' Štev. 88; V Trstu, * iorafc 28. marca 1916, Letnik XII. Izhaja vsak dan, fudf ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. t reunittvo; Ulica Sv Frančift« AsiSkega St 20, 1. narfstr. — Vsi (.pravice«, to zahtevamo, sicer nismo na razpolago. Stvar se lahko tolmači tako ali pa tako! Sicer pa — kakor že poznamo Italijo — ni izmučeno, da vsi ti končni sklepi —• niso končni. Kakor tisti lastnik cirkusa* ki napoveduje z velikimi plakati »zadnjo predstavo,« potem: na splošno željo še eno in zadnjo predstavo, in zatem tretjo, »nepreklicno zadnjo predstavo.« ... I Rekli smo, da Salandra ni šel direktno v Pariz, ampak je zbral pot po ovinkih — ob so5ki fronti. Hotel se je še enkrat sestati s kraljem, da se pogovorita o »končnih sklepih.« Na to sta se Sonnino in Salandra sešla v Vidmu, od koder sta ubrala, menda pot v smeri preko Turina proti Parizu. Iz Kodania preko Anglije v Pariz se je podal tudi ruski veliki knez Mihajlo. V njegovem spremstvu jc baje več članov ruske vlade. Če ne najimenitneja, pa vsaj najinterc-santneja oseba na konfercnci zaveznikov bo pa vsekako — albanski Esad paša. Sel da je tja po instrukcije za skupno akcijo, ki se je udeleži tudi Esad paša s svojimi četami, seveda — kolikor jih je še. Da, da, tudi Esad. Ta je petršiljček na vseli juhah, kjer se da plavati — v mastnem. Da bi pa po njem konferenca pridobila na ugledu, na tem moramo že resno dvomiti. Prevoz srbskih čet z otoka Krfa jc baje že začel. Ali neka grška vest trdi, da je le 40% spoznanili sposobnim za orožje. Odprav Ijajo da jih v Makedonijo. S temi v nasprotju so druge vesti, ki trde, da ni nič res, da bi bila reorganizacija srbskih čet na Krfu že dovršena. V najboljem slučaju da bo trebalo za to Še več tednov. Se eno vest naj zabeležimo tu — pa le radi nje kurijoznosti. da vidijo čitatelji, s kakimi sredstvi delujejo italijanski listi, da mamijo italijansko javnost. Zagotav-; ljajo namreč, da sta že reorganizirana dva sibska vojna zbora in en del teli čet, da je določen v Italijo. Socijalna demokracija v Nemčiji preživlja ravnokar najkritičneje čase. Kakor znano froudira Liebknecht že od začetka vojne proti oficijelni politiki socijajue demokracije, ki je sprejela princip brambo domovine in ureja temu primerno tudi svoje parlamentarno postopanje. Oficijelno vodstvo je že opetovano enunciraid svoje nesoglasje z nastopanjem Lieb-kneehta in zdelo se je, da je razmerje med stranko in fronderjem utrjeno in ustavljeno. Sedaj pa se zdi, da vendar ni tako. Nekaj se je začelo rušiti. Nekvalifikova-nim govorniškim ekscesom Liebknechta — ki smo jih posneli tudi mi, kolikor se je pač dalo — se je pridružil v pozneji seji socijalist Haase. ki je bil v formi za nijanso blažji, nego Liebknecht, ali v stvar/ nič manje vcheinenten, o Čemur priča dejstvo, da se mu je odtegnila beseda ob velikanskih viharjih. Se očitneji znak razkola je, da je več uglednih socialističnih poslancev — kakor Ledebour, Bernsdorf Itd. — tudi začelo trondirati. Stvari so dozorele v toliko, da glavno glasilo stranke odkrito priznava razkol v socijalnodeiuo-kratrčni frakciji v državnem zboru ko piše, da je sedaj nastopilo, kar je bilo neizogibno po tolikih nasprotstvih. Bodočnost da odloči, katera struja da je bolje poznala potrebe časa. Listi komentirajo živo dogodke v socijalnodemokratičm frakciji. Nekateri se nadejajo dobrih posledic, češ, da se patriotična večina socijalnih demokratov sedaj pridruži meščanskim strankam. Drugi sodijo nasprotno. »Borsenzeitung« pa hodi vmes. Obžaluje sicer, ker se bodo sovražniki sedaj veselili, češ, da je v nemškem narodu omajana volja do zmage, naglaša pa obenem, da se motijo v tej nadi. Romusko žito. »Berliner Tageblatt« je poročal te dni, da se je v Bukareštu med »Cen-tralno-nakupno družbo« v Berolinu ter avstro-ogrskimi organizacijami na eni in romunsko »Centralno izvozno komisijo« na drugi strani sklenila pravkar pogodba o dobavi nadaljnih zelo znatnih množin žita iz. Romunske centralnima vlastima. Imenovane nemške in avstro-ogrske or- Stran TI. .EDINOST« štev. 88. V Trstu dne 28. marca, 1916 ganizacije so po tej pogodbi kupile 100.000 vagonov koruze in vso zalogo pšenice, Ječmena ir sočivja, ki ostane po odbitju množin, ki so potrebne za domačo porabo na Romunskem m izvr&tev drugostran-skth romunskih prodajnih pogodeb. Ta ostanek se ceni na kakih 40.000 vagonov. Romunska vlada je deloma že odredila vse mogoče, olajšave za izvoz žita po Železnicah in vodni poti, deloma pa jih obljubila. Kakor pravi »Berliner Tageblatt«, pripade najbrž polovica nakupljene množine Nemčiji, ostala polovica pa Avstro-Ogr-ski. Velikega pomena je tudi sedanja obljuba romunske vlade, da bo kolikor mogoče olajševala izvoz tega žita, kajti večkrat se je že zgodilo, da so se tekom vojne nakupile na Romunskem znatne množine žita m tudi plačale v gotovini, da pa vendar ni bilo mogoče potem dobiti tega kupljenem in plačanega žita v rednem času. Bedaj je bilo krivo pomanjkanje železniških voz, sedaj zopet izvozne prepovedi, fcarinske nevšečnosti in nagaiivosti in še marsikaj drugega. Po sedanji izjavi romunske vlade je pričakovati, da se bo odprava kupljenega žita iz Romunske vršila veliko redneje kot pa prej. Sedanji nakup žita v Romunski ie tretii s strani centralnih vlasti, odkar se je v Romunski podržavil izvoz žita. Meseca decembra lanjskega leta se je kupilo 50.000 vagonov žita, pozneje se je sklenila nova kupčija, pri kateri se je dogovorilo Izrecno, da Romunska dovoli tudi izvoz onega žita, ki je bilo prodano že preje in ga je Nemčija tudi že plačala. Po kaki ceni je bila sklenjena nova kupčija, doslej ie ni znano. Prejšnji sklepi v romunskem žitu so bili po čisto abnormalnih cenah, ki so bili deloma za 100 odstotkov višje od domačih romunskih cen. Po mnenju »Berliner Tageblatta« pa sedanje cene že zato ne bodo tako visoke, ker je Romunska navezana na Nemčijo glede dobav raznih proizvodov, ki jih potrebuje. Na Avstro-Ogrsko bi potemtakem, če je nakupljenih 100.000 vagonov, prišla polovica, torej 50.000 vagonov koruze. Ce računamo vagon na 100 kvintalov, bi bilo to 5 milijonov kvintalov koruze, k Čemur pa je treba prišteti še polovico fjreostanka po domači romunski porabi n izvršitvi drugih obveznosti, torej £0.000 vagonov ali 2 milijona kvintalov, skupaj potemtakem 7 milijonov kvintalov, kar bi zadostovalo, sodeč po sedanji porabi, za kake tri mesece, torej do nove letine. Napoved vreč. Naredba trgovinskega in poljedelskega ministra, izdana 14. dne meseca marca 1916. Na podlagi cesarske naredbe, izdane 10. oktobra 1914. drž. zak. št. 27A, se odreja, kakor sledi: § I- Napovedati se morajo: nove in že rabljene vreče za žito, moko, otrobe (žitne odpadke), ovčjo volno in druge poljedelske proizvode, sladkor, cement, umetna gnojila, sol, kemične proizvode, riž, kavo i. dr., če so te vreče narejene iz jute, ko-nopnine, prediva ali bombaževine, in sicer ne glede na to, ali so vreče prazne, deloma ali čisto napolnjene in ne glede na to, ali so vroče v porabi ali pa v zalogi. § 2. Napovedati zaloge vreč so dolžne: 1. osebe ali tvrdke, ki v § 1. označene vreče redno uporabljajo za omotanje svojih proizvodov, oziroma za vkladanje ali spravljajo blago v vrečah v promet, kakor mlini, tovarne za sladkor, umetna gnojila, cement, prodajalci soli itd.; — 2. osebe ali tvrdke, ki se bavijo s posojevanjem vreč; — 3. osebe ali tvrdke, ki se na obrtni način bavijo z izdelovanjem in prodajo vreč; — 4. poljedelci (najemniki), poljedelska podjetja (zadruge); — 5. skladiščna podjetja, sladišča, prevozna podjetja itd. § 3. Tisti, ki imajo v svoji zalogi manj kot 500 vreč vseh vrst skupaj, niso dolžni podati napovedi. Glede napovedi v posesti c. kr. oblastnii in uradov se nahaja-jočih zalog se izdajo posebni ukrepi. §4. Kdor je v smislu § 2., oz. § 3. te naredbe dolžan napovedati svoje zaloge, mora naznaniti množino vreč, navedenih v § 1., ki se nahajajo 31. dne meseca marca I. 1916. v njegovih obratih (gospodarstvih) ali skladiščih, naidalje do 10. aprila 1916. treovinskemu ministru potom bombažne centrale na Dunaju, I, Maria Theresien-strasse 32/34. Vreče, ki se 31. marca 1916. nahajajo na transportu, mora prejemnik naznaniti takoj po dospetju pošiljatve. Prazne vreče, ki se nahajajo v shrambi v skladiščih špediterjev, morajo naznaniti tisti, ki imajo pravico, da razpolagajo žnjimi, ne pa špediterji. Posojevalci vreč 19 2, točka 2.) morajo naznaniti ne Ie množine, ki se nahajajo v njihovih skladiščih, temveč tudi izposojene vreče Pri posojevalcih vreč izposojenih vreč ni treba naznanjevati izposoievalcem. Napovedi se morajo podati izključno na podlagi obrazcev, ki se dobivajo pri bombažni centrali in jih je treba izpolniti v vseh rubrikah na podlagi posebnih določeb, ki so razvidne na teh obrazcih. Ista napoved se mora na enak način podati po stanju 31. mainika, 31. julija in 30. septembra 1. 1916. do 10. dne nato sledečega meseca. §5. Kdor je v smislu gornjih določeb dolžan napovedati svoje zaloge, mora voditi skladiščno kniigo ali zaznambe, kjer mora biti razvidna 31. marca 1916. naznanjenja zaloga in vsak prirastek ali zmanjšanje zalog (po prodaji, porabi itd.). Kogar šele pozneje zadene dolžnost napovedi, mora tedaj pričeti voditi skladiščno knjigo oz. zaznambe. Da se zasigura izvrševanje določeb te naredbe, more trgovinski© ministrstvo nastaviti posebne nadzorovalne organe, ki imajo vsak čas dostop v obrate, katerih se tiče ta naredba, in katerim se mora, če zahtevajo, dovoliti vpogled v vse poslovne knjige, dopisovanje ln druge za-beležbe. § 7. ' Prekršitve te naredbe in vsako sodelovanje pri obrezuspešeniu v tej naredbi določenih dolžnosti, če ne spadajo pod strožje kazenske določbe, kaznuje politična oblast prve stopnje z denarnimi globami do 5000 K ali zapornimi kaznimi do šestih mesecev. § 8. Ta naredba stopa v veljavo z dnevom razglasitve. Aprovlzadjske stvari. Izkaznice za sladkor. Z dnem 27. marca t. I. se pričenja razdeljevanje izkaznic za sladkor, veljavnih za štiri tedne, in sicer od 3. do vštetega 30. aprila t. 1. Izkaznice za sladkor se dobivajo v u-radih krušnih komisij tekom uradnih ur in se je treba izkazati z izkaznico za živila in podati izjavo, kakor je označeno spodaj. Za izdajo sladkornih izkaznic velja v splošnem isto kot za izdajo krušnih izkaznic. Vsaka sladkorna izkaznica ima 10 od-rezkov, ki dajejo pravico za nakup 125 gramov sladkorja za vsak odrezek, to se pravi, za skupno množino l1/^ kg, ki je določena za vsako osebo za štiri tedne. V smislu § 3. ministrske naredbe se smejo sladkorne izkaznice izdajati samo osebam, družinam in domačim gospodarstvom, ki nimajo v svoji zalogi več kot >Y2 kg sladkorja za vsako osebo, ki pripada družini ali domaČemu gospodarstvu. Glavarji družin, oziroma domačih gospodarstev morajo na podlagi obrazcev, ki se dobivajo pri dotičnih krušnih komisijah, napovedati: • 1. Število oseb, ki tvore družino ali domače gospodarstvo, 2. množino sladkorja, ki je v njih posesti. Ta izjava, pravilno podpisana po stranki, ki zahteva sladkorno izkaznico, se izroči dotični komisiji ob sprejemu izkaznice. Trst, 22. marca 1916. Mestni magistrat. Osrednja krušna komisija. Preselitev krušnih komisij. Urad krušnih komisij št. 8 in 9 se je preselil v ulico del Ginnasio št. 1, urad krušnih komisij št. 4, 5 in 6 pa na piazza S. Carlo št. 1, I. nadstropje. Popis kavnih zalog. V svrho izvedbe razglasa c. kr. primorskega namestništva, izdanega 16. marca t. 1., št. Gew. III 283/16, ki odreja v tej občini popis kavnih zalog po stanju 20. marca 1916, odreja mestni magistrat naslednje: Vsi trgovci na debelo m drobno, je-stvinčarji, aproivizacijske komisije, kon-sumna društva, kavarne, hoteli in gostilne s pravico točenja kave in tozadevne zadruge ter c. kr. javna skladišča, železnice, plovbene družbe in špediterji dobe potrebne obrazce v uradu pristojnega o-krajnega načelnika tekom 29. dne meseca marca 1916. Popisne pole, pravilno izpolnjene in podpisane, se morajo izročiti tekom 24 ur v uradu onega okrajnega načelnika, kjer so se dobile. Kdor nima blaga v zalogi, mora podati negativno napoved. Uradi posameznih okrajnih načelnikov so navedeni v razglasu o popisu zalog krompirja. Trst, 25. marca 1916. MESTNI MAGISTRAT. Popis zalog krompirja. V svrho izvedbe razglasa c. kr. primorskega namestništva, izdanega 15. marca 1916, št. Gew. III 277/16, ki odreja popis zalog krompirja v tržaški občini po stanju 20. marca 1916, odreja mestni magistrat naslednje: Vsi pridelovalci krompirja, trgovci na debelo in na drobno, jestvinčarji, trgovci s sadjem in zelenjavo, aprovizacijske komisije, konsumna društva itd. itd. ter c. kr. javna skladišča, železnice, plovbene družbe in špediterji dobe potrebne obrazce v uradu okrajnega načelnika, v čigar področju se nahaja dotična trgovina ali kjer se*nahaja zaloga blaga, in sicer tekom 29. dne meseca marca 1916. Popisne pole, pravilno izpolnjene in podpisane se morajo izročiti tekom 24 ur v uradu onega okrajnega načelnika, kjer so se dobile. Kdor nima blaga v zalogi, mora podati negativno napoved. Uradi okrajnih načelnikov^ Mestni okraji: I. Sv. Vit: piazza S. Lucia št. 1. II. Staro mesto: ul. Pozzo bianco št. 9. III. Novo mesto: ul. Pozzo bianoo št. 9. IV. Nova mitnica: ul. Barrlera vecchia št. 23. V. Stara mitnica: ul. Barriera vecchia št. 23. VI. Sv. Jakob: piazza G. B. Vico št. 8. Spodnja okolica: I. Čarbola Zg. in Skedenj: Skedenj 175. II. Sv. M. Macd. Zg. in Spod.: Sv. M. Magd. Zg. 103. III. Kjadin in Rocol: Kjadin 73. IV. Kolonja in Vrdela: ul. Oiulia 46. V. Poian m Škorklja: Škorkija 35. VI. Greta in Barkovlje: Barkovije 65. V zgornji okolici pri posameznih vaških načelnikih. Trst, 25. marca 1916. MESTNI MAOISTRAT. Pripomba uredništva: Da se nam z ozi-rom na to, da je n. pr. »Lavoratore« objavil te odloke že v nedeljo ali celo v soboto, ne bo morda očitalo, da nismo hoteli objaviti vseh teh stvari že v soboto ali nedeljo, izjavljamo, da nam Jih je dal mestni magistrat dostaviti šele včeraj, v ponedeljek, ~ ' ' Donite vesti. Smrtna kosa. Iz Bosenske Dubice, nam poročajo, da je umrla tam 801etna Terezija Kravos, mati uradnika tržaške trgovske in obrtne zadruge in dolgoletnega, zvestega sotrudnika našega lista, gosp. Frana Kravosa. Bila je 12 let prikovana na postelj in vendar je dosegla tako visoko starost. Nje iskrena želja, ki jo je vedno ponavljala, je bila, da bi še enkrat videla nje recenega sinu. Pred dobrim mesecem je umrla nje najmlajša 351etna hči, a kmalu za tem 141etna hči poslednje, vnukinja Terezije. G. Kravosu in njega družini odkritosrčno sožalje. Akademija dijakov državne fHnnazije v namen voyne pomoči. Dijaki in dijakinje tukajšnje državne gimnazije in liceja so priredili minolega petka zvečer sijajno akademijo v vojnopomožne svrhe. Prireditev je uspela sijajno toliko po ogromni udeležbi, ki je zagotovila lep materijalen uspeh, kolikor po izvedbi orkestralnih, pevskih in sceničnih točk. Orkester, sestavljen iz dijaštva, imponira po številnosti in po — ako uvažujemo, da so to diletanti v izvajanju — eksaktnosti v izvajanju. Zlasti je orkester lepo izvel »Introdukcijo,« ki jej je komponist —■ osmošolec g. Oskar Kaufmann. Mladega komponista, ki kaže s tem svojim delom nenavadno muzikalično nadarjenost, je občinstvo entuzijastično pozdravljalo, a g. namestnik, ekscelenca Fries-Skene, ki je počastil prireditev s svojim obiskom, si ga je dal predstaviti in mu je čestital. Palmo vsega večera pa je bilo prisoditi Mozartovemu »koncertnemu trio,« ki so ga izvajali gospod Henrik Resmini (1. vi-jolina), gospica Elfrida Valentin (2. vijo-iina) in gospica Herta Wiesler pri klavirju. Izvajali so čutstveno in s pravo interpretacijo in nadvladovali vse težkoče, ki jih vsebuje ta, dozdevno enostavna kompozicija. Dalje je izvajal orkester »Princa Evgena koračnico« in kralja Friderika II. Pruskega; Slavnostno ouver-turo. Moški zbor je izvajal Reifnerjevo »Die Donauwacht und die Wacht am Rhein,« mešani zbor Wenhartov »Oester-reichs Falke,« a dekliški zbor s spremlje-vanjem orkestra Abtov »Siegessang der Deutschen nach der Hermannsschlacht«. Dijaki in dijakinje so uprizorili Kari A. Mayerja (menda nalašč za ta večer spisan) scenični prolog: »Vojna« in pa eno-dejansko starodunajsko spevoigro »Brii-derlein Fein,« ki nas je za hip odtegnila vtisom sedanjih resnih in težkih časov. Aplavz po vsaki točki je bil naravnost velikanski in je občinstvo sla/vUo posebno tudi učitelja petja na gimnaziju, g. Pfur-tschellerja. Prireditev je torej sijajno uspela v vsakem pogledu. Ko izrekamo to odkrito in breapogojno priznanje, bodi nam dovoljena tudi odkrita beseda o tem, česar smo — pogrešali. Program je bil sicer srečno izbran, primerno sedanjemu velikemu času in njegovim dogodkom. Prav je bilo, da so bile na programu točke, ki so slavile vrline naših mogočnih zaveznikov. Želeli pa bi bil! tudi točke, ki bi bila aludirala na manifestacijo, ki je za našo državo ob nje narodnostni sestavi neizmernega pomena za bodočnost od strani vseh narodov države: bratstva, soglasne ljubezni in zvestobe do domovine in vladarske hiše in brezprimernega junaštva in tesnega bojevnega tovarištva v teh usodnih časih, ki Jih preživlja monarhija. Točka, ki bi spominjala, kako so se vsi narodi preko vseh navskrižij, ki jih sicer ločujejo, v svoji zvestobi do prestola združili v mogočno obrambo skupne domovine: taka točka bi bila še posebno povzdignila moralični pomen te prireditve. Take točke smo živo pogrešali in upamo, da se nam ne bo štela v zlo ta odkrita beseda. Vprašanje cene papirja. Dne 30. marca se bo vršilo na Dunaju pod predsedstvom sekcijskega šefa pl. Kreutzbruka skupna seja odposlancev zalagateljev časopisov in fabrikantov papirja raldi uravnave cen papirja. Centralno društvo časniŠkih podjetij vabi, zalagate!je časopisov, ki se tiskajo na rotacijskem papirju, na zaupno posvetovanje, ki se bo vršilo istega dne pred sejo. Iz okrožnice posnemljemo, da tovarne papirja nočejo odnehati od po-viška 10 vinarjev. Tudi dopuščajo določitev cen le do 1. julija, dočim morajo čas-niška podjetja privofiti le v določitev cen za daljši čas (do 31. decembra 1916), ker se hočejo tako zavarovati proti nadaljnim višanjem cen. Ce konferenca 31. marca ne dovede do sporazuma, določi vlada najvišje cene. Kolektivna pogodba med založniki časopisov in fabrikanti papirja za daljšo dobo daja več varnosti, nego pa najvišje cene, ker se te — kakor uče izkušnje — često izpreminjajo na Škodo konsumentov. Pri trgovinskem ministrstvu se je ustanovila posebna pomožna služba za papirno fabrikacijo, da se napravi kraj večnim tožbam tovarn papirja, da, ali sploh ne morejo, ali pa morejo le z velikanskimi žrtvami vzdrževati svoje obrate. Posebno se gre tovarnam na roko glede nabavljanja sirovin. Tudi se je ustanovil oddelek, ki skrbi za militarično podporo izdelovanja in razpošiljanja papirja. V prvi vrsti se bodo podpirale tovarne za izdelovanje papirja za rotacijski tisk, za časopise. V drugi vrsti za državno porabo, in šele v tretji vrsti za privatno industrijo. Glede ustanove papirne centrale se vlada Še ni odločila. Ali mora priti do centralizacije izdelovanja rotaciiskega papirja in enakomerne porabe. Dalje sporoča okrožnica, da so se toliko centralno društvo, kolikor obe dosedanji konferenci dnevnikov glede skrčenja obsega dnevnikov izrekli samo za zmanjšanje teksta. Glede reduciranja inseratov se ni uvedla še nikaka akcija. Glede eventuelnega povišanja cen časopisov potrebuje centralno društvo še zanesljivih podatkov od strani časopisov. Gre za dokaz, da listi iz svojih sredstev — tudi če povišajo cene — ne morejo nositi strašnega večjega obre-menjenja po troških za papir. Centralnemu, društvu pripada sedaj 01 avstrijskih dnevnikov, a društvo vabi druge, naj v lastnem in v interesu vse industrije pristopijo k centralni organizaciji. Nasproti karte-liranim tovarnam papirja more le močna organizacija varovati interese časniške industrije. Od slovenskih listov ji pripadata doslej »Slovenski Narod« in »Edinost«. Razpis dot. Do 10. aprila je odprt natečaj za nekatere dote iz ustanove Roza Haslinger, rojena VVieser, vsaka po 400 kron. Te dote se podele osirotelim dekletom, ki se misliio poročiti. Prednost imajo sirote, ki so pristojne v tržaško občino. Dote se izplačajo potem proti izkazu s poročnim listom. Ako se dekle, ki ji je bila podeljena podpora, ne poroči do najdalje 5. februarja 1917., izgubi pravico do dote. Tozadevne prošnje je vlagati na tukajšnji magistrat. Prošnjam morajo biti priloženi: 1. Krstni list prosilke in njenega zaročenca. 2. Domovnica zaročenke. 3. Potrdilo o smrti bodisi očeta ali matere zaročenke. 4. Nravnostno izpričevalo zaročencev. 5. Izpričevalo o njuni zdravi in normalni telesni konstituciji. Obsojen obrekovalec. Pred sodnijo v Splitu se je te dni vršila razprava proti Gaju Raduniču, posestniku in trgovcu iz Kaštela, ker je razne sodnike in trgovce v neki anonimni ovadbi obdolžil, da vrše špijonsko službo na korist Italije. Dotič-niki so imeli radi te ovadbe velike sitnosti. Končno pa se je izkazalo, da gre za zločinsko falzifikacijo. Sodišče je obsodilo Raduniča na tri leta ječe. Državni pravd-nik je povdarjal grozoto brezdušnih de-nuncijacij in težke posledice, ki morejo zadeti nedolžne ljudi. Zato je zahteval eksemplarno kazen. Kazen je res huda in bodi v resno svarilo tistim ljudem, ki še ne morejo pojmiti grdobe neutemeljenega in vrhu tega še anonimnega ovajanja. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne vojake v poljskih bolnišnicah. Mestna zastavljalnica. Jutri, 29. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca novembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 211.800 do štev. 212.600. Kdo ve kaj? Desetnik Josip Znideršič, oddelek Brojnica, vojna pošta 614, išče svojega brata Antona Žnideršič, slaboumnega in gluhega iz Nožnega št. 12, občina Kožbana pri Krminu. Dne 20. majnika je šel od doma s parom volov do Vipave. Pozneje se je izvedelo, da je bil iz Brucka poslan v Trst kot vojak. Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti na gornji naslov. Jožef Štekar iz Snežatnega, občina Kojsko, naj naznani takoj svoj sedanji naslov goriškemu dež. odboru (begunski oddelek) na Dunaju, I. Herrengasse 13/111., kjer leži pismo, ki poroča o sorodnikih, ki so ostali v domači vasi. MUL! LASI .-si r-l!—1 - bo računajo po 4 stot. besedo. 2 i IftMtno tiskano Lesede se raču- ž p—I n^jo enkrat reč. — Najmanjša S LJLJ J j pristojbina .snaša 40 stotiak. : j □□ I^fO se P^no ^eklo za sežansko lekarno. Po-ulb liuube v Sežano na ljekarno 1E2 [Hm a ftflln naravno Ima na prodaj Go-VlIIU llciU riško vinarsko društvo sedaj v Prvačlni, po zmernih cenah. 138 meblirana z đvem a posteljama, na željo iluUU tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin. 300 žaklje vsake vrste po najvišjih cenah. flUpUJcIil J. Stebel Trst, -ul. Torrente 36. 105 EftftAAitfgC Anton Jerkič posluje zopet v svojem rULUSLUl ateljeja v Trstu, Via delle Poste Stev. 10. 246'! Na deUelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet nike, razni gnnibi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledal . ustnike, razne glavnike, zaponke ,.Patent Knopfe • in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Kicolo štev. 19. 63 6es»rsRo društvo u Skednju vknjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni letni obilni zbor ki se bode vršil v soboto dne 15. Aprila 11. ob 1 uri z^cer. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni nasveti in predlogi. 5. Volitev novega odbora. ODBOR. Ako bi ne bilo pri prvem občnem zbora zadostno Število Članov, vršil se bode občni zbor v nedeljo dne 30. aprila točno ob 4 popo.dne pri vsakem številu članov. Zlatarnicu: CL Pm® Zlato Trst, ulica Canale štev. 13 platuje 14 karat od K 2-70 do K 3-10 18 K 3-70 do K 410 Prodaja po poStenl ceni ure, uhana, prstane itd. itd. r ZOBOZDRAVNIK •n Dr.J.Cermak se le preselil in ordinira sedaj v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdlfanje zobovbrez bolečine. Plomliiraiils. UMETNI ZOBJE. i Dr. HORVATH TRST, Via Carintia 39 SpecšjaSist za KOŽNS Sn SPOLNE BOLEZKI Šibkost in nsrvozndst za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od <10-1 pop. In 4 -1 svečer ob nedetjah od III lIMIIfe^iimillBB Opomin. podpisano ravnateljstvo opozarja svoje elane, da morajo biti Vplačani prispevki za leto 1916 za nedoločen cas sklenjene pogod~ be (proti knjižicam) najkasneje do 31» marca t. L Vsled tega se poživljajo zavarovanci, po* sebno pa oni, ki so vsled vojnih dogodkov menjali sVoje stalno bivališče, da dopošljejo takoj dotične prispevke na ravnateljstvo ali pa na zastopnike zavoda. GRADEC, marca meseca 1916. Ravnateljstvo c. kr. priv. vsaiemne zavarovalne druibe proti požarnim Skodlam v Gradcu. ■BilIIHI IMUIHMIE3ISII9BII11KB IlimilM*