PRIMORSKI DNEVNIK
£rMrr„„Vrv“' - Cena 40 lir
Leto XX. St. 268 (5951)
TRST, torek 24. novembra 1964
DELNI IZIDI POKRAJINSKIH IN OBČINSKIH VOLITEV V 74 POKRAJINAH
Okrepitev KPI, PSDI in PLI Oslabitev KD, PSI, MSI (v korist PLI in PSIUP)
Volilna udeležba 90.1 odst. - Volitve so potekale brez incidentov - Dokončni izidi bodo znani danes
RIM, 23. — Danes ob 14. uri se je zaključilo glasovanje za oonovo občinskih in pokrajinskih svetov v pretežni večini italijanskih občin in 74 pokrajinah. Volilna udeležba je bila si-cer visoka, vendar pa je presegla komaj za 0.1 odst. volilno udeležbo na prejšnjih upravnih volitvah pred štirimi leti, ko Je znašala 90 odst.
Volitve, ki so se začele včeraj ob 8. uri, so potekale v re-
, ® brez incidentov. Takoj po volitvah se je začelo štetje
glasov, ki mora biti zaključeno-------------------
jutri do 14. ure v občinah, v katerih so bile le občinske ali le pokrajinske upravne volitve, medtem ko. mora biti zaključeno najkasneje do 18. ure v ob-ornah, kjer se je glasovalo hkra-/ za obnovo občinskih svetov ui pokrajinske uprave.
Navajamo neuradne dokončne yolilne izide za nekatere pokra-Jtne in za nekatera večja mesta; v oklepaju navajamo število glasov, ki so ga posamezne stranke prejele na prejšnjih u-Pravnih volitvah leta 1960.
POKRAJINA SONDRIO:	KPI
0-737 ( 5.9831, tri sedeže; PSDI 5.109 <4.861), en sedež; PSI 15.227 (15.652),
4 sedežev; PSIUP 1.299; KD 46.519 (45.809), 14 svetovalcev; PLI 6.638 (4.078), dva svetovalca; MSI 1.206 (1.647).
POKRAJINA LA SPEZIA:	KPI
54.287 (47.888); PSI 19.900 (25.622);
PSIUP 3.686; PSDI 8.453 (8.715);
KD 51.514 ( 51.990); PLI 8.800; PRI 3-916 (3.629).	'
POKRAJINA RAVENNA:	KPI
»5.593 (86.668), 13 svetovalcev; PSI 15.068	(26.708), dva svetovalca;
PSIUP 10.232, en svetovalec; PSDI 7-283	(7.678), en svetovalec; KD
“4-804 (54.580), osem svetovalcev;
PLI 8.768 (3.315), en svetovalec;
PRI 27.593 (33.615), štiri svetovalce; MSI 3.704 (4.003); MNR (Packardi) 3.670.
POKRAJINA VARESE: KPI 73 tisoč 947 (53.740), šest svetovalcev;
PSI 60.780 (66.659), pet svetovalcev; PSIUP 7.660; PSDI 25.447 (26.659); KD 177.471 (167.958), 14 svetovalcev: PLI 34.364	(12.590),
dva svetovalca; MSI 13.104 (13.082), en svetovalec.
POKRAJINA PIŠA: KPI 101.437 (81.279); PSI 29.698 (49.000); PSIUP 5-861; PSDI 10.186	(7.737); KD
69-171 (76.869); PLI 8.614 (3.696);
PRI 2.922	(4.181); MSI 11.808
(jo 07fi >
POKRAJINA SIENA: KPI 96.343
(93.995); PSI 14.220 (26.515); PSIUP 7-859: PSDI 5.507 (6.033); KD 40.669 (45.033); PLI 7.268 (3.002); PRI 853;
MSI 5.227 (6.921).
POKRAJINA MACERATA:	KPI
37.238 (34.823); PSI 16.947 (22.569); PSIUP 5.988; PSDI 12.265 (12.572); KD 75.754); PLI 8.486 (4.578); PRI 10.203 (8.387); MSI 8.435 (11.880).
POKRAJINA CAMPOBASSO: KPI 27.403 (25.683), pet svetovalcev; PSI 17.039	(12.164), tri svetovalce;
PSIUP 6.892, en svetovalec; PSDI 11.684 (8.292), dve svetovalca; KD 75.727 ( 98.880), 14 svetovalcev; PLI 15.412 (20.480), trije svetovalci; PRI 3.180 (5.050); MSI 12.876 (12.252), dva svetovalca.
POKRAJINA MODENA:	KPI
160.128 (144.651); PSI 30.833 (46 tisoč 387); PSIUP 12.004; PSDI 13 tisoč 362 (19.075); KD 96.064 (98 tisoč 915); PLI 17.162 (8.105); MSI
g i qq in qqo\
POKRAJINA AQUILA: KPI 31 tisoč 890 (33.092), šest svetovalcev; PSI 16.739 (21.760), trije svetovalci: PSDI 16.457 (15.632), trije svetovalci: PSIUP 6.887, en svetovalec; KD 73.239 (95.686), 13 sveto-
valcev; PLI 9.371 (6.086), dva svetovalca; PRI 2.746; MSI 15.696 (21 tisoč 613), dva svetovalca.
POKRAJINA CUNEO: KPI 23 tisoč 580 (21.598), dva svetovalca; PSI 36.877 (38.607), trije svetovalci; PSIUP 4.892, PSDI 34.167 (26 tisoč 127), trije svetovalci; KD 168 tisoč 654 (184.371), 16 svetovalcev; PLI 44.420 (35.734), štiri svetovalci.
POKRAJINA PISTOIA: KPI 08 tisoč 746 (59.728); PSI 15.019 (20 tisoč 139); PSIUP 3.792- PSDI 8.329 (9.063); KD 46.9188 (49.717); PLI 5.496 (2.018); PRI 1.081; MSI 5.136 (6.586).
POKRAJINA LUCCA- KPI 44 tisoč 491 (36.500); PSI 32.651 (32 tisoč 737); PSIUP 4.316; PSDI 12 tisoč 218 (12.417); KD 106.112 (109 tisoč 736): PLI 13.079 (5.183); PRI 5.057 (6.655); MSI 11.001 (11.333).
POKRAJINA TREVISO; KPI 33 tisoč 545 (27-287). trije svetovalci; PSI 36.067 (47.377), trije svetovalci; PSIUP 10.216; PSDI 31.591 (25 tisoč 369), trije svetovalci; KD 206 tisoč 106 (203.819), 19 svetovalcev; PLI 17.852 (8.293); PRI 3.741 (5 tisoč 296); MSI 7.973 (10.214).
POKRAJINA AVELLINO:,KPI 36.825, pet svetovalcev; PSI 25.540, štiri svetovalce: PSIUP 11.619, en svetovalec; - PSDI 15.797, dva svetovalca; KD 80.699, 12 svetovalcev;
PLI 12.318, dva svetovalca; PRI
I.	738; MSI 18.073, dva svetovalca. POKRAJINA BENEVENTO: KPI
17.210, trije svetovalci (prej 4); PSI 12.889, dva svetovalca (prej enega); PSIUP 5.041, en svetovalec; PSDI 9.430, dva svetovalca (prej enega); KD 66.731, 13 svetovalcev (prej 12); PLI 24.711, pet svetovalcev (prej 6); PRI 1.793; MSI 14.705, tri svetovalce (prej tri).
POKRAJINA COSENZA:	KPI
73.784. 7 svetovalcev (prej tudi 7); PSI 49.530, pet svetovalcev (prej 6); PSIUP 13.487, en svetovalec; PSDI
II.	970, en svetovalec (prej nobenega); KD 115.313, 12 svetovalcev (prej 13); PLI 15.118, en svetovalec (prej tudi 1); PRI 2.948; MSI 26.012, tri svetovalce (prej prav toliko),
POKRAJINA BRINDISI:	KPI
49.232 (36.158); PSI 19.541 (23.485); PSIUP 3.692; PSDI 5.862 (6.949); KD 68.651 (75.616); PRI 698; PLI 4.727 (2.831); MSI 24.804 (22.958).
POKRAJINA FORLT:	131.367
(117.183); PSI (37.359); PSIUP 11 tisoč 832; PSDI 10.991 (11.384); KD 88.381 (91.295); PLI 11.378 (4.268); PRI 31.812	(36.589); MSI 10.231
(11.682).
POKRAJINA BELLUNO:	KPI
13.334 (12.301), trije svetovalci; PSI 12.878	(13.357), dva svetovalca;
PSIUP 2.896; PSDI 18.673 (17.134),
Delni izidi upravnih volitev v 74 Pokrajinah italijanske republike, s katerimi trenutno razpolagamo (ker bodo dokončni izidi znani šele danes), kažejo v primerjavi 1 upravnimi volitvami pred štirimi leti naslednjo sliko: Okrepili sta se najbolj KPI in PLI ter PSDI. pij je pobrala največ glasov novim fašistom od MSI in Pa tudi Krščanski demokraciji, ki se je oslabila, kakor tudi PSI, katera je očitno prepustila glaso-ve od nje ločeni novi stranki PSIUP, ki je nastopila na volit-'ah prvič. Volilna udeležba je znašala 90,1 odst., volitve pa so
v	glavnem potekale v vsej drža-
vi	v redu in brez incidentov. Rezultate volitev v tržaški pokrajini ib v njenih petih podeželskih občinah pa objavljamo in komentiramo na tržaški strani.
Po svetu pa ni bilo posebnih dogodkov. Morda je bil najvažnejši med njimi v Angliji, kjer & angleška banka zvišala obrestno mero od 5 na 7 odst. z namenom, da se «okrepi mednarodni položaj funta štcrlinga in da se obdrži na sedanji višini Paritete ter prepreči beg kapita-}a iz države«. Vlada ZDA pa je še objavila izjavo, da »razume nkoliščine, ki so privedle britansko vlado, da obrestno mero zviša«, in je s svoje strani zvišala obrestno mero za pol odstotka.
V	nedeljo je v Slrasburgu govoril francoski predsednik de šteulle, ki so ga radovedno poslušali zlasti v Bonnu, kjer so včeraj objavili uradno izjavo za-nodnonemške vlade, ki poudarja, da je govor »nov izraz vere v ve-*>ko poslanstvo svobodnega sve-
v francosko-nemško prijateljstvo in v evropsko enotnost«, ter d* vsebuje govor «druge argumente, katerih važnost Bonn u-Pošteva in o katerih se bodo začeli razgovori v okviru francosko-bemške pogodbe«.
V	Nairobiju so se včeraj zju-*raj začeli v veliki tajnosti raz-S°vori med ameriškim poslani-k°m v Keniji in zunanjim ministrom revolucionarne vlade v •Longu. Toda istočasno je neko ameriško letalo bombardiralo mesto Ponthierville In pobilo mnogo Kongožanov. Predsednik revolucionarne vlade Gbenjc je ponovno pozval Belgijo In ZDA naj * bombardiranjem prenehata.
^ Sajgonu, glavnem mestu Južnega Vietnama, so bile v nedeljo demonstracije proti vladi. Demonstranti so študentje in pri-Staši budizma in zahtevali, naj Uada odstopi najkasneje v treh lednih. Policija je ranila okrog 100 demonstrantov.
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Anglija zvišala obrestno mero da obdrži sedanjo pariteto funta
Obrestna mera se je zvišala od 5 odst. na 7 - Tudi v ZDA so zvišali obrestno mero za pol odst. - Debata o obrambi v angleški spodnji zbornici
LONDON, 23. — Angleška banka je zvišala obrestno mero od pet na sedem odstotkov. Predstavnik banke je, izjavil, da je glavni smoter tega ukrepa «okrepitev mednarodnega položaja funta šterlinga«.
Finančni minister James Callaghan je popoldne izjavil v zvezi
s tem v' spodnji zbornici; »Smoter tega ukrepa je odstraniti vsak dvom o odločenosti vlaide, da obdrži šterling na sedanji višini paritete in da napravi konec begu kapitala.« Med vpitjem konservativne opozicije je dodal: »Vlada predvideva postopno izboljšanje plačilne bilance zaradi ošibitve nekaterih činiteljev, ki so negativno vplivali na tekoče račune in na kapital v letu 1964 in po uveljavitvi ukrepov, ki jih je vlada že sprejela. Izredno zvišanje obrestne mere za dve točki bo o-krepilo te ukrepe in pridobil se bo potreben čas, da ti ukrepi postanejo dejansko operativni. Dolgoročno zboljšanje plačilne bilance bo plod preureditve gospodar-
skega sistema z ukrepi, ki so se nakazali že v izjavi od 26, oktobra.«
Callaghan je poudaril, da bodo
ukrepi vlade pripeljali »do potrebne ekspanzije izvoza in do znižanja uvoza. Da pa bo to mogoče, je potrebna učinkovita politika cen in dohodkov na vseh sektorjih industrije. O tem so se že začeli sestanki in razgovori.«
Na koncu je finančni minister izjavil:	»Z zvišanjem obrestne
mere je vlada skrbno proučila svojo odgovornost varuhinje dveh rezervnih valut sveta skupno z odgovornostjo, da poskrbi za razmah domačega gospodarstva.«
Bivši konservativni finančni minister Maudling je izjavil, da bo tudi opozicija podpirala vlado pri
imiimiiitmiiiiiimiiiiimitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiittimiiiiiMiiiMiiimuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiii
Peking «resno opomin j a» in pritiska na voditelje SZ
Zahteva tudi odpravo revizionistične linije»
20. in 22. kongresa in programa KPSZ
PEKING, 23. — Hruščov je odstranjen, toda njegov revizionizem je ostal. Odstranitev Hruščova je treba razumeti zgolj kot prvi korak k spremembi celotne revizionistične dinije 20. in 22. kongresa. Novi voditelji KPSZ in sovjetske vlade bodo morali šele dokazati, da trdno zastopajo stališča marksizma-leninizma in proletarskega internacionali ma. Zamenjava Hruščova ne pomeni ,da so v vodstvu KPSZ že -------------------------
začeli kritiko in samokritiko do-
sedanje oportunistične in raz-kolniške linije. Da bi nevarnost do konca odpravili, je treba povsem odpraviti tudi revizionistično linijo in politiko 20. in 22. kongresa ter programa KPSZ, kajti sicer so nadaljnji spopadi in polemika neogibni.
To so najpomembnejša stališča gradiva, ki ga je v soboto priobčil «?,en Min 2i Bao» na štirih in pol od skupno šestih strani. Med tem gradivom so priobčili najnovejši uvodnik «Hung Cia« o Hru-ščovu, pregled člankov zadnje številke časopisa »Problemi miru in socializma« in naposled tri polne strani o tem, kako so reagirale druge partije na zamenjavo Hruščova in na prve poteze Kp in sovjetske vlade.
Večino navedenih stališč vsebujejo odzivi drugih partij, izmed katerih se z neposrednimi zahtevami, nai se novo vodstvo KPSZ odreče celotni splošni liniji svojih splošnih kongresov in programov, zlasti odlikujejo stališča KP Albanije, Japonske, Indonezije, proti-kitajske skupine v KP Belgije, Peruja in še nekaterih drugih. Skupaj z uvodnikom «Hing Cia«, v katerem novo vodstvo ni neposredno omenjeno, vendar pa se navedene obtožbe očitno nanašajo na celotno dosedanjo politiko KPSZ, je izkoriščanje tega gradiva iz nekitajskih virov pravzaprav samo posredna pot, da bi novemu vodstvu KPSZ povedali to, kar Peking verjetno iz taktičnih razlogov zaenkrat še noče reči neposredno. Gre predvsem za stališče in zahtevo KP Kitajske, da mora zamenjavo Hruščova spremljati tudi sprememba bistvenih komponent dosedanje splošne linije KPSZ, kajti sicer ne bo nič s pomiritvijo in pritisk, javna polemika ter nadaljnja aktivnost KP Kitajske in njenih zaveznikov se bodo sicer na-
daljevali in še okrepili.
Po uvodniku v Žen Min Ži Bau 7. novembra in pa potovanju Cu En Laja v Moskvo je to še en »resen opomin« LR Kitajske novemu sovjetskemu vodstvu. Ena izmed značilnosti tega gradiva, objavljenega v «2en Min Ži Bau», je tudi primerjanje večine dosedanjih pozitivnih izjav in ocen o zaslugah Hruščova, zlasti pa priznanja liniji 20. in 22. kongresa ter politiki miroljubnega sožitja z uvodnikom «Hung Cia« in z drugim gradivom, kjer je vse to ravno najodločneje zanikano.
Zadnje nastope voditeljev KP Italije, Francije, Avstrije, Danske, Velike Britanije in Finske še zlasti pa izjave generalnih tajnikov in predsednikov teh partij je priobčil «Žen Min Ži Bao« kot izraz podpore politiki in liniji, ki ju je izvajal Hruščov, in kot takšni so ocenjeni kot anahronizem, obsojen na propad, kakor je tudi Hruščov po kitajskih ocenah bil že vnaprej obsojen na propad.
Štiri in pol strani časopisa «Žen Min Ži Bao« so bile hkrati z opozorili in pritiskom na novo sovjetsko vodstvo usmerjene tudi zoper druge sile v mednarodnem komunističnem gibanju, ki se zavzemajo za nadaljevanje politike miroljubnega sožitja v mednarodnih odnosih in za linijo zadnjih kongresov KPSZ v mednarodnem komunističnem gibanju.
Ni brez pomena, da so predstavniki najekstremnejših stališč do novega sovjetskega vodstva, v tem primeru predstavniki partijskih vodstev Albanije in Avstralije, izkoristili Jugoslavijo kot enega izmed izsiljevalnih elementov do novega vodstva Sovjetske zveze. V vseh treh primerih, kot tudi v uvodniku «Hung Cia«, je zanikano med drugim, da bi Jugoslavija sploh imelo značaj socialistične države. To dejstvo je še posebej pomembno v zvpzi z ostalim objavljenim gradivom.
njeni odločenosti, da obdrži šter-ling na sedanji pariteti. Vendar pa j? dodal, da nedavni špekulativni manevri proti šterlingu izhajajo jz. načina, kako je vlada načela reševanje gospodarskih vprašanj. Neki drugi konservativni poslanec je izjavil, da bi morali obrestno mero zvišali vsaj. pred tremi ali štirimi tedni.
Callaghan je v svojem odgovoru ugotovil, da je ameriška vlada že objavila izjavo, v kateri pravi, da razume okoliščine, ki so privedle britansko vlado, aa zviša obrestno mero. Svoj govor je minister zaključil z besedami: »Mislim, da se vsi strinjamo v želji, da bi si tisti, ki je špekuliral proti šterlingu, osmodil prste.«
Kakor poročajo iz Washingto-na, je tudi svet zvezne rezerve dvignil obrestno mero od 3.5 na 4 odst. V svojem pojasnilu pravi, da so to sklenili, da preprečijo »morebitni beg kapitala zaradi pogojev, ki jih lahko ustvari vsako povečanje obstoječe razlike med obrestno mero v ZDA in najvišjimi obrestnimi merami v tujini«.
V spodnji zbornici se je danes začela debata o obrambi. Bivši predsednik vlade Home je govoril o nasauskih sporazumih in o bližnjih pogajanjih v Washingtonu s tem v zvezi. Dejal je, da je na-sauski sporazum, ki določa dobavo podmornic, oboroženih z iztrel-ki «Polaris» obveznost, ki jo je prevzela ameriška vlada na podlagi formalne pogodbe in da ga a-meriška vlada ne bo mogla zavrniti ali spremeniti razen v primeru izrecne zahteve nove laburistične vlade. Poudaril je, da mora Velika Britanija obdržati lastno »zastraševalno« orožje in da opozicija nasprotuje uvedbi posebnega nadzorstva v primeru integracije v NATO. Pripomnil je, da ne bt mogli več znova prevzeti jedrskega orožja, če bi ga enkrat prepustili skupnemu nadzorstvu. Dejal Je, da iznebiti se tega orožja, pomeni iznebiti se lastnemu vplivu, ugledu in moči pri mednarodnih pogajanjih na visoki ravni.
Glede večstranske jedrske sile NATO je izjavil, da izvedba tega načrta ne sme povzročiti nevarnost razkolov v zavezništvu, kakor je na primer morebitna oddaljitev Francije. Dejal je, da mora Velika Britanija ohraniti pravico, da neodvisno uporablja svoje atomsko orožje v primeru potrebe, alt pa da si zagotovi večino glasov v okviru jedrske sile NATO in prepreči uvedbo veta.
Predsednik vlade Wilson ni hotel že vnaprej govoriti o britanskih obrambnih načrtih, o katerih bodo govorili prvega decembra v Washingtonu. Pripomnil je, da . je tako ravnala tudi prejšnja vlada v zvezi z nasauskim sporazumom. Poudaril je, da je glavni smoter vlade pri razgovorih v Washingto-nu naslednji: 1. Preprečiti širjenje jedrskega orožja in odločno upreti se dopustitvi «drugih prstov na jedrskem petelinu«, kar je temelj laburistične politike. 2. Okrepiti atlantsko zavezništvo, v katerem vlada sedaj huda napetost. 3. Uporabiti britanski vpliv za povečanje učinkovitosti Združ,enih narodov. 4. Obrazložiti načrte nove vlade za povečanje učinkovitosti britanske strategije na izvenevropskih sektorjih.
Glede nasauskega sporazuma, o katerem se misli britanska vlada znova pogajati, je Wilson izjavil, da je ta sporazum določil jedrsko plat ostalih članov zavezništva in je zakasnil za dve leti proces za Konkreten sporazum proti širjenju jedrskega orožja. Prav tako je Wil-son kritiziral večstransko jedrsko silo na ladjah in je dejal, da to pomeni razsipanje si! zavezništva in še bolj onemogoča sporazum med Vzhodom in Zahodom.
štirje svetovalci; KD 63.424 (63.325), 13 svetovalcev; PLI 6.380 (4.671); en svetovalec; MSI 3.958 (5.446), en svetovalec.
POKRAJINA AREZZO: KPI 76 tisoč 240 (64.995), 12 svetovalcev, PSI 23.619 (42.202), trije svetovalci; PSIUP 6.033, en svetovalec; PSDI 6.776 (6.880), en svetovalec; KD 66.244 (71.623), II svetovalcev; PLI 6 652 (2.991), en svetovalec; PRI 753; MSI 6.287 (7.131).
POKRAJINA RAVENNA:	KPI
95.593 (86.668), 13 svetovalcev; PSI 15.068	(26.708), dva svetovalca;
FSIUP 10.232, en svetovalec; PSDI 7.283 (7.678), en svetovalec; KD 54 tisoč 804 (54.580), osem svetovalcev PLI 8.768 (3.315), en svetovalec PRI 27.942 (33:615), štirje svetoval Ci: MSI 3.704 (4.003).
POKRAJINA ALESSANDRIA" KPI 101.260 (94.049); PSI 31.657 (47.674); PSIUP 13.312; PSDI 31.636 (32.324); KD 110.622 (114.872); PLI 27.441 (20.062); MSI 8.269 (9.085).
POKRAJINA SASSARI: KPI 32 tisoč 566 (31.891); PSI 16.796 (17 tisoč 641); PSIUP 7.806; PSDI 13.812 (10.903); KD 70.404 (82.453); PLI 12.086 (4.564); PRI in Partito Sar-do d’Azione 7.866; MSI 14.296 (16 tisoč 352).
POKRAJINA PIACENZA:	KPI
56.718 (54.830), 8 svetovalcev; PSI 20.663	(25.820), trije svetovalci"
PSIUP 4.674) PSDI 16.377 (14.233), dva svetovalca; KD 67.377 (70.473). devet svetovalcev; PLI 14.179 (8 tisoč 735), dva svetovalca; MSI 4 547 (5.271).
POKRAJINA PAVIA: KPI 122.053 (115.370), 11 svetovalcev; PSI 43.694 (55.714), štiri svetovalce; PSIUP 7.802; PSDI 22.451 (22.456), dva svetovalca; KD 111.509 (116.743), 10 svetovalcev; PLI 28.456 (15.615), dva svetovalca; PRI 2.719 (3.007); MSI 12.191 (11.860), en svetovalec.
POKRAJINA ASCOLI PIČENO: KPI 51.789 (45.906), 8 svetovalcev PSI 15.641 (25.611), dva svetovalca PSIUP 8.481, en svetovalec; PSDI 11.212 (7.496), dva svetovalca; KD 73.023 (82.827), 12 svetovalcev; PLI 10.209 (6.105), dva svetovalca; PRI 8.364 (5.795), en svetovalec; MSI 14.772 (16.770), dva svetovalca.
POKRAJINA PESCARA:	KPI
36.649 (32.925), 7. svetovalcev; PSI 13.387	(22.339), dva svetovalca;
PSIUP 5.595, en svetovalec; PSDI 11.128 (6.810), dva svetovalca; KD 47.767 (53.323), 9 svetovalcev; PLI 9.916 (4.015), dva svetovalca; PRI 2.201; MSI 8.225 (11.297); en svetovalec.
POKRAJINA SAVONA: KPI 55.707 (57.609), osem svetovalcev; PSI 19.315	(25.226), dva svetovalca;
PSIUP 6.038, en svetovalec; PSDI 15.125 (13.801), dva svetovalca; KD 62.778 (66.107), devet svetovalcev; PLI 13.256 (5.540), dva svetovalca; PRI 2.025; MSI 4.165 (5.015).
POKRAJINA NUORO: KPI 22.219 (22.464), štiri svetovalce; PSI 9.056 (12.113), dva svetovalca; PSIUP 6.235, en svetovalec; PSDI 5.821 (4.097), en svetovalec; KD 53.951 (58.699), il svetovalcev; PLI 5.479 (2.268), en svetovalec; Partito Sar-do d’Azione 14.835 (18.776), tri svetovalce; MSI 8.836 (5.756), en svetovalec.
POKRAJINA ANCONA:	KPI
76.638 (70.964),	10 svetovalcev
PSI 28.700 (40.775), tri svetoval ce; PSIUP 7297, en svetovalec PSDI 14.173 (13.420), dva sveto valca; KD 90.416 (94.188), 11 svetovalcev; PLI 12.210 (4152), en svetovalec; PRI 12.527 (16.418), en svetovalec; MSI 8773 (10.435).
POKRAJINA MANTOVA: KPI
77.635 (68.668), 10 svetovalcev; PSI 47.905	( 65.435), šest svetovalcev;
PSIUP 5324; PSDI 13.482 (12.916), ava svetovalca; KD 83.177 (89.134) 10 svetovalcev; PLI 10.849 ( 5562), en svetovalec; FRI 658; MSI 9046 (11.408).
POKRAJINA FERRARA:	KPI
111.122 (104.403), 14 svetovalcev; PSI 42.270 (57.431), pet svetovalcev; PSIUP 6201, en svetovalec; PSDI 21.085 (22.135), dva svetovalca; KD 52.464 ( 54.535), šest svetovalcev; PLI 13.519 (7487), en svetovalec; PRI 1784 ( 2500); MSI 7350 (9837).
Galo Plaza spet v Nikoziji
NIKOZIJA, 23. — Posredovalec OZN za Ciper Galo Plaza se je vrnil z letalom v Nikozijo ob zaključku razgovorov v Atenah in Ankari, Izjavil je, da še vedno upa v rešitev, toda perspektive za to rešitev se niso ne izboljšale ne poslabšale. Dejal je, da je pripravljen znova obiskati grško in turško prestolnico, da prispeva k rešitvi spora.	____
DE GAULLE POZIVA BONN K DELU ZA «EVR0PSK0 EVR0P0»
Uraden komentar bonske vlade
PARIZ, 23. Francoski predsednik de Gaulls je zahteval včeraj v govoru v Strasbourghu, naj države EGS čimprej «uresničijo politično, zlasti pa vojaško organizacijo«. To zahtevo je formuliral zelo natančno in odločno v obliki pogojev za nadaljnje sodelovanje nasploh. Mogoče je pričakovati, da bo po tem francoska diplomacija izvedla največji pritisk na svoje zahodnoevropske zaveznike, da bi dosegla tisto, kar imenuje de Gaulle «evropska Evropa«.
De Gaulle je predvsem pozval Zvezno republiko Nemčijo, naj se loti dela za ustanovitev politične, ekonomske in vojaške zahodne Evrope, ki bo sicer zaveznik ZDA, vendar predvsem Evrope, ki bo samosvoja, s svojimi cilji, sredstvi in obveznostmi.
Ob tej priložnosti je de Gaulle kakor v svojih prejšnjih govorih razširil idejo o zahodnoevropskem sodelovanju tudi na vzhodnoevropske države, s pogojem, da bi prišlo v socialističnih državah do notranje evolucije. V tem primeru, je iz'javil de Gaulle, se bo morda nekoč dala proučiti možnost za zbliževanje celotne, uravnotežene Evrope. takšne, ki bi reševala svoje probleme, izkoriščala svoje velike možnosti in si prizadevala za napredek in mir. S temi besedami je francoski predsednik formuliral svo.io idejo o Evropi «od Atlantika do Urala«.
Med drugim je de Gaulle odkrito opozoril na dejstvo, da je Francija storila vse, da bi odpravili stoletno sovraštvo jn nezaupanje med francoskim in nemškim narodom.
Bonska vlada je objavila v zvezi z včerajšnjim govorom de Gaulla naslednje uradno sporočilo: »Zvezna vlada vidi v de Gaul-
V nedeljo so v ZDA v vsej državi počastili spomin pokojnega predsednika Kennedyja. Na tisoče ljudi pa je obiskalo predsednikov grob na pokopališču v Arlingtonu. Slika kaže predsednikovega brata Roberta pri grobu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
V KONGU SE STANJE VEDNO BOLJ ZAOSTRUJE
Včeraj v Keniji prvi razgovor poslanika ZDA z ministrom Kanzo
Telli sklical za 26. t. m. sejo komisije za Kongo {Guardian*: {Vsaka rešitev mora biti afriška*
NAIROBI, 23. — V Gatundu v Keniji so se davi začeli razgovori med ameriškim poslanikom v Keniji Attwoodom in zunanjim ministrom stanlejrvilske vlade Kanzo. Pri razgovorih sodelujeta tudi predsednik kenijske vlade Jomo Kenjata kot predsednik odbora za spravo v Kongu, ki ga je ustanovila Organizacije afriške enotnosti, in glavni tajnik te organizacije Diallo Telli.
Predstavnik ameriškega poslaništva v Nairobiju je izjavil, da ZDA
lahko govorijo o svoji pomoči Kongu ali podobnih zadevah samo »s priznanim kongoškim voditeljem to je s čombejem in ne s Kanzo«.
Razgovori potekajo zelo tajno. Najprej je bil enourni pripravljalni razgovor, zatem je ameriški poslanik sporočil časnikarjem, da se mora posvetovati s svojo vlado. Pripomnil je, da mu je Kanza zagotovil, da je Američan Carlson še vedno živ. V washtngtonskih vladnih krogih se je zvedelo, da med prvimi razgovori niso v ničemer napredovali.
Tajnik organizacije afriške enotnosti Diallo Telli pa je zaradi poslabšanja položaja v Kongu sklical za 26. november v Nairobiju komisijo za Kongo.
Etiopski tisk kaže zanimanje za usodo ujetnikov stanleyvilske vlade, toda poudarja, da Je njihovo življenje v nevarnosti prav zaradi navzočnosti belih plačancev v čom-bejevih vrstah.
Danes Je predsednik stanlejrvilske republike Gbenje sporočil po radiu, da je včeraj popoldne neko ameriško letalo bombardiralo mesto Ponthierville. Ubitih Je bilo več Kongožanov. Gbenje je pozval Kenjato in belgijski senat, naj »vsilita Belgiji ln ZDA, da takoj prenehata
bombardiranje«. Stanle.vvilskl radio je danes javil, da je bila izvedba smrtne kazni nad ameriškim majorjem Carlsonom odložena na zahtevo Kenjate, da bodo mogoča pogajanja. Pripomnil je, da so to sprejeli zaradi spoštovanja do Afrike.
Londonski časopisi Izražajo danes zaskrbljenost javnosti zaradi usode ujetnikov v Stanleyvillu. »Guardian« pa poudarja, da je «v seda njem trenutku poglavitne važnosti, da bo rešitev afriška in ne vsiljena od zunaj«. List poudarja, da bi morebitna vojaška operacija s spustit-vijo belgijskih padalcev bila izredno nevarna.
V vojaških krogih v Leopoldvillu zatrjujejo, da so beli plačanci ln vladni vojaki zasedli davi mesto Lubutu, 200 kilometrov Jugovznodno od Stanleyvilla.
Demonstracije proti vladi v Sajgonu
SAJGON, 23. — V Sajgonu »o bile včeraj demonstracije proti vladi, ki ji predseduje Tran Van Hu-
ong. Pri demonstracijah je sodelovalo več tisoč ljudi, med katerimi študentje in pristaši budizma. Organizirale so jih «sile revolucije proti vladi Tran Van Huonga«. To organizacijo sestavlja sedem političnih skupin ter združuje študente in budiste. Demonstranti so zahtevali, naj sajgonska vlada odstopi najkasneje v treh tednih.
Policija je uporabila proti demonstrantom orožje in solzilne bombe. Aretirali so 30 demonstrantov, ranili pa okrog sto. Demonstracije so sledile komemoraciji za pokojnim ameriškim predsednikom Kennedyjem .kateri je prisostvoval tudi ameriški poslanik v Kongu general Taylor.
Predsednik vlade je davi pozval na mir in je dejal, da je bilo nekaj demonstrantov ranjenih ter da so več mladeničev aretirali in da jih bodo poslali v vojaško službo. Trdil je, da je demonstracije organiziral Vietkong. Dalje je izjavil, da absolutno odklanja ostavko pod’ pritiskom pouličnih demonstracij
«New York Herald Tribune* piše danes med drugim; »V Vietnamu zgubljamo vojno. Stanje je tako resno, da so voditelji ameriške uprave prenehali prikazovati ga z bobnečimi napovedovanji zmage, ki bo omogočila bližnji u-mik ameriških čet s tega področja. Vprašanje, na katero moramo mi, predvsem pa predsednik Johnson, nujno odgovoriti je, ali se Južni Vietnam še lahko reši pred komunizmom. V pritrdilnem primeru še postavljajo druga vprašanja: - kako in *a kakšno cenof*
lovem govoru v Strasburgu na* izraz vere v veliko poslanstvo svobodnega sveta, v francosko-nemško prijateljstvo in v evropsko enotnost.« Izjava pravi zatem, da »tudi Bonn je s svojimi nedavnimi predlogi za oživitev akcije za združitev celine imel na vidiku nujnost močnejše in vplivnejše Evrope, toda ostane pri mnenju, da mora ta biti povezana z ZDA s tesnimi in ustavnimi vezmi, tako da se okrepi potrebna strnjenost vsega svobodnega sveta«. Na koncu je v izjavi rečeno, da »de Gaullov govor vsebuje druge argumente, katerih važnost Bonn upošteva in o katerih se bodo začeli razgovori med obema državama v okviru fran-cosko-nemške pogodbe«.
Državni tajn;k von Hase je sporočil, da je Erhard poklical za jutri zjutraj na razgovor francoskega poslanika v Bonnu.
Erhard o NATO
FUERTH, 23. — Zahodnonemžkl kancler Ludvvig Erhard je zavrnil idejo o dezintegraciji NATO in o tem, da bi severnoatlantsko zvezo nadomestili s pogodbami. Po njegovih besedah je NATO potnem-ben za Evropo in Zvezna republi-ka mu ne more odreči svoje podpore.
Pri tem Erhard ni navedel držav, ki so predlagale dezintegraci-jo NATO in sklepanje pogodb me4 posameznimi državami, vendar do mnevajo, da je takšna politika všeč francoskemu predsedniku de Gaul-lu. Erhard je dodal, da želi Zvezna ^republika nadaljnjo integracijo
Ko je govoril o ustanavljanju večstranske jedrske sile NATO, ie kancler povedal, da ima ta vojaška organizacija različna stališča o tem, vendar to po njegovem mnenju ne pomeni, da prevladuje med članicami NATO nesoglasje.
Zahodnonemškt zunanji minister Gerhard Schroeder, ki je na obisku v ZDA, je izjavil, da se bo pogovarjal z ameriškimi osebnost, mi o atlantskem zavezništvu in o «Kennedyjevi rundi«.
Po prihodu v Washington je Gerhard Schroder izjavil, da zahodno-nemška vlada ni pred alternativo, koga naj bi izbrala, ali ZDA ali Francijo, glede na vojaško politi-ko in jedrsko strategijo. Dodal je, da Francija nikdar ni imela očit-kov, kar zadeva udeležbo Zvezne republike v večstranski sili in da je «zelo zanimivo« da daje udeležba pri večstranski sili enake pravice vsem partnerjem — Veliki Britaniji, Zvezni republiki Nemčiji, Franciji in drugim.
Nekdanji poveljnik atlantskega pakta Norstad je izjavil, da -ni možnosti za skorajšnjo sklenitev spo-razuma o ustanovitvi yečstranske jedrske sile te organizacije.
General de Gaulle ne bo niti pozneje privolil v ta sporazum, je poudaril ameriški general in ugotovil, da predloga o tej sili ni spre. jela niti Velika Britanija, medtem ko je Zvezna republika Nemčija »pod pritiskom« privolila v ameriški predlog.
Nekdanji poveljnik NATO je predlagal, naj bi ustanovili odbor šefov petih ali šestih držav članic atlantskega pakta. Sefi naj bi v tem odboru skupno odločali o udo-rabi atomskega orožja in za svoje sklepe tudi odgovarjali. General meni, da bi morali sodelovati v tem odboru predstavniki ZDA, Francije in Velike Britanije, medtem ko bi bile druge države, kot na primer Zvezna republika, na poseben način pridružene odboru.
Še za Skopje
SKOPJE. 23. — V enoletni akciji »Pionirji Jugoslavije za pionir-ie Skopjav je bilo zbranih 40 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo uporabljena za izgradnjo ustanove za dnevno bivanje in družbeno delovanje otrok glavnega mesta Makedonije. Sredstva niso zbrana samo s prostovoljnimi prispevki. temveč pretežni del z delovno akcijo pionirjev v okviru dijaških zadrug, šolskih delavnic in s prodajo pionirskih del. Na ta način so pionirji zbrali 28 milijonov dinarjev. Akciji jugoslovanskih pionirjev so se pridružile tudi številne otroške organizacija drugih držav med njimi Švice, Velike Britanije, Norveške, Francije, Belgije. Kanade. Italije in Avstrije, ki so skupno prispevali okrog 12 milijonov dinarjev.
Pred kongresom ZKJ
BEOGRAD, 23. — Pod predsedstvom generalnega tajnika ZKJ maršala Tita ie izvršni komite CK ZKJ razpravljal na današnji seji v Beogradu o pripombah k osnutku sprememb in dopolnil statuta, o predlogih komisije za statut, o pripravah za 8. kongres ZKJ in o nekaterih tekočih vprašanjih.
Poleg tega so na seji proučili nekatera vprašanja v zvezi z obnovo Skopja in nomofio za odstranjevale posledic nedavne poplave v Zagrebu.
Osmi kongres ZKJ, ki bo zasedal v dvorani Doma sindikatov v Beogradu, se bo začel 7. decembra ob 9. uri.
Odložen obisk sovjetskih voditeljev v Bonnu
LONDON, 23. — V diplomatskih krogih izjavljajo, da so novi sovjetski voditelji odložili na nedoločen čas načrt za obisk v Bonnu. Kakor je znano, je bil Hruščov povabljen v Bonn. Po njegovi odstavitvi sc v Bonnu izjavili, da vabilo velja tudi novim sovjetskim voditeljem. Zatrjuje se, da novi voditelji nimajo za sedaj v načrtu obiskov v tujino ali pa razgovorov z zahodnimi predstavniki ln posv* čajo vso pozornost notranjim problemom ter sporu s Kitajsko.
Franz Kovali soudeležen pri izseljevanju Slovencev
V našem listu smo že nekoliko poročali o procesu proti Eichmannovemu pojnočniku Framu Novaku. Kot piše Tone Ferenc v ljubljanskem «De-lu», je bil Novak udeležen tudi pri izseljevanju Slovencev. Zaradi tega in pa zato, ker je v spisu Ferenca omenjen tudi Rajakousic, ki si je po vojni za svoje skrivanje izbral tudi Trst, ponatiskuje-mo ta spis:
16. novembra tega leta se je na Dunaju začela sodna obravnava proti nekdanjemu Eichmannovemu sodelavcu Franzu Novaku. Obtožnica ga bremeni, da je sodeloval pri uničenju Zidov. Skrbel je predvsem za vsa tehnična vprašanja deportacij Židov v uničevalna taborišča.
Z začetkom velikih nacističnih deportacij Poljakov v jeseni 1939. leta s tako imenovanih «pnkiij-čenih vzhodnih področij« v generalno gubernijo se je začel v državnem glavnem varnostnem uradu v Berlinu, In sicer v uradu IV., to je v uradu gestapa, razvijati poseben referat IV. B4, ki je imel nalogo skrbeti za vsa tehnična vprašanja deportacij Poljakov in Židov.
Dne 21. decembra 1939. leta 1e šef varnostne policije in varnostne službe SS-Gruppenfuhrer Reinhard Heydrich sporočil vsem glavnim policijskim ustanovam na Poljskem naslednje: «Stvarni razlogi zahtevajo centralno obdelavo vsen varnostnopolicijsaih zadev pri iz seljevanju v vzhodni Evropi. Za svojega posebnega referenta v državnem glavnem varnostnem uradu, in sicer v uradu IV., sem do ločil SS-Hauptsturmftihrerja Eich-manna (zastopnik SS-Hauptsturm-fuhrer Giinther). Sedež tega posebnega referata je v Berlinu W. 62, Kurfurstenstrasse 115/116, telefon 259-251. število članov tega posebnega referata pa se je zaradi obsežnega dela i tedaj so namreč pripravljali izselitev pol milijona Poljakov in židov) kmalu povečalo. Eichmann in Giinther sta vanj pritegnila še dr. Ericha Rajakowica In Franza Novaka. Eichmannu so pred leti sodili v Jeruzalemu, Ra-jakowicu bodo sodili spomladi na Dunaju, Novaku pa sodijo te dni. Kaj je z Giinther jem, mi zaenkrat ni znano.
Rajakowic ln Novak se bosta ver-Jetpp zagovarjala tako kot njun šef, da sta bila odgovorna le za sestavljanje voznih redov in preskrbo praznih vagonov, in skušala ves referat IV. B4 prikazati le kot majhen vijak v ogromnem nacističnem aparatu. Drugačno mišljenje pa dobi seveda tisti, ki je imel priliko pregledati obsežne arhive z gradivom o deportacijah Poljakov in Židov, ki jih hrani glavna komisija za ugotavljanje nacističnih zločinov na Poljskem v Varšavi. Ta bo takoj videl, da je bil zlasti od reševanja transportnih vprašanj odvisen uspeh velikih nacističnih izseljevalnth akcij v vzhodni Evropi. Zahodnoneinški zgodovinar Martin Broszat, eden najboljših poznavalcev nacionalsocialističnega obdobja, je v svoji knjigi «Natio-nalsozialistlsche Polenpolitik 1939-1945» (izdal Deutsche Verlags-An-stalt Stuttgart 1963) v poglavju o izseljevanju Poljakov s tako imenovanih priključenih vzhodnih področij zapisal: «Tukaj Je bil narodnostni boj obenem tehnično transportno vprašanje«. (Podčrtal T F ) Ob sodni razpravi proti Eichmannu je nas Slovence zlasti zanimalo vprašanje, ali Je Eichmann sodeloval tudi pri Izseljevanju Slovencev ln na podlagi več kot tridesetih dokumentov, ki smo jih našli v naših arhivih, mu je obtožnica to krivdo tudi dokazala. Ko sem za neko svojo nalogo pregledoval dokumente, sem našel nekaj podatkov, ki pričajo o tem, da je tudi obtoženi Franz Novak sodeloval pri izseljevanju Slovencev.
Tudi pri nameravani izselitvi 220 tisoč do 260 000 Slovencev iz Spodnje štajerske 'n Gorentske v Srbijo, oz. na Hrvatsko Je bilo pomembno transportno vprašanje. Bilo Je celo eno najtežjih in naj-odločilnejšlh vprašanj, saj ni bilo enostavno preskrbeti vlakov v času, ko so morali voziti nemške divizije z Balkana In iz Francije na vzhod, od koder naj bi 22. junija 1941 vdrle v Sovjetsko zvezo. Zato so se morali predstavniki varnostne policije, ki je skrbela za izseljevanje Slovencev, nekajkrat pogajati z zastopniki nemške vojske tako za vagone kakor tudi za železniško progo, ki je bila takrat zelo obremenjena. Takšen sestanek Je bil 27. maja 1941, leta v uradu majorja Morgnerja, pooblaščenca vojaškega transportnega šefa za Jugovzhodno Evropo. Poleg majorja Morgnerja sta bila navzoča še SS-ObertsurmfUhrer Franz Novak Iz Berlina in SS-Obersturm-fiihrer dr Siegfried Seidl, vodja
III.	referata preseljevalnega štaba v Mariboru. O sestanku so sestavili zapisnik, ki ga Je lastnoročno podpisal Novak.
V zapisniku piše, da je major Morgner obvestil Novaka ln dr. Seidla, da transporti z izseljenimi Slovenci ne bodo mogli prihajati na postajo v Zemunu, kakor so sklenili na nekem prejšnjem sestanku pri vojaškem poveljniku za Srbijo 21. maja 1941 Povedal Jima Je. da sta z vojaškim poveljnikom za Srbijo sklenda, da se lahko izseljevanje začne v začetku junija ln da bodo transporti vozili po normalnotlml železnici le do Slavonskega Broda in da bodo izseljence nato po ozkotirni železnici prepeljali od Bosanskega Broda
preko Sarajeva in čačka v južni del Srbije. Toda na teden bosta odpeljala samo dva, največ trije transporti, vsak z največ petsto izseljenci. To število bodo glede na razmere povečavah, «ker imata obe strani interes, da bi akcijo izvedli kar se da hitro in brez trenj«.
Kakšen pomen so pripisovali transportnemu vprašanju, kaže konec zapisnika, ki pravi, da bodo kopijo zapisnika poslali tudi državnemu varnostnemu uradu v Berlinu s prošnjo, naj z njim seznani Himmlerja, Bormanna in šefa civilne uprave za Spodnjo štajersko dr. Ueberreitherja.
Ko se je dr. Seidl vrnil v Maribor, je čez nekaj dni po telefonu klical Dunaj, a ni mogel dobiti majorja Morgnerja, govoril je z Novakom, ki mu je «ponovno zagotovil, da bo tudi referat IV. B4 sporočil v Maribor imena končnih postaj, brž ko bo zvedel zanje«.
Do začetka junija 1941 so uspešno rešili transportna vprašanja glede izseljevanja Slovencev in od 1. julija dalje, ko so večino nemške vojske že prepeljali z Balkana na vzhodno fronto, so lahko prepeljali po železnici vsak dan po en trasport. Znatno olajšanje pri reševanju transportnega vprašanja je nacističnim zločincem pomenil tudi sklep, da bosta tako imenovana drugi in tretji val, ki pa so ju že zmanjšali za okoli sto tisoč oseb, izseljena na Hrvatsko in ne v Srbijo. Zato referat IV. B4 v državnem glavnem varnostnem uradu v Berlinu in III. referat prešel 1e-valnega štaba v Mariboru potlej nista imela posebnih težav glede transportov in Novakovega Imena nisem več zasledil na dokumentih vse tja do druge polovice septembra 1941.
Avgusta in septembra 1941. leta se je pri izseljevanju Slovencev pojavljalo vedno več težav predvsem v zvezi z vstajo jugoslovanskih narodov. Ko je kazalo, da bo morala odpasti izselitev tako Imenovanega tretjega vala iz Spodnje štajerske, to je predvidenih 65.000 ljudi iz obsavskega in obsoteljskega pasu. so 22. septembra sklicali v Zagrebu večjo konferenco, ki jo je vodil nemški poslanik Siegfried von Ka-sche. Konference se je udeležilo 22 ljudi Iz Mariboru, z Bleda, iz Zagreba, Beograda in Berlina. Med tremi udeleženci, ki so prišli iz Berlina (dr. Stier kot zastopnik državnega komisarja za utrjevanje nemštva in Trlska kot zastopnik nemškega zunanjega ministrstva) je bil tudi SS-Obersturmfilhrer Franz Novak kot zastopnik državnega glavnega varnostnega urada. Udeleženo! so svojo prisotnost potrdili z lastnoročnimi podpisi na posebnem seznamu, ki je ohranjen v Političnem arhivu nemškega zunanjega ministrstva v Bonnu. Na konferenci so ugotavljali število dotlej izseljenih Slovencev v Srbijo ln na Hrvatsko in število izseljenih Srbov iz Hrvatske in govorili tudi o možnostih Izselitve tretjega vala iz Spodnje štajerske na Hrvatsko, kar so predstavniki hr-
vatske ustaške vlade odklanjali, ker je tudi vojaški poveljnik za Srbijo odklanjal sprejem izseljenih Srbov iz Hrvatske. Konferenca v tem pogledu ni dosegla nobenega uspeha in vprašanje je šele čez dvanajst dni rešil Himmler, ko je ukazal, naj Slovence preselijo v Nemčijo.
Obtoženi SS-Obersturmfiihrer Franz Novak je torej sodeloval najmanj na dveh sestankih oz. konferencah, ki so obravnavale izseljevanje Slovencev, in je sokriv tega zločina proti slovenskemu narodu.
TONE FERENC
Sodelavec inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
Mladoporočenca Purger in Bandi sta v Mačkpvljah takoj po poroki odšla na volišče in oddala svoj glas
STRAHOTNA LETALSKA NESREČA NA LETALIŠČU FIUMICINO
15.600.000 lir za informacije o vojnem zločincu Bormanu
Baje se skriva v Paragvaju - Lela 194,7 ga je zavezniško sodišče v Nuernbergu obsodilo na smrt
FRANKFURT, 23. — Državno tožilstvo je razpisalo sto tisoč zahod-nonemških mark ali 15 milijonov 600 tisoč lir nagrade tistemu, ki lahko nudi informacije, na podlagi katerih bo moč odkriti skrivališče zloglasnega Martina Bormana, nacističnega zločinca. Kmalu po vojni se je govorilo, da je Borman poginil med bombardiranjem Berlina v zadnjih dneh vojne, toda v zadnjih letih so ga baje opazili v neki državi Latinske Amerike. Fritz Bauer, načelnik državnega tožilstva v Frankfurtu, je že leta 1945 izjavil, da je Borman ukazal deportirati vse nemško prebivalstvo v vzhodnih pokrajinah Nemčije ter prepovedal dovažanje živeža tako, da so bili ti ljudje obsojeni na smrt. Borman Je bil obtožen množičnega umora petih
milijonov Židov med leti 1941 m 1945 in da je zagovarjal nacistični program za eutar.azijo.
Zavezniško sodišče v Nuehrenber-gu je Bormana obsodilo na smrt kot vojnega zločinca. Sodišče v Ber-gehtesgadenu na Bavarskem pa ga je proglasilo leta 1954 za uradno mrtvega. V januarju letos je Bauer izjavil, da je precej dokazov, da Je Borman vojno pieživel in da verjetno živi v Paragvaju. Pred tem pa se je govorilo, da živi v Italiji, pozneje v Braziliji, nato v Argentini, da je pobegnil v Rusijo itd. Končno se je govorilo tudi, da je vodil organizacijo novih nacistov v Zahodni Nemčiji. Bauer je še povedal, da paragvajske oblasti niso hotele so-
delovati pri iskanju bivših nacistov, ki se skrivajo v tej državi.
.....................................................................
44 potnikov in elanov posadke zgorelo
v ameriškem letalu Boening 707
Letalo se ni dvignilo z vzletišča in je treščilo v kompresor, pričel je uhajati bencin, ki se je vnel - V letalu je bilo skupno 72 potnikov in članov posadke
RIM. 23. — štiriintrideset potnikov in članov posadke cd skupnih 72 je zgorelo v strahotni letalski nesreči na letališču Fiumiclno, ko letalo Boening 707 last ameriške družbe TWA ni moglo vzleteti in se je vnelo Letalo je bilo na progi as City-Chic9go.Pariz-Milan R;m. Atene Kairo. Letalo je srečno ■: —- < priletelo iz Milana v Piro, ko je nadzorni strin mu dal že dovoljenje. da od'eti z vzletišča št. 2. Ob 14. uri pa ie mečna eksplozija stresla s^kla na po-slopiih letališča. Potniki in u-službenci letePš^a so steklj na teraso, od kcdsr so videli črn dim, ki se ie dvigal na križišču med vzletiščem št. 1 in št. 2.
Sledile so še nadaljnje lažje eksoiorije.
Takoj so pričeli delovati varnostni ukrepi in so prišli na mesto nesreče gasilci ter zdravniki in drugo tehnično osebje.
Do sedaj še niso povsem točno rekonstruirali nesrečo, vendar pa kaže, da se je nesreča do ugotovitvah policije in drugih pristojnih oblasti odvijala takole: Letalo “Je brzelo po vzletišču,- nenadoma pa je prenehal delovati e-den, če ne celo dva reakcijska motorja rra desni strani Pilot je ugotovil, da se ne bo mogel dvig niti in je pričel naglo zavirati
da bi pravočasno ustavil letalo, tako da je prežel z vzletišča št.
2 na vzletišče št. .1, ki je sedaj za rto za promet, saj ga na novo asfaltirajo in je bilp na njem mnozo delavcev ter tudi stroji. Na vzletišču št. 2 je letalo na-zadnjem odseku razbilo mednarodni znak, da je vzletišče zaprto za promet, prešlo vzletišče št 1 in se končno ustavilo na parkirnem prostoru za letala, pri tem je krilo letala šlo sicer mimo mešalnika za asfalt, z motorjem pa je zadelo streho kompresorja. Pri mešalniku je bilo mnogo delavcev, od katerih ni nobeden poškodovan. Prav čudežno pa se je rešil delavec, ki je delal pri kompresorju in katerega je letalo vrglo s sedeža.
Vse kaže. da se je razhil pri tem udarcu ben-inski tank, da ie oričel uhaiati henrin. ki se ie vnel. tako da je celotno letalo obje! plamen, ko se je ustavilo. Nekateri delavci pa trde. da
tem pričajo jasni sledovi na | videli plamen .,= preden je leta-
kakih 600 metrih betonskega vzletišča. Znak o zaviranju prične točno na točki, kjer običajno letala vzletijo. Letalo je večkrat zavilo v stran, vendar je pilotu u-spelo, da ga je zadržal na beton skem vzletišču.
Zmanjkalo pa mu je prostora.
Na «Michelangelu » že stojita jambora
V nezmanjšanem ritmu se nadaljujejo dela na turbinski ladji »Michelangelo« plovne družbe «Italia»; ladja se gradi — pravzaprav dokončuje — v ladjedelnicah Ansaldo v Genova-Sestri. Petem ko so pretekli mesec montirali dva originalna dimnika, Je sedaj sledila druga operacija ki Jo Je biio vredno videti. Postavili so namreč na ladjo dva jambora, zgrajena v celoti iz lahke zlitine tipa PE 35. Ta zlitina, ki Jo navadno imenujejo «peraluman», Je sestavljena Iz 3,5 odst. magnezija, 0,3 odst. mangana ter 96,2 odst. Iz aluminija ter je zlasti uporabna za ladjedelništvo, ker je ne razjeda rja in jo je mogoče zelo lahko variti.
Jambora so postavili na mesto s pomočjo pontona «Glulio Cesare«, katerega močan žerjav Ju je dvigni! do velike višine ter ju potem položil na most supertransatlantlka. Postavljena sta bila na pripravljena mesta na vmesnem krovu med razglednim in sončnim krovom ter na sončnem krovu.
Glavni jambor ima največji premer 2 m, visok je 32 m ter tehta 7840 kg. Na njem so nameščeni: jamborski koš iz lahke zlitine v višini približno 14 m od krova; dostopen je po notranji lestvi v samem jamboru; nadalje dve pripravi za «scanner radar« pa tudi vse, kar je treba za kakršnokoli okrasitev, potem svetilnik za Morsejeve znake, svetilke Itd.
Drugi Jambor je visok 30 m ln tehta 7500 kg. Njegov največji premer je 1,60 m.
Zanimiv podatek: celotna višina »Michelangela« od morske gladine do vrha jambora je 58 m.
S to operacijo se lahko reče, da so zaključena dela na trupu, medtem ko se bo delo tehnikov ln delavcev sedaj nadaljevalo v notranjosti ladje, ki je po načrtu takšna, da bo kar najbolj funkcionalna ter Izbrano elegantna. Tako bo predstavljala eno izmed vrhunskih del modeme ladijske arhitekture.
Tudi turbinska ladja dvojček «Raffaello», ki Jo grade v ladjedelnicah CRDA v Trstu, Je že krepko v zaključni fazi opreme. V mednarodnih pomorskih krogih Je zelo veliko zanimanje in pričakovanje, da oba supertransatlantlka družbe «Ita-lia» začneta vožnjo po morju; to se bo zgodilo prihodnjo pomlad.
TAJFUN «LOUISE«
317 mrtvih 300.000 brez strehe
MANILA, 23. —■ Po podatkih policije, ki so prispeli v Manilo, znaša število žrtev tajfuna »Louise«, ki je prejšnji teden razsajal na Filipinih, 317 mrtvih. Tajfun je povzročil tudi zelo veliko škodp na obalah Južnih Filipinov in na nekaterih otokih. Brez strehe je ostalo okrog 3<10.000 ljudi. Vlada ie sestavila obširen program za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
lo treščilo v kompresor, kar bi govorilo, da so se motorji vneli že prej. Nesrečo je torej v bistvu povzročil požar, sai ne bi-bilo nobenih ž«tov. če se letalo ne bi vnplo. Pilotu L.owel'u je namreč uspelo ustaviti letalo še pravočasno.
Na mestu, kjer se je letalo u-stavilo so se takoj pripeljali gasilski avtomobili, ki so letalo dobesedno- prekrili z belo gasilno peno in ki so požar v kratkem času pogasili. Vendar bilo je vse zaman- rešili so se samo oni potniki in člani posadke, katerim se je pravočasno posrečilo skočiti iz gorečega letalskega trupa. Sedaj se sko/.j počrnela okenca vidijo v letalu zgoreli ostanki in to zlasti številni v bližini repa, kjer je hostes verjetno skušala odpreti zasilni izhod.
Žrtve so čez noč pustili v letalu in jih bodo uradno identificirali jutri. Letališče bo ostalo do 8 ure zaprto za promet in so letalske družbe večino potnikov odpeljale v hotele, ali so poskrbele, da so nadaljevali pot z drugimi prometnimi sredstvi.
Letalo bi moralo preleteti v višini 200-300 metrov križišče med obema vzletiščema, kjer so delali šte-
i,:.
vilni delavci. Toda delavci so nenadoma opazili, da letalo drvi proti njim, ter so se še pravočasno umak-. nili. Tako se je tudi rešil delavec, ki je delal na težkem kompresorju,
v	katerega je zadel letalski motor.
Nekaj metrov ctalje, ko je bilo letalo že skoro ustavljeno, je e V. spleti ral bencinski tank št. 3 ln plameni so zajeli pilotsko kabino ter trup. Potniki so se skušali rešiti skozi vrata. Eden izmed natakarjev se je trudil ln reševal potnike. Ko mu je že gorela obleka je skočil z letala ter je neki gasilec usmeril proti njemu curek vode. Uspelo mu je že skoro pogasiti plamene, ko je na natakar ja padel drugi motor na e-
vi	strani in ga ubil. Drugi člani posadke so razbili kabino in se rešili. Tako se je rešil drugi pilot J. Churchill, njegova žena, ki se je prav tako peljala - letalom, pa se je ponesrečila.
Iz gorečega letala se je dvigal -e-žak dim In nt bUo mogoče rešiti drugih potnikov, ke> so eksplodirali
še preostali benrinskl tanki. Nekaj trenutkov, predno Je ogenj zajel celotno letalo, so videli nekega potnika, kako je skušal razbiti okence.
du Tibor Cereš nekak začetnik stare mere, bodo kaznovani
T?7)7lPo/l poet Tl n	.  .* 11, .1	i i	..	...	’
novega načina opisovanja vojnih zlgčincev.
Elektronski možgani
in ruleta
BADEN-BADEN, 23. — Dva nemška inženirja sta dobila na ruleti tri milijone mark (470 milijonov lir). Vendar pa to ni bila igralska sreča, temveč rezultat uspešnega dela elektronskih možgan, ki so prvo zbrale okoli 20.000 podatkov, za kar so porabili tri tedne, nato pa so nezmotljivo točno predvideli zmagujoče številke.
še nekaj minut in od štirimotor-nega letala so cstall samo ostanki, na katere so gasilci brizgali velike ko!lč.ne vode in penečih gasilnih snovi. Nepoškodovan je ostal samo motor št. 1, ki je na skralnem levem mestu od pilota Od letala so ostali samo ožgani ostanki, ki jih osvetljujejo močni vojaški žarometi Med temi ostanki se lahko opazi ožgane žrtve. Iz levega krila še vedno teče kerozen In obstaja še vedno nevarnost za novi požar Nepoškodovana je ostala naprava «fllght recorder«, ki je na vseh reakcijskih letalih in ki beleži vsako nepravilnost med poletom Gre za poseben zabojček, ki je 'sko grajen, da mu ne more škodovati ogenj in niti visok pritisk, če nade v vodo. Tehniki upajo, da bo ta naprava odgovorila na vprašanje, kako Je prišlo do nesreče.
Na asraitu Je polno razbitin: ženske torbice, manjši ostanki letala, razbita očala, sežgano blago, čevlji in podobno. Dejavnost na letališču je praktično ustavljena, letala u-smerjajo proti drugim letališčem In čakalnice so prazne.
Petorčki v Franciji
PARIZ, 23. — V mestu Asnieres je popoldne rodila 29-letna Mo-nique Senbcrr peterčke: tri fantke in dve punčki. Vsak novorojenček tehta približno 963 gramov. Zakonca imata že dva fanta: deset in osem let stara. Po vsei verjetnosti gre za prvi ugotovljeni porod petorčkov v Franciji, če ne celo v Evropi. Novorojenčki so sedaj v inkubatorju, zdravniki pa pravijo, da še ne vedo, če bodo vsi ostali pri življenju. Zakonca Senbor sta vedela, da bosta imela dvojčke, nista pa nikakor pričakovala petorčkov. Mamica se dobro počuti.
—, s tem da bodo zaprli njihove trgovine tudi za 30 dni in jim naložili glo-bo od 50 do 1000 rialsov.
Vlada daje vsakomur, ki zaprosi. na razpolago brezplačno nove mere in nove uteži v zameno za star material.
RIM, 23. Italijanska in kitai-s^a delegacija za mir sta imeli danes prvi triurni razgovor. V i« talijansvi delegaciji so bili senatorji Bartesaghi. Terraccini in Mencaraglia, poslanca Luzzatto in Carocci ter prof. Andrea Gag-gero, dr. Calandrone in dr. Ma-ronesi.
Uradno sporočilo o razgovorih pravi, da so si izmenjali informa-
cije. Razgovori se vali jutri zjutraj.
bodo nadalj«*
Novo priznanje Osvaldu Ramousu
Brazilska založba «Club de It-vre* iz Sao . Paola je izdala v portugalščini roman znanega knji* Zevnika italijanstie etnične skupine Osvalda Ramousa z Reke •Galebi na strehi*. Roman, ki ga je prevedel brazilski književnik Antonio D’Elio, je izšel v 20.000 izvodih. Književnik Ramous je pred kratkim dobil še eno priznanje na konkurzu rimske književna revije, na katerem so sodelovali znani evropski književniki. Ramous je za roman «Minopopo-h* dobil zlato medaljo Roman bo v kratkem izšel v italijanščini v Italiji.
""...................................n..
j-- knjige ~ glednli&be
glubba ^ bliUrtbbtvc*
Wyszinski pri papežu
CtTTA’ DEL VATICANO, 23. — Favel VI. je včeraj sprejel na zasebnem obisku kardinala Stefana Wysžinskega.
Novela o pokolu 6000 Srbov in Židov L. 1942 v Novem Sadu
Madžarski književnik Tibor Cereš je napisal knjigo «Hladni dne-vi», ki je izšla v Budimpešti v založbi uMagveto» letos. V knjigi je več novel, od katerih nosi prva naslov »Hladni dnevi« in o-pisuje dogajanja v neki celici novosadskega zapora, v kateri so zaprti štirje vojni zločinci: major, poročnik, zastavnih in navaden vojak. Vsi so se udeležili strahotnega pokola v Novem Sadu, ko so madžarski orožniki in vojaki v januarju leta 1942 pobili v treh dneh okrog 6000 Srbov in Zidov. Od štirih zločincev seveda noče biti nihče kriv. V noveli se vrstijo monologi o teh januarskih «hladnih dnevih». Zločinci se o-praviiujejo in mečejo krivdo na druge. Na ta način zaprti major zve, da je navzoči navadni vojak ubil njegovo ženo. Major je namreč, kljub prepovedi, pripeljal v Nov j Sad tudi svojo ženo in stanova! v stanovanju nekega Žida. Preveč prizadevni vojaki in orožniki pa so jo med racijo po pomoti odpeljali skupaj s židovsko družino. Ko major to zve, ubije vojaka z okovanim čevljem kar v celici, česar mu druga dva zločinca ne preprečita.
Novela je napisana na podlagi preverjenih dokumentov zelo napeto. Kritiki poudarjajo, da gre za novelo o vojnih zločincih, katerih pisatelj ne prikazuje kot kake nenormalneže, temveč kot ljudi, vendar pa z ničemer ne poskuša opravičiti strahot, ki so jih počenjali, tako da je v tem poglt-
Metrični sistem v Saudovi Arabiji
RIAD, 23. — Od 3. decembra da lje bo v Saudovi* Arabiji decimalni sistem obvezen. 2e lansko leto je bil izdan dekret, ki ukinja vse stare mere in jih nadomešča z metričnim sistemom. Trgovcem in prebivalstvu so dali eno leto časa, da se privadijo novim meram in da si preskrbijo nov material. Vsi trgovci, ki bodo .uporabljali
Prvo nagrado «Goncourt» je prejel Georges Conchon
Prvo nagrado «Renaudot» pa Jean - Pierre Faye
PARIZ, 23. Najvišjo francosko nagrado «Prix Goncourtu je prejel pisatelj Georges Conchon za knjigo «L’etat sauvage» (»Divja država«). Prvo nagrado za «Prix Renaudot« pa je prejel pisatelj Jean-Pierre Faye za roman «L’ecluse».
Oeorger Conchon se je rodil 9. maja 1925 v Pydu-Done. Po končani gimnaziji ]e diplomiral na filozofski fakulteti v Parizu in postal leta 1947 tajnik francoskega parlamenta. Nato je bival ne kaj časa v Centralni Afriki kot glavni tajnik zakonodajne skupščine. Ko se je vrnil v Pariz, je bil dve leti urednik dnevnika
New Vorku so svečano »tvorili most »Giovannl da W je največji most te vrste na svetu
Verrazzano,
«France Soir«. Leta 1960 je postal tajnik v nekem uradu francoskega senata. Conchon je poročen in ima enega otroka.
Nagrajena knjiga «1.'etat sau-va0e» pripoveduje dogodivščine nekega 24 let starega mladeniča, vsega obupanega, ker ga je zapustila žena. Toda ko je to prebolel, je postal funkcionar UNESCO in je v tem svoistvu kot član misije obiskal neko glavno mesto v Afriki' kjer pa je slučajno živela tudi njegova bivša žena kot soproga črnskega ministra v tamkajšnji vladi. Toda mladenič nikakor ni rasist, vendar pa je tu-koj opazil, da vsi belci okrog njega vohunijo in pričakujejo, da bo nekaj storilVsa zadeva se naplete še bolj zaradi tega. ker 0» hoče vlada mlade afriške. drža-e izgnati, češ da je ubeli razgrajač«.
Doslej je Georges Conchon napisal šest romanov, ki so doživeli precejšnji uspeh:	»Les grandes
lessives« <1953). ul.es chemins ecartesK (Skrivne poti). »Les bon-neurs de la guerre«, za katerega je rreje' nagrado uFenelon« le‘« 1955, «Tous comptes faits«, uCor-ride de la victoiren z nagrado francoskih knjigarnariev leta 195-’ in «L’esbrou//e» (1961).
Razsodišče je sestavljalo deset članov, od katerih je pet glasovalo za Conchonovo knjigo, po e-den pa za knjige, ki so jih napisali;
Henrg Folles, Hennette Jelinek, Roger Rnbtninu.r in Camille Bour niguel, deseti član razsodišča P° se je vzdržal.
Nagrajenec za nagrado unenate dot« Jean-Pierre Faye je star 30 let- in je pred tem napisal tri romane. Faye je filozof, sociolog-pesnik tn dramaturg. Doslej je fc prejel najvišjo nagrado uSociete des gens des lettres« leta 1963 s komedijo uBaltement«. Roman »L'ecluse« spada v zvrst tnko •' menovanega jrancoskega »noved11 romana«. Dejanje se dogaja v ne kem mestu, ki je razdeljeno na dva dela in ki je očitno Berlin Glavna junakinja Vanna prehaja iz enega dela mesta v drugega, ker je zaljubljena v dva mo ška. Razsodišče za nagrado «Re naudot« je moralo petnajstkrat glasovati. Glavni nasprotnik Fovn je bil že omenjeni Camille Bour niqu el.
U TANTOVO POROČILO
Zagotovitev svetu mir in napredek
Poudarek generalnega sekretarja v pogledu važnosti konference OZN za trgovino in razvoj ter one neangažiranih v Kairu
Tovarna «Tomos» v Kopru
»Kar se tiče razorožitve 1. 1964 ni izpolnilo pričakovanj, ki so se rodila na 18. zasedanju Generalne skupščine: Resolucije o razorožitvi, sprejete na tem zasedanju, niso bile — vsaj v veliki veMni neizpolnjene. Cas pa je že dozorel, da se napravi korak naprej. Taki koraki bi predvsem pozitivno vplivali na splošno mednarodno politično vzdušje.«
Tako se je bil izrazil generalni sekretar U Tant v svojem političnem predgovoru letnega poročila o delu svetovne organizacije. Poudaril je zatem, da bi nenavadne važnosti bilo, ko bi se to, kar ni bilo uresničeno v zadnjih mesecih, uresniči na skorajšnjem zasedanju Generalne skupščine.
Omenil je še, da je najvažnejši dogodek leta pa ekonomskem področju vsekakor konferenca OZN za trgovino in razvoj, a na poli-tično-mednarodnem področju navaja kot izredno pomemben dogodek drugo konferen :o neangažiranih dežel v Kairu. Dejal je, da so praktično vsa vprašanja dnevnega reda na tej konferenci bila ona. ko se obravnavajo v OZN. Zato upa, da bol.) zaključki v Kairu tudi koristen prispevek 19. zasedanju.
Uvod letnega poročila zajema delo OZN vse do zadnjih dni, in usmerja pozornost 19. zasedanja Generalne skupščine na najaktualnejša vprašanja in najnovejše težkoče, ki je z njimi obremenjena svetovna organizacija tako v razvoju mednarodno-politič-ne dejavnosti kot glede funkcioniranja lastnega organizma. Na tej osnovi sta v tem poročilu tudi omenjeni razorožitev in finančna kriza OZN, ki grozi, da delovanje te ustanove onesposobi.
Povsem Drezplodno pa letošnje leto vendarle ni bilo v pogledu razorožitve. Storjene so bile nekatere poteze v okviru tako imenovanih ((recipročnih enostranskih akcij« in ((politike vzajemnih primerov« kot so skrčenje vojaških proračunov in zmanjšanje proizvodnje fisijskega materiala v vojaške namene. Res pa je, da 1. 1964 ni izpolnilo upanj, ki sta jih ustvarila moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poizkusov, kot tudi splošno Izboljšanje mednarodnih odnosov 1. 1963.
Sporazum o delni prepovedi jedrskih poizkusov je podpisalo nad sto dežel, vendar pa ta ni ne splošen in tudi ne popoln, je rečeno v poročilu. Noben napredek ni bil dosežen V smeri nekega splošnega sporazuma o prepovedi vseh — se pravi tudi podzemeljskih — poizkusov, a pogajanja v Ženevi v nobenem primeru niso zbudila vtisa, da bi bila potekala v znamenju nujnosti, kot je to bila določila Generalna skupščina. U Tant ugotavlja v nadaljevanju, da bi popolna prepoved vseh poizkusov predstavljala nadaljnji logični korak in bi v tem smislu ({memorandum osmih neangažiranih članic komiteja za razorožitev mogel nakazati pot praktične rešitve.«
Področje, kjer bi določeno napredovanje takisto bilo izredne važnosti, je prepoved širjenja je drskega orožja in omejitev ter likvidacija sredstev jedrskega o-rožja (rakete in bombniki). Ni Potrebno niti dokazovati — je rečeno v poročilu — da bi kakršen •1 bodi ukrep v zvezi z jedrsko razorožitvijo, tudi povsem neznaten, za začetek predstavljal nekakšen simbol namenov velikih sil na tem področju ter imel izredno pomemben politični, psihološki in moralni učinek.
Te korake bi bilo, po mnenju I
generalnega sekretarja, potrebno podvzeti že v teku 19. zasedanja ter na nadaljnjih sestankih komiteja za razorožitev 18. dežel, ki bodo 1. 1965. U Tant nadalje upa, da se bo zadostna pozornost posvetila tudi odprtja dialoga med petimi jedrskimi silami.
Konferenca OZN o trgovini in razvoju, pravi generalni sekretar, je že priznana kot dogodek zgodovinske važnosti. Ona bo v dokajšnji meri vplivala na mednarodno sodelovanje v nadaljnjih desetletjih. Konferenca je Generalni skupščini predlagala akcije, katerih namen bi bil doseči dva glavna cilja: povečati vlogo OZN v mednarodni trgovini začeti razgovore, ki bi privedli do spremembe sedanje mednarodne delitve dela, ki je za pretežni del nerazvitih dežel neugodna.
Del svojega uvoda v letnem poročilu je U Tant zatem posvetil tudi tako imenovanim mirovnim akcijam ter operacijam svetovne organizacije, od udeležbe vojaških sil OZN v Kongu in na Cipru do opazovalne misije v Jemenu in dobrih uslug v sporu med Kambodžo m Tajsko ter posredovanja med Indonezijo in Malezijo.
U Tant posebno omenja operacijo na Cipru in pravi, da nedavni razvoj vliva hrabrost in neti upanje, da bodo vloženi napori 'omogočili mimo rešitev vseh vprašanj tega otoka.
Omenil je finančno situacijo, ki da je precej kritična. Zaradi iskanja poti iz krize je bilo odloženo tudi 19. zasedanje do 1. decembra «Med tem,« je rečeno v poročilu, «so bili storjeni krepki napori, da bi se našla rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Želel bi izraziti globoko hvaležnost je rekel, generalni sekretar^— za te napore. Lahko samo izrazim upanje, da se bo takšna rešitev našla še pred sestankom Generalne skupščine.«
Posebno pozornost je zbudil tisti del uvoda, kjer se ugotavlja, da so »nekatere dežele, ki niso članice OZN, so pa članice specialnih agencij, prišle v New York, kjer se udeležujejo raznih dejavnosti svetovne organizacije, posebno na gospodarskem področju.« Generalni sekretar si postavlja vprašanje; »Ali ni nastopil čas, da* se tudi drugim deželam omogoči dosega’ stjkov s svetovno •organizacijo?.« itLIant je prepri-čan, da bi to v splošnem »prineslo plodne rezultate, ki bi odtehtali politične pridržke.«
Na koncu je generalni sekretar spomnil še na to, da je v svetu prišlo do pomembnih sprememb tudi v političnem vodstvu dveh velikih sil, a v tretji se je komaj končala volilna bitka, pri čemer je izrazil upanje, da bodo njihovi novi voditelji, kot tudi voditelji vseh drugih dežel, v letu 1965, ki je leto mednarodnega sodelovanja, storili vse za o-krepitev mednarodnega razumevanja, zmanjšanje napetosti in da bi se dosegel sporazum glede vseh tistih vprašanj, ki so zanje pogoji že povsem dozoreli.
((Posebno bi 1. 1965 bilo treba storiti določen pritisk za dosego kakega napredka v pogledu razorožitve, za prepoved oboroževalne tekme, predvsem kar zadeva jedrsko orožje. In prav tako lipam,« je zaključil U Tant. «da bomo dočakali tudi konec finančne krize, ki se organizacija mora z njo boriti. Verujem, da bo rešitev te krize izboljšala tudi mednarodno vzdušje in nas popeljala v leto medt arodnega sodelovanja pod najugodnejšimi po-
*	J. VRHOVEC
PO k FF DOVIH PRIMORSKIH IN ISTRSKIH BORCEV
Velika kninska bitka
Nad tri tisoč Primorcev in Istranov v VIII. korpusu, ki je v drugi polovici L 1944 osvobodil srednjo Dalmacijo ih otoke - Knin -pomembno strateško vozlišče na tromeji Bosne, Like in Dalmacije - Številčna in udarna moč partizanskih ter nemških enot - Osnovna operacijska zamisel za likvidacijo sovražnika
Prav te dni poteka 20 let, ko so se številni naši primorski fantje udeležili znane ostre in krvave bitke ki je v zgodovini osvobodilnega boja ostala zabeležena kot kninska bitka. Tudi tu pri naš na 'Tržaškem so še živi mnogi, ki so se je udeležili, vtem ko so nešteti drugi v tem spopadu darovali svoja življenja za osvoboditev domovine in nasploh človeštva od fašističnega nasilja «Primorske novice« so objavile o tem članek, ki je zanimiv za vse a še posebej za vse bivše partizanske borce prekomorskih brigad, ki so se teh bojev osebno udeležili, pa smo spričo tega menili, da bomo ustregli tako enim kot drugim, če članek iz «Primorskih novic« v celoti objavimo.
V bojih za dokončno osvobodi-
ig-jmr,:*
Šarf-;
tev Jugoslavije je sklopu drugih enot naše armade pomemben delež doprinesel tudi VIII. udarni korpus JLA, ki je v drugi polovici 1944. leta osvobodil srednjo Dalmacijo in pregnal Nemce z otokov in obalnega pasu vse do Šibenika in Drniša. V VIII. korpusu je bilo tudi mnogo Slovencev. Nekaj jih je prišlo iz zaporov in taborišč v Italiji, nekaj je bilo rekonvalescentov iz slovenskih partizanskih enot, ki so svoje rane in bolezni pozdravili v Italiji, več kot tri tisoč pa je bilo primorskih Slovencev in med njimi tudi 150 Istranov. Vsi ti so iz zaporov in taborišč, iz raznih »posebnih« kazenskih enot bivše
italijanske vojske (med katerimi je bil zlasti znan zloglasni «Bat-taglione speciale« na Sardiniji), iz zavezniških ujetniških in delovnih taborišč ter iz enot ((Jugoslovanske Kraljeve vojske« v Afriki in na Bližnjem vzhodu našli ob neznanskih težavah pravo pot in se preko vseh težav in ovir vključili v osvobodilni boj naših narodov. V enote naše osvobodilne vojske so se vključili v južni Italiji, kjer so se te formirale, nato pa prišli na Vis, nekateri pa nekoliko pozneje že na osvobojeno obalo pri Splitu in Šibeniku. Glede na svoje vojaške usposobljenosti so bili vključeni v pehotne, topniške in tankovske enote
Pogled na Tomosovo tovarno pri Kopru. Te dni je praznovala desetletnico svojega obstoja. V začetku je proizvedla komaj 100 motornih koles letno, letos pa okrog 40 tisoč. Vsega vozi danes po Jugoslaviji in drugod nad 200 tisoč Tomosovih vozil. Tovarna je ne samo ena največjih svoje vrste v Jugoslaviji, temveč tudi na Balkanu.
milil.......................................................................iiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimi."""'i'""""" '
IZ ZAKLADNICE ŠE NEODKRITIH SKRIVNOSTI NARAVE
Vloga magneta kot zdravilnega sredstva v preteklosti in danes
Stari zdravniki so v magnetu ugotovili protislovna svoj-stva - Mnenja Paraeelsusa, Avicene in drugih - Poizkusi v laboratorijih L. G. Voronina in M. N. Livanova Magnetno polje lahko neposredno učinkuje na žive organizme - Na kakšna vprašanja je še potreben odgovor
S polno gotovostjo se lahko trdi, da so zdravniki skušali magnet v svoji praksi uporabiti prej kot pa pomorščaki za določevanje strani neba. Vsak znan zdravnik je v preteklosti v tem pogledu predlagal svoj recept. Tako je n.pr. Gallen magnet priporočal za čiščenje, Avicena je z njegovo pomočjo zdravil bolezni jeter, Paracelsus ga je imel za «monarha vseh tajnosti«. Zapisal je, da magnet «zdravi gno-jitve oči, ušes in nosa, odprte rane na stegnih, fistule, raka, krvavitev pri ženah, odnravlja kilo in celi prelome, zdravi zlatenico in vodenico ..»
Mnogi zdravniki preteklega stoletja, a med njimi tudi takšne avtoritete, kot sta bila Batkin in Marcot, so ugotovili, da magnet skriva v sebi protislovna svoj-stva, S pomočjo magneta so n pr. odpravljali motnje v pogledu občutljivosti kože ali očesne mrežnice, prenašali so anestezijo z bnine na zdravo polovico telesa, odkrivali in zdravili so paralizo, kr>e, odpravljali ali. nasprotno, ponovno povzročali bolečine različnega izvora, slabost, zaspanost.
Toda v začetku 20. stoletja so magnet v klinikah izoodrinile druge metode elektroterapije. Vendar so se članki o biološkem učinkovanju magneta od časa do časa še vedno nojavljali v znanstvenih časopisih.
TOREK, 24. NOVEMBRA 1964
Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovanskih; 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Tedenski glasbeni sporedi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra ansambel Franco Vallisneri; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 18.45 Trobentača Phil Nicoli in Eddie Calvert; 19.15 Pisani balončki; nato Solisti lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Kro-matična fantazija; 21.30 Slovenske novele 19. stoletja; 22.00 Kon-certisti naše dežele: Kitarist Bruno Tonazzl; 22.20 Ples v blue jeans.
Trst
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Almanah; 13.30 Glasba po željah.
22.15 Pianist Errol Garner; 22.40 Koncert Alberta Roussella; 23.00 Prenos RL.
Naeionalni program
6.30 Vreme na italijanskih morjih; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Strani iz albuma; 10.00 O-
pema antologija; 11.00 Sprehod
skozi čas; 11.15 Italijanske narod-
večerni koncert; 20 30 Revija revij; 21.20 Straussova glasba; 22.45 Glasbe, danes.
Slovenija
8.00 Poročila; 8.05 Kvintet bra tov Avsenik; 8.25 Lahka glasba: 8.55 Radijska šola; 9.25 Dueti iz Mozartovih oper; 9.45 Zvočne miniature; 10.15 Glasbeni sejem;
M-ss Tis
....	-	-	•	12.15 Nekal slovenske vokalno-m-
stih; 14.w vreme na ltanjansKin štrumentalne glasbe; 12.30 Iz kon-moriih; 15.15 Pregled likovnih u- certov in simfonij; 13.15 Nabavna metnosti; 15.45 Gospodarska ru- glasba; 14.05 Radiiska šola; 14.3«
brika; 16.30 Komorna glasba na ploščah; 17.25 Simfonični koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 22,00 Lahka glasba; 22.30 Plesna glasba.
It. program
7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Paula; 9.00 Italijanski pentagram; „	9.15 Ritmi in fantazije; 10.35 Naj-
Koper	novejše Italijanske pesmi; 1L05
6.15 Glasba za dobro jutro; Glasba za dobro voljo; 12.00 Glas-
tiček za najmlajše; 11.30 Od ope- 14.45 Glasbeni koktall, .‘».OO^aia*
Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek na svidenie; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.15 Jugoslovanski ansambli zabavne glasbe: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Majhen recital nianlsta Andreja Jarca; 20.20 Radijska igra: 21.20 Sarenadni večer; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev; 24.00 Zadnja poročila.
Ital. televizijo
re do opere; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Lahka glasba; 12.55 Glasba po željah, II dol; 13.40 Od popevke do popevke; 14.20 Zbor osnovne šole iz Solkana; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Pojo in igrajo Hugo Montenegro, Or-
17.30 (juda.ja za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Pregled slikarstva, kiparstva in arhitekture; 19.50 Na pragu znanosti; 20.15 Šport; 20.30
bani trenutek; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35
panoraipa motivov; 17.35 Mala „„---------------------- ---- .	,
ljudska enciklopediia; 18.35 Enot- Dnevnik; 21.00 «Segretario a mez-ni razred; 18.50 Vaši najljubši zanotte», film; 23.00 Dnevnik, pevci; 20 00 Mike Bongiorno vam	n KANAL
>*> igraju nugu iviui.im.es*u, u,- predstavlja; Pazite na ritem, 21-40	21 00 Dnevni, 22.15 Koncert
nella Vanoni in drugi; 15.45 Slo- Večerni koncert; ,22.15 Jazzovski komorne glasbe; 23.05 Šport, venske narodne; 16.50 Orkester kotiček.	«	•
«Herb Alpert«; 17.10 Vaši najljub-	in nrnm.am	JU g. tOlO VIZIJO
Sl pevci; 17 40 Glasba in fantazi-	«»*•	levenrln
Ja; 18 00 Prenos RL; 19.00 Poje 18.30 Pregled angleške kulture, 18.30 Hristič. Ohridska legenda
Pino Presti; 19.30 Prenos RL; 19.15 Panorama idej; 19.30 Vsako- — Balet.
Pred nekaj leti so se v zvezi s proučevanjem delovanja magnetnega polja na žive organizme začeli poizkusi v laboratoriju profesorja L. G. Voronina z biološko-pedološke. fakultete moskovske univerze, nadaljevali pa so se zatem v laboratoriju M. N. Livanova v inštitutu za proučevanje živčnih bolezni pri Akademiji znanosti SZ.
Ali lahko magnetno polje deluje na organizem? Moralo bi, ker je Faraday dokazal, da ne obstaja materija, ki bi za magnetno polje bila neobčutljiva, a naš organizem predstavlja tako rekoč pravcato Mendelejevo lestvico. saj vsebuje vse elfflr.entei Raziskovalci so na magnetnem polju skušali izzvati pogojni refleks, zakaj vsak 'činitelj zunanjo sredine (potemtakem tudi. verjetno, magnetno polje) deluje predvsem na živčni sistem.
V akvarij so spustili dva bakrena voda, spuščali skoznju električni tok in primorali ribo, cla se je gibala. Zatem so akvarij omotali z bakreno žico (zaradi ustvaritve magnetnega polja) in nan.j obesili električno svetilko ter zvonec. Poizkus se je začel.
Izmenoma se je prižigala svetilka, zvonil zvonec ter vniju J-vaio magnetno polje. Po. štirih ali petih takih Kombinacijah se je riba premikala po svetiobi in^ zvoku, ne da bi čakala na električni udarec. Pogojni refleks*na svetlobo in zvok ■ je učinkoval, vtem :ko magnetno. polj.e ni izzvalo nobene reakcije.
2e so se bili namenih, da s poizkusi prenehajo, ko se je iznenada, po kakih petdesetih kombinacijah, riba začela premikati tudi ob vključitvi magnetnega polja. Resda te reakcije niso tako redne kot one na svetlobo in zvok, vendar so povsem določne. Storjen je bil še en kontrolni poizkus, nato še drugi in tretji. Vse je govorilo v prid tega, da riba čuti magnetno polje. Zdaj je bilo treba odgovoriti še na vprašanje, s pomočjo katerega organa riba sprejema dražljaj.
Angleški učenjak Lisman (ki je prav tako uspel izzvati pogojne reflekse na magnetnem po’ju) je predpostavil, da ga ribe sprejemajo s pomočjo bočne linije. Sovjetski raziskovalci pa so na osnovi operacije, ki so jo opravili na ribah, prišli do zaključka, da te občutijo magnetno po-
s samimi možgani.
Isti raziskovalci so napravili poizkuse še z golobi ter ugotovili, da magnetno polje pri teh zavira pogojne reflekse, toda samo na svetlobo. Pomeni, da pri tem prihaja do določenih sprememb v možganih. Ali bi bilo moč ugotoviti, kaj se v možganih dogaja samo ob učinkovanju magnetnega polja?
Najbolj razširjen način neposrednega opazovanja funkcije možganov predstavlja registriranje njegovih bioootendaiov ali elek-trosnčsfe.lonrram (EEG) Za proučevanje EEG biologi najpogosteje uporabljajo z-jce. 'raziskovalci so torej najprej
vključili elektromagnet, med poloma katerega se ja nahajala plava za »ca. Na elektroencelogra-rou so sa pojavili blagi valovi in vretenasti trenetaji potenciala. Oni se niso javljali ob vsakokratni vključitvi elektromagneta, ker se nooolnbma da pojasniti. Ko človek stn-a zaznati slabo*, n zvok, se mut zdi, kot da bi se ta T-menoma čul in snet izgubljal Tako je tudi z reakcijo prt zajcu. Ko so eksperimentatorji po-v\'?’t občutljivost živali tako. da so, ji v kri vbrianU ko.f;in, je reakcija . na magnetno polje postiva. pogostejša.
Podobne spremembe so opazili tudi ob pril "ti električnega dražljaja srednjih možganov, kjer se os.redotočjno signali Čutov. Kaj pa, če magnetno polje morebiti ne učinkijje neposredno in mimo čukov ha možgane? Da bi to ugotovili, so raziskovalci < presekali vse živčne zvez« možganov s te!esqm. neto pa skušali s' pomočjo magnetnega polja učinkovati nan»e. Mn'Treni, ki niso i' •' U več zveze s čuti, pa so zdaj ua magnetno po'je revdrab pogosteje, hitre le in bolj intenzivno' kot sicer Potemtakem lahko mggnct; no nolje neposredno ilč.inkuje nanje.
Danes se je zanimanje za vprašanja biomagnetizma naglo in močno povečalo Doslej je bilo objavljenih okrog tristo del, ki so posvečena temu vprašanju, približno tretjina se jih je pojavila v teku zadnjih petih let Pred nami pa so odgovori na Še nerešena vprašanja: do kakšnih fi-zično-kemičnih procesov prihaja v našem organizmu pod vplivom magnetnega polja in, ali ne bo nekoč morda magnet postal celo instrument sodobne medicine?
S**'

te®



^jjjjg

Znana filmska igralca Jean Slnmons in Raf Vallone meti vajo komedije «Rich Liltle», ki pa v Ameriki ni bila sprejeta ugodno, a je kritika vendarle zelo pohvalila \allonejevo igro.
rašanje onesnaženih morij postaja vse bolj pereče
Milijoni turistov, ki odhajajo čez poletja na morje, da bi se tu prijetno osvežili in nakopali, se potem spet vračajo domov razočarani in nezadovoljni Na-metto da' bi Svoje počitnice ali c'o tast preži veli kar najbolj u-goaao, sc pritožujejo, da o Kakem kopanju, kot so si ga bili želeli, niti govora m bilo! Pred-vem zaradi tega, ker so morja vsa nesnažna in umazana, tft.ro da se človek ne more niti pošteno umiti v njih. kaj $ele da 01 se ‘tu sprostit in naplaval. - Krivdo za to nosi predvsem tist.m 30,10 ladij za prevajanje nafte, si danes sri/.ar.jo po vseh morjih sveta. Njihovi stroji se nahajajo na zadnjem koncu ladje in so se te brez. tovora ponovno vra ajc v svojo matično luko, se izpraznjeni prostor za nafto da b; iart: ja sploh lanko plula, mora napolniti z morsko vodo Na tisoče ton namaščene, in umazane vode pa pred pristaniščem ponovno steče v morje, ko je ladja dospela domov. K temu je trena pristaviti še kakih tri ali štiri tispe ladij, ki so bile potopljene v teku , druge svetovne vojne. Njihovo olje in gorivo sta seveda ostali v 1 njihovih trupih, dokler se ni zaključil proces njihovega razpadanja, nakar se je na tisoče litrov ogljikovodika razlilo po površini morja in splavalo po njem. Omeniti gre nadalje še kakih 15 tisoč trgovskih ladij, ki
lje tudi brez bočne linije, morda
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiniiimuinmHHiHm,,",,,,,,l,|H|H*mn"n,HH,mm,|HumniMHmM,,|mHmin,mHm,N,,m,l,H,,,,,M,,I,,,,,l',,1,,n,,l,,,,,l,ll,,,M,m,,,M
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Premagati boste morali svojo težnjo za lenarjenjem. Sprejmite iskreno ponudbo dobrega prijatelja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z vsemi močmi skušajte obvarovati svoj položaj pred napadi tekmecev. Ne za vračajte sreče, ki se vam ponuja DVOJČKA (Od 21.4. do 20.5.) Z diplomatičnostjo boste vendarle u-speli doseči svoj namen. Ne dovolite, da bi na vas vplivali pesimistični elementi,
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan ne bo prijeten, vendar boste z vztrajnostjo premagali nekatere resne težkoče. Spričo izzivanj, ohranite vselej kar se da mimo kri LEV (Od 23.7. do 22.8.) Oseben vapah vam zagotavlja ugled, kakrš-
nega doslej še niste imeli. Preden sprejmete neko dokončno odločitev, počakajte še nekoliko.
DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Ne sprejemajte' odgovornih nalog, preden se z njimi dobro ne seznanite« Odpočili se boste v družbi dobrih prijateljev.
TŽHTNICA (od 23,9. do 22.10.) NI Še nastopil trenutek, da bi lahko tvegali odkrit spopadi Pred 'prijatelji nikar ne prizadevajte občutljivosti drage osebe.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odslej bodo vaše odločitve usmer-
jali novi elementi. Pripravlja se vam zelo srečno obdobje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pazite se pred spopadi s svojimi predstojniki. Neko družinsko vprašanje se bo zaključilo po vaših želiah.
KOZOROG (Od 21.12. do 20 1.) Pobude vaših nasprotnikov vam bodo v stalno napoto. Odločilen trenutek za neko osebno pobudo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ukvarjajta se s preveč ambicioznimi načrti. Ne brigajte se za neobstoječa vprašanja, kljub napetosti, ki vas obkroža.
RlBI (od 20.2. do 20.3.) Morda hoste primorani sprejeti zelo ne-všečen ukrep. Postavite se po robu kritikam, ne da bi pri tem izgubili mimo kri.
plujejo po svetovnih morjih in iz-praznjujejo svoje stroje ter notranjost. Izračunano je bilo, da predstavljajo odpadki in umazanija, ki jih letno odvržejo v morje, lantastično število treh j milijonov ton. Te pretežno mastne snovi plavajo potem po morju, a morske struje in vetrovi jih odnašajo nato proti obalam vsega sveta. Ladijsko olje, razna maziva in mazut pa niso samo izvor umazanosti, marveč predstavljajo tudi nevarnost, ki je izredno resnega značaja. Francoski kencerolog dr Lucien Male je odkril, da so v ostrigah, bisernih in drugih školjkah, ki jih ljudje jedo, nahajajo večje- količine ben-zopirina, Ta strupena snov se ustvarja iz olja in maziv ladijskih strojev, ki pridejo v morje, nakar Jih vsrkujejo razni lupinarji in plankton, a z njimi razne druge morske živali in ribe.
Zanimivo je, da je italijanski profesor Allredo Paoletti v neapeljskih obalnih vodah odkril bacile tuberkuloze, difterije in tifusa V zadnjih desetih letih je nad sto Japoncev živčno obolelo, ker so jedli ostrige. Tifusna mrzlica pa je za prebivalstvo Tou-lona dolgo predstavljala pravcato šibo božjo. Vsa ta obolenja so se pojavila kot posledica onesnaženega morja.
Da bi se to preprečilo, so vmes posegle oblasti. Ze pred desetimi leti je pri sprejetju neke mednarodne konvencije v Londonu sodelovalo nad 20 dežel. S to konvencijo je bilo prepovedano, da bi se ogljikovodiki odmetavali v morje manj kot 90 km od obale. Nova konvencija iz 1. 1962 je to mejo pomaknila na 180 km. Velikim tovornim ladjam pa je sploh prepovedano, da bi odpadke odmetavale v morje. Te ukrepe je sprejelo nad 40 dežel. Na žalost pa nad 40 odstotkov ladij za prevoz nafte pluje pod zastavami Hondurasa, Nigerije in Paname, ki ne priznavajo nobenega mednarodnega predpisa s tem v zvezi. A tudi ladijski kapitani drugih dežel teh predpisov ne spoštujejo.
ter druge specialne skupine. Med njimi je bilo tudi nekaj italiia-nov, ki so bili v glavnem vključeni v prekomorske brigade. V bitki pri Kninu so se bojevali strnjeni v enotah III. prekomorske udarne brigade, v 5. bataljonu XI. dalmatinske udarne brigade, v artilerijski grupi VIII. u-darnega korpusa in v I. tankovski brigacji.
Enote VIII. korpusa so zadale Nemcem v bojih za osvoboditev obale znatne izgube in jih od Šibenika nagnale proti Kninu. Nemške enote je v njihovem u-miku proti Drnišu zlasti premikastila III. prekomorska ob pomoči I. gorskega artilerijskega diviziona na Konjevratih. Pri zasledovanju Nemcev so borci VI,Tl. korpusa 5. novembra 1944 že zavzeli več položajev zunanle obrambe Knina in povsem presekali sovražniku vse zveze naprej proti severu.
Nemci so svoj umik organizirali zelo načrtno. Enote VIII. korpusa je na urejenih položajih okoli Knina pričakala sveža 264. nemška divizija z deli 337. divizije, 944. artilerijskim polkom, raznimi mornariškimi enotami ter 501. in 502. četniškim korpusom. Tem sovražnikovim silam je uspelo do 10. novembra spet zavzeti izgubljene položaje in s pomočjo nemških sil v Bihaču ponovno vzpostavili zveze in promet na relaciji Bihač — Knin.
Knin je pomembno strateško vozlišče na tromeji Dalmacije, Like in Bosne. Bil je središče četniškega gibanja v Dalmaciji. Treba ga je bilo na vsak način zavzeti, ker je zapiral pot v Liko, ocenjen pa je bil tudi kot odskočna deska za nadaljnjo ofenzivo proti severu in zahodu. Zato je bilo odločeno, da ga je treba osvoboditi, tako da bi sovražnika obkolili in onesposobili za nadaljnje bojevanje.
Po zbranih podatkih so bile tedaj v Kninu znatne sovražne sile. Bile so to 264. nemška pehotna divizija, sestavljena iz 891., 892. in 893. pešpolka, iz 264. artilerijskega polka z dvema divizionoma, in iz drugih delov — skupaj okrog 3.400 vojakov in oficirjev; 373. nemška legionarska divizija, sestavljena iz 383. in 384. pešpolka, delov 2. diviziona 373. artilerijskega polka in dveh pionirskih čet — skupaj okrog 1890 vojakov in oficirjev. Od teh je bilo med vojaki okrog dve tretjini Nemcev, ena tretjina pa ustašev, ki jih je Pavelič ((poklonil# Hitlerju in so bili izurjeni v Nemčiji; nemške mornariške enote so obsegale 944. obalni artilerijski polk (HKA), dalje 540. mornariški divizion (MAA) in 501. inženirski bataljon — skupaj okrog 880 vojakov in oficirjev; četnikov Dinarske oblasti pod poveljstvom popa Djujiča je bilo okrog 2.300 v vojaških enotah, 2.00 pa oboroženih na svojih domovih; končno je bilo še okrog 80 ustašev enote NDH. Skupaj je bilo torej tedaj v Kninu okrog 10.000 sovražnih vojakov.
Svoje topništvo so Nemci razdelili na dve področji na jugu in zahodu. Južna skupina je bila postavljena v glavnem pri naseljih Konj, Podkonje in Jaramazi. Imela je 27 večjih topov, ne računajoč pehotne in protiletalske; vsi so bili postavljeni na devet položajev, odkoder so lahko obstreljevali južne dohode v Knin. Na zahodnem sektorju je bilo brez manjših pehotnih in protiletalskih 36 topov in havbic. Postavljeni so bili na dvanajst položajih ob komunikacijah od Knina do Iličev; branili naj bi dohode v Knin z zahoda in severa ter po potrebi pomagali južni formaciji.
VIII. korpus NOV je bil sestavljen iz 9., 19., 20. in 26. udarne divizije, iz tankovskega polbataljo-na I. tankovske brigade, iz inženirskega polbataljona in artilerijske grupe. Vse divizije so imele razen tega v svoji sestavi po baterijo štirih 47 mm protitankovskih topov, ki so jih nosile mule; 19. UD je imela še baterijo štirih gorskih topov 75 mm M. 15. 20. UD pa baterijo štirih havbic 100 mm M. 16. V dveh gorskih in dveh motoriziranih gorskih divizionih ter havbičnem motoriziranem divizionu je bilo 44 topov 75 mm M. 1, štirje protiletalski 20 mm, šest protitankovskih 57 mm, osem 100 mm havbic in dve 150 mm.
Področje okoli Knina je ponekod rahlo pogozden kras, značilen predvsem za Kninsko polje, ki je bijo tedaj zaradi deževja izredno močvirno in delno celo poplavljeno, kar je močno otekko-čalo vojne operacije posebno tankistom in topničarjem.
Sovražnik je imel medtem dovolj časa, da je uredil obrambo, maskiral položaje in podrobno pripravi! zlasti topniško obrambo.
(Nadaljevanje sletU)
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.8, najnižja 5.7, ob 19. uri 8 4; zračni tlak 1024.7 stanoviten, vlaga 84 odst,, nebo pooblačeno, megla, morje mirno, temperatura morja 13.9 stopinje.
Tržaški
nevnik
Danes, TOREK, 24.	novembra
Janez	
Sonce vzide ob 7.16 i	zatone ob
16,26 Dolžina dneva	9.10. Luna
vzide ob 21.32 in zatone ob 12.15	
Jutri, SREDA, 25.	novembra
Katarina	
MIREN IN DISCIPLINIRAN POTEK NEDELJSKIH IN VČERAJŠNJIH VOLITEV
Vseh pet okoliških občin ostalo v slovenskih in demokratičnih rokah
Na volitvah za pokrajino so nekoliko napredovale: KD, KPI, PSDI, PRI, LSS, PSIUP, najbolj pa PLI - Ostale stranke so nekoliko nazadovale ■ V Nabrežini možna večina LSS-KPIPSI - Na Repentabru zmagala LSS za dva glasova
Izidi pokrajinskih volitev
KD Maj	68.935	32,34
Nov.	69.266	33,19
KPI Maj	50.274	23,75
Nov.	48.186	23,90
PSDI Maj	16.393	7,68
Nov.	16.054	7,69
PRI Maj	3.968	1,86
Nov.	4.094	1.96
PLI Maj	20.703	9,71
Nov.	23.306	11,17
MSI Maj	25.168	11,81
Nov.	21.866	10,48
PSI Maj	12.431	5,83
Nov.	11.190	5,36
PSIUP Maj	2.597	1,22
Nov.	2.615	1,25
LSS Ma j	6.957	3 25
Nov.	7.000	3,35
IND. Maj	5.049	2,37
Nov.	4.310	2,06
UNE Nov.	797	0,38
Izidi občinskih volitev
Devin Nabrežina
Dem. lista
KD
PLI
PSI
PSDI
LSS
1168
1392 33.79% 6.32% 9.25% 4.53%
17 85%
261
382
187
738
Dvajset svetovalskih sedežev bo verjetno takole razporejenih: Dem. lista 6, KD 7, Lista slov. skupnosti 3, PSI 2, FSDI 1. PLI 1.
Dolina
pomeni, da Slovenci te občine kljub raznarodovalnim naseljem nismo izgubili.
V dolinski občini je ostalo stanje v glavnem nespremenjeno in bo občinska uprava skupno s PSI ostala v naprednih rokah. Pripominjamo, da se je v tej in nabrežinski občini prvič glasovalo po proporcionalnem sistemu.
Za občino Milje pa lahko o-stane napredna uprava v rokah svetovalcev ,izvoljenih na listah levice.
Nedeljske in včerajšnje volitve za izvolitev pokrajinskega sveta in občinskih svetov v Miljah, Dolini, Re-ptntabru, Zgoniku in Devinu-Na-brežini, so potekale v popolnem miru in redu.
Po končanih volitvah je bilo ugotovljeno, da je v celotni pokrajini glasovalo 92,32 odstotkov, in sicer 213.313 od 231.055 volilnih upravičencev v pokrajini. V tržaški občini je glasovalo 194.825 volivcev, ali 92,07 odst.; v devtnsko-nabrežinski občini 4359, ali 95.05 odstotka; v re-pentaborski občini 421, ali 91,92 odstotka; v MUjski občini 9239, ali 95,34 odstotka; v dolinski občini 3621, ali 95,34 odstotka, v zgoniški 848, ali 94 odstotkov volilnih upravičencev.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je v repentaborski občini glasovalo najmanj volivcev sorazmerno na število volilnih upravičencev, medtem ko sta dolinska in miljska občina zabeležili najvišji odstotek.
V nedeljo, prvi dan volitev, se Tržačanom ni mudilo na volišča, šele okrog 10. ure so začeli prihajati na volišča v velikem številu Ob koncu dneva so ugotovili, da je v nedeljo v celotni pokrajini glasovalo skupno 177 686 vciivcev ali 76,70 odstotka, v tržaški občini pa 161.653 ali 76,39 odstotki volilnih upravičencev.
Toda včeraj zjutraj je še velik del Tržačanov in okoličanov šel na volišča, tako da je bilo doseženo zadovoljivo število volivcev, ki so o-pravili svojo dolžnost do 14. ure, kar nam dokazujejo visoki odstotki - vseh občinah na Tržaškem.
Medtem ko so bili nižji predeli
Dsm. lista	1542
PSI	446
PSDI	138
LSS	773
KD	469
Dvajset svetovalskih	sedežev
bo baje takole razdeljenih: De-mokr. lista 10, LSS 5, KD 3, PSI 2.
Zgonik
Dem. lis>a 357 in 12 svetov.
Lista sl. sk. 238 in 3 svetov.
Kršč, dem. 61 in nobenega svetovalca
Repentabor
Dem. lista	159
LSS	161
Posamezni svetovaloi pa so dobili 57 glasov.
Po neuradnih podatkih bo LSS imela v občinskem svetu 12 svetovalcev, Dem. lista pa 3.
Milje
KPI
KD
FSDI
PSI
PLI
PRI
4345 ali 47.3% 2815 ali 30.5% 616 ali 6.66% 395 ali 4.27% 400 ali 4.32% 300 ali 3.24%
Po prvem pregledu volilnih izidov v tržaški pokrajinski svet lahko ugotovimo, da so v primerjavi z deželnimi volitvami v maju v odstotkih pridobile na glasovih sledeče stranke: krščanska demokracija 0,85 odstotka, KPI 0.15 odst., PSDI 0,01 odst., PRI 0,10 odst., PLI 1,46 odst., PSIUP 0,03 odst., LSS 0,09 odstotka. Nazadovale pa sp naslednje stranke: MSI, indipen-dentisti in PSI. Očitno je, da je liberalna stranka pobrala največ, glasov misinom, ki so prešli s tretjega na četrto mesto, liberalci pa so postali tretja stranka v pokrajini. Drugih velikih premikov ni bilo. Značilno je bilo za pokrajinske volitve, da je bilo v podeželskih občinah oddanih precej belih glasovnic, kot na primer v Zgoniku, Nabrežini in Dolini, kar kaže na določeno zmedo in neodločnost marsikaterega volivca. Vse omenjene ugotovitve se naslanjajo na odstotke ne pa na absolutna števila glasov.
Glede izidov občinskih volitev v petih podeželskih občinah pa je glavna ugotovitev, da so ostale v slovenskih oziroma naprednih rokah. Druga ugotovitev pa je pičla zmaga liste Slovenske skupnosti v repentaborski občini — za dva glasova! — nad Listo demokratične enot nosti, ki je imela doslej večino v občini
V devinsko-nabrežinski občini Pa je izid tak, da stranke dosedanje koalicije lahko ponovno sestavijo občinski odbor, saj majo skupno 11 svetovalcev, kar
tržaškega področja in Trst v nedeljo in včeraj v gosti megli je na Krasu sijalo sonce. To je seveda nekoliko vplivalo na potek volitev v dopoldanskih urah tudi na podeželju. Kjer je bila megla, se ni nikomur mudilo na volišče, razen redkih izjem. Tako je bil v nedeljo dopoldne odstotek udeležbe na volitvah znatno manjši kot na deželnih volitvah. Marsikdo je prišel na volišče od maše, drugi pa popoldne med 17. in 18. uro. Do 18. ure je v vseh podeželskih občinah volilo že več kot polovica volilnih upravičencev; razen v repentaborski občini, kjer so volivci prihajali na volišča pozneje. Povsod so volitve potekale redno in mirno brez zapletljajev.
V repentaborski in zgoniški občini so imeli za občinske volitve, kot smo podrobneje opisali v naši nedeljski številki, drugačne glasovnice kot v ostalih občinah, kjer velja pr oporcionalni sistem. Glasovnice za repentaborsko in zgoniško občino so take, da se ne zalepijo, ampak samo zvijejo. Tako se je dogajalo, da so nekateri volivci hoteli zalepiti glasovnico za občinski svet, pa se ni dalo, drugi pa niso zalepili glasovnice za pokrajinski svet, ki bi jo morali. Tako so se morali vrniti v kabino, da so zalepili to glasovnico. Nič hudega, le malo mrmranja in kakšna kletvica.
Na volišče v šoli med Mačkovlja-mi in Prebenegorn je okrog 13. ure prišel nov zakonski par, da odpravi svojo državljansko dolžnost. V nedeljo dopoldne sta se namreč poročila Evgen Bandi iz Prebenega in Miranda Purger iz Mačkovelj. Ko sta se po poroki malo okrepčala rn sprejela voščila sorodnikov in prijateljev, sta odšla na volišče, da sta bila potem bolj prosta Ko sta prišla na volišče v poročni obleki sta seveda vzbudila pozornost volilne komisije in drugih volivcev, ki so jim čestitali, fotograf pa je seveda tak dogodek spravil v svojo «škatlico». Najbolj zgodaj je na volišče verjetno prišel Silvester Planina, ki je čakal dobro uro, da so odprli volišče v Boljuncu. Starejši ljudje so prihajali na volišča okrog poldne pred kosilom, ali pa popoldne po kosilu, mlajši pa so šli na volitve ali prej, da so lahko potem iimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiMiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitifiii
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Tržaški občinski svet se bo sestal 30. novembra
Na dnevnem redu »o »poročila, vprašanja svetovalcev, interpelacije, odobritev sklepov občinskega odbora itd.
Včeraj opoldne se je sestal občinski odbor in sklenil, da se občinski svet sestane na rednem zasedanju v ponedeljek 30. novembra. Dnevni red vsebuje med drugim naslednje točke: sporočila žu-nana; vprašanja svetovalcev; odobritev sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor na podlagi pooblastil občinskega sveta v skladu s členom 140 besedila občinskega zakona; sporočilo o sklepih, ki jih je sprejel občinski odbor na podlagi zakonskega odloka od 30. 12.	1923; sporočila o prevzemu
sklepov Acegata; resolucije in interpelacije; kontrola nad sklepi, ki jih je sprejel upravni svet A-cegata.
Nadalje so na dnevnem redu i-menovanje predstavnika občine v pokrajinski konzorcij strokovnega šolstva; nadomestitev člana u-pravnega sveta Zavoda za ljudske hiše, ker je Faliero Pinguen-tini odstopil; imenovanje občinskega zastopnika v tržaški filan-tropični zvezi «La Previdenza«; imenovanje občinskih zastopnikov v upravni svet ustanove Scara-manga za leta 1965-69; proračun Acegata za leto 1964; uveljavljenje občinskih dodatnih davkov na državni zemljiški in hišni davek; prispevek za šolske kuhinje; preimenovanje nekaterih ulic; ustanovitev mladinske konzulte itd.
Nepojasnjeni vzroki hudega zdravstvenega stanja
Z rešilnim avtem RK so sinoči ob 20,30 prepeljali v splošno bolnišnico 33-letnega Bruna Zucca iz Istrske ulice 75. Zuccov primer je do sedaj še nepojasnjen, kajti zdravniki še niso ugotovili vzrokov njegovega hudega zdravstvenega stanja. Moškega so namreč sprejeli v I. zdravniški oddelek s pridržano prognozo.
Njegova žena Miranda Mejak, stara 30 let, je povedala, da je mož že dalj časa bolehal. Sinoči sta prišla skupaj domov nekaj pred 20. uro. Nenadoma mu je postalo slabo in ona je pohitela klicat zdravnika. Ko se je vrnila domov, je bil mož v skoraj nezavestnem stanju. Mejakova je na vsak način zagotovila, da mož ni nikoli omenil, da bi hotel napraviti samomor.
Avtomobilist v žensko
Trenutna negotovost 75-letne Giuseppine Gelassi vd. Guidi Iz Spodnje Magdalene 750 Je zmedla 20-letnega Stanislava Hotesa iz Ul. Costalunga 139, ki je Izgubil prisotnost duha ter trčil naravnost v že priletno žensko Gelassijeva je okoli 8.30 šla po Ul. Costalunga. Ko Je prišla do poslopja št. 115, je nenadoma prečkala cesto. V tistem trenutku ji je privozil naproti Hotes, ki je upravljal avto Fiat 500 C. šoferju se ni posrečilo zavreti svojega vozila ter je trčil v žensko. Takoj nato jo Je naložil na svoje vozilo ter jo odpeljal v splošno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili ponesrečenki razne poškodbe na levem delu obraza, na desni
roki ter na levem kolku. Sprejeli so jo v bolnišnico na opazovalni oddelek, kjer se bo morala zdraviti verjetno kakih sedem dni.
Starčka je podrl
Pri prečkanju ceste se Je sinoči okoli 21. ure precej hudo poškodoval 78-letni Federico Piedlmonte iz Ul. Revoltella 65. Ko je hotel prečkati Ul. Revoltella v bližini poslopja št. 72, ga je podrl na tla z vespo 19-lotni Silvestro Ozbich iz Ul. Revoltella 111. Pri padcu si je Piedlmonte zlomil levi gleženj ter se pobil po desni strani čela. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti okrog 50 dni.
Sinoči ob 17,50 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice Giuliano Pirjavec vd. Bevi-lacqua iz Ul. Udine 31. Pri sprejemu v bolnišnico je ženska povedala, da je včeraj okoli poldne padla po stopnicah domače hiše. Pri pregledu so ji zdravniki u-gotovili verjetna zloma na levi nogi v kolku
Neuradni izidi pokrajinskih volitev v okoliških občinah
Stranka	Devin-Nabrežina			Zgonik	Repentabor		Dolina		Milje	
	Pokr.	dežel.	pokr.	dežel.	pokr.	dežel.	pokr.	dežel.	pokr.	dežel.
KPI	1135	1199	362	388	123	154	1674	1794	4151	4378
PLI	209	145	4	11	8	8	31	24	373	298
KD	1335	1215	67	68	35	51	458	476	2683	2727
PSDI	214	168	13	18	9	5	128	81	621	609
FI	43	47	5	17	1	1	29	60	76	127
PRI	29	37	4	7	2	1	8	22	257	225
PSI	269	326	74	55	48	30	278	237	319	330
MSI	130	200	10	• 8	11	9	46	51	190	247
LSS	771	819	227	224	156	144	727	710	77	71
PSIUP	63	51	19	24	6	9	77	90	116	100
UNE	6	10	—	—	—	1	5	8	13	14
SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na
.SOVRETOV VEČER*
ki bo v ((Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 dSH6S
24. t. m. ob 20.30.
Izvajajo:
Božidar Borko, predsednik Društva književnih prevajalcev Slovenije
Mara Černe, igralka RTV Ljubljana
Dr. Franjo Smerdu, prevajalec
Silvester Škerlj, prevajalec
Dr. Kajetan Gantar, prevajalec
Ruda Ravnik, harfistka
šli po svojih opravkih, ali pozneje, ko so se vrnili domov.
Predsedniki in skrutinatorji so se lotili dela za pregledovanje glasovnic in štetje glasov, ko so se malo «razgibali», med prebivalstvom na podeželju pa je bilo največje zanimanje za izid občinskih volitev.
štetje glasov so najprej dokončali v nabrežinski in zgoniški občini, nato pa v dolinski in repentaborski.
Predstavniki gradbincev DZ pri vladnem komisarju
Sindikat gradbincev Delavske zbornice sporoča, da je vladni komisar dr. Mazza včeraj sprejel njegove predstavnike, ki jih je spremljal tajnik DZ dr. Novelli. Dr. Mazzi so predočili zaskrbljenost gradbincev glede težkega položaja v gradbeništvu. Predstavniki sindikata so opozorili dr. Maz-zo na to, da bi morali občina, pokrajina, tehnični urad, IACP in ISES pohiteti z raznimi javnimi deli, pri čemer bi morali odstraniti morebitne finančne in birokratske zapreke.
Vladni komisar je dejal, da že precej časa pritiska na vse javne ustanove, naj takoj pričnejo z deli, ki so v načrtu. Nadalje je zagotovil, da se stalno zanima za vprašanja, ki so mu jih nakazali sindikalni predstavniki ter da namerava v prihodnjih dneh sklicati predstavnike vseh javnih ustanov, ki so zainteresirane na teh vprašanjih, .tako da bodo proučili položaj.
Nalezljiva obolenja
V razdobju od 11. do 20. t.m. so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj:
davica 2, škrlatinka 43, tifoidna mrzlica 4 (eden izven občine), norice 8, osl8ovski kašelj 2, vnetje priušesne slinavke 13 (eden izven občine), rdečke 10, nalezljivo vnetje jeter 7 (tri izven občine), garje 3.
S Danes, 24. t. m. ob 19.30 bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 skupščina tržaških komunistov. Govoril bo sekre. tar federacije prof. Šema o temi ((Volitve 22.-23. novembra.).
Norveški pomorščak padel v ladijsko skladišče
Precej hudo se je včeraj zjutraj ponesrečil na ladji norveški pomorščak Per Alfhein, star 24 let. Mladeniča je odpeljal v bolnišnico z nekim zasebnim avtom predstavnik neke brodarske agencije, ki je povedal, da se je Alfhein ponesrečil včeraj zjutraj na ladji «Ram-ball», ki je privezana ob pomolu 61. Iz neznanih razlogov je pomorščak padel v skladišče ladje z višine 8 metrov. Pri padcu se je pobil po glavi ter utrpel lobanjsko travmo. Na nevrokirurškem oddelku se bo moral zdraviti okoli 10 dni.
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiniitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiHntiaai
DOLGA VRSTA PROMETNIH NESREČ
Motorist trčil v avtomobil in si polomil obe nogi
Nesreča se je zgodila v središču Nabrežine - Bazovc z motorjem v zid - Nesreča tržaških zakoncev med Postojno in Senožečami
Sinoči ob 19. uri so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 67-letnega Josipa Legišo iz Nabrežine—kamnolom 62/A, ki se je malo prej ponesrečil pri neki prometni nesreči. Legiša se je peljal okoli 17. ure s svojim mopedom NSU 48 od svojega doma proti središču vasi ter ie po nesreči trčil od zadaj v fiat 600 TS 68440, ki ga je upravljal 32-letni Giuseppe Poma iz Nabrežine 169. Ker je avtomobilist nenadoma zavrl svoje vozilo na desni strani cestišča, je motorist trči! od zadaj nanj ter padel na tla. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je Legiša zlomil desno koleno in verjetno levo nogo v kolku, če bo šlo vse po sreči bo ozdravel v 40 dneh.
Nekaj ur pozneje so prepeljaTT*v splošno bolnišnico 33-letnega Antona Kalca iz Bazovice 158, ki se je ponesrečil z motorjem v bližini kamnoloma «Cava pietra trlestina». Iz neznanih razlogov je Kalc zavozil v obcestni zid ter padel na tla. Pri padcu se je pobil po obrazu in po nosu. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK. Zdravniki so ugotovili, da Je dobil lažji pretres možganov ter da bo ozdravel v 10 dneh.
Včeraj okoli 18. ure Je prišlo na cestnem odseku med Postojno in Se nožečam; do prometne nesreče pri kateri ata m ponesrečila dva trža-
ška zakonca. Gre za 65-letnega Giu-seppa Porrinija in za njegovo ženo Anno Benedetti por. Porrini, ki je stara 59 let. Oba zakonca stanujeta v Ul. Martiri della libertš.
Ponesrečenca je pripeljal v Trst rešilni avto jugoslovanskega RK. Zvedelo se Je, da sta se zakonca peljala proti Trstu z avtom 1109 TS 32062. Baje je vozilo zaradi trenutne nepazljivosti šoferja zdrknilo s ceste ter trčilo v drevo. Obema ponesrečencema so zdravniški orga-nt nudili prvo pomoč že na jugoslovanskem ozemlju ter so pozneje poskrbeli za njun prevoz v Trst. Oba se bosta morala zdraviti na nevrokirurškem oddelku okoli 25 dni.
Na volilnem sedežu na Katinari-Lonjerju
Na volilnem sedežu v Dolini
UMitiiiiiiuiiuiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimmiiimmimiiiiiii
PREJELI SMO;
Pojasnila odbornika dr. Verze o sredstvih za gospodarske načrte
Pojasnilo se nanaša na članek, ki smo ga objavili 7. t. m. v zvezi z odbornikovim poročilom v občinskem svetu
Odbornik za finance tržaške občine nam je poslal naslednje pojasnilo:
«V zvezi s člankom, ki je izšel 7. novembra pod naslovom; Zakaj vladni komisariat ne izpolnjuje svojih obveznosti? (V resnici se ;e naslov glasil: «Za izvedbo 3-letne-ga finančnega načrta bo potrebnih nad 5 milijard posojil», medtem ko se odbornik v resnici sklicuje na nadnaslov, ki pa so mu ga tudi narobe prevedli, saj se ne glasi.- «Zakaj vladni komisariat«... itd., marveč: «Ker vladni komisariat ne izpolnjuje svojih obveznosti«, op. ur.) v katerem so navedene nekatere izjave podpisanega v občindkem svetu ob predložitvi proračuna za leto 1964 in se mi pripisujejo trditve, ki pačijo smisel in bistvo mojega poročila, se mi zdi potrebno pojasniti kot sledi:
1.	Vsote, nakazane v okviru gospodarskih načrtov za finančna leta 1961-62, 1962-63 in 1963-64 so se nanašale na dela, ki jih je nameravala občina uresničiti s tisto posebno obliko finansiranja in za katere je bilo treba izdelati izvršilne načrte. Gre torej za vsote, ki so na razpolago, za katere pa še niso določili oblike njih upore-be.
2.	Slo je torej za predlog, naj se zaprosi takoj vladni generalni komisar, da se omenjene vsote dajo na stran, s tem da se ohranijo med ostanki ter da se potem uporabijo za dela, ki so v teku, ali ki se bodo kmalu začela. To je bilo storjeno iz strahu, da ne bi teh ostankov črtali ali namenili za drugo uporabo zaradi ustanovitve dežele Furlanije - Julijske krajine.
3.	Ne gre torej za to, da ni vladni generalni komisar izpolnil obljub, marveč za ohranitev vsot, ki so na razpolago v okviru gospodarskih načrtov in ki naj se dodelijo v prid občinski upravi, za uresničenje javnih del znatne važ-
NAROCITE SE NA
»PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1965
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Tako boste prejemali list do konca leta zastonj in poleg tega ie. lepo slovensko knjigo.
Telefonirajte
štev. 37.338
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20
nosti.
Tudi kar zadeva triletni načrt in finansiranje v okviru gospodarskih načrtov, gre za zahtevo, ki bi jo morali postaviti v teku finančnih let 1965 in 1966.
S tem je pojasnjen pomen izjav odbornika za proračun na občinski seji dne 16. oktobra t.m. v njihovi točni obliki.
Čdbornik dr. Ugo Verza«.
• • •
Članek, ki smo ga objavili v našem časniku dne 7. t.m. in na katerega se sklicuje gornja izjava tržaškega občinskega odbornika dr. Uga Verze, v bistvu ne more ((spremeniti smislan ugotovitve odbornika: «Pri deželnem vladnem komisariatu so na razpolago v korist občine ostanki iz poslovnih let od 1960-61 do 1963-64 za skupno vsoto nad 1 milijardo lir za dela, ki jih je treba opraviti na račun gospodarskih načrtov. . .„
Motorist v delavca
Predvčerajšnjim zvečer se je po cesti, ki pelje iz Milj proti čampo-ram, peljal z vespo TS 33614 osemnajstletni dijak Pietro Anelli iz Ul. Fortunio 10. Iz neznanih razlogov je trčil v 58-letnega delavca Giovanni-ja Maura iz šentjernejske doline. Nesrečnega pešca so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom na desnem gležnju. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti tri tedne.
Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi v sredo, 25. t. m. ob 20.30 uri v društvenih prostorih glasbeno predavanje
o REDRIHU SMETANI
Predvajani bodo odlomki iz njegovih glasbenih del kot dopolnilo k skioptičnim slikam
Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva!
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
22. in 23. novembra 1964 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 16 oseb
UMRLI SO: 85-letni Silvio Polac-co, 51-letni Nazario Bonazza, 83-let-na Giulia Forti vd. Homann, 41-let-ni Celestino Giurgevich, 73-letna An tonia Kangler, 82-letna Maria Sko-caj vd. Fabian, 72-letni Luigi Mes-silese, 81-letni Lamberto Mauranto-nio, 81-letna Maria Mattiassi por. Rabusin, 26-letni Alberto Fabretti, 83-letni Giačomo Loss, 75-letni Giordano Cecchini, 82-letna Eugenia De-polii por. Fragiacomo, 71-letni Gio-vanni Perossa, 60-letna Ludmilla O-ta por. Cervarvi, 78-letna Aiida Kal-mann por. Pitacco.
Mali oglasi
PODI m pokrivala za pode, preproge in sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Moquette in Merakion, zastori, Cinz lavatex, prevleke iz plastike. A.R.P. ITALPLAST — Trg Ospedale št. *. Tel. »5-SH.
PRI MAGAZZINU FELICE — Tršt, Ulica Carducci 41, DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače. Jopiče in srajce najboljših vrst In znamk po najnižjih cenah.
PRI RINOTECNICA, Trst, Ulica Teatro Romano », DOBITE: pralne stroje CANDY, REX, INDESIT, ZOP-PAS ln CASTOR po najnižji ceni. Velika izbira PECI na plin, drva, kerozen. ŠTEDILNIKE, HLADILNIKE ln TELEVIZORJE najboljših znamk.
Različne štedilnike na drva ln premog, na plin in elektriko, različne peči, trajno goreče in na kerozen, pralne stroje in hladilnike znamke HEX in INDESIT, plačilo po dogovoru, tudi na obroke dobite PRI CARLU BRUSIM, Trst. Ul C Bat-tisti št. 20 Tel 20041
V SKLADIŠČU DOMENICA KO-ZULICA, Trst, Ul. Machiavelli 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDY in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuke (bun de), hlače itd.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za 3. predstavo Rossinijeve opere ((Viljem Tell« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah Dirigent Oliviero de Fabritiis, ki bo jutri ob 20.30 za red C v parterju in ložah ter za red B na galerijah in za prvo predstavo Bergove opere «Woszeck», ki bo v četrtek ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah.
Opero bo dirigiral Gianfranco Hi-voli, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Mario Basiola jr. (VVoszeck). Aldo Bottica, Angelo Mori, Maria Guggia, Angelo Nosotti, Teodoro Bo-vetta, Vito Susca, Glauco Scartini, Claudia Parada, Rosa Leghessa.
Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Giorgio Kirsohner, režija Giovanni Poli.
TEATRO STABILE
Od četrtka 26. do nedelje 29. nov. bo Filippo Crivelli predstavil Milly v svoji pevski predstavi:	((Odprla
knjiga našega petja, v kateri vsaka stran nudi nekaj lepega in plemenitega«.
Nazionale 16.00 «Baby doli la bam-bola viva« Denis VVilMams. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Arcobaleno 16.00 «11 finimondo« — Eastmancolo-r. Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «1 due seduttori« — Technicolor. Marlon Brando, David Niven.
Fenice 16.00 »Crisantemi per un de-litto« Alain Delon, Jane Fonda. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.30 «Deserto rosso« — Technicolor. Monica Vitti. Prepovedano mladini. Nagrajen v Benetkah.
Alabarda 16,30 «L’amore primitivo« Technicolor. Franchi-Ingrassia, Jan-ne Mansfield. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «La fontana
della vergine« Brigitta Pettersson. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Aurora 16.30 «Per un pugno di dol-lari«.
Cristallo 16.30 »Destino in agguato« Glenn Ford.
Capitol 15.30 «La settima alba« Technicolor. William Holden, Susan York.
Garibaldi 16.30 »Tentazionl proibite« Technicolor. Prepovedano mladini
Impero 16.30 «Ore rabate«.
Vittorio Venelo 16.00 «1 tre da A shya» Technicolor. Yul Brynner Richard VVidmark.
Moderno 16.30 Mario Marotta in Li na Astor v reviji «Follie nel mon do«. Na platnu #L’ira di Achille« Zadnji dan.
Astra 16.30 «Vento selvaggio«.
Astoria 16.30 «Le prigioniere dell'i sola del diavolo« Technicolor.
Abbazia 16.00 »Vento di terre lonta ne« Technicolor. Glenn Ford, Er nest Borgnine.
Ideale 16.00 «Le tentazioni (juotidia-ne« Alain Delon, Francoise Ar-
, nould. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Prosvetno društvo (Ivan Cankar«
priredi 8 decembra izlet v Bohinj in na Voge! (1923 m). Vpisnina 1800 lir. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih Ul. Montecchi 6 od 19. do 20. ure.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok, Eme Dekleva vd. Kukanja darujejo: družina dr. Franeta Tončiča 5000 lir za Dijaško Matico in 5000 lir za sklad Sergija Tončiča, Zofija Godina vd Primosi 5000 lir za Dijaško Matico, Roman smuč 2000 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujeta Breda in Rado Rauber 2000 lir za Dijaško Matico, dr. Sonja Mašera 10.000 lir za Dijaško Matico.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju sporoča, da Je razstava slovenske knjige odprta vsak dan od 17. do 19. ure do vključno petka 27. t.m. Vljudno vabljeni na ogled zanimive razstave.
SOŽALJA
Ob smrti matere dr. Angela Kukanje izrekajo sožalje:
SKGZ svojemu dolgoletnemu predsedniku in članu predsedstva;
Upravni svet, ravnateljstvo in vsi uslužbenci TRŽAŠKE KREDITNE BANKE svojemu predsedniku
ODBOR ZA ZGRADITEV KULTURNEGA DOMA V TRSTU svojemu podpredsedniku
UREDNIŠTVO IN UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA;
Predvčerajšnjim zvečer se Je 38-letni Silvij Makovec s Kontovela 38 peljal iz Opčin proti Banam. Ko je prišel do Bazoviške ceste, ga je neki avtomobilist oslepil s svojimi ža-l ometi. Zaradi tega Je Makovec Izgubil oblast nad vozilom ter se prekucnil. Pri padcu se je pobil po glavi. Takoj nato so ga prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdravit! okoli 20 dni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (23. 11. — 29 11.)
AlFAlabarda, Ul. dell’Istria 7; Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11; de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezla 2; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ulica Commerclale 26; Vielmettl, Trg della Borsa 12; Mlanl, Drevored Mira-mare 117.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (23. U. - 29 11.)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Viejmettl, Trg della Borsa 12; Mlanl Drevored Miramare 117.
Preminila Je naša draga mama
EMA DEKLEVA vdova KUKANJA
Včeraj je v 88. letu starosti utihnilo njeno zlato srce in so se umirile njene pridne roke.
Prijateljici dr. Sonji Mašerovi topla zahvala za njeno nesebično pomoč v njeni dolgi bolezni.
Pogreb bo danes ob 14.45 iz Ulice Cicerone 4.
ANGELO in VLADIMIR, sinova, PAVLA in HELA, snahi, vnuka in ostali sorodniki
Trst, 24. novembra 1964.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša nepozabna žena in mama
LJUDMILA HRVATIČ
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo ob 16. uri iz hiše žalosti v Boljuncu št. 16.
Žalujoči: soprog JOSIP, hčeri ADA in DIVNA z družino, sestra ROZALIJA in ostali sorodniki
Boljunec, 24. novembra 1964.
Po dolgem trpljenju je preminil
LAZAR KURET
Pogreb bo Jutri, 25. t. m. ob 15. uri iz domače hiše v Boljuncu.
žalostno vest sporočajo: žena LOJZA, sin ALDO z ženo NERINO, hči EDDA z možem LEOM CUSATELLIJEM in vnuk MAURIZIO ter ostalo sorodatvo.
Boljunec, 24. novembra 1964.
Z enega od tržaških volilnih sedežev
>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii«iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Na koprski bonifiki bodo gradili novi italijanski šolski center
Priprave za zimsko oskrbovanje cest - Posvetovanje o kulturni dejavnosti - Rekorden ulov izolskih ribičev
. Strokovnjaki so že določili loka- ] diii obveščevalno službo in bodo cijo za novi italijanski šolski center, koristniki cest obveščeni o stanju Ta center bi morali po prvotnih za-1 cest že v zgodnjih jutranjih urah.
hiislih zgraditi v samem mestu,-toda-. ker bi bilo to povezano zaradi rušenja večjega števila starih hiš z velikimi stroški, so se odločili za Eonifiko. Novi soiski center bodo Ogradili severozahodno od osnovne *°ie, ker so tara boljši pogoji za globinsko temeljenje hkrati pa bo bbjekt zavarovan tudi pred more-b tmmi poplavami, šolski center bo h-iel dve nadstropji in tri etaže, bor to najbolj ustreza ekonomična-£-'. gradnje.
ITa širšem posvetovanju o . tem vprašanju, ki je bilo na pobudo P Eflsednika koprske občine Dušana L-irb:ča, so sklenili, da bo idejni P: Oje rt izdelalo koprsko podjetje Jnvest-biro in ga do konca prihod-h.ega leta predložilo v odobritev skupščini. Koprska občinska skupina bo nadalje imenovala šestčlanski odbor, ki bo odgovoren za “rajanje del.
* * *
Cestno podjetje v Kopru je zaključilo vse priprave da bi bila letošnja zimska služba na cestah kar najuspešnejša. Med drugim so ustanovili nov operativni center v Ilirski Bistrici, kajti prav na tistem odseku je bilo v prejšnjih zimah največ nevšečnosti. Na novo so t.udi uredili nakladalni silos v Kozini, kar bo omogočalo uspešnejše posipavanje 6b poledicah. OelMna -»im-sko službo bodo vodili M. štirih operativnih centrov (Koper, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica). Boljke kot prejšnja leta bodo tudi vo-
Pri tem bo pomagala cestnemu podjetju prometna milica in cestna av-toservisna služba. Za posipavanje cest s soljo imajo pripravljenih o-krog 50 ton soli v operativnih centrih.
* * *
V Kopru so ustanovili medobčinsko komisijo za manjšinska vprašanja in za stike s tujino. Komisija bo posvetovalni organ, ki bo vskla-jcval prizadevanja občinskih komisij za manjšinska vprašanja Kopra, Izole in Pirana..za razširitev stikov z zamejstvom na političnem, kulturnem in športnem področju.
« » *
‘JV Koprp jč bilo te dni važno posvetovanje o kulturi' Osnovna ugotovitev je bila, da ima Primorska bogato kulturno prosvetno tradicijo, da pa je bilo v zadnjem času nekaj težav, predvsem zaradi pomanjkanja kadrov in zaradi pomanjkanja primernih objektov. Zato so priporočili občinskim skupščinam, naj začnejo z resno akcijo, da bi to področje imelo zagotovljen stalnejši vir dohodkov in ne samo priložnostne podpore. Pomembno je tudi priporočilo, naj se za problematiko zainteresira čim širši krog ljudi, ne pa dsvjft vse ,na.-j:ameh ljudi,.ki so.za ta vprašanja neposredno zadolžena . * » * ■
-že v -nekaj-dneh-bo znova-Vzpostavljen promet na cesti Pulj-Koper, ki je bil prekinjen zaradi poplav pri Porte Portone. Promet čez Mir-
no se bo odvijal preko začasnega
a»llltliiMi!iiiiiiiiiH„ iiitimiiiiitiiiim, umniitfini, iuiuu ihiiiiiiiiiiiihihiiiii iniiii, imim m, mm, um
SMRTNI EPILOG PROMETNE NESREČE PRI OREHU
Po enem tednu stalne nezavesti podlegla tudi druga žrtev
Pri nesreči je izgubil življenje Giordan Giur. gevich, sedaj pa še njegov bratranec Celestino
Predvčerajšnjim zjutraj je umrl na nevrokirurškem oddelku sploš-n® bolnišnice 41-letni težak Celestino Giurgevich z Reške ceste 24, se je hudo ponesrečil pri prometni nesreči, do katere je prišlo Pred več kot tednom dni pri Orehu. Kot je znano je prometna nesreča zahtevala takoj eno smrtno ' tedaj je izgubil življenje Gmrgevichev bratranec Giordano.
Bilo je okoli polnoči prejšnje nedelje, ko sta se sorodnika peljala z vespo od Oreha proti Tr-stu. v tistem trenutku je močno deževalo. Motorista sta se vračala z Jugoslovanskega področja v bliž-h > Istri, Do nesreče je prišit) v ~J!*ini gostilne Sartori, toda poli-?t)i se ni posrečilo, da bi našla ™gar koli. ki bi lahko pričal, ka-je prišlo do nje. Policijska prerekava je ugotovila, da je mqtorist, JJ* te unravljal vespo, trčil v ob-C-stno drevo in takoj nato sta oba nesrečna bratranca zletela z motorjem s ceste kaka dva metra Jtavzdol. Germano Giurgevich je Umrl pri priči, medtem ko je nje-s®* * * * v bratranec, ki je dobil hude Poškodbe, ostal živ. Mimoidoči so *m»lu potem slišali njegove klice h® pomoč. Celestina so takoj pre-Pfljall v bolnišnico, kjer pa se ni nikoli zavedel. Zaradi hudih poškodb je predvčerajšnjim zjutraj °kol; 4. ure izdihnil tudi on.
Kolesar podrl žensko in nato pobegnil
Ošstne gusarje se ne sreča samo med avtomobilisti. To je potrdil neznan kolesar, ki je pred-memjšnjim ponoči podrl na tla vs-letno Olgo Orel por. Skočir iz 'm Monte Cengio 8. Bilo je nekaj polnoč, ko je Skočirjeva ho-mia prečkati Ul. F. Severo v bli-,’nl stopnišča Ul. Galilei. Zenska J® malo prej prišla po stopnicah uo Ul. F. Severo, ki jo je hotela Prečkati. 2al pa je bila precej nezanesljiva na nogah. V tistem tre-hutku se je pripeljal mimo neki ■tolesar, ki jo je podrl na tla. Tatiji nato )e neznanec izginil brez ■[®du. Nekoliko poznele je prišel mirno neki moški, ki je našel žen-ležečo na tleh. Poklloal Je U8*užbence RK, ki so jo prepeljali
v bolnišnico. Pri padcu se je Skočirjeva pobila po čelu, obrazu in kOlehih. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno teden dni.'
Z motorjem v avto
Dva mlada prijatelja sta se predvčerajšnjim zvečer ponesrečila z motorjem v bližini Farnejev pri Miljah. Gre za 21-letnega Maria Rlccobona lz Ul. Valmaura 2 ter za 18-letnega Antonia Zubina iz Ul. Romagna 11. Nekaj po 19. uri sta se mladeniča peljala z motorjem skozi omenjeni kraj ter. sta nenadoma trčila v fiat 600 TS 55068, Oba motorista sta padla na tla, vendar sta se le lažje poškodovala, Nekoliko pozneje sta pri-, šla v ambulanto RK v Miljah, kjer so jima nudili prvo pomoč. Riccobon se je poškodoval med drugim po levi nogi.
mostu, medtem ko so projekt za no-‘ vi most že odobrili in bodo most zgradili prihodnje leto.
* * * *
Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Ilirski Bistrici je slavilo v nedeljo stoletnico svojega obstoja. Z delom so začeli leta 1864, ko je med prvimi v Sloveniji začela delovati bistriška Čitalnica. V njej se je odvijalo celotno kulturno prosvetno' in družabno življenje Ilirske Bistrice1 in okolice. Najtežja doba sa razvoj prosvetne miselnosti je bila pod fašizmom, ko so ukinili društvo in 'se je kulturno udejstvovanje odvijalo ilegalno
SIRI SE ODPOR PROTI ZASEGI KMEČKE ZEMLJE
Komisija za kmetijstvo pri trg. zbornici nasprotuje uveljavitvi zakona 167
Načelnik komisije dr. Marsano predlaga ponovno proučitev vprašanja, da preprečijo škodo vrtnarjem
Stalna komisija za kmetijstvo pri trgovinski zbornici je izrekla svoje nasprotovalno stališče uveljavitvi zakona 167 v občini Gorica. Sprejela ga je na zadnji seji v petek, ki jo je vodil njen predsednik dr. Marsano, priznani strokovnjak za kmetijska vprašanja in dolgoletni načelnik kmetijskega nadzorništva v goriški pokrajini.
Dr. Marsano je, odgovarjajoč na neko vprašanje Coltivatori di-retti o zazidalnih načrtih v Go-, rici, obsežno nakazal posledice tega ukrepa ter izrekel svojo solidarnost s prizadetimi kmeti. Njegovega mnenja so tudi vsi člani komisije.
Po temeljiti diskusiji je komisija odobrila priporočilo odbora trgovinske zbornice, naj se pristojnim oblastem svetuje, da znova proučijo vprašanje, ki je velikega pomena ne samo za kmetovalce, ampak tudi za vse mestno prebivalstvo,, ki bi mu naenkrat zmanjkala povrtnina, Komisija je nadalje pripravljena nuditi svoje sodelovanje pri iskanju pravičnejše rešitve tega vprašanja.
O ostalih točkah dnevnega reda te seje bomo poročali prihodnjič.
Obsojen zaradi krivde v prometni nesreči
Včeraj se je pred okrajnim sodiščem v Gorici' zaključila sodna obravnava proti 21-letnemu Gio-vanniju Duchi-Knezu iz. Ul, BaJ-lila 14 v Gorici, obdolženem, da je v prometni nesreči povzročil nenamerne poškodbe 34-letnemu Silvanu Merviču iz Ul. Cappella 52.. Nesreča se je pripetila 13. novembra na Trgu Pacassi; Po obtožnici še je DmjjL . z» avtom Fiat 600. Zaletel v Merviča in ga prevrnil z motorja. Odpeljali so ga' v bolnišnico,~KJEl "sči ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja y 50 dneh.
Na prvi obravnavi je Duca izjavil, da mu je motociklist nahitroma pripeljal pred vozilo in da se ni mogel ustaviti. Kar zadeva obdolžitve, da se je vozil po levi, je Duca dejal, da je bila desna stran zasedena z ustavljenimi avtomobili. Mervič pa je izjavil, da se je samo prepričal, če je prosta pot na njegovi dešni, in da vozila ni videl. Ker je sodnik želel na podlagi tlorisa ugotoviti potek trčenja, so razpravo odložili.
, Na včerajšnji razpravi je sodnik dr. Fabiani spoznal Duco za krivega ter ga pogojno obsodil na 40.000 lir globe, sodne stroške in plačilo ci-vilnih stroškov, ki jih je odvetnik civilne stranke zahteval v višini 300.000 lir. Zastopnik civilne stranke prok. Mu-nafo, zastopnik obtoženca prok. Mamolo.
Z avtom v obcestni kamen
Iz neznanih razlogov ie predvčerajšnjim Paolo Marin Iz D’An-nunziovega drevoreda 27 trčil v obcestni kamen. Bilo je okoli 13,-ure, ko se je Marin peljal s svojim fiatom 500 TS 66723 po Ul. Cantu. Nenadoma je vozilo zavilo popolnoma na desno ter trčilo z vso silo v obcestni kamen. Zaradi silovitega udarca se je kamen, ki Je napravljen iz železobetona, skrivil ter je zato predstavljal določeno nevarnost za druge avtomobiliste in 'motoriste. Poklicali so gasilce ki so ga naravnali. Marinov avto se je zelo poškodoval, toda šofer ni dobil pri trčenju niti ene praske.
Tatovi na podstrešju
Neznani tatovi so pred dnevi o-kradli 56-letno Terezo Semenich vd. Zucchiani iz Ul. P Leoni 4 Iz podstrešja so odnesli sliko slikarja Bal-larlnija (1,30 m krat 2 m), dve pečici za prepečenec, dva mešalca za sadje In album fotografij. Semeni-cheva je opazila, da so jo okradli v soboto popoldne. Takoj je odšla na, bližnji komisariat javne varnosti (ki je prav nasproti hiše, kjer stanuje) ter prijavila tatvino, škoda, ki Jo je utrpela znaša okoli 150.000 lir.
14 1 NO <■ lit»!*>.» PKOSlIli
Predvaja danes, 24. t. m. ob 192(1 uri zrlo leni film:
IL SORPASSO
(PREHITEVANJE)
Igrajo: VITTORIO GASSMAN in CATHERINE SPAAK
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
Nezgoda v kuhinji
Sinoči nekaj pred 20. uro so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 28-letno Rosino Leggiadri iz Gorice, Ul. Carnia 13. Zdravniki BO ugotovili, da si je žena povzročila opekline druge stopnje na treh prstih leve roke. Nudili so ji prvo pomoč, okrevala bo v 15 dneh. Žena je povedala, da je malo prej imela opravka doma v kuhinji okrog štedilnika na katerem je bil lonec z vrelim oljem. Ker se je olje vnelo je skušala ogenj pogasiti in se pri tem o-pekia.
Vpisovanje v vrtec v Podgori
Včeraj se je začelo v Podgori vpisovanje otrok v siovenski otroški vrtec. Tisti starši, ki imajo otroke v starosti od 3 do 6 let, pa jih še niso vpisali, naj to storijo še danes.
Inž. Rigonat obiskal podjetje v Romansu
Predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat je v družbi pokrajinskega veterinarja dr. Germinettija obiskal industrijski obrat Fratelli Morgante v Romansu. Sprejeli so jih konzorcialni živinozdravnik dr. Vida in lastniki obrata, ki so podrobno prikazali inž. Rigonatu proizvajalni postopek številnih izdelkov. Posebna zanimanje je VK'PJ1-dila izpopolnjenost naprav, kakor tudi prizadevnost .lastnikov, ki z ljubeznijo in znanjem uveljavljajo tradicionalne kakor tudi nove proizvajalne oblike. Dr, Germinetti je opisal novo tehniko za proizvajanje globoko zmrznjenih hranil, jo katerih je tisk obsežno poročal Ob mednarodni razstavi prehrane, ki je bila pretekle dni v Parizu. Na tem področju je obrat Morgante na prvem mestu, kar so gostje mogli z zadovoljstvom ugotoviti. Zaradi velikih koristi, ki jih nudi kmetijstvu in industriji naše pokrajine, prav tako pa tudi zaradi podpore gospodarstvu, zdravju in uslugi okusu potrošnikov, je inž. Rigonat obljubil vso podporo trgovinske zbornice, da se premagajo birokratske težave, ki še ovirajo tovrstna industrijska podjetja.
se je občinska uprava odločila za | ves teden, vendar ga ni bilo do-izbiro rezidencialnih področij. Ob- volj za smučanje.
činska uprava jih namreč ni vprašala za nasvet, kaj šele da bi jim poverila izdelavo načrta. Zaradi tega niso samo jezni, ampak tudi užaljeni, ker jih ne upoštevajo v zadostni meri. Tudi ko je šlo za izdelavo urbanističnega načrta, so naše strokovnjake potisnili ob stran.
Tudi v hotelu Poldanovec so se pripravili na novo sezono in nekako generalno izkušnjo so imeli prejšnjo nedeljo, ko je martinovanje SPD iz Gorice privabilo tja okrog 200 gostov. Ravnatelj hotela nam je povedal, da so dobili v pomoč še štiri natakarje, ki so poleti zaposleni ob morju in tudi drugače da se bo postrežba letos izboljšala ter gostom zlasti za kosilo ne bo treba čakati. V takem primeru se bo tudi število smučarjev iz Gorice in Trsta še povečalo, zlasti sedaj, ko je urejen tudi dober del ceste.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
ŠIRI SE PODROČJE OBMEJNEGA SODELOVANJA
Uredniki «Iniziative isontine» na pogovorih v Novi Gorici
S predsednikom dr. Štrukljem so govorili o vprašanjih
skupnega interesa - Ta teden še dva sestanka
■
Predstavniki' revije ,«iniziativa | nižiativa isontina*, da svoje čita-isontina* so bili v soboto popol- ' telje čimbolj seznani s sosednimi
dne v Novi Gorici, kjer so se pogovarjali s predsednikom dr. Jožkom Štrukljem, podpredsednikom Dimitrijem Furlanom in gospodarskim predstavnikom Viktorjem Cotičem. Revijo so zastopali direktor De Simone, urednik Celso Makor in podpredsednik središča za proučevanje družbenih, gospodarskih in kulturnih vprašanj • Rizzatti* Renato Tubaro
Med tri ure trajajočim razgovorom so predstavniki občine Nova Gorica seznanili goste z upravnimi in gospodarskimi vprašanji. Diskusija je zajela skupna vpra sanja kot so izbira trase za avtomobilsko cesto ter kulturno sodelovanje med obema sosednima področjema, o katerem so izmenjali prve misli ravno na otvoritvi Makučeve razstave v Novi Gorici. Obisk v Novi Gorici spada v okvir prizadevanj revije «1-
Priprave na Lokvah za zimsko sezono
Na Lokvah se pripravljajo na novo zimsko sezono, ko bodo smučišča zaživela zlasti ob nedeljah s številnimi smučarji. Prvi sneg je sicer zapadel že v začetku tega meseca, in se je ponekod obdržal
OB SESTANKU V KRMINU
Zadružna vinska klet v Brdih zaščiti koristi vinogradnikov
naj
Zamisel je treba izvesti z in na osnovi demokratične
državno podporo upravne ureditve
V nedeljo ob 10. uri je bilo na I vodenj, sta lepo zapeli nekaj pes-županstvu v Krminu zoorovanje1 mi ob spremljavi godcev.
Nezadovoljstvo
gradbenikov
z izbiro rezidencialnih con
Ne samo kmetje in stranke ter organizacije, tudi arhitekti in inženirji iz Gorice so nezadovoljni z uveljavitvijo zakona 3,67 kakor si jo zamišlja goriška občinska uprava. Za kmetovalce in stranke je znano, zakaj nasprotujejo izvajanju zakona. O nasprotovalnih razlogih arhitektov in inženirjev vemo nekoliko manj, zato pa je tudi njihovo nezadovoljstvo eden izmed dokazov, ki potrjujejo upravičenost prizivov.
Arhitekti in inženirji so nezadovoljni predvsem z načinom, kako
IIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllltIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIItllllllllllimitllllllllllMIlillllMIIIIII
VESTI IZ PEVME
Ob£ina naj poskrbi za izvedbo javnih del
O nekaterih najnujnejših so razpravljali vaščani oh martinovanju na Vinčiču
Naša vas ima celo vrsto proble- Oslavje, poleg domačinov, ki Jo
mov, za katere bi se morala občin, ska uprava v Gorici v večji meri pobrigati za njihovo rešitev. O teh problemih so, se vaščani pogovorili tudi ob priliki martinovanja, ki so ga organizirali pri Vinčiču prejšnji teden. Ob tradicionalni ajdovi polenti z zajci in z novo vinsko kapljico so se zadržali ves večer ter vkljub veselemu razpoloženju, kakor se spodobi za tako priliko, obravnavali tudi resne krajevne probleme.
Tako so Vinčani grajali skrajno slabo stanje bližnjice za na Oslavje, ki je zlasti v njenem prvem spodnjem delu tako razrita od vode in ravne navlake, da gredo ljudje po njej le v skrajni sili. Ce bi bila »a pol popravljena in bi jo redno vzdrževali, bi jo v mnogo večji meri uporabljali tudi ne-neijski izletniki, ki hodijo peš na
potrebujejo vsak dan za svoje potrebe. Tudi glede poulične razsvetljave smo še vedno pri starih in na redko postavljenih svetilkah, čeprav nam že več časa obljubljajo boljšo neonsko razsvetljavo. Isto velja za kanalizacijo ob glavni cesti, kjer je treba še marsikaj urediti, da bo vožnja s številnimi avtomobili m drugimi vozili po njej brez nevarnosti. Se vedno je odprti) tudi vprašanje vaškega pokopališča, Govori se o ureditvi novega pokopališča, za katero pa še vedno ni točno določena ubikacija in med tem se zanemarja tudi staro pokopališče
Vaščani so za ta vprašanja zainteresirali. tud: svojega občinskega svetovalca, ki Je obljubil, da bo o teh in drugih problemih govoril s pristojnimi organi občinske uprave in zahteval več konkretnih ukrepov za njihovo rešitev.
predstavnikov oblasti in strokovnjakov, na katerem so razpravljali o problemu gradnje zadružne kleti za briško področje. K udeležbi so bili povabljeni predsednik in ravnatelj trgovinske zbornice, pokrajinski kmetijski nadzornik, župani iz Gorice in vseh drugih briških občin, med katerimi tudi župan iz Števerjana, dalje predstavniki neposrednih obdelovalcev, Julijskih posestnikov, Kmečke zveze iz Gorice ter številne druge osebnosti.
O vprašanju gradnje zadružne kleti za briško področje se je že večkrat razpravljalo in je načel to vprašanje že prejšnji načelnik kmetijskega nadzorništva dr. Marsano. Tudi na eni zadnjih sej občinskega sveta v Krminu so sprožili to vprašanje predstavniki levičarskih strank in pozneje je obravnavala posebna delegacija kmetov to vprašanje z županom dr. Godeasom, da bi dosegli za vinogradnike pravično odkupno ceno za njihov pridelek. župan je takrat pokazal zanimanje za to vprašanje in priznal njegovo upravičenost in utemeljenost.
Letos so briški vinogradniki prišli še bolj do prepričanja, da lahko edino s konkretnimi ukrepi učinkovito zaščitijo svoje koristi, predvsem za dosego pravičnih cen za svoje pridelke. Eden osnovnih ukrepov v tej smeri je prav gradnja zadružne kleti, ki naj bi odkupovala grozdje in poskrbela za njegovo vinifikacijo in za prodajo vina. Tako klet bi zgradili z državnim prispevkom in s posojilom po ugodnih obrestih ter bi se nedvomno izplačala. Kleti so sedaj polne dobrega letošnjega vina, lanski pridelek pa ne gre v promet, ker je bil nekoliko slabše kakovosti. Pa tudi za letošnji pridelek ponujajo trgovci le zelo nizke cene ter skušajo izrabiti nepovezanost in neorganiziranost vinogradnikov v svoj prid. Tako so bili primeri, ko so morali prodati vino za žganjekuho po 25 lir za liter, kar se je zgodilo pred nedavnim v Gradiški. Osmice so lahko tudi le v najmanjši meri olajšale vinsko krizo, tudi ker jih je bilo preveč in vse naenkrat.
Čeprav priznava velika večina vinogradnikov potrebo take kooperacije na področju vinogradništva, pa obstajajo razni pomisleki in nasprotja med raznimi področji. Tako se vinogradniki iz goriške in števerjanske občine obotavljajo sodelovati na tem področju z onimi iz ravnine, ker bi mešanje briških vin z ravninskimi nedvomno slabo vplivalo na njihovo kakovost. Tudi bi bilo treba uvesti sortiranje grozdja in to že pri urejanju novih vinogradov ter pri pomlajevanju starih. Važno je tudi vprašanje, kdo bo tako zadružno klet vodil in kdo odločal o njenem delovanju. Poleg teh je še cela vrsta drugih vprašanj, ki jih bo treba s tem v zvezi rešiti.
Na sestanku v Krminu so se lotili reševanja teh in drugih problemov, kar je nujno potrebno, če se hoče spraviti zadevo z mrtve točke in odstraniti vrsto več ali manj utemeljenih pomislekov, ki še obstajajo med prizadetimi vinogradniki.
«Nomadi» igrali na plesu v Sovodnjah
Plesna zaDava v Sovodnjah, ki so Jo priredili domači športniki in prosvetarji preteklo nedeljo zvečer v domači prosvetni dvoranici, je nad vse pričakovanje dobro uspela. Zabavni ansambel «Nomadi», ki ga vodi Vojko Cotič, se je dobro izkazal ter žel splošno pohvalo. Tu. di obe pevki, Nataša Pavlinova iz Gorice in Nevenka Petejan iz So-
Veselo razpoloženje se je kmalu razvilo med številnim občinstvom, med katerim so bili stari in mladi. Za dobro počutje je poskrbel tudi dobro založen bufet, ki je bil vedno dobro obiskan.
Ni izključeno, da bodo pripravili še nekaj takšnih večerov, ker se mladina rada zabava, «Nomadi» pa si na takšen način «utrjujejo kosti.« Njihovi igralci so že zelo izvežbani, opremljeni so tudi z dobrimi aparaturami, tako da je njihovo igranje kar na višini. S pridnostjo, ki so jo že doslej pokazali, si bodo prav gotovo priborili prostor med ansambli naše zabavne glasbe ter na takšen način popestrili to dejavnost, ki je zaživela Sele zadnje leto. Zaželeno bi bilo, da bi se obstoječf ansambli čim bolj izpopolnili in da bi ob njih nastali še drugi, tako da bi tudi slovenska manjšina na tem področju hodila vštric z italijansko veči-
no, ki ima tudi na Goriškem precej zabavnih ansamblov dokaj dobrih kvalitet. Seveda pa morajo gojiti slovensko popevko na podlagi vseh dosedanjih izkušenj.
Danes ponovno srečanje Crvena zvczda-^Goriziana*
Danes zvečei z začetkom ob 20.30 bo v dvorani UGG v Gorici povratno košarkarsko srečanje med Crveno zvezdo iz Beograda in goriško košarkarsko ekipo «Go-Tiziana*.
Prvo srečanje med obema ekipama je bilo v nedeljo zvečer v veliki dvorani UGG. Zmagali so gostje iz Beogrgdp, čeprav- so sko-ro ves čas vodili* domačini z razliko do 14 košev. Končni rezultat je bil 70:69 za Crveno zvezdo. Zato vlada za povratno tekmo med športniki veliko zanimanje.
kraji, zlasti s Koroško in Slovenijo, kar naj predstavlja obenem tudi podlago za sodelovanje teh krajev na najrazličnejših stičnih področjih.
Nadalje smo zvedeli, da bosta v tem tednu dva sestanka predstavnikov oblasti in strokovnjakov. Oba 'bosta proti koncu tega tedna: na enem bodo predstavniki Slovenije in Goriške govorili o vprašanju izgradnje avtomobilske ceste Palmanova-Gorica-Ljub-ljana, na drugem pa se bodo občinski zastopniki Gorice in Nove Gorice razgovarjali o vprašanjih, ki zadevajo skupne interese obeh sosednih mest.
* * •
Predsednik goriške trgovinske zbornice inž. Rigonat je sprejel včeraj zjutraj predsednika gospodarske zbornice iz Kopra Lesjaka, ki ga je spremljal tajnik oddelki za zunanjo' trgovino Santin. Jugoslovanska gospodarska funkcionarja sta se prej sestala z voditelji videmske trgovinske zbornice in si obetata navezati stike tudi s tržaškimi gospodarstveniki.
Prišlo je tudi do predloga, da bi začeli intenzivno sodelovati tudi na industrijskem področju i stiki med italijanskimi in jugoslovanskimi predstavniku Doslej se je sodelovanje omejevalo na trgovinski sektor.
Klub «Simon Gregorčič*
VEČERI OB SREDAH
Jutri, 25. nov. ob 20.30 bo v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13 predavanje o znanem goriškem slovenskem politiku Andreju Gabrščku, ki se je udejstvoval pred prvo svetovno vojno Predaval bo
BRANKO MARUŠIČ asistent na ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja.
Ob tej priliki bo v klubu razstava slovenskih časopisov knjig, tiskanih v Gorici pred prvo svetovno vojno. Omogočili sta jo Državna knjižnica v Gorici in Slovenska študijska knjižnica v Trstu.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8 stopinj ob 12.40, najnižjo 0,2 stopinje pod ničlo oh 2.50, povprečne dnevne vlage je bilo 98 odstotkov.
iiiiiiiiiiiiiiiimn...... ..■•>«'......i.ii»..i.nm....imm,.i.i.i.m.i.,.,,.,
OB PRAZNIKU KRVODAJALCEV
Skoro 700 članov združenja prispevalo v dveh letih 800 litrov krvi
Med odlikovanimi člani je tudi mnogo Slovencev . Na. črti za deželno združenje in za nabavo emobusa
Ob precej številni udeležbi članov in prijateljev ter ob prisotnosti predstavnikov krajevnih o-blasti so v veliki dvorani civilne bolnišnice v Gorici v nedeljo dopoldne proslavili četrti «dan krvodajalca)). Med prisotnimi naj o-menimo podprefekta dr. Paliseja, občinskega odbornika dr. Scarana, kvestorja dr. Guido, pokrajinskega zdravnika dr. Montagno itd.
V odsotnosti predsednika Združenja goriških krvodajalcev je zbrane pozdravil podpredsednik dr. Beviglia, ki je poudaril koristno delo krvodajalcev. Dr. Monta-gna je nato govoril o stalnem naraščanju članov te organizacije, ki ima podružnici tudi v gradiški in Krminu. Ob tej priliki se'je zahvalil tudi vodstvu bolnišnice za izkazano pomoč. Poudarili so tudi vse delo in zasluge organizacije, ki obstaja pet let ter šteje sedaj skoraj 700 članov, ki so samo
v zadnjih dveh letih prispevali v krvno banko okrog 800 litrov krvi. Ta prispevek je vedno bolj aktualen za reševanje ljudi, ki potrebujejo transfuzijo krvi in to ne samo pri raznih boleznih, ampak tudi zaradi vedno pogostejših prometnih nezgod s hudo ranjenimi.
Po govorih je sledilo odlikovanje najbolj zaslužnih članov. Častno diplomo in srebrno kolajno je prejel Emilio Tami, ki je že 54-krat dal svoj krvni prispevek. Enako diplomo in bronasto kolajno pa je prejelo še sedem krvodajalcev, ki so dali od 25 do 31-krat svojo kri v krvno banko. Diplomo za zasluge so podelili tudi poveljstvu XIII. bataljona karabinjerjev, goriški kvesturi in goriškemu županstvu. Častno diplomo je prejela še cela vrsta krvodajalcev, ki so dali svoj prispevek od 10 do 18-krat. Med njimi je tudi precej Slovencev. Naj omenimo nekatera njihova imena:
Klavdij Ožbot, Ladislav Golob. Gino Mozetič, Cvetko Sfiligoj, Benjamin Gorenjšček, Alojz Perso-lja, Lucijan Sturm, Marko Kosič, Manj Kuzmin, Renato Peric. Rajmond Jakin, Anton Klanjšček, Roman Sošol, Franc Penko itd.
Za bližnjo bodočnost imajo dajalci krvi v načrtu ustanovitev deželne Zveze krvodajalcev in če
bodo dobili dovolj potrebnih prispevkov, tudi nakup« Emobusa, avtobusa za potrebe krvodajalcev, s katerim bodo lahko obiskali tudi podeželske kraje v svoji plemeniti akciji.
Vprašanje svetovalcev KP1
Komunistična občinska svetovalca dr. Battello in Chiarion sta poslala županu'in pristojnemu odborniku vprašanje, če ne smatra za potrebno, da posveti eno izmed prihodnjih sej občinskega sveta vprašanju municipalizacije mestnega avtobusnega prometa. Svetovalca ju opozarjata, da so potekli trije od šestih mesecev, po katerih naj bi se poobčinila mestna prevozna služba, ki je bila začasno «na račun* izročena v upravo družbi Ribi z najemom avtobusov in plačilom 10 odst. nagrade. Po treh mesecih bi se že mogli videti rezultati tega načina vodenja službe, občinski svetovalci pa bi se seznanili z njo, da bi poznejša odločitev ne bila samo formalnega značaja.
Iz goriške bolnišnice
V nedeljo zvečei nekaj pred 21. uro je I. Čampa, ki stanuje v Go-rici, Ul. sv. Gabrijela 30, peljal s svojim avtom po Ul. Cpronini, kjer je opazil na tleh in v neza vesti nekega človeka. Naložil ga je na avto in odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so ugotovili da gre za 42-letnega Maria Spangherja iz Gorice, ki stanuje v kazermetah na Svetogorski cesti. Ugotovili so mu udarec in rano na lasišču, pretres možgane-' in udarec na levem licu lei ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Spangher se je poškodoval, ko je padel s kolesa.
Včeraj dopoldne ob 10. uri so poklicali avto Zelenega križa v Podgoro, kjer se je pri delu v tekstilni tovarni ponesrečila 42-letna Olga Favero iz Gorice, Ul. Cardueci 5- Odpeljali so jo v bol nišnico, kjer so ji ugotovili udarec na levih rebrih, ter poškodbe na levi rami in desni nogi. Pridržali so jo za 15 dni na zdravljenju. Faverova je dobila navedene poškodbe, ko se Je zvrnila
nanjo skladovnica blaga v oddelku za barvanje.
Prejšnji dan dopoldne je 31-let-ni Stanko Konjedic, ki stanuje v Gorici, Ul. Rabatta 18, cepil doma drva za peč. Ko je razseka-val neki zabojček, pa se je z žebljem ranil na kazalcu desne roke. Ta je začel zatekati in mož je včeraj dopoldne prišel po pomoč v bolnišnico, ki jo je tudi dobil s prognozo okrevanja v 7 dneh
Ko je včeraj okrog poldne pometala stopnice na domu, je padla 54-letna Celestina Visintin iz Martinščine, Ul. Zona Sacra 3. Domači so jo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji ugotovili večjo rano ha čelu in močan u-darec na prsnem košu z verjet nim zlomom reber. Pridržali so jo za 25 dni na zdravljenju.
Okrog 18.45 pa so pripeljali v bolnišnico 34-ietnega kmeta Giu-seppa Pelosa iz Fratte pri Romansu, ki je popoldne padel v Fratti s kolesom ter si pri tem spahnil desno roko v ramenu ter "erjet-no tudi nalomil kost. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju.
VERDI. 16.30: «Tre per una rapi-na», B. Steel in C. Doermer, a-meriški črnobeli film, zadnja predstava ob 22
CORSO. 17.00: «L’amore primitivci«, J Mansfield, F Franchi in C. Ingrassia, italijanski čmobeii film, mladini pod 18 letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 22. uri.
MODERNISSIMO. ib.00:	«L'idea
fissa«, E. R. Drago in S. Kosci-na, italijanski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan
VITTORIA. 17.00: «La bibbia e la pištola«, W. Brennan in L. Pat-te- ameriški črnobeli film, zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 16.30: «Un Napoletano d'America», L. Sandrews in S. Solar, italijanski črnobeli film, zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, telefon 21-34,
LESTVICA
IZIDI
Milan
Inter
10
70
8 2 0 5 4 1
22
IX
•Atalanta—Catania	0-0	Juventus	10	5 3 2	10	5	13
•Bologna—Inter	0-0	Torino	10	4 4 2	12	9	12
•Foggia—Vicenza	1-0	Fiorentina	10	5 2 3	13	14	12
•Lazio—Cagliari	1-0	Roma	10	3 5 2	13	10	11
• Mantova—Roma	0-0	Catania	10	4 3 3	14	13	11
•Milan—Fiorentina	2-0	Atalanta	10	3 5 2	6	5	11
Juventus-*Torino	3-0	Vicenza	10	4 2 4	11	12	10
•Varese—Messina	1-0	Varese	JO	3 4 3	11	12	10
•Genoa—Sampdoria	2-1	Sampdoria	10	4 2 4	8	9	10
Prihodnje tekme (29. t.m.)	Foggia	10	3	4 3	5	7	10
Atalanta - Messina; Catania -	Bologna	10	3	3 4	10	7	9
Varese; Fiorentina - Cagliari;	I.azio	10	2	3 5	9	12	7
Foggia - Milan; Inter - LB Vicen-	Genoa	10	2	3 5	7	12	7
za; Juventus • Lazlo; Mantova -	Cagliari	10	1	4 5	7	12	6
Bologna; Roma • Genoa; Sampdo- Messina 10 226	5 13	6
rla - Torino.	Mantova	10	0	3 7	2	13	3
V REPUBLIŠKEM FINALU ZA NOGOMETNI POKAL SFRJ
Kladivar 3 Olimpija 2
LJUBLJANA, 23. — V republiškem finalu za nogometni pokal Jugoslavije je celjski kladivar premagal ljubljansko Olimpijo 3:2 (0:2). V prvem polčasu so Ljubljančani prevladovali na igrišču in so že vodili 2:0. V drugem delu tekme pa so jih Celjani popolnoma nadkri-lili in jih po ostri borbi prisilili na predajo.
V PRIJATELJSKI TEKMI V BEOGRADU
Neodločeno 1:1 f/; 7) Včeraj samo prekinjene
med Jugoslavijo in SZ partl,?l 1	!I‘ 1°a
ŠAHOVSKA OLIMPIADA V TEL AVIVU
.............................................MHI.I.I.............,i.ilil.iiiiiiini.i.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i>i1ii,*ii,Bii,Bi>iiiiii.ii,i,iiiii1,iii*iii|i*i,|ii,iiii',,,,i>l',,l,,*,,,,,,,l,,,,,,,,,,,,,,,,,ll,,,i........................................................................I.ii"""ntnni"""""i...............................mu.nni.nuni..........................................
JUGOSLAVIJA: škorič, Durkovič, Jusufi, Belin, Vasovič, Miiladinovič, Kobeščak (Cebinac), Zambata, Melič, Galic Sko-blar.
SZ: Jašin, Rjomin, Šesterjev, Ponomarov, Voronin, Šusti-kov, Matvejev (Cislenko), Serebrjanikov, Sučinava, Metreveli, Meša.
Tekmo je sodil Romun Nicola Michailescu.
BEOGRAD, 23. — Jugoslavija in
10. KOLO A LIGE
4 točke prednosti za Milan
Milan se je še bolj oddaljil od direktnih tekmecev za letošnji naslov italijanskega prvaka. In to zaradi zmage nad Fiorentino, ki je pripomogla, da so Milančani dosegli kvoto 18. Bolj kot ta tekma je bil v ospredju zanimanja nedeljska prvenstvenega zavrtljaja dvoboj Bologna—Inter. Igra sama ni razočarala gledalcev. Medtem ko jih rezultat ni zadovoljil. Bolonjčani so bili ves prvi polčas v premoči, vendar nobene žoge niso mogli spraviti v mrežo Interja, ki se je z vsemi silami branil V drugem delu igre sta si bili moštvi precej enakovredni, vendar je prav Bologna imela največje in najbolj ugodne priložnosti za dosego gola Tega pa ni hotelo biti niti ko je sodnik izključil zaradi grobe igre Burgnicha.
Po dolgem času se je zopet izkazal Juventus, ki je v turinskem der-byju brez usmiljenja spravil na kolena Roccov Torino. Vse kaže. da je Juventus preživel krizo in da je trener našel z Da Costo v moštvu učinkovit sistem, ki bi moral prinesti v prihodnjih kolih še več ugodnih rezultatov
Derby v Genovi se je zaključil s porazom Sampdorie, ki nikakor ni mogla prisiliti nasprotnikov k delitvi točk. Vse ostale tekme pa so se končale več ali manj po predvidevanjih. Edino Catania je presenetila z lepo igro. s katero je onemogočila gostiteljem Atalante, da bi prišli do zmage, na katero so računali. Neodločeno tudi v Mantovi, kjer Roma ni dovolila živahnim napadalcem domačega moštva, da bi prišli do njihove mreže V ostalih dveh tekmah pa sta obe točki pripadi. Foggi in vareseju.
Naj omenimo, da so v nedeljskem kolu zabeležili do sedaj naj manj doseženih golov: bilo jih je samo 11. kar je npgativni rekord tega dela prvenstva A lige.
V PRVI TEKMI_ NA ITALIJANSKEM JUGU
V Palermu poraz 2:0 (1:0) za popustljivo Triestino
Napad še vedno brez učinkovitih igralcev
STRELEC: Tinazzi v 33’ p. p.; Tinazzi v 17' d. p.
PALERMO: Pontel; De Bellis, Giorgi; Malavasi, Benetti, Cipol-lato; Troia, Tinazzi, Postiglione, Raffin, Rossano.
TRIESTINA: Colovatti; Frige-ri, Cattonar; Pez, Varglien, Pal-cini; Gentili, Dalio, Bernasconi, Cignani. Novelli.
SODNIK: Laureti.
KOT JE: 4:1 za Palermo. GLEDALCEV: 18.000. PALERMO, 23. — Kot je bilo pričakovati je Triestina tudi v nedeljo nerodno padla na kolena. Igralci so sicer imeli najlepši namen, da rešijo točko, vendar .so v 33’ prvega polčasa spoznali, da tega ne bo mogoče. Obramba se je do tedaj še kar dobro držala, medtem ko napad ni bil zmožen z nevarnimi protinapadi vnesti zmedo v vrste tekmecev in jih tako vsaj tu pa tam držati na vajeti. Zaradi tega so 'gralci Palerma svobodno dihali in se metali brez posebnih ikri i ves čai na tržaški polovici igrišča. Morda jim ne bi uspelo prisiliti Colovattija na predajo, če jim ne bi sodnik dosodil out, ki bi moral nositi tržaški pečat Gostitelji so položaj dobro izkoristili in iz outa je žoga prišla pred prostim Tinizzljem, ki je preigral nekaj tržaških branilcev in končno tudi premagal Colovattija.
Ta uspeh je spodbudil domačine, ki so s hitrim menjavanjem mest popolnoma zmedli obrambo Triesti-ne, kjer se Cattonar, ki je zamenjal diskvalificiranega Ferraro, nikakor ni znašel. Palermo je pokazal, da zna v tekmi s počasnimi in neučinkovitimi tekmeci izvesti tudi lepe akcije. Kljub pritisku pa so se morali Palermltanci zadovoljiti le z enim dosežkom. To seveda le do odmora. V drugem polčasu se sta-
BLIfl		LESTVICA			16	3	14
IZIDI		Palermo	10	6 2 2	17	9	14
		Brescia	10	4 5 1	11	7	13
•Alessandria—Potenza	0-0	Catanzaro	10	4 5 1	8	7	13
•Bari—Brescia	2-2	Reggiana	10	5 2 3	15	4	12
•Lecco—Spal	3-0	Napoli	10	3 6 1	13	5	12
•S. Monza—Parma	2-0	Modena	10	4 4 2	12	5	12
•Napoli—Livorno	1-1	Spal	JO	4 4 2	12	9	12
•Padova—Venezia	0-0	Alessandria	10	3 5 2	9	7	11
•Palermo—Triestina	2-0	A'erona	JO	2 6 2	9	8	10
•P. Patria—Catanzaro	1-1	Trani	10	3 4 3	8	12	10
•Reggiana—Trani	5-0	Bari	10	2 5 3	10	12	9
•Verona—Modena	1-1	Venezia	10	3 3 4	10	12	9
Prihodnje tekme (29. t. m.)		S. Monza	10	2 5 3	10	17	9
Catanzaro - Triestina;	Livorno -	Potenza	10	3 2 5	12	16	8
Lecco; Modena - Palermo; Pado-		Padova	10	2 4 4	5	9	8
va - Bari; Parma - Reggiana; Po-		P. Patria	10	3 2 5	9	17	8
tenza - Napoli; Pro Patria - Mon-		Livorno	10	15 4	5	10	7
za; Spal - Alessandria;	Trani -	Triestina	10	2 2 6	6	16	6
Verona; Venezia - Brescia.		Parma	10	1 1 8	4	16	3
nje ni dosti spremenilo. Domačini so vztrajali v napadu in iskali pot do mreže, ki so jo našli v 17’, ko je Tinazzi, ki je bil nerazumljivo sam, ponovno spravil žogo do cilja.
Palermo se je zadovoljil z rezultatom in je mirno pričakoval naoa-de Triestine. Tržačani so r-;S poka-
zali nekaj volje, vendar ta ni zadostovala. Napadi so bili preveč improvizirani in piav zaradi tega je imela obramba gostiteljev kaj lahko delo. Da ne govorimo o vratarju Palerma, ki bi ga lahko v nedeljo vpisali v seznam... brezposelnih.
Sovjetska zveza sta se v nedeljo razšli neodločeno 1:1 (1:1). Domačini so posebno v prvem polčasu večkrat zmedli obrambo gostov, niso pa mogli presenetiti budnega Ja-šina, ki je samo enkrat klonil. Na drugi strani pa je mlajši škorič prav tako odlično branil jugoslovansko mrežo pred ostrimi streli sovjetskih napadalcev, škorič je večkrat odbil nevarne žoge, ni pa mogel ubraniti strela Serebrjaniko-va, ki je prisebno izrabil položaj: obrambni prostor namreč ni bil dovolj zastražen, ker je Juzufi po stari navadi prešel v napad. Poleg tega pa je bil tudi škorič prisiljen zapustiti vrata, da bi sovjetskemu napadalcu prekrižal račune. Ta pa je bil hitrejši in žoga je šla mimo jugoslovanskega vratarja neubranljivo v mrežo. To je bilo v 9’ prvega polčasa.
Jugoslovani so ostro odgovorili, vendar brez uspeha. V 23’ pa je Melič izvedel z leve strani prodor in žogo predložil pred vrata sovjetske reprezentance. Zambata se je visoko dvignil v zrak in z glavo usmeril žogo mimo presenečenega Jašina v njegovo mrežo.
V druge polčasu so sovjetski nogometaši zaigrali bolje vendar zaradi počasnosti niso mogli več pre-variti obrambe jugoslovanske reprezentance.
Z nedeljskim kolom se je zaključil jesenski del prvenstva slovenske nogometne lige. Naslov jesenskega prvaka je osvojil ljubljanski Slovan, ki je v nedeljski tekmi na domačih tleh igral z Novo Gorico neodločeno 2:2.
Igra med izolskim Delamarisom in gostujočo Soboto se je predčasno
končala. Tik pred koncem je prišlo do izgredov, zaradi katerih je moral sodnik izključiti igralca Izole Gabrijelčiča. V nadaljevanju so domačini udarjali goste po nogah, kar je prisililo sodnika, da je tekmo pri stanju 3:1 v korist Sobote prekinil.
Jugoslavija z Madžarsko na tretjem mestu
TEL AVIV, 23. — Popoldne so odigrali prekinjene partije z 10. in 11. kola šahovske olimpiade. Rezultati:
10. kolo
SZ . ZDA 4:0
.......................................
EVROPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Jugoslovanski igralci premagali v polfinalu sovjetske tekmovalce
Tudi Jugoslovanke uspešne - Vrsta presenečenj
MALMOE 23 — Jugoslovanska moška namiznoteniška reprezentanca je po uspehu, s 5:0 na Luksemburgom in z zmago 5:2 v prvi polfinalni tekmi nad reprezentanco Sovjetske zveze pnšla do vredne priložnosti, da se uvrsti v finale ekipnega prvenstva Evrope. Največje presenečenje pa predstavlja poraz švedske v igri z Anglijo, nosi naslov'
švedska ekipa, ki prvaka Evrope je izgubila z rezultatom 5:4. V srečanju Jugoslovanov z reprezentanco Sovjetske zveze je največji uspeh imel Ištvan Korpa, ki je premagal vse tri nasprotnike in osvojil za domače barve tri dragocene točke.
Izidi
V. Markovič . Dimitrov	2:0
(21:10, 21:15)
Vecko - Amelin	1:2
(21:18, 18:21, 13:21)
Korpa - Novikov	2:1
(21:16, 20:22, 21:12)
Markovič . Amelin	1:2
(19:21, 18:21)
Korpa - Dimitrov	2:0
(21:10, 23:21)
11. kolo
Poljska - ZDA 1,5:2,5 Argentina - SZ 0,5:3,5 Izrael - Bolgarija 1:3 Kanada . Zah. Nemčija 0,5:3,5 Holandija - Madžarska 1:3 Češkoslovaška - Jugoslavija 2-3 Stanje je po 11. kolu naslednje. SZ 31,5, Zah. Nemčija 26 Jugoslavija in Madžarska 25,5, Češkoslovaška 24,5, Bolgarija, ZDA “ Romunija 23, Argentina 22,5, Poljska 20,5, Holandija 17,5, Kanada 16,5, Španija 15,5, Izrael 13,5.
IZIDI
ITALIJANSKEGA PRVENSTVA MOŠKA A LIGA
S.G.Triestina—‘Roseto	52:43
APU Lignano—* Robur Rav. 57:53 •Recoaro Vic.—Safog Gor.	66.64
•Lavorat. Ud—La Torre R.E. 59:57 •Victoria Pesaro—Novatecno 69:57 LESTVICA S.G. Triestina 2 2 0 2
,,,,,,,,,,,,,,,,,n,,,ni,,i,,iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHM'Miiiiiiiii»iiiHriiiiiiiiliiiii«iiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiimimimn'"iimiimmiimMiiiiimii
GORIŠKI NOGOMET	V JUNIORSKI IN II. AMATERSKI KATEGORIJI
wmmWi
Atalanta—Catania	(0-0)
Bologna—Inter	(0-0)
Foggia—Vicenz.a	(1-0)
Genoa—Sampdoria	(2-1)
Lazio—Cagliari	(1-0)
Mantova—Roma	(0-0)
Milan—Fiorentina	(2-0)
Torino-Juventus	(0-3)
Varese—Messina	(1-0)
Bari—Brescia	(2-2)
Lecco—Spal	(3-0)
Casertana—Lecce	(0-0)
Pescara—Salernitana	(0-0)
KVOTE
13 — 2.751.000 lir 12 —	103.600 »
1.	Pianello	X
2.	Occidente	1
1.	Nobilea	1
2.	Dlavoletto	2
1.	Tr^n	X
2.	Lupaccio	X
1.	Desaix	2
2.	Ordonez	1
1.	Notturno	2
2.	Isara	1
L	Chinotto	X
2.	Ventinove Giugno	2
1. —
3. —
4. —
5. —
6 —
KVOTE
H — 218.939 lir 10 —	21.456 »
V škodo Juventine prekinitev v Marianu
Še ena zmaga Podgore in poraz Sovodenj na domačem igrišču
štandreški nogometaši so v nedeljo kar lepo začeli in tudi nadaljevali zelo težko tekmo v Marianu. Znano je namreč, da je to zelo močna ekipa, ki letos še ni izgubila nobene tekme. Prvi polčas se je zaključil neodločeno 0:0, v drugem polčasu pa so bili Juventinci celo boljši kot domačini. Na srečo teh pa je sodnik zaradi megle prekinil tekmo osem minut pred koncem in tako jo bodo morali ponoviti.
Slabo pa so se odrezali v nedeljo
Sovodenjci, ki so doma nastopili proti ekipi iz Villesse. Gostje sicer ne spadajo med najboljše ekipe kategorije, vendar bi jih morali domačini vzeti z večjo resnostjo ter se temu primemo pripraviti na tekmo, kjer bi utegnili dobiti z večjo povezanostjo, disciplino in pripravljenostjo vsaj točko. Tako pa se je tekma zaključila z visoko zmago gostov 5:1 (3:0). To bo nedvomno negativno vplivalo tudi na priprave za derby, ki jo bodo imeli Sovodenjci v nedeljo v Standrežu proti Juventini, ki je prav sedaj v dobri formi.
Svojo zmagovito pot so nadaljevali Podgorci, ki so na domačem igrišču gladko odpravili ekipo Do-legnano z rezultatom 2:0. Oba gola
je za domačine zabil Alfredo Špan-gher.
MEDNARODNI NOGOMET
RIM, 23. — V sredo 25. t. m. bo v Rimu povratna tekma drugega izločilnega kola za pokal sejemskih mest med Romo in Zagrebom. Prvi dvoooj v Zagrebu se je končal neodločeno 1:1 Tekmo bo vodila nemška sodniška trojica: glavni sodnik bo Schu-lenburg, stranska pa Horstmann in Schafer.
Ce bo ponovno prišlo do neodločenega rezultata, se bosta enaj-storici ponovno spoprijeli na igrišču v Rimu ali v Zagrebu, kakor bo pač določil žreb.
Vecko - Novikov (21:13, 10:21, 21:19)
Korpa -Amelin	2:1
(21:16, 22:24, 21:18)
V drugem polfinalnem srečanju je ekipa Češkoslovaške premagala v drugi skupini Zahodno Nemčijo s 5:3. V prvi polfinalni skupini je Romunija premagala Madžarsko 5:2. ženska reprezentanca Jugoslavije pa je premagala francosko 3:2. Izidi
Pirc - Buate (21:17, 22:20)	.
Anic - Lebrat (21:23, 23:21, 13:21)
Pirc-Anič : Lebrat-Buate (21:14, 19:21, 21:19)
Pirc - Lebrat (21:18, 18:21, 16:21)
Anič - Buate (18:21, 21:9, 21:12)
Victoria Pesaio APU Lignano Safog Gorizia La Torre R.E. Recoaro Vicenz« Lavoratore Ud. Rose to Robur Rav. Novatecno
2:0
Poraz nogometašev proseškega Primorja
Dva poškodovana igralca v Nabrežini Prvo moštvo samo z desetimi igralci
Cm dan poln smole in nesrečnih dogodkov za nogometaše Primorja, ki so v nedeljo nastopili z juniorskim in prvim moštvom. Junior-ji so imeli v gosteh Edero in so morali zmago prepustiti Tržačanom, ki so bili sicer v prvem polčasu boljši, a gotovo ne b: šli s celotnim izkupičkom domov, če Prosečani ne bi zaradi nesreče izgubili vratarja. Bogateč je moral zapustiti igrišče
in se zaradi verjetnega zloma prstanca leve roke zateči po zdravniško pomoč, njegovo mesto v vratih pa Je prevzel Husu, zaradi česar so morali Prosečani igrati z nepopolno postavo. V drugem delu igre je majico vratarja oblekel Segato, vendar je ta igralec nevajen mesta, še dvakrat klonil pod nedolžnimi streli. Juniorji Primorja, ki so odlično zaigrali. so po igri, ki je potekala skoraj ves čas p*ed vrati tekmecev, dosegli dva gola, vendar so proti koncu izgubili še Pertota, ki se je še kar resno ranil po čelu, tako da je po tekmi potreboval zdravniško pomoč.
Izid: Edera - Primorje 4:2 (2:0).
Prvo moštvo pa Je moralo na igrišče z desetimi igralci in to zaradi odsotnosti nekaterih članov
enajstorice. Kljub temu se je dolgo dobro držal, vendar ni moglo preprečiti, da bi Don Bosco v zadnjih minutah tekme pretresel mrežo.
Izid: Don Bosco - Primorje 1:0 (0:0).
• * *
PELE’: 8 GOLOV
SAO PAOLO. 23. — Edson Aran-tes Nascimento, bolje znan kot Pele, je v prvenstveni tekmi, ki se je končala s porazom Botafoga 11:0, dosegel kar 8 golov. Ce ne bi vratar Botafoga ubranil vsaj devet zelo nevarnih žog, ki bil poraz še večji.
Prejšnji rekord je pripadal od 1929. leta Arturu Friedenreichu. Pele je med najboljšimi strelci prvenstva v Sao Paolu. Bil pa je najbolj učinkovit od 1958. do 1961. leta, ko je v štirih nogometnih sezonah dosegel kar 221 golov.
2 0 2 0 1 1 1 1 1 1 1 1 0 2 0 2 0 2
134	98 138 100
135	119 157 129 112 112 118 129 102 121 ±09 130 117 150 112 151
Prihodnje tekme (29. t.m.)
Roseto - Robur Ravenna; ALU Ligpano - Recoaro Vicenza: Safog Gorizia - Lavoratore Udine: La Tor-re Reggio Emilia; Novatecno San-giorgese; S.G. Triestina - Victoria Pesaro.
ŽENSKA A LIGA
SINOČI V BEOGRADU
Sprejeta ostavka izvršnega odbora NZJ
BEOGRAD, 23. — Pod pritiskom športne javnosti in ostavke sedmih članov izvršnega odbora nogometne zveze, ki niso soglašali z popustljivostjo večine članov IO nogometne zveze Jugoslavije je celotni odbor NZJ podal na današnji izredni seji kolektivno ostavko. Na seji so izvolili enajstčlanski začasni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki republiških nogometnih zvez, lige odbora in sodnijske in trenerske organizacije. Ta ima nalogo pripraviti izredno konferenco, ki bo razpravljala o aktualnih vprašanjih v jugoslovanskem nogometu. Pričakuje se, da bodo na konferenci, ki bo verjetno najkasneje februarja prihodnjega leta, razpravljali o statusu klubov zvezne lige in o načinu upravljanja in vzdrževanja klubov zvezne lige, o statusu igralcev zvezne lige, njihovem nagrajevanju in o športnih objektih klubov zve2ne lige.
Novoizvoljeni zvezni odbor, ki bo do izvolitve novega izvršnega odbora opravljal tudi vse tekoče posle, je sprejel tudi ostavko zveznega kapetana Ljuba Lovriča, ki je pismeno prosil, da se ga razreši dolžnosti naloge z obrazložitvijo, da stanje v jugoslovanskem nogometu zahteva imenovanje profesionalnega zveznega kapetana.
•Mobili Bol,—S.G. Triestina				63:46
•Standa Milano-	-Pall. Napoli			75:23
Portorico—‘Bristot		Trev.		58:32
•Fiat Torino—Pejo Brescia				44:25
Omsa —*U.C.	Venezia			49:38
LESTVICA				
Fiat Torino	2	2 0	102	65 4
Portorico Vic.	2	2 0	115	80 4
Mobili Bol.	2	2 0	107	81 4
Standa Milano	2	1 1	123	80 3
U.C. Venezia	2	1 1	69	79 3
Omsa Faenza	2	1 1	89	96 3
Bristot Treviso	2	1 1	82	98 3
S.G. Triestina	2	0 2	76	94 2
Pejo Brescia	2	0 2	65	94 2
Pall. Napoli	2	0 2	58	119 2
Prihodnje tekme (29. t.m.)				
S.M. Mobili Bologna - Standa Milano; Pall. Napoli - Bristot Treviso; PortorlcD Vicenza - Fiat Torino; Pejo Brescia - U.C. Venezia; S. G-Triestina - Omsa Faenza.
V SUPERVVELTER KATEGORIJI
Visintin ohranil (z Diallojcm k. o.) evropski naslov
PARIZ, 23. — Italijan Bruno Vi sintin je nocoj ohranil naslov ev ropskega prvaka superwelter kate gorije. Visintin je v dvoboju za na slov, ki je bil v pariškem «Palai-su» premagal s k. o. v 14. rundi francosko-senegalskega izzivača Sulejmana Dialla.
Borba je bila v začetnih rundah precej izenačena in zanimiva, ker boksarja nista štedila ne s silami ne z močnimi udarci. Ta njun for-cing ju je precej utrudil, a vseeno sta tudi sredi dvoboja prikazala tehnično lepo borbo. Diallo je v 11. rundi nevarno napadal, toda Italijan mu je v naslednji vrnil milo za drago V 13. rundi se je Visintin spretno branil, v 14. pa je nepričakovano prešel iz obrambe v napad in z desnico silovito udaril tekmeca, ki se je zamajal in padel na tla. Diallo se je po 9 dvignil, vendar ni bil več sposoben za borbo.
«Ni blazna, ni blazna! Vrnite
Naša Marija pa je doživela še hujšo in še daljšo krizo. Zdravnik je bil prisiljen zahtevati, da jo sprejmejo na kliniki za živčne bolezni v glavnem kraju. Odlični profesionist je izprosil na kvesturi v Akvili, ki je bila pristojna za politične konfinirance, da je v to privolila po svoji glavi...
Potegavščina je bila kruta. Policijski avto je odpeljal Marijo in mene v kraj, po imenu Collemaggio, kjer se je dvigalo poleg zelo lepe cerkve v romanskem slogu, pobarvane z belo in črno barvo, temno poslopje za blazne. Tu sem morala pustiti revico kljub svojim ugovorom:
mi jo!»
Vse je bilo zaman.
* • *
Minila sta dva tedna in končno se mi je posrečilo dobiti dovoljenje, da jo obiščem.
Hiša za norce! Strašno! Samo kdor je bil v njej, lahko pripoveduje o strahotah.
Zaradi pomanjkanja prostora so dali Marijo v neko vrsto dolgega hodnika, zatorej je od časa do časa stopila do nje kaka blazna ženska, kričala nanjo ali planila po njej.
Obvestili so me, da deluje pri zapornici vse zopet v redu ra-
zen vida, glede katerega so bili zdravniki v skrbeh.
Marija je čepela na zložljivi postelji kakor mumija in v obrambnem položaju.
Ko je zaslišala moj glas, je skočila pokonci in stekla proti meni
«Vidim te, vidim te!»
Takoj so se začele gnesti iz vseh sob sestre, bolničarke in vse mirnejše zblaznele ženske. Težko bolne so kričale v prisilnih jopičih.
»Čudež! čudež!*
»Naše molitve so to povzročile!*
Glavna sestra je tedaj pokleknila in vse so pokleknile za njo, da se zahvalijo Materi božji, svetemu Duhu in vsem nebesom.
Izrabila sem to navdušenje in se napotila v ravnateljstvo, ki je bilo v precej oddaljenem poslopju( da bi napravila vse potrebno za ponovni prevzem bolnice. Ves dopoldan je minil, preden sem se znašla zopet zunaj.
Slovesno pozvanjanje mi je udarjalo nasproti iz cerkvice, ki je stala sredi vrta. Iz nje je prihajala dolga vrsta žensk, ki so pele psalme, in pred njimi je bila... Marija.
Oblekli so jo v snežno belo srajco, ki ji je segala do stopal. Okoli pasu so ji zvezali plavo vrvico. Na glavo so ji dali belo poročno tančico in okoli nje majhen venec iz cvetlic. V rokah pa je držala druge cvetlice in rožni venec.
«Naj živi čudežno ozdravljena!* so vzklikale bolničarke, pomagalke, obiskovalke in obiskovalci.
«Naj živi Marija, Mati božja!*
«Kako je lepa!* so kričale na ves glas bolnice, ki so se smele svobodno sprehajati.
Tudi meni se je zdelo, da je zares lepa ob navdušenju sredi tega hrupnega veselja, kajti z lica se ji je brala sreča pri zavesti, da se je rešila hude more, ki je tiščalo nanjo.
«še malo je manjkalo in prišteli bi te med svetnice kakor kako Bernardko.*
»Kako bi jim mogla nasprotovati; Tu se človek ne more šaliti:'hitro ti skočijo za vrat ali te udarijo po glavi. So poskušale že večkrat, veš? Poljubljale so mi rob pri oolačilu, nato pa so mi ga raztrgale na več mestih, da bi si obdržale košček zase. One so me izvolile... revice!*
O tej sramoti ni ostalo, se razume, sledu ne na kvesturi v Akvili ne v norišnici kraja Collemaggio. Bilo je preveč tvegano — bili smo šele v maju 1943 — zadrževati več ko dva tedna na umu popolnoma zdravo bitje med neozdravljivimi norci zato, ker je tako odločil trmasti komisar, načelnik po litičnega oddelka na kvesturi v Akvili, ki ni hotel prevzeti nase nobene odgovornosti.
• • *
Bilo je v nedeljo desetega junija.
Slišali smo lajati našo Titi. Ni bilo običajno lajanje, s katerim je dajala razumeti, da je konec prostega gibanja za zajce, piske, peteline in piščance, ko je naganjala s kratkimi skoki vreščečo perjad v kur-nik in zapirala vrata s taco in z glavo. Ne, bilo je še prezgodaj!
Lajanje ni bilo besno in srdito kakor kadar je pozdravljala nesramne vojake iz bataljona kemikov, ki je pred malo dnevi odšel. Gotovo je bilo to v veselje tudi za našo psico, ki je karala antimilita-ristična, zlasti pa antifašistična nagnjenja. Kadar so hodili
mimo nas nezaželeni in podli kemičarji, ki so bili povečini iz Rima in njegove okolice, se spakovali in nam drugače nagajali, je vselej pokazala o-stre zobe proti njim in jih napadala.
Pred mrežo so stali vojaki s širokimi pleči in krepko postavo. Bili so sicer oblečeni v sivo-zelene obleke, pač pa niso nosili ne zvezd in ne orožja. Zelo so se zabavali ob pogledu na naše živali. Titi pa jih je prijazno sprejemala, kakor se je zdelo.
Prvi se je oglasil Berto:
»Kdaj ste prišli?*
Pristen tržaški poudarek jih ni presenetil.
»Vi ste iz našega Trsta, kaj ne? Mi smo iz Trsta in njegove okolice. Nas spoznate, kaj ne? Ločili so nas od 13. polka pri posebnem delavskem bataljonu, ki ima svoj sedež v Akvili. Pripadamo 501 stotnji. Druga je v Barišanu. Vse naše šestnajstletne dečke pa so odpeljali v štiri kilometre od tod oddaljeni kraj Sant Eusa-nio. Te so pobrali celo v Sloveniji in na Hrvaškem. Veste, jas sem V. z Opčin, vozač na tramvaju,* je dejal in zapel
znano pesmico o openskem tramvaju:
«E anche el tram de Opcina el xe nato disgrazia vignindo so de Scorcola el se ga rtbalta!»p
Bil je dih njegovega lepega Trsta in na desetine grl je ponovilo lep nagel ritem z navdušenjem tistih, ki najdejo zopet svoj rodni kraj.
Temu so sledili smeh in namigi, nakar so se oddaljili s pesmijo;
«Bona di Dto che iera giorno di lavor!
E dentro no ghe iera che el povero jrenador.t**
Marija je mislila na moža.
Popoldne se je pojavil tramvajski vozač S. V. z Opčin.
»Veste?* je dejal. »Včeraj takoj po našem prihodu nas je sklical bataljonski poveljnik, neki Benečan, ki vodi vse tri čete v San Demetriju, Sant Eusaniju in Barišanu, katerih vsaka šteje 180 mož, in nam je govoril približno takole:
«Tu se Los te dobro počutili, četudi ne bo preveč dela. Toda varujte se! Ne vzdržujte stikov s civilnim prebivalstvom, ker ste slovanskega rodu in
nepriljubljeni! Na vsak način vas svarim, da ne hodite v hišo štev. 12 za šolo ob glavni cesti, kajti tam stanujeta neki politični konfiniranec in neka politična konfiniranka, ki sta iz Trsta.*
Veste! Rekli smo med seboj: Gotovo so naši! Veselilo nas bo, da se večkrat vidimo.*
V nedeljo zvečer je nenadoma dal poklicati Berta orožniški stražmajster in poveljnik oddelka, ki je bil zagrizen fašist in pozneje sodelavec pri Nemcih, in mu je zabičal:
»Čuvajte se vi, Tržačan, in ne iščite stikov z vojaki iz posebnega bataljona! Pri prvem vašem poskusu vas bomo spravili v zapor z ovadbo, da pripravljate zaroto proti državi, in da ne slišim nobenih razgovorov v tistem vašem vražjem jeziku!*
»Saj vendar ne poznam niti ene besede!*
* Tudi openskemu tramvaju se je pripetila nesreča; ko je vozil navzdol s Skorklje, se je prevrnil.
•* Presneto, kakšen naporen dan je bil! In notri je bil samo ubogi zavirač;
(Se nadaljuje)
—--------- ---------- rjTvMTirrrHl A n tft	trt kiim n M4-«aa - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA St 20 Telefor
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6 II. TELEFON 93-808 In 94 628 Poštni predal	NedelMm- posamezna 40 din letno 1920 din polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega
letna 2,260 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 1'700 lir - S!FRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 dl	)	J#S(1V. Za vsak mm v sirim enegaP stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40
Stari trg 3/1. telefon 22-207. tekoči račun pr^N^^bankJ^	hTrugS, 5kr'a.,ln Radlje ph " Soc^ Pubbl.c^ Itaiiana* - Odgovorni uredn.k: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trt
FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrt-
tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Ur beseda. — Oglasi tržaške In gorlške pokrajine **