe, ki je po mojem skromnem mišljenju osnovno vprašanje.
2e v mesecu Juniju letos so zastopniki gozdarskih in lesno-inau-strijskih kolektivov, ki jih je fakulteta povabila k sodelovanju, obljubili v imenu teh kolekthov, d
dober strokovni iu tovariški delovni kolektiv.
Takoj ob prihodu sem slišal diskusijo o različnih reorganizacijah našega inštituta; o priključitvi instituta k gozdarski fakulieti, pa zopet o samostojnosti inštituta in podobno.
Te diskusije se pri nss vodijo še danes, nekako ilegalno in tajinstve-no, le v krogu skupine ljudi. Glede organizacije odnosno reorganizacije inštituta je bilo doslej že skoraj 100 raznih sestankov. Prav v zvezi s temi neplodnimi sestanki sem menil, da je potrebno, da se oglasi še eden od laborantov, saj smo tudi laboranti zainteresirani ia odgovorni za te nevzdržne razmere, ker želimo in hočemo, da se delo inštituta razvija uspešno v korist skupnosti. Čeprav je naše delo le pomožno, je vendar del celotnega dela. Vsi laboranti na inštitutu se ne moremo otresti žalostnega dejstva da smo le »peto kolo«. Mi sploh nismo vabljeni na nobeno diskusijo in često tudi ne vemo, v kakšen namen delamo. Kaže. da smo le računski avtomat, brez prave strokovne perspektive. O kaki vzgoji in skrbi za mlad strokovni kader, pri nas ni govora. Vsi neši predpostavljeni inženirji (razen dveh izjem) so znanstveno zaprti vase in ne nudijo strokovno mladim laborantom tega. kar se nudi po drugih znanstvenih ustanovah in inštitutih.
V pravilniku, ki ga je odobril Svet za prosveto in kulturo LRS 11. junija t. 1., je bil inštitut vključen v gozdarsko fakulteto. Nas laborante je zlasti razveselil čien, ki predvideva naše sodelovanje v kolektivih posameznih sektorjev. V tem pravilniku smo našli tudi dokaze o decentralizaciji in o	večji samostojnosti sektorjev —	kar je prav
gotovo v skladu z našim družbenim razvojem.
Skoraj leto dni smo čakali pravilnik in s tem upali, da se bo pričelo na inštitutn novo življenje, bolj demokratično in bolj življenjsko v skladu z našo demokracijo, kot pa je to bilo dosedaj. Vendar smo sc zmotili. Glede organizacije in potrjenega pravilnika,	pa ponovno	_
prihajajo do nas najrazličnejši gla- gradbena komisija, sklene naj se- na sovi, ki so stalno v protislovju med osnovi razpisa pogodba s stavbenim Cem.tt
podjetjem in nemndoma prične z nadaljevanjem gradnje. Odobreni in podpisani pravilnik pa naj se takoj prične izvajati! Menim, da so na vsem tem predvsem zainteresirani naši gozdni in lesno-industrijski delavci, saj le-ti v največji meri do-prinašajo finančna sredstva tako za inštitut kot za fakulteto. Vsi ti delavci steno ustanov.
Na koncu bi opozoril vse naše gozdarske strokovnjake na ugotovitve revizijske komisije o stanju nasiu
§ozdov In o slabem gozdnem gospo-arjenju, ki smo jih čitali v nedeljo 30. avgusta t. 1. v uvodnem članka na prvi strani »Slov. poročevalca«. Zaradi te milijonske škode, naj se raje naši gozdarski znanstveniki po-
ki rokoko j ske mojstre. Nekatere •cene »o skoroda zgrajene na enem samem melodičnem ele. mentii, ki se ob okretni, drobni in ritmično zelo izraziti spremljavi vije skozi komsonan. ce m disonance sedaj v obliki arije in recitativa, sedaj v obliki dueta, terceta ali kvartete. Napetost dejanja narašča bolj in bolj, dokler ne doseže v poslednjih dveh tragičnih ecenah svoj dramaturški in muzikalni višek. V njih je Stravinski dozorel do tako močnega in nepoerednega glasbenega izraza, da živo spominja na redka podobna mesta na primer v smrtni sceni Sut. terme:strove opere »Romeo in Julija« in na sceno Romeovega slovesa od Julije v istoimenskem baletu pokojnega S. Pro-
leg ritmične jasnosti tudi dos.ed-no nazornost. Na prvem koncertu je sodelovaj piainist Solomon; pri nas znan 3 plošč. Igral je 2 orkestrom III. koncert Beethovnov s sproščenostjo in igrivostjo, ki jo je še presegel na svojem solističnem koncertu, ko se je pokazal morda še večjega mojstra komornega muziciranja.
Prospekt prireditev navaja dan za dnem komorne koncerte ob dopoldnevih in popoldnevih, solistične in orkestralne koncerte pa ob večerih ter sočasno operne in dramske prireditve; izven oficialmh koncertov so se lokalne prireditve komornih in cerkvenih združenj ter tukajšnje univerze. V bioskopih se vrstijo festivalske predstave filmov iz vsega sveta. In kamor prideš,
in novimi deli tukajšnjega festivalskega sporeda. — Izvedba je bila na izredni višini. Kot solisti so sodelovali gostje iz Amerike, Avstralije, Anglije in Škotske, med njimi tudi pri nas svetujejo ïn z dejanji odpravijo te po svojih koncertih in opernih nepravilnosti — ne pa, da se že sko- vlogah znani tenorist Richard raj stotič razpravlja o pravilniku! T _	•	,	.,	,	.
Kdor nima strokovnih, mornlnih in Lewls- Kot nosilec glavne vloge političnih vrednot, ta naj ne sedi je pokazal toliki napredek v na inštitutu in fakulteti, temveč mu jakosti in blesku svojega gla.SU, je treba dati ustrezajoče delovno	_	° . ,
mesto! Gozdarski inštitut pa morda odkar sm«. Ëa PD ¡nas V Ljub-tudi gozdarska fakulteta naj se ka- ljani slišali, da me je šele spored drovsko prečistita, kar je tudi eden prepričal v njegovi soudelež. od glavnih objektivnih pogojev za . •
napredek gozdarstva in lesno indu- РП predstavi. Omeniti ПКУ strijske prakse.	•	ram baritonista Jerome Hinesa,
V tem Članku nisem imel nikakega dovršenega pevca in igralca o namena strokovno vplivati na go-
kofjeva. Najsi bo mnenja tu- so dvorane polne do zadnjega kajšmjih strogih ocenjevalcev še kotička. Mnoge prireditve so ¿e tako deljena o dovršenosti te nekaj tednov razprodane Le zadnje opere Stravinskega; po. slučaju lahko pripišeš, če "dobiš
drag denar.
p	ter rimske ra-
niti z daleč najti med novejšimi dio-postaje je prepustil oder
ii KOI za lUKUiieio. vsi ti ue- -------------------------------’ -t™-	ijji
pa upravičeno pričakujejo po- dobnega dela glede na glasbeno vstopnico tudi za delo naših najvišjih gozdafskih koncepcijo nisem mogel doslej Simfonični orkestei
J ** • '	«... nnuiriin »iruhuuiu v|imau na gu-	.	,	.	-, ,
bodo materialno podprli gradnjo že zdarstvo in lesno industrijo, temveč * tereni bo nedvomno V prihod-
lapol dograjenega poslopja, v ka terem bo prostorno in personalno razmeščeno raziskovalno in pedagoško delo. Poudarili so tudi pripravljenost teh delovnih kolektivov, da bi postopno prispevali k opremi poslopja. Do le realizacije pa še ni prišlo, ker je bilo zopet sproženo vprašanje no% ega pravilnika, da celo nekega posebnega novega Inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo LR Slovenije.
Letošnja stavbena sezona se bliža h koncu in pod Rožnikom ne vidimo nobenega gradiva in nobenega delavca, čeprav je baje zbranih že nekaj milijonov dinarjev. Izdelani načrti in gradbeno dovoljenje pa leži v nekih miznicnh že nekaj let. Gradnja je po mojem gledanju zavrta zaradi zahtev po novem pravilniku, ko tisti iz jnnija t. 1., niti še zaživel ni!
sem hotel prikazati gozdnim in lesno industrijskim delavcem na nezdravo stanje v gozdarskih raziskovalnih in pedagoških ustanovah. Upam. da bodo naši delovni kolektivi javno in revolucionarno povedali svoje mišljenje, kar bo edinole v našo skupno družbeno korist!
DAMJAN MIRKO, laborant Inštituta za gozdarstvo
in lesno industrijo LRS.
POPRAVEK
nje po vsem glasbenem svetu šlo še mine go slave.
Znametini B. B. C. orkesteT z Londona nam že dva večera zapored predstavlja starejše in novejše angleške mojstre, vsakokrat v družbi kakega znamenitega klasika simfonične glasbe, Beethovna ali Brahmsa. Pri nas so skladbe angleških mojstrov polpretekle dobe malo znane im malo priljubljene. Mislim, da po pravici. Velikansko znanje v oblikovanju giasbene linije in instrumentacije, ogromen.
Naslov članka . »Razgovor o ljubljanskem Mestnem gledališču«, ki je bil objavljen v našem listu dne 10, t. m., se pra- dar glasbenega opisovanja in vilno glasi: »O ljubljanskem slikanja, izrazita čutnost glasbe-_ __	....... Mestnem gledališču. Razgovor z nega stavka, vse skupaj teh iz-
■^hhST„’J* “	dramaturgom Dušanom Morav. redno obširnih in bučnih sim.
fonij in simfoničnih pesnitev ne
londonskemu B. B. C. orkestru_ Temu je takoj sledii angleški »Philharmonia Orchestra^ pri. hodmji teden pa bo prišel sem orkester dunajske filharmonije, ki ga bosta dirigiraia W_ Furt-waen-giler in Bruno Walter Fo. sehna privlačnost s0 baletske predstave. Kar tri svetovna ba-letska združenja se vrstijo vsako po en teden, in sicer ameriško, špansko in angleško. Med razstavami upodabljajoče umetnosti vzbuja razstava jugoslovanskih srednjeveških fresk v kraljevem škotskem muzeju ve. lik¡> pozornost.
Opazovalec življenja ki se trenutno odvija v Edinburghu, ima torej vsestranski vtis, da se je prirediteljem popolnoma posrečil razviti vsakoletni festival v tem škotskem mestu do mednarodne ..prireditve prvega reda, ki privlačuje nenavadno veliko število ljubi-teljev glasbe in turistov, pa tudi svetovnih umetnikov velikega imena. Izredno lepa okolica, številne idealne dvorane in gie. dališča, bogate kulturne ustanove, hladna poletna klima in sijajne prometne zveze so k temu nemalo pripomogle. Za jugoslovanskega opazovalca pa ju tukajšnja umetniška sredina celo doživetje.
Pavel Sivic.
Roman Golob;
RAZPRAVA O NOVIH GOSPODARSKIH UREDBAH
O organizacijskih oblikah uvoza izvoza
in
Pri 8. skupini se uporablja izraz »nemetnli«. Ta izraz tehnološko ni determiniran. Nikjer pa Ut v seznamu skupin premoga in koksa, temveč so samo rude. Mi izvažamo in uvažamo premog in koks, specialne vrste gline, asfalt, izvažamo pesek in ma-gmezit; za vse to ni ustrezne skupine. Ce se v 6. skupini navajajo kovine, zopet ne vidim razloga, zakaj sta iz te skupine ločena železo in jeklo, ki predstavljata najbolj izrazite in najbolj uporabljane kovine in je zanje posebna skupina 9. Končno, kdo ve, kje naj bi bil?, meja med 9. skupino za železo in jeklo ter med skupinami 14., 15. in 16., v katere spadajo železni in jekleni izdelki, kovinske naprave, konstrukcij;, stroji in oprema.
Ne vidim razloga, da je za rudarsko strojno opremo, naprave in konstrukcije posebna skupina, če spada že v 14. skupino vsa industrijska oprema, naprave in stroji. 10. skupina govori o ani-liitskih barvah, vseh ostalih barv pa ni nikjer. V 11. skupini so zdravilna zelišča uvrščena v isto skupino kot medicinski instrumenti in ortopedske naprave, akoravno nimajo ničesar skupnega. Očitno gre tu samo za to, da podjetju »Jugolek«, za katerega je bila ta »stroka« ustvarjena že 1. 1946, zagotovi nadaljnji obstoj. Edi se, da bi se za tako skupino upravičeno lahko uporabil izraz »kramarstva«. Kakor nam je znano, uporabljajo rudarska podjetja enake kompresorje, kot gradbena in ostala industrijska podjetja. Toda po sedanji razdelitvi bi morala uvoziti podjetja iz 14., 15. ip 16. sku-
pine morebiti tudi iz 17. skupine. Taka razdelitev gotovo ni smotrna, če vemo, da izdeluje v inozemstvu vse vrste kompresorjev ena in ista tovarna.
N' pa v predvidenih skupinah zelo važnega izvoznega predmeta, namreč hmelja. Načrt priznava sam na 6. strani, da so izpuščene vse vrste industrijskih rastlin, ki pa so v našem uvozu in izvozu vedno važnejše. Tudi niso obsežena industrijska olja in mazila, marveč samo naftir.i derivati, kar ni isto. Popolnoma nejasno je, v katere skupine bi po načrtu spadal številni potrošni material za industrijo, orodje in utenzilije, oprema in instrumenti za laboratorije.
Naštel sem samo nekaj pripomb k načrtu za razdelitev skupin, ki ne temelji niti na tehnološki nomenklaturi niti na carinski terminologiji niti na običajni komercialni razdelitvi predmetov. Preveč jasno se vidi stremljenje, da bi se ohranile pozicije nekaterih monopolističnih podjetij, ki izhajajo še iz dobe strogega gospodarskega centralizma. Zato se načrt v tej obliki ne bi mogel vzeti niti kot podlaga za diskusijo.
V seznamu podjetij, katerim bi se lahko zaupalo opravljanje trgovske dejavnosti z inozemstvom, so verjetno namenoma izpuščene agenture in komisijska podjetja.
Agenture so tista oblika trgovskega posredništva, katero je osvojila že predvojna Srbija za zunanjo trgovino in ki se je v času carinske vojne male Srbije s pomočjo avstro-ogrske monarhije sijajno obnesla: omogočila je, da si je Srbija utrla pot in ustvarila zveze z oddaljenimi tržišči v Nemčiji, zahodni Evropi in Angliji ter rešila srbsko gospodarstvo pred zadušitvijo.
Tudi danes se trgovina po vsem svetu poslužuje agentur v največjem številu. Najvplivnejšo vlogo igTajo agenture baš v gospodarsko najbolj razvitih državah, kot so Anglija, Amerika in Francija. Agenture so se posebno razvile za informativno službo: modernega tiska si brez brzojavnih, časopisnih in ostalih tiskovnih agencij sploh ne moremo misliti. Zasluga agentur je, da so že pred odkritjem radia, filma in televizije dale sijajne rezultate pri gospodarskem obveščanju javnosti, o
borznih sklepih, o ponudbi iñ povpraševanju, stanju transportov, tovorjenju ladij, o zalogah v pristaniških skladiščih, ö terminskih kupčijah in o vseh ostalih podatkih ter cenah, ki so neobhodno potrebne Za gospodarsko orientacijo izvoznikov in uvoznikov.
Organizacija agentur omogoča, da javljajo neposredno najnovejše rezultate mednarodnih, gospodarskih ¡n trgovskih dogodkov vsej gospodarski javnosti. Prepričan sem, da so morali biti gotovo veliki in tehtni razlogi za to, da se je njihova dejavnost lahko razvila v najširšem svetovnem merilu. Prekomorske trgovine si brez brodarskih agencij prav tako ne moremo misliti. Tudi v Jugoslaviji smo imeli jugoslovansko expres-agencijo za izvoz blaga z ladjami.
Trgovske agenture in komi-sionarje smo imeli v naših krajih že davno, preden je stekla prva železnica; že pred 120 leti priznavajo dvorni dekreti njihovo delo in jim dajejo posebne privilegije. Od tedaj so se trgovske zveze z inozemstvom izredno razširile, pomnožile in komplicirale, s tem
pa se je naravno razširilo im izpopolnilo tudi samo delovanje agencij.
Načrt uredbe sploh ne predvideva možnosti za obstoj gospodarskih agentur in komisio-narjev kot posebne oblike poslovanja v bodoči mreži uvoznih in izvoznih podjetij ter celo ignorira njihov današnji obstoj in delo. Načrt uredbe z nobeno besedo ne pojasnjuje tega stališča; s pavšalnimi izrazi o tem, da gre za »kramar-stvo«, skuša samo podcenjevati dosedanje uspešno delo agentur. Tako napačnega podajanja sedanjega stanja ni mogoče utemeljiti z nepoznavanjem dejanskega položaja. Po mojem mnenju gre tu le za poizkus, da se namenoma zamolči njih obstoj; da bi jih bilo laže eliminirati, ko pride čas za to.
Prav zato menim, da je treba vsaj v nekoliko vrstah prikazati delo agentur in komisio-narjev in njih gospodarski pomen. Agenture poslujejo na podlagi zbranih podatkov in vzorcev blaga, odkrivajo, iščejo, ustvarjajo in pospešujejo trgovske zveze; zbirajo in obdelujejo informativno gradivo
splošnega in posebnega značaja delajo propagando, objavija'jc od časa do časa poročila : srtokovnimi podatki, reklamirajo prodajo blaga z inserati ir s tiskanim propagandnim materialom preko reklamnih podjetij, radia in filma. Agenture sondirajo pogoje in možnosti za prodajo in vnovčenje naših izvoznih predmetov, opravljajo predhodne razgovore in pripravljajo kupoprodajne pogodbe s tujimj interesenti; organizirajo pri večjih nakupih in prodajah udeležbo raznih skupin interesentov, se pogajajo za določitev podrobnih predpisov o dobavi in prevzemanju blaga, se sporazumevanjo glede sestave pošiljk in določitve kvalitete blaga; pripravljajo klavzule za zavarovanje kupčij proti riziku, določajo roke dobave in se sporazumevajo glede pogojev in načina plačevanja. Vsi ti obsežni -posli trajajo mnogokrat več mesecev jn zahtevajo predhodne informacije, osebno poznavanje gospodarskega položaja, vzdrževanje stikov za konkretno sklepanje kupčij in dopisovanje med izvozniki ter tujimi odjemalcu (Konec Jutri), ,
DRŽAVNO PRVENSTVO V KOŠARKI
Rutina Je pobrala svoj delež
Crvena zvezda zmagala nad AŠK 54:41 (27=24)
Ljubljana. 11. septembra. Danes popoldne je bila na novem igrišču Železničarja v Siàki odigrana vče-
raj preložena prva finalna tekma v košarki med beograjsko Crveno tveodo jn AS K. Kljub dežju se
je nabralo na Igrišču okrog 500 gledalcev, ki so burno spremljali potek vse tekme, posebno pa so bili navdušeni nad igro obeh nasprotnikov v prvem polčasu.
Prvi polčas je potekel v enakovredni Igri, ker sta se obe ekipi menjavali v vodstvu, dokler ni slednjič v zadnji minuti Zvezda preìli teda domačih in odločila prvi polčas v svojo korist. Drugi polčas pa so pričeli domači igralci precej nervozno. Kaže. da so izigubiii zaupanje v saune sebe, saj ni nihče več poskušal metati od daleč na koš. še manj pa je bilo v prejšnjih tekmah tako odličnih predorov Kristančiča, Škrjanca. Pavloviča in drugih.
Crvena zvezda, ki Je pripeljala v Ljubljano svoje najboljše igralce. kar jih sedaj premore, mas budi ni povsem zadovoljila. Na trenutke je bilo res opaziti, da igrajo sodobno košarko, toda ASK jim je bil enakovreden vse do 7 minut pred koncem igre. Rutina je slavila zmago nad mladim slovenskim predstavnikom, ki pa seveda s tem porazom ne sme vreči puške v koruzo, saj so pred njim še važne druge tekme. Razen Milerja ln morda še Škrjanca so vsi ostali igralci razočarali.
Sodnika Kavčič in Petrovič nista bila kos svoji nalogi, grešila sta v odločitvah pri kazenskih metih, prav tako pa sta tudi oba dopustila večkrat nepotrebno komentirale posameznih igralcev.
Koše za Crveno zvezdo 90 dali:
Andrijaševič 4. Godjič 8. Curčič 16. Bjegojevič 11, Popovič 9 in Pavasovič 6; za ASK pa Miler 15, Škerjanc 11, Šerbec 9. Fugina 5 in Kristančič 4.
Celjski rokometaši »a hì'vatsko-slo-vensko ligo
Močno sri4l:šče rokometnega športa je že takoj po osvoboditvi postalo Celje. Njegovi rokometa, ši so osvojili prvo mesto že na prvem republiškem prvenstvu (1948) in tudi v polf'naiLnem turnirju za državno prvenstvo. Po osvojitvi republiškega prvenstva 1' ta 1950 so rokometaši Klad var. ja še mo ieto sodelovali v zvezni ligi. kjer pa niso uspeli. Naslednik rokometne sekcije Kladi var ja — ZSD Celje je pozneje spet sodeloval v republiški Hgi in. dvakrat zaporedoma osvojil prvo me. $to. Kot prvaki Slovenje bi morali rokometaši ZSD Celja lani so_ delovati na zveznem turnirju v Vinkovcih za vrstni red od 5. do 8. mesta. Ta turnir pa ni bil Izveden. tako da je ostala lestvica najboljših rokometnih moštev v državi od 5. mesta dalje neizpa-polnjena.
Tudi siceršnji rezultati rok orne. tašev ZSD Celja kažejo, da je to moštvo doseglo žp dobro kvaliteto. Vendar pa dosedanji sistem t^kmo\anja najboljšim slovenskim moštvom ne obeta tako hitrega zboljšanja kvalitete, kakor ostalim. ker se njihovo udejstvovanje konča najprej v dvdi podzveznih reoublskih skupinah in nato v finalnem republiškem turnirju. S?mo republiški prvak lahko še preizkusi svoje moči na po! fi na !_ nem državam turnirju. Ne glede Г..3 ta rezultat, pa začne republiški prvak v naslednji sezoni pot znova od začetka. Prav gotovo ta sistem ne odpira možnosti za razvoj vsaj boliš:m klubom, med katpre poleg Celj-anov spadajo šs ii ub! jan sika Svoboda ter Slavi ja in mariborski Branik. In zakaj je tako samo v rokometu? Pri veči. n' ostalih Športnih iger so uvede_ ni mnogo privlačnejši in tudi koristnejši sistemi tekmovanja.
To pomanjkljivost so spoznali rokometaši ljubljanske Svobode, pa tudi Rokometna zveza Slove.
Katedra za fizkulturo v Novem Sadu
Svet za prosveto in kulturo Avtonomne pokrajine Vojvodine je odločil, da se na višji pedagoški šoli v Novem Sadu ustanovi katedra za fizkulturo. na kateri se bodo predavanja začela še v tem šolskem letu. Daijp je bilo sklenjeno. da bodo odpravljeni sprejemni izpti za vpis v višjo pedagoško šolo za vse katedre, razen za risanje in fizkulturo. in da se učencem z dovršenim učiteljiščem začasno omogoči Studiranje na tej v šoki šoli br°z obveznega dvoletnega učiteljskega staža.
Evropsko prvenstvo v atletiki
bo od 25. do 29. avgusta 1954 v Bernu. Za. tekmovanje se ie že s daj prijavilo 20 držav s približno 700 tekmovalo. Največ udeležencev bo poslala Zahodna Nfmčija (120). za tem pa Češkoslovaška in Franclja (po 60). Italija. Avstrija in Švedska (po 50). Poljska (40). Jugoslavija in Madžarska (po 35). Holandska (26). Norveška (25). Belgija (24). Posa.rje. Španija n Turčija (po 20) itd. Sovjetska zveza. Anglija in Finska se do sedaj še n so prijavile.
nije. Zato so predlagali ustanovitev hrvatsko .slovenske lige. Ta predlog podp:rajo tudi celjski rokometaši. in sicer tako. da naj bi v tej ligi sodelovalo 5 hrvatskih in 3 slovenska moštva.
Mislimo, da bi bilo prav. da bi o predlogu ustanovitve take lig» razpravljal plenum RZS na jutrišnjem zasedanju in stvar prečistil tudi s Hrvatsko rokometno zvezo.
—mb—
Šport v kratkem
Nemški atleti zmagali v Atenah.
Atletski dvoboj med Zahodno Nemčijo in Grčijo, ki Je bil v sredo in četrtek v Atenah, se je končal s 117:71 točkam v korist Nemčije. Izmed 20 disciplin, ki so bile na sporedu, so Nemci zmagali v
19.	Grki pa zasedli prvo mesto Ie v teku na 110 m z zaprekami (Kambadelis 15.0).
Atletska reprezentanca za srečanje s Finsko, ki bo v dneh 19. in
20.	t. m. v Beogradu, je sestavlje-
na takole; 100 in 200 m Jovančič. Pecelj ; 400 in 4 X 490 m : Sabolovič. Grujič, Tomašič. Hočevar. Stankovič. Miladinovič; 800 m: Hočevar. Mu.goša; 1500 m:	Mugoša.
Krstič: 5Ò00 m: Ceraj, Ilič; 10000 m: Mihalič Jovanovič; 110 metrov zapreke:	Lorger. 2upančič; 400
metrov zapreke: Radulovič. Cip-čič; 4 X 100 metrov:	Jovančič.
Madžarevič, Benjak. Pecelj; višina: Dimitrijevič. Marjanovič; daljina: Radovanovič. Pokom; troskok: Radovanovič. Milanovi; palica: Milakov. Rocca; krogla: Sarčevič. Jelisijevič; disk: Krivokapič. Miler. Krndajič; kopje: Dansubič. Vujačič; kladivo: Gubijan, Berec.
Jugoslovanska študentska nogometna reprezentanca je v četrtek v B“ogradu premagale japonske študente 3:1 (2:1).
Prve kazni v I. zvezni ligi. Odredov igralec Vlado 2umber je bil zaradi prestopka na tekmi Spartak : Odred kaznovan z enomesečno prepovedjo igranja. Na isti seji sta bila kaznovana še-: Spartako-vec Branisavljevič in vratar novosadske Vojvodine Laza Vasič z enako kaznijo za 15 dni. 2umber bo smel spet igrati 6. oktobra, v Dubrovniku in He-rcegnovem.
Mednarodna košarkarska tekma med Asvelom in ljubljanskim ASK je zaradi tekem za državno prvenstvo odpovedana.
Delo telovadnih društev v trboveljskem okraju
O delu telovadnih društev v trboveljskem okraju sicer ni slišati mnogo, vendar pa ta društva tudi sedaj poleti niso počivale, marveč se pridno pripravljala za okrajni telovadni nastop, ki bo 4. oktobra v Trbovljah, še živahneje pa za okrajno telovadno akademijo, ki bo že prihodnjo soboto 19. t. m. na novo urejenem telovadišču TVD Partizan. Na akademiji bodo sodelovali domačini in Zagorjani. pa tudi Hrastničani so obljubili svoj prihod.
Na nedavni seji okrajnega telovadnega odbora so se zastopniki društev pogovorili o poživitvi množičnega športnega tekmovanja, ki mora biti po društvih- in aktivih zaključeno do 30. t. m., najboljši pa bodo potem nastopili na dan okrajnega telovadnega nastopa.
Pravilno pot za zbližam!« z vasjo si je začrtalo TVD Partizan iz Trbovelj tudi s tem. da je v avgustu že šlo na vas. in sicer to pot na Klek. kjer je pred domom
ŠPORTNI TEREN V TRBOVLJAH
Zaključek bo 20. septembra
SD Rudár v Trbovljah je minuli teden organiziral športni teden 8 sodelovanjem vseh sekcij, ki pa ga zaradi velikih svečanosti na Okroglici ni mogel zaključiti po sporedu, marveč bo to izvedel šeie v nedeljo 20 septembra.
Dosedanji spored je potekel med temile najpomembnejšimi dogodki: prejšnjo nedeljo popoldne je v nogometni tekmi Svoboda premagala Dobrno iz Trbovelj, Rudar pa je slavil visoko zmago nad Korotanom iz Kranja. O tem smo nekaj podrobnosti že zabeležili.
Dan pozneje so šli na nogometno igrišče stari igralci Rudarja in Proletarca iz Zagorja, med katerimi so bili Trboveljčani uspešnejši in so zmagali s 4:2 (3:0).
Po enodnevni prekinitvi, ki so jo bili krivi povabljeni gostje iz Zasavja, so v sredo nastopili številni nogometni pionirji, ki so se med seboj pomerili takole: Rudar : Svoboda 5:2, Dobrna : Proletarec 2:0, Kla-divar : Rudar 5:4, Kladi var : Dobrna 2:0. Zmagovalci so bili Celjani.
Najboljša prireditev vsega do zdaj organiziranega športnega tedna je bila rokometna tekma državne reprezentance, ki se je, kakor znano, končala za Rudarja nadvse častno z rezultatom 17:9 (6:6). Tudi o tej tekmi so naši bralci izvedeli glavno že iz naše sobotone številke.
Tončke Čečeve Izvedlo prav dober n-astop in tako tudi pripomoglo k popularizaciji telovadibe na vasi. Isto društvo bo z enakim neenriiocn nastopilo v nedeljo 20. t. «n. v počastitev občinskega praznika tudi na Podkumu.
Po lepo urejeni telovadnici bo trboveljski Partizan dobil sedaj še lepo urejeno in obsežno telovadišče. ki bo otvorjeno s prej omenjeno akademijo.
ŠAH
Gligorič izgubil točko
V sredo in četrtek so bile odigrane prekinjene partije iz VI. in VTL kola turnirja kandidatov v Schaffhausenu. Gligorič se je predal Szab-u. ker je kuivertiral naj-boljo potezo. Brcnsteln in Euwe sta sklenila remi. V partiji Smislov — Kotov je slednjemu uspelo rešiti igro. Pairtiji zadnjega kola sta se končali z remijem med Kotovem in Keresom ter z zmago Smislov® nad Geller jem.
Samuel Reshemsky (2DA)
Po VII. kolu je stenje takole: Reehewsky in Smislov 5, Keres 4 in pol. Na j dori 4. Boles! avski. Euwe in Bronstein 3 in pol. Gligorič. Tajtnanov, Averbah in Sza_ bo 3. Stahlberg 2 i.n pol, Petrosjan in Geiler 2 in Kotov 1 in pol točke.
Osmo kolo bodo Igrali danes v Schaffhausenu. jutri pa nadaljevali v Ziirichu.
mali oglasi
ISCEM NATAKARICO. Bricelj, gostilna »Pri mostu«. Na Peči 39.
15507-1
SLUŽBO KROJAŠKE POMOCNL CE. iščem. Naslov SP Celje.
15445 1
STAREJŠO ZENSKO SPREJMEM k tričlanski družini ze dnevno delo od 7—15 ure. Dogovor med 15—16 uro. Lig. Kersnik. Tria.
AV o 14 A	I'vtS'i 1
RAČUNOVODJA z daljšo prakso želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Dober bs'»meist« v ogl odd.
15433-	1
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VODICE nad Ljubljano sprejme upravnika ze Gostinstvo Vodice. Nastop 1. 10. 1953. Pismene ponudbe na občinski LO Vod ce nad Ljubljano.	15425-1
SAMOSTOJNO GOSP. POMOČNICO sprejme tričlanska družina, po možnosti upokojenko. Jegličeva 10. IX. stop.. TV. nad. levo.
15434-	1
KORESPONDENTA z znanjem stenografije in strojep-sja za domače lezike m angleščino sprejmemo takoj. Službeno mesto v Ljubljani. Ponudbe z navedbo popolnega življenjepisa, zasevkov in referenc v oglasni oddelek pod »Jeziki«.	15387-1
STROJNE KLJUČAVNIČARJE z zadostno prakso pri delih s ko. vinskoobd elovalnimi stroji ter ključavničarje, vajene del na železnih konstrukcijah sprejme podjetje »ŽlCNICA« Ljubljana Tržaška c. 69.	15369.1
VEC KOVINOSTRUGARJEV takoj sprejme Mestno strojno podjetje. Ljubljana. Dolenjska cesta 76.	15386-1
GREM ZA GOSPODINJSKO POMOČNICO. Starejša ženska, poštena. Naslov v o-glasmem oddelku.	15403-1
ŠOFER I. RAZREDA z večletno prakso, zmožen vseh popravil, iščem službo, grem tudi na osebni avto. Ponudibe v ogl. odd. pod »Zanesljiv«.	15402-1
DEKLE, vajeno kmečkega dela — lahko je tudi vdova z em:m otrokom — dobi službo takoj. Plača ugodna. Savom Franc. Bušinla vas 18. p. Suhor pri Metliki (Bela krajina).	15273-1
TOPOLINO CABRIOLET z radiom v odličnem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15378-4
KMEČKI MLIN. Iberhallov obračalnik št. 6 in plug za izorava-nje krompirje, vse v dobrem stenju proda Mušič Franc. Podgorje 84.. p. Kamnik. 15372^4 NAPRODAJ ali v zamenjavo za goseničar »Fiat« je 3-tonski tovorni avto znamke »Chevrolet« v odličnem stanju. KDZ Dobrovo. B<rda. okraj Gorica. Cena po dogovoru.	15441.4
MOŠKO KOLO prodam. Novak.
Campova 16.. Vič.	15417-4
ZLATO ZA ZOBE prodam. Naslov v ogl. odd.	15397.4
MENJALNIK ze BSA motocikel 590 cm3, vojaški tip 1939, kup'mo. »Petrol« Ptuj.	15449-5
KUPIMO 0.3 do 0.5 KM repu'lzni ali kompenzirani repulzni elektromotor s pomičnimi k.rtačka-tni. Inštitut za jeklene konstrukcije. Ljubljana. He'iđrihova ulica 1.	15343.5
MOTORNO KOLO 200—250 com kupim. Ponudbe do nedelje popoldne na Sedej. Titova 17/m.
15432-5
VEČJE PODJETJE v Ljubljani želi adaptirati dvoje stanovanj v že zgTajeni stavbi ali dovršiti hišo za 2 stanovanji. Lahko sta stanovanji tudi krajevno ločeni. Ponudbe pošljite v ogL odd. pod »Nujna stanovanje«.	15421-7
KDO POSODI KLAVIR v dobre roke proti odškodnini? Naslov v ogl. odd.	15496-8
HIŠNIKA išče šola na Vrtači. Pogoj zamenjava stanovanja. Pojasnila in ponudbe pri upravi šole do 20. septembra. 14573-9 LEPO ENOSOBNO STANOVANJE menjam z enakim ali dvosob-
nim.	Naslov v ogl. odd. 15456-9 MIRNA VISOKOSOLKA išče sobo s prvim oktobrom. Plača dobro. Naslov v ogl. odd.	15379-9
MENJAM KOMFORTNO dvo in-polsobno stanovanje v vili za enako ali trisobno. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Cim. preje«.	15349-9
ŠOLSTVO
Srednja kmetijska šola Maribor
—• prične z rednim poukom 16. septembra. Vpisovanje bo 15. septembra t. 1. od 8. ure dalje. Ravnateljstvo.	6284-,n
Gimnazija ▼ Novi Gorici prične z rednim poukom 15. septembra ob 8 uri — Ravnateljstvo.
Vrtec Prole spet redno sprejema predšolske in šolske otroke.
ZLOŽLJIV DE2NTK zamenjan v kino Union nad znanka odda pri biljeterju.	15479-10
HUMUS in zaslpni material oddajo brezplačno Titovi zavodi Li. tostroj. večje in manjše količine. Interesenti naj se zglasijo
11..	12.. in 14. septembra ob 8. uri zjutraj pred glavnim vhodom Litostroja, kjer dobe potrebna navodila.	15329-11
29.900 DIN NAGRADE brez vsakega vprašanja dobi oseba, ki vr. ne v roku enega tedna v »Pomorski Ageucij'« — Sed en,burgo-va cesta — kovček (usnje) na patentno zadrgo z vsebino, ki je bil vzet iz avtomobila v hotelu »Slon«.	15431-11
DEKLE za pomoč v gospodinjstvu v popoldanskih urah sprejmem. Stane Pirnat. Titova 1/b, Ljubljana.	15481-1
DINAMO 6 V za tovarni avto prodam. Zupančič. Bernekarjeva ulica 19.	15472^4
DOBER ŠIVALNI STROJ prodam za 18.000. Pojasnila Radio-Center. Zagorje.	15490-4
LUCOVO PEC. malo. samo v prav dobrem stanju kupim. Ponudbe pod »Lucova peč« v ogl. oddelek.	15480-5
TRGOVSKA PODJETJA, zadruge, potrošnikil Za jesen in z mo kupujte edino le povsod znane in kvalitetne »Vaipo« vložke za čet lije. Pred nakupom zahtevajte najnovejše modne vzorce, katere Vam po povzetju pošlje čevljarski mojster Tine Pogačnik iz Kranja. Trežišče 109.
15300-4
2	BOLNIČARJA s potrebne strokovno izobrazbo sprejme Reševalna postaja Ljubljana. Ponud. be poslati na Reševalne postaja. Ljubljana. Zaloška 25.	15322JL
POSTREZnico za dopoldanske ure iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	15347.2
VAJENCA avtoličarske stroke sprejme takod podjetje »ME. PROM«. Ljubljana. Savska cesta.	15351.3
VOZIČEK (dira) 400 kg in razne vreče prodam. Slapničar j e va 5, Moste.	15346.4
BLAGO, inozemsko, moderno, čr. no-belo. večamo prodam. Parmova 38.	15349-4
KOMPLETEN NOV KAVČ (orehov furnir) šlarafija za dve osebi prodam. Martinšek. Kresnice.	15278-4
MAHAGONI SPALNICO ugodno prodam. Game. Celje. 15297.4 FURNIR (oreh. črešnja)) uro budilko teT sadno sušilnico proda mizarstvo V,cimar. — Vodnikova 31.	15315-4
SKAKALNE SMUČI hyckory prodam. Javornik Ivo. Ljubljena. Wolfova 12.	15354-4
GLOBOT OTROŠKI VOZIČEK, košarico in stajico ugodno prodam. Kavškov a 7. pritličje.
15356-4
PRODAMO dobro ohranjene razne narodne noše. Cena Po dogovoru. Sindikat Bolnice Maribor.
15362-4
PRODAM avto DKW v brezhibnem stanju tipa V-37 »Cabriolet«. Rijeka. Ticijano 16. Trombi.	15363.4
BETONSKO ŽELEZO zamenjam za cement. Kočar. Kokrica 66.. p. Kranj.	15299-6
STAVBNO PARCELO v Šentvidu prodam. Voda, elektrika zraven. Naslov V ogl. odd.	15246-7
••••••••••••••••••'
Sprejmemo
takoj
1 detašerja (roču. kemičnega čistilca), 1 strojnega ključavničarja — šoferja, po možnosti z daljšo prakso. Plača po tarifnem pravilniku. LABOD kemična čistilnica, pralniea in barvama, Ljubljana, Poljanski nasip 6.
Sindikalna podružnica in delavski svet invalidskega podjetja »Jugo-reklam« sporočata, da je umrla naša dolgoletna uslužbenka - kolporterka
čREŠKJčVEii
MARMA
Vestno sodelavko bomo ohranili v najlepšem spominu.
Invalidsko podjetje »Jugoreklam«
PLESKARSKI POMOČNIK Oče večjo sobo. za nagrado popleska sobno pohištvo. Levstik Franc. Karlovške 7.	15356.9
IZGUBLJENO osebno Izkaznico na ime Kveder Marta prosim vrniti proti nagradi 1000 din v ogl. odd.	15333.10
NAŠEL sem rjav Jopič s ključem v žepu. Naslov v oglasnem od. delku.	15337.11
MENJAM dvosobno stanovanje v Beogradu za enako v Ljubljani. Tel. 23.062.	15335.9
Prodamo večje število kompletnih ročnih PLETILNIH STROJEV raznih širin in številk, in PREYIJALNE STROJE Cene primerne. Naslov v ogl. odd. pod št. 6291.
V nedeljo 13. septembra !
bo v Ljubljani j na Trgu revolucije •
VELIKA
TOMBOLA j
RDEČEGA KRIŽA j
Ali si že kupil tablico? ?
.•..•..•••••••o«
••«•••■••«••••••«•••••••••••••••••••e
Hrastove parafinirane VINSKE SODE
transportne, ugodno prodamo. - Železarna Ravne, Ravne na Koroškem.

Inštitut za tuberkulozo na Golniku razpisuje MESTO KNJIGOVODJE — šefa knjigovodstva.
Plača po dogovoru, stanovanje za samca ali družino je zagotovljeno. Ponudbe z opisom dosedanjega dela poslati na upravo Inštituta.
,0mm0:0:0»m0»m0;0;0:0m.0,m0mm0,m0„
KUPIMO
TOVORNI AVTO za 3—S ton nosilnosti.
Pogon na nafto.
Ponudbe je poslati na
• Lesno industrijsko pod-j jetje Cerknica.
lAPOSlinO
pod ugodnimi pogoji STROJNEGA TEHNIKA — začetnika STROJNEGA MEHANIKA — s prakso Tovarna zamaškov, Ljubljana — Celovška cesta 32.
-•*	t». -m. .«• -»•	.ф. .pm ••• .»•	.»• .p. .p. -p. •••
OPOZORILO NAROČNIKO M !
Ze doslej je bilo nekaj primerov, da naši naročniki niso bili upravičeni do zavarovalnine, ker niso imeli naročnine v redu poravnane. -Zato ponovno opozarjamo, da poteče rok plačila septembrske naročnine 20. t m. in prosimo vse naročnike, naj najkasneje do tega dne poravnajo naročnino in morebitni zaostanek.
UPRAVA
»SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
•р.,р..р..р».рмрм#.»«».«»«рпр»рмрмрмр.*р»р»рмр»«р»рмрмрмрмр»рмр»рмрмр»р •	•
•	Rudnik črnega premoga	j
4	KAKANJ	•
:	takoj sprejme	J
i	5	RUDARSKIH INŽENIRJEV s prakso nad	pet	let	i
;	Stanovanje preskrbljeno.	-	Plača	po	tarifnem	,
•	pravilniku in pogodbi.	•
?	20	ELEKTROMEHANIKOV z daljšo prakso	za	po-	t
?	strojenja rudnika in za montažo nove separacije.	•
?	Za samce stanovanje zagotovljeno. - Plača po	:
°	tarifnem pravilniku.	:
4	1	ELEKTROTEHNIKA z daljšo prakso.	j
:	1	STROJNEGA TEHNIKA z daljšo praksa	:
Î	Reflektanti naj se obrnejo na Upravo rudnika.	•
•	•
0..0:0..0..0:0,.0m.0:0^.0..0..0..0..0,.p	0,.0..0..0..0..0:0m.0»»0m.0"0»*0»»0»»0»»0’*0»
I IZŠLA JE že dolgo pričakovana knjiga znanega publicista
I	IVA PIRKOVIČA:
I	»Po sledovih
rimske volkulje«
V dvanajstih poglavjih, ki se berejo napeto od začetka do konca, nam avtor o-življa pomemben kos evropske zgodovine !z polpreteklih dni ¿ Nadvse zanimiva Id aktualna knjiga)
Dobite jo v vseh knjigarnah, pa tudi v podružnicah »Slov. poročevalca« v lepi kartonir. izdaji za 260 din.
Bogo Leskovic:
Med Salzburgom in Buyreuthom
(Konec)
Brata Wagner, Wieland in Wolfgang, prvi bolj kot irisen nator in režiser, drugi predvsem kot organizator, sta po koncu vojne skušala oživeti delo svojega deda Richarda. Kot sta sama na tiskovni konferenci izjavila, sta se zavedala, da morata reformirati način insceniranja in režije Wagnerjevih oper popolnoma in z vseh stališč modernega gledanja — ali pa propasti v zavesti, da je idija stalnega Wagnerjevega slavnostnega gledališča v Bay* reuthu umrla. Da jima je prvo uspelo, ni samo znak velike in usmerjene energije, temveč predvsem genialnega in res teatrskega prijtma. Wieland Wagner je, že po slikah v vili »Wahnfried« sodeč, izvrsten šli-kar in tudi dober portretist; slika njegovega očeta Siegfrieda
n.	pr. je prvovrstna.
Wagnerj^ve opere so se doslej tudi v modernejših inscenacijah držale v glavnem tradicije. Po vsebini romantične, po duhu inscenacij še iz Wagnerjevih časov v stilu Makarta, slikarja pestrega, teatraličnega in nametanega svela, ateljejske in bohemske bohotnosti, so sz vršile v vzdušju patetičnih, neresničnih gest, junaških rekvizitov: kopij, konj, šlemov, mističnih čarovnij in igrale v bo* hotnih gozdovih temnih soteskah, na bizarnih skalah in okoli romantičnih gradov. Da so ho*
tele te opere z uporabo vseh umetnostnih panog, od slikar* stva do glasbe, biti resnične, nadnaravno velike drame, je utonilo v morju za nas že nesodobne navlake. Medtem ko glasba — predpostavljam, da jo je napisal mojster katerekoli dobe — ni podvržena času, se vizualni okus, moda oblačil, tudi obnašanje in predvsem meje med velikim in smešnim z dobami zelo spreminjajo. Nikdar nisem tega občutil bolj kot pri neki starejši predstavi »Parsivala« na Dunaju, kjer so se še popolnoma držali stare Wagnirjeve tradicije; Cvetlična dekleta so v obliki starejših, debelih zborovskih dam v ne-opasanih srajcah, z girlandami okoli prsi in golimi rameni, kar jim je dajalo obliko belih sodov, skušale zaman zapeljevati ubogega Parsivala. (Vsakdo v avditoriju je Parsivalu brezbrižnost lahko odpustil!) Kling-sorjevo kopje ji priletelo proti Parsivalu obešeno za žico, ki jo je vsakdo mogel videti — Par-sival je moral kopje šele sneti z mehanizmà — itd.
Nove inscenacije so skušale re» siti te opere vsega nepotrebne* ga in nesodobnega. Bayreuth je s tem sicer zadel v nekem oziru v sršenje gnezdo, kajti najver-nejši pristaši Wagnitrja so tako ortodoksni, da niso trpeli nobe* nih »revizij«, in brata Wagr.er-ja sta izgubila s svojimi smelimi poizkusi ravno v času, ko bi
najbolj potrebovala pomoči vseh »vvagnerjancev«, marsikaterega pristaša. Prepričan pa sem, da je to izgubo nadomestil marsikdo, ki se je šele sedaj približal tem operam.
V Bayreuthu so sceno poenostavili kar se da. Izgubo so nadomestili s filmskimi metodami. Projekcije igrajo ogromno, sko-
polbogovi in junaki stare mito* logije in je le povečana projekcija vsega človeškega, se včasih spremeni polkrog na odru v zemeljsko oblo, kjer simbolični človek doživlja svojo simbolično dramo. Ogromni in dolgi loki glasbenega dogaj-anja in njega simfonične drame ne najdejo na odru nobene drobne navlake, ki

Prizor na ladji iz opere »Tristan in Isolda« (Foto: Festspiele Bayreuth Lauterwasser)
raj najvažnejšo vlogo! Sredi balkona, kot v kinematografih, je kabina s celo grupo projektorjev. V vsej tetralogiji izpolnjuje oder velik polkrog, ki pada proti publiki. Za osvetljavo nudi enako možnost kot obzorje, tako da se križata večinoma dve projekciji, navpična ¡n vodoravna. Efekt je velikanski! Zlasti v tetralogiji, kjer se dejanje vrši med bogovi,
bi odvračala pozornost od glasbe. Razgovori z glasbeniki in laiki so mi potrdili, kar sem čutil sam: da je nova bayreuth-ska inscenacija marsikomu šele dala čutiti enotnost dramatskega poteka Wagnerjeve glaslbe.
»Lohengrin« v režiji Wolfgan-ga Wagnerja še najbolj operira z normalnimi arhitekturami na odru. »Parsival«, ^Tristan in
Izolda« ter tetralogija: »Rensko zlato«, »Walküra«, »Siegfried«, »Somrak bogov«, ki jih inscenira Wieland Wagner, sledijo vse popolnoma novemu prijemu. Kot izjavljajo voditelji Bayreutha, bo »Parsival« v prihodnjih letih ostal najbrže v glavnem neizpre-menjen — našli so v svojem stremljenju zaenkrat dokončno obliko. Tetralogija pa bo menda podvržena še izboljšanjem. Se lani se jo n. pr. zmaj — Faf-ner prikazal v projekciji, letos so se vrnili k prejšnjemu načinu, da se prikazuje iz brloga med oblaki resničen — tudi sicer so šli v abstrakciji inscenacije tako daleč, da so ponekod mala nesoglasja med besedilom in sliko, ki jih bo najbrže treba še odstraniti; toda vse to so Is malenkosti, v glavnem je poiz* kus, prelomiti s tradicijo v Bayreuthu, tisoče obiskovalcev obdaril z novim in močnim doživetjem: Wagner — redivivus! Glavni pevci Bayreutha so: tenorji — Ramon Vinay (Amerika), Wolfgang Windgassen — (Nemčija), basisti in baritoni — Hans Hotter, Ludwig Weber, Herman Uhde, Gustav Neidlin» gar, Joseph Greindl (Nemčija), George London (Amerika); ženske: Eleanor Steber, Regina Resnik (Amerika), Martha Mödl in senzacija tega leta Astrid Varnay (Amerika), edinstvena Brünnhilde v tetralogiji.
Tiskovna konferenca pod vodstvom obeh Wagrierjev, kateri sem imel priliko prisostvovati, je prinesla mnogo zanimivega: Razlago smernic obeh voditeljev, referate stalnega dirigenta Keil-bertha in zborovodje Pietza, vodje orkestra ia zbora, zastop-
nika solistov, komponista Hin demitha, ki je dirigiral vsakoletno tradicionalno IX. simfonijo Beethovna itd. Nekaj za nas zanimivih detajlov:
Dirigenti še sedaj v arhivih in zapiäkih Wagnerja in o njem iščejo potrdila in navodil za interpretacijo nekaterih mest. Orkestar šteje 165 ljudi, od katerih jih vsak večer igra 135! Za nas nepojmljiva zasedba! Sestavljen je le iz prvih instrumentalistov Nemčije. —- Zborovodja je prejel od vodstva denarna sredstva, da je pol l'=ta potoval po vsej Nemčiji jn izbiral najlboljše glasove za zbor — rezultat je edinstven: nisem še slišal takega opernega zbora! Tudi z režijske strani je njihovo sodelovanje kot v dobrih filmih izdelano do detajla. Zbor pri IX. simfoniji je štel nad 350 gLasov — najopasnejša visoka mesta v finalu so bila zapeta, kot bi pel en sam izvrsten solist! — Iz vseh referatov je zvenelo eno: velikanska vera v bayreuthsko delo in njegovo poslanstvo.
Za nas ima to potovanje naslednji zaključak: Dobra umetnost — in le taka ima eksistenčno pravico — zahteva velikopoteznosti! Ce hočemo naprej živeti kot kulturen center, mm ramo storiti vse, da umetnostne aparate in ustanove potegnemo iz dosedanje polovičnosti. Nimamo dvoran za koncerte niti odgovarjajoče hiše za našo opero niti polnozasedenih orkestrov; imamo pa veliko lepih mladih glasov in mnogo talentiranih ljudi Nf nobenega psihičnega vzroka, da bi ne raoglj konkurirati s tem, kar je okoli nas Ostudi smo Slovenci majhen na-
rod in s tem naše možnosti manjše, bi morali imeti vsaj za centralne umetniške ustanove polno možnost razvoja v mednarodnem smislu. Ljudska oblast nam je te ustanove dala. Izkažimo se vredne njih posesti. Ne zadovoljimo se z njihovim sedanjim stanjem in ne akceptirajmo njihove pomanjkljivosti kot nekaj neizbežnega.
In še nekaj: morali bi sprožiti javno anketo o repertoarju naših ustanov. Doslej n. pr. večine Wagnerjevih oper ni bilo še v Ljubljani. Morali bi preiskati, ali je temu krivo le pomanjkanje potrebnih pevcev in dovolj ve like hiše, ali pa morda bojazen, da bi publika ta dolga, težka ter problematična dela teže sprejela? Potem bi morali iti mirne marsikaterega dela, celo mimo celih obdobij glasbene zgodovine, ki bi ostala povprečnemu poslušalcu v Ljubljani tuja. Nastala bi vrzel, ki bi našemu poslušalcu onemogočila slediti razvoju. S tega stališča ne bomo mogli nikdar biti dovolj hvaležni pokojnemu direktorju Poliču, ki je Ljubljani iz svetovne literature skušal približati vse, kar je v takratnih razmerah le bilo mogoče. Баде? so možnosti večje. Ali naj naše ustanove vozijo po starem tiru in daj'sjo predvsem to, o čemer vedo, da si je srce naše republike že osvojilo, ali naj le stavijo svoje moči tudi v službo vsega za nas še problematičnega, nam s tem razširijo obzorje in dajo neob-hodno podlago za razumevanje in tudi za kritiko. Prepričan sem, da se bomo odločili za drugo, ir. želja, ¿a bi bilo tako, naj zaključi to moje priporočilo«
вт. île i ft, SEPTEMBRA 1958
PO ATENTATU V SENT RUPERTU
Razburjenje na Koroškem
Tržaška OF o itali Janških grožnjah
Predstavniki Slovencev pri namestniku koroškega deželnega glavarja — Avstrijsko notranje ministrstvo odredilo posebno komisi jo, na j preišče zadevo — Zločin je posledica profašističnega in šovinističnega hujskan ja
Celovec, 11. sept. (Tanj jug). Zveza koroških partizanov je predložila državnemu tožilstvu in direkciji za varnost v Celovcu uradno prijavo zaradi razstrelitve spomenika na grobu 83 slovenskih partizanov na pokopališču v St. Rupertu pri Velikovcu. Ministrstvo za totranje zadeve na Dunaju je osnovalo posebno komisijo z nalogo, da preišče ta dogodek.	,
Rimska vlada je v težkem položaju, zato provocira
Včerajšnji izpad šovinističnih elementov je razburil in izzval številne proteste pri slovenskem prebivalstvu na Koroškem. Delegate Demokratične fronte delovnega ljudstva in Zveze koroških partizanov je na njihovo zahtevo spredel namestnik deželnega glavarja Krasnig. Člani delegacije — predsednik Demokratične fronte dr. Franc Petek, tajnik Franjo Ogris, član glavnega odbora dr. Mirt Zwitter in predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper so oh tej priložnosti izrazili prepričanje, da je »ta zločinski atentat posledica neodgovorne hujskaške gonje, ki jo že dlje časa vodijo šovinistični listi »Kleine Zeitung«, »Volks-Zeitung* in drugi. Delegacija je oberem izrazila začudenje, ker koroška direkcija javne varnosti in državno tožilstvo v Celovcu ista kljub pravočasni opozoriivi Demokratične fronte poklicali na odgovornost iniciar torje te gonje. Slovenski pred-
Grotewchi o zahodno-nemških volitvah
Berlin, 11. sept. (AFP). Predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl je danes izjavil, da je 6 milijonov zahodnonem-jjkih volivcev postalo žrtev »prevare«, kakor tisti, ki so pred časom volili Hitlerja. »Vendar se tokrat ne bo ponovila Hitlerjeva pustolovščina — je rekel Grotewohl — kajti sedaj je tukaj Vzhodna Nemčija, ki predstavlja trdno osnovo v boju za mir«. To je bila prva GTotewohlova izjava po parlamentarnih volitvah v Zahodni Nemčiji.
Izredna seja francoske vlade
stavniki so obenem obsodili nedavni sklep celovškega sodišča, ki je na podlagi pričevanja žandarmerije izrekel krivično obsodbo proti družini Robinik. kar je nedvomno vplivalo na profašistične elemente in jih vzpodbudilo pri izvrševanju njihovih naklepov. Delegacija je zahtevala, naj deželna vlada ukrene vse potrebno, da bi našla krivce tega zločina in Jih najstrožje kaznovala.
Douglas, 11. sept. (Tanjug) Petinosemdeseti kongres britanskih sindikalnih zvez je končal svoje delo. Na zadnji seji so delegati podprla predlog predsednika vlade Churchilla o sklicanju konference »na najvišjem nivoju* in sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo vlado, naj ukrene vse potrebno, da bo do tega sestanka prišlo.
Kongres je zavrnil resolucijo, ki pravi, da so sedanji stroški za oboroževanje osnovni činitelj, ki preprečuje obnovo in razvoj britanskega gospodarstva. To resolucijo je predložil sindikat ognjegascev, ki je pod vplivom britanske komunistične partije.
Glede mednarodnh odnosov zahteva kongres od britanske vlade, naj posveti vso pozornost miroljubnemu sodelovanju z vsemi državami. Kongres je ostro obsodil politiko rasne di-
Namestnik deželnega glavarja Krasnig je izrazil obžalovanje vlade, ker je prišlo do tega atentata. Krasnig je obljubil, da bo vlada ukrenila vse potrebno, pri čemer je dodal, da je atentat naperjen proti enotnosti Koroške in Avstrije.
General Hull zamenj*al Clarka
New vork, 11. sept. (r). General Eisenhower je imenoval generala Johna HuMa za naslednika federala Clarka kot vrhovnega poveljnika na Daljnem vzhodu. General Hull bo prišel
5.	oktobra v Tokio in bo 30. oktobra prevzel vrhovno po veljstvo.
skriminacije in napade na sindikate v Južnoafriški uniji.
Zavrnjena pa je bila resolucija, ki zahteva, naj se ljudstvu Kenije omogoči sestaviti lastno vlado. Prav tako ni bila sprejeta resolucija, ki zahteva od generalnega sveta, naj z razgovori z voditelji laburistične stranke zboljša odnose med sindikalnimi zvezami in laburistično stranko. Kongres je tudi zavrnil resolucijo, v kateri so predlagali, naj se pospeši skupna kampanja Trade Unionov, laburistične stranke in zadružnega gibanja za čim prejšnjo odstranitev sedanje konservativne vlade.
Za novega predsednika britanskih sindikalnih zvez je bil izvoljen Jack Tanner, podpred-
Trst, H. sept. (Tanjug). Tržaška Osvobodilna fronta Je nocoj obsodila italijansko rožljanje z orožjem na jugoslovanski meji in v bližini cone »A* STO kot manever proti miru in varnosti ter zoper življenjske interese tržaškega prebivalstva.
To je bil soglasen zaključek članov izvršnega odbora OF, ki se je danes zvečer sestal, da bi razpravljal o najnovejšem razvoju tržaškega vprašanja. Po mnenju, kj je bilo poudarjeno na tem sestanku, je rimska vlada v težkem položaju in je začela zato s provokacijami, da bi na ta način prikrila svojo slabost in vrsto notranjih težav.
Po uvodnih besedah predsednika OF Franca Stoke so odločno obsodili tudi stavko tržaških železničarjev, ki se je začela na
sedn sindikata kovinskih delavcev. Dosedanji predsednik Tom O’Brien je postal podpredsednik generalnega sveta.
Turška vlada odobrila jugoslovanski predlog
Ankara, 11. sept. (AFP). Jugoslovanski predlog za ustanovitev stalnega sekretariata Balkanskega pakta Je turška vlada v načelu odobrila. Nekatere manjše spremembe bo turška vlada predložila Jugoslovanski vladi, ki Jih bo vskladila s pripombami gräte vlade.
Istambul, 11. sept. (Tanjug). Tur-m tisk pile, da bo Turčija izparila p Sovjetsko zoezo vrsto predmetov, vendar z pogojem, da bodo pogodbe sklenjene s sovjetskimi državnimi podjetji. Turčija namerava izvažati bombaž, južno sadje, tobak in volno.
Istambul, 11. sept. (Tanjug). Danes je prišla v Istambul jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi Osman Karabegovič Ta delegacija bo obiskala pelesejem o Smirni.
izrecno zahtevo iz Rima in je bila organizirana z namenom, da bi tisočim Tržačanom preprečili odhod na veliko partizansko zborovanje na Okroglici. Vendar ta groba provokacija m preprečila Tržačanom, da bi se ne sestali s svojimi rojaki.
Na sestanku so poudarili, da je predsednik republike Josip Broz-Tito na Okroglici pred vsem sveto • pokazal borbo ljudstva tega dela Slovenije proti ta ''zrnu in proti krivicam ki so mn bile storjene in ki jih mora še danes prenašati, kar pomeni veliko priznanje in podporo tistim, ki so to pretrpeli in to borbo vodili.
Nemški ujetniki v ZSSR
New уогк, 11. sept. (r). Nemški zastopnik v komisiji za repatriacijo vojnih ujetnikov pri OZN je ostro zavrnil sovjetske trditve, češ da so nemške statistike netočne in ponarejene. Poudaril je, da lahko zahodno-nemška vlada vsak dan dokaže, da v Sovjetski zvezi še vedno zadržujejo 102.958 nemških vojnih ujetnikov. Razen tega pogrešajo še 1,200.000 nemških vojakov, od katerih je gotovo veliko število umrlo v sovjetskem ujetništvu, ne da bi mogle sovjetske oblasti to pojasniti. Od pogrešanih 750.000 nemških civilistov jih 134.000 še vedno zadužuje jo v Sovjetski zvezi, za katere je nedvomno ugotovljeno, da so še pri življenju. Nemška vlada bo po vsej priliki predlagala, naj se vprašanje zadrževanja nemških, italijanskih in japonskih vojnih ujetnikov v Sovjetski zvezi obravnava kot nujen problem na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine OZN.
London, 11. »epi. (Tanjug). V Veliki Britaniji le oedno traja stavka električarskih delavcev V nedeljo se bo o Manchestru sestal Izvršilni odbor sindikata električarjev, ki bo razpravljal o tej stavki.
Po prvem delu šahovskega turniria v Schaffhausenu
Konec kongresa Trade Unionov
Kongres je podprl Churchillov predlog o sklicanju konference unajvišjega nivojau — Aovi predsednik britanskih sindikalnih zvez je Jack Tanner
Posebno poročilo velemojstra dr. P. Trifunoviča
Pariz, 11. sept. (r). Francoska vlada je imela danes izredno sejo, na kateri je razpravljala o novem gospodarskem programu, ki ga je .predložil predsednik vlade Laniel. Voditelji strank francoskega parlamenta bodo imeli v torek sejo, na kateri bodo razpravljali o sklicanju izrednega zasedanja parlamenta, ki ga je doslej zahtevalo že 210 poslancev. Po ustavi se mora parlament sestati, če. to zahteva najmanj ena tretjina vseh poslancev, t. j. 209 poslancev.
Teheran. 11. sept. (r) Perzijska policija je aretirala danes 91 kom-imfermovcev. ki so se vrnili z mirovnoga festivala v Bukarešti. Pred vrnitvijo v Teheran so se mudili v Moskvi. Kakor zatrjuje teheranska policija, so zaplenili pri aretiranih mraožico raznih dokumentov.
Berlin, 11. srat. (r) Danes je bilo v Zahodnem Berlmu razdeljenih 60.099 paketov živil na prebivalce sovjetske cone. S tem je druga akcija razdelitve živi! prebivalcem Vzhodnega. Berlina in sovjetske cone. ki se je začela 27. avgusta, že prekoračila milijon paketov.
Švort v kratkem
i V Dubrovniku je v I. kolu drugega dela turnirja za prvenstvo države v vaterpolu premagal Jug Primorje 4:3 (2:1), Jadran pa Mornarja 4:3 (2:3), v B-skupini pa Mladost Naprijed 3:2 (2:1) in Jadran Polet iz Sombora 9:5 (6:1).
Hammerskjöldov govor
Washington. 11. sept. (AFP) V svojem govoru na nekem baaiketu v Washúngtoeiu je generale^ tajnik OZN Dag Hammerskjdld neposredno ahidiral na polemiko, ki se razvija okrog »iskanja ameriških komunistov« med osebjem sekretariata OZN. Pri tem je Ham-merskjôld pripomnil: »V sekretariatu Združenih narodov so predstavniki 60 raznih nacionalnosti. Nihče med nami se ne more odpovedati svoji nacionalnosti. In zakaj naj bi to tudi storil? Mar nacionalne skušnje ne pomenijo večkrat veliko prednost pri mednarodnem sodelovanju?«
Schaffhausen. 11. sept. (Tanjug) Podobno, kakor se je zgodilo na lanski olimpiadi v Helsinkih, se je zgodilo tudi na turnirju kandidatov v Svici. Sovjetski velemojstri doslej niso pokazali tiste igTe in niso dosegli tistih rezultatov, katere je svet od njih pričakoval. Ze drugič se je ponovila ta slika ia menim, da to ni zgolj naključje.
O moči sovjetskih velemojstrov so se začele plesti legende, nepoučeni in široka publika pa radi sprelemjo te zgodbe in jih celo pretiravajo. Kakor na olimpiadi v Helsinkih, tako tudi v začetku turnirja kandidatov sovjetski vele-
mojstri niso ničesar pokazali, rz česar bi lahko sklepali, da so v premoči nad svojimi kolegi te zahodnega sveta. Na vrhu tabele sta Reshewski in Smislov. Igra Re-shewksega je bila prepričljiva in zanesljiva, medtem ko je Smislov svoje točke zbral s precej sreče, kar velja zlasti za njegovi partiji z dr. EuTvejem in Stahlbergom.
Takoj za njima so Keres, NaJ-dorf. Boleslavski in dr. Euwe. Na zadnjih treh mestih pa so Petrosjan. Geller in Kotov. Nihče ni pričakoval. da bodo mojstri zahodnega sveta enako vredni svojim sovjetskhn kolesom. Vendar so noleg tega v Igrah z njimi dosegli še eno zmago več. Pri tem mislim na dvoje: staro delegacijo sovjetskih velemojstrov so dosegli mlajši. ki so borbenejši, ki pa imajo manj izkušenj kot stari. Na drugi strani pa so predstavniki zahodne? šaha začeli bolj resno proučevati material s turnirjev, kakor tudi teoretične analize. Posledice tega so v tem. da jih ni mogoče več presenetiti z obdelanimi in dobro znanimi otvoritvami; pač pa se je pokazalo prav nasprotno. Na splošno je dosedanji potek turnirja pokazal enakovredno borbo med mojstri iz Sovjetske zveze in mojstri zahodnega sveta.
Veliko Je zameriti turnirju, ker na njem sodeluje precejšnje število sovjetskih mojstrov, zaradi česar bi lahko uspevali z raznimi mahinacijami. Zaradi tega se je še posebej pritožil Reshewski. Vendar ta pritožba doslej ni umestna, kajti sovjetski velemojstri se ostro b#rijo med seboj, in če bo
trajalo še naprej, se ne bo mogel nihče pritožiti, da lih je bilo preveč na turnirju. V tem primeru število ne bo važno, ker pri pošteni in športni borbi lahko zmaga samo najboljši, turnir pa se je doslej razvijal v tem smislu. Res je. da je prišlo do nekaterih krat-kih remijev, kot n. pr. v partijah Boleslavski : Smislov in Kotov : Geller, vendar menim, da je to v njihovo škodo, kajti glavno je. da nihCe na tak način ne dobi cele točke.
Z dosedanjo igro in z zbiranjem točk našega predstavnika na tem turnirju Gligorič* — nisem zadovoljen in — kolikor vem — tudi Gligorič ni zadovoljen. Kar me je na tem tu mi rio najbolj presenetilo pri Glieoriču je to. da sicer prihaja v premočen položaj, ne zrna pa zadati odločujočega udarca. To se mu Je zgodilo v partijah z dr. Euwejem in Szabom. medtem ko je partijo z Averbahom. čeprav 1e bil v slabšem položaju, dobil. Po VTI. kolu ima Gligorič 50 •/• možnih točk, vendar hi glede na partnerje, s katerimi je doslej igral, lahko imel vsaj polovico, če žene celo točko več. Zanj se težVr del turnirja šele začenja. Po igri s Stahlbergom ga čakajo še Boleslavski. Kotov. Geller. Smislov. Keres, Reshewski in Bronstein.
čeprav igrajo na tem turnirju najboljši igralci na svetu, vendar je prišlo do mnogih slabih partij. Repertoar otvoritev je razmeroma skromen, kajti igrali so največ indijske partije. Razen Smislova malokdo otvarja s kraljevim kmetom. V nedeljo se ho turnir preselil v Zurich, kjer se ho začelo IX. kolo.
Smerdelj obsojen na vešala
i
Nova Gorica, 11. sept. Sinoči okrog polnoči je bila izrečena pred Okrožnim sodiščem o Nooi Gorici po raz-raoi, ki je trajala od 8. ure zjutraj, azen — smrt na oešalih — za nepoboljšljivega zločinca in ubijalca Stanislava Smerdelja iz Kosez pri Ilirski Bistrici. Ta zločinec, ropar in nbijalec je namreč 1. aprila letos na zahrbten način umoril brata Ante in Dragana Dujič, da se je polastil šestih njunih konj in denarja, ki sta si ga prislužila v Istri s prevažanjem drv iz gozda * svojimi bosanskimi konji.
Sodišče je ovrglo Smerdeljev ciničen zagovor, da je izvršil umor v tre-
nutni duševni zmedenosti in neuravnovešenosti. Številne priče, ki so nastopale. so namreč potrdile ravno obratno. Na Smerdelju namreč ni bilo opaziti nikakih znakov duševne abnormalnosti, ne neposredno pred umorom ne po umoru, saj je že naslednjega dne po ogabnem zločinu pričel sklepati kupčije s prigoljufanimi konji, kakor da se ni nič pripetilo. Vse je delal preračunano in premišljeno do vseh podrobnosti po že v naprej izdelanem načrtu.
Občinstvo v polni dvorani je ves čas pozorno sledilo razpravi. Izrek obsodbe so z velikim odobravanjem sprejeli vsi navzoči.
KOLEDAR
Sobota. 12. septembra: Marija. Maca
Nedelja. 12. aeptembra:	Filip.
V irgiiij	e
12. IX. 1943. — Ustanovljene Šlandrov a brigada.
•
Ob tragični izgubi mojega moža ANTONA ZELNIKA, ki je bil naročnik Slovenskega poročevalca, mi ie Drž. zavarovalni zavod takoj m v redu izplačal celotno za. varovalnino iz nezgodnega zava. rovanja naročnikov Slovenskega poročevalca. Za pomoč v sili se pr-srčno zahvaljuj‘in. — Helena Zelnik Pivka 2. d Naklo t>ri Kranju.
Obiščite razstavo »Cvetje Jeseni«
v Tivolskem gradu 12. in 13. septembra od 8—19. ure.	6294-u
Uprava za ceste ori OLO Sežana sporoča da so cestni prehodi v območju občme Dutovlje na progi Jesmice—Sežana na km 118.9. 118. 5/6 in rta km 121.4/5 opr«-m. '»jeni z zapornicami.	6286«n
Obveščamo javnost da Je cesta Iška—Iški Vintgar in Rakitne zaprta za ves promet zaradi elementarnih nezgod — Uprave za ceste OLO Ljubljane okolica.
S soboto dne 12. septembra 1953 odpadejo sobotne vožnje v Bohinj s povratkom ob nedeljah v Ljub. 1ano.	6295-a
Opozarjamo na specialne admi. nistrativne .strojepisne in stenografske tečaje (začetni, nadaljevalni — dnevni, večerni) pri Administrativni šoli Ljubljana Ro. ške 15 (biv. Domobranska). Telefon 20-937. Informacije, vpisovanje pri ravnateljstvu.	6296-ц
Kina vino 2 železom izvrstno okrepčujoče sredstvo za oslabele. on*4Tiog!e slabokrvne rekonvalescente itd dobite v lekarnah. Zahtevajte povsod le originalno ste. kl*-n čko z zaščifrv-m znakom tovarne zdravil »LEK«.
SK REKA : SK Jadran. Vabimo vse bivše igralce men ovan h klubov da se udeleže razgovora o obnovi nekdanjih stikov na zelenem polju. Sestanek je v soboto 12. IX ob 20. uri v gostilni »Pod lipo« na Borštnikovem trgu. —
Inicijatorji.	6278_d
Zahtevajte za nego vaše kože in oo britju le klinično preizkušeno kremo »POUR VOUS«
V soboto 12. t. m. ob 20. uri začno redne plesne vaje v telovadnem domu na Viču. ki bodo vsako soboto in nedeljo. Igre poznani »Odeon — Jazz«. Vsi vabljeni!	6250.U
Žrebanje dobitkov za obiskovalce I. Mednarodne radio razstave bo v ponedeljek 14. IX. ob 17. uri v stekleni dvoran.; na Taboru. Žrebanje bo javno. Dobitki se bodo lahko dvisnili najprej en teden im najkasneje 3 mesece po žrebanju. Po tem roku zapadejo r korist naslednje radio razstave.
Partizan Narodni dom prične s plesnimi vejami v soboto 12. IX. ob 20. uri in v nedeljo dne 13. IX. ob 18. uri popoldan. Igra študent, ski plesni orkestiT. Vabljeni.
NOVOST! Toxol tablet« in To. xit prašek uničujeta vse vrste mrčesa prodajajo vse drogerije v Ljubljani.	6266-u
TVD »Partizan« Tabor prireja redne plesne vaje vsako soboto od 19.30—23. ure. vsako nedeljo od 16.—19.30. — Vljudno vabljeni!
Krompir posut s praškom »Kro« san« le varen pred gnitjem! Vprašal tiste ki so ga lani posuli.
RADIO
5.30 do 5.40 IX) roči le. 6.30 do 6.40 poročila; 6.40 do 7.00 Kam bomo šli na izlet? (vmes pester glasbeni spored) 7.00 do 7.05 Radijski ko. ledar; 12.00 Slovaška lažja orke. stralna glasba; 12.30 poročila; 13.00 Kulturni pregled: 13.10 Od melo, dije do melodije: 14.00 Hrvatsika narodna glasba (prenos lz Zagre. ba); 14.30 Radijske reklame; 14.40 Baletna glasba: 15.00 poročila; 18.00 Koncertni valčki: 18.20 Za pionir, je — Končeva — Jobst: Prelepa gorska Nagelj roža (ponovitev) — Izvajajo pionirji nižje gimnazije Z:ri; 18.40 Umetne narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor D. v. Milka Skobmeta; 20.00 pisan sobotni večer; 22.00 poročila; 22.15 Kaj bo prihodnji teden na spore, du?; 22.30 Oddaja za naše izseljen, ce na valu 327.1 m: 23.00 do 24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tu. j ino na valu 327Д m (prenos iz Zagreba).
GLEDALIŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA GLEDALIŠKA PASAŽA
Sobota 12. septembra ob 20: V. Ocvirk. »Ko bi padli oživeli«. Premiera. Krstna predstava. Izven.
Nedelja. 13. septembra ob 20: V. Ocvirk. »Ko bi padli oživeli«. Iz. ven. Repriza.
Danes zvečer ob 20. uri bo krst. na predstava drame »Ko bi padli oživeli«, v režiji gosta Staneta Severja.
•
Prešernovo gledališče Kranj raz. pisuje abonma za sezono 1953.54.
Vsak abonent bo videl devet upri_ zoritev. Cene abonmajev so: Partenni sedei: od I. do V. vrste za vse predstave 400 din: od VI. do IX. vrste za vse predstave 320 din; od X. do ХП. vrste za vse predstave 240 din; od Х1П. do XV. vrste za vse predstave 200 din; od XVI. do XVII. vrste za vse pred. stave 160 din. Balkonski sedež:
I.	vrsta za vse predstave 320 din:
II.	vrsta za vse predstave 240 din:
III.	vrsta za vse predstave 160 din: Vpisovanje abonmaja bo trajalo od 10. do 20. septembra dnevno od 8. do 10. ure in od 14. do 16. ure v gledališki pisarni. Abonma se lahko plača za vse leto ali pa
KINO
• UNION«; amer. oarvm film »Kapitan Horatio«. Brez tednika. Predstave ob 18	18 in 20.
•KOMUNA«; Šved. filen »Gospo, dična Julue« Tednik Predstave ob 16 18 m 20
•SLOGA«, uai.-iranc. film »Tri prepovedane zgodbe«. Brez ted. nika. Predstave ob 16. 18 in 20. •SOCA«: laponski tim »V gozdu«. Tednik. Predstave ob 16. 18 m 20, Prodala vstopnic v vseh štir h kinematografih od 10—Il ter od 15 dalje
L KINO »TIVOLI«:	itaL film
»Norčije v oper,« Tednik. Pred. stava ob 20.
L. KINO »BEŽIGRAD«; amer. film »Suetsed Boulevard«. Tednik. Pieustava ob 20 Piodaje vsiop. nie v oben ìeinrn kintmatogre« fih uro Dbed Dričetkom. •SISKA«; amer. film »Carrie«. Brez tednika. Predstavi ob II in 20.15.
TRIGLAV: ameriški barvni flint »Velik: Caruso«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstop, nie v obeh kinematografih od 17. dalje.
LiiUbniUJ: amer. film »Pet prstov« in tednik. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno iro pred pričetkom.
CELJE — UNION: amer barvni film »Onstran Missourija«. CELJE DOM IN LETNI; angl.
film »Izobčenec z otokov«. BLED; amer. film »Cantiflae mušketir«.
KAMNIK; ameriški barvni film »Knjiga o džungli«. ZADOBROVA; angl. film »Dolina orlov«.
VEVČE: jugoslovanski film »Vi viharju«.
DOM2ALE: franc, film »Meseč. ;iik Bonifacij«
NOVO MESTO »KRKA«: hrva.
ški film »V viharju«. ROGAŠKA SLATINA: angleški t~rvni film »Mala balerina«. ŽALEC: angl. barvni film »Čarobna temnica«.
KRANJ »STORŽIČ«; italijanska barvna risanka »Bagdadska roža«. Predstavi danes ob 16, in 18.
KRANJ »PARTIZAN«; ameriški film »Kraljevi brivec«. Pred. stava ob 20.
KRANJ »SVOBODA«; avstrijski film »Dvorni svetnik Gei-ger«. Predstava ob 18. Ob 20. dvojni program »Dvorni svetnik Geiger« in »Kraljevi brivec«
ze polovico leta. Prvi obrok je treba poravnati ob vpisu, drugega pa do 15. januarja 1954. Lanskoiet. ni abonenti bodo imeli rezervirana svoje sedeže do vključno 12. sep. tembra. Uprava PG.
UMRLI
Uprava in sindikalna podružnica podjetja »Snežnik«. Ilirska Bistrica. sporočate da je po kratki bolezni preminul tovariš STANKO RUST J A. uslužbe-nec podjetja. — Na za dinji poti ga bomo spremili
12.	t. m. ob 16 uri. Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Nenadoma so dne 10. IX. 1953 umrli naša draga, skrbna mama. stara mama in sestra TEREZIJA JERETINA »Staretova mama«, posestnica v Dobu pri Domžalah. Pogreb bo v nedeljo 13. IX. ob 8.30. Žalujoči otroci z družinami in ostali sorodniki.	15503.o
V najgloblji žalosti sporočamo, da je umrl v 79. letu starosti naš najdražji mož. ata. stari ata. dedek in stric OTON BAYER. Pogreb našega ljubega pokojnika bo
13.	septembra ob 15 uri iz kapelice Andreja na pokopališče k sv. Križu. — Globoko žalujoči: Mici, žena. hčerki. Mimi por. Müller z družino Dragica por. Cemažar z družino in ostali sorodniki. Ljubljana. 11. IX. 1953.
Ta mesec preteče leto. odkar je umrl viceadmiral bivše jugoslov. mornarice METOD KOCH. ki je trpel preganjanje od bivšega jugoslov. režime kakor tudi od fašističnih oblasti v Pulju. Pokorsn je v Trstu in naj mu bo lahka zemlja. Emica Ahčinova in ostalo sorodstvo.
Kolektiv Mestne^, ljud. skega odbora Celje sporoča. da je dne 10 septembra 1953. po smrtni nesreči izgubil zvesto članico tovarišico
Ivanko
Hrastnik
Pogreb bo dne 12. sep tern. bra 1953 na pokopališču v Cretu ob 4. url popoldne. Požrtvovalno in dobro sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu.
„SLAVOLOK
l_i__________________________
»Veliko ne boste dosegli. Duran ta sem pred nekaj časa pripravil ob dva tisoč frankov. Tega ta tip ne pozabi zlahka.«
»Bo,< je precej veselo rekel Veber, »ustrašil se bo namreč, da bi kaj izdali o črnih operacijah. Saj ste jih na tucate napravili zanj. Razen tega vas potrebuje!«
»Lahko dobi koga drugega. Binota ali kakega prebežniškega zdravnika. Dovolj jih je.«
Veber se je pogladil po brkih. »Ne z vašo roko. Na vsak način bomo poskusili. Še danes bom to storil. Bi mogel tukaj kaj napraviti za vas? Kakšna je hrana?«
»Ostudna. A lahko si dam kaj prinesti.«
»Cigarete?«
»Dovolj. Kar potrebujem, tega mi ne morete priskrbeti: kopel.«
Ravie je preživel dva tedna v družbi z nekim judovskim inštalaterjem, z nekim na pol judovskim pisateljem in nekim Poljakom. Inštalaterja je grizlo domotožje po Berlinu; pisatelj ђа je sovražil; Poljaku je bilo vseeno. Ravie je skrbel za cigarete. Pisatelj je pripovedoval judovske, dovtipe. Inštalater je bil nenadomestljiv kot strokovnjak zoper smrad.
Čez dva tedna so Ravica odvedli. Peljali so ga najprej k nekemu inšpektorju, ki ga je vprašal, ali ima denar.
»Da-«
»Dobro. Potem si lahko vzamete taksi.«
Dali so mu uradnika za spremstvo. Cesta je bila dovolj svetla in sončna. Bilo je dobro, da je človek spet malo zunaj. Ob vhodu je neki starejši mož prodajal zrakoplove. Ravie si ni mogel misliti, zakaj je počel to ravno pred jetnišnico. Uradnik je pomignil taksiju. »Kam se peljeva?« je vprašal Ravie.
»K šefu.«
Ravie ni vedel, kakšen šef je to. Bilo mu je tudi precèj vseeno, dokler ni bil to šef kakega nemškega koncentracijskega taborišča. Na svetu je bila ena sama resnična grozota: biti brez vsake pomoči izročen brutalnemu terorju. To tukaj je bila nedolžna stvarca.
Taksi je imel radio. Ravie ga je odprl. Dobil je poročila o zelenjadnem trgu; nato politične vesti. Uradnik je zdehal. Ravie je zavrtel dalje. Muzika. Šlager. Uradnik se je razvedril. »Charles Trenet,« je rekel. »Menilmontant. Prvovrstno.«
Taksi se je ustavil. Ravie je plačal. Uradnik ga je odvedel v čakalnico, ki je kakor vse čakalnice na svetu dišala po čakanju, potu in prahu.
Čakal je pol ure in prebiral staro številko »La Vie Parisienne«, ki jo je bil pozabil prejšnji obiskovalec. Bil je kakor klasična literatura po dveh tednih brez knjig. Nato je bil poklican k šefu.
Trajalo je nekaj časa, da je spoznal malega, rejenega moža. Navadno se ni brigal za obraze, ko je operiral. Bili so mn tako vseeno kakor številke. Zanimalo ga je samó bolno mesto. Ta obraz pa si je bil radovedno ogledal. Tu sedi zdaj, zdrav, svoj koničasti trebušček spet okroglo spitan, brez žolčnega mehurja, Levai. Ravie je že pozabil, da je hotel Veber mobilizirati Duranta, in ni pričakoval, d* ga bodo odvedli k Levalu samemu,
Levai ga je premeril od vrba do tal. Dal si je časa pri tem. »Vi se seveda ne pišete Wozzek,« je zagodrnjal nato.
»Ne.«
»Kako se pa pišete?«
»Neumann.« Ravie se je z Vebrom tako domenil. Ta je razložil Durantu. Wozzek je bilo preekscentrično.
»Ste Nemec, kaj?«
»Da.«
»Prebežnik?«
»Človek nikdar ne vé. Niste videti po tem.«
»Ni vsak prebežnik iud,« je pojasnil Ravie.
»Zakaj ste lagali? Glede svojega imena?« v ^аТ\С zn^gn^. z rameni. »Kaj pa naj bi bil storil? Lažemo pac, kolikor najmanj moremo. A moramo — toda ne delamo tega v zabavo.«
Levai se je naježil. »Mislite, da je nam v zabavo, da se moramo ukvarjati z vami?«
v Ie pomislil Ravie. Glava je bila belosiva, vrečice pod očmi umazanomodre, usta so bila na pol odprta. Tedaj ni govoril, tedaj je bil kepa tresočega se mesa z nagnitim žolčnim mehurjem v sebi.
,s*anuiete? Naslov je bil takisto napačen.«
»Nekje sem stanoval. Enkrat tukaj, enkrat tam -
»Kako dolgo?«
.»Tri tedne. Pred tremi tedni sem prišel iz Švice, lam so me potisnili čez mejo. Saj veste, da ilegalno, brez dokumentov, nik jer nimamo pravice živeti — in da se večina nas še ni mogla odločiti, da bi napravila samomor. To je vzrok, da vam povzročamo preglavice.«
BRICB MARIA REMARQUE
ZMAGE3