I®r Druga izdaja, “^3i 137. štev. ' V Ljubljani, sobota 7. junija 1919. II. leto. Na pismene naročbe h rez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino mr po nakaznici. "M Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 84-— Pol leta . . . „ 42 — *etrt leta , . . „ 21-— *a mesec. . . „ !•— za inozemstvo: *a celo leto naprej K 95 — 2» pol leta „ „ 50-— četrt leta „ „ 26- mesec „ „ 9 — Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon T V Vi « l’ ‘Pk VSSk rlftVl f \ Si Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj prl- štev. SCO. — Upravništvo jo na Marijinem trgu y j ^ uau J J" J; loži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi štev. 8. — Telefon štev. 44. r- =■ -=• jj PoSameZtia Številka velja 40 vinarjev. ji nai 80 frunkirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Boroevič z Madžari proti Čehoslovakom. Cehoslovaki proti Italiji. — Korošci kličejo Italijane na pomoč — Hrvatska protestira proti Parizu. — »Razkrinkani Habsburžani". (Začetek v tej številki na 4 strani.) Vsa Slovenija protestiraj proti razkosanju! Proti namenom pariške konference, ki hoče razkosati naš troimeni narod, se bodo vršili na binkoštni ponedeljek po celi Sloveniji in Hrvaški protestni shodi proti nameravanemu zločinu, kjer enoglasno zahtevamo, da se priklopijo jugoslo-v*uiskeinu kraljestvu vse zemlje in otoki, kjer prebiva naš ^arod v kompaktnih masah. Narod bo še enkrat na glas povedal svetu, da bo vsak ki ne sloni na teh temeljih, zanj samo — krpa papirja. Premirje na Koroškem. Podpis pogodbe v Ljubljani. Nemška Avstrija plača vso škodo. Ljubljana, 6. junija. ~ (Poluradno ob 18. uri.) Danes ob 16. url Je bilo t Ljubljani končnovcljavtto podpisano od delegatov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Nemškoavstrijske republike premirje radi borb na Koroškem. Stranki sta se popolnoma sporazumeli. Jugoslovanska uprava in zasedenje na podlagi te pogodbe obsrga Rožck, Celovec in Velikovec, dočiin ostane Nemcem — St. Yid, feldkirchen in Beljak z železniško Progo v Trbiž. Severno od jugoslovanskega o-®emlja jo v pogodbi ustanovljena 0 deset kilometrov Široka nev-ruln» cona, v kateri se ne sme ^bajati nemško-avstrijsko vojaštvo 11 J« prebivalstvo popolnoma razloženo. Nemška Avstrija se je zavezala plačati vso škodo, prizadoto vsled vojnih operacij zasebnemu in javnemu imetju. Sovražnosti so ustavljeno. (Ldu.) Ljubljana, 6. junija. Dne 4. t. m. popoldne v Kranju započeta pogajanja z nemško-avstrij ko delegacijo gledi premirja na Koroškem so se danes zaključila v Ljubljani s podpisom pogodbe. Nemško-avstrijski delegatje ostanejo nocoj še v Ljubljani in odpotujejo najbrže jutri. — Rešiti je treba še nekatere formalnosti. — Koroškonemška deželna vlada se je iz Celovca preselila v Spital ob Dravi. Oelovec jugoslovanski. Brez boja. — V mestu red in mir. Ljubljana, 6. junija. (Polur. ob 18. uri/) Mesto Celovec je bilo darles po jugoslovanskih četah brez boja zasedeno. Prebivalstvo je čete prijazno spi ejelo. V mestu vlada popoln red in mir, za katerega jamčijo jugoslovanske čete. Gosposvetsko polje naše. V vsej kraljevini vlada vsled sklepa premirja veliko zadoščenje in nepopisno navdušenje, ker k jugoslovanskemu ozemlju spada tudi historično Gosposvetsko polje, kjer so bili ustoličeni slovenski voj-vojvode. (Ldu.) Opoldansko poročilo. Ljubljana, 6. junija. (Ob 13. poluradno). Ker Nemci niso sprejeli naših pogojev za premirje v označenem reku, so naše hrabre čete danes zavzele Celovec, spomenik naše stare slave in veličine, metropole slovenskega naroda. (Ldu) Koroški Nemci zovejo Italijane na pomoč. S p it tal ob Dravi, 5. junija. (CTU) Iz sedanjega sedeža koroške vlade se poroča: Vprašanje o spornem ozemlju eeldvbke kotline z Velikovcem vred se mora rešiti po pogajanjih na podlagi razso-di šCn e pr e isk a ve italijanske komisije. (Ldu.) Razburjenje na Dunaju. Dunaj, 5, junija. (Čtu) „Neue Freie Presse" zahteva pod naslovom: „Celovec“ energično pomoči za Koroško. Nemška Avstrija mora Koroško rešiti. Ne gre le za usodo kronovine, marveč za vso državno eksistenco, za poslednji ostanek našega ugledi In zaupanja. Sedem mesecev so se Korošci bojevali sami brez pomoči. Proti trem srbskim divizijam jih je bilo premalo. Nemudoma je treba storiti vse, da se odvrne skrajna nevarnost. Nemška delegacija naj zahteva, da se jugoslovansko prodiranje takoj ustavi in da se sporno ozemlje obvaruje vliva sovražnih okupacijskih čet. (Ldu) VLADIMIR LEVSTIK. Resnica o Beljaku in Celovcu. O teh dveh mestih se piše, kakor Ki bili Pešta in Dunaj, v resnici sta pa dve provincijalni središči, izmed kojih je postalo prvo radi lesne trgovine in železniškega križišča, drugo pa radi habsburške ponemčevalne politike važno. Pred 400 leti so namreč Celovec zato usianovili in s popolnoma tujim prebivalstvom naselili, da je dobila tedanja habsburška vlada na Koroškem svojo vojaško oporo. In kakor je Celovec takrat nastal po zvijači ob nasprotstvu starega glavnega mesta St. Vida in dveh sosedov Št. Pavel in Beljak, tako bi se dandanes rad z zvijačo obdržal. Celovec in Beljak sta popolnoma od juga odvisna; prvi brez Velikovca in slovenskega prebivalstva nima nobenih živil, ne "prometa — Velikovec je cctovSkc. žitnica poalciiija tma vso trgovino z jugom. Ne samo v Beljaku, tudi v Spitalu ob Dravi je cela vrsta trgovcev in mesarjev, ki poznajo vsako vas na Dolenjskem in se tresejo, kje bodo dobivali lepe vole, katere so sejem za sejmom izvažali iz Višnje gore, Zatične in Novega Mesta, ako pride meja in jim izvoz prepove. Z to je prebivalstvo popolnoma na strani Jugoslavije, !e uradniki, učiteljstvo, politiki in uredništva, ki se boje za sh.žbe, mandate ali stranke, so nasprotni. Avstrijska vlača je v ponemčevalne namene skrbela za žel. ravnateljstvo v Beljaku, poštno ravnateljstvo v Celovcu, premestila je gozdno ravnateljstvo iz Gaštajna v Celovec in vzdrževala rudarske šole in urade. Vsi ti uradi morajo zginiti, ker ni več zarije potrebnega delokroga, bodisi da prideta ti mesti pod Jugoslavijo ali Nemčijo; vse tri časopise (Stimmen. vi 105. nadaljevanje repatica. In kjlub »spleenu« in migreni so bili vsi trije Prav Židane volje, zlast, ko je Grabunka ponudi a grofu kozarček »bordejavksa«! Poklicali so tudi Doro ki je ukrotila svoje mučne dvome ter sedla mednje kakor kraljica, kateri je dovoljeno vse: sijajno je 2*bavala grofa, še sijajneje zaverovana roditelja, Najbolj pa sebe, smejoč se venomer s svojim zvon-hladnim smehom, zdaj nad očetovim dostojan-bun?* zdaj »aristokratskim« utrinkom gospe Gra-igral le’ zdaJ ob pogled na grofa» ki je tako resno dvor 0led'j0* kakor bi se menil s pravo pravcato jj0 .n° gospodo. Trgovcu se je vidno razcvetal obraz, d0jA*",. občudoval edinko v njenem razmahu in si »Poj ^ kako sdn0 mora vplivati na gostovo srce. »b0 Jo je z očmi!« je trdil ženi pozneje. Izvrstni b . ejavks« je zlezel revežu od same sreče v glavo; gr0fesoe'm glasom in meglenimi pogledi je prosil mu a nazadnje, naj ga, spremi v njegovo sobo, »da je ..Pokaže nekaj zanimivega.« Bilo je tisto, za kar stiti pravzaPrav obema: Grabunec ni mogel dopu-gost -da bi ?rof trpel zadreg° radi na&h tatov, in rani«Je spravi1 po kratkem, nič kaj trdosrčnem upi-trenv»n0j° p.os,°idce> priznavaje se na tihem, da je gledp d°stl boljši »kavalir« od odvetnika, tako dru« manir? kakor zlasti glede številk. Zadovoljna g z drugim sta se vrnila v salon; in ko se je srečnež poslavljal, mu je stisnila Dvra v neopazo- vanem trenotku tri nove, svetle ključe v židanem papirju, s katerimi je bil vsako noč in vsako uro gospodar svojega paradiža. »Da se jim skupaj nasmejeva!« je velel njen pogled; toda nemi drget ustnic je dodajal komaj razločno: »Da se pogreznem še globlje v svojo ne-razrešno bol . ..« Po vseh teh dogodkih je bilo grofovo razpoloženje baš dovolj veselo, dovolj ironično in dovolj sočutno, da je pozorno prisluhnil, ko je Križaj na koncu lekcije obrnil razgovor na profesorja in njegovo hčer. Omenil je, kako visoko čisla grofa Pohlin ter namignil, da stavi nanj velike nade. Grof je zgr-bančil čelo in pomeril suplenta tako dvoumno, da ni vedel, ali naj nadaljuje, ali naj spravi jezik za zobe; s poslednjim ostankom podjetnosti je rekel zdajci: »Gospod grof — dovolite odkrito besedo! Ali so vam profesorjevi upi docela jasni?« »Docela,« je odgovoril tujec z nepričakovano gotovostjo. »Profesor ne sanja ničesar in ne goji nobenega načrta, ki mu ga ne bi bral na obrazu. Saj v to ni treba, da bi bil človek posebno bistro-gled ; on ni izmed tistih, ki znajo skrivati. Govorite, dr2gi Križaj, govorite, drugače bi moral jaz začeti, ker nisem slep in vem že dolgo, da mora priti to pojasnilo; vse čutim, kako se mučite in žal mi vas je. Ali naj rečem, kaj vas tare?« »Profesor gradi na vas nade . . . rodbinskega značaja ... in vi, gospod grof, se zdite, kakor bi ga potrjevali v njegovem pričakovanju,« je izdavil suplent ves zasopel in zaripel; šele zdaj je čutil predrznost svojega podjetja. »Oprostite, sam vem, da moje go-vorenje ni umestno ... toda naš stari gospod je čudak, odločna in — rekel bi — hudo nestrpna natura; vsa hiša trpi vsled njegove ifianije, ki morda niti ni opravičena . .« Glas mu je zaostal; skoraj solzno je uprl oko v poslušalca, ki mu je odkrito pogledal naproti. »Hm,« je dejal grof s hudomušnim nasmehom, »vprašanje je delikatno; ampak z vami, dragi Križaj, govorim brez ovinkov — imejte to za dokaz resnične simpatije, ako vam je do takih reči!« Suplent se je hvaležno naklonil. »Moje priznanje ostane pač med nama?« je povzel grof. »Nerad bi se zameril izvrstnemu Pohlinu ... in vendar moram reči, da niti v sanjah ne mislim na prihodnjost, kakršna roji njemu po glavi... Vsa tista fantazija mi je znana, in žal mi ga je; toda jaz nisem kriv in vedoma ga nisem izpodbujal. Vida je v mojih očeh premil otrok, ki mu želim vso srečo — te pa ji moja čustva ne bi mogla prinesti, bogme ne! Se več, prijatelj; zdavnaj sem uganil, da vam je dekle pri srcu — ali se motim? Na vidite, bodite pomirjeni; vaš tekmec ne bom nikoli, zaveznik pa zmerom rad . . .« * (EMje,) Tagbiattj Klagenfurter) vodi, oziroma j Pokazali smo svojo krepko voljo vpliva nanj, politično uradništvo in to \ moč do življenja. in bi najraje imelo mejo ob Karavankah, ker )i se ediro tedaj ohranil nemški uradniški znaf ij obeh mest. Ta značaj je tudi poznali, ker imajo 3amo zgoraj opisani uradi več sto uradnikov, ki pa niso niti Korošci, temveč iz cele stare Avstrije nabrani: Sedmogradčani, severni Čehi, Tirolci, Solnogradčani v državnih uradih, zavarovalnicah, bankah in v šoli, cerkvi, sirotinskem zavodu, doli do zadnje tiskarne. Vsi ti ljudje delajo javno mnenje, to tem lažje, ker so nekateri med vojno obogateli (Schumi) in silijo druge, ki so od njih odvisni: trgovce, obrtnike. Pravi Celovec pa obstoji iz ponemčenih okoličanov in mesto bo za-dobilo takoj drugačno lice, kakor hitro izgine nemška barva, kojo dajejo mestu sedanji »radi, šole in cerkev s škofom, j Srt)OV, HrvatOV ki pri 100.000 Slovencih niti njih je- f pod In če nas danes v Parizu delijo ter nas hočejo amputirati, nam odrezati naše najbolj zavedne rojake — Primorce, Ziljane i. dr. — to ne bo držalo. V nas je toliko življenske moči, toliko zavednosti in toliko odporne sile, da take krivice ne bomo mirno trpeli, je ne bomo mogli in ne hoteli preboleti. Zbrali bomo svoje moči, pripravljali sena od rešenje svojih podjarmljenih bratov. Da to niso prazne besede, puhle fraze, temveč da je to naša trdna istinita volja in da je v nas tudi potrebna moč, da bomo izvedli, za kar smo se odločili, je jasen dotaz naših prvih 40 mil. kron. zika ne razume in je vedno nemškim uplivom imenovan, običaj še iz onih časov, ko je Solnograd po , našem jugu duhovne-koionizatorje po- } šiljal. V pruskem duhu razvita j tajna policija, ki pazi na vsako j besedo v javnem lokalu in na cesti, > ter je tudi našim odkritosrčnim vo- \ jakom v Velikovcu, Borovljah, Pliberku i in Dravogradu veliko škodovala, vzdr- j žuje uradniško nadvlado in terorizira : lastne ljudi, kar se je posebno poka- : zalo meseca maja, kjer so celo nemško- j misleče Korošce zato internirali, ker j so demokratsko volili, dasi je njih slo- j venski značaj tako rahel, da njih otroci našega jezika niti več ne razumejo. To je prava slika obeh mest: 1 uradniški teror tukaj služeče ne- i koroške inteligence in naši vojaki naj pazijo nanj in prezirajo vsakega sladkega birokrata, ki hodi okoli člo- i veka kakor lizun in hinavec najhujše vrste. Celovec in Beljak morata po vseh pravicah pripasti Jugoslaviji. V nas je moč. Štirideset milijonov Kron je velika vsota, sa nas Slovane«?, za majhen, siromašen narod, res velika. In vendar je res, da smo podpisali Siovenci prvega državnega posojila nad 40 mil. kron. Pomisliti pa moramo, da se dobra tretjina našega naroda ni mogla udeležiti podpisovanja našega jugoslovanskega državnega posojila. Istra, Trst, Goriška, Kras, Notranjsko in del Gorenjskega imajo zasedeno grabežljivi Italijani; Koroško in nekatere slovenske občine na Štajerskem barbarski Nemci in Prekmurje oholi mad -žarski boljševiki. Kar je ostalo v državi SHS je komaj 60 odst. vseh Slovencev, Pomisliti pa moramo tudi, da so slovenske dežele v svetovni vojni zelo mnogo trpele, da stokrat več kot sosedni bogata Hrvatska in rodovitna Slavonija, ker je bila večina slovenske zemlje nad tri leta ožje vojno ozemlje, koder so sfe valile neštete množice sestradane surove vojske, ki je z brezobzirnimi rekvizicijami jemala vse, kar je potrebovala in mogla dobiti in ki je malodane zadušila trgovino in obrt. Blagostanje slovenskih dežel je neizprosna avstrijska vojaška oblast skoraj docela uničila. Oddahnili smo se more, ki nam je leta in leta ležala na prsih ter sesala našo kri in naše življenje, in čez dobrega pol leta, ko je zaklicala svobodna Jugoslavija, da rabi za gospodarsko povzdigo svoje države in njeno konsolidiranje posojila, je komaj dobra polovica tega izmučenega, izsesanega naroda dala požrtvovalno svoji državi nad 40 milijonov kron na razpolago. In to prostovoljno, brez tistega ogabnega silnega pritiska, ki ga je morala rabiti gnila rajnka Avstrija, da je mogla izprešati iz podjarmljenih ljudstev famozna vojna posojila. Z ogromno prostovoljno in požrtvovalno udeležbo pri prvem državnem posojilu države SHS smo Slovenci pokazali Hrvatom in Srbom, da smo vredni njih bratstva, da cenimo njih zavezništvo v skupni edinstveni svobodni državi Jugoslaviji, pokazali smo pa tudi vsemu svetu, da smo zrel narod, zmožen in vreden svobode. Začasna ustava kraljestva in Slovencev. Državni grb in Svoboda tiska. - državna zastava. (Od našega belgrajskega dopisnika.) Belgrad. 5. maja 1919. i Kakor znano, je imela kraljevina i Srbija že pred vojno uvedeno svobodo j tiska v smislu modernih načel in \ prosto kolportažo. Reakcijonarna Av- j strija se je na Dunaju upirata z vsemi ; sredstvi in policijskimi inštrumenti j proti reformi tiskovnega zakona, na Dunaju so se prirejale, sestajale šte- j vilne enkete časnikarjev, politikov ju- j ristov itd., podajale so se v dunajskem i parlamentu spomenice, peticije, inter- \ pelacije; a reforma tiskovne svobode j je končala . . . Tlačeni narodi so si j tudi svobode tiska morali priboriti s j krvjo. S polomom je vstala zarja svo- ! bodi . . . Kakšno svobodo tiska nam do- ! naša začasna ustava kraljestva Srbov, j Hrvatov in Slovencev? V drugem delu, člen 21. omenja I načrt svobode tiska dobesedno takole: i *Vsak državljan kraljestva ima pravico, j da izraža v mejah zakona svoje misli j z govorom, pismeno, s tiskom ali v i slikah.* — Ta odstavek je zelo ozkosrčen napram intelektualni svobodi človekovi! — Dalje: „Tisk je svoboden. Ne more se ustanoviti ne cenzura, ne kaka druga preventivna odredba, ki ovira izhajanje, prodaio ali razšir-jevanje spisov ali novin. Samo za časa vojne se more za vojaška in diplomatska vprašanja ustanoviti cenzura. Za izdajanje novin ni potrebno predhodno odobrenje oblasti. Od pisca, urednika, izdajatelja ali tiskarja se ne bo zahtevalo nikako jamstvo (kavcija)." Samo ena edina izjema! Žalitev kralja in kraljevske hiše ali žalitev tujih vladarjev in njihovih hiš ali poziv državljanov na ustajo z orožjem: ti slučaji obsegajo izjemo in se morajo novine zapleniti. Tu je precejšen bizantinizem. Mislimo moderno! Cernu tujim potentatom izkazovati to izjemno čast? . . . Amerikancem je nekaj ne-umljivega žalitev veličanstev in tudi mi se moramo odgajati v tem smislu. Nekdaj je v hrvatskih listih dvignilo silen hrušč in trušč vprašanje državnega grba in državne zastave. Dočim slovenski listi te zadevice niti niso omenjali, so hrvatski zgodovinarji in heraldisti nagrmadili celo literaturo, kajti grb je bil zanje vitalnega in svetovnega pomena. Prepirali so se, kam naj se postavi to belo polje in kam ono rdeče. O državnem grbu in državni zastavi pravi člen 2.: „Grb kraljestva je dvoglavi beli orel v poletu na rdečenj ščitu. Vrh obeh glav dvoglavega belega orla stoji kraljevska krona. Na prsih ima ščit, na katerem so grbi: srbski: bel križ na rdečem ščitu z ognjilom v vsakem kraku; hrvatski: sčit s 25 rdeče in belo me- j njajočimi se polji, in slovenski: na modrem ščitu bela peterooglata zvezda in pod njo polmesec. — Državna zastava je modro-belo-rdeča v vodoravni legi. Hm! Ne vemo, katerim političnim simbolistom je ugodeno. Dvoglavi beli orel — politično simboličen bastard! Beli orli so bili res junaki! Dvoglavi orli? ... Saj znate, kako smo bili 1 -pod dvoglavim črnim orlom"! Če že hočemo gojiti politično simboliko, tedaj vzemimo najenostavnejše, ker najlepše. — Triogiata zvezda nad polmesecem! Trije narodi — uiedinjeni, tri plemena — tri vere! Katoliki, pravoslavni, muslimani! Sedanji grb je simbolična zmaza in ne vemo, če se nam kedaj rodi kak Homerič, da nam opeva ta grb v vznešenih besedah ... Toda Slovenci ne bomo zaradi tega spuščali jezov črnila, ker hočemo praktično, trdno in krepko rešiti naše narodno ujedinjenje! Narodno predstavništvo. Debata o carinskem vprašanju. (Plenarna seja 6. junija.) ^ Belgrad, 6. junija 1919. j) Začetkom seje odgovarja finančni minister dr. Ninčič na razna vprašanja in interpelacije glede ureditve davkov in carinskega tarifa. O teh vprašanjih je razvil daljši ekspoze. Povdarja, da smo bili v najbolj kritičnih in težavnih časih brez parlamenta in je bilo torej nemogoče rešiti vseh finančnih vprašanj. . Carinsko vprašanje. Zelo obširno razpravlja finančni minister o carinskem vprašanju, zlasti glede uvedbe srbskega avtonomnega carinskega tarifa, kateri povzroča v nekaterih pokrajinah gospodarsko krizo. V naslednjem njegova Izvajanja: . Regulacija naših carinskih odno- j šajev je bila zelo težka, ker smo imelli ; vrata odprta na vse strani in je bilo j šele treba določiti carino. Obstajalo 1 je vprašanje, alt si naj osvojimo ca- i rinsko tarife kraljevine Srbije ali ! bivše Avstro-Ogrske. Izkazalo se je, da so bili naši carinski tarifi bo- ; ]Je izdelani, kakor oni Avstro- ; Ogrske. (Toda ne za sedanje raz- j mere! Op. ur.) Temu je vzrok dejstvo, da^ je | bila kraljevina Srbija kot mala dežela ! prisiljena ščitit! svojo domačo industrijo, kar je tudi v sedanjih razmerah i potrebno, da se varuje naša industrija, ! ki je šele v razvoju. Napram posl. Sušniku odgovarja, \ da se visoke carine ne pobirajo samo ; v Sloveniji, ampak tudi drugod. Mi moramo ščititi interese države, ker moramo spraviti državne finance čim-j prej v red. Današnje carine se zde res nekoliko velika, pa so manjjše, nego izgledajo na prvi pogled. Ko bo dana možnost, skleniti trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo in Čehoslo-taško, bodo carine manjše, nego so bile dosedaj* Carina na sladkor. -j Finančni minister obravnava ko-nečno obširno vprašanje o carini na sladkor ter izjavi, da se carina na sladkor ne more znižati. Posl. Anton Kristan (socijalist) polimizira z izvajanji finančnega ministra ter ga rezko apostrofira, da je imel minister tri mesece časa, vprašati parlament za mnenje. Posl. Sušnik (jugosl. klub) inter-pelira ministra za šume In rude o produkciji premoga v našem kraljestvu. — Minister Pavel Marinkovič navaja podaja podatke o sedanji produkciji premoga. Y Srbiji sc na dan producira 18 vagonov premoga in vsi znaki kažejo, da bo produkcija premoga postala v treh mesecih večja, nego jo bila pred vojuo. Nato je predsednik zaključil sejo. Plenarna seja 6. junija, z dnevnim redom: Drugo čl tanje zdravljala prihod italijanskega generala Piccione-a. V.ri ilustrovani iisti, od najuglednejših do zakotnh, so prinašali fotografične posnetke o raznih svečanih sprejemih italijanskih oficirjev. Povsod je bil samo general Piccione kot edini spravitelj čehoslo-vaške republike. Na nas Jugoslovane skoro da so pozabili. Prisega »zvestoba za zvestobo" je utihnila. Čehi spoznavajo šele sedaj v težkih borbah in preizkušnjah na Slovaškem jugoslovansko pobratimstvo. Češki neuspehi na Slovaškem. Budimpešta, 5. junija. (Brezžično). Ogrski korespondenčni urad poroča: Naše čete napreduiejo preko Bovic in Novih Zamkov. V smeri proti Zvolni .in Košicam smo pridobili na ozemlju. Čehoslovaški protinapadi so ostali brezuspešni. V ostalem nič novega. (Ldu.) Senegalci na slovaški fronti. Dunaj, 5. junija. (ČTU) Na slovaški fronti se je nekaj tisoč francoskih senegalskih zamorcev že ude ležilo boja. Za njimi pride še več takih čet. (Ldn) Češka javnost proti italijanskim oficirjem. Praga, 5. junija. (Črn) Poslanec Svozil pripisuje v »Češnem Slovu" glavno krivdo zaradi težavnega položaja na Slovaškem italijanskim častnikom. Italijani so skušaii delati Francozom težkoče in iskali pomoči povsod, pri Madžarih in Nemcih. ČehI pa so morali molčati in deiati prija'! zen obraz zaradi 25 000 legijonarjev. ki so bili v Italiji. (Ldn) Praga, 6. junija. (Pos. por-) Nenadoma se je izvršil preokret v mi' šljenju češke javnosti napram Italiji* Čehi so to čutili že davno, toda merodajni krogi so ta preobrat zataje aj‘> ker bilo jim je na tem, da spravijo svoje v Italiji se nahajajoče ljudi domov in da rešijo še druge drago®e' nosti. Boroevic vodi Madžare Cehom. Praga, 5. junija. (Čtu) Pod krinko madžarskega boijševizma se skriva stari madž irski irnperijalizem. Madžarskim boljševišlcim četam na Slovaškem zapovedujejo stari vojni volkovi bivše monarhije, kakor fcld-maršala KCvez in Boroevič. V rdeči armadi se bojujejo ostanki M.ieken-senove vojske. Generalni inspektof češke armade Scheiner je danes odpotoval v Pariz. (Ldu) zakonskega načrta o proračunskih dvanajstinah; Razprava o predlogu dr. Maginjc glede uvoza in izvoza. Cehi spoznavajo italijansko zvestobo. Italijanske spletke. — Začasne izgube na Slovaškem. — Razočaranja v Pragi. — Boroevič prot. Čehom. Praga, 4. junija. (Izv. por. — po kurirju). Ze dalje časa so v tukajšnjih političnih krogih pesimistično in ne zaupljivo presojali obnašanje italijanske vojaške misije. Spočetka je češka javnost v blaznem navdušenju po- Politični pregled. Čehoslovaki zadovoljni z ml' rovnimi pogoji. Iz Lyona jaljajo brez' žično: Čehoslovaški minister za zunanj® stvari, Beneš, je imel razgovor s poročevalcem lista „Temps“ ter mu dejal m®® drugim: Čehoslovaki so popolnoma z*' dovoljni s temeljnimi potezami mirovh® pogodbe z Nemško Avstrijo, zlasti S točkami, ki se nanašajo na teritorijalt1* vprašanja. Velika načela, za katef* smo se borili, namreč združenje Češk®! Moravske in Šlezije, v Čehoslova®^ republiki z zgodovinskimi mejami, * brez pridržka priznana in potrjen® mirovni pogodbi. Želeli smo, nekate£ preureditve mej in konferenca je PfK znala upravičenost naših zahtev nam ni delala nikakih težkoč. UPat mo, da bodo tudij u g oslova1’' Romuni in Poljaki dosegli iz pol'*'L svojih želja, predvsem pa take kakršne so upravičeni zahtevati .«1 p Na štiri dele hoče razdeliti Jugoslavijo in sicer v F* čevo Vetiko Srbijo, Veliko j ’ Nemško Avstrijo in slovensko *: ie nistično republiko! Pravijo. e L ! prevzel to delo pri »Napi# * inženir Gustinčič, ki je Se neaa . delal take načrte v Švici. Seveda, je po Gustinčičevem mnenlu. najmanj imperialistična ‘n .He je vseeno, koliko naših ljudi P a ood italijanski jarem, Pote* '.deli Gustinčiča tudi vseeno če se ™ ostalo jugoslovansko ozemlje, * da se ustvari slovenska '“dj^a r P blika! Širjenje takih misli, ki prrcaj o nekem „poslav sivu“ je veleizdaja Čudni, nadvse čuoni so nazori ua-Šega cenzorja, ki pusti take pamf eie na našo državo, dočim se mu zdijo nevarna imena posameznih (ficirjev, ki so v stavi Avstriji prepovedali govoriti v našem jeziku! Pokrajinske vesti kr Pri mariborski posojilnici (Narodni dom) se je podpisalo za-vsem 1 lU milijona državnega posojila. kr Prva seja mestnega sosveta mariborskega je bila 2. t. m. Na dnevnem redu je bilo sklepanje o pri-klopitvi Maribora kraljestvu SHS in o spremembi uličnih imen. kr Ri dbina dr. Pivkova se je iz Črnega Kostelca na Češkem vrnila v Maribor. Kakor znano, je med vojno pretrpela velika preganjanja. kr Celjski okoličan nam piše: Želeti je, da obrtniki, ki priporočajo svoje tvrdke v slovenskih listih, z odjemalci tudi dosledno slovensko govore. kr Celje. Gospa dr. Kalanova je izročila koroškemu begunski mu odboru znesek 2z7 K 80 v, za kar se tem potom blagim darovalcem, kakor požrtvovalnemu delovanju gospe dr. ! Kalanovi izreka najtoplejša zahvala. kr Celje. Zdravniško službo na že'eznici opravlja od 2. t. m. naprej namesto dr. Premschaka dr. Herz-mann. kr Celje. Cvetlični dan v prid okrepčevalnici na celjskem kolodvoru ie dal S koncertom v mestnem vrtu v^d: v Celju 6122 K 94 v, v Sanjski dolini, kier so priredile zbirko vrle dame iz Žalca 4954 K, skupaj tQtej 110/6 K 94 v. Krasen uspeh, za katerega gre iskrena hvala prirediteljem in darovalcem! kr Celje. Čiščenje svoječasnih Preganjalcev in izkoriščevalcev slovenskega ljudstva v Celju vrlo napreduje. Poslovil se je od nas tudi dr. Jabornegg v posebno zadovoljstvo onih tisočev okoliških prebivalcev, katere je kot njih vrhovni aprovizacijski general med vojno sistematično izstra-doval. Vidimo sicer še nekaj enako vrednih pohajkovati po mestnih ulicah n. pr. dr. Goliitscha, kateri je naše žene in otroke kot razdeljevalec moke v Stadtrr Uhlniederlage metal kot (1win-disches Gesindel“ iz prodajalne itd. Upamo, da tudi te ostanke pfristojne oblasti pometejo v blaženi rajh. Naspi otno je pa jako neumestno in ne-ukusno, ako gotovi kavarniški politiki hujskajo in denuucirajo vsled lastne koristi ali revednosti one med nami živeče, kateri so tudi pod nemškim režimom vedno imeli srce ra »lovenske ubožce. Malo je takih, toda n'kakor ni pravično, da bi bili tako 2aniče*ani kakur tisti nemčurji, katerih starSi so bili Slovenci, a sami postali Pozneje najhujši nemški janičarp. Zakraj naj se pusti mirne med nami jjtrno živeti. Tako bi lahko našteli dosti ostb, katere, se po krivičnem, mogoče samo iz samokoristi ali pa iz nevednosti denuncira. Tako n. pr. Peka Kil bischa, kateri se v politiko ni nikdar mešal in bil, kakor se iz aktov na magistratu vidi, že pred Vojno na »schvv^rze Liste“ nemških mogotcev. Na tej listi so bili tisti, kaitri niso bili prav z agrizeni. Skrivaj je med vojno prodajal ubogim moko in kruh brtz razlike ali je bil Nemec ali Slovenec, med tem ko je Slovenec zastonj prosil pri dr Jaborneggu z? malo več moke. Da se take in enake *8'>vce ne sme zaničevati in denun-D'a'i bode vsak Sovenec uvid 1 in ne *xal\ Skrbite raje za tiste zagrizene Doh.-k’ ki hujskajo proti državi, ne H.^Ujei° P° mestu brez dela ter Dh,ajo stanovanj Slovencem na raz p lago. -pal{e jjaCjj je treba spraviti slišijo, take pa, pri katerih se 101 da občujejo s slovenskim ljud v v°m izključno slovensko in so Slo encem pravični, se naj ne denuncira. d«- kii? 8 *em ravnanjem bodmo si pri mil . tiste ' ljudi, ki so še danes mačni Nemci. Kdor pa denuncira mirna IS.1^5 ,, , J_______.• i ?lrne ljudi, ta dela proti domovini; _®r .nam od eguje s tem ljudi, kateri 30 drudače naši prijatelji. Ako bode potrebno, vam bodemo v prihodnje našteli še več takih slučajev, pri katerih se je celo zavedne Slovence iz sebičnosti denunciralo pri oblastih. Seveda so se take pritožbe izkazale kot neutemeljene. Spravite se nad hujskače proti državi, mirne pust te pa pri miru. J B. kr Celje. Anton Canžek iz Kostrivnice je ščuval v Celju vojake na neposlušnost. Sodišče ga je obsodilo na 14 dni zapora. kr Ptuj. V seji mestnega sosveta ptujskega 28. maja so se prekrstila ulična imena. — S 30. junijem so odpuščeni vsi nemški mestni uradniki. Od nemških članov sosveta se je odločno zahtevalo, naj vplivajo s svojimi zvezami na časopisje v Nemški Avstriji, da ne bodo še zanaprej tako hžnjivo poročali o razmerah v naši državi glede postopanja naprarn Nemcem. Nemški sosvetniki so to obljubili. kr V Gornjem gradu je umrl ondotni dekan Fr. Dovnik. Pogreb je bil včeraj. kr Postajališče Hajdina—Breg pri Ptuju se napravi v najkrajšem času. Občine so prispevale že 25 000 kron, manjka le še 6 000 K, ki se bodo pa še tudi zbrale. Z otvoritvijo te postaje bo ustreženo stari zahtevi občin na desnem bregu Drave pri Ptuju. Prosile so namreč že mnogokrat, ker leži kolodvor skoraj četrt ure nižje Ptuja in je toraj za te občine zelo oc’ rok, a nemški mogotci Ornigg, Straschill in drugi so bili vedno zoper to. Bali so se za svoj žep, da bi okoliški Slovenci, če bi imeli postajališče izven Ptuja, ne puščali več toliko denarja nemčurjem v Ptuju, kot so ga. Kaj je bilo tem ljudem za korist ljudstva, lasten žep to jim je bil bog. Sedaj, hvala Bogu! ni več teh izsesevaicev slovenskih okoličanov in dalo se bo marsikaj zamujenega popraviti. kr Čevljarska zadruga za ljubljansko okol co priredi v nedeljo, 15 junija ob 10. uri dopoldan svoj izvanredni občni zbor v gostilni pri Prusniku v novem Vodmatu. Obilne udeležbe prosi odbor. kr Savinjska podružnica S P. D. je imela dne 24. maja t. 1. v Žalcu v gostilni g. Robleka ob 19. uri svoj 26. občni zbor, ki je bil zelo mno-gobrojno obiskan, kakor še na nobenem prejšnjem občnem zboru. Razen Žalčanov je bilo navzočih tudi več Celjanov. Načelnik podružnice g. Fr. Kocbek je vse navzoče srčno po zdravil ter omenil, da se je minula doba 25 letnega delovanja vršila pod staro Avstrijo, v kateri se je morala boriti, da reši slovenski značaj naših krasnih planin, 26. društveno leto pa se že vrši v naši Jugoslaviji in bode bodoče delovanje v pravem turističnem smislu. Načelnik je na to poročal o delovanju podružnice v letu 1918 in o denarnem stanju. Podružnica je štela 1. 1918. 168 člasov in sicer: l častni član, 51 ustanovnikov in 115 rednih članov. Število članov se je od leta 1917 od 105 pomnožilo za 63 Članov, med temi 36 Uitancviiikov. Za nabiranje članov, zlasti ustanovnikov so si pridobile posebne zasluge gospa Angela Goričarjeva v Mozirju, gdč. A gela H driikova v Žalcu in gdč. Siavtca Schvventnerjeva na Vranskem, katerim se za njihovo rodoljubno požrtvovalnost izreče prisrčna zahvala. V letu 1918 so umrli u^ta novnUi: Krošelj A, trgovec v Dobovi, Ztgan Julij, trgovec na Polzeli in Zamer Norbert v Št. Pavlu pri Preboldu. L. 1919 pa je padel na Koroškem junaške smrti šele pristopivši usianovnik nadporočnik Fr Malgaj V znak sožalja vstanejo navzoči raz sedežev. Blag jim spomini — Podružnica je v minulem letu prejela sledeče podpore: Južno štajerska hra-minica v Celju 500 K, okrajni odbor G ruji grad 100 K, posojilnica v Š narju 20 K, Savinjska posojilnica v Žaicu 150 K in posojilnica v Celju 319 K. Srčna hvala vsem darovateljeml Načelnik poroča thed drugam žalostno dejstvo, da so bile vse planinske koče ra en Frischaufovega Doma na Okrešlju katerega inventar se je pravočasno poskril, oropane. Podružnica je imela l. 1918 15 685 09 K dohodkov in 14 93308 K izdatkov, torej ostanka 75d01 K. Vrnila je 5 045 50 K dolga m plačala 3 449 50 K zaostalih obresti. Iz premoženjskega stanja je razvidno, da ima podružnica še dolga okroglo 14 300 K in čiste imovine 24.45o K. Pri slučajnostih se-je razvila živahna debata. Načelnik je poročal, kako stoji zadeva nemških planinskih koč, ki so pod njegovim nadzorstvom. V žalski od- ek so se izvolili gg. ravnatelj meščanske šole Koiže, trgovca K> eder in Pilih ter občinski Rajnik Mikuš. Celjsko članstvo skliče namestnik g. dr. Kalan pozneje, da si izvoli celjski odsek. Zborovalci so se nadalje pritoževali, zakaj ne izhaja več tako priljubljen »Planinski Vestnik", ki je bil najlepša reklama za planinstvo. Osrednji odbor SPD. se poziva, naj začne zopet ga izdajati; vsak član, ki ga želi imeti, pa zanj plača posebno naročnino razen ud-nine Naglašala se je nadalje potreba upeljave avtomobilne vožnje od postaje Rečica v Solčavo, naprava tele-fonične zveze Ljubno-Solčava, o gojitvi turističnega naraščaja in razširjanje turistike po zi.r.i. Deželna zveza za promet tujcev v bivši Kranjski pa naj svoje delovanje razširi na vso slovensko ozemlje. Dnevne vesti. dn Popis pripadnikov tujih držav. Pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani se morajo nemudoma prijaviti sledeči tujci: 1. Vsi pripadniki Nemčije, Nemške Avstrije, Ogrske, Bolgarske in Turčije. 2. Vse osebe nemške in madžarske narodnosti, ki niso vsaj 30 let že pristojne v katerikoli občini sedanjega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in 3. vsi odstavljenci iz javne službe in njih svojci. Prestopki te naredbe se kaznujejo z globo do 2000 K ali zaporom do 6 mesecev. dn Demobilizacija. Odrejena je demobilizacija tretjega poziva naše vojske. Vsi 38 let stari obvezniki odpuščajo domov. dn Davek za samce. Narodnemu predstavništvu je vlada 5. t. m. predložila v razpravo zakonski načrt o davku za neoženjene. dn Ameriške akcije za ubogo deco naj bi bili deležni tudi otroci ljubljanske okolice in posebno otroci-begunci, katerih starši nimajo nikakih sredstev. Malo več socjalne pravičnosti bi lahko pričakovali od ljudi, katerim je poverjena ta akcija. dn Gosposvetsko polje 1 Vsak Slovenec bi ga naj poznal, čitajte brošuro »Poglavje o najstarejši slovanski demokraciji1*. Spisal dr. Bo-gumil Vošnjak. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena 2 K. dn Denarni zavodi na Slovenskem. V smislu sklepa zastopnikov denari ih zavodov z dne 14. marca 1.1. se na Binkoštno soboto dne 7. t. po denarnih zavodih na Slovenskem ne bo poslovalo in so zavodi ves dan zaprti. dn Zavarovalnine (premije) za življensko zavarovalnico „Koruna“, prva češka delniška družba v Pragi, naj se do nad>iavehska i revija. -afeojB/tjdJ jofenii/ilan&aa rfajjefih! prilika BieojjstsvtBGifeo ja tajen okttpilhGieko .sebe oipotiajb.iije n naže; kulturne n radbike, .jHj ojjompaoste ^dGtom^ Minicprh ti; slo-ageenatki, i2|a?.i dva puta; rojesečr.o na Entrijfctanipanar araka! ivstpjk 15 Kr na če tv rt godine, a3DK |na polagodme. vdipraKHlS‘4Kdpifcvrifrg,!'Jt»gia?y Zagreb, -vfiuntblriide^a.ul; >29.Eilduii Ep6soqo -g*»" -fliovftj i»Wi>#»a hit .siobtna^sjfiKi sutnh ni a3ži!sq;»l -aiS g*Vce ?1 Brgf!«^P%r,n'W- A CH; iz^°‘ voljna z nakupohi. j|Wi^r!g^Lce|.;po ^e.pte^rag^rjesflover- Mfca r^la kupUo ragca mgbMagI§ v^qn9v )(.q^re^a^ej v Nemški Avstr|yirigOj o^IRtfdruftfc, ^vWfn,e,raz* 9cfl^bTv£tnp.pfdft;duteyo £t0Wdrfe g*fo§v pa. m8# w(arn )n n -obs. jf jr-r .maif./osbsti rriLrosajn.boa-oa .u B e 1 g r a d, 6. junija. Tukajšni ffanfbskj; poslanik ,vrpbmte. de Fontne; je prejel iz Pariza uradno vest, da; j* vladaj jj[rancq§ke|^ republike pt^aal; Srbov,, tfrvjjto* in .-Staven c^k, bp. čemur ie posj^m^. obvesti • o:i .tj pjlfibfic ^in,fFoMp#otrrWM I siq bs Brnemr tSosliEn Oo si r>! 13 .asa iomvtymm .ovtgnin I !H'-»>žtfjS|rfe,b^6& jubiji'n(Tzv.v pdr.) f:Vslddi alatm^ritnih «edl iz?!Parlža'' p ^azkteirtiju :b8jz^dn6fših in najvltal-našlH krajev niše1 zemlje'bbdo 'f Zafgretiii iti po rVšef :Hrvats«i velif ^kdnšKinW6temtir!' ifhodi' >t^k6 yiprbti r Itali wn cj^lror - feibioae jstvdm Bgarnitahui ivti[ j osnovanju reške samostbfnp drlave se fe sestal danes Qdbor Naj rodnega veča, za zasedeno ozemlje pod udeležitvijo vseh strank in poli-i fefiih kkfenrl i friredfff v po- m. 'ob m* M 'jflifim -m^oHi mvtfom mkto tJ t*} vetfkdMavnd skGpSčf/ti. ' lišlhrt fevf*-žiVfiV katerihi *se ‘pozivajo Vka1^^ja f HrVkt^ka mestallti^rajf,' ttde- >fle3^'‘MnMomm1bfmkmfes^el?,!a da ,:tbi¥$rfmdbo*J *j%!'lWoglami‘Jperi ■ miimsiM3 ppmm^vM > ifl»> BtzS^o°Sii‘ nično^da o ^RMftije-« pozicijo £if.ilae»^ v .jwpi dWig?,fcP^R?!lJP^ldrnzbi Bl$3aHW)»j?>pe oJgfiescftn9aj0p^mfl^tarmr,.yp|yt^zrm;š- v8i|y|tia orlensš ,onblomo>i oj ciliijl g lzv^JaipYvitSvtpqpT(yr4kam, n^“SfeiM.9v^.ie^ž vmumtvjSv'co, IbfehH . Wa#i Jrgb^ke a?h .pb^Pi^e ramsrrusri 9j io^dob VvSjiJ^^vr^pp, .ifiil^e n5st#aliW(?d ^ ojfi9»e«Sjz»^ P^rrfetr8PM^n opdnlSkf f jyjviWf^ l(Cl U) .v„tyai®tiiil| pbli«ikii^t4fevljajo .Ir Partte; -jVelesdfe meniji*, da prefde vsat&i friem-sjljušnarodnitt dflžavijsesmsbaj rjočabavt-t v mjtaBk! pMestJtžhtdrždViKVhednbse^e oip iipla( mofela: fildeztiiškdlrtegajitiod za>odškod\ino!pta-iifiafti.ttfžavamyta>biv§e avatrij--^rA zvtizet>i(ti^až)jl M javen?. :iossH •9mg9(fe Fiirn»¥10''iUWfzA'fl#kaWrr^^d cijskcm;s: t. tff. Jedo na-mski emigranti K° rnl* o a ob oodo oni^jt^S^iftjjolJje^nBilOiiji Msrlin, oisrrnn ihat riJtaj A jDnitsad 1 iivjnf lmt&BP m nbl^e.Wftb9i8 j ibu|! Belgrad'v^55'jttni{»lt'Pariške vesti javljajo^ ' da rdškb vprafianje še ift ^u-»ip^nA^SpBiraitifdsmtdbRahJartlbin Ju-3t«tsJova)«rt’šieqniliabseženic( Jiigoslovani (flg fiHjbT #Wfttiona9 n o idolofii-‘t&i tkjf^Vftftonirie^dilavtPRekAjnlM-sikotiJfiidPinf^efdit (!t>istattifta Ifo, IšdJVJbi >ZSder9lA šnse^Jfc-^ripadta Itatijlfnftb-t igajadfk se tfeti¥Mj*jw^i3ft.)n /ojiin ;ol£Bs Bornas .ul cim;; V ,.m9)ta ! isft&Mfers Mtsmvvip, tej %tdbluj6r’dlln Wni b^ovfiMbrfls^/'1 “l|la^o!}^evktilAvi ružbk'^2 BSOt oBNnikflJ'kf^e ;?r8č4 niinimi?jw ,zalju\ ‘ v»Ki'4d6;iti,5i ■ vovšKl ’ 3rf' dMtnSti1 • j&' MmčnJ' m • •fttertfTJ«am«M»,1>i jWsah%žflg 'tVr. ■ftk08 KvažSifi i iF" KSnad^'Wkme?etfvli :«teViKan«»?,.J Ub5,8«qu munfn •* robbisii.atUdUUarnft^Pt'A-.; . /vato; začaranav^uju, ]Tcajtjn cpKJ!^ (1 s§nt sl6iJtR^d^lfen,| .II® nienojt »a mislila (Sera st,., aa Je, to kraljica vil, ki je prišla naravnost iz •$$WV% vP«* jčaspo zamenjala ^bja Jeagčna^krila in s,vit\e ftaljift?*z z^nkdsfp ^trn plaščem, st v: m klobukom ter,.,prno obleko z dblcp vlečko*,,..^ ... ’ iii?.s r i, Moja preteklost Spisala grofica bARlStiH nečakinja cesarice Elizrjbcfe io r,je«a dvorna dama. j n at t8uq 9fRif!Vpv£W«U.«^t-j|,(1Jfj Mb}[ oče bavarski vojvoda Ludovik >& Petero zalih sestra. -»tlMbrganatičn rzakonjov—n;lMbja mati..;N*-gradi iParatshausen. Obisk oesarice Eli zabete. — Cesarsko 6premstvSo.fi-Prvič vidim svojo>tepo tetbš -r* Njen IČudoviti lasje.—- Hči solncf in-ognja. t—nNjtna milina. — Tavam pOBVrtoviii vin splezam na: drevo.c<+-Sanje po dne vil ;—' Zakaj je cesarica jokala??— M.)je skrivališče odkrito. <— ,,Ali si me videla ;jokati?‘"ijv4q „Teta Cissi“ govori jz me* noj»i '-*-rJ(af! j«J hotela vedeti. /— Pričetek zamotan. Z Bogprtl —.?Da* rilo za modro -malo .deklico. — V Rim. i— Avdijenca pri papežu. Versko izpraševanje. — Kako sem se sešta* z Rikardoni Wagtierjjeim.>i9^ Ihieli so ga zdrikrojiča vojvttde Ludovikav *-^ ,,-Naj čaka!“ — Graja za moje našemljenje. 3»-ta MojtiS^fll bjtyttr^d, ypJvoda: Ludo-.ivik, iki je sedai y,,gyoiem dvamosem-irtjjegetem ‘leto*rje brsjt petero ujepih #e«tep! Elirabete, avstrijske cesarice, jMarije; S'4ijer bivše, napolitar>ske?,kra-vljiiepi Zofije.iCbarlate, vojvodinje 5p’ (Alenconske,, Aftatilde«?^neginic Trani, fpj-vodska ndružimfi je [sprejela mojo^ater tkotreno svojihjnlbna : pa- je bjla Judi tvesela,nda. Je zapustila giedisče, ki :ga nje ,odkritosrčno tmrzela,. *#.«% bo Bjjvfiioo biua-sij p»ii» Monakovega, kjei^je mojoče ^poveljeval 4. polku lahke konjiče. Bivali smo v mestu v veliki hiši, po leti pa srno preživeli več .mesecev v gorah. Vzgojili so;(, mo kafSF dimčki \ /ko --Jdaj pritiidiji’ ffa^dilpr orfezlM^i^ebe nosti in s petimi ltti sem že jezdarila 'feASrk#?1 I ,0| niavA msb f^iv^/^jbiib doma. -Sdvfh-£ šieirifniE.^ zltriftiredn .1 r,9i ••fifjfab aq J lagtVb, etfjuhijfta^lZrV.1 jlbfi) Da-; 34ieff'#«>d1?dfoVbl v tB'.4gradlf»ž Švice vrnivŠI dtliLaž^r MaflffkbVii%ebf«opk*a- !lou&iW odlofiHtiv še ni padla. — Naša ddegačlfa! !t&' - Hfivao minimum t giedb'ire§kik mm ia9n?v v z!a’em z .rti, k! je povečava! nje JSt in n,en cuIni eter.č.n pogled. Kmalu sem izvedela v^rok mojega C1 -^bbid nb' Sebi '£e frt^ia^ati lgpBte«ia2hft’itt?el Bjfii fifljžtdŽ^^ mbgb%d m'4dmiW/želdIs1sinTf^J ilbW “ žk ralcl p tl6l8o^p0nfmfe.^W'se2vieiai -©S m£Sf miZ ! kidbWkh,91ki fb;ie: vS&vSl^MS! r ^a 'ie “Uedrib ^ ........ taL—difei1 i« hifa zi rmmk^w jfej,f-rr,dq :Mi.9Vi$ha i^bfafiiifl Sm z®8 'bhp^ied'ugib ded;1u»i, se ne bi drznila poskusiti tolažiti jo. Sklonila sem se nizdol, pri tem mojem hitrem gibanju pa je zašuštelo listje; cesarica se je ozrla kvišku in me je ugledala. Hitro se je zopet umirila in je rekla prijazno: „Kaj pa delaš tam gori na drevesu, Marija?" »Sušila sem si nogavice, teta Cissi, sem odvrnila sramežljivo. »Zakaj, kaj pa si delala?" »Rake sem lovila ... Silno, silno sem umazana," sem jecljala. »Pojdi doli z drevesa, Marija", je rekla teta. »Rada bi govorila s teboj", Nisem si upala biti neposlušna, pa sem silno nerada zlezla dol ter stala tam pred teto golonoga, pokrita s progami zelene in držala premočene, s peskom napolnjene nogavice v rokah. „Oj, zakaj ne morem biti majhno zalo dekietce?" sem si bridco mislila. »Zakaj sem morala videti cesarico v tako neugodnih okoliščinah?" Včeraj *hi je rekla „droben“ otrok? Kakšnemu pa moram biti danes podobna? V silni potrtosti sem se postavljala zdaj na eno zdaj na drugo nogo ter čakate, da izpregovori. »Marija," je rekla in zrla v mene s svojimi lepimi solznimi očmi,“ „od-govori mi takoj. Ali si me videla jokati ?“ »Sem, teta Cissi.« »Zakaj, mishš, pa sem jokala?« »Nevem,« sem rekla čisto po resnici, ker si nisem mogla misbti, kaj na božjem svetu bi moglo ganiti cesarico do solz. Nisem vedela, da je njena cešarska krona obtežena z žalostjo in da so njeni dragulji zgolj ostri trni. Ni se mi sanjalo, da je njena narava, zamorjena že v prvih dneh zveze, ki bi lahko bila idealna, postajala zlobna in da se je šolala v izvrševanju tiste molči ji vostl in skritosti, ki je imela pozneje imeti nesrečen uspeh za one, ki so prišli pod njen vpliv. »Veš, povem ti vzrok, zakaj sem tako bedna; stopi k meni... tako...« — in boječe sem sedla ter skušala skriti svoje umazane noge — »nič se ne boj. Valeriji je bilo po noči slabo in to me je tako skrbelo, da sem jokala.« Prišlo pa mi je na misel, da se teta ni ničkaj vznemirjala radi sestriči-nega zdravja, ko sem jo bila videla pri zajtrku, vendar sem samo rekla: »O, Valerija bo kmalu zopet zdrava, teta Cissi.« »Kako veš to in zakaj rečeš to?« »Zato,« sem rekla z velikim zaupanjem v resničnost svojih besedi, »zato ker bom imela noveno zanjo, in to vedno pomaga.« Cesarica ni rekla ničesar, bila je videti zatopljena v globoke misli. Od Sasa do časa se je ozrla name in se ^udio nasmehljala; nato je vzela mojo Jhhazano, vročo malo roko v svojo in Je rekla: »Veš, Marija, tukaj ne smeva Več sedeti; pojdive nazaj v grad.« Teta me je še vedno držala za roko, >n molče sva šli skozi prekrasnih vrtovih. Bilo je prijazno jutro in garats-hausenski gradj s svojimi štirimi stolpi Se je razločno očrtaval proti sinjemu nebu. Osvežujoč veter je prihajal od daljnjih gora, in ko sem se boječe ozrla na Elizabeto, sem videla, da ie bila zopet popolnoma mirna. Ravno ko smo zagledali grajski uho d, se je ustavila, me pogledala z očmi kakor da bi iskala moje najskrivnejše misli, in je rekla: »Seda bi pa rada vedela, Marija, ali znaš držati jezik ali pa si taka klepetulja, ki vse izklepeta.« Bila sam nekam užaljena in sem odgovoiila mrko a navidezno z veliko dostojanstvenostjo. »Nisem klepetulja, teta Cissi. In znam kajpada držati jezik.« Cesarica se je nasmehnila. »Pa dobro, Marija; dokaži mi to ter ne povej živi duši, da si me videla jokati. Kmalu bom vedela ali si v resnici moder otrok.« Po mojem razburljivem jutru je bil moj popoldan z malo Valerijo precej dolgočasen; nisem povedala, da sem bila s teto skupaj, ko me je mama oštela radi moje dolge odsotnosti. Nekaj ml je reklo, da cesarica ne bo omenila najinega srečanja, in neka romantična želja, da bi ona zaupala, je naredila, da sem molčala. Ko se z obžalovanjem oziram nazaj na minula leta, me malone mi ca želja, da bi takrat bila klepetulja; kajti čeravno me je imela naklonjenost cesarice do mene pozneje obdati z vsem, kar si povprečna ženska poželi, se pričetek moje usode vseeno pričenja s tistim poletnim dnevom, ko me je avstrijska cesarica Elizabeta vprašala, ako vedno vse povem, kar vem. V nasljednjih tednih se teta po vsej priliki ni spominjala najinega razgovora, ki ga ni nikdar omenila, kedar sem bila slučajno sama ž njo. Vsaki dan sem vživala njen čudoviti obisk in sem obožavala Valerijo, ki je bila ljubko dete. Mrs. Trogmorton me je neskončno razveseljevala; da bi namreč zabavala malo nadvojvo-dinjo, je vneto posnemala spakovanje plešočega derviša, in nasprotje med njeno običajno dostojanstvenostjo pa majhno njeno dostojnostjo, kadar je plesala, je bilo res da nad vse smešno. Elizabeta je ljubila Garatshausen, in ko je prišel čas, da se vrne na Dunaj, se je s solzami v očeh poslovila od mojih starišev. Vsi stno bili v mramornati veži, kjer smo čakali njenega prihoda, in po mojih mislih je bila v svojem belem oblačilu in be-4-lem klobuku s peresi, ki so se dotekali njenih gladkih kostanjastih las, ljubkejša kakor kdaj. Valerija je bila bela in rdeča podoba in ko je cesarica še enkrat pre-srčno objela mojo mater, je stopila k meni, mi stisnila v roke majhno žametasto škatljo in je rekla: »Tukaj je spominek od Valerije za modro majhno deklico.« Nato je odšla; kočija je izginila v oblaku prahu in samo slabotni glasovi koles v daljavi so nas Še spominjali na našo lepo sorodnico. Male škatije nisem odprla, dokler nisem bila sama. Tedaj pa sem pritisnila na vzmet in našla v njej zlat medaljon z začetnimi črkami Marije Valerije, ki se je lesketal od rubinov in smaragdov. V njem je bila minijaturna slika otroka, pa datum, ki je bil na prvi pogled brez pomena; naenkrat pa se mi je posvetilo v glavi in spoznala sem, da je to spomin na oni dan v girstshausenskih vrtovih. Cesarica torej res ni bila pozabila nanj. Ko smo se vrnili Monakovo, nam je življenje teklo kakor po navadi in preteklo je nekaj let, da sem zopet videla teto. Pa njina odsotnost mi je ni naredila manjše junakinje in sku- šala sem se odlikovati v stvareh, ki sem o njih vedela, da so ji všeč. — Zbog tega sem postala dobra jahalka, zmožna ostati ure dolgo v sedlu, re da bi se utrudila. Sabljala sem se, hodila, znala dobro streljati ter se vedno spominjala, da ne smem govoriti tjavendan; tako sem se skušala vsposobiti za cesarično pohvalo. Ko sem bila dvanajst let stara, so zdravniki poslali očeta na Laško. Podali smo se v Rim v spremstvu svojega bavarskega zdravniškega svetovalca, velikega čvrstega možaka, ki je bil zmožen čudovito veliko jesti. Papa je navadno pripisoval mnogo svojih manjših nadlog svoji vzgoji na Saškem, kjer je v svoji mladosti gravitiral med Draždani in gradom Pill- nitz. Pogosto je trdil, da mu je dolgočasnost in mlahavost Draždan povzročila neprestan glavobol, neokusna hrana v Pillnitzi pa neprestano zelo-dečno bol ter stem bržčas začetek njihovih bodočih prebavnih nadlog. (Dalje prihodnjič.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani tlprciuni^a, zanesljivega in agilnega za našo podružnico v Celovcu, sprejme upravništvo „,Tugoslavije“. •i 'f -RS roda se: Prodam malo posestvo ter nekaj sadnega vrta In gozda, zelo primerno za rokodelca (sodarja) ker daleč na okoli ni nobenega. Izve se v Tremerjih pri Celju 33 ali na posestvu Sv. Lovrenc 59 v Savinjski dolini. 723 Lepa birmanska darila. Nikeinaste in srebrne ure z verižicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z obeski nudi Fr. Čuden Sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani. 459 §3 Kupi se: 8 »• v L-ft-i Enpnjem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene ža les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETi, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 419 Kupi se takoj več vagonov obeljenega jamskega lesa, premer 10—25 cm. dolgost r5 m naprej, kakor tudi krajniki. Cene se razumevajo l m3 postavljen na postajo Brežice. Podjetje premogovnika S. Marjanovič, Globoko, Brežice. Mala hišica ali vila se kupi z vrtom ati dvoriščem v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe na upravo lista pod „ okolica". 727 Služb©: Išče se prikrojevalec gornjih delov črevljev. Naslov pove uprav. Jugoslavije. ____________ 706 V slnžbo sprejmem 2 hlapca Košenina mesar Kolodvorska ul. 6 Ljubljana. 726 ® -Razno: ® .83 Iščem majhno čedno sobo eventuelno s hrano. Bo-žnik intendanca Drav. div. oblasti. 725 Poizvedba! Kdo mi zna Povedati, kje se nahaja Fran ajfar iz Sebenj štev. 18 pri Tržiču na Gorenjskem, ki je bil prideijen k 15. polku, 9. stotniji, H. vod, v Galiciji. Zadnjikrat se je oglasil dne 20. junija 1915. Zanesljiva pojasnila in podatke prosim n? ”a8lov (proti povrnitvi stroškov) Ivan Cebavs v Ljubnem št. 12, p. Podnart, Gorenjsko. 724 Kdo bi vzel 5 letnega zdravega in lepega fantka za svojega. — Ponudbe na upravo lista. 7O8 Dopisovanje in ženitne ponudbe I Fantje!! 5 mladih razposajenk želi korespondence v svrho zabave, a ,ne ženitve1 z inteligentnimi gospodi, kateri bi bili bolj navihani kakor so same. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod: „No hodi za mano ne boš me dobiv.“ „Živjo samski stan," »Moj ljubi bo Peter, ko pleše ko veter." »Le nes’ le nes! to pisemce, do moje ljubice". »Vse se ljubi, poljubuje, zame pa ljubezni ni!" 728 »Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg izvršuje tiskovine vseh vrst, ka-kor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporedc, tabele, račune, kuverte in pisemski papi rs firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke in vsa v to stroko spadajoča dela in okusno ceno. Živo apno, zidno in strešno opeko • ■v cellb vtgouih ■» ponuja Valentin Urbančič, Ljubljana, Klehvcisova cesta 18 (nasproti liceju.) flnton Ertl, trgovina čevljev v Mariboru, Tegetthoffova ulica 42 se priporoča cenjenemu občinstvu za obilen obisk. išče gozdarski in rentni urad grofa Attemsa v Sl. Bistrici. Ponudbe s spričevali je nasloviti na gornji urad. Nastop in plača po dogovoru. Vinska klet pri Maliču, Ljubljana nasproti glavne pošte pod Jadransko banko. Točijo se v kleti in črez ulico pristna, stara in nova, bela, rdeča in črna vina. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča Stanko Jesenko. Proda se zelo ugodno 5 let stara z žrebetom, lahek eleganten brek za eno ali dvovprego, vporabljiv tudi brez sedežev; za brek so poleg tudi sanke, en brun, tovorni voz za par konj iu angleška kakor tudi prsna komj;Ietna konjska oprema. Več se poizve pri Milanu Škerlu, Karlovška cesta št. 11. Prva jugoslovanska slaščičarna lian Kesčr na Grajskem trgu 2 v Mariboru se priporoča cenjenemu občinstvu. Ljubljana Kava žgana „ surova Kavni pridatek Olivno olje la Sardine cajboljšs mit Keksi Marmelada Paradižna konzerva R i ž Kond. mleko s sladkorjem Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. Glavnica: 200,000.000 kron. Rezerve okrog 150,000.000 kron. Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani MMMma—n— lil ■ lil ■ ■■■ —s—— Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju. Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd. 663 1 Ustanovljena leta 1831. OBČNA ZAVAROVANICA Ustanovljena leta 1831. lastnem domu. (Assicurazioni Generali v Trstu) Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg—Sv. Petra cesta štev. 2, v Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Družba je izplačala za škode nad poldrugo milijardo kron. Premoženje družbe znaša preko 550 milijonov kron. _________________________ I mešan Najboljši uspeh ker je selo razširjena in jo vsakdo rad citat tmmi ^vamxmimiauasatmaum\ Zahvala. Podpisana si štejem v svojo dolžnost, da se tem potom javno zahvalim gospodu drju. Hugo Baumgartnerju, kateri me je skozi dolgo dobo 2 mesecev zdravil privatno v mojem stanovanju na črnih kozah ter se imam le njegovi zdravniški izvedenosti in človekoljubni požrvovalnosti zahvaliti, da me je ohranil pri življenju. Trbovlje, 6. junija 1919. Čilija Klanšček. Preprodajalci! remo za čevlje, vasellno za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisemski papir v mapah, fino toaletno milo in drugo blago dobite pri Mahler i Oplatka, agen* tari komisionalni posao, Zagreb, Jelačičev trg št. a8 (polag Narodne kavane). Išče se izurjen eculjar dober kalkulant za izdelovanje zgornjih delov za Zagreb. Plača po dogovoru. Javiti se je pri gosp. Aleksandru Oblatu, trgovec s čevlji v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 28. m Rudolf Rus, Kranj priporoča svojo bogato zalogo ur briljantov, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna. Prva slovenska kavarna v Mariboru se priporoča Jugoslovanom domačim in tujim, ki prihajajo v Maribor. — Postrežba točna. Dražba dveh plemenskih kobil iz kobilarne Račje. V četrtek dne 12. junija 1919 ob 10. uri se bosta prodali na javni dražbi v žrebčarni na Selu pri Ljubljani dve plemenski kobili kf njerejcem iz ljubljanske okolice, kočevskega, novomeškega in krškega okraja. Državna žrebčarna Pozor 1 Imam v zalogi vedno lepe partije ceiirja,kamrika, ženskih nogavic po najnižjih cenah. — Gg. trgovci naj si ogledajo blago ob prihodu v Ljubljano v trgovini SVETOZAR KOSER, Kolodvorska ulica 24. Trgovci! MB" ■IB -BB na Selu pri Ljubljani. Potrebujete? Prosim, naročite takoj, dokler je še zaloga pisarniški, konceptu i, lini kanclijski, svileni, ogleni (vse barve), Indigo modri in vijolčast Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne C) 01 brez odbitka vloge po ^ |0 rentnega davka katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdig-njene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijona kron! — Hranilnica posoja na zemljišča po 5°/0 na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog lil nad 9 milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam: nad 2 milijona 700.000 kron. papir. lOOO delavcev rudarjev za moderno urejen premogovnik v Vojvodini se takoj sprejme v delo pod zelo ugodpimi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek popoldne v našem uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano in stanovanje je poskrbljeno, potni stroški se pa povrnejo. Odhod vsak torek zjutraj v skupnih transportih. V »Državna posredovalnica zadelo" v Ljubljani, Gradišče. Noteze, pivniki, peresa, radirke, trakove za pisalne stroje, bloki za pisarne, žepna peresa (Fiilifeder), kopirne knjige, trgovske knjige, uradne kuverte, trg. pis. klej (gumi), voščeni papir, pisemski papir, zavijalnl in vse druge vrste papirja. Kopirne preše, narodne in umetne razglednice razpošiljam na debelo in drobno. V zalogi 150 parov nogavic za dame In 30 kg gom-nic za vezenje trt. — Postrežba točna in dobra. Se priporoča tvrdka JOS. OMERSA, trgovska agentura in komisijska trgovina LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6/1. T Glavno zastopstvo »Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov" priporoča cenj. odjemalcem prvovrstne barve, firnis, samokolnice itd. itd. — Naročila sprejema IVAN FERLEŽ v Celju (Narodni dom). 1—, =1 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA J(JBL)fWfl, ŠELEMBUROOVfl ULICA ŠTEV. 1 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU ■■■ IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE = DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC BRZOJAV. NASLOV: ESKOMPTNA. AKREDITIVI — BORZA INTERCRB. TEL. ŠTEV. 146. Trgovcem z manufakturo! Ljubljanski veletržci naznanjajo, da so prejeli s pomočjo vlade velike množine inozemskega blaga. Blago se bo razpečavalo po cenah od vlade določenih. ="■■■■ -. = Prodaja se začne 12. junija. = Na drobno bo blago občinstvu na razpolago v vseh detajlnih trgovinah. Franc Ksav. Souvan. J. C. Mayer. A. & E. Skaberne. J. Grobelnik. Feliks Urbanc. J. Medved.