Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA-. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, tel&fon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
D
N
I
K
NOVI
Posamezna številka 200 lir
NAROČNINA
četrtletna lir 1.500-polletnalir
3.000 - letna 6.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir
8.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1148
TRST, ČETRTEK 22. SEPTEMBRA 1977
LET. XXVII.
Oskrumba spomenikov
Po vsej Tržaški in Goriški se je v nedeljo bliskovito razširila vest, da so »neznanci« ponoči oskrunili spomenik bazoviških junakov, ki stoji na gmajni nedaleč od Bazovice, na nekdanjem strelišču, kjer so pod streli iz fašističnih pušk pred 47 leti padli Bidovec, Miloš, Marušič in Valentčič. Spomenik, ki so ga primorski Slovenci postavili kmalu po drugi svetovni vojni in pred katerim se vsako leto v začetku septembra prirejajo spominske svečanosti na čast prvih žrtev fašističnega nosilja, je bil ponovno in tokrat zelo hudo poškodovan. Zločin ci — drugače jih namreč ne moremo ime-novati — so s težkim kladivom zbili kamne, na katerih so vklesana imena žrtev, razbili plošče, ki so ob vznožju spomenika o-pozarjale na prejšnje oskrumbe, ter dobesedno strgali prednji del močne železne o-graje okrog spomenika ter razmetali po gmajni vence, ki so jih slovenske organizacije in demokratične politične stranke bite položile teden prej, ob spominski proslavi.
Domačini so nam povedali, da je bil spomenik sicer že nekajkrat oskrunjen, a da je tokrat oskrumba prav gotovo dosegla višek, saj je škoda zares velika. Strokovnjaki pa izjavljajo, da takšnega razdejanja ni mogel povzročiti en sam človek ali manjša skupina ljudi, ampak le večja skupina, ki je najbrž imela na razpolago tudi kako mehansko napravo. Težko si je namreč predstavljati, da bi gole roke mogle strgati tako močno železno ograjo
Razdejanje so prvi opazili orožniki iz Bazovice, vest o oskrumbi pa se je nato hitro razširila po vsej vasi in bližnji ter daljni okolici in upravičeno vzbudila veliko ogorčenje.
Kot da ne bi bila mera polna, se je v nedeljo razširila tudi vest, da je bil oskrunjen na Opčinah tudi spomenik 71 talcem iz druge svetovne vojne.
Slovenska javnost v zamejstvu se sprašuje, ali ne gre morda pri teh atentatih na oba spomenika za začetek protislovenske gonje, za poskus, da se spodkoplje mirno sožitje med obema narodnostnima skup-nostima in zlasti za poskus, da se prepreči polno priznanje pravic slovenski narodni rnanišini.
Vsi vemo, da so še vedno na delu sile, ki se nikakor nočejo sprijazniti z dejstvom, da čas in razmere delajo v prid mirnega sožitja ob polnem spoštovanju vseh pravic slovenske manjšine.
Tudi naš list se pridružuje splošnemu o-Borčenju celotne slovenske javnosti zaradi
(Dalje na 7. strani)
Skupni interesi KD in KPI
Zaradi Kapplerjeve afere Andreottijeva vlada torej ni odstopila, ker se je njen predsednik odločil za manjšo preosnovo v njeni sestavi. Dosedanjega obrambnega ministra Lattanzia, čigar odstop so zahtevali republikanci in v zadnjem trenutku tudi komunisti, je zamenjal minister Ruffini, ki je bil doslej minister za prevoze in trgovinsko mornarico. Lattanzio pa je prevzel njegovi ministrstvi.
Predsednik Andreotti je med razpravo v poslanski zbornici med drugim poudaril, da se je odločil za najmanj bolečo spremembo tako za Krščansko demokracijo, ki je bila solidarna z bivšim obrambnim ministrom, kot tudi za vso državo, S tem pa zadeva Kappler — je dejal Andreotti — nikakor ni zaključena, saj je še vedno v teku preiskava, ki mora pojasniti okoliščine, v katerih je vojni zločinec Kappler pobegnil iz vojaške bolnišnice Celio v Rimu ter se odpeljal v domovino. Sodišče mora kaznovati tiste ali tistega, ki so odgovorni za njegov beg — je še dejal predsednik Andreotti.
Razprava v poslanski zbornici pa je kljub zavrnitvi vseh štirih resolucij, ki se grajale vlado zaradi zadnje zamenjave v vladi, zgovorno pokazala, da so se v zadnjem času skalili odnosi med strankami u-stavnega loka, ki posredno ali neposredno podpirajo Andreottijevo vlado. Zanimivo je namreč, da je resolucijo proti vladi vložila tudi socialdemokratska stranka, ki sicer ni več tako vplivna v državi, a je vendar med podpisniki programskega sporazuma, ki ga mora vlada spoštovati in tudi izvajati. Resje sicer, da je na ravnanje socialdemokratske stranke vplivalo tudi sedanje predvolilno vzdušje — bližajo se namreč jesenske
upravne volitve, ki se tičejo 8 milijonov državljanov — a vse kaže, da so nekatere stranke ustavnega loka resnično zaskrbljene zaradi splošnega političnega položaja v državi, ceš da vodi sedanja politika v »zgodovinski kompromis«, za katerega se zavzemajo komunisti.
V	tej zvezi je zelo zanimiv govor, ki ga je imel v nedeljo glavni tajnik komunistične partije Berlinguer v Modeni na zaključnem prazniku partijskega glasila »Unita«, Pred velikansko množico je dejal, da je partija na pragu oblasti, ter pristavil, da komunisti nikakor ne pojdejo v opozicijo. Na tem zborovanju je partijski voditelj izredno ostro polemiziral s skrajnimi, izvenparla-mentarnimi skupinami in njihove pripadnike označil za »levičarske mazače«. Komunistični partiji očitno gre zelo na živce bližnje večdnevno zborovanje tako imenovanih »avtonomistov« v Bologni, ki za partijo dejansko predstavljajo nevarnost, saj izpod-kopujejo njene vrste z levice in že imajo določen vpliv na staro in tudi mlado komunistično bazo, ki ji težko gredo v glavo besede, kot so zgodovinski kompromis in evro-komunizem, zlasti pa prizadevanja tajnika Berlinguerja za sodelovanje s Krščansko demokracijo za vsako ceno. Ni brez pomena, da so levi skrajneži izbrali za svoje zborovanje prav Boogno, ki je v upravnem pogledu že ves čas po vojni trdno v rokah komunistične partije.
Če imata težave Andreotti in njegova krščanskodemokratska slranka, ne moremo reči, da gre komunistični partiji vse kot po olju. Prav v tem vidimo tudi enega izmed razlogov, da komunisti zaradi zadeve (dalje na 3. strani)
SSk o zadnjem protislovenskem ukrepu
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je izdalo naslednjo izjavo:
»Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je z velikim presenečenjem sprejelo novico, da je prosvetno ministrstvo — oddelek za izvajanje delegiranih dekretov — kratkoma-lo sprejelo predlog deželnega odbora Furlanije Julijske krajine o razmejitvi šolskih okrajev, ki ne upošteva soglasne in upravičene zahteve vseh polititičnih, kulturnih in šolskih dejavnikov slovenske narodne manjšine po ustanovitvi samostojnega šolskega okraja ali okrajev, kot začetni korak za funkcionalno, didaktično in upravno avtonomijo slovenskega šolstva v Italiji.
Razočaranje je še toliko grenkejše, ker je do tega krivičnega sklepa prišlo komaj
pet mesecev po uveljavitvi osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki bi moral predstavljati odločilen preobrat italijanske države v odnosu do zaščite slovenske narodne manjšine, saj v svojem 8. členu predpisuje za narodni manjšini največjo možno zaščito.
Medtem ko deželno tajništvo SSk odločno protestira proti tej grobi diskriminaciji in kršenju duha in črke Osimskega sporazuma, poziva vse stranke ustavnega loka, ki imajo svoje zastopnike v parlamentu, da nemudoma predložijo dopolnilna določila k pooblaščenemu odloku štev. 416 z dne 31. maja 1974, ki bi izvršne organe nedvoumno
(Dalje na 8. strani)
Obstoji v Nemčiji res nacistična nevarnost?
RADIO TRST A
NEDELJA, 25. septembra, ob: 8.00 Poročila. fi.15 DobTo jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Nedeljski sestanek.
11.00 Poročila. 11.05 Mladinski oder: »Grdi mali raček«, pravljica Hansa Christiana Andersena. 11.35 Nabožna glasba. 12.00 Poročila 12.15 Glasba po željah. 13.00 Vanek in Drejček. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 13 35 Klasično, a ne preresno, 14.00 Poročila. 14.05 Operetna glasba. 14.35 Orkestri lahke glasbe. 15.00 Nedeljsko popoldne. 19 00 Poročila
:	PONEDELJEK, 26. septembra, ob: 7.00 Po-
ročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice, 8.05 Tjavdan. 9 30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.05 Omnibus. 11.30 Poročila. 11.35 Omnibus. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila 13.15 Glasbeni almanah. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba (Marija KostnapfeD 15.30 Poročila. 15.35 Klasični album. 16.15 Melodije.
17.00 Poročila. 17.05 Orkester gledališča Verdi v Trstu. 18 00 Poročila. 18.05 Čas in družba. 18.20 Slovenski zbori. 19.00 Poročila.
: :	TOREK, 27. septembra, ob: 7.00 Poročila.
7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.05 Omnibus. 11.30 Poročila. 11.35 Omnibus. 12 00 Glasba po željah.
13.00 Poročila. 13.15 Glasbeni almanah. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14 20 Glacba (Tea Meulja). 15.30 Poročila. 15.35 Klasični album. 16.05 Melodije. 16.30 Za najmlajše. 17 00 Poročila. 17.05 Vinko Globokar: Etude pour folklora II. 17.25 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Klasiki modeme demokracije. 18.25 Zborovska gla sba 19.00 Poročila.
: :	SREDA, 28. septembra, ob: 7.00 Poročila
7.20 Dozro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9 05 Tjavdan. 9.30 Liki iz naše preteklosti. 9.40Koncert. 10 00 Poročila. 10.05 Omnibus. 11.30 Poročila. 11.35 Omnibus. 12.00 Glasba po željah. 13.00 PPoročila. 13.15 Glasbeni almanah. 14.00 Novice. 14 10 Mladina. 14 20 Glasba (Mara Žerjal). 15.30 Poročila. 15.35 Klasični album. 16.05 Melodije. 16.30 Za najmlajše 17.05 Pianistka Neva Merlak. 17.25 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 »Adam in Eva«. Napisal Miroslav Krleža, prevedla Majda Skrbinšek
19.00 Poročila.
: :	ČETRTEK, 29. septembra, ob: 7.00 Poročila.
7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9 00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo. 9 40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.05 Omnibus. 11.30 Poročila 11.35 Omnibus. 12.00 Glasba po željah.
13.00 Poročila. 13.15 Glasbeni almanah, 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba (Rosanna PuPr-ger). 15.30 Poročila 15.35 Klasični album, 16.05 Melodije. 16.30 Za najmlajše. 17.00 Poročila 17.05 Koncert violinista Tomaža Lorenza in kitarista Primoža Sobana. 17.25 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Slovensko povojno pripovedništvo. 18.15 »Primorska poje 77«. '19.00 Poročila.
PETEK, 30. septembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice 8.05 Tjavdan. 9 00 Poročila. 9.06 Tjavdan. 9.30 Koncert. 10.00 Poročila. 10.05 Omnibus. 1130 PoPročila. 11.35 Omnibus
12.00 Glacba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Almanah. 14.00 Novice. 14.10 Mladina 14.20 Glasba (Marjetica Puntar). 15.30 Poročila. 15.35 Klasični album. 16.05 Melodije. 16 30 Za najmlajše
17.00 Poročila. 17.05 Giorgio Cambissa: Koncert
17.20 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18 05 Pevsko tekmovanje »Seghizzi«.i 18.30 Domač zvoki. 19.00 Poročila.
: :	SOBOTA, 1. oktobra, ob: 7.00 Poročila 7.20
Dobro jutro. 8.00 Novice. 8 05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9 30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.05 Omnibus. 11.30 Poročila. 11.35 Omnibus 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Glasbeni almanah. 14.00 Novice. 14.10 Tekmujte s PPetrom (Jelka Daneu in Peter Cvelbar). 15.30 Poročila. 15 35 Poslušajmo spet. 17.00 Poročila. 17.05 Iz Beethovnovih del.
18.00 Poročila. 18.05 »Neizpeta podoknica«« Radijska igra. Napisala Zora Saksida. Režija Stana Kopitar. 18.45 Vera in naš čas. 19.00 Poročila.
Izda|dfelj: Engelbert Besedn|ak nosi • Reg na soc šču v Trstu dne 20.4.1954, štev 157 ♦ Odgovori urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Grapha’-Irst - ulico Rossetti 14 - tel. 77-21-51
V	zvezi z naj novejšim hudodelstvom teroristične tolpe »Frakcija Rdeče armade«, ki se prišteva k teroristični skupini Baader-Meinhof, je dvignil določen tisk v Italiji, Franciji, pa tudi drugod precejšen hrup in prikazuje stvari tako, kakor da obstaja v Nemčiji realna in celo akutna nevarnost, da pride na oblast nov nacizem. Pri tem so nekateri spretno zamešali stvari in zrcalne slike, tako da izgleda, da nemške demokracije ne ogražajo rdeči anarhistični teroristi, ampak nacisti in kakor da daje nemška demokratična socialnodemokratska vlada potuho nacistom, zlasti s tem, da ni pripravljena kar tako kapitulirati pred zahtevami teroristov v zameno za izpustitev predsednika zveze industrijcev Schleyerja.
Je današnja nemška demokracija res tako šibka in- negotova sama sebe? In je nacistična nevarnost v Nemčiji res tako realna? Na ti dve vprašanji je važno odgovori ti, kajti od odgovorov nanju je odvisna tudi usoda srednje in v bistvu vse Evrope v prihodnjih desetletjih in najbrž še za veliko daljšo dobo.
Nemški narod je doživel s Hitlerjem strašno preizkušnjo, ki ga je nedvomno močno streznila, tako da danes velikanska večina Nemcev ne more priti več v skušnjavo, da bi se dala zapeljati kakemu novemu Hitlerju. Nemci niso bili edini evropski narod, ki je podlegel skušnjavi fašizma in totalitarizma. Cela vrsta evropskih narodov je podlegla isti skušnjavi pred njimi in tudi za njimi. Toda pri tem se je treba zavedati, da je Hitler sicer prišel na oblast, vendar pa ni dobil pri svobodnih volitvah (dokler so bile svobodne) v Nemčiji nikoli absolutne večine. Pooblastilo za diktaturo je dobil šele v parlamentu, ko se mu je posrečilo upogniti Center in si pridobiti za zaveznike takoimenovano nacionalno desnico. Nešteto Nemcev se je znašlo po Hitlerjevi zmagi v koncentracijskih taboriščih (ki so bila u-stanovljena zaradi nemških antinacistov in demokratov vseh strank in gibanj), mnogo pa jih je bilo tudi ubitih in obsojenih na smrt. Na tisoče in tisoče pisateljev, umet-
Kambodža je danes nedvomno najgroz-nejša dežela na svetu. Od zunanjega sveta je popolnoma odrezana, le tu pa tam se kakemu beguncu posreči zbežati čez mejo v Tailandijo. To se posreči le redkim, čeprav poskusijo zbežati mnogi, ker so postale razmere tam, odkar so se 1. 1975 polastili oblasti takoimenovani »rdeči Hmeri«, naravnost peklenske. »Rdeči Hmeri« so v svojem primitivnem, analfabetskem pojmovanju kolektivizma (edino, kar sp dojeli od mar-sistične ideologije) spremenili vso državo z njenimi pet milijoni prebivavcev v eno samo velikansko koncentracijsko delovno taborišče. Kot prvo stvar so po zmagi nad Lon-Nolovim režimom izselili iz prestolnice Pnom Penh skoro vse prebivalstvo in ga razpršili na vse strani, nad milijon ljudi. Iz njih so ustanovili skupine po nekaj tisoč
nikov, znanstvenikov, sindikalnih voditeljev, časnikarjev in tudi navadnih ljudi je moralo v begunstvo. Hitler je zapeljal Nemčijo v strašno vojno, v kateri so bila nemška mesta razdejana in od Nemčije je bila odtrgana četrtina državnega ozemlja, ostalo narodno ozemlje in narod pa sta ostala razdeljena in ne bosta morda nikoli več združena. Nemški narod se zaveda, kdo je to povzročil, in gotovo ne čuti več želje, da bi poslušal novonacistične demagoge in doživel še nove katastrofe.
Novonacistično gibanje ne doseže v Nemčiji niti 5 odstotkov glasov, zato sploh ni zastopano v parlamentu, v nasprotju z Italijo, kjer ima novofašistično gibanje okrog 50 poslancev in kar lepo število senatorjev. Tudi v Franciji desnica ni ravno brezpomembna, vsekakor pa močnejša kot v Nemčiji in predstavlja jedro Giscardove vladavine. Nemčijo pa vladajo danes socialisti. Predsednik njihove stranke je Brandt, predsednik vlade pa Schmide o katerih demokratičnem mišljenju ne more nihče dvomiti. Res je, da se nekateri boje, da bi Schmidt popustil pritisku javnega mnenja, ki zahteva ostrejšo politiko do teroristov, toda takega javnega mnenja še ni mogoče označiti za desničarsko, kaj šele za nacistično. Človek s ceste je že po svoji naravi za red, mir in varnost, da se lahko posveti svojemu delu, a proglašati vsakogar, kdor je za red, mir in varnost, da se človeku ni treba bati, da ga bo nekdo ustrelil, ko gre po cesti, ali mu nastavil peklenski stroj pred hišna vrata, za desničarja in nacista, je — ne zmota — ampak zlohotnost in demagogija. Potem je nacist tudi Pavel VI, ki se stalno zavzema za mir in varnost.
Menimo, da je nemška demokracija danes — hvala Bogu — trdna in da je peščica pob’aznelih anarhistov in kriminalcev ne more zrušiti. Nevarnejše so krivične obdol-žitve, ki bi lahko vzbudile v nemški javnosti užaljenost in zamere, kar bi moglo povzročiti novo razpoko v Fvropski skupnosti in zamudo v težavnem procesu evropskega združevanja.
ljudi, ki sos i morale največkrat postaviti zasilna taborišča kar kje na odprtem polju, kjer so jim določili delo. Bivališče so si morali napraviti iz kolov, vej, blata, riževe slame in drugih zasilnih pripomočkov.
Begunci, ki so pribežali v Tailandijo, pri povedujejo stvari, ki jih je komaj verjeti, vendar se vse pripovedi v vsem bistvenem strinjajo, čeprav so begunci iz najrazličnejših krajev in različnih poklicev in izobrazbe. »Rdeči Hmeri« niso delali spomladi leta 1975 in tudi ne pozneje nobene razlike. Bivše funkcionarje Lon-Nolovega režima in vojake so pobili, če so jih prepoznali, vse druge pa so začeli »prevzgajati« v taboriščih v duhu in z metodami »totalne revolucije«. Nad pet milijonov ljudi je obsojenih na suženjsko delo na zemlji. Delati morajo po (Dalje na 7. strani)
BROZA V KAMBODŽI
Imena narodov in dežel v Španiji
Zadnji čas je v Španiji v tem močno avtonomistično gibanje Baskov, Kataloncev in delno tudi Galičanov, v deželi Galiciji. Kakšnega izvora so ti narodi in kaj pomenijo njihova narodna imena?
Baski so prastar narod, eden najstarejših v Evropi, seveda vedno glede kronik, ki jih omenjajo, kajti biološko so seveda vsi narodi enako stari ali mladi. Medtem ko npr. govorijo rimske in grške kronike o Galcih že več stoletij pred Kristusovim rojstvom in mislijo pod nj'mi prebivavce današnje Francije, pa današnji Francozi vendarle ne morejo trditi, da so isti narod kot tedanji Galci. Med Galci in njimi ni kontinuitete narodne zavesti, prebivavci Francije so drugačni ne le po narodni zavesti, ampak tudi po narodnem imenu, menjali pa so tudi jezik, v nasprotju z Baski na južnozahodnem koncu Francije in severnem koncu Španije, ki so ohranili ne le svoje ozemlje, čeprav zmanjšano, ampak tudi svojo nacionalno identiteto in zavest, jezik in narodno ime nespremenjeno še iz časa, ko so zavladali nad Iberskim polotokom Rimljani. Niti ti si niso mogli za stalno podvreči Baskov — ime Baski pride iz Vizkaya — kot si jih niso mogli pozneje Vizigoti, Arabci, Franki in tudi ne španski kralji in diktator Franco. Baski so se upirali vsem in vzdržali v tem svojem večnem odporu vse do danes, ko se spet zdi, da se jim je približala nacionalna svoboda na doseg roke. Vprašanje je le, ali se bodo zadovoljili s politično in kulturno avtonomijo, ali pa bodo zahtevali popolno neodvisnost. Glede tega se vodijo zdaj med njimi samimi debate.
Medtem ko izvor imena Baski — Vizka-ya — ni čisto jasen, iskati ga je v skrivnosti baskovskega jezika, ki ni soroden nobenemu drugemu jeziku v Evropi, pa je izvor imena katalonskega naroda popolnoma, jasen. Ime Katalonci je nastalo iz Catalondia, t.j. dežele Gotov. Mišljeni so bili Vizigoti, ki so imeli svoje kraljestvo v Španiji od 5. do
Med tiste ustanove v Trstu, ki so ostale doslej absolutno brezbrižne za dvojezičnost, je Inšpektorat za motorizacijo. Tam ima o-pravka na tisoče slovenskih avtomobilistov, ki pa ne slišijo slovenske besede in je ne morejo uporabiti. Še slabše je pri vozniških izpitih, ki jih je treba tam opravljati( inšpektorat ima, kot znano, monopol za to). Pri izpitih so slovenski kandidati že zaradi jezika handikapirani, ker prihaja do nesporazumov, npr. pri besedah »sosta« in »fermata«, poleg tega, da se obnašajo inšpektorji, ki preizkušajo kandidate, zelo nevljudno, seveda ne samo proti slovenskim kandidatom. Tako npr. ne odzdravijo na pozdrav kandidata in očitno z nevoljo kažejo, da se jim mudi in da nimajo časa, da bi ga zapravljali z njimi. Ta nervoza seveda vpliva na kandidate. Če le morejo, iznajdejo inšpektorji (»inženirji«) kak »trik«, da kandidata vržejo, kar povzroči mnogim nove stroške za ponovitev tečaja in izpita.
Brezbrižnost do kandidatov se kaže tudi v tem, da je treba pri izpitih tudi v burji in
8. stoletja, ko so ga zrušili Arabci in Franki. Čeprav pa so bili Goti med španskim prebivastvom v veliki manjšini, sestavljali so najbrž le okrog 5 odstotkov prebivav-stva, se je vendar ime Goti s časom prijelo vseh prebivalcev na nekaterih španskih področjih, posebno tam, kjer je danes Katalonija. Ta se je najdalje obvarovala arabske oblasti, in je bila med prvimi osvobojena, kot del prejšnjega gotskega kraljestva pa so jo še naprej imenovali Gotska dežela in njene prebivavce Katalane, torej Gote, kajti Cata je pomenilo Goti. V katalonskem jeziku, ki se razlikuje od španščine, t.j. od kastilijanščine, čeprav spadata oba k romanskim jezikom, se je ohranilo tudi precej gotskih besed, ki jih zdaj jezikoslovje z zanimanjem išče in preučuje.
V	Španiji pa je tudi dežela, ki je dobila svoje ime od Vandalov. Ti so zavzeli Španijo še pred Vizigoti in ustanovili tam svoje kraljestvo, katerega težišče je bilo v današnji Andaluziji, kar ni nič drugega kot Van-
Vesti o letečih krožnikih kar nočejo u-sahniti. Vedno spet se javljajo ljudje, ki trdijo, da so jih videli. Te dni so javile tiskovne agencije novico, ki jo je objavil dnevnik »El vocero« na Portoriku, da je imel neki 74-letni kmet neprijetno srečanje z bitjem z nekega tujega sveta. Pojavilo se je pred njim, obdano od nekakega zelenega sija, na kraju, kjer je počival po delu. Bitje je bilo visoko približno en meter. Približalo se mu je in mu pregledalo noge, kolena in glavo, nato pa je spet v trenutku izginilo, pri čemer je bilo slišati šum, kot ga povzročajo letala, ko vzletijo. Sandoval — tako se piše tisti stari kmet — je povedal, da je imelo bitje okrogel obraz in veliki nosnici kot gorila.
dežju čakati na prostem, tako da morajo kandidati potem premraženi in napol otrpli sesti za krmilo. Točkovanja, kot je v navadi v mnogih državah, tržaški inšpektorat seveda ne pozna, prav tako se inšpektorji absolutno ne ozirajo na mnenje učiteljev, ki so vadili kandidata v vožnji. Ti so zanje ničle, njihovo mnenje o znanju kandidata jih ne zanima, čeprav učitelj neprimerno bolje pozna kandidatovo sposobnost kot inšpektor, ki preizkuša kandidata samo nekaj minut in pazi samo na to, kako bi ga »ujel«, celo s hote napačnimi zapovedmi, zaradi katerih kandidat pade, če jih posluša. Tako mora istočasno paziti na cesto pred seboj, na prometne znake in na pasti, ki mu 'jih postavlja z besedami inšpektor, ki sedi za njegovim hrbtom.
Pri takem izpitu bi padla tudi večina odstotkov voznikov, ki imajo že dolgo prakso. Tako so odvisni izidi izpitov največkrat od sreče in od dobre ali slabe volje inšpektorja. Zanimivo bi bilo zvedeti, kaj meni inšpektorat za motorizacijo o tem.
daluzija, po izrazu Vandalos ali Vandals. Seveda je tudi v Andaluziji le malo prave vandalske krvi, še manj kot v Kataloncih gotske, kajti Vandale je kmalu zaskomi-nalo po večno topli Afriki. Kralj Gejzerih je popeljal svoj narod čez Gibraltarsko ožino na alžirsko obalo — pomorski podvig, ki še danes vzbuja občudovanje strokovnjakov — in ustanovil na tleh današnje Alžirije in Tunizije kraljestvo s prestolnico v Kartagini, ki je trajalo več kot sto let. Od tam je zavzel tudi Rim in ga oplenil, a ne tako divjaško, kot bi hotel naznačiti izraz vandali za tiste, ki poškodujejo ali uničijo kake u-metniške spomenike. Ta izraz si je izmislil neki francoski posvetnjaški opat v 18. stoletju, ne da bi bil seveda poznal Vandale, zgolj zato, ker so odpeljali iz Rima nekaj ladij zakladov, ki so jih bili prejšnji rimski cesarji naropali drugim narodom, Huje kot Vandali pa so pustošili po Rimu Goti, tako Zahodni kot Vzhodni. Razni rimski pisci so govorili o Vandalih s pravim spoštovanjem zaradi njihovih moralnih kvalitet. Bili so namreč po njihovem dosti manj
Kot znano, je nedavno tudi v Italiji baje precej ljudi videlo »leteče krožnike« in tako tudi še marsikje drugje, čudno je, da k temu molče poveljstva letalstev v posameznih državah.
Možno je seveda somo dvoje. Ali je vse skupaj samo fantazija — a potem bi morala poveljstva končno spregovoriti in pomiriti ljudi — ali pa je resnica tako fantastična in resna, da nočejo spregovoriti. To bi namreč pomenilo, da smo obdani od bitij z nekega tujega sveta, zunaj našega sončnega sistema, ki nas »opazujejo«. Toda za to bi potrebovala ta bitja vesoljsko postajo nekje v našem osončju, ki je ni še nihče odkril, ali pa bi morala razvijati njihova vesoljska vozila fantastično hitrost, ki bi se bližala hitrosti svetlobe, če niso odkrila celo »četrte dimenzije«, skozi katero prodrejo do nas zunaj našega pojmovanja in prostora. Nagibamo se k prvi možnosti.
Šef slovenskega programskega odseka radij-dijske postaje Trst A dr. Matej Poštovan je stopil s ponedeljkom, 13 ,t.m. v pokoj. Slovenska radijska postaja bo ostala zaenkrat brez takega šefa.
Skupni interesi KD in KPI
■ nadaljevanje s 1. strani
Lattanzio niso bili tako polemični in odločni, kot bi lahko pričakovali, saj so dejansko vzeli na znanje Andreottijev ukrep in s tem omogočili nadaljnji obstoj njegove vlade. Obe največji stranki se očitno bojita predčasnih volitev, na katerih bi prišlo do konfrontacije dveh blokov, njen izid pa je vsekakor zelo negotov. Obe stranki imata torej ves interes, da se ohrani sedanje stanje, ki omogoča vladi, da reši nekatera a-kutna vprašanja gospodarske in socialne narave, kar bo tudi prispevalo k boljšemu političnemu ozračju, ki je pogoj za reden potek političnih volitev.
ZAKAJ NE TUDI SLOVENSKO?
(Dalje na 8. strani)
Še vedno »leteči krožniki«
SEJA DEVINSKO NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Več senc kot luči z novim zakonom
V	petek, 16. t.m., se je po poletnih počitnicah ponovno sestal devinsko-nabrežinski občinski svet, da bi odločal o zakonu Bu-calossi, ki zadeva gradbeno dejavnost. Zakon je bil nedavno sprejet skoro soglasno v parlamentu, nato je dežela Furlanija - Julijska krajina izdala smernice za njegovo izvajanje, občine pa so morale izbirati med raznimi možnostmi obveznih dajatev za javna dela primarne in sekundarne urbanizacije.
Predhodno se je na občini sestala tehnič-
»Naš praznik« na Proseku
Tudi »Naš praznik«, ki ga je v nedeljo, 18. t.m. proredila sekcija Slovenske skupnosti Prosek - Kontovel, je lepo uspel. Zaradi slabega vremena se je moral spored odvijati v dvorani športnega društva Primorje, kar pa nikakor ni okrnilo programa in prijetnega razpoloženja.
Pred začetkom so gostje iz Aoste v spremstvu krajevne godbe na pihala položili venec pred spomenik padlim.
Spored je začela godba na pihala s Proseka, ki je pod taktirko Z. Kanteta izvedla bogat in pester koncert. Sledil je pozdrav prirediteljev, ki ga je izrekla tajnica krajevne sekcije SSk prof. Majda Cibic, in je bil še posebej namenjen gostom iz Doline Aosta. Folklorna skupina francoske manjši-šine iz te dežele je namreč prikazala svoje značilne ljudske plese, ki so zelo ugajali občinstvu in ga razveselili.
Kot častni gost je udeležencem spregovoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, ki je prikazal težki politični položaj slovenske manjšine na Koroškem, proti kateri složno nastopajo vse avstrijske stranke, od socialistov do demokristjanov, katerim se je v teh dneh pridružila še avstrijska komunistična partija. V prihodnjih tednih bodo namreč proti okrog 20 koroškim Slovencem sodni proces zaradi dejanj nasprotovanja genocidni politiki avstrijske vlade in strank do slovenske narodne manjšine. V imenu goriške SSk je udeležence pozdravil pokrajinski tajnik Marijan Terpin.
Spregovoril je tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je omenil nedavno srečanje s predsednikom Andreottijem, obsodil diskriminacijski regulacijski načrt tržaške občine do domačinov v kraških vaseh in ostro ožigosal oskrunitev spomenikov bazoviškim junakom in talcem na Opčinah. Udeleženci so v zvezi s tem dogodkom in z dogajanjem (Dalje na 6. strani)
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Franček Rudolf:
KOŽA MEGLE Igra v dveh dr pan j ih Režija: JOŽE BABIČ
V	soboto, 24. t.m. ob 20. uri.
no-urbanistična komisija, v kateri so zastopane vse stranke in je izdelala skoro soglasno stališče, ki na eni strani skuša pospeševati zasebne male gradnje, na drugi pa skuša omejevati velike gradbene špekulacije. KD pa je na seji samo še bolj zaostrila svoje stališče in s pretvezo, da uprava noče načeti razprave o turističnih pobudah v ses-ljanskem zalivu, je napovedala svoj nasproten glas. Depangher je za KPI poudaril, da zakon skuša odpraviti razliko med gradbenimi in negradbenimi zemljišči in poveriti občinam gradbeno načrtovanje. Uprava, je poudaril načelnik skupine KPI, se bo lotila globalno razprave o turističnih pobudah na celotnem občinskem področju.
Colja je v imenu PSI obžaloval, da je njegova stranka predčasno ostala osamljena pri zagovoru gradnje ljudskih hiš, danes pa vsi občutijo to potrebo.
Končno je Terčon v imenu SSk skušal analizirati Buccalossijev zakon, ki je po mnjenju njegove stranke nesocialen. Poudaril je, da omenjeni zakon, sicer dober v vsedržavnem merilu, ne upošteva stvarnosti na ozemlju, kjer prebiva manjšina. Po tem zakonu bo skrajno težko graditi zasebne e-nostanovanjske hiše, na drugi pa bodo gradbeniki velikih blokov precej na boljšem. To bo povzročilo, da bodo naši ljudje, zlasti po kraških vaseh, prisiljeni kupovati stanovanja, kar bo nujno privedlo do spremembe značaja naših vasi in do izseljevanja v večje kraje, kjer je nevarnost potujčevanja večja. Terčon je tudi ostro zavrnil določena podtikanja, češ da je SSk proti ljudskim gradnjam. »To sploh ne drži, nočemo pa, da bi se po naših še slovenskih vaseh gradile ljudske hiše, ne da bi se zagotovilo, da bo-
V	zvezi z vprašanjem otroškega vrtca v Nabrežini nam je tajništvo SSk iz občine Devin -Nabrežina poslalo v objavo naslednjo izjavo: »Tajništvo devinsko nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti je proučilo na izredni seji v soboto, 17. t.m. novonastaUpoložaj v nabrežin-skem slovenskem otroškem vrtcu.
Na seji občinskega svete ki je bila v petek 16. t.m ,'je župan poslanec Škerk sporočil, da je občinski odbor sklenil ukiniti eno slovensko sekcijo nabrežinskega vrtca, češ da se je vpisalo le 35 otrok, kar je po obstoječem pravilniku največje dopustno število za eno samo sekcijo.
SSk ugotavlja, da je ta sklep nesprejemljiv tako iz pedagoškega kot iz narodnostnega stališča. Otroci, ki so doslej obiskovali omenjeni vrtec v dveh ločenih skupinah, bi najbolj občutili to spremembo. Ena sama vzgojiteljica ne bi namreč zmogla uspešno slediti 35 otrokom, ki potrebujejo stalneganad zorstva, zlasti še, ker je v vrtcu, poleg vzgojiteljice, nameščena le še nekvalificirana otroška pomočnica. Nesprejemljivo je končno odborovo stališče, da se ukine sekcija tudi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in češ, da je obisk otrok zelo slab. Iz uradnih dnevnikov vrtca izhaja, da je vsa zadnja leta bil obisk slovenskih otrok, v odstotkih, mnogo višji od italijanskih vrstnikov.
Končno je tajništvo ugotovilo, da je bil letos
do te izključno za domače potrebe, ne pa da se bodo vanje vseljevali tujci, kot se doslej dogaja, in s tem nujno spreminjali etničnih sestavov naših krajev je dejal Terčon. Prav ta je eden glavnih razlogov, da SSk ne more pozitivno o veniti Bucalossijevega zakona, ki poleg tega skuša še odpraviti zasebno lastnino zemljišč. Prav to zadnje je za manjšino največja nevarnost, saj se etnična skupnost ne more ohraniti brez ozemlja. Kar se pa tiče turističnih pobud na o-balnem področju, je Terčon dejal, da nosi glavno krivdo za zavlačevanje prav dežela, ki do danes še ni odobrila regulacijskega načrta in ki v svoj predlog deželnega urbanističnega načrta sploh ni vključila naše občine kot turistične. SSk bo zahtevala splošno razpravo o vsej turistični občinski politiki tako, da bodo predvsem zaščitene koristi domačega prebivavstva.
Predstavnik SSk je napovedal, da bo njegova stranka glasovala za izvršilne norme Buccalossijevega zakona, sicer bi bilo županu onemogočeno izdajati gradbena dovoljenja, in ker se je odbor obvezal, da se bo predhodno posvetoval s SSk pred izdajo kateregakoli gradbenega dovoljenja večjega obsega, ki bi ogrožal narodnostno ravnotežje v občini. Sklep je bil odobren z glasovi SSk, KPI in PSI, KD je glasovala proti, PSDI pa se je iz neznanih razlogov vzdržal.
Pred rednim dnevnim redom je med vprašanji predstavnik SSk izrazil oster protest in nasprotovanje odborovemu sklepu, da ukine eno izmed dveh sekcij slovenskega otroškega vrtca v Nabrežini, češ da je vpisanih le 35 otrok in tako lahko občinska uprava prihrani eno učno moč. SSk bo s tem v zvezi naredila vse potrebne korake in obvestila slovensko javnost, da se tudi letos ohranita dve sekciji, kar je iz narodnostnih in pedagoških razlogov nujno.
n k
zavrnjen otrok, ki od rojstva živi v Nabrežini in ki je že dve leti obiskoval isti vrtec. Tako mu je onemogočeno, da konča svojo predšolsko vzgojo v domačem okolju.
SSk želi s tem seznaniti vso slovensko javnost in zahteva, da se prekliče gornji protislovenski ukrep in da se ohranita obe sekciji otroškega vrtca.«
Vprašanje druge sekcije otroškega vrtca v Nabrežini je bilo predmet nove razprave na seji devinsko-nabrežinskega občinskega cdbo-ra. Ta se je sestal v torek, 20. t.m., in po seji objavil naslednje poročilo:
»Na zadnji seji občinskega sveta je župan odgovoril na neko vprašanje rekoč, da je namen uprave ukiniti eno od dveh slovenskih sekcij slovenskega vrtca v Nabrežini, ker se je vpisalo 35 otrok, to je maksimalno število za eno sekcijo, kar določa člen 7 občinskega pravilnika. V zadnjih dneh pa je bilo rešeno vprašanje stalnega bivališča še enega otroka iz Nabrežine, ki je bil sprejet kot 36. od vpisanih, zatorej bo v prihodnjih dneh začela ponovno delovati tudi druga sekcija slovenskega otroškega vrtca v Nabrežini. Druge primere otrok, ki nimajo uradnega stalnega bivališča v občini, pa dejansko v njej stanujejo zaradi zaposlitve staršev, bo uprava proučila v prihodnjih dneh«.
Na pritisk	SSk	otroški
V	Anhovem, industrijskem naselju blizu Kanala, so v soboto, 17. t.m., slovesno odprli novo cementarno, ki bo do leta 1980 skupno s staro dajala več kot milijon ton cementa letno. Z 'odprtjem cementarne je bila združena velika prireditev, ki je pomenila o-srednjo proslavo v teh krajih ob 30. obletnici priključitve Primorske k Jugoslaviji, hkrati s proslavitvijo 85-letnice rojstva predsednika Tita, 40. obletnice njegovega prihoda na čelo komunistične partije in 40. obletnice ustanovitve KPS.
Osrednji govor na proslavi v Anhovem je imel predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Popit, ki je med drugim spregovoril tudi o nedavno podpisanih osimskih sporazumih, o katerih je dejal, da v duhu sklepov helsinške konference urejajo odnose med Italijo in Jugoslavijo. Poudaril je, da v Italiji zmagujejo demokratične sile, medtem ko je zaskrbljujoč razvoj v Avstriji, kjer se vlada podreja šovinističnim in neonacističnim pritiskom. O italijansko - jugoslovanskem sodelovanju je dejal, da glede odnosa do narodnih manjšin postaja zgled drugim državam in narodom. »Obe manjšini, italijanska pri nas in slovenska v Italiji«, je poudaril Popit, »krepita to vez s svojimi konstruktivnimi prizadevanji tako v odnosu do večinskega kot do matičnih narodov, zato je tudi njuna zasluga, da smo se v Osimu lahko sporazumeli. Da bo tako tudi vnaprej, je treba dosledno omogočati narodnostnim skupnostim vsestranski razvoj ob doslednem spoštovanju in uresničevanju pravic na temelju zakonov, ki so že v veljavi, ali tistih, ki jih bo treba sprejeti, da bo manjšina zaščitena pred vsakovrstno asimilacijo in deležna vseh dobrin, ki ji kot manjšini sodijo.«
V Mirnu bodo konec tedna proslavili visok športni jubilej, 55-letnico začetkov nogometne igre v Mirnu. Na turnirju, ki ga bodo priredili v počastitev jubileja, bodo poleg nogometašev domačega nogometnega kluba Adria in Bohinja nastopili tudi igralci Sovodenj in doberdobske Mladosti. V soboto ob 15.30 (jug. čas) bo odprtje turnirja, ko se bosta med seboj pomerili zamejski ekipi. V nedeljo dopoldan bo tekma med Adrio in Bohinjem, popoldne pa tekmi za 1. in 3. mesto Sledila bo podelitev pokalov. Praznik bo obsegal proslavo v Kulturnem domu v Mirnu v soboto zvečer, v ta okvir pa sodi tudi izdaja spominske značke in brošure z dokaj obsežnim pisanim in slikovitim gradivom.
V Mirnu je bil šport razvit že pred pryo svetovno vojno, ko sta bili v kraju dve telovadni društvi (orlovsko in sokolsko). Bujen razvoj le mirenski šport doživel po prvi svetovni vojni, dokler ni fašizem zatrl vsakršno slovensko prosvetno in športno dejavnost. V teh letih so v Mirnu gojili telovadbo, atletiko, hazeno (rokomet) in nogomet, o čemer je več poročil v reviji Naš čolnič. Nogomet je v-brstel leta 1922 zunaj društev, pozneje pa je dobil mesto v obeh mirenskih društvih, »Slovenskem izobraževalcem društvu« in »Vipavi«. Večji razvoj je dose-
Odprtja cementarne v Anhovem so se udeležili tudi nekateri gostje iz zamejstva, med njimi goriški župan Pasquale De Simone.
Dan prej, v petek, so v bližnjem Kanalu slovesno odprli stalno razstavo del znanega slovenskega grafika Rika Debenjaka, kanalskega rojaka. Galerija šteje 56 grafik, ki jih je prof. Debenjak daroval rojstnemu kraju, nameščena pa je v obnovljenem stolpu nekdanjega mestnega obzidja.
Na šestem mladinskem seminarju v Bohinju se nas je zbralo 70 mladink in mladincev iz zamejstva. Poslušali smo predavanja o številnih problemih, ki nas zanimajo, ter o njih razpravljali. Med drugim smo na seji odbora MK-G skupno z odborniki Mladinskega Centra - Gorica, ki je bila 10.9.1977 v bohinjskem Mladinskem domu, sklenili da na podlagi naših opažanj in spoznavanj sestavimo, napišemo in razdelimo naslednji POZIV:
V	družbi, v kateri živimo smo stalno priče nenehnim spremembam, še prav poseibno na so-cialno-političnem področju, ki nas kot skupnost neposredno zadevajo in vplivajo na naš razvoj Zaradi tega smo dolžni, da organizirano delujemo na celotnem zamejskem področju, posebno pa tam, kjer je naša narodnostna skupnost najbolj izpostavljena raznarodovanju. Mladi moramo biti v prvih vrstah pri prizadevanju za razvoj naše narodnostne skupnosti. Organizirano moramo delovati na vseh področjih, ki zadevajo razvoj in obstoj naše manjšine v Italiji. Kvalunkvizem posameznikov in večjih skupin, ki se na žalost poraja tudi v naši sredini, je negativen element, ki nam povzroča hude
gel v društvu »Vipava«, ki je igralo prijateljske tekme v Gorici, Vrtojbi, Solkanu in celo v Ajdovščini. V moštvu »Vipava« je bilo največ nogometašev iz Rupe, ostali pa so bili iz Mirna, Rubij, Sovodenj in Peči. Prav zato bo nedeljski praznik tudi praznik nogometašev iz krajev, ki so sedaj v sovodenjski občini. Zato so organizatorji povabili tudi dve zamejski ekipi
Po drugi svetovni vojni je bilo v Mirnu močno nogometno delovanje že pod zavezniško vojaško upravo, ko je na mirenskem igrišču poleg domače Adrije in biljenskega Partizana nastopala tudi ekipa Gorice, ki je imela sedež v Ljudskem domu v Gorici,vendar tu ni dobila igrišča Gorica je tekmovala v močni lfl-članski pokrajinski ligi s klubi celo iz hrvaške Istre.
Največji razvoj pa je mirenski nogomet dosegel v zadnjih dvajsetih letih, ko je Adria sedem let igrala v 2. slovenski ligi (četrta po rang lestvici jugoslovanskih lig). Zanimivo je, da je nogomet edini šport, ki se trenutno goji v Mirnu (ne upoštevaje šolo), čeprav so se v petdesetih letih in pozneje krajani ukvarjali z vrsto drugih športov, nekaterimi več, drugimi manj časa, kot telovadbo (društvo Partizan), košarko namiznim tenisom, streljanjem, plavanjem, odbojko.
Otvoritveni slavnosti, na kateri je o liku umetnika spregovoril ravnatelj Modeme galerije v Ljubljani, Zoran Kržišnik, je sledil koncert orkestra Slovenske filharmonije, ki ga je vodil kanalski rojak Anton Nanut; koncert, ki je bil prvotno mišljen na prostem pred samo galerijo, so zaradi slabega vremena žal morali prenesti v dvorano,v Desklah. Pred otvoritvijo galerije Rika Debenjaka je v Kanalu potekalo prvo srečanje primorskih kulturnih ustvarjalcev. Slovesnega odprtja galerije so se udeležili tudi številni zastopniki zamejskih Slovencev z Goriškega, Tržaškega in iz B. Slovenije.
težave in ima za razvoj naše skupnosti negativne posledice. Kvalunkvizem je služil, in še vedno služi, le nazadnjaškim silam, oziroma opravičuje njihova teoretična in praktična stališča.
Proti raznarodovanju in proti negativnim elementom v sami narodnostni skupnosti se lahko borimo le organizirano.
Organizirajmo se zato, po vseh krajih, kjer je pač mogoče, v mladinske odseke ali krožke, ter sodelujmo in vključujmo se v razne že obstoječe organizacije (prosvetne, športne, specializirane itd.).
Pisotni bodimo na manifestacijah in spominskih svečanostih, pišimo v naše časopise, vključujmo se v delo odborov društev, v katerih delujemo, vnašajmo delovni in borbeni duh v okolje, v katerem preživljamo svoj prosti čas. Le na tak način bomo dosegli svoj cilj, po katerem že vrsto let težimo, da bo postalo naše delovanje masovnejše, a tudi kvalitetnejše.
Mladinca - posameznika pozivamo še posebej, da se posveti branju knjig, revij in dnevnikov, zlasti pa tistih, ki izhajajo v Sloveniji zaradi bogatitve materinega jezika, zaradi kulturnega osveščanja in zato, da sledi dogodkom in razvoju v domovini; da izboljšuj® svoj jezik; da spoznava in proučuje zgodovino NOB in revolucije gibanj v svetu; da pravilno, organizirano in koristno izkorišča svoj prosti čas
Pozivamo ga tudi, da sledi in budno spremlja socialno - politično dogajanje v italijanski državi, ter da se vključuje v njene napredne tokove.
Slediti je potrebno tudi dogodkom v svetu, da razumemo vzroke nevarnih žarišč, zapletov in razpletov, da spoznamo problematiko držav v razvoju in gibanja neuvrščenih.
Pri vsem tem pa moramo slediti in zavzeto spremljati problematiko in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ter se aktivno zavzeti za njeno enakopravnost in globalno zaščito. To bomo najbolje storili, če se bomo vključili v organizirano delo naših društev in ustanov.
ODBOR MK - G
V okviru prireditev goriškega septembra je od petka, 16., do nedelje, 18 t.m., poteklo v Gorici mednarodno srečanje esperantistov, ki so se ga udeležili predstavniki Italije, Jugoslavije in Avstrije.
V nedeljo, 4. t.m., je goriški nadškof Cocolin
v	oglejski baziliki posvetil enega duhovnika in tri diakone. Med novoposvečenimi diakoni jp tudi Slovenec Vojko Makuc, ki je med obredom prebral eno berilo v slovenščini.
Povezovalna vloga manjšin
Z druge strani meje:
Nogometni praznik v Mirnu
Poziv mladinskega krožka iz Gorice
»Naš praznik« na Proseku
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
»Cerkev v sedanjem svetu« o dekanijskem katehetskem delovanju
nadaljevanje š 4. strani) na Koroškem sprejeli posebno solidarnostno resolucijo, (ki jo objavljamo na drugem mestu, op. ui'.).
V	ostalem delu programa sta nastopila še mešani pevski zbor iz Divače pod vodstvom Edija Raceta in moški pevski zbor Rupa - Peč z Goriškega pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Praznik se je nadaljeval ob zvokih ansambla Lojzeta Hledeta iz Števerjana.
Tudi o tem četrtem Našem prazniku letos na Tržaškem lahko rečemo, da je povsem uspel tako glede bogatega programa kot številne udeležbe domačinov in zlasti mladine. Za odlične domače klobase z zeljem in pristno vinsko kapljico so poskrbeli fantje in dekleta Mladinskega krožka iz Zgonika.
Prvi del kulturnega programa je neposredno oddajala radijska postaja Trst A. Posamezne točke sta napovedovala Egon in Nadja Štoka.
—O—■
IZJAVA OGORČENJA NAD OSKRUMBO SPOMENIKA JUNAKOM PRI BAZOVICI Udeleženci na »Našem prazniku«, ki ga je priredila sekcija Slovenske skupnosti Prosek - Kontovel v nedeljo 18. sept. 1977, so sprejeli skupno izjavo, v kateri izražajo svoje najodločnejše ogorčenje nad fašistično oskrunitvijo spomenika talcem na Opčinah in nad ponovno oskrunitvijo spomenika slovenskim narodnim junakom na bazoviški gmajni, ki so padli kot prve žrtve ak. tivnega odpora proti fašizmu v Italiji in v Evropi sploh,
V	njej tudi poziva odgovorne oblasti, da se zavzamejo za odkritje storilcev tega nezaslišanega dejanja z enako vnemo kot za izsleditev tistih, ki so omogočili pobeg nacističnega morilca žrtev v Ardeatinskih jamah pri Rimu.
Prav tako udeleženci praznika — je dalje rečeno v izjavi — izražajo koroškim rojakom svojo popolno solidarnost v njihovem trdem boju za najosnovnejše narodne pravice, še posebno pa tistim pogumnim predstavnikom mladine in tajniku NSKS, ki se bodo morali v prihodnjih tednih zagovarjati pred sodiščem zaradi svoje zavzetosti za priznanje pravic slovenski narodni manjšini na Koroškem v duhu 7. člena državne pogodbe.
—o—
NAGRADE EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ŽIVINOREJCE Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu obvešča rejce, da bo podeljena nagrada v znesku 36 050 lir za vsako tele ženskega ali moškega spola rojeno v obdobju od 3. marca 1977 do 2, marca 1978. Nagrada bo podeljena samo za teleta, ki ostanejo v reji vsaj do 6. meseca.
Rejci morajo nasloviti prošnjo na Združenje rejcev (Trg Scorcola 4) v roku 30 dni po rojstvu teleta. Za vsa teleta rojena od 3. marca do 25. avgusta mora biti prošnja predložena do vključno 23. septembra.
Podrobnejša pojasnila lahko dobijo rejci na Pokrajinskemu nadzorništvu za kmetijstvo - ulica Milano 19 - tel. 770-2381.
Nova, 7.-8. številka revije »Cerkev v sedanjem svetu« je posvečena temi »Dekanijsko katehetsko delovanje«. Nanjo je ubrana večina prispevkov. O dekanijski katehezi pišejo Viljem Pangerl, Lojze Kozar, Renato Podbersič, Rafko Lešnik, Albert MetJlikovec in Jožko Be-nedetič.
Seveda so posamezni prispevki, ki obravnavajo vsak svojo plat katehetskega delovanja po dekanijah, aktualni predvsem za duhovnike-ka-tehete, dejansko torej za vse v dekaniji delujoče duhovnike, vendar pa je v njih veliko takega, kar zanima in mora zanimati tudi vernega laika. Za besedami »dakanijsko katehetsko delovanje« se skriva veliko in trudapolno prizadevanje za poglobitev krščanskega življenja in miselnosti med vernimi ljudmi in za je-zitev razkristjanjenja, ki ie danes v teku, oziroma za ponovno pokristjanjenje slovenskega ljudstva preko kateheze in dobrega vzgleda, ki naj ga dajejo verni ljudje. Katehetsko delovanje v dekaniji obsega seveda vsakovrstne posege, od verouka do spodbujanja drugih dušnih pastirjev. Pri branju prispevkov v tej številki pa imamo vtis, da se morda posveča preveč pozornosti organizacijski plati katehetskega delovanja, premalo po poglobitvi duhovnega življenja in razvijanju zavesti o odgovornosti, ki jo ima vsak vernik do svojega okolja in do soljudi, do vse narodne skupnosti. Ne da bi sodelavci revije na to pozabljali — vendar se spomnijo tega le bolj mimogrede, kar pa je razumljivo spričo akutnih katehetskih problemov, ki so povezani s skupinskim delovanjem oziroma z organizacijo. Za širšo javnost so zanimi-
vi	podatki v članku Rafka Lešnika »Pomen a-
Navadnemu delovnemu dnevu se je reklo zar-nada, ponekod (Lom) pa žold. Odtod izraz: iti v zarnado, oz. v žold. In pojem: žoldati. Iti v tabrh je pomenilo (Lom): delat samo za košto, torej brez plačila. Medtem ko: iti v roboto, pomeni iti na delo za skupne srenjske potrebe ob lastni hrani in seveda brez plačila. Takšen delovni dan (neplačan, za srenjo) je robota.
Strmejše poti so bile včasih tlakovane s ka-menitimi skrilami, da jih ni voda razdirala.
I
Taka pot je lašta, lahko tudi kašta. Slednje se rabi tudi za podporni zid visečemu svetu, zid brez malte. Tak grič podpira npr. laz, njivo v grivi. Iz take njive mečejo stran mnogo drobnega kamenja, to je grič. Zagrajeno oz, dobro zagrajeno polje, travnik, ali kak nasad, ograjen z ogrado, je ograjnca. Pojem ustreza približno temu, kar je v ital. orto. S polja vozijo pridelek pogosto z voznico (voziček z dvema drogoma, med tema je spredaj počez drog, tako da pelje oz. vleče le ena oseba) ali s koreto (le en vlečni drog, spredaj počez na križ krajši drog, tako da vlečeta dve osebi). Samokolnica je kariuola (v Strancu samotenca. v Žabnicah radlca).
Nekako štiri metre dolgo poleno je štak, za v metre zložiti, en meter dolgo pa metrca. Žele-
nalize dekanijske (področne) veroučne statistike«, iz katerih je med drugim razvidno, da hodi danes v vseh treh slovenskih škofijah k verouku povprečno 65 odstotkov učencev, prvoob-hajancev je 76 odstotkov, krščencev 72 odstotkov, cerkveno se jih poroči 63 odstotkov, cerkveno je pokopanih 82 odstotkov itd. Seveda pa so v teh odstotkih nedoslednosti in protislovja npr. kako da je prvoabhajancev 76 odst., ko pa hodi k verouku le 65 odst. otrok?
Izmed ostale vsebine je omeniti zlasti poročilo Vinka Kobala o najnovejšem italijanskem katehetskem priročniku za višje razrede osnovnih šol, članek »Ali je vara res ”opij za ljudstvo”?«, poročilo Jožeta Krošla »Center za pastoralno sociologijo v Sloveniji« in poročila o nekaterih novih teoloških knjigah, zlasti o prevedeni knjigi »Kako danes govorimo v družini o Bogu«.
Finžgarjev dom na Opčinah prireja v nedeljo 25. sept. 1977 ob 15. uri na svojem vrtu
PRAZNIK MLADIH
Sodelujejo:
Otroški zbor »Slovenski šopek iz Mačkovelj Evropsko znani rokohitrec in čarodej iz Ljubljane
Ansambla »ZVEZDE« in »GALEBI«
Po končanem sporedu bo za ples igral ansambel »TAIMS«
Poskrbljeno bo za pristen domači prigrizek.
V	slučaju slabega vremena bo program v prostorih Finžgarjevega doma.
VABLJENI!
za spona za tramove je klanfa (klaunfa). Debela deska je brjon ali tavolon (Lom). Železni drog, s katerim so nekoč zapahovali vrata, je šprajnga. Vlečna vrv od komata do šajtov pa štrajnga, Šajton rečejo (Lom) tudi zaritniki. Droban drat je čuk'ž’n. Nahrbtnik je ruksak, v Lomu punkel. Grbast človek je punklast, ima punkel.
Prvi travi rečejo arnica (menda jarnica), drugi otava, tretji otavčk, četrti drugi otavčk, itn. Sušna trava, ki malo da, tj. v pustem svetu, je klasenca. Ona trava, iz katere trdih koreninic so delali krtače, je šile. Velika rjuha za spravilo sena ali listja je kozlovka.
Za dež se reče, da štrka, ko začne padati počasi, kaka kaplja. Za drobno in bolj redko ro-senje dežja se reče, da dež mrcini; nekoliko gosteje, da mrli; še gosteje pa rosi. Sonce po dežju sine (siniti) skozi oblake. Večerne megle pred zatonom lahko podgorijo. Voda iz korita je feo-ritenca, iz šterrna štermarca, dalje deževnica, skalenca. Sodček za vodo v senožetih je pitrih (Lom). Ovčji mehur pa kaznčnk. Stara mera je polovnica, približno en mernik.
(Dalje prihodnjič)
Tolminsko kmečko besedje
GROZA V KAMBODŽI
(dalje z 2. strani) dvanajst ur na dan ob pičli in pogosto nezadostni hrani. Čeprav pridigajo nosivci te »revolucije«, vojaki Hmer, brezrazredno družbo in odpravo vseh zatiravskih sistemov, so se dejansko sami spremenili v čisto vladajočo kasto, ki je tem bolj nesramna v uživanju in zlorabi oblasti, čim primi-tivnejša je. Ljudje morajo delati od zore do teme, kopati prekope, okopavati riževe nasade, žeti in mlatiti riž. Delati morajo od 6. do 11. ure, nato od 13. do 17. in spet od 19. do 21. ure. Vmes si lahko pripravijo in za-vžijejo obroke, ostali čas pa morajo popravljati delovno orodje.
Taborišča in vasi, ki so ostale, so razdeljene skoro vojaško v sekcije, kompanije in bataljone. Vsakdo je uvrščen v določeno delovno enoto. Prve čase so si lahko pripravljali jedi v družinah, od januarja 1976 naprej pa smejo jesti samo v »menzah«, kolektivno. Otroke so prevzele, glede na njihovo starost, specialne mladinske organizacije, ki vzgajajo iz njih »čiste bodoče revo-
Novice z Goriškega
Sobotni potres, do katerega je prišlo natanko leto dni po lanskih katastrofalnih septembrskih sunkih, so občutili tudi na Goriškem, vendar razen preplaha ni povzročil večje škode. Bolj zaskrbljeni so seveda v krajih bliže epicentra, to je v Beneški Sloveniji in Reziji. Poročajo, da so hiše, ki so jih popravili in potresno zazarovali po navodilih ljubljanskega Zavoda za raziskovanje materiala, odlično prestale nove potresne sunke.
V petek, 16. t.m. je bila v Gorici vojaška parada ob trideseti obletnici prihoda italijanskih čet v mesto, ki je po sklenitvi pariške mirovne pogcdbe leta 1947 ponovno pripadlo Italiji. Posledica te razmejitve, da so se v Italiji znašli številni Slovenci iz mesta in okolice, naenkrat skoraj brez vsake zakonske zaščite in podvrženi močnemu nacionalističnemu pritisku. Samo lastni vztrajnosti je treba pripisati, da je danes položaj precej bolj ugoden, vendar se moramo zavedati, da je asimilacija še vedno v teku, čeprav v bolj prikriti, a nič manj nevarni obliki. Na paradi v Gorici je govoril župan De Simone, ki se je v svojih izvajanjih zavzel za nadaljnjo krepitev sodelovanja in prijateljstva s sosednjo Jugoslavijo. Slovesnosti se je udeležil tudi general Antonio Gualano, ki je 16. septembra 1947 poveljeval četam, ki so vkorakale v Gorico.
V nedeljo 18. t.m., so na Mirenskem Gradu obhajali starodavni praznik Žalostne Matere bo žje, znan pod imenom »kvatemica«. Dopoldanska slovesnost, ki jo je vodil domači župnik Mirko Žakelj, je bila posvečena spominu nedavno umrlega skiadatedlja Alojza Mava. Med njo je mirenski cerkveni pevski zbor izvajal Mavovo latinsko mašo v čast sv. Vincenciju, ki je bila prvič izvajana na skladateljevi novi maši Med Popoldanskim bogoslužjem je prevladovalo mogočno ljudsko petje, govoril pa je novi vrtojben-ski župnik Jožko Kragelj. Kljub hladnemu vremenu je Mirenski grad tega dne obiskalo precejšnje število ljudi, tudi rz bližnjih zamejskih krajev.
lucionarje«. Družine tako razpadajo. Novorojenčkov je zelo malo, ker je postala večina žensk v teh taboriščih zaradi težkega dela, in izčrpanosti zaradi nezadostne prehrane nerodovitna in so izgubile svoj mesečni ciklus. Skupno zauživanje hrane pa so si izmislili oblastniki predvsem zato, da bi onemogočili prikrivanje in kopičenje obrokov za morebitne pobege. Mnogo jih namreč želi pobegniti, a sorazmerno malo se jih odloči za to, ker so napori in nevarnosti na begu prehudi. Zato ni mogoče vzeti družine s seboj. Beg skozi džunglo traja tudi mesec dni in več. Tisti, ki so vzeli s seboj družino ali ki so pobegnili v skupini, so skoro vedno prisiljeni, da se na begu razbežijo. Le kak moški se reši v Tajlandijo, a družina je zanj vedno izgubljena. Kogar ujamejo »rdeči Hmeri«, ga ubijejo. Enako tudi, kogar zasumijo kakšne opozicije ali da je imel kaj opraviti s prejšnjim režimom.
Vsak tretji dan se morajo ljudje zbrati na »politično« in »avtokritično« zborovanje, kjer se obravnavajo vedno iste teme: »ljubezen do težaškega dela«, »delo je očiščevanje«, »treba je opustiti stare navade in vero« in »boj proti imperializmu«. Pagode so zapuščene in služijo za skladišča in zborovanja, bonci, katerih rumene halje so bile prej tako značilne za kamboško pokrajino, so izginili.
V	taboriščih, ki štejejo okrog 5.000 ljudi, umrje vsak dan 5-10 ljudi, med njimi veliko otrok. Neki inženir, ki je pribežal v Tai-landijo, je povedal, da je le malo otrok in da število žensk močno prevladuje nad številom moških. Vsakdo je dobival od začetka po četrt kilograma riža dnevno, a pogosto za vso družino, potem pa so se obroki zmanjšali. Ker so zasilne koče izpostavljene monsumskim nalivom, je mnogo bolnih, a v taboriščnih ambuantah je dobiti samo zdravila iz rastlin. Kdor je prikril kakšno vrednost, jo skuša zamenjati, če je bolan, za aspirin ali kinin, ki ju je dobiti samo na taki črni borzi. Od aprila 1975 je denar odpravljen, vrednost, seveda nelegalno, ima le še zlato in pa avtomatične japonske ure. Taka ura velja npr. 30 kg riža, nekdaji zlatnik tael pa 15 kg.
Z delovnimi taborišči se je režimu »rdečih Hmerov« posrečilo dvigniti pridelek, a
Na povabilo krajevne skupnosti Šalek -Gorica, Velenje, turističnega društva Velenje in Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Velenje je ansambel »Galebi« z Opčin sodeloval v dneh 17. in 18. septembra 1977 na tretji reviji narodno-zabavnih ansamblov iz Slovenije in zamejstva v Velenju. Prireditev je sovpadala s praznovanjem 900-letnice vasi šalek.
Na reviji je sodelovalo 23 ansamblov iz vseh krajev Slovenije. Sama revija se je odvijala v veliki modemi Rdeči dvorani, kjer se je vso soboto 17. septembra zvečer zbralo nad pet tisoč ljudi, ki so z izredno pozornostjo in navdušeno sledili izvajanju posa-
za visoko ceno. Kako pa se bo ta režim razvijal naprej, je vprašanje glede na njegovo odrezanost od sveta. Pričakovati pa je, da bosta s časom Kitajska ali Vietnam dala čutiti svoj vpliv v Kambodži, in bosta nekoliko potlačila objestnost »rdečih Hmerov«. Toda ti so že zdaj sovražno razpoloženi do Vietnamcev in je že prišlo do spopadov na meji, kot tudi na meji s Tajlandijo. Žal se je že zgodilo, da je ta, da ne bi preveč razdražila rdečih Hmerov, vrnila določeno število beguncev. Pokosile so jih brzostrelke, brez razlike na spol in starost.
Oskrumba spomenikov
(nadaljevanje s 1. strani) oskrumbe spomenikov naših žrtev in talcev, a hkrati poziva pristojne oblasti, naj zločince čimprej odkrijejo ter zlasti preprečijo nadaljnje žalitve naših žrtev in z njimi nas samih.
V	soboto bo ob 15. uri na bazoviški gmajni protestno zborovanje zaradi oskrumbe obeh spomenikov in smo prepričani, da se ga bodo naši ljudje množično udeležili, kar bo najboljši odgovor podlim zločincem.
NOVICE
Več naših bravcev nam je telefoniralo, da bi radi vedeli, če je ime ljubki in simpatični pevki, ki poje s Taimsi Nadja ali Dunja, češ da smo enkrat poročali tako, drugič tako, oni pa bi radi vedeli, kaj je pravilno. Ker smo pač dobili od naših poročevavcev dve različni imeni za isto dekle, tudi uredništvo (v njem ni žal nobenega strokovnjaka za naše orkestre in pevke) ne ve, kako je prav, zato daje vprašanje dalje na orkester Taims, v upanju, da nam bodo sporočili.
Kdor skuša odkriti v homatijah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki kako politično logiko, se mu zvrti v glavi. Zdaj namreč poročajo, da ima abesinski vojaški režim izraelske vojaške svetovavce, hkrati pa vzdržuje ta režim najboljše odnose z Moskvo, medtem ko je Izrael skregan z Moskvo in se kvarijo odnosi med Moskvo in Somalijo, ki je dozdaj veljala za sovjetsko varovanko. Po drugi strani uživa Somalija baje podporo arabskih držav, toda istočasno je odločno nasprotna Arabcem v novi državi Dži-buti, kjer skuša spraviti na oblast somalska plemena. Afrika je res temen kontinent.
meznih ansamblov. Res prisrčen in topel a-plavz je zadonel po dvorani, ko so se na odru pokazali člani ansambla »Galebi«, ki so edini predstavljali zamejstvo. Posamezne ansamble je ocenjevala posebna petčlanska strokovna žirija, ki je po nastopu vsakega ansambla izrazila svoje mnenje o njem s točkami. Ansablu »Galebi« so prisodili 35 točk in je s tem dosegel šesto nagrado strokovne žirije. Poleg tega pa je dobil nagrado organizacijskega odbora kot ansambel, ki je prišel iz zamejstva. Vsekakor gre za velik uspeh, kar daje ansamblu »Galebi« spodbude in možnost za nadaljnji napredek na področju domače narodno-zabavne glasbe.
Ansambel »Galebi« na III. reviji narodno zabavnih ansamblov v Velenju
ČLOVEK PROTI LETU 2000
Škandalozna zgodba o lekarniškem potrošništvu-3
Vsaj v bežnih obrisih smo doslej spoznali ekonomske zakonitosti, ki pogojujejo vedenje velikih lekarniških družb. Morda bi si sedaj o-gledali, kako se to odraža na zdravniško prakso in naše zdravje Ostali bomo kar pri antibiotikih, saj je ta primer verjetno najzgovornejši. Njih odkritje je za zdravstveno vedo izredno pomembno. Rešili so na milijone življenj. O tem ne more biti dvoma. Prav tako je, ža3, tudi res, da so ogrozili zdravje deset tisočem.
To je eden od očitkov, ki jih kritiki naslavljajo na njih račun in je v veliki meri povezan s pojavom »stranskih učinkov in iatrogenih bolezni, t.j. obolenj, ki jih povzroči zdravniška znanost«. Na ta očitek se bomo povrnili v enem prihodnjih nadaljevanj, saj je značilen za moderno kemoterapijo. Danes se bomo raje dotaknili drugih kritik, ki so značilne izrecno za antibiotike. Zdaleč najglasnejši je očitek razsipnosti. Cen smo se že lotili in se jih še bomo. Za zdravje veliko hujša pa je druga razsipnost: radodarnost pri predpisovanju in pomanjkanje kontrole pri nakupovanju in zauživanju antibiotikov To, kar je bila na začetku težka artiljerija, ki jo je vešče zdravnikovo znanje lahko s pridom in odločujoče uporabilo v resnih bitkah, je po-
IMENA NARODOV IN DEŽEL V ŠPANIJI
(Nadaljevanje s 3. strani)
pokvarjeni kot Rimljani, čeprav je lagodno življenje v vroči Afriki potem tudi nje pomehkužilo in pokvarilo, da se niso mogli več z uspehom upirati bizantinskemu vojskovodji Belizarju. Ta je v prvi polovici 6. stoletja uničil vandalsko kraljestvo v Afriki, nato pa zrušil še gotsko kraljestvo v Italiji.
Ime Kastilijanci — t.j. ime naroda v o-srednji Španiji — pride od tega. ker so se tamkajšnji poromanjeni in katoliški Iberci dolgo in uspešno branili pred arijanskimi gotskimi okupatorji v utrjenih gradovih, ki so jih imenovali »casteli«. Prebivavci teh gradov pa so bili Castiljani, po našem bi rekli »kastelci«. Pozneje so se začeli stapljati Vizigoti in Kastiljanci v en državni narod.
Ime španske dežele Galicija pa se verjetno nanaša na Galce, ki so se tam naselili v rimskem času ali še prej.
(nadaljevanje s 1. strani)
obvezovala, da slovenskemu šolstvu zagotovijo ustrezno avtonomijo v vključenim samo. stojnim šolskim okrajem.
Slovenska skupnost je po svojem deželnem svetovavcu že aprila 1975 vložila takšen zakonski osnutek v deželnem svetu v smislu člena 26 deželnega statuta, a ga deželni odbor ni nikdar upošteval in niti dal v razpravo deželni zbornici.
Deželno tajništvo SSk si v zvezi z vprašanjem samostojnega šolskega okraja za slovenske šole pridržuje pravico do nadalj-
stalo s širjenjem potrošniške mentalitete in pod zainteresiranim ognjem farmacevtske reklame čez noč potrošna dobrina in merilo, po katerem je javnost ocenjevala zdravnika. V laičnih pogovorih se zdravnikova veščina meri s količino in ceno antibiotikov v zdravniškem receptu.
Hrup potrošniške euforije je prekričal trezna priporočila zdravniških šol, ki so rada posegla po prispodobi z Divjega zahoda: »Sinko, nikoli ne potegni revolverja, če pa sežeš po njem, potem zadeni smrtno!« Antibiotiki so zelo močna zdravilna sredstva, ki jih ne gre uporabiti za vsako manjšo bolezen ali nadlego. Idealno bi jih smele uporabljati le bolnišnice. Tam namreč najdemo vso mikrobiološko opremo, ki je potrebna za smotrno uporabo. Najprej je treba začrtati antibiotični spektrogram, t.j. ugotoviti, kateri od razpoložljivih antibiotikov je najučn-kovitejši proti klicam posameznega bolnika. Ta antibiotik je treba nato masovno in pod stalno zdravniško kontrolo jeter, ledvic, hemopojeze (t.j. tvorbe krvničk) itd. uporabiti do popolnega zatrtja bolezni, sicer tvegamo, da se bolezen ponovi v hujši obliki.
Kaj se zgodi, ko posežemo z antibiotiki? Priskočili smo na pomoč naravnim telesnim obrambnim sredstvom in občutno otežkočili življenjske pogoje kužnim klicam. Te začno množično odmirala, vendar pa najdemo med njimi tudi take, ki so odpornejše in lahko dalj časa preživijo v spremenjenih okoliščinah. Pri tem ne smemo pozabiti, da govorimo o svetu, za katerega veljajo dimenzije mikrokozmosa: generacije se tu ne merijo več v letih, ampak kvečjemu v urah. Dober del odpornih klic bo lahko predal potomstvu lastnost odpornosti do uporabljenega antibiotika. Sprožili smo mehanizem selekcije, ki je za nas zelo neugoden: opravka imamo z vedno tršim nasprotnikom. Če ga do konca ne zatremo, mu drugič, ko se bodo zanj spet pojavile ugodne razmere in se bo začel nevarno množiti, ne bomo mogli zlepa do živega.
Kaj pa se navadno dogaja? 24 do 48 ur po začetku zdravljenja pri manjših obolenjih, za katera se navadno zdravimo doma, nastopi največkrat dramatična sprememba: vročina pade, počutje se korenito izboljša. V vsakem od nas tli bolj ali manj skrita iskrica nezaupanja: če je to tak strup za klice, potem tudi človeku verjetno ni prav neškodljiv. Odločimo se za »previdnost«. Zdravnikovo dozo bomo nekoliko okrnili. Morda pa bi kazalo celo sploh prenehati. Zdravnik je sicer naročil (vendar vse prerad tudi pozabi na to), naj zdravilo jemljemo še vsaj
njih korakov, da se ta temeljna zahteva slovenske manjšine uresniči.«
Izjava deželnega tajništva Slovenske skupnosti je tako jasna, da ne potrebuje komentarja. Mi bi radi samo pripomnili, kako imamo vtis, da se stranke, ki imajo svoje predstavnike v rimsketn parlamentu, niso dovolj zanimale za pravično ureditev tega vprašanja, saj si težko predstavljamo, da bi minister Andreottijeve vlade, katere obstoj je odvisen od vseh strank ustavnega loka, mogel izdati odlok, z vsebino katerega se nikakor ne strinjajo na primer komunisti in socialisti.
24 ali 48 ur po prenehanju simptomov, pa naj se že kar dobro počutimo ...
Recimo, da smo na ta način postali nosilci odpornih klic, in da nas je tisoč, desettisoč, milijon. Prihodnjič ko izbruhne epidemija, bo treba antibiotikove doze močno povečati. Lahko da bo celo sploh neučinkovit, in v tem primeru bo treba seči po novem. Lekarniška industrija nam bo seveda dobrohotno priskočila na pomoč, saj je s tem od vsega začetka računala. Treba je pač ustvarjati vedno nove potrebe, novo povpraševanje, Ujeti smo v spiralo načrtovanega zastaranja in potrošniške brezskrbnosti: nekako se bomo pač izmazali. In jo mahnemo spet po spirali en krog više: odporne klice — nov antibiotik — močna reklama — prekomerna in zgrešena uporaba — spet odporne klice. Sklenili smo ga na isti način, kot smo ga začeli. Pri tem se je povečal samo dobiček lekarniških hiš. Prav gotovo pa se ni z njim okoristilo javno zdravje.	S.M.
—o—
Zadnja številka revije »Borec« (št 8-9) prinaša med drugim zanimivo zgodovinsko reportažo Emila Cesarja o 'tem, kako ge bil pisatelj Prežihov Voranc med vojno zaprt v ljubljanskih zaporih in kako so ga zasliševali. Objavlja pa tudi poročilo Nade Kobal o knjigi nekdanjega kurata italijanske okupacijske vojske Pietra Brignolija »Santa messa per i miei fucilati« (Sveta maša za moje ustreljene) s pričevanji o divjanju italijanskih fašističnih okupatorjev v Sloveniji, obenem z grozljivima fotografijama, kako streljajo italijanski vojaki pet dolenjskih kmetov, ki so si morali prej še sami izkopati grob. Prav poučno branje spričo tolikega zgražanja zgolj nad Kaplerjevim pobegom in nemškim nacizmom v Italiji, pri čemer pa skoro vsi kar pozabljajo, da je imela tudi Itailija svoj fašizem in vojne zločince.
—o—
Pisma uredništvu:
Spoštovano uredništvo, v ponedeljek sem se z avtomobilom vozila v službo in imela kot po navadi odprt radio. Bilo je okrog 15. ure in na radiu Trst A je bila na sporedu glasbena oddaja z vmesnim »kramljanjem dveh deklet: Marije in Eve. I njunega glasu je seveda izhajalo, da sta zelo mladi.
V	začetku me je bolj zanimala glasba in nisem bila toliko pozorna za vsebino njunega pogovora.
Zelo pa sem se začudila, ko je ena izmed deklic takole »modrovala*: »V prijateljstvo ne verjamem, ga ne iščem, ker ne obstaja«; »V ljubezen ne verjamem, ne obstaja«. Naravnost za-prepaščena pa sem bila nad tole izjavo: »Otrok sploh ne prenašam, na živce mi gre njihov jok njihovo kričanje«. Ob takih besedah sem se začela spraševati, ali gre res za dve mladi dekleti ali pa ne morda za dve stari, od življenja trdo preizkušeni ženski, ki v trenutku depresije gledata na življenje le v temni luči. Prijateljice pa so mi povedale, da sta Marija in Eva zelo mladi, česar pa sploh nisem mogla verjeti.
Zakaj in čemu torej takšno govorjenje? Se morda hočeta delati važni? In ali je prav radio najbolj primeren kraj za takšno ceneno in vrh vsega še neumno besedičenje? Kako je mogoče, da se daje tako važno sredstvo množičnega obveščanja, kot je radio, na razpolago ljudem, ki se — ne vem iz kakšnega razloga — neodgovorno »igračkajo« s problemi, ki so tako važni za vse človeštvo?	Slavka Kapun
SSk o zadnjem protislovenskem ukrepu