Iskra
Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 8 - Leto XVI — 19. februar 1977
leBeaeeBeeeeseeBeBeeeeeseee

Nagrajevanje po delu je naša obveznost
Leto 1977 je prvo prehodno leto, ki nas obvezuje, da bomo pričeli uveljavljati zakon o združenem delu, ter v mnogih primerih prešli od stihijskega nagrajevanja na nagrajevanje po novih osnovah.
Pri tem velja poudariti, da se v čl. 662 zakona predpisane določbe, v zvezi z ugotavljanjem celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke uporabljajo najkasneje od 1. 1. 1978. To pomeni, da morajo TOZD v letu 1977 sprejeti vse samoupravne splošne akte, ki urejajo družbeno-ekonomske in druge samoupravne odnose in tudi razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke delavcev in tudi samoupravne sporazume o skupnih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v TOZD, : DO, SOZD in v panogah ter j območjih.
V kolikor delavci TOZD ! ne določijo osnov in meril za ■ delitev sredstev za osebne do- : hodke jim po čl. 127 zakona : pripada le zajamčeni osebni : dohodek.
Resolucija o politiki izva- r janja družbenega plana za ob- | dobje 1976 do 1980 v letu : 1977 predpisuje, da morajo : delavci v TOZD pri razporeja- : nju dohodka zagotoviti, da bodo sredstva za osebne dohodke naraščala za 10 % počasneje od rasti družbenega dohodka.
Skopo povedano že samo ta tri določila zahtevajo, da se nad tem zamislimo ter se akcijsko ■ vključimo pri snovanju osnov in l meril za nagrajevanje delavcev. * Sindikat v Iskri je skozi do- * sedanje analize v zvezi z ugotav- | Ijanjem in delitvijo dohodka in ■ sredstev za osebne dohodke ; med drugim ugotovil naslednje ! slabosti:
—	dohodkovna odvisnost med TOZD pri pridobivanju in i delitvi dohodka ni prišla ; povsem do izraza,
—	zveza med planiranim in j realiziranim dohodkom ter • oblikovanjem osebnih do- : hodkov je premalo poudarje-na,
—	pogoj izobrazbe je še vedno preveč odločilen kriterij pra- ; vice do osebnega dohodka in se zanemarja merila delovne • uspešnosti po prispevku živega in minulega dela,
—	sistem interne delitve med TOZD v okviru DO ali SOZD je neusklajen in se vrednotenje dela delavcev ne izvaja po kazalcih, navedenih v 140. čl. zakona o združenem delu.
Iz teh samo skopo navedenih razlogov vodstvo sindikata v SOZD Iskra poziva slehernega člana sindikata za aktivno in tvorno sodelovanje v smeri preobrazbe politike nagrajevanja ter snovanja novih meril in osnov za nagrajevanje po rezultatih živega in minulega dela.
J. Č. ;
l
eBBeeweeewBW*BweBe*wsB*S
PRIZNANJE JS Z ZA N AS SREDNJEROČNI NAČRT
Iskra je eden izmed pomembnih nosilcev srednjeročnega razvoja slovenskega gospodarstva sploh, zaradi česar je tudi treba njeni srednjeročni planski usmeritvi posvetiti vso pozornost To je bila osnovna misel, M je izhajala iz širšega razgovora med predstavniki gospodarske zbornice Slovenije in drugih ustanov ter našega ZP Iskra v torek dopoldne v prostorih republiške Gospodarske zbornice v Ljubljani.
Potem, ko so predstavniki Iskre seznanili predsedstvo GZS s kompleksno problematiko združenega podjetja, se je razvila razprava, ki je pokazala skoraj popolno usklajenost pogledov diskutantov iz Iskre in zbornice. To še posebej velja za stališča, ki sta jih razgrnila oba glavna govornika, generalni direktor Iskre Jože Hujs in predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič,
Iskra se je dejansko s svojim gradivom in razpravo predstavila kot velika delovna organizacija, ki se svojih nalog, v celoti zaveda in zato tudi upravičeno računa na ustrezno dmžbeno pozornost, saj s svojo proizvodnjo predstavlja kar 8 odstotkov slovenske industrije. Iskra je, kot je bilo prikazano tudi v grafikonih, danes s svojimi tovarnami locirana v 23 občinah v Sloveniji, zaposluje preko 29.000 delavcev, ima vrsto svojih zastopstev po Jugoslaviji in po svetu; med drugim poseduje celo v tujini štiri delovne organizacije s preko 850 delavci.
Fizični obseg njene proizvodnje kljub raznim težavam zdaj letno raste za okrog 11 odstotkov. A čeprav so investicije, ki so tako kot v vsem gospodarstvu, tudi v Iskri v zadnjih dveh letih procentualno padle, se je pro-' izvodnja v istem času skoraj podvojila. Jskra predstavlja s svojo proizvodnjo v splošni jugoslovanski industriji te vrste 25 odstotkov, čeprav zaposluje v isti primerjavi samo 20 odstotkov delavcev, kar pomeni, da je v produktivnosti precej nad jugoslovanskim poprečjem.
Zanesljiva predstava za Iskrin razvoj je skrb za kadre in njihovo nenehno izobraževanje. Nekdanji ozki profili strokovne izobrazbe delavcev so se umaknili višjim in razširjenim profilom. Iskra je kot živo tehnološko jedro pravočasno doumela, da poteka danes na splošno razvoj tehnike in tehnologije hitreje, kot razvoj izobraževanja, zaradi česar je treba tudi klasične načine izobraževanja opustiti in
Iskrin centralni servis v Beogradu gotovo ni v ponos ZP Iskra, ob tem pa naj takoj zapišemo, da bomo v kratkem dobili v Beogradu lep, sodoben in prostoren servis. Članek o problematiki beograjskih serviserjev objavljamo v podlistkih na 2. -\4. strani
po novih poteh s pospešenim tempom kreniti naprej. V desetih letih se je v Iskri, čeprav se je število zaposlenih povečalo le za dvakrat, število štipen-dirancev za študij povečalo štirikratno. V sodobnem, hitro se razvijajočem svetu se bo Iskra kot celota usmerila predvsem na najbolj perspektivne naloge; kot sta zlasti mikroelektronika in računalništvo. S Samoupravnim sporazumom pa so poleg teh dveh opredeljeni tudi dmgi ključni programi, za katere bo Iskra združevala sredstva tako na ravni SOZD kot na ravni delovnih organizacij: to so še integrirane telekomunikacije, optoelektronika, avtomatizacija v industrijskih procesih, prometu in energetiki in dmgi. Na sploh bo Iskrino vodilo v prihodnje: več znanja in manj ročnega dela, kar se bo nujno odrazilo tudi na asortimanu Iskrinih izdelkov. S to svojo napredno misijo mora Iskra odigrati svojo vlogo tudiv razvoju jugoslovanskega gospodarstva na sploh, vendar je ob tej resnici ravno tako veljavna tudi dmga, namreč ta, da je najbolj razvite, najbolj zahtevne programe treba postaviti na noge najprej prav v najbolj razvitih predelih dežele. Združevanje sredstev, pospešeno vlaganje v lastno znanje, še posebej pa v raziskovalno in inovacijsko dejavnost, bo vse te načrte koristno podpiralo. Leta 1980 bo Iskra vlagala v raziskovalno-razvojno dejavnost že 4 odstotke svojega letnega dohodka, kar pomeni res lepo vsoto: 48 milijard starih dinarjev.
Tudi marketing te napore Iskre vsestransko podpira, tako s svojo prodajno in servisno mrežo, kot z raziskavami trga in splošno politiko notranjega stimuliranja izvoza, z zaresnim planiranjem lastne konkurenčnosti.
Kljub temu pa je jasno, da pri vseh teh programih še vedno primanjkuje politične akcije in vsestranske družbene konfrontacije, zato so predstavniki Iskre tudi na sestanku naglasili, da cenijo podporo Gospodarske zbornice.
Z obeh strani pa so se zedinili o novih soočenjih na političnih ravneh, kar bi po besedah predsednika zbornice Andreja Verbiča tudi še bolj sprostilo zagon strokovnjakov ter obenem okrepilo njihovo odgovornost. Govora je bilo tudi o tem, da bi morda kazalo planirati, zaradi pomena Iskrine dejavnosti na 10 in več let. Dana je bila sugestija, da bi tudi udeležba bank lahko razvoj nedvomno olajšala. Posebno priznanje je bilo izrečeno Iskri, ker je z razvijanjem svoje lastne napredne tehnologije napovedala boj zastarelim tehnologijam, ki jih še vedno kupujemo v tujini. Predsednik Verbič je še posebej naglasil, da v slovenskem proštom vlada pomanjkanje razvitih konceptov in ciljev, zato bi bilo celotnemu gospodarstvu Slovenije nedvomno v prid, če bi prav na primem Iskre res izoblikovali vzgledno organizacijo osnovnih OZD. Ne samo po številu zaposlenih, ampak tudi o svoji tehnologiji in načrtih ima - po Verbičevem mnenju — Iskra posebne razsežnosti, zato je njena pravilna pot toliko važnejša tudi za druge. Tudi vloga pri nastopanju v deželah v razvoju je dragocena. Zato bi bilo primemo, če bi v nadaljnji, razširjeni razpravi o tem načrtu res zakoličili tudi ustrezni skupni dokument.
Mara Ovsenik
Posnetek s širšega razgovora predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije in združenega podjetja v torek, 15. februarja, o srednjeročni planski usmeritvi ZP Iskra.
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Izvoz — bistvena komponenta
Na sestanku predstavnikov zunanjetrgovinskih predstavništev Iskre, zastopnikov ZP in branž v januarju v Postojni so pregledali izvoz lani in možnosti prodaje na zunanja tržišča v srednjeročnem obdobju. Pregledali so tudi, kako so se lani realizirali sklepi zunanjetrgovinske konference leta 1976 na Otočcu.
Bilanca izvoza Široke potrošnje je za lani ugodna, saj so izvozili za devet milijonov dolarjev izdelkov in tako napram letu 75 povečali izvoz za 25 odstotkov. Delež izvoza v IŠPje sorazmerno velik, saj je vsa Iskra izvozila lani za okrog 70 milijonov dolarjev. Letos pa načrtujejo v Široki potrošnji trinajst odstotno povečanje izvoza in bodo predvidoma prodali na zunanjem trgu za 10,1 milijona dolarjev svojih izdelkov.
Od te vrednosti odpade 45 procentov na izvoz partnerjem, s katerimi ima IŠP dolgoročne pogodbe. Od vsega izvoza v branži pa odpade 70 odstotkov na elektromotorje in sestavne dele, 30 pa na končne izdelke.
Žal pa so v proizvodnji elektromotorjev omejene kapacitete in bi bilo treba večjih vlaganj za povečanje zmogljivosti. Elektromotorji so na svetovnem tržišču zelo iskan artikel in tu bi bila možnost povečanja izvoza še največja.
Kakor za ostale jugoslovanske proizvajalce je tudi za Široko potrošnjo malo možnosti, da bi prodrla na zunanji trg z zabavno elektroniko.
Konkurenca v ceni in kvaliteti tovrstnih izdelkov je tako ostra, da bi bili taki posli pod mejo rentabilnosti.
Vprašanje kvalitete je tudi vprašanje cene, ker garancijski posegi potegnejo za seboj tudi precejšen strošek. Ker pa stroški v garancijski dobi pri nekaterih izdelkih dosežejo precejšnjo vrednost, kar seveda izdelke podraži oziroma „odje“ skoro vso akumulativnost.
Nujno bo posvečati več pozornosti kakovosti in zato so v Široki potrošnji z novim letom s sitemizacijo odprli Področje za kakovost, ki naj bi po strokovni plati zagotovila tako kvaliteto, ki bo zadovoljila kupca in izdelke že v proizvodnji zaščitila pred poznejšimi okvarami.
Ob lepih številkah v izvozu pa je treba povedati, da TOZD v Široki potrošnji letos načrtujejo uvoz vreden enajst milijonov dolarjev, izvoz pa
kakor smo rekli le deset. Zato bodo morali poskrbeti za dodatna devizna sredstva pri ostalih DO v Iskri. Uvoz repromateriala pa je nujen za normalno proizvodnjo, saj so že marsikaj nadomestili z domačimi proizvodi, vendar mnogih reprodukcijskih materialov v okviru kakovostnih norm ni mogoče dobiti pri domačih proizvajalcih.
ISKRA - AVTOMATIKA
Mesečno izplačilo na tekoči račun
Mnogo delovnih organizacij je, ki že izplačujejo osebni dohodek za svoje delavce na tekoči račun. Tako je tudi v delovni skupnosti skupnih služb Iskra — Avtomatika na pobudo njenih članov organizacijsko-kadrovsko področje pripravilo postopek za prehod iz dosedanjega načina, ko se je osebni dohodek izplačeval na hranilne knjižice, na izplačevanje na tekoči račun. Na delavskem svetuje bil predlog skupaj s sklepom, da se z novim načinom izplačevanja začne z mesecem marcem za obračunski mesec februar 1977 sprejet.
Če naredimo kratko primerjavo med dosedanjim in novim načinom izplačevanja, lahko za prvega rečemo, da ima prednost glede gotovinskega izplačila v tem smislu, ker je bila s tem po eni strani zagotovljena večja varnost sredstev za osebne dohodke, po drugi pa večja možnost varčevanja. V nenehni tekmi s časom pa postaja ta način poravnave obveznosti (čakanje na pošti, v bankah za dvig določene vsote ali vpis v hranilno knjižico ipd.) vedno bolj tog. Pri tem se mora lastnik knjižice ozirati na delovni čas banke oziroma pošte, kar pa ni vedno najbolj ugodno.
Za imetnika tekočega računa pa postane denarno poslovanje hitrejše in gospodarnejše. Tekoči račun poleg osnovnih značilnosti hranilnih knjižic kot so: varčevanje, pregled nad giba-
(Nadaljevanje na 3. strani)
ISKRA-AVTOMATIKA
Kooperacija
Iskra—Industrija za avtomatiko TOZD Tovarna avtomatskih in varilnih naprav SVN in Tovarna VISZEK iz Budimpešte sta sredi lanskega leta sklenili dolgoročno kooperacijsko pogodbo. Le-ta je bila sklenjena za proizvodni program na področju varilne opreme za avtomatizacijo in mehanizacijo varjenja tako za postopke CO2 in TIG tudi v zaščiti praška.
Načelo te pogodbe je, da varilne naprave partnerja skupno koncipirata in pri tem poskušata doseči najboljšo možno kvaliteto proizvodov, ki ustrezajo najnovejšim tehničnim dosežkom sodobnih podjetij v svetu. Oba partnerja prodajata skupno zasnovane in razvite proizvode, vsak na svojem trgu in se obenem zavzemata za skupen nastop na tretjem tržišču.
Na osnovi te dolgoročne pogodbe je bilo konec preteklega leta potrjeno definitivno naročilo v znesku 350 tisoč dolarjev v vsako smer. Vendar pa ta vsota ne predstavlja končne številke. Cilj obeh podpisnikov je, da do leta 1980 menjavo zvišata na cca 1 milijon dolarjev v vsako smer.
Pomembno je še omeniti, da je bila naprava za varjenje po TIG postopku kljub hudi mednarodni konkurenci sprejeta kot naprava, ki jo uporabljajo izvajalci del pri gradnji naše prve nuklearne centrale v Krškem.
Špela Dittrich
Vsaka 00 ZKS Iskra mora biti v središču dogajanja
Čas, ki ga zdajle živimo, zahteva od nas vsestransko aktivnost. Z ustavo in zakonom o združenem delu smo postavili in zaokrožili zgodovinsko nov koncept družbeno gospodarskih in političnih odnosov. Sedaj bomo morali dosedanjo prakso spremeniti in uveljaviti nova načela pri vsakodnevnem delu. Pred nami sta kongres ZKS in ZKJ, na katera bomo imeli skrbne priprave. Poleg tega pa je treba tudi vsakodnevno dobro delati in dobro gospodariti.
00 ZK v TOZD se mora ukvarjati z vsemi vprašanji, ki se tičejo dela, delovanja njihove organizacije, samoupravljanja, dela samoupravnih organov, obnašanja delavcev samoupravljalcev, njihovih stališč itd. 00 ZK ima na dnevnem redu svojih sej različna vprašanja, vedno pa mora imeti pred očmi dve glavni nalogi, prvič — razvoj samoupravnih odnosov in razvoj delavcev kot samoupravljalcev ter drugič — uveljavitev realne idejnopolitične vsebine odločitev, ki se sprejemajo v razvejanem mehanizmu TOZD.
Vsaka 00 ZK se nora uveljaviti kot vodilna sila v svojem delovnem okolju. Upoštevati pa moramo, da se zaradi bistvenih sprememb v družbi in v skladu z njimi spreminjajo tudi narava družbene vloge komunistov in metode dela. Zveza komunistov naj bi bila navzoča povsod, kjer odločajo samoupravljale!.
Zveza komunistov ne more biti ne zunaj samoupravnega sistema ne nad njim kot njegova zunanja ali višja sila. Ne more dajati le smernic, kaj in kako naj bi konkretno delali, potem pa samo siliti k disciplini, ne da bi prevzemala politične odgovornosti za sprejete sklepe.
Vsakodnevno prizorišče delovanja zveze komunistov je v samoupravnem sistemu, v odločanju razvojnih smeri, v usmerjevanju dela delegacij in delegatov v vseh organih samoupravljanja v združenem delu in drugod. Ni dovolj, da ima 00 ZK samo svoje stališče. To stališče je treba uveljaviti pri delavcih. V borbi mnenj želimo doseči, da delavci sprejmejo stališča zveze komunistov. Ta borba mnenj pa se mora izvajati na demokratičen način, brez izvajanja pritiskov.
00 ZK mora torej uveljaviti svoja stališča na demokratičen način pri vseh delavcih, v organih samoupravljanja in v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Poskrbeti pa mora tudi, da bo krog aktivnih samoupravljalcev čim širši. Če ostanemo pri ozkem krogu aktivistov, se nam kažeta dve nevarnosti: prvič — ti aktivisti so preobremenjeni (in zato morda tudi premalo učinkoviti) ter drugič — delavci, ki niso aktivni samoupravljale!, ostanejo le delavci, kar se jim pozna pri politični zavesti.
00 ZK sprejema stališča in sklepe, poskrbeti pa še mora, da bodo delavci o tem razpravljali, da se bodo o stališčih pogovarjali ob različnih prilikah. Sproščati moramo in vzpodbujati ustvarjalnost vseh delavcev. To je prava akcija med delavci. Preprečiti je treba prakso, ki je še ponekod, da morajo delavci le poslušati in se podrejati. Delavci ne želijo biti stalno odvisni od nekoga. Tudi delovna disciplina, ki je nujno potrebna, je skupna stvar vseh delavcev, ne pa samo stvar šefa ali vratarja.
00 ZK mora biti dobro informirana o dejanskem stanju svoje TOZD, o delovanju samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Vedeti mora, kakšne usmeritve se oblikujejo, kakšna stališča se uveljavljajo itd.
Na osnovi analize dejanskega stanja v TOZD in v skladu s smernicami ZKS mora vsaka 00 ZK imeti svoj akcijski program. V tem programu morajo biti nakazane konkretne rešitve za posamezne probleme. Prav tako je treba jasno zapisati, za katere naloge so posebej zadolženi komunisti v drugih političnih organizacijah, za katere komunisti v samoupravnih organih in za kaj posebej komunisti na vodilnih mestih. V akcijskem programu je potrebno nakazati smer, kako bomo spremenili odnose skladno z zakonom o združenem delu, kako bomo bolje uveljavili delegatski sistem, kako bomo zagotovili sodelovanje med komunisti različnih TOZD v Iskri, kako bomo vzpodbudili vse delavce TOZD k boljšemu gospodarjenju, kako bomo izboljšali idejnopolitično vzgojo članov ZK in drugih delavcev itd.
Akcijski program 00 ZK mora biti osnova za oblikovanje takšne politike, ki bo zagotavljala enotnost komunistov v akciji (ne samo na besedah). V času izvajanja programa moramo stalno ocenjevati, kako se program izvaja. Za izvajanje programa so zadolženi vsi komunisti, posebej pa še tisti, ki imajo večji vpliv na pripravljanje, sprejemanje, izvajanje in kontroliranje odločitev (komunisti na vodstvenih mestih v poslovodnih samoupravnih in političnih strukturah). Zaostrovanje osebne odgovornosti za izvajanje politike ZK je povezano z idejnopolitično diferenciacijo v 00 ZK in v svetih ZK.
V akciji morata biti stalno navzoči:
—	jasna perspektiva
—	mobilizacija delavcev.
00 ZK so dolžne obveščati uredništvo časopisa Iskra o vseh pomembnejših akcijah. Tako bomo omogočili večjo javnost dela in boljšo informiranost delavcev.
In ne navsezadnje, potrebno je vzpostaviti boljše sodelovanje med 00 ZK v TOZD in svetom ZK v SOZD Iskra.	Stane Preskar
Krog pomenkov z našimi zunanjetrgovinskimi predstavniki po svetu zaključujemo danes še z dvema razgovoroma v naši neposredni bližini.
Kljub tej soseski pa, seveda, tudi tu problemov ne manjka. Včasih jih je, ker gre za visokorazvite industrijske dežele Evrope, še več, kot po drugih celinah, zlasti, če hočemo v tej hudi konkurenci prodreti s svojimi izdelki.
Italija: Cene trd problem
Franjo Valenčič.
To velja prav gotovo tudi za Italijo, kjer ima Iskra sicer že dalj časa zelo sposobnega in prizadevnega predstavnika Franja Valenčiča. Kljub težavam in izredno težki situaciji v Italiji se je lahko pohvalil s kar lepim uspehom: „Planirano vsoto vašega prometa v minulem letu 1976 smo ne samo dosegli ampak celo presegli. Namesto 9,700.000 dolarjev, kolikor je bilo planirano, smo realizirali 9,750.000 dolarjev. Iskra Milano je sama fakturirala blaga za 4,5 milijard lir.“
Prizadevnost predstavništva lahko začutiš takoj, ko si videl lepo urejene prostore v eni izmed milanskih prometnih ulic. V predstavništvu, ki posluje skupno na 200 kvadratnih metrih trgovinskega prostora in 700 kvadratnih metrih skladišča, je zaenkrat zaposlenih 11 ljudi.
V prijaznem pomenku, v katerem je pokazal skrbno pozornost za vse, je-Franjo Valenčič poudaril, da pravzaprav največ sodeluje s kranjsko Iskro ter s tovarnami v Otočah in na Blejski Dobravi ter v Horjulu. Kaj predvsem uvažajo iz teh tovarn in kaj predvsem prodajajo Italijanom? „Predvsem nastopamo s temi izdelki, ki so na italijanskem trgu že dobro poznani in s katerimi se je Iskra tudi že uveljavtia. Vsi naši proizvodni partnerji se vedno pohvalno izražajo o visoki kvaliteti Iskrinih proizvodov, škoda le, da so naši proizvodi, vsi po vrsti, predragi in predobri za italijansko tržišče. Dokaz temu, da je temu res tako, je dejstvo, da na italijanskem tržišču do reklamacij naših izdelkov sploh ne prihaja", je tovariš Valenčič hkrati z ugotovitvijo kvalitete opozoril na glavno Iskrino zagato v Italiji. „Permanenten, škripajoč problem pa so cene!"
Kako pa je pri vas s servisi? , smo vprašanje razširili. „Servis pri nas sploh ni potreben. Predvsem verjetno zato, ker gre za dve vrsti prodaje: komponent, pol gotovih in gotovih proizvodov široke potrošnje, profesionalnih, polprofesionalnih in neprofe-
sionalnih proizvodov. Naša organizacija je sedaj naravnana tako, da se bomo v bodoče morali veliko več truditi na področju prodaje gotovih proizvodov, pa naj gre za področje industrije, telefonije in drugih naprav. Temu bomo pa morali še bolj prilagoditi tudi servisne usluge." Na vprašanje cen se je tovariš Valenčič še enkrat vrnil:" Kar se tiče uveljavitve Iskre v Italiji, moram reči, da se je zelo uveljavila, saj pomeni Iskra za italijanske razmere firmo, ki proizvaja zelo kvalitetne proizvode, je pa gotovo negativna postavka to, da smo s svojimi proizvodi velikokrat tudi od 3040 % dražji kot naši konkurenti. Zanimivo pri tem je dejstvo, da naše proizvode kljub temu na italijanskem trgu kupujejo.
Ko smo ga povprašali, kaj bi svetoval, je Valenčič, ki je v Milanu že 10 let in ki italijansko tržišče prav gotovo pozna, nadaljeval: „Menim, da di za še boljši nastop na italijanskem trgu morale prenekatere naše proizvodne organizacije. biti resnejše pri postavljanju cen, ki naj bi bila primerna tistim, ki so nam konkurenčne, skratka, enakovredne naj višjim svetovnim cenam, ki jih sedaj nemalokrat presegamo.
Včasih bi lahko znižali cene celo na račun kvalitete, če ne gre drugače!"
Pogovor o splošnih perspektivah Iskre v Italiji je tovariš Valenčič sklenil z naslednjimi mislimi: „Bodočnost Iskre v Italiji je gotovo vsestranska, saj je Iskra poznana že sedaj v vsej Italiji in so ji še naprej odprta vsa vrata v izvoz. Seveda bo marsikaj treba narediti še na področju propagande in publikacij. Tudi kar se katalogov tiče imam nekaj pripomb, saj na tem področju ne dobivamo iz Ljubljane dovolj pomoči, oziroma podpore. Prepričan sem, da bi se, če bi odstranili vse probleme, ki sem jih naštel, lahko izvoz v Italijo povečali do 20 milijonov dolarjev. Seveda, če bi bili deležni razumevanja tovarn doma, in vsestranske pomoči pri poslovanju Iskre v Italiji."
Nemčija: Huda konkurenca
Ljuban Artič-
Zanimivo, da se je nad hudo konkurenco, zlasti v pogledu cen, pritoževal tudi naš sobesednik iz ZR Nemčije, zastopnik Iskre v Stuttgartu, , Ljuban Artič. Samozavestno seveda tudi on ni mogel mimo uspehov: „Čeprav smo na nemškem tržišču na- \ redili doslej še vse premalo, smo ven- : dar že z dosedanjimi prizadevanji izvoz povečali za 40 odstotkov." Ko pa je v drugem razdelku, tistem -ampak — prešel na težave, je bilo po- ; sebej zanimivo to, da je, čeravno deluje v Zahodni Nemčiji, potožil zlasti nad nizkimi cenami, s katerimi konku- ■ rira na zahodnonemškem tržišču , vzhod, verjetno v prvi vrsti ravno dežele SEV in druga nemška polovica, NDR! „Konkurenca iz vzhodno- ; evropske skupnosti SEV je vse močnejša, saj ponudijo včasih izdelke, s katerimi se pojavlja tudi Iskra, za skoraj 50 odstotkov cenejše! Zato je toliko bolj smotrno in primerno, če Iskra, kot vem, programsko išče nova tržišča tudi drugod, saj se bomo s tržišč, kjer se pojavlja s svojo po- j nudbo SEV, verjetno morali umakniti, . oziroma vsaj preiti na ponudbo drugih, tehnološko zahtevnejših izdelkov, kjer nam proizvodnja iz SEV še i ni konkurenčna."
Ing. Ljuban Artič se je v bežnem pomenku dotaknil na sploh razlike med lastno in prodajno ceno, ki je ; pomembna. Po njegovi sodbi bo treba subvencionirati cene za izvoz, tako kot to delajo nekatere dežele na vzhodu ali pa v desetih letih obnoviti asor- : timan proizvodov, ki jih proizvaja firma ter se usmeriti drugam.
Pogovor smo sklenili z vprašanjem, kako je zadovoljen z informiranostjo in splošno povezavo med matično firmo ter predstavništvom. „Pretok informacij med Iskro in Nemčijo je nedvomno boljši kot drugod," se je : pohvalil tov. Artič, hkrati pa dodal, da pa pogreša več informacij o programski politiki. „Tega bi si želel v taki meri, da bi to omogočalo tvorno sodelovanje pri iskanju inovacijskih rešitev."
Z današnjim prispevkom zaključujemo to zunanjetrgovinsko panoramo Iskre.	Mara Ovsenik
Dopolnilo
Sanirajmo vprašanje Iskrinega predstavništva v Londonu do kraja, bi morda lahko naslovili ta drugi zapis, j glede na to, kar smo objavili že pred dobrim mesecem. V takratnem razgovoru, ki smo ga imeli s tovarišem ing.
G oj mirom Blenkušem, nam je sobesednik na splošno omenjal nekatere težave, ki jih je imelo londonsko pred- ; stavništvo pred njegovimi sanacijskimi ukrepi, ne da bi stvari konkretneje označeval. Vendar, v zvezi s tem moramo pojasniti, da so se navedbe v zvezi s težavami, nanašale na obdobje, ko je bilo Iskrino predstavništvo še v rokah in pod vodstvom angleških partnerjev.
Z veseljem smo se torej znova lotili problema z novimi vidiki, saj je namen i našega glasila, ki je glasilo delovne skupnosti, da v prvi vrsti čim jasneje prikažemo realno stanje in s tem koristimo skupne stvari.
Zakaj mačehovsko do servisov ?
Polna beležnica problemov in težav, s katerimi se morajo ubadati Iskrini serviserji v Beogradu, je takoj po mojem prihodu s službenega potovanja vzbudila precej različnih odmevov- Nekateri so menili, naj pač napišem tako, kot so mi povedali beograjski serviserji, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so se bali, da bom pisal preveč kritično. Priznam, da so me verjetno predstavniki Iskrinega servisa v Beogradu seznanili le z eno platjo medalje, res pa je tudi to, da ima druga plat torej naše proizvodne temeljne in delovne organizacije bore malo »posluha11 za delo servisov.
No, in po tem izbruhu bojazni, ko že nisem več vedel, kaj naj naredim z zbranim gradivom, sem dobil še prijateljski nasvet, naj napišem vsaj neke vrste kozerijo. Le-ta naj bi hudomušno vrgla ostrico na oba — na serviserje in na proizvodne temeljne organizacije, češ: naj bo volk sit in koza cela. Ne; koze rija je ponavadi časovno in situacijsko motivirana, pri problematiki Iskrine servisne dejavnosti pa gre za kronično bolezen.
Da bi se izognil preveč enostranski obarvanosti, sem se pozneje v Ljubljani seznanil tudi z »drugo stranjo medalje11... in ta »v nebo vpijoči in nevarni11 članek je pred vatni.
Morda najprej nekaj splošnih po- druge izdelke. Vse to je narekovalo datkov o Iskrini servisni dejavnosti v razširitev servisne mreže, tako da ima-Beogradu. Prvi servis smo odprli leta mo zdaj servisne prostore na treh lo-1952, in to servis za šibki tok, zlasti kacijah — v Ulici vojvode Stepe 26, za vzdrževanje in popravilo telefonije. Maršala Tolbuhina 85 in na Bulevarju Sedež je imel v ulici Kneza Mihajla 2, revolucije 259, v kratkem pa se bo del kjer je imela prostore tudi prva tam- servisne dejavnosti preselil v lepe in kajšnja Iskrina prodajalna. Ta servis se sodobno preurejene prostore na Bule-je pozneje preselil na Takovsko ul 2. varju vojvode Mišiča 12 blizu beograj-
.	skega sejmišča. -
časoma se je Iskrina prisotnost v In tako smo že pri prvem problemu Beogradu razširila tudi na montažno naših servisov v Beogradu — veliki prode javnost, razen telefonskih aparatov storski razdrobljenosti, ki pa morda m central pa smo začeli servisirati tudi niti ne bi bila tako očitna, če ne bi
bili nekateri sedanji prostori bolj uporabni za vse kaj drugega kot pa za servisiranje. Pri tem mislim tako na delo in delovne možnosti naših serviserjev, kot tudi na ugled Iskre, saj nam ne sme biti vseeno, v kakšnih prostorih sprejemamo naše kupce, naše stranke, ki prinašajo v popravilo naše izdelke.
Takoj na tretje mesto problemov so sogovorniki uvrstili pomanjkanje rezervnih delov. Dogaja se celo to, da nimajo najenostavnejših rezervnih delov, pa n "j gre za telefonske vrvice ali npr. preprosta stikala.
Sogovorniki so pomanjkanje re-
zervnih delov ocenili kot kost v grlu beograjskega servisa.
Takoj na naslednje mesto so uvrstili vprašanje oziroma problem kakovosti Iskrinih izdelkov in s tem seveda tudi rezervnih delov. Neredko se dogaja, da na servisih zlamenjajo kakšen slab podsestav, kupec odnese izdelek domov, zamenjani podsestav pa ni nič boljši kot prejšnji in blamaža je tu. Prav o kakovosti Iskrinih izdelkov je bilo veliko rečenega, človeka pa zaboli morda še bolj to, da o kakovosti ali še bolje rečeno o nekakovosti nekaterih Iskrinih izdelkov govorijo ljudje, ki so z dušo in telesom Iskraši
Sava Rankovič.
Pavle Cvetkovič.
in jim ugled Iskre v Beogradu mnogo pomeni.
Med problematiko so predstavniki Iskrinih servisov našteli še slabo kadrovsko strukturo, pomanjkanje naprav za opravljanje servisnih storitev in podobno. Te probleme bi lahko našteli že zdaj, še najbolje pa bo, če o njih neposredno spregovorijo kar ljudje, s katerimi sem se pogovarjal.
EDINSTVENI NA SVETU
Edinstveni, da, toda v slabem pomenu besede. Kajti verjetno se nikjer ne dogaja, da mora servis živeti sam
Iskra danes in jutri
NAŠ SPORAZUM ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE
Pred nami je obsežen in pomemben dokument, samoupravni sporazum o | osnovah plana SOZD ZP Iskra za srednjeročno obdobje od leta 1976 do I 1980, ki ne postavlja samo temeljev za notranji razvoj Iskre, ampak je tudi del splošnega družbenega načrta za nadaljnji razvoj SR Slovenije in s tem tudi vse naše jugoslovanske socialistične skupnosti. Dokument opredeljuje : dlje in dejavnosti skupnega pomena: gospodarski razvoj Iskre, inovacijsko . dejavnost, proizvodnjo, zaposlovanje in kadrovsko politiko, tržništvo, dohodek, investicije, finansiranje, banko Iskre, organizacijo in informacijski sistem, delovno skupnost skupnih služb, dmžbeno samozaščito, splpšni ljudski odpor ter vrsto določb v zvezi s spremljanjem tega samoupravnega sporazuma in ukrepi za njegovo izvrševanje. Vsekakor gre za akt, ki pomeni prelomnico tudi v pogledu prakse in pristopa k problemom, saj smo vse doslej, čeprav se je Iskra nenehno širila, vendar precej improvizirali, dograjevali, zdaj smo se zadeve lotili kompleksno in sistematično. To se vidi, ne samo po perspektivnih postavkah za proizvodnjo in finančni
učinek, ampak že v tem, da je veliko prostora v dokumentu in s tem tudi sredstev odmerjeno inovacijski dejavnosti, omenjeni v aktu celo pred postavko o proizvodnji, kar govori o zavestnih prizadevanjih, da gremo z vsemi silami naprej. Novost v dokumentu je nedvomno tudi člen o ustanovitvi interne banke, ki naj bi spremljala združeno delo in sredstva, racionalno poslovanje in druge naloge znotraj naše delovne skupnosti. Ce pravimo velike, je pač dovolj, če se ozremo na zemljevid Slovenije in Jugoslavije, pa bomo lahko razbrali vso razvejanost naših delovnih organizacij in predstavništev. Ta slika je seveda še bolj impozantna, če to dopolnimo s pogledom na zemljevid sveta, kjer je Iskra zakoličila kar lepo število zastopstev v raznih deželah raznih celin-Seveda pa je jasno, da bo vse to polno zaživelo le, če bomo vsi, sleherni na svojem delovnem mestu storili svojo delovno dolžnost in svoje delovne naloge kakovostno izpolnjevali. Norma „Iskrina kakovost" se v 24. členu tega dokumenta sploh pojavlja kot nova kvaliteta.
mak
'Sas—, ssseraf"
hkra v Sloveniji
Mesečno izplačilo na tekoči račun
(Nadaljevanje s 1. strani)
ujem in stanjem denarja, enaka obrest-ua mera, dvig gotovine v bankah in Poštah, omogoča tudi neposredno Poravnavo obveznosti imetnika teko-^ega računa s čekom. Seveda je to utožno le v mejah denarja na računu, ^rednost tega načina izplačevanja je, poleg čeka uporabnik lahko upo-rablja za poravnavo svojih obveznosti tudi druge dokumente (obračunski ček, obračunski ček s položnico, fPlošni prenosni nalog ter pooblastilo bank za izplačevanje obveznosti, ki se Pojavljajo mesečno)
Poleg tega Ljubljanska banka na Prošnjo imetnika računa odobri, da Postane saldo na njegovem tekočem računu za določen čas in znesek tudi uegativen. To navedeno prednost pa te-ta lahko koristi le, če ima zago-
tovljeno redno oblikovanje sredstev na svojem tekočem računu.
Toliko o načinu! In kaj nudi imetniku tekočega računa tak način denarnega poslovanja? Nudi mu gospodarno in hitro poslovanje, saj lahko na ta način kupuje in plačuje praktično vse vrste blaga in storitev (v trgovini, na potovanju ipd.). Za poravnavo mesečnih izdatkov pa lahko pooblasti tudi banko.
Vendar pa bo potrebno s tem načinom oblikovanja sredstev zagotoviti enotnost izplačevanja osebnih dohodkov in tako v korist delavcev zmanjšati administrativna in strokovna opravila v zvezi z izplačevanjem. In kaj mislijo o tem načinu sami delavci?
Jožica Vide — kurirka v sekretariatu:
Nov način izplačevanja je dosti
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO ŠKOFJA LOKA
Poudarek organizaciji
V TOZD Montaža v Spodnji Idriji je bil v soboto občni zbor sindikata, na katerem so pregledali poslovanje in delo v preteklem letu v sindikalni organizaciji in v tovarni. l'rcdsodnik Živko Makuc je poudaril, da slabemu rezultatu v lanskem letu niso krivi samo zunanji činitelji, ampak tudi neurejeni notranji odnosi in nenajboljša organizacija.
POSLOVNI USPEH
Letno poročilo pravi, da se je v prvem polletju TOZD znašla v najtežjih razmerah od ustanovitve. Zaradi recesije in Zakona o zavarovanju plačil, se je prodaja končnih izdelkov skoro ustavila in so morali zato tudi zmanjšati proizvodnjo in nekatere delavke zaposliti v drugih delovnih organizacijah, skoro tretjina delavcev pa je bilo doma na dopustu. Sicer zaključni račun še ni narejen, vendar bodo zaključili leto 1976 z manjšo izgubo, ki pa ni kritičen. Poročilo pravi, da slabemu poslovnemu uspehu niso krive samo zunanje okoliščine ampak bi bilo treba marsikaj urediti na področju organizacije, na kadrovskem področju in tehničnih zmogljivosti tovarne.
DELO SINDIKATA
Predsednik Makuc je naštel vrsto akcij, ki jih je organiziral sindikat. Tako vprašanja družbenega standarda in osebnih potreb delavcev, kakor delo na družbeno-političnem področju. Tako so poskrbeli za rešitev neka-lerih stanovanjskih, socialnih in zdravstvenih problemov. Zlasti so sc aktivno angažirali ob javni razpravi o novem Zakonu o združenem delu. Prav tako je sindikalna organizacija skrbela za obveščanje kolektiva o vseh važnejših vprašanjih znotraj TOZD in izven nje.
Na področju rekreacije so organizirali več tekmovanj na zimskih in poletnih igrah Iskre, v občinskem merilu in na domačem igrišču- V okvirih možnosti so pomagali več sodelavcem do poceni letovanj, žal pa je bilo zlasti teh premalo. Oskrbeli so tudi ce-
bolj praktičen, saj ne bo več potrebno ,Joviti“ delovnega časa bank in pošt, če boš hotel kaj kupiti in ti bo pri tem zmanjkalo denarja.
neno nabavo ozimnic in ugoden nakup Iskrinih izdelkov.
Predsednik Makuc je zbrane pozval, naj bi aktivneje sodelovali pri delu sindikata, ker,,sindikat ni organizacija za nabavo ozimnice in okras pogrebom, ampak pomemben družbenopolitični činitelj, ki naj bi vodil idejno delo kolektiva."
KADRI
V Montaži še vedno primanjkuje zlasti strokovnega kadra, ki bi lahko bistveno pripomogel k boljšim rezultatom v proizvodnji in poslovanju. TOZD to vprašanje skuša rešiti z iskanjem sodelavcev in z načrtno štipendijsko politiko na rednih in večernih šolah. Predsednik je povedal, da bi bilo še marsikaj treba urediti še znotraj tovarne, delavce smoterneje razporediti — temeljiteje urediti notranjo organizacijo. Politiko osebnih dohodkov pa bi bilo treba urediti tako, da bi bila bolj odraz vloženega dela in delovnih uspehov.
RAZPRAVA
Razpravljalni so se živahno dotaknili vseh področij dela in ni manjkalo konstruktivne kritike in ne ostre polemike. Na vsa vprašanja so odgovarjali vodilni ljudje iz družbeno-političnih organizacij in strokovnih služb. Zbor je sprejel sklep, da je treba v prihodnjem obdobju posvetiti vso pozornost notranji organizaciji, smoternemu razporejanju kadrov, predvsem pa investiciji v sodobnejšo tehnično opremo.
K. F.
Vzajemna pomoč v Železnikih
Sindikalna organizacija v Elektromotorjih ima že od leta 1952 organizirano Vzajemno pomoč. Delavci plačujejo v blagajno Vzajemne pomoči mesečno 10 din, zato imajo možnost brezobrestnega manjšega posojila (do 4.000 din). Ta pomoč je često dobrodošla ob nabavi ozimnice, graditeljem hiš pri kupovanju pohištva, včasih tudi za polog pri nakupih avtomobilov.
Na letošnjem občnem zboru sindi-
kata so ugotovili, da imajo v tem skladu okrog 50.000 din sredstev. Leta 1976 so na odboru, ki odobrava posojila reševali 226 prošenj in vsa posojila odobrili in izplačali. Ker pa je denarja precej, so letos sprejeli nekatere ugoa-nejše kriterije. Tako lahko dobijo novo zaposleni delavci manjše zneske, da tako prebrodijo težave do prve plače. Višino posojil pa so dvignili oc prejšnjih 3.000 na 4.000 din. Največje posojilo je možno dobiti predvsem za opremo stanovanj ali ob gradnji hiše ali popravilu stanovanja.
Na letnem občnem zboru so ugotovili, da je vzajemna pomoč zelo koristna ustanova, saj marsikomu pomaga v finančni zadregi z brezobrestnim po-
s°jilom-	F. Kotar
NA KRATKO
TV Pržan: Blagajna vzajemne pomoči ima 100 članov. Lani je izplačala 104.000 din posojil. Vsa sredstva so zbrali z deleži članov. Lanski promet je znašal 237.000 din.
TV Pržan: Leta 1976 so zbrali 820.000 din namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo, od tega za delovno enoto v Višnji gori 70.000 din. Posojila je dobilo 11 prosilcev, 360.000 din pa je ostalo nerazdeljenih.
Elektromotorji Železniki: Med lanskimi počitnicami je bilo zaposlenih 31 dijakov in učencev na počitniškem delu. Na praksi pa je bilo 55 učencev, dijakov in študentov.
Elektromotorji Železniki: V letu 1976 je bilo poprečno 745 zaposlenih. Odšlo je 62 delavcev, zaposlilo pa se jih je 85. Poprečni osebni dohodek pa je znašal 3.248,67 din.
Antene Vrhnika: Na zbore delovnih ljudi 3. 2. so sprejeli po javni razpravi: Pravilnik o požarni varnosti, Plan za leto 1977, Družbeni dogovor c komunalni dejavnosti in Same upravni sporazum o ustanovi h SIS za komunalno dejavnost.
Skupne službe: Delavski sve DO je potrdil sistemizacijo Sistemiziranih je 126 delovnih mest, sedaj pa je zasedenih 98 delovnih mest.	py
Mira Turk-Škraba - kadrovik:
Sem za nov način izplačevanja osebnih dohodkov. Mislim, da bo za marsikoga dobrodošlo, da bo lahko pooblastil banko, da ona v njegovem imenu poravnava redne mesečne izdatke kot na primer odplačevanje obrokov za knjige, časopis ipd.
Branko Tome - vodja plansko analitske službe:
O izplačevanju osebnih dohodkov na tekoči račun smo pri nas že veliko govorili in osebno se s tem načinom popolnoma strinjam, saj omogoča hitrejše poslovanje.
Večina je torej za! Morda pa ga bodo tudi tisti, ki še vedno zadržano spremljajo nov način izplačevanja sčasoma sprejeli.	Špela Dittrich
86be in da je proizvodnim temeljnim ?rganizacijam in delovnim organizaci-jatn, skoraj bi lahko rekli, malo mar, *aj se dogaja z njihovimi izdelki po-J6111, ko zapustijo tovarniško dvorišče. n pogosto je takšen odnos v Iskri °Paziti do trgovske in servisne dejav-
Približno tako se je začel pogovor z v°djo servisne dejavnosti v beograjski Podružnici Žarkom Batarjem. Obširno j® spregovoril o problematiki Iskrinih eograjskih serviserjev, ki smo jo opi-že prej. Ob tem se je najdalj časa Zdržal pri vprašanju kakovosti Iskri-
Zunanji pogled na naš servis.
nih izdelkov, kakovosti, ki bi bila po-	sov ter poudaril naslednje: „Skrajni
gosto lahko mnogo boljša, če bi v pro-	čas je, da v večjih centrih začnejo
izvodnih organizacijah kdaj pa kdaj	servisi sami odločati o zamenjavi po-
poslušali tudi nasvete in želje serviser-	sameznih delov, ne pa da morajo po-
jev. „Človek ima pogosto občutek, da	šiljati najprej pokvarjene izdelke v
govori v prazno, ko svetuje ljudem iz	Ljubljano, da tam odločijo, kaj z
posamezne TOZD, naj izboljšajo po-	njimi storiti. Ob koncu bi rekel šc na-
samezen podse stav, ker je zaradi šte-	slednje: proizvodne tovarne bi morale
vilnih^ reklamacij očitno povsem	imeti več zaupanja v svoje poudar-
zanič," je poudaril Žarko Batar. „Po-	jam svoje servise in ljudi. Zavedati
gosto se nam zdi nesmiselno, da za-	bi se morali, da serviserji predstavljajo
menjujemo pokvarjeni sestavni del z	proizvodne organizacije in da se borijo
novim delom, ki se bo gotovo takoj	za isto stvar za uspešnost Iskre. V
pokvaril."	proizvodnih tovarnah bi morali vedeti.
Žarko Batar se je dotaknil tudi	da smo mi prav tako Iskraši kot oni;
vprašanj v zvezi s pristojnostjo servi-	morda še bolj, ker smo v neposrednem
stiku s kupci. Razumemo, da imajo oni tako kot mi notranje težave in probleme. Oboji bi morali to razumeti, hkrati pa bi morali delati v interesu celotne Iskre, in ne samo v lastnem interesu. Pogosto se sprašujem, zakaj nas nihče ne obiščp iz tovarn, katerih izdelke servisiramo. Da bi nas obiskal in vprašal, kakšne probleme imamo in nam konec koncev tudi pomagal. Če bi se ti ljudje seznanili z našim delom, bi imeli drugačno mnenje o nas ter bi lahko skupno reševali problematiko. Ob večjem sodelovanju bi dosegali tudi mnogo večje uspehe," j c poudaril
Dušan Krstič.
vodja servisa v Iskrini beograjski podružnici Žarko Batar.
PREMALO SODELOVANJA
Eden od srečnežev, ki se bo preselil v nove prostore blizu beograjskega sejma, je tudi oddelek telefonije. Vodja tega oddelka je Pavle Cvetkovič, dolgoletni Iskraš, ki je v združenem podjetju zaposlen že dvajset let. Osnovna dejavnost tega oddelka je servisiranje in montaža telefonskih naprav, poleg tega pa servisirajo tudi ure ter UKV in VF naprave, medtem ko želijo v prihodnje več pozornosti nameniti tudi tako imenovanemu pavšalnemu in garancijskemu vzdrževanju telefonije. Podobno kot drugi sogovorniki, je tudi tovariš Cvetkovič obširno spregovoril o prostorski stiski, rezervnih delih, slabi kakovosti in podobno, opozoril pa je tudi na vprašanje dokumentacije, ki bi jo morale proizvodne organizacije pošiljati servisom, tega pa iz. neznanih vzrokov ne delajo.
V oddelku za telefonijo je zaposlen tudi Dušan Krstič. „Iz izkušenj sem spoznal, da sodelovanje med Iskrinim
ISKRA o
Številka 8-19. februar 1977
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
Pomen delavske kontrole
Marsikdo izmed nas še danes nima razčiščenih pojmov o samoupravni delavski kontroli. O delavski kontroli ne pišemo prvič, čeravno moramo priznati, da bi si doslej lahko več povedali in zapisali o konkretnih vprašanjih, s katerimi se srečujemo pri uresničevanju ciljev samoupravne delavske kontrole v vsakdanji praksi.
Z delovanjem delavske kontrole v TOZD Iskre — Elektromehanike nismo povsem zadovoljni. V nekaterih temeljnih organizacijah se odbori samoupravne delavske kontrole ne zavedajo pomena in funkcije, ki jo ima delavska kontrola. Ljudje v neposredni proizvodnji ne vedo, da delavsko kontrolo predstavljamo mi vsi in ne le organi delavske kontrole po posameznih TOZD. Za učinkovitejše delovanje odborov bi se morale prizadevati tudi družbenopolitične organizacije, zlasti sindikat.
Prizadevanja za boljšo uveljavitev delavske kontrole se v praksi pogosto onemogočajo ali pa se poskušajo prilagajati težnjam po ohranitvi sedanjih odnosov. Zato se namen delavske kontrole v marsikateri temeljni organizaciji ne uresničuje kot bi bilo treba oziroma ostaja na ravni formalnega obstoja odbora za samoupravno delavsko kontrolo.
Tem vprašanjem bomo morali odslej posvečati posebno pozornost. Dobra organiziranost, opredelitev vsebine dela in metode dela odborov delavske kontrole morajo čimprej postati naša vsakdanja praksa. Delavsko kontrolo predstavljamo mi vsi. Vsakdo mora paziti, da bodo naša dejanja in odločitve v skladu z ustavo in zakoni.
Ali poznamo samoupravno delavsko kontrolo?
Kontrola je pomembna sestavina v vseh družbenih sistemih. Doseganje ciljev družbenega sistema, torej obstoj in uresničevanje interesov ,azreda, ki je na oblasti, je v marsičem odvisen od učinkovitosti zasnove in delovanja kontrolne funkcije. Kontrola je zato pomemben del upravljavskega procesa vsakega družbenega sistema. Razvojna pot naše družbene ureditve je tudi v sistemu kontrole narekovala številne spremembe.
Samoupravna delavska kontrola pomeni novo kvaliteto v delavskem samoupravljanju in je posledica sprememb na določeni stopnji razvoja samoupravnih odnosov. Njeno ustanovitev so narekovali tudi razni negativni pojavi v naši družbi, na katere je opozorilo pismo tovariša Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ in dejstvo, da smo vse premalo skrbeli za kontrolo nad izvrševanjem sprejetih sklepov in nalog.
Delavci v zdmženem delu morajo imeti tak položaj, da lahko kontrolirajo izpolnjevanje vseh samoupravnih odločitev. K temu naj bi doprinesla dobro organizirana delavska kontrola.
Zakon o združenem delu določa, da smo delavci v organizacijah združenega dela upravičeni in dolžni uresničevati samoupravno delavsko kontro
in po posebnih organih samoupravne delavske kontrole.
Organ SDK nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter iz vršil nili in poslovodnih organov DO in skladnost aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev.
Da bi se zagotovil tudi preventivni značaj delavske kontrole, se odbori opirajo na sodelovanje in pomoč delavcev in organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij.
Pravočasno mora preprečevati in odstranjevati vzroke glede na:
—	kršitve in zlorabe samoupravnih pravic delavcev,
—	kršitve določb samoupravnih sporazumov, statutov in drugih splošnih aktov ter sklepov organov upravljanja,
—	nevestnega in neodgovornega izvrševanja delovnih zadolžitev,
—	nepravilnosti v finančnem in materialnem poslovanju,
—	negospodarskega poslovanja in pojavov malomarnosti, nediscipline in razsipništva,
—	nepopolne in nepravočasne informiranosti delavcev in potrebnih ukrepov zoper neobveščenost, itd.
Delavska kontrola je komponenta samoupravljanja. Zato je področje njenega delovanja tekorekoč neomejeno. Kamorkoli sega samoupravno odločanje, tja mora praviloma seči tudi kontrola. Le tako pojmovana vloga delavske kontrole lahko pomeni uspešno uresničevanje samoupravljanja kot to določa ustava iz leta 1974.
Pri tem moramo samoupravljavci biti informirani. Moramo se znebiti svoje pasivnosti. Poiskati in razvijati moramo vse možne načine obveščanja. Mislim, da tu strokovne službe naše delovne organizacije nosijo veliko odgovornost. Dolžne so nam dajati čimbolj razumljive informacije o dogajanju v kolektivu.
Tisti pa, ki niso za takšno samoupravljanje, tudi izkrivljajo vlogo in pomen samoupravne delavske kontrole. Razumljivo je, da se je težko čez noč odpovedati privilegiranosti, ki je zagotovljena nosilcem informacij. Se več: lažje seje izgovarjati na pasivnost samoupravljavcev kot se boriti proti njej.
Prepričan sem, da so poti in treba jih je najti, da naše neposredne proizvajalce zainteresiramo za celotno poslovno politiko naše delovne organizacije. Seveda moramo računati na različno intelektualno raven zaposlenih in se zavedati, da ni nikoli vse povedano tako preprosto, da bi to lahko vsi razumeli.
Alojz Boc
S kakovostjo v nadaljnji razvoj
Varnost prometa in parkiranje
Pomlad prihaja. Vse več naših delavcev se bo pričelo voziti v službo z avtomobili. S tem postajata varnost prometa in parkiranje pred našo tovarno vse bolj problematična. Prostora za parkiranje je res premalo. Zmanjšujejo ga tudi tisti delavci, ki ne upoštevajo niti osnovnih predpisov pri parkiranju osebnih vozil. Vsak dan prihaja do raznih nevšečnosti, ko posamezniki ne morejo odpeljati s parkirnega prostora.
V Iskri—Elektromehaniki bomo s 15. februarjem pričeli načrtno skrbeti za večjo varnost v prometu in pravilno parkiranje. Za to področje bo zadolžen eden od vratarjev — čuvajev, ki bo skrbel za parkiranje na parkiriščih v
Savski loki in pred TOZD ATC na Laborah. Vsi vozniki, ki bodo z nepravilnim parkiranjem kršili prometne predpise, bodo morali plačati mandatne kazni. Z ureditvijo prometa in parkiranja bodo rešeni problemi zaparkiranih avtomobilov. S tem želimo disciplinirati voznike, ki kljub številnim opozorilom ne upoštevajo prometnih predpisov.
Člane delovnega kolektiva prosimo, naj ne parkirajo svojih vozil na parkirnih boksih pred upravno stavbo, ki so rezervirani za goste in vodilno osebje. Tudi parkirni prostori, ki so rezervirani za avtobuse, morajo ostati prazni.
Želimo, da navodila in zahteve delavca, ki bo odslej urejal prometna vprašanja pred našo delovno organizacijo, upoštevate. Le tako se bomo izognili raznim problemom pri prihodu in odhodu iz tovarne. ^ ^
vcvdu saiiiuupiavnu ueiavsKU Kontrolo neposredno, po organih upravljanja Odslej bo treba bolj paziti, kako in kje bomo parkirali
Dosežena kakovost naših proizvodov se prav gotovo kaže v uspešnosti razvoja našega delovnega kolektiva. Iz predlogov direktorja področja kvalitete Franca Pogačnika poslovnemu odbom izhaja, daje skrb za kvaliteto proizvodov sklop naporov slehernega člana naše organizacije združenega dela. O nalogah, ki iz teh predlogov izhajajo, smo se pogovarjali z Bogdanom Žontarjem in Bojanom Krajncem, ki že vrsto let delata na področju kvalitete.
Kaj bo treba še storiti za strokovno izpopolnjevanje tehničnih kontrol po posameznih TOZD?
Krajnc: „Skrbeli bomo za kvalitetno razširjanje dela tehničnih kontrol. To bomo lahko dosegli z bolj usmerjenim delom in z večjo doslednostjo dela. Naša prizadevanja naj bi potekala v smeri zasledovanja analiz vzrokov slabe kakovosti. Slediti morajo akcije za odstranjevanje napak ali ovir za doseganje določene kvalitete v proizvodnem procesu.
Zato bo treba zagotoviti ustrezno merEno opremo in ljudi, ki bodo imeli potrebno strokovno izobrazbo za delo na tem področju. Pri tem ni nujno, da bi morali povečati števEo delavcev, ljudi, ki delajo v strokovnih službah, je treba usmeriti še v delo na področju kvalitete, če dosedaj še niso bEi vključeni. V nekaterih temeljnih organizacijah pa bo treba zagotoviti več strokovnih kadrov. To bo odvisno predvsem od različnih zahtev proizvodnje.
MerEno opremo bi za svoje specifične potrebe morale imeti same temeljne organizacije. Posebno merEno opremo, ki je ne rabijo vsakodnevno, pa bi TOZD lahko združevale v merEnicah.“
Žontar: ,,Do nedavnega smo kakovost obravnavali le operativno. Če hočemo z našimi prizadevanji naprej, moramo vključiti še pripravljalni del procesa dela. Pri tem so pomembne tri stvari:
-	posvetiti se moramo tehnologiji
kontroliranja;
-	zagotavljati moramo sprotno
spremljanje podatkov o kakovosti;
-	probleme kakovosti moramo raziskovati.
Pri pripravljalnem delu obstaja sorodnost z delovanjem drugih služb, predvsem z razvojem in tehnološko pripravo. Zato bomo morali te sodelavce, ki v veliki meri prispevajo h kakovosti v okviru njihovega dela, določneje zadolžiti tudi za kakovost.
Kar pa se kadrov in izobraževanja tiče, je kakovost kot samostojen predmet zastopana v zelo majhnem števEu izobraževalnih ustanov, zato največ znanja da praktično delo na tem področju in dopolnEno izobraževanje strokovnih sodelavcev."
Ena izmed pomembnih nalog tehnologije ugotavljanja kakovosti je tudi, da tehničnim kontrolam in njihovim strokovnjakom zagotovi potrebne kontrolne naprave in druge pripomočke?
Krajnc: „Delamo v več smereh. Na eni strani gre za izbiro in pripravo pripomočkov kot so na primer razne statistične metode ugotavljanja kakovosti. Pri tem bi rad poudarE, da so to res samo pripomočki in z njimi kakovosti ne izboljšamo, temveč jo le ugotovimo.
Drugo vprašanje pa je priprava organizacij skEi predpisov, ki se navezujejo na to področje. Pripravljamo metode in načine raziskovanja vzrokov slabe kakovosti. Naše delo se potem kaže v obliki informacij in sodelovanja pri snovanju organizacij skfli predpisov, tovarniškEi predpisov ipd."
Žontar: ,,Kljub bogati literaturi s področja kakovosti, viduno, da delavci, ki bi lahko veliko prispevali h kakovosti naših izdelkov, premalo vedo o teh stvareh.
Naša dolžnost je, da ta vprašanja, ki so v literaturi strokovno obdelana, tako oblikujemo, da so dostopna našim ljudem in uporabna pri delu. Kot primer lahko navedem zamenjavo starejšega načina vzorčenja s sodobnejšim: tabele Dodge-Romig zamenjujemo z mednarodnimi ABC - STD 105 D itd. Zato je treba leto.
Samoupravni sporazumi o kakovosti, temeljni pravilnik o kakovosti in poslovnik naše DO o kakovosti so prav tako pripomočki, v katerih so zbrani organizacijski pogoji poslovanja.
Spremni dokument o kakovosti izdelka pri kupoprodajni pogodbi je pripomoček, ki definira obveznosti tako dobavitelja kot tudi kupca."
Kako vpliva kvaliteta našfli izdelkov na prodajo?
Žontar: „V današnjih razmerah velja, da je težje prodati kakor izdelati. Pri tem naši tržni delavci ugotavljajo, da jim postaja kakovost nadležna. Zaradi neprimerne kakovosti izdelkov se jim prodaja ponekod zmanjšuje ali celo ustavi. Nivo kakovosti naših izdelkov je stvar naše poslovne politEce. Kakovost pa je podpora ugledu naše delovne organizacije.
Prosimo naše strokovnjake, ki delajo na področju prodaje in plasiranja naših izdelkov na tržišča, naj pri prenašanju odziva tržišča na kakovost, svojih zapažanj ne izražajo z besedami slaba ali neprimerna kakovost. Popolnoma določno naj povedo, v čem je problem, da bodo izdelki ustrezali.
Zavedamo se, da je eden od problemov tržna starost našfli izdelkov, kjer gre za sodobnost kot značEnost kakovosti.
Intenzivno moramo reševati organiziranje posredovanja podatkov o odzivu tržišč in v tem okviru kvalitete našfli izdelkov. V krog zbiranja in posredovanja informacij o kvaliteti Iskrinih proizvodov moramo vključiti naša predstavništva, trgovine, servise, montažerje in zastopnike v tujini."
Krajnc: „Naši izdelki za široko potrošnjo morajo dosegati nivo kakovosti (in ga po možnosti presegati) kot ga imajo izdelki konkurenčnEi proizvajalcev, kar je jasno določeno v samoupravnem sporazumu o kakovosti za ZP Iskra. Cena in kakovost sta v določenem sorazmerju. Izdelek slabe kakovosti, ki ga kupuno po nizki ceni in nam kmalu odpove, pomeni izgubo renomeja proizvajalca. Na ceno izdelka hitro pozabimo, pomnimo pa ime proizvajalca. Zato je nujno, da smo pozorni predvsem na kvaliteto, ne glede na ceno konkurenčnega proizvoda in ne glede na morebitno višjo ceno izdelka, ki je s tem povezana. Prednost pred konkurenčnimi proizvajalci nam bo zagotovEa boljša kakovost in ne večja cena naših izdelkov."	Alojz Boc
centralnim skladiščem v Stegnah in proizvodnimi tovarnami še ni urejeno. Po drugi strani pa se dogaja tudi to, da v Beogradu pogosto ne vemo za nove Iskrine izdelke in jih vidimo šele takrat, ko nam jih kupci prinesejo v popravilo. Kako pa lahko popravimo tak izdelek, si.lahko kar mislite."
DRAGI REZERVNI DEU
V elektrooddelku beograjskega servisa skrbijo za popravila in vzdrževanje naslednjih izdelkov: rotacijskih strojev, protipožarnih central, naprav za varilno tehniko, usmernikov, kondenzatorjev in izdelkov akustiKe ter za celoten spekter naprav široke potrošnje za gospodinjstvo. Vodja oddelka je Svetislav Kostič, ki je med drugim dejal naslednje: „Za razliko od ostalih sogovornikov bi spregovoril o izredno visokih cenah rezervnih delov, Zato ni čudno, da se naše stranke pogosto pritožujejo. Druga takšna stvar, na katero bi rad opozoril, je ta, da bi morali kupce bolj strokovno seznaniti z ravnanjem in delovanjem naših izdelkov, saj je nestrokovnost pogosto glav-
ISKRA
Številka 8 — 19. februar 1977
Žarko Batar.
ni krivec za tolikšno število reklamacij."
„SMO RES SERVISERJI KRIVI ZA VSE? “
Največ hude krvi je gotovo na oddelku za popravEo radijskih in televizijskih sprejemnikov. V oddelku je skupno zaposlenih sedemnajst ljudi, deset v Beogradu, ostali pa so zadolženi za servisiranje na območju Zaje-čarja, Šabca, Kraljeva in Kragujevca. Zavedati se moramo namreč, da je beograjski servis zadolžen za servisiranje v vsej ožji Srbiji. Poleg radijskEi in
televizijskih sprejemnikov servisirajo tudi gramofone, magnetofone ter radijske aparate in televizoije tujih firm. Največ kritike je namestnik poslovodje tega oddelka Petar Dedič izrekel na račun nekaterih sestavnih delov (zlasti kaskad) v televizijskih sprejemnikih. Podobno kot drugi sogovorniki, je moral tudi on ugotoviti, da njihov oddelek dela v neprimernih prostorih, da nimajo rezervnih delov, no, o kakovosti smo že spregovorili, zatem je še tukaj pomanjkanje instrumentov in dokumentacije, pa kadrovski problem, in tako dalje.
DOBER SERVIS - DOBRA PRODAJA
Da bi o beograjskem servisu zvedel še bolj nepristransko mnenje, sem za pogovor zaprosil strokovnega sodelavca za odnose z jugoslovansko ljudsko armado v Iskrini beograjski podružnici Sava Rankoviča. Najprej je opozoril na znano dejstvo (kot vse kaže ne vsem), da servis pogojuje prodajo, saj si uspešne prodaje ne moremo zamisliti brez dograjene nadgradnje, v katero sodi tudi servisiranje.
,,Najboljša reklama za Iskro bi bila ta, da ljudje v servisu ne bi imeli dela, žal pa se pri nas v Beogradu dogaja, da so servisi prezaloženi z delom, pro-
izvodne tovarne pa nimajo niti vpliva niti razumevanja za delo naših serviserjev. Le redko kateri predstavnik Iskrinih tovarn se zanima za delo beograjskega servisa, čeprav vsi vemo, da bi morale tovarne skrbeti za šolanje kadrov v servisih, za nakup naprav in instrumentov ter druge opreme v servisih in ne samo za rezervne dele."
Poleg tega me kot dolgoletnega Iskraša — v Iskri sem zaposlen že več
kot petindvajset let - boli to,' da kakovost nekaterih Iskrinih izdelkov z leta v leto pada, pohvalil pa bi kakovost števcev, instrumentov, elektronskih instrumentov in telefonskih naprav. Ob koncu bi rad opozoril še na naslednjo misel: serviser je tisti, ki gre v belem plašču h kupcu, čeprav ga ta ni prosU za pomoč, se pogovori z njim in mu svetuje, kako naj še naprej upo-rablja naš izdelek." udo Uro„ei
Notranjost oddelka za servisiranje radijskih in TV sprejemnikov-
Reševanje stanovanjskih vprašanj v prihodnje
Za načrtno reševanje stanovanjske problematike naših delavcev je potrebno tudi aktivno sodelovanje prosdcev — Vse več delavcev se odloča za namensko varčevanje — Število nerešenih prošenj se manjša
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
nost oziroma podružnica Ljubljanske banke Kranj.
Letos bomo verjetno kupili šest zazidljivih parcel na Pešnici (Spodnja Besnica). Parcele so delno komunalno opremljene. Med letom lahko računamo še na nakup parcel za individualno gradnjo na Mlaki in parcel za gradnjo montažnih hiš na Kokrici. Kdaj in v kolikšni meri se bomo odločili za te nakupe, je odvisno predvsem od sredstev, ki bodo na razpolago in od zanimanja naših delavcev za individualne gradnje.
V	zadnjem času opažamo, da se vse več delavcev zanima za odkup stanovanj v etažni lastnini. Lansko leto je odkupilo stanovanja v etažni lastnini devet delavcev. Letos pa se je že na informativni razpis prijavilo 21 kandidatov, ki se zanimajo za odkup različnih stanovanj. Pričakujemo, da bo število kandidatov po regularnem razpisu še večje.
V	letošnjem letu bomo nadaljevali z reševanjem stanovanjskih vprašanj na tri poznane načine: z nakupom družbenih stanovanj, s posojili za individualne gradnje stanovanjskih objektov in z odkupom stanovanj v etažni lastnini.
Slednji način je zelo ugoden tako za delovno organizacijo kot tudi za delavce. Naši delavci so se s tem pričeli zavedati, da se jim splača namensko varčevati in s tem po svoje prispevati k hitrejši rešitvi stanovanjskega problema. Lastna udeležba pri nakupu
Ob koncu leta 1974 je bilo v evidenci naše Stanovanjske zadruge 394 prošenj, konec leta 1975 še 345 in ob koncu lanskega leta le še 317 nerešenih prošenj. Število prosilcev se iz leta v leto manjša, delno zaradi uspešnega reševanja stanovanjskih vprašanj kot tudi zmanjševanja ekstenzivnega zaposlovanja v kranjski občini.
V zadnjih treh letih smo rešili skoraj vse težje stanovanjske probleme socialno ogroženih članov naše delovne organizacije. Preostale hujše socialne probleme bomo rešili v letošnjem letu. V bodoče bomo težja stanovanjska vprašanja lahko reševali sproti.
Od leta 1974 dalje je v porastu nakup dmžbenih stanovanj. Lani je naša delovna organizacija kupila 68 stanovanj. Od teh smo 44 različnih stanovanj dodelili delavcem iz TOZD Iskre - Elektromehanike v starem obsegu, 24 pa delavcem iz ostalih dislociranih temeljnih organizacij združenega dela. Število družbenih stanovanj, ki jih bomo kupili letos, bo podobno lanskemu. Podobna bo tudi porazdelitev po temeljnih organizacijah.
Lani smo kupili tudi okoli 20 parcel za zidavo individualnih stanovanjskih hiš v Stražišču. Razdelili smo devet že prej kupljenih parcel v Hrastju. Za posojila za individualno gradnjo smo v lanskem letu namenili 450 milijonov dinarjev.
Kako bo s stanovanji v prihodnje?
Aprila bo razpis Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj za dodelitev stanovanj občanom, ki imajo pogoje za pridobitev solidarnostnih stanovanj. S tem bo iz vseh kategorij upravičencev rešeno predvidoma okoli 30 prošenj.
Pričakujemo, da bo letos želelo dobiti posojila za individualne gradnje in dozidave skupno okrog 200 naših delavcev, od teh bo okrog 60 novih prosilcev. Vse, ki imajo dokončano vsaj tretjo fazo individualne gradnje in ustrezajo razpisnim pogojem Samoupravne stanovanjske skupnosti, bomo usmerili na ustrezen razpis. Delavci, ki bodo želeli dobiti posojilo, bodo morali namensko varčevati in to vsaj z minimalno vsoto, ki jo predpisuje Samoupravna stanovanjska skup-
Sklepi poslovnega odbora
Objavljamo pomembnejše sklepe, ki jih je sprejel poslovni odbor delovne organizacije, na 17. seji 4. februarja v Kranju.
1.	ZALOGE
Poslovni odbor je obravnaval pomočilo o problematiki zalog v lanskem retu. Zaloge so bile v decembru za 31 % večje od normativov. Med letom pa ^ se povečale za 7 %. Lani se je večkrat opozarjalo na stanje teh zalog, vendar posamezne temeljne organizacije teh sklepov poslovnega odbora niso upoštevale.
Vodstva temeljnih organizacij združenega dela morajo takoj zagotoviti Ustrezne ukrepe za znižanje zalog. Uansko-proizvodno področje pa mora čimprej izdelati normative zalog za letošnje leto.
2- KOLEKTIVNI DOPUST
. Predlogi posameznih TOZD o trajanju kolektivnega dopusta so bili različni in neusklajeni. Zato je poslovni °dbor sklenil, naj se kolektivni dopust
leto 1977 koristi po določilih zakona, po katerih mora en del dopusta lajati najmanj 12 delovnih dni.
Kolektivni dopust v tozdih kranjske Iskre — Elektromehanike bo trajal od 18. julija do 3. avgusta. Temeljne organizacije združenega dela, ki so sprejele sidep o daljšem dopustu, ga lahko podaljšajo do vključno 7. avgusta. Pristojne službe so dolžne pravočasno obvestiti poslovne partneije, da DO v tem času ne bo poslovala.
3.	SREDSTVA ZA NUJNO POTREBNO OPREMO
Na račun plana investicij za letošnje leto je poslovni odbor odobril sredstva v višini 2 milijonov dinarjev, ki bodo uporabljena za nabavo nujno potrebne opreme. Investicijsko področje mora izdelati spisek investicij, ki bodo financirane s temi sredstvi.
Investicijsko področje mora izdelati tudi plan investicij za leto 1977 in poročilo o realizaciji plana investicij v lanskem letu.
4.	INVENTIVNA DEJAVNOST
Strokovne službe morajo čimprej izdelati predlog dopolnitev Pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Nagrajevanje po določilih obstoječega pravilnika namreč delavcev ne stimulira v zadostni meri.
Tozd tovarna elektronskih naprav Ljubljana
Leto 1977 — stabilizacijsko leto
Tovarna elektronskih naprav je v letu 1976 izredno povečala obseg Poslovanja, saj je bila proizvodnja nasproti tisti iz prejšnjega leta večja kar za 104 %, prodaja pa za 129 %. Ta Povečanja so bila dosežena v zelo neugodnih razmerah, ko je bil lakorekoč v teku sanacijski postopek ^radi izgube v prejšnjem letu in ^radi nelikvidnosti. Pomanjkanje Ifiančnih sredstev in določenih devizah sredstev za uvoz je pomenilo za Proizvodnjo zelo neenakomeren do-tok materiala in s tem neenakomerno zasedbo kapacitet. Nekatere neizpolnjene prodajne obveznosti iz prejšnjih *et, predvsem za JLA in izvozne za ^SSR, je bilo v letu 1976 skorajda nujno izpolniti, zato so bila v izpolnitev teh nalog dostikrat vložena dodatna sredstva in delo. V takih iz-^dnih razmerah, ko so pripravljalne službe in sama proizvodnja prekomerno obremenjene, se največkrat Zanemari gospodarno uporabljanje sredstev, za dosego prihodka so upo-rabljena po obsegu prevelika sredstva, Zanemari se nadzor nad stroški, manj Pozornosti je usmerjeno na posodabljanje organizacije.
Rezultati poslovanja za celo leto, m bodo znani čez nekaj dni, bodo mko kot že tisti med letom, ponovno opozorili na nekatere take notranje rezerve.
Zato so z gospodarskim načrtom 1977 postavljeni nekateri cilji kot
-	izboljšanje obračanja sredstev
-	izboljšanje organizacije dela in skrb za razporeditev delavcev
-	izboljšanje gospodarnosti s povečanim nadzorom nad stroški
-	ustvaritev možnosti s sorazmerno velikimi investicijskimi vlaganji za naglo povečanje obsega poslovanja v naslednjih letih, izboljšanje proizvodnosti zaposlenih in kvalitete izdelkov-
Doseganje teh ciljev naj bi omogočala umiritev rasti obsega poslovanja. Proizvodnja in prodaja naj bi bili večji od lanskoletne za 28 % oziroma 19 %. Obseg proizvodnje in prodaje ustreza obsegu, predvidenem v srednjeročnem načrtu 1976-80 za leto 1977.
V proizvodnji bodo v letu 1977 nekateri novi izdelki in sestavi, za katere je bil doslej potreben uvoz. Zmanjšanje velike razlike med uvozom in izvozom je sicer dolgoročna naloga, ki bo v letu 1977 z osvojitvijo proizvodnje nekaterih sestavov že delno izpolnjena, vendar predvideni izvoz s 755.160 dolarjev zaostaja za predvidenim iz srednjeročnega načrta. Popolna izenačenost izvoza in uvoza sicer ni cilj, ker je določen uvoz nujen, da se ustreže zahtevam kupcev po sodobni opremi profesionalne elektronike, kjer so zahteve po kvaliteti in zanesljivosti dostikrat zelo velike. S prodajo v letu
1977 naj bi nadoknadili vse zamude pri dobavah kupcem, letos tudi proti kupcem na civilnem področju.
Z boljšo uporabo sredstev, izboljšanim obračanjem, večjim nadzorom nad stroški bodo v letu 1977 tudi rezultati pri delitvi celotnega prihodka 233 milij. boljši, saj bo dohodek 89 mflij. za 32 % večji kot leta 1976 pa tudi v delitvi čistega dohodka 65 milij. bodo z večjim deležem udeleženi skladi in bo s tem razširjena materialna osnova poslovanja.
Z nameravanimi investicijami v osnovna sredstva v vrednosti 32 milij. bi se modernizirala oprema in stroji ter uvedle nekatere nove tehnologije. Za delno kritje teh investicij pa je ob pomanjkanju lastnih virov prav kakor pri obratnih sredstvih treba zagotoviti še bančne kreditne vire. V letu 1977 bo tako le v manjši meri mogoče zmanjšati odvisnost organizacije od tujih kreditnih virov, predvsem pa še od kratkoročnih.
Z usmerjenim izobraževanjem in štipendiranjem bo tovarna letos dobila ustrezne delavce, zaposlovanje in delitev osebnih dohodkov bo predvsem skladno z resolucijskimi določili. Povprečni mesečni neto osebni dohodek 5.130 din je takšen, da ustreza visoki kvalifikacijski strukturi 560 zaposlenih in bo odpadel eden od velikih razlogov za prekomerno fluktua-cijo v preteklih letih.
Tudi za skupno porabo zaposlenih, ureditev prehrane, zdravstveno varstvo, izobraževanje, kulturo, rekreacijo in delovanje dmžbenih organizacij bodo letos na razpolago ustrezna sredstva v nasprotju z lanskim letom, ko jih za to skoraj ni bilo na razpolago.
Del 7 % stanovanjskega prispevka za organizacijo omogoča skupaj z bančnimi krediti letos' in naslednja leta postopno ureditev vseh odprtih stanovanjskih zadev. Poraba vseh sredstev skupne porabe z vrednostjo skoraj 7 milj. bo tako letos res omogočila izboljšanje delovnih in življenjskih razmer.
Uresničitev načrta 1977 je tesno povezana z uveljavitvijo Zakona o združenem delu. Dobro informirani delavci naj bi v resnici razpolagali z vsemi sredstvi in dohodkom ter odločali o razvoju in ciljih organizacije. Tudi to nalogo bo v letu 1977 mogoče izpolniti s sodelovanjem vseh, ki smo zdmženi v delovno in sestavljeno organizacijo.	_j č. _
IZ KADROVSKE EVIDENCE
V	glasilu bomo odslej mesečno objavljali podatke o delavcih, katerim je delovno razmerje nenadoma prenehalo zaradi smrti ali odhoda v pokoj.
V	januarju starostno upokojeni: Avbelj Jože, Vrhovnik Albina,
Kožar Viktorija
Invalidsko upokojeni:	Močnik
Janez Umrli:
Pretnar Filip, Valančič Jože.
stanovanja znaša ru do db % od vred-inosti cene željenega stanovanja, v odvisnosti od višine OD na člana družine.
Odkup stanovanj prinaša številne prednosti. Čakalna doba se skrajša na dva meseca do enega leta in pol. Delovna organizacija kreditira kupca s 30 % sredstev, Id ostanejo tovarni v prosto uporabo. Ostalo razliko pa kreditira Samoupravna stanovanjska skupnost iz naslova združenih sredstev namenjenih za stanovanjsko gradnjo.
Na kupljeno stanovanje delavci bolj pazijo. Odpadejo tudi nasilne vselitve in razne manipulacije, ki so dokaj pogoste pri_zamenjavah najemniških sta-- novanj. Če se delavec odloči za individualno gradnjo, mu kupljeno stanovanje predstavlja dobro startne osnovo za začetek gradnje ali dozidavo novogradnje.
V zvezi z dodeljevanjem stanovanj v kategoriji mladih družin se je naša
aemvna orgamzaerja skupaj s prostlci obvezala, da bo kar najbolj uspešno reševala njihova stanovanjska vprašanja. Tudi prosilci so se obvezali z izjavami in dogovori, da se bodo tega držali.
Ugotavljamo, da zaradi zapore zaposlovanja in dokaj uspešnega reše vanja stanovanjske problematike, kapacitete našega Samskega doma na Planini niso več tako polno zasedene. Razmišljamo, da bi jih mogoče lahko zapolnili z oddajanjem sob študenton iz kranjske občine.
Vsekakor bo tudi v bodoče prisotna naša skupna naloga, da posvetimc posebno pozornost problematiki delavcev, ki še nimajo zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja. To je samo eden od potrebnih pogojev, ici vplivajo na delovno zmogljivost, zbranost med delom in dobro počutje naših delavcev.
Alojz Boc
Tečaj za učitelje tehnične vzgoje
Radioklub Iskra v Kranju je prejšnji teden izvedel dvodnevni tečaj s področja elektronike za učitelje tehnične vzgoje. Pri organizaciji tečaja sta sodelovala tudi Zveza radioamaterjev Slovenije in društvo učiteljev tehnične vzgoje Gorenjske. To je bil prvi tečaj za prosvetne delavce. Obiskovalo ga je kar 22 učiteljev tehnične vzgoje z gorenjskih osnovnih šol.
Predavanja in praktične vaje so pripravili v novih prostorih kranjskega radiokluba. Učitelje so seznanili z osnovami radiotehnike. Sestavljali so tudi razne sestavljenke, ki bi lahko prišle v poštev pri uvajanju radiotehnike v učni načrt tehnične vzgoje na osnovnih šolah. Pogovorili so se tudi o raznih pedagoških pristopih za predstavljanje radiotehnike in elektronike nasploh osnovnošolcem.
Prizadevanja radiokluba ISKRA na področju dopolnilnega izobraževanja predstavljajo tudi pomembno osnovo za aktivno in množično vključevanje mladih v radioamaterstvo, kar pomeni bolj primerno izkoriščanje prostega časa in obenem pomemben element našega splošnega ljudskega odpora. Zgoraj omenjeni tečaj je lepo uspel.
Naletel je na zelo ugoden odmev po gorenjskih osnovnih šolah. Zato bodo kranjski radioamaterji podobne tečaje še pripravljali.	Alojz Boc
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem na liniji releja v tovarni TEA za lepo darilo in dobre želje, obenem pa jim želim obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
Marija Markun
ZAHVALA
Sindikalni organizaciji Iskra Kranj se prisrčno zahvaljujem za obisk na domu, čestitke za leto 1977 in denarno pomoč v času moje bolezni. Želim vam še veliko uspehov pri nadalj-delu.
Danica Bursič
Obvestilo
Obveščamo delovni kolektiv Iskre — Elektromehanike, da bodo delavci Stanovanjske zadruge uvedli uradne ure. Za to smo se odločili zaradi povečanega obsega dela pri prehodu na novo organiziranost naše delovne organizacije in vse večjega števila prosilcev.
Potek dela s strankami bo odslej naslednji:
—	uradne ure za prosilce, ki imajo oziroma želijo vložiti prošnje za najemniška stanovanja, bodo
vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure
—	za delavce, ki imajo odobrene kredite za individualno gradnjo, bo potrjevanje računov
vsak dan od 6,30 do 7,30 ure
—	za kandidate, ki se bodo javljali na razne razpise, bomo uradne ure objavili v razpisnih pogojih.
—	delavcem, ki želijo kakršnakoli pojasnila ustno ali telefonično, bodo delavci Stanovanjske zadruge na voljo
vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure.
Prosimo vse zaposlene, da v prihodnje upoštevajo navedene uradne ure. Prednost pri dajanju pojasnil bodo imeli delavci, ki se bodo predhodno najavili.
Kadrovsko področje
Zahvala štabu civilne zaščite Iskra
Mesec dni je minilo, ko je snežni plaz zakovai šest življenj na Zelenici v svoje težke, snežne verige.
Tisti usodni plazovni dan je za nas mejnik dveh dob, tiste srečne, ko še vedeli nismo, kako smo srečni in te, ki je kot žgoč, strašen sen, brez upanja na srečnejši jutri. Ob bolečini, ki se je zasekala med nas, smo nemočni, da bi vsem, ki ste tiste dneve dokazali, da smo ljudje še vedno ljudje, izrekli vsaj skromen HVALA.
Časopisni stolpci, ki so polnili dnevnike in tednike, so potni imen ljudi, ki smo jim dolžni zahvalo. Neštetokrat je omenjena civilna zaščita Iskre.
Radi bi se vam zahvalili. Vsem Vam, ki ste v snežnih zametih, ne glede na grozečo belo smrt, ki bi tudi Vas lahko zakovata, nesebično pozabili na lastno varnost in skušali z upom in brezupom najti sočloveka.
Vse tiste snežene gazi pod Begunjščico, ki ste jih prehodih pred mesecem dni, so tudi poti do src ljudi, ki so s strahom spremljali vsak Vaš korak.
Ob mislih na Vas se nam utrinja misel, da smo Jugoslovani narod junakov. Ne ie tistih, ki jih poznamo iz knjig, ampak tudi tistih, ki so ob vsakem trenutku našega vsakdanjika pripravljeni pomagati človeškemu življenju, ki je vrednota nad vrednotami.
Želimo, Vam in nam, da bi nikoli več ne spregovorile gore z neurji, strelami, viharji, padajočim kamenjem in snežnimi plazovi!
Naj spregovore le z radostjo planinskega cvetja, mirnih sončnih zahodov, s premaganimi stenami in belo opojnostjo tihe snežne odeje!
HVALA!	p O VŠ E TO VI
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
TOZD - SPECIALNI ELEMENTI IN MATERIALI
Uspešno zaključili leto 1976
TOZD Tovarna specialnih elementov in materialov, ki deluje v delovni organizaciji IEZE je, sodeč po podatkih, ki so že na razpolago, uspešno zaključila poslovno leto 1976. Načrtovane obveznosti so presegli za 15 %, kar pomeni, da so izdelali in prodali za 40 milijonov din izdelkov. Celotni dohodek po plačani realizaciji pa je od fakturirane realizacije le za približno 5 % nižji.
Stopnja rasti celotnega dohodka je bila v zadnjih letih zelo visoka, vendar pa vse kaže, da se je z letošnjim 20 % skokom umirila. To hkrati pomeni, da so prišli do zasičenja, ki narekuje nujne investicije za večjo rast proizvodnje v prihodnjem obdobju.
Vse probleme, ki so do tega pripeljali, rešujejo v sodelovanju z delovno organizacijo. Tako so na primer pričeli urejati prostore za razširitev proizvodnje transformatorskih jeder v Kotnikovi ulici v Ljubljani. Tam bo stekla tudi proizvodnja žičnih keramičnih potenciometrov in preklopnikov.
Sama ureditev teh prostorov še ne bo zadoščala za odpravo vseh problemov. Oprema, ki jo uporabljajo sedaj, je iztrošena, treba je izdelati nove stroje in orodje. Kljub maloserijski proizvodnji se vedno bolj čuti potreba po avtomatizaciji nekaterih izdelkov. Gre predvsem za transformatorska jedra, supresorske kable in masne upore. Ostali artikli, kijih proizvajajo, še ne zahtevajo avtomatiziranih naprav, kljub temu pa ne bo šlo brez izboljšanja obstoječih. Prav tu pa se srečujejo z glavnim problemom - investicijskimi sredstvi.
Izdelek, ki je med perspektivnimi in zahteva neprestan razvoj, so filtri za odpravo radiofrekvenčnih motenj. O namenu uporabe le-teh ni potrebno govoriti, predstavljajo pa znaten prispevek k boju za ohranitev okolja, hkrati pa dejavnost temeljne organizacije, v katero že nad 10 let vlaga največ sredstev, ki se morajo nadoknaditi iz proizvodnje.
Trenutno pripravljajo tudi nov program preklopnikov. Pogoji za izvedbo niso najboljši, vendar pa kljub temu upajo, da bo prišlo do sprejemljive
kooperacijske proizvodnje, ki bi jo v določenem času osvojili in sami nadaljevali.
V delovni organizaciji IEZE so trenutno velike potrebe po dobri galva-niki. Sem sodi vse od srebrenja, zla-tenja, cinkanja, kositranja in kadmira-nja pa do raznih pasivizacij. Omenjena TOZD namerava zgraditi svojo galva-niko, ki naj bi tem potrebam — trenutno je ocenjeno, da je vseh naročil za skoraj 50 ton - zadostila. Lokacijo za omenjeno obratovalnico so že našli v okolici Ljubljane, Industrijski inženiring v Kranju pa dela predračun, ki bo odločil o ekonomičnosti tega posla.
Značaj dejavnosti TOZD je tak, da doslej ni bilo posebnih možnosti za izvoz. V srednjeročnem načrtu so predvidevali razširitev izvoza. V ta namen se že dogovarjajo s kupci iz Madžarske, za njihove izdelke pa se zanima tudi Telefunken. Pogoje za izvoz njihovih izdelkov tako na vzhod kot na zahod bodo vzpostavili s prilagajanjem proizvodnje za take posle.
Od ustanovitve TOZD, pred dvemi leti, se borijo za izboljšanje delovnih in proizvodnih pogojev. Prostori v stavbi na Tržaški so skorajda neustrez-m tako, da bo v bodočnosti treba misliti na gradnjo skupnih delovnih prostorov v okviru delovne organizacije.
Načrt za letošnje leto je za njihove razmere zelo visoko postavljen, saj predvideva kar 25 % rast glede na lanski načrt. Zavedajo se, da ga bodo uspeli izvršiti le z naj večjimi napori, saj bodo v novih prostorih v Kotnikovi ulici pričeli z rednim obratovanjem šele v drugi polovici letošnjega leta. Glede na to, da predvidevajo visoke stroške, morajo sprejeti načrt brezpogojno izvršiti.
Srednjeročni načrt predvideva 25 % poprečno rast vseh dejavnosti, za nekatere pa tudi večjo. Po tem programu sledi, da bo leta 1980 znašala vrednost proizvodnje blizu 100 milijonov din. Plan je zelo napet, hkrati pa tudi ljudje, ki ta plan izvršujejo, zato je prihodnost dobro začrtana, terjala pa bo veliko delovnih naporov.
-S. F.-
TOZD POLPREVODNIKI, TRBOVLJE
Lani za 36% večji izvoz
Odločni ukrepi za izboljšanje položaja v tovarni
Kljub nadvse ugodnim napovedim za preteklo leto, se je TOZD Polprevodniki v Trbovljah lani v aprilu znašla v hudih težavah, ko je ostala praktično brez naročil za domači trg. V aprilu so izpolnili komaj 57 % načrtovane mesečne prodaje na domačem trgu, zato so se skupno z Iskra Commerce morali lotiti izvoza - edinega »rešitelja“ v teh trenutkih, čeprav so ob nižjih izvoznih cenah že naprej lahko računali na precej slabši finančni rezultat. Napori za povečanje izvoza niso bili zaman in ob koncu leta se je pokazalo, da so lani izvozili za 36 % več kot prejšnje leto.
Hkrati s povečanjem izvoza pa so se lotili odločnih ukrepov, da bi s prihranki na stroških ublažili posledice nižjih prodajnih cen v izvozu.
Glede na vse, take in take težave, ki so spremljale lansko poslovanje TOZD Polprevodniki, pa so z doseženimi rezultati kljub vsemu lahko vsaj malo zadovoljni.
V letu 1976 so izpolnili proizvodni načrt z nekako 90 %, za pet odstotkov bolje pa so se odrezali pri izpolnitvi prodajnega načrta. V želji, da bi zmanjšali poslovne stroške, oz. dosegli boljši učinek, so v Trbovljah na primer posvetili vso pozornost zmanjševanju stroškov izdelavnega materiala, povečanju izplena, ukinili so vse kilometrine in zajezili zasebne telefonske pogovore, razen tega pa je dva meseca 12 režijskih delavcev pomagalo v proizvodnji, da so proti koncu leta naraščajoče proizvodne naloge lahko izpolnili.
Izvozna prizadevanja in prizadevanja za zmanjšanje poslovnih stroškov so pripomogla, da bodo preteklo leto, tako vsaj ocenjujejo, zaključili s pozitivnim finančnim rezultatom, izraženim v minimalnem ostanku dohodka.
Za letošnje leto načrtujejo nekako za 10% večje obveznosti od lanske realizacije, oz. proizvodnjo v vrednosti 86,8 milijonov dinarjev. Pri tem računajo, da bodo na domačem trgu
ISKRA
Številka 8-19. februar 1977
prodali nekako 65 %, v izvozu pa 35 % svojih izdelkov.
Povečanje za 10% je sicer dokaj skromno, vendar je bilo realno spričo tega, da so lani svoj obrat v Poljčanah, * 1 2
ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n. sub. o. Ljubljana Stegne 17
TOZD Tovarna elektrolitov — ELEKTROLITI, n. sub. o. Mokronog ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA delavcev
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
1.	KV VZDRŽEVALEC - kovinske stroke
2.	KV ORODJAR
Za zasedbo delovnega mesta pod točko se zahteva:
1.	poklicna šola kovinske smeri, najmanj leto dni delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok
2.	poklicna šola, dve leti delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok
Za navedeni delovni mesti velja poskusno delo tri mesece.
Interesenti naj prošnje z dokazili o izobrazbi pošljejo na splošno službo v TOZD Elektroliti Mokronog. Razpis velja 14 dni po objavi.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Predkandidacijske in kandidacijske obveznosti
kjer je zaposlenih 50 delavcev, prepustili TOZD TELA. S torej za 20 % manjšim številom produktivnih delavcev je bilo umestno le tolikšno povečanje obsega proizvodnje. V tovarni so prišli do spoznanja, da je nujno treba prenehati z ekstenzivnim zaposlovanjem in do občutno večjega porasta proizvodnje priti, ko bodo dobljena vsa sredstva, predvidena v sanacijskem programu tovarne, s katerimi bo možna nabava nove sodobnejše opreme. In prav nova oprema bo lahko zagotovila večjo avtomatizacijo proizvodnje.
Za letos s prodajo na domačem trgu kaže ugodno, saj imajo podpisanih že večino prodajnih pogodb in pričakujejo, da z izpolnitvijo prodajnih obveznosti ne bo prevelikih težav, če bo seveda predvidena proizvodnja tekla normalno.
Tudi na izvoznem področju je položaj obetajoč, saj je za polovico izvoznega načrta že zagotovljena prodaja, pred podpisom pa je še pogodba za precej obsežen posel s Poljsko in tako v izvozu praktično ne bi smelo biti vzrokov, ki bi onemogočali izpolnitev načrtovanih obveznosti.
Medtem ko so lani v novembru in decembru v proizvodnji dosegli obetajočo realizacijo pa letošnji januar le ni bil tako uspešen. Glede na težave z dobavo reprodukcijskega materiala, delno pa tudi po zaslugi notranjih pomanjkljivosti v tovarni, v. januarju namreč ni uspelo v celoti izdelati načrtovanega obsega proizvodnje. Toda v februarju se je stanje popravilo in vse kaže, da bo januarski izpad ob februarskih obveznostih uspelo nadoknaditi in zagotoviti v marcu normalno izpolnjevanje proizvodnega načrta, s tem pa tudi solidno trimesečno realizacijo proizvodnje.
V prejšnji številki glasila smo v članku Pred nami so volitve že pisali o tem, da je delavski svet industrije razpisal volitve v delavski svet in odbor za samoupravni nadzor delovne organizacije. Omenili smo tudi to, da so pristojni organi iz TOZD in delovne skupnosti skupnih služb na isti dan razpisali volitve tudi v svoje organe upravljanja.
Ravno v tem času poteka v vseh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb predkandidacijska in kandidacijska aktivnost. Največje breme odgovornosti in nalog, da bo v tem času opravljeno evidentiranje vseh možnih kandidatov za organe, za katere so volitve razpisane, nosi sindikalna in druge družbeno-politične organizacije. Sam postopek in način volitev je že določen v samoupravnih aktih. Prav tako sta obe volilni komisiji izdelali navodila za volitve. Sindikalna organizacija pa je morala s pomočjo druž-beno-političnih organizacij sprejeti oziroma določiti kriterije za zagotovitev socialne strukture v vseh organih. Kriteriji, ki so jih sprejeli na sejah IO osnovnih organizacij sindikata so: spol, starost in izobrazba.
In kako poteka evidentiranje kandidatov? Za primer si oglejmo postopek evidentiranja v okviru delovne skupnosti skupnih služb.
Sindikalne skupine so obravnavale evidentirane kandidate in s tem dale
možnost delavcem, da dajo dodatne predloge, seveda vse v okviru sprejetih kriterijev za zagotovitev socialne strukture. Po razpravi, v kateri so razpravljali o družbeno-politični in samoupravni aktivnosti kandidatov, njihovem odnosu do dela in družbenih sredstev, so evidentirali tiste, za katere, se je izrekla večina delavcev. Na sestanku IO osnovne organizacije so nato še enkrat, pred kandidacijskimi zbori pregledali delo sindikalnih skupin in preverili, če je potekalo v skladu z navodili za volitve.
V začetku tega tedna pa so po posameznih volilnih enotah (v delovni skupnosti skupnih služb so štiri) potekali kandidacijski zbori, kjer so se delavci lahko seznanili s kandidatno listo za organe upravljanja delovne skupnosti in dali še zadnje možne pripombe glede sprememb. Na kandidacijskem zboru, ki je bil 15. t. m. sklican za celotno delovno skupnost pa je bila 1 določena lista za delavski svet indu-striie in odbor za samoupravni nadzor.
Podobno'so potekali postopki evidentiranja tudi v drugih temeljnih organizacijah delovne organizacije Iskra—Avtomatika.
Z vročitvijo kandidatnih list volilnim komisijam se zaključuje faza predkandidacijske in kandidacijske obveznosti in prehaja na same volitve.
Špela Dittrich
-J. C.
IN MEMORIAM JOŽETA SKR LEGA
ii
Kruta in nenadna smrt je zopet zahtevala in pobrala svoj davek.
Tokrat nas je za vedno zapustil, v 40. letu starosti, naš nadvse priljubljeni Skrlec Jože, mojster lakirnice.
Kruta smrt ga je iztrgala iz naših vrst in iz njegove družine prav v času, ko bi ga družina najbolj potrebovala.
Komaj 20-letni fant je prišel iz Hrvaškega Zagorja pod zastavo ISKRE v Kranju in se zaposlil v lakirnici, da bi končno konča! v Iskri v TOZD Napajalnih naprav v Novem mestu.
Bil je ponosen na svoje delo, na uspehe, na svojo družino, za katero je živel, med nami je bi! zelo priljubljen in spoštovan.
Njegova nenadna smrt na poti iz službe, nas je tako presenetila, da še danes ne moremo verjeti. Ker, če izgubiš takega tovariša, sodelavca, prijatelja in moža in očeta, je težko v kaj takega verjeti.
Ne samo za njegovo družino, za vse, s katerimi je sodeloval in delal vrsto let, je njegova prezgodnja smrt boleč udarec. Takega, kot smo ga poznali in spoštovali, ga bomo ohranili v neizbrisljivem spominu.
Jože — slava tvojemu spominu m hvala za vse, kar si za nas in našo družbo naredi! in lahka naj ti bo slovenska zemljica.
TOZD Napajalne naprave Novo mesto
Da bo manj nesreč na železnicah
Do konca leta bodo vse električne lokomotive vrste „Ansaldo“ opremljene z našimi avtomatičnimi napravami za zaviranje in zaustavljanje vlakov
Na progi Ljubljana—Jesenice so naši in železniški strokovnjaki preizkusili novo napravo za avtomatično zaviranje in zaustavljanje vlakov, ki jo je izdelal TOZD avtomatike — inženiringi na temelju licence zahodnonemškega podjetja SEL. Preizkus je v celoti uspel, zato sedaj ni nikakega zadržka za montažo teh naprav na lokomotivah zlasti, ker novi predpisi Zveznega izvršnega sveta in že pripravljene spremembe Zakona o varnosti železniškega prometa izrecno terjajo montažo teh naprav na vseh magistralnih progah, kjer je hitrost vlakov večja kot 100 km.
Po vsem naprednem svetu so na železniških progah in lokomotivah že dolgo v rabi posebne naprave za avtomatično zaviranje in zaustavljanje Vlakov, ki delujejo na principu elektromagneta. V kritičnem trenutku, ko strojevodja iz kakršnega koli vzroka ne začne zavirati vlaka, prevzame naprava avtomatično to delo in med drugim oddaja tudi močan zvočni opozorilni signal. Seveda ni odveč poudariti, da taka naprava lahko zanesljivo prepreči železniško nesrečo.
Naprava, napačno imenovana tudi avtostop, je pomožna varnostna naprava, ki stalno spremlja posege strojevodje. Povezana je neposredno s tahografom na lokomotivi, v katerem se na registrirnem traku sproti beležijo vsi podatki o gibanju vlaka in krmiljenju strojevodje. Sestavljena je iz dveh delov. Bdenje na progah pri običajnih signalih ter posebej na določenih mestih pred glavnimi signali, dmgi pa je
lokomotivski, ki je v neposredni zvezi z zaviralnimi mehanizmi in seveda tahografom.
Nova naprava sicer ni nikaka novost in že pred nekaj leti je podobno izdelovala domača industrija na temelju Siemensove dokumentacije. Iz nerazumljivih vzrokov pa jih železničarji niso montirali na terenu, ampak so jih raje vskladiščili. Naš TOZD inženiringov je nove naprave sedaj pri- , lagodil za naša vlečna vozila „ansal-dovih“ električnih lokomotiv, ki jih poganja enosmerna napetost 3.000 voltov in sov rabi le na Slovenskem in nekaj na Hrvaškem, tja do Reke. Oba sistema prejšnji in sedanji sta elektromehanska in sta med seboj usklajena.
Do konca letošnjega leta bodo vse električne lokomotive v Sloveniji
opremljene z novimi elektromehanskimi napravami našega podjetja, hkrati pa bodo železniški strokovnjaki uredili tudi obe poglavitni progi Jesenice—Dobova in Maribor—Sežana ter krak proti Reki. Seveda pa s tem nevarnost morebitnih nesreč na progah še vedno ne bo popolnoma odstranjena. Potrebno bo namreč tudi precej del pri prestavljanju in ureditvi signalov na progah, ker so bili le-ti takrat razvrščeni preblizu postaj ali kritičnih točk glede na sedanjo povečano hitrost vlakovnih kompozicij.
Potrebna dela pri preureditvi teh naprav je opravila naša orodjarna v Stegnah, montažna dela pri novih napravah pa so izvedli strokovnjaki železniških centralnih delavnic TOZD za vzdrževanje lokomotiv v ljubljanskih Mostah.
Marjan Kralj
,JSKRA“ industrija širokopotrošnih izdelkov n. sol. o.
TOZD — tovarna za montažo elektromotorjev n. sub. o. Spodnja Idrija Odbor za kadre
razpisuje naslednja vodilna delovna mesta
1.	VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA
POGOJI: visokošolska izobrazba telmične smeri z najmanj 3-letno ustrezno prakso ali višješolska izobrazba enake smeri s 5-letno prakso
2.	VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
POGOJI: visokošolska izobrazba pravne, upravne, organizacijske ali politične smeri in 3-letna ustrezna praksa ali višješolska izobrazba enakih smeri in 5-letna praksa.
Kandidati pod točko 1 in 2 morajo aktivno obvladati enega izmed svetovnih jezikov, v katerem TOZD posluje s tujino. Poleg omenjenih pogojev se zahteva od vsakega kandidata, da je moralno neoporečen in da ima pozitiven odnos do sociahstične družbe.
Prijave z dokazili o izobrazbi in z opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh na naslov ,,ISKRA" — TOZD — tovarna za montažo elektromotorjev Sp. Idrija.
Novice od tu in tam
^ Ob koncu minulega leta so v Novi Gorici slovesno zaključili delavske športne igre, ki so trajale skoro vse leto. Več mesecev je merilo svoje moči blizu 1300 športnic in športnikov iz goriških delovnih organizacij. Po skupnem seštevku je bila pri moških na prvem mestu „lskra", medtem ko so ženske v ,,Iskri" zavzele četrto mesto.
Q Okrožno javno tožilstvo v Kranju je proučilo zbrane podatke o okoliščinah hude nesreče na Zelenici, v kateri je izgubilo življenje šest naših sodelavcev iz kranjskega Šolskega centra. Tožilstvo meni, da se je nesreča zgodila, ker vodstvo žičnice Ljubelj-Zelenica ni glede varnosti ukrepalo pravilno. Zoper vodstvo žičnice je odredilo preiskavo.
Q Zagrebški ,,Nikola Tesla" povečuje v Zadru tamkajšnjo ATC za 4.000 novih priključkov. Čeprav bodo dela opravili v šestih mesecih, bodo novi naročniki le postopno dobivali priključke, ker manjka podzemskih telefonskih kablov.
^ V SOZD ,,Elkom", grupacijo elektrokovinskih podjetij v mariborskem okrožju, se nameravata vključiti inženiring „Metalprim", ki je projektivna organizacija in ptuj-ska „Olga Meglič" s proizvodnjo hidravlične in pnevmatične opreme. O priključitvi b°do delavci obeh organizacij odločali 24. februarja.
^ TOZD AET iz Tolmina, ki deluje v okviru naše avtoelektrike, je prijavil SDK trenutno največjo gospodarsko naložbo v tolminski občini. Gre za nove proizvodne hale površine 4.000 m2, v katerih bodo v prihodnje izdelovali magnetne vžigalnike in vžigalne naprave za vžig diesel motorjev ter tudi povečali sedanjo proizvodnjo. Ko bo proizvodnja stekla, bo za 130 % večja kot sedanja, hkrati pa bodo zaposlili še 100 novih delavcev/mimo 80, ki jih sedaj štipendirajo.
^ Podpredsednik slovenske skupšine dr. Marjan Brecelj je s sodelavci obiskal Slovensko Bistrico. Ogledal si je več podjetij tega področja, potem pa ga je predsednik °hčinske skupščine Franc Jagodič seznanil z gospodarskim položajem občine- Med drtigim je povedal, da bodo verjetno do konca leta odprli v Makolah obrat ,,Iskre", kjer bodo zaposlili 200 novih delavcev.
Q Zagrebška tovarna „Nikola Tesla", ki o sebi pravi, da je ena izmed štirih največjih evropskih proizvajalcev telefonskih in telegrafskih central, bo začela leta 1979 s Proizvodnjo prototipa elektronske telefonske centrale. Program razvoja zahteva po be-sodah direktorja inž. Petra Kovača tehnološke in kadrovske spremembe, ker se bo čez sedem ali osem let večina kolektiva ukvarjala z novo tehnologijo. Načrt o telefonski eentrali bo uresničila tovarna skupaj s švedskim podjetjem „Eriksson".
£ Predsedstvo Gospodarske zbornice Slovenije je obvestilo prek časopisja jugoslovansko javnost, da nasprotuje nameravani organizaciji ,.Sodobne elektronike" v okviru Beogradskega sajma. V članku poudarja predsedstvo, da nameravano dupliranje Pomeni kršitev sprejetega samoupravnega sporazuma in podpisanega lani od vseh jugo-dovanskih prirediteljev sejmov. Gospodarska zbornica Slovenije predlaga, da se sproži ludi disciplinski postopek pred ustreznimi organi v Gospodarski zbornici Jugoslavije.
Že dva dni kasneje jd sledil v beograjskem ,,Privrednem pregledu" nekak odgovor , Gospodarske zbornice Jugoslavije in Beogradskega sajma, ki ga je podpisala Vera boti. V njem trdi Gospodarska zbornica Jugoslavije, da so lani 20. oktobra vsi predstav-niki sejmov soglašali s koledarjem letošnjih semejskih prireditev, kjer je bila prijavljena hJdi razstava televizijske, PTT in radio difuzne opreme. Nihče od navzočih takrat temu ni oporekal.
Pomočnik generalnega direktorja Beogradskega sajma Brane Dimitrijevič je ponovil isto trditev, poleg tega pa je še dodal, da nova prireditev ne pomeni dupliranja ..Sodobne e'ektronike", ker gre samo za razstavo, na kateri se bodo sklepale pogodbe in kjer ne bo obiskovalcev. Mimo tega predlaga, naj bi ta spor izgladila oba sejemska prireditelja sama.
Bolgari so pričeli s proizvodnjo telefonskih aparatov z uporabo mikroelektronike (MOS tehnologije). Izdelali so tudi vrsto „lmenofon", ki ima pomnilnik za 30 betonskih številk.
Q V Kruševcu bodo do leta 1980 zgradili novo stavbo za telekomunikacije s centralo za obdelavo poštnih pošiljk. Nova bo tudi polelektronska telefonska centrala sidrna „metaconta" z 12 tisoč telefonskimi priključki. Zagrebški ..Večernji list" nič ne ^enja, kdo bo izdelal to ATC.
^ Decembra lani so slovenski jeklarji izdelali rekordno količino skoraj 90 tisoč ton jekla, kar je doslej največ na Slovenskem. Poprečno izdelajo slovenski jekla ji 2.000 ton jekla na dan.
^ Ob koncu minulega meseca je v mnogih trgovinah zmanjkalo običajnih električnih žarnic, kar je bilo razlog za številne pritožbe in pritisk na oba jugoslovanska proiz-^jalca „Teslo" iz Pančeva in zagrebški TEŽ. Proizvajalca sta se izgovarjala na manjšo Proizvodnjo zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Časopisi sedaj poročajo, ba bodo ustrezni organi dovolili intervencijski uvoz dveh milijonov žarnic za tisti čas, b°kler se proizvajalca „ne opomoreta".
^ Tudi iz El Niša je prišla sedaj pobuda, da naj bi se vsi proizvajalci radijskih sprejemnikov in televizorjev sestali in dogovorili o skupnem nastopu na tržišču, o skupnem razvojnem programu in predvsem o razdelitvi tržišč.
^ številni jugoslovanski časopisi so v januarju objavili poslovne rezultate „lskre" za minulo leto, kakor jih je razgrnil pred novinarji generalni direktor Jože Hujs na Posebni tiskovni konferenci.
^ Zvezni izvršni svet je ob koncu januarja razpravljal o stanju na železnicah in ugotovil, da varnost na progah ne ustreza, zato bo treba temu problemu posvetiti več Pozornosti. Da se poveča varnost prometa, bo treba opremiti s signalno-varnostnimi P® prava mi vse proge, kjer je hitrost vlakov večja od 100 km (prej 120 km). Razen tega 0° treba obvezno vgraditi na progah in lokomotivah naprave za avtomatično upočasni-ali zaustavljanje vlakov ob signalih. ZIS terja tudi takojšnjo zamenjavo železničarjev, ^ so na delu in neposredno vplivajo na železniški promet, če so pod vplivom alkohola.
elegati v skupščini SFRJ so dobili v roke celoten predlog sprememb in dopolnitev ^kona o osnovah varnosti v železniškem prometu.
^ Večina jugoslovanskega časopisja je obširno poročala o pomoru rib v Paki in Sa-vinji, ki ga je zagrešilo velenjsko ..Gorenje", Trije delavci ..Gorenja" so vzlic temu, 03 so vedeli za okvaro na filtrih čistilnih naprav, spustili nevarne strupene odplake v kar je povzročilo pomor vseh rib in uničenje tudi vodnega rastlinstva. Primer je ^bčen, ker kaže na majhno nepazljivost z velikanskimi posledicami škode, ocenjene na ^ deset milijonov dinarjev, hkrati pa učinkujejo objave v časopisju kot tipična po-a°vna anti-reklama.
^ novine so priobčile podelitev priznanj pionirjem jugoslovanske standardizacije, ki jih je izročil v Ljubljani direktor jugoslovanskega zavoda za standardizacijo Milan rajnovič. Priznanja so dobili tudi nekateri sodelavci „Iskre".
^ -Delavska enotnost" poroča, da se jugoslovanska elektronska industrija preveč lokalistično zapira v svoje meje. Opozarja, da se bo treba v prihodnje nujno pove-in us^abit' in porazdeliti programe, skupno financirati razvojno in inovacijsko delo se dogovoriti o skupnih nastopih na zunanjih tržiščih. Pri tem navaja mnoge misli Se9a generalnega direktorja, izrečene na novinarski tiskovni konferenci.
Zbral in uredil Marjan Kralj
l#	k
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
S
*
«K
*
*
*
*
*
*
I#
*
4
Pospešimo
akcijo
za
izgradnjo Pinete!
Podatki za preteklo leto povedo, da je v Iskrinih počitniških domovih skupaj letovalo le 2.552 Iskrašev in članov njihovih družin, oz. 13 % zaposlenih, ali 6 % družinskih članov zaposlenih. To je sicer več, kot v prejšnjih letih, vendar pa kljub povečanim zmogljivostim v kampu na Dugcm otoku še vedno premalo, da bi zadostili željam vseh, ki bi si radi privoščili po 10 dni koristnega letovanja po sprejemljivih cenah na morju. Za izgradnjo rekreacijskega centra Iskre v Pineti se je doslej izreklo in podpisalo ustrezni samoupravni sporazum že 47 TOZD iz petih branžnih delovnih organizacij, Iskra Commerce, Invest servisa in skupnih strokovnih služb ZP Iskra, kar skupno predstavlja 19.237 delavcev Iskre.
Skoraj 600 novih ležišč, pridobljenih z izgradnjo rekreacijskega centra v Pineti bi občutno povečalo letovanjske možnosti Iskrašev in njihovih svojcev, saj bi se v izmenah lahko zvrstilo že 38 % zaposlenih, oz. 19 % njihovih družinskih članov, kar bi nekako zadostovalo trenutnim potrebam članov ZP Iskra.
To še najbolj govori za izgradnjo v Pineti, ki bi se je moral lotiti čimprej in brez oklevanja, ker nam bo spričo iz dneva v dan vrtoglavo rastočih cen vse teže dosegljiva!
Torej - odločimo se za izgradnjo rekreacijskega centra v Pineti in čimprej združimo potrebna sredstva, ker le tako in samo tako lahko dosežemo, že tolikokrat zamujeno priložnost za povečanje letovanjskih možnosti naših delavcev!
N
*
X
X
X
X
!
X
X
X
X
!
X
X
X
X
X
X
X
X
!
X
$
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
*	i
■ ******** *****************	gg
Iskraš in njegov konjiček
Matjan Škulj je šofer v prevoznem oddelku Iskre—Elektromehanike v Kranju. V prostem času se rad ukvarja z gradnjo objektov iz vžigalic. Lani je dokončal maketo gradu Bogenšperk, ki je bil nekdaj last Janeza Vajkarda Valvasorja (blizu Šmartnega pri Litiji). Grad, ki ga vidite na posnetku, je Škulj izdeloval 14 mesecev. Vanj je vložil okrog 550 ur dela in okoli 17.000 vžigalic.
Idejo za te zanimive gradnje z vžigalicami je Marjan 3kulj dobil že pred nekaj leti, ko je Dnevnik objavil posnetek stare lokomotive iz vžigalic razstavljene na Dunaju. Najprej se je lotil gradnje majhnega avtomobila, ki mu je lepo uspela. Tako je dobil spodbudo za izdelavo makete gradu Bogenšperk.
Povedal nam je, da zdaj pripravlja ne. Med seboj jih lepi z lepilom neo-Loški grad, ki bo še bolj slikovit kot stik. Dokončati ga mora do letošnjega Bogenšperk. Predvideva, da bo zanj ' Izseljenskega piknika, ki bo 4. julija v porabil okrog 25.000 vžigalic oziroma Škoiji Loki. Obe maketi bo razstavil še veliko več, saj lahko uporabi le rav- tudi na razstavi cvetja v Cerkljah. gQ
r	^
ŠTIPENDISTI POZOR! ŠTIPENDISTI POZOR! ŠTIPENDISTI POZOR!
KŠI bo potreboval inštruk-cije za matematiko, fiziko, angleščino, nemščino in strokovne predmete. Zato se vsi, ki bi bili pripravljeni inštruirati, javite na Referatu za štipendije, Prešernova 27, do ponedeljka, 28. februarja.
KŠI
O
V petek, 4. marca 1977 bo KŠI organiziral strokovno ekskurzijo v Trbovlje - Tovarno polprevodnikov in v Gorenje -Velenje. Prijave z obvezno kavcijo 50 ND oddajte na referatu za štipendije do ponedeljka, 28. 2. 1977.
Odhod bo ob 7. uri izpred univerze.
KŠI
O
KŠI bo organiziral inštruk-cije za štipendiste, ki so imeli nezadostne ocene. Zato se vsi, ki ste zainteresirani javite na Referatu za štipendije, Prešernova 27, do ponedeljka, 28. februarja.
KŠI
V_______________________________
Odbor za medsebojna razmerja delavcev ISKRA AVTOELEKTRIKA TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15 c
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	VODJA PROIZVODNJE
2.	ENERGETIKA
3.	RAZDELILCA tehničnih plinov
Pogoji za zasedbo delovnih mest:
pod 1.: višja izobrazba strojne, elektro ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih ter moralnopolitična neoporečnost
pod 2.: elektrotehnik .s 3-letnimi izkušnjami; zaželeno je, da ima kandidat opravljen tečaj iz varstva pri delu
pod 3.: poklicna šola ključavničarske ali podobne smeri, zaželeno je, da ima kandidat izpit iz manipuliranja s plinskimi jeklenkami.
Za objavljena delovna mesta se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. .
Ponudbe sprejema tajništvo TOZD 15 dni po objavi.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega nadvse dragega moža in očeta
JOŽETA ŠKRLECA
se najlepše zahvaljujem kolektivu Napajalnih naprav Novo mesto, Sindikalni organizaciji in vsem delavcem, kateri so ga spremljali na njegovi poslednji poti, za podarjeno cvetje in vence in za ganljive besede ob grobu.
Posebno se zahvaljujem delavcem in Sindikalni organizaciji za izkazano denarno pomoč.
Žalujoči žena Jožica, sin Anton in hčerka Fani.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta
VIKTORJA KOVAČIČA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem montaže Stikal za izraze sožalja in poklonjeni venec
Marija Koršič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in očeta
FRANČIŠKE IN ANTONA ERŽENA
ISKRA - IEZE Ljubljana TOZD keramični kondenzatorji Žužemberk
Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto
VODJE planskega oddelka POGOJI:
—	višja šolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri
—	5 let delovnih izkušenj
—	moralnopolitične vrline Razpis velja 15 dni od dneva objave.
Pismene ponudbe sprejema splošna služba TOZD KEKO Žužemberk
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
FRANCA KAJTERERJA
se zahvaljujeva sodelavcem_ in sodelavkam iz oddelkov ERO in Števci — trifazni trak za izraze sožalja in denarno pomoč
hčerki Rozi Boštjančič in Albina Erjavec z družinama.
ZAHVALA
Ob tragični nezgodi dragega očeta
STANKA PODGORŠKA
se zahvaljujem ožjim sodelavcem IPT za podarjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti
Mirko Podgoršek
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Stikala za podarjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njuni zadnji poti
hčerka Marija Zupanec
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
VALENTINA KOGOVŠKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem službe KTD za izraze sožalja, venec in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Marija Ravnikar z družino in sorodniki
ISKRA -
Številka 8 — 19. februar 1977 f
XV. ZIMSKOŠPORTNE IGRE ISKRE
Nad Š70 prijavljenih tekmovalcev
LETOS KAR 110 TEKMOVALK
V dneh 24. in 25. februaija bosta Kranjska gora in Gozd Martuljek prizorišče že kar jubilejnih XV. zimsko-športnih iger Iskre, za katere se je prijavilo rekordno število — 110 tekmovalk in 560 tekmovalcev iz vseh TOZD Iskre.
Letošnje zimsko-športne igre se bodo začele že v petek, prvič doslej s smučarskimi teki. Teki bodo že v petek, 25. februarja, v Gozd Martuljku, s Startom in ciljem pred hotelom Špik. Tako ženske kot tudi moški iz starejših B razredov bodo pretekli po en krog, dolg 5 kilometrov, moški v A razredu pa bodo pretekli dva kroga.
Za veleslalom, ki se bo v Kranjski gori začel 26. februarja, ob 9. uri na dveh tekmovalnih progah, je značilna izredno številna udeležba, tako tekmovalk kot tudi tekmovalcev. Prav tako številna udeležba obeta zanimiv boj v treh ženskih in 6 moških razredih, kjer ne manjka solidnih smučarjev.
V ženskem A razredu je za veleslalom prijavljenih kar 64 tekmovalk, v B razredu 32 in v C razredu 14, v moškem A razredu bo nastopilo 91 tekmovalcev, v B 1 a celo 155, v C razredu 87, v D 67, v E in F pa 52 in 42, medtem ko se bo med naštetimi borilo tudi 83 štipendistov Iskre.
Po končanem tekmovanju v veleslalomu bo ob 16. uri v hotelu ,,Špik“ razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim.
Kot govorijo podatki bo čez teden dni torej spet velika in pomembna športna manifestacija Iskrašev, ki bo nedvomno na letos kar solidno zasnežene rebri v Kranjski gori privabila tudi številne gledalce in gledalke iz Iskre.
Torej - nasvidenje v Kranjski gori!
^_______________________________________________-C- ^
ISKRA - AVTOMATIKA
Sindikalno prvenstvo v veleslalomu
VSO SREČO NA POLETIH V VIKERSUNDU!
Kar pet smučarskih tečajev Bogdan Norčič v letošnji zimi niza uspehe
Na Krvavcu so se 10. t. m. delavci TOZD Tovarne električnih aparatov TELA in delovne skupnosti skupnih služb zbrali na že tradicionalnem sindikalnem prvenstvu v veleslalomu. Progo je „na roru“ kot se po domače imenuje pobočje, postavil ob pomoči telašev smučarski učitelj kluba Novinar Treven Marjan. Kljub slabemu vremenu, saj je vseskozi po malem deževalo in je bila proga delno ledena in v megli, se je tekmovanja od skupno 59 prijavljenih udeležilo 41 tekmovalcev. Od tega je tekmovalo 38 moških in tri ženske. Moški tekmovalci so bili razdeljeni v dva razreda. V prvem razredu so tekmovali moški do 30 let, v drugem pa nad trideset let.
REZULTATI TEKMOVANJA:
ŽENSKE:
1. Žagar Marina 1 : 02,2, 2. Mrak Ivanka 1 : 06,4, 3. Turk-Škraba Mira 1 : 08,3
MOŠKI - A:
1. Pečlin Aleš 0 : 47,9, 2. Popovič Milovad 0 : 52,1, 3. Zajc Jernej 0 : 54,7, 4. Grčar Janez 0 : 56,9, 5.-6.
Klemenčič Janez 0 : 57,7, 7. Zemlič Marjan 0 : 59,3, 8. Turnher Matjaž 1 : 01,3, 9. Jarc Miha 1 : 02,3, 10. Verk Marko 1 : 02,8, 11.-12. Vojska Rajko 1 : 04,3, 13. Bolte Vojko 1 :
08.8,	14. Mravlje Andrej 1 : 12,8, 15. Obrčkar Bojan 1 : 20,6
MOŠKI - B:
1. Matjašič Pavle 0 : 46,5, 2. Podlesnik Janez 0 : 50,6, 3. Černe Mitja 0 : 52,9, 4. Jeglič Marko 0 : 55,9, 5. Lah Peter 0 : 57,0, 6. Škorjak Boštjan
0	: 58,6, 7. Stemberger Jože 0 : 58,7, 8. Pečkaj Ciril 0 : 59,3, 9. Brulc Anton 1 : 03,8, 10. Stele Anton 1 :
04.9,	11. Korunovski Vasja 1 : 05,2, 12. Gantar Janez 1 : 06,6, 13. Grebenc Andrej 1 : 06,9, 14. Kastelic Tone 1 : 08,3, 15. Jere Miroslav 1 :
12.2,	16. Marn Ivan 1 : 12,8, 17. Kalan Dušan 1 : 12,9, 18. Kočnik Drago
1	: 13,1, 19. Bratkovič Franc 1 :
16.2,	20. Sluga Dušan 1 : 36,8, 21. Mlinar Vojko 1 : 40,2, 22. Mali Danijel 1 : 46,1, 23. Podgoršek Ivan 2 :
08.3,
Po končanem tekmovanju so najboljšim v skupinah podelili kolajne in zaslužene diplome.	g ^
Neki štipendist o smučarskem izletu na Golte
Klub štipendistov je organiziral tretji smučarski izlet v letošnjem letu, tokrat na Golte. V soboto, 12. 2., se je na Trgu osvoboditve v Ljubljani od prijavljenih štipendistov zbralo štiriin-štirideset štipendistov in prijateljev Iskre.
Nekateri so se zbudili šele, ko smo prispeli do gondole (odhod je bil že ob 7. uri, kar je za marsikaterega študenta še „sredi noči“.) Tudi na cilju našega izleta vreme ni bilo nič kaj obetajoče - deževalo je tako, kot v Ljubljani ni. Na zgornji postaji gondole, na višini 1100 m, je snežilo. Kljub temu smo se razveselili snega, ki je padel čez noč in ga še niso steptali.
Pozneje je sneženje ponehalo, nekajkrat se je celo zdelo, da bo skozi meglo pokukalo sonce. Pa ni. Okrog poldneva je začelo znova snežiti, tako da so se nekateri raje greli v hotelu ob čaju in malici.
Z vrha naj bi odšli ob treh popoldan. Pa so nekateri navdušenci slabemu vremenu navkljub le zamudili — smučali so do zadnjega trenutka in še malo dlje.
Na povraticu seje avtoous ustavil še na Trojanah. Nekateri so se hoteli posladkati s trojanskimi krofi. Na žalost so krofi dobri le še v govoricah. In ko smo bili že skoraj v Ljubljani, nas je Ivi seznanil z dejavnostjo kluba do konca marca. Najprej bo potrebno dokončno urediti klubski prostor na
Tehnični elektro šoli v Ljubljani, Vegova 4. Takoj, ko bo prostor urejen, bo v njem razstava fotografij štipendistov ter glasbeni večeri — za začetek bo na sporedu jazz skupina Weather Report, nato pa bodo sledili večeri, ki jih bomo pripravili v sodelovanju s klubom prijateljev glasbe iz Kranja.
V marcu bo še en smučarski izlet.
Sredi marca bo ekskurzija v Trbovlje in Velenje. Konec marca bo izlet v Zagreb. Ogledali si bomo mesto, popoldan pa še predstavo v satiričnem kabaretu ,,Jazavac“. Izlet bomo pripravili v sodelovanju z Zvezo študentskih pokrajinskih klubov.
Od 1. do 8. aprila bo pohod na Učko. Te manifestacije se bomo udeležili, tako kot lani, skupaj s člani kluba študentov Veli Jože.
O vseh akcijah bomo štipendisti še obveščeni s plakati in oglasi v Iskri.
Še pojamral je Ivi, naš predsednik, toda ne po mikrofonu. Komisija za šport, pa tudi dmge komisije, ne delajo tako, kot bi morale. (Ivi bi lahko rekel kar „nič ne delajo"), tako da vsa dejavnost kluba sloni na njegovih ramah. Menda pa bodo komisije le zaživele.
V Ljubljani nas je pričakal dež.
Trudni, in kljub slabemu vremenu zadovoljni, smo se razšli ob šesti uri. Vsi upamo, da bomo naslednjič imeli več sreče z vremenom.
NŠ
Naš Bogdan Norčič, ki je bil na novoletni skakalni turneji soliden, nenehno prijetno preseneča, kar še zlasti velja v njegovih nastopih na nedavni švicarski turneji, kjer se je enakopravno uvrstil med najboljše v tej zahtevni smučarski zvrsti.
V letošnji tekmovalni sezoni je Bogdan Norčič v odlični formi in vsekakor najboljši naš skakalec. Te svoje kvalitete je dodobra potrdil tudi na nedeljskem državnem prvenstvu, ko je premočno preskočil vse svoje tekmece.
Z odličnima skokoma 94 in 89,5 metrov si je najprej priboril naslov letošnjega državnega prvaka v skokih na 90 m skakalnici, po štirih urah pa je temu dodal še naslov državnega prvaka v skokih, oz. bolje poletih na Bloudkovi 120 metrski skakalnici. Tudi v drugi tekmi je s solidnima skokoma 122 in 119 metrov osvojil prvo mesto.
Kot kaže dobro pripravljen in samozavesten se naš Bogdan pripravlja na letošnje mednarodno tekmovanje v smuških poletih na sloviti skakalnici v Vikersundu. Glede na svojo formo in pripravljenost upa, da se bo solidno odrezal tudi na tej veliki preizkušnji, kjer ne bo manjkalo najboljših v tej smučarski disciplini na svetu. Prepričan je, da se bo dobro uvrstil in svoj dosedanji rekord — 134 metrov podaljšal.
Na poti v Vikersund mu želimo vso srečo in to, da bi se sredi najnevarnejših konkurentov čimbolje uvrstil!
- J. C. -
Smučarski tečaj za delavce Elektromehanike
Zadnji dan najdaljšega meseca v letu smo se zbrali v brunarici na Krvavcu, kjer smo skupaj preživeli teden dni na snegu. Bilo nas je okrog 50, od teh pet učiteljev smučanja. Še isti dan so nas razporedili v pet skupin po znanju in sposobnostih.
V navadi je, da se ljudje drug drugemu predstavijo. Zato je bila že prvi večer organizirana razpoznavna „party“ v baru, ob glasbi in obloženi mizi. Tako je steklo vse kot namazano. Kljub meglenemu vremenu smo bili vztrajni in smo smučali po programu. Ko smo že nekoliko obvladali snežne veščine, seje tudi vreme izboljšalo.
Toda veselje in navdušenje je trajalo le en dan, nato pa so smučarji iz doline navalili na Krvavec in čakanje v neskončnih vrstah nam je kar presedalo. Tovariši učitelji so nas poleg smučanja učili tudi lepega vedenja (bontona) na smučiščih, zato je odpadlo vrivanje v vrste! No, tudi čas, ki smo ga tako prebili, ni bil izgubljen. Lovili smo sončne žarke v želji, da bi imeli viden dokaz, da smo smučali.
Komaj smo se dobro spoznali, že smo morali misliti na slovo. Je že tako: kar je lepega in prijetnega, hitro mine. Prišel je dan preizkušnje. Zal seje nisem mogla udeležiti zaradi ..tehničnih ovir“. Zjutraj je bila napovedana tekma, vendar so se tehnične priprave zavlekle v popoldne. Postavili so dve progi: zahtevnejšo in lažjo. Tekmovanje uspelo! Progi sta bili odlično pripravljeni!
Še bolj imenitno pa so pripravili slavje ob podelitvi medalj in diplom. Veselje in radost sta bila popolna, kajti ni nas pestila zavist in temu podobna nagnenja, ki jih poznajo ..poklicni smučarji".
Pa vendarle ni šlo čisto brez tekmovalnega duha. Ko sem vprašala znanko, katero mesto je zasedla, mi je dejala: ..Zadnje, ampak zato, ker tebe ni bilo!"
Vsi, ki smo se udeležili tečaja, smo bili zelo zadovoljni. Upam pa, da tudi naših tovarišev nismo razočarali Sicer je pa šola šola. Tako kot v razredu gre nekaterim bolje, drugim slabše. Tako je bilo tudi z nami. Trudili smo se vsi. Ce pa so nekateri dosegli manj kot drugi, jim ni treba obupati. Pred nami je še vrsta zim pa tudi smučarskih tečajev v organizaciji fantov iz Iskre. Možnosti bo še in'še. Z veseljem jih bomo izrabili, če se bo le dalo! Metka Leskovšek
Turno-
smučarski izlet na Viševnik
Viševnik je 2050 m visok vrh, ki ga ljubitelji turnega smučanja dobro poznajo. Pravijo, da je to eden najlepših turnosmučar-skih vrhov v Sloveniji.
Tudi planinci Elektromehanike ga že dobro poznamo, saj smo se letos že tretjič zapored povzpeli na njegov vrh. Zaradi novozapadlega snega je bila cesta do Rud-
Samo del udeležencev drugega tečaja v Gozd Martuljku.
Letos, ko se je zima kljub svojim, že tradicionalnim muhavostim vendarle izkazala s solidno snežno odejo, je imela Počitniška skupnost Iskre dokaj obsežen program smučarskih tečajev za začetnike in nadaljevalnih, ki so v precejšnji meri tudi spričo ugodnih snežnih razmer dobro uspeli.
Prvi in po številu tečajnikov najštevilčnejši - kar 54 jih je bilo - je potekal v času od 22. do 29. januarja v Gozd Martuljku. Vodil ga je Janez Bratina, do prvega znanja smučarske veščine pa so tečajnikom pomagali še Mitja Čeme, Odon Rančigaj in Janez Puh.
Tudi drugi smučarski tečaj, v katerem je bilo, kot tudi v prvem, zaradi letos podaljšanih semestralnih počitnic precej otrok, je bil v Gozd Martuljku in sicer od 29. januarja do_5. februarja, vodil pa ga je Janez Škofič, pomagali pa so mu — za najmlajše že po tradiciji Roman Pikec, Janez Podlesnik in Tone Ravnikar.
Skoraj v istem času, od 31. januarja do 6. februaija je v Kranjski gori potekal tretji letošnji tečaj pod vodstvom Marjana Trevna in Mine Pimar-jeve. V tem tečaju je bilo 22 tečajnikov.
Učitelji v četrtem smučarskem tečaju Počitniške skupnosti Iskra, tudi v Kranjski gori so bili Jernej Penca, Janez Zupan in Irena Pušnik, štel pa je skupno 31 tečajnic in tečajnikov.
Zadnji - peti smučarski tečaj od 13. do 20. febmarja tudi v Kranjski gori ima prav tako 31 udeležencev, učitelji pa so Janez Škofič, Janez Cevc in Pavle Blažič.
V vseh tečajih je »delovni program" potekal po ustaljenem voznem redu , s tem, da so tečajniki pod vodstvom svojih učiteljev nabirali smučarsko znanje po štiri ure na dan, seveda pa je večina izmed njih smučala še popoldne, „v lastni režiji", da bi si v dneh tečaja pridobila pač čimveč izkušenj. Tudi na zaključne tekme, kot nekakšen pregled doseženega smučarskega znanja, niso pozabili in tečajniki so se na njih lepo odrezali.
Počitniška skupnost Iskre je z letošnjimi tečaji opravila veliko in koristno delo, saj je za lepote smučarskega športa pridobila skupno kar 180 ljubiteljev, ki jim je pridobljeno znanje prav gotovo dovolj vabljivo jamstvo, da tudi v prihodnjih zimah ne bodo manjkali na smučiščih.
Poslušno v „kači“ za učiteljem v dolino.
nega polja težko prevozna. Avtobus se je trmasto upiral, kot da bi slutil vse slabšo cesto. Poplesaval je sem ter tja; pošteno smo se preznojili, predno smo ga pririnili do kasarne na Rudnem polju. Od tu-smo v kolorii po eden, kakor četa partizanov, odšli skozi gozd do vznožja Viševnika. Smreke so upogibale svoje veje pod težo snega. Že od daleč smo zaslišali zvok trobente in glasno spodbujanje smučarskim tekmovalcem. Vojaki iz Bohinjske Bistrice, Idrije in Pokljuke so imeli namreč tekmovanje v slalomu. Veselo smo jih opazovali, vse prerado jih je zaneslo s proge. Pa saj ni čudno - večina jih je prvič stopila na smučke, ko so prišli k vojakom. Kadar je kdo padel, smo slišali vzklike: »Odmori se druže, onda naprijed!"
Vojaki so nam odsvetovali da bi se smučali po pobočju Viševnika, zato smo šli na vrh brez smučarske opreme. Ni bilo ravno .lahko. Pretekle dni je zapadlo približno 25-30 cm novega snega, zato se nam je močno vdiralo. Seveda zato nismo izgubili volje, veselo razpoloženi smo prišli na sedlo, od koder se nam je odprl čudovit pogled na verigo bohinjskih gora. Kratek počitel smo izkoristili za okrepčilo. Na vrhu nas je dohitela megla in zakrila nam že znan pogled na jugoslovanskega očaka. Megli seje pridružil še sneg, zato sim se kar hitro vrnili v dolino. Navzdol je šlo hitreje - pogrezali smo se globoko v sneg in daleč v dolino se je razlegal naš smeh. V dolini nas je ujel močan sneg, rahlo pomešan z dežjem, zato smo se zatekh v vojaško kasarno. Najboj vneti seveda tudi tokrat do zadnjega niso odnehali.
Sredi popoldneva smo se odpeljali proti domu. Pospremilo nas je sonce. Razpoloženje je postalo prav prijetno - do solz smo se nasmejali šalam neuničljivega Marjana. Najprijetnejši pa je bil občutek, da smo osvojili vrh, čeprav v dovolj težkih razmerah.
Mnogo prijetneje je hoditi na turno smučanje, kakor pa čakati v več stometrskih vrstah na Krvavcu, v Kranjski gori ih drugod; veliko bolj zdravo je in na koncu tudi ceneje. Verjetno boste nedeljski smučarji rekli naj vas prepričamo, daje sredi neokrnjene narave lepše, čeprav brez vlečnic. Na žalost pa smo preskromni, da bi znali izraziti tisto, kar čutimo in kar doživimo. Preostane vam edinole, da se nam pr^ družite.	Tatjana Cvetko
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.