Posamezna Stev. 40 vinu šiev. 226. Poitnlna •' SS" - pavSallrana. v LlBUljsni, v četrtek, dne 2. oktobra 1919. Leio xlm »BLOVCNEC« velja po poitl u tu otraal Jigo- slavljo la T Ljubljani: n Mlo loto naproj.. K 84•— n pol loto M .. „ 42*— aa četrt lota „ • . „ 21'— u en mesec „ .. „ 7'— Sa laosmstro oololotao KI5v_ a Sobotna Izdala: gb Za oalo loto.....K 15-_ n taoimatro • •. • n 20-— Enoatolpna petltvrata (39 mm ilroka la 3 mm visoka ali nja prostor) sna enkrat ... po K 1-20 uradni razglasi . jo K 1'80 Pri naročilu nad 10 objav popust Ifajmanjtl oglas 59/9 mm K 4'— i Poslano: finoatolpna petltvrsta K 3"— Izhaja vsak dan Izvzemat po* nedelje* ln dan po praznika, ob 5. url zlntrai. W DrodnUtto jo * Kopitarjevi allol IIIT. 6/111. Rokopisi oo bo vračajo; uetrenklrana pisma m u (prejemajo. D rada. telet itv. 50, aprsva. itf. 828. Političen list za slovenski narod. Oprava jo v Kopitarjevi ul. B. — Račun poštne hran. l]uMjanske it. 830 aa naročnino la št 349 za oglase, avatr. la češite 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7563. Sestavljanje vlade. (Našt; telefonsko poročilo.) Belgrad, 1. oktobra. V včerajšnji seji demokratske zajednice se je sklenilo soglasno, da demokratska zajednica ne bo sodelovala v Protičevi vladi. Izdal se je nastopni komunike: Belgrad, 30. septembra. Danes ob sedemnajstih je imel klub demo-icratske zajednice sejo, v kateri se je soglasno vzel na znanje negativni odgovor Davidovičev na Protičev predlog, naj demokratska zajednica pošlje svoje zastopnike v njegov kabinet. Klub utemeljuje ta sklep z dejstvom, da bi bil kabinet pod vodstvom Protiča, čigar politika je zadosti zaaaa, v socialno-ekonomskih vprašanjih reakcionaren in v narodnostnih vprašanjih partikularističen in ker designirani ministrici predsednik v družabnem občevanju iri mogoč. — Iz tega se vidi, da vodi demokratsko zajednico samo osebna mržnja, tkajti očitanje reakcionarstva stranki, pod Sje plaščem se je razplasla največja korupcija, ne more biti resno. Tudi socialisti so odklonili sodelovanje v Protičevem kabinetu, ker od njega ne pričakujejo dovolj prizanes-Ijivosti napram boljševiškim tendencam. Črnogorci so izjavili, da bi novo ftrlatio podpirali tako kakor dosedanjo, jto se pravi, da bi glasovali zanjo le od slučaja do slučaja, ker se ne bi smatrali kot sestavni del vladne večine. Z ozirom na vse te izjave bi štela »rlaclna večina brez Črnogorcev 135 glasov in bi le v tistih slučajih imela kvorum, ako bi Črnogorci vsi do zadnjega ostali v zbornici. Demokratsko-aocialistična skupina šteje 127 glasov. Belgrad, <1. oktobra. V kuloarjih se 9&Ši, da bo opozicija vrnila mandat za sestavo vlade, čeprav bi imela več poslancev za seboj kakor dosedanja vla-ida. To stori, da ne bi zavlačevala krize in da bo položaj postal popolnoma Jasen. Belgrad, 1. oktobra, Ker opozicija boče zavlačevati krize in rajši vrne ■mandat, si stojita v parlamentu dve skupini nasproti, od katerih nima nobena kvoruma. Opozicija šteje 135 glasov in demokratska zajednica s socialisti 127 glasov. Eni ali drugi skupini bo treba poveriti nalogo, da vodi vladne posle, ker se koncentracija, kakor se je doslej videlo, ne da doseči. S tem je položaj dovolj jasen. LDU Belgrad, 1. oktobra. Danes dopoldne je bila poslednja seja ministrske- ga sveta. Razpravljalo sc je o nekaterih manjših vprašanjih zunanje politike, kakor tudi o nekaterih agendah. Ministrski predsednik Davidovič se je prisrčno zahvalil svojim kolegom v kabinetu za sodelovanje. LDU Belgrad, 1. oktobra. Danes ob 10. uri se je v ministrskem predsedništvu začela seja, na kateri so sestavi nova vlada. Italijanska zbornica razpuščena. LDU Rim, 30. septembra. »Gazetta Ufficiale« (uradni list) objavlja dekret, v katerem se z ozirom na člen 9. ustavnega statuta za italijansko ki-aljestvo in z ozirom na volilni zakon določa po zaslišanju ministrskega sveta in na predlog ministra za notranje posle, ministrskega predsednika, nastopno: 1. Poslanska zbornica je razpuščena. 2. Volilni okraji bodo dne IG. novembra 1919 izvolili ono število poslancev, ki je zanje določeno. 3. Senat kraljestva ia poslanska zbornica sta vpoklicana za 1. december 1919. Dekret je datiran z dne 29. septembra 1919 in podpisan ocl kralja ter sopodpisan od ministrskega predsednika Nittija. Zadnji poskus. Slika našega neizvoljenega parlamenta jc zelo nesrečna. Nasproti si stojita dve enako močni skupini, okrog katerih se vse drugo kristalizira, tako tla je mož, ki mu je poverjena naloga, da sestavi vlado, vedno pred alternativo ter more računati le z dvema kombinacijama, če se mu ne posreči pridobiti stranke za koncentracijo. Prva kombinacija — demokratsko-socialistični blok — se je preskusila in obrabila. Za časa njihove vlade je počivalo vse delo v parlamentu, nered v notranjosti države je naraščal, korupcija &e jo širila; železnice so popolnoma zastale, tako da niti nakupljeno žito ne more z Bačke k nam, draginja se je ves ta čas brez vsakega razloga dvigala do neznosnih cen, zmanjkovalo je živil, dasi so po skladiščih nakupičena v preobilici. Glede zunanje jiolilike je ta vlada pred svojim odstopom še priznala, da o njej prav za prav ničesar ne ve. Demokratsko-socialistični blok se je vsestransko diskreditiral in potem je šel; politično je ta skupina, v kolikor je v zvezi z vprašanjem sestave vlade, danes le še staro železo. Obnovila bi se njena akcijska sposobnost samo v slučaju, če bi resno in odkritosrčno hotela koncentracijo parlamentarnih sil, česar pa nikdar ni hotela in, po dosedanjih skušnjah sklepajoč, nikdar hotela ne bo. Naravno je torej bilo, da se poskusi druga možnost: poveriti vlado radikalcem; regentu ni preostajalo drugega, nego delegirati za ministrskega jircdsednika Stojana Protiča, ki še ni obrabljen. Jugoslovanski klub, ki je Protičevo kandidaturo z Narodnim klubom podpiral, je takoj, ko je Protič prevzel misijo, želel, naj bi se zopet poskusil sestaviti koncentracijski kabinet, kar je Stojan Protič obljubil. Prva njegova prizadevanja bodo torej posvečena nalogi, združiti narodno moč v skupnem in glede programa za bližnjo bodočnost, ki je dovolj skromen, edinstvenem kabinetu. Tak kabinet bi bil za državo neprecenljive važnosti, bil bi več ali manj zagotovilo, da bomo brez težkih parlamentarnih kriz px*e-stali notranje in zunanje težave. A kakor je to vsakemu človeku jasno, tako je za tistega, ki pozna nebrzdano strankarsko sebičnost demokratske zajednice, žc vnaprej gotovo, da ji misel koncentracijskega kabineta ne bo ljuba. To je ta parlamentarna skupina tudi takoj pokazala. Pri seji načelnikov klubov je Svetozar Pribičevič takoj izjavil, da ne gre v vlado, v kateri ne bo socialistov; ker so pa socialisti že prej izjavili, da ne gredo v vlado, v kateri bo Jugoslovanski klub, je torej demokratska zajednica odklonila Jugoslovanski klub in s tem koncentracijo. Še jasneje je govorila malo pozneje. Stojan Protič je vprašal g. Davidoviča, ali pojdejo demokrati v novo vlado, in Davidovič je to enostavno zanikal; oni nočejo koncentracije. Ali bodo sami vladali, ali naj vse vrag vzame! Po dveh mesecih državnega propadanja, stradanja, draginje, sredi nečloveških naporov, ki bi jih naš narod moral izvršiti, da reši svojega, kar se rešiti da, i)o neštetih dokazili, da so za vlado nesposobni, po toliki škodi, ki smo jo prestali kot. zasebniki in kot država vsled demokrat-sko-socialističnega režima — nočejo koncentracije! Če ne morejo vocliti države, jo zanikujejo. Če ne morejo vladati ljudstva, se ne menijo za njega potrebe. Aut, Caesar, aut nihil. Da pelje ta pot v pogubo, so spoznali vsi raz-boriti možje na Slovenskem in med treznimi pristaši demokratske stranke se je ponovno slišalo svarilo demokratski zajednici, naj ne napenja strun do zadnjega. Dr. Tavčar sam je v svo- jem glasilu pozival k pameti in zmernosti — a doslej zastonj. Stališče Jugoslovanskega kluba spričo takega položaja ni lahko. Ves čas je stal med dvobojem radikalcev in demokratov kot sekundant ob njihovi strani ter poskušal pomiriti razburkane strasti; pa brez uspeha. Kaj je torej sedaj storiti? Ali naj se vagoni moke, ki leže na lenih progah med Siskom in Vukovarom, še dalje kvarijo, medtem ko pri nas nastaja strah, da ho kruha zmanjkalo? Ali naj v krizi čakamo zimo? Ali naj sc z demokratsko trmoglavostjo ogrejemo in s socialističnimi besedami obujemo? Ali naj sc hranimo s članki o državno tvornosti? Dejanja jc treba, ta gordijski vozel se mora presekati. Pozivamo svoj klub, naj stori enkrat odločen korak; odgovora ni dolžan drugemu kot svojemu ljudstvu, ki je parlamentarnih komedij do grla sito! Vse, kar zaznavamo in vidimo v Ila-' liji, nas vedno krepkcjc potrjuje v prepričanju, da se bori ta dežela s težkočami, ki so naibolj strahotne, kar jih jc doživela v svetovni vojni. Ta država, ki je bila izza svoje ustanovitve vedno gospodarsko resna in šibkotna tako, da ni mogla niti prehranjevati svojega prebivalstva, se je po-greznila po tej dragi in strašni vojni v dolgove do grla. Po veliki zmagi se je njen položaj le še bolj zapletel in popolna odvisnost Italije se je šele sedaj prikazala v pravi in resnični luči. Tittoni, ki skuša kakor vsi zunanji ministri, orisali položaj države v čimbolj prijazni in vzpodbudni luči, je moral vendar v svojem govoru priznati pred celim svetom, da »trpi posebno Italija pod gospodarsko krizo, ker ji manjkajo sirovine in premog in ker ima nezadostno množino potrebnih živil. Zaman boste zahtevali cd vlade, da vodi nacionalno in samostojno zunanjo politiko, dokler bo država odvisna od dnjgih držav.« Pred kratkim smo čitali, da znašajo vojni dolgovi Italije strahovito vsolo 80 milijard lir in Tiltoni izjavlja pred italijanskim ljudstvom, da živi Italija »tudi po sklepu premirja« na upanje in da potrosi »še več, kakor sc je lo godilo med vojno.« Italija >je zvišala od 31. decembra 1918 do 31, avgusta 1919 svoj dolg za 20 mili-j?rd.« Država brez surovin in brez živeža in s popolnoma zadolženim nacionalnim premoženjem je država s podkopanimi temelji. Gospodarski povzdig je največja moč in edini up držav, ki so izšle iz vojnega poloma. Jugoslavija je tudi zadolžena in obremenjena v veliki meri z nad- LISTEK. Narodni ..Križev pot" koroških Slovencev. Piše dr. Val. Rožič. (Dalje.) 8. V Gmiindu (Sovodje). V torek 17. junija t. 1. smo prišli torej peS v Gmiind. Gmiind je staro, še dobro ohranjeno srednjeveško mesto v takozv. Liesertal. Od dveh strani — od zapada in severa — obdajata mesto reki Malta in Liza (Lieser) in se takoj za mestom strneta v eno samo vodo, po imenu Lieser (morda nastalo je iz besede jezero, izer). Malta je sicer večja kot Liza (tako smo ji mi rekli), vendar je dala reka Lieser ime celi dolini, to pa zato, ker ona priteče po dolini, po kateri pelje od Gmiinda naprej stara rimska cesta dalje čez Kačji prelaz (KatschbergpaB 1680 m) na Solnograško v Lungau. V Gmiindu so nas zaprli v eno staro, trdno zidano mestno ubožnico aH hiralnico v prvem nadstropju zadaj za mestnimi hišami, vendar še v mestnem obzidju, ki šc danes obkrožuje cclo mesto. Zmašili so nas v tri male, temne, zaduhle, z bolniškim duhom parlimirane sobe: ženske posebej, moške posebej. Težko smo se privadili tem mračnim srednjeveškim stenam. Dvorišča ali vrta sploh ni bilo. Bil je sicer nek prostor poleg hiše, dolg 14 korakov in 7 korakov širok, obdan z visokim zidovjem. Na tem malem prostorčku (7 : 14 korakov) pa sta bila (ste bili) dva stranišča, ki sta skrbela za dober zrak, vodnjak in prostor za odlaganje smeti (smetišče) ter gnojnična jama (Senk-grube). Razgleda nobenega — samo z dvorišča smo videli kos neba. Gmiind je šc čisto srednjeveško mesto, zidano v četvero-kotu. Ob obeh straneh glavne ceste so mestne hiše — po sredi trg, zadaj za hišami gospodarska poslopja in vse to obdaja močan zid še iz 15. do 16. stoletja ali morda še starejši. Tudi nov grad grofa Lodrona leži v mestnem obzidju. Mesto ima pravzaprav samo en vhod in en izhod, — vsak, ki hoče iti v Liesertal, tnora iti skozi mesto Gmiind bodisi z vozom ali peš. Mesto šleje kakih 2000 prebivalcev, katoličanov, a okolica jc čisto prolestan-tovska. Tu je bilo pred turško (karavansko) železnico sedež okrajnega glavarstva, a po otvoritvi železnice 1. 1907. so premestili glavarstvo k železnici v Špital ob Dravi, ki jc od Gmunda oddaljen kakih 15 km. — Gmiind sam leži med visokimi gorami. Tako sem bralcu predstavil naš novi internal. Žendarii so bili sprva silno strogi z nami. Vedno sta bila po dva, trije na straži. Menjavali so se vsakih 6 ur. Svojo stražo so imeli pred stopnjicami, ki vodijo v prvo, oziroma iz prvega nadstropja, kjer smo bili mi pod ključem. Vsak. ki je šel bodisi na stran ali na dvorišče, je moral mimo naše »častne« straže. — Živeli smo prve dni zelo slabo in smo se večkrat pritožili. Ako bi bili morali živeti od koroške nemške »vladne hrane«, bi morali v treh tednih vsi »poginili«. — Pomagali smo si kakor smo znali in vedeli. Gospodinjstvo v kuhinji je vodila gospodična Adela Schaffer, za kar ji gre topla zahvala vseh internirancev. Da nismo umrli lakote, smo se > organizirali«. Dr. Pirnata smo izvolili za skupnega »menažnega mojstra«. On je kupoval, kar je dobil skrivaj pod roko: ineso, jajca, slanino, riž in solato. Fo se je potem skuhalo, na vse enako razdelilo — in tako so sc potem tudi stroški enako na vse razdelili. Tako smo živeli za »silo«. Veljalo nas je sicer precej kronic, a upamo, da nam jih slavna koroška vlada tudi povrne. Sprehodi. Na sprehod smo smeli samo v spremstvu s samokresom oboroženega žendarja v mestni park, t. j. travnik, kjer so lahko meščani pasli svoje oči ter gledali grde »srbske svinje in prašiče«. Zoper lo »človeško menažerijo« smo sc pritožili. Proti obliubi da ne bo nihče ušel, jc okr. glavar dovolil, da smemo, seveda z žendarji, v okolico na sprehod in ludi v gostilno. Šli smo, toda redko, ker nas je bilo — sram! Ravnanje žendarjev z nami smo regulirali z želodčno politiko. Ker v avstr. republiki še bolj stradajo kol pri nas, smo jim šli pri obisku gostilen ob priliki sprehoda na roko. Saj pravijo, da si šc v zakonu žena pridobi moževo ljubezen —: »skozi želodec«, zakaj bi to ne bilo mogoče pri nemškem seslradanem žendarju. Seveda, draga jc bila ta ljubezen, a edino na ta način so postali naši varuhi spodobni in še le po tej praksi smo postali mi interniranci v njih očeh — ljudje ! V Gmiindu smo dobili prvič po pol drugem mesecu — postelje! - Slanmjače« smo si morali sami nabasati, postelje sami pripraviti; perila, mila nobenega. Po pritožbi smo dobili tudi rjuhe. Toda — zakaj? Nem. vlada je menda že vedela, da vsled mnogobrojnih naših priložb pride neka ententna komisija k nnm v Gmiind, prepričal se, kako se nam v resnici godi. — Dne 24. junija, v torek, jc zopet nenadoma prišel sam gospod okrajni glavar dr, Schadek (pl. Schadenfels) k nam v vizite. Bil jc jako prijazen in vljuden z nami. In zvečer smo že imeli čisto sveže, oprane rjuhe, vsak po dve. Pomislite, po dveh mesecih smo prvič spali na riuhah! Kako prijetno ic to bilo! logami, ima pa vsai živeža in ii ni treba, da žaluje nad razorano industrijo, ker je še nima. V Italiji pa besnijo že mesece težki mezdni ho|i, cele pokrajine so v nemiru in stotisoči delavcev stavkajo brez pres tanka. D' Annunzijcvo pustolovstvo jc končno dokazalo, da jc v aparatu, ki je naj-silnejša, najzaneslivejša, a navsezadnje tudi zadnja opora države, — v armadi danes disciplina pri kraju. Trume vojaštva, ki so prestopile k D' Annunziju in odpovedale tako pokorščino svojim voditeljem in vladi priča, da Italija ne more več razpolagati s svojim vojaštvom, kakor koče, V trenutku, ko se država ne more več zanašati na svoje armade, tedaj jc napočil čas, ko se naseli črna skrb in stiska v srca državnih voditeljev. Ta čas jc napočil v naši sosedni državi. Tesnoba in strah sc mora lotevati italijanskega rodoljuba, ko vidi, da se zatekajo posamezne stranke že k orožju in vojaški sili, da izvedejo svoj politični program. D! Annunzijevo podjetje ni namreč nič drugega, kakor korak nacionalističnih strank, s katerim hočejo — preziraje državo in njeno politiko — s pomočjo vojaštva izvesta na lastno pest svoj zunr/ijc politični program. Vojaštvo se začne pokoriti mesto vladi strankam. Rim in cela vrsta občin,, različne skupine in korporacijc so sc proglasile kar naravnost solidarne z uporniki. Danes prihajajo poročila, da se je socialna demokracija — ta smrtna sovražnica D' Annunzija in nacionalistov — obrnila na socialno demokratično misleče vojaštvo italijanske armade s pozivom, da sc njeni pristaši drže pripravljeni in da se socialistični častniki prijavijo vodstvu stranke. Razglasila je obenem, da misli urediti italijansko državo po načelih ruske republike sovjetov in organizirati armado po načelu Trockija. V teh razmerah jc prišel Tittoni s svojim govorom. Kakor vse kaže, bo za ureditev bodočega razmerja Italije in Jugoslavije vse, kar jc Tittoni v svojem govoru povedal, najbrž brez najmanjšega pomena. V Italiji jc nastal položaj, ki je tako nev-zdržljiv, da sc bo moral prav kmalu s sunkom preineniti. Nacionalistom bo zdrknila moč iz rok in stali bodemo nasproti možem, ki so po svoji volji in svojem mišljenju nekaj povsem drugega. Ti nc bodo hoteli in soloh mogli sc opirati na tajne pogodbe. Tedaj sc bo šele začel reševati problem jugoslovanskega Primorja. Drl^uno glsdališče u Ifisliiani. LDU Belgrad, 1. oktobra. Ministrski svet je sklenil, da sc bodo gledališča v Belgradu, Zagrebu in v Ljubljani proglasila za državna. Gledališča v Splitu, Osjeku, Sarajevu, Novem Sadu in Skoplju so proglašena za provincialna in ho dotirana z letno podporo J 00.000 kron. Letno podporo 20.000 kron dobe vsa mestna gledali-čFa, mod njimi tudi gledališče v Mariboru in Varaždinu. KmeflisfiiD m ljudski šoli. Razmotrivanja o načinih pospeševanja našega kmetijstva v bodočnosti so danes na dnevnem redu. Vsakdo ugiba in ponuja svoje nazore, eni pametne, drugi manj pametne, vendar vsi z dobrim namenom. Storiti sc mora nekaj, toda zadeti je pravo, Sreda 25. junija. Vse tiho. Kar naenkrat proti večeru sc raznese glas, da pride neki angleški general nas — »obiskat«. — In res, prišel je! Spremljal ga je okr. glavar in neki nemški tolmač. No, pa ni bil cel general, ampak samo major. Pride v sobo. Slučajno stopi k meni kot prvemu in me vpraša, čc imam kake pritožbe tu v internaciji in kako sc mi godi? Jaz: Da, injam premalo jesti, sem silno nervozen in boleham na nevarni srčni hibi in da sem po nedolžnem interniran. Tu mc prekine z besedami: »Mene interesira samo vaša sedanjost, preteklost in drugo me nič ne briga.« Pristavil je še: »To velja za vse. Vi ste pač interniranci.« Mi smo sc vsi spogledali, in smo takoj vedeli, koliko in kako bije ura v srcu angleškega majorja za nas. Okr. glavar pa *e je osladno in zmagoslavno smehljal in mi smo bili zopet pod — nemško klopjo, — Tako kol meni sc je godilo vsem pri obisku angleškega majorja. Edina dobra posledica te vizite je bila, da so takoj drugi dan v četrtek dne 26, junija odšle iz internacije vse tri gospodične: obe sestri dr. Arnejca in gdč. A. Schaffer. — Nas je torej ostalo še samo 12 apostolov — mučenikov. — Čas jc bil neizmerno dolg. Vreme je bilo deževno; razvedrila nobenega. Duševno smo bili vsi ubiti, izmučeni. Vsaki dan smo nestrpno čakali na nemške časopise. Ti so bili naša jutranja .— in večerna molitev — brevir, ki smo da ne bo mnogo dela in stroškov brez za- željenega praktičnega uspeha. Pri razmotrivanjih o potrebah mladine je ločiti med otroškimi leti in mladeni-ško oziroma dekliško dobo. Ljudska šola ima namen, sodelovati pri splošni vzgoji otrok in pripravljati jih, da bodo kdaj zmožni postati vredni člani človeške družbe. Vzgajati otroke za ta ali oni stanovski poklic ljudska šola ni poklicana, ker tudi otrok ima pravico, aa preživi svoja otroška leta kot otrok in ne kot kmet, gospodinja, obrtnik itd. Iz tega vzroka prav lahko izostanejo »obvezni kmetijsko-nadalje-valni tečaji« na ljudskih šolah, ker dvomim, da bi nam prinašali praktičnih koristi: otroški razum jc premalo dovzeten za praktične potrebe življenja, otrok živi v svoji duši tjavendan in lc s svojimi otroškimi skrbmi; kratiti otroku srečo jc greh. Vzgoja za stanovski poklic ima biti določena na mladeniško oziroma dekliško dobo, na čas, ko se prične vzbujati v »mladem človeku« pravi razum. Pri mladeničih nastopi to z 18. do 20. letom, pri dekletah par let prej. V tej dobi razpolaga dober orač z »deviško zemljo«, ki rodi stotero sadov. Osemuajstletnega mladeniča naučiš v petih mesecih toliko kmetijstva ali podobne življenjske vede, kakor dvanajstletnega otroka v petih letih. Naj se vsakdo poglobi sam vase in v svojo mladost ter naj napiše, če ni bilo ravno tako tudi pri njem. Vse ima svoj čas, in dober gospodar opravlja svoje delo vedno v redu m vedno oh določenih časih, ne seje spomladi ^>zi-mine, čeprav sta ozimna in jara pšenica bistveno enaki. Vrh tega je vzeti v pretres toorijo in prakso. V kmetijstvu in podobnih strokah velja pravilo: »Če hočeš dobro razumeti teorijo, moraš poznati prav dobro že prakso.« V bivši Avstriji in šc marsikje drugod jc. bil pogoj za sprejem v »srednje kmetijske šole«, da je učenec obiskal 4 do 5 gimnazijskih razredov in za »visoko poljedelsko šolo« matura na kakšni srednji šoli; Danci pa zahtevajo takoj kot pogoj za sprejem v njihovo »kmetijsko visoko šolo« zadostno praktično izurjenost v kmetijstvu in sprejemni izpit, na katerega se lahko vsakdo pripravlja v polletnem pripravljalnem tečaju; v Avstriji smo imeli za to kmetijske veščake, ki so v teoriji veliko delali, ne da bi se to v praksi opazilo, Danci pa so naredili veliko praktično, nc da bi se to v teoriji opazilo. Napravimo si jasen pojem, kje je na mestu teorija in kje praksa. Če sem na primer sam mizarski mojster, izučim svojega sina praktično mizarstva. Ker imam razum na pravem mestu, ga pošiljam o prostem času tudi k rimskim večernim tečajem, da si prisvoji več teoretičnega zpanja, kakor ga imam sain. Pozneje ga pošljem še po svetu, da si kot mizarski pomočnik zasluži svoj kruh, obenem še kaj več nauči in tako usposobi postati dober mojster. Nc pade mi v glavo, da bi dal svojega sina učit se mizarstva k drugemu mojstru, če sem sam mojster; da bi ga poslal za nekaj let na obrtno šolo v Ljubljano, mi ne dostaja denarja in časa. Tak mojster je tudi vsak kmet in vsak je usposobljen, izučiti svojega sina praktično v kmetijstvu; dolžnost države je le skrbeti, da dobi kmetski sin o prostem času priliko, da si prisvoji nekoliko teoretičnih pojmov o stroki. Kmetski sin potrebuje zimskih kmetijskih tečajev, ker pozimi ga kmet more doma pogrešati in poslati v šolo. za šole, ki trajajo nekaj let, uaj bodo to otroško ponavijalne ali praktično kmetijske, mali in srednji Kmet nima zmisla, ker mu manjka denarja in poleti delavnih moči. So tudi nepotrebne; praksa, ga redno brali — molili. Srbi v Celovcu —• mi pa v Gmtindu, to nam ni šlo v glavo in nam še danes ne gre! — Ali res ni (bilo) mogoče naši vladi, nas zitrgati iz nemškh krempljev? Kaj bi bili mi vse lahko doma koristili med tem časom. — Z g. Schlei-cherjem in dr. Pirnatom smo politično »meditirali« cele dneve in noči. Pisali, prosili, rotili in grozili na vse strani, pa vse ni nič pomagalo. — Ostali smo v Gmiindu — in Srbi so šli {brez nas) iz Celovca! Dokler so bili Srbi v Celovcu, smo radi in z veseljem trpeli in potrpeli vse. A potem se nas je loteval obup — v pravem pomenu besede. Zato ni čuda, če ao se vsem po rojevale v glavi misli in načrti — za beg. — 9. Moj beg. Predpriprave za beg. Marsikdo uglednih gospodov mi ie že rekel: zakaj pa nisi že preje ušel! — Le počasi, ljubi prijatelj, govoriti — in uiti sta dva čisto različna pojma, Šc več! Drugi so mi celo očitali: Zakaj pa si ostal toliko časa v Celovcu in se daJ sam ujeti. Bežal bi bil že v jeseni 1918. — Hvala lepa za tako rodoljubje! — Tudi jaz sem to vedel, a sklenil sem, da vztrajam do konca v Cclovcu. Hoteli smo imeti Celovec, — in mi naj bi bežali! Da, Nemci so to želelij Saj se še nemški celovški škof ni bal Srbov —» in mi naj bi bežali pred Nemci. Ne! Zmaga — ali časten poraz! — Zaiec nisem bil in ne bom! ki jo dobi od očeta, mu popolnoma zadostuje; morebitno porabo novih kmetijskih strojev mu bo dovolj jasno razkazala tvrdka, od katere bo stroj kupil, izpopolnila pa nadaljna lastna praksa; na morebitne kmetijske novosti ga bo opozarjala kme-tijskostrokovna književnost ali morebitni kratki potovalni tečaji. Naloga kmetijskih zimskih tečajev je le, obuditi v kmetskih mladeničih zanimanje za teorijo; čim bo imel kmet to zanimanje, bo sam napredoval — kajti naš kmet ima prav zdrav razum, često boljšega kot kak šolan veščak. Izpeljati torej pametno kroetijsko-teoretič-no poučevanje za kmetske mladeniče po deželi. Jaz poučujem rajše 100 osemnajst-letnih mladeničev kot 10 šestletnih paglavcev, čeprav sem precej potrpežljiv človek. Ljudsko-šolski učitelj mora vsako leto naučiti 4D — 60 otroh vseh mogočih stvari; na 20 odraslih mladeničev pa smo včasih rabili na kmetijskih šolah v Sloveniji 3 do 5 strokovnih učiteljev. Kje je tukaj razmerje (1:40-60 in 5:20). Strokovno učiteljstvo se veliko premalo izkorišča — to pa radi okostenelosti pravila, da sc mora kmetijska šola družiti z istodobno prakso, čeprav ima vsak kmetski fant več kot dovolj prakse že doma in za 4 — 5 mesečni kmetijski zimski tečaj ni treba drugega, kot učna dvorana, 30 do 100 kmetskih fantov ali tudi deklet, učne knjige, cn stalen strokovni učitelj, en pomožen strokovni učitelj in cn ljudskošolski učitelj (za računstvo, lepopisje itd.). Sedaj računajte, koliko kmetijsko strokovnih veščakov je zaposlenih v javnih službah in kolikšen je njih praktičen vspeh; marsikje bi tudi okrajni živino-zdravniki mogli sodelovati pri takih kme-tijsko-teoretičnih tečajih. Poiščite za letošnjo zimo 5 velikih dvoran, napolnite jih s kmeti (tudi odrasli bodo radi zahajali notri) in boste imeli 5 novih zimskih kmetjskih šol; te pa lahko stojijo v Kamniku, v Kranju in v Radovljici. Vsa stvar se glasi smešno, toda jc napisana zelo resno: oprostiti se je stare okostenelosti in prodajati kmetijsko teorijo najprvo »v beraških kramari-jah«, potem jo bomo »v večjih, boljše urejenih trgovinah« in kadar bomo obogateli, bomo pa zidali »visoko šolo za kmetijsko znanost«. Anton Pevec. it^kien je bil začetek ^'Sisinusiziouega upada na Reko. Dne 12. septembra 1919 se je sprehajalo na postaji Ronki pri Gorici 5 aU 6 zelo elegantno oblečenih gospodičen — ue vc se, ali so bile iz nizkih ali boljših krogov, vsekakor pa jih je takoj izdala že govorica, da so doma z — Reke. Okrog njih se jc sukalo z lahkomiselno veselostjo in cirKuš-kimi navadami 9 ali 10 častnikov, med katerimi sta imela dva čin stotnika. Bili so od polka grenadirjev, kateri so se morali umakniti svoj čas z Reke, ker so usmrtili tam okrog 140 francoskih vojakov ter mnogo teh pometali v morje, da bi tako zbrisali sled francoskih vojaški oblasti. S postaje Ronki so sc peljale gospodične z vlakom in brez spremstva proti Trstu. Še isti večer je 10 do 15 častnikov napadlo speče in počivajoče moštvo avtopar-ka v porušeni predilnici v Ronkih, Morali so vstati in zasesti avtomobile. Toda šoferji so vedeli že od 12. septembra 1919 opoldne za to namero in so zato skrivaj odstranili in poskrili važne dele avtomobilov, tako, da niso bili več vporabni za vožnjo. Sedaj pa so zatrjevali častnikom: da so to sploh nerabni avtomobili. Častniki ki ustroju avtomobilov niso bili vešči m tu- Zakaj (da) nisem že preje ušel iz interna-cijp? Odgovarjam: ker bi bili kot nadomestek za mene čisto gotovo zaprli mojo soprogo, ki je bila še v Celovcu in povrh bi mi bili opleniU in razdejali še stanovanje kakor dr. Miillerju pisarno. — Do prihoda Srbov v Celovec bi tudi ne bilo imelo zame smisla ubežati, ker se nazaj v Celovec, ki je bil v nemških rokah, ne bi bil smel povrniti. Ko so pa Srbi zasedli Celovec, — smo pa vsi upali, da se kot zmagovalci nad Nemci povrnemo v Celovec. Na to smo upali in čakali dva meseca! A naši upi so splavali po Lizi ia Malti! — Srbi »o zapustili Celovec in z njimi tudi skoro vsi celovški Slovenci, med njimi tudi moja žena. Kocka je padla! Beg na katerega 6em se že skrbno pripravljal več kot tri tedne, je postal zame resno vprašanje. Pridobil sem zase tovariša trgovca Renkota iz Borovelj. Do zadnje malenkosti srva vse natanko preštudirala in pripravila. Že mesec dni preje sem iskal pripravnega izhoda za beg. Študiral sem, kako bi ponoči ušel, da bi me ne zapazila žendar-merija, ki je imela cclo noč stražo pred našimi sobami. Vrh tega so nas vsaki večer ob 9. uri, ko smo šli k počitku, kontrolirali in vse prešteli, čc so šc vsi ptički v gnezdu. Straža se je menjavala ob dveh po polnoči. Slražino oko je bilo torej vedno sveže, nculritjeno. Skozi okno prvega nadstropja na ulico si nisem uoal izvršiti di niso verjeli, da bl bili Isti nerabni, so dobili nekje nekega šoferja, da avtomobile preišče. Da si ohrani življenje je moral šofer častnikom izjaviti, da so avtomobil, nerabni, da pa so bili nalašč pokvarjeni, častniki so nato šoferje z orožjem v roki in s stražami prisilili, da so šli popravljat avtomobile. Ker pa je bilo preveč dela in se jim je zdelo, da bi popravljanja avtomobilov, katerih je bilo nad 40, trajalo predolgo časa, je zasedlo nekaj častnikov avtotno-bil onega šoferja, ki je moral preiskati avtomobile in odpeljali so se v Palma nuo-vo. Tam so napadli na isti način z revolverji v rokah stotnika, ki je bil poveljnik obeh avtoparkov v Ronkih in Palma nuovi. Pozvali so ga, da vstane in skliče moitvo in se odpelje z avtomobili v Ronke, kjer so zbirali laške vojake za vpad na Reko. Stotnik pa ni hotel sprejeti njih povalja, ampak jc rekel poveljujočemu stotniku: »Jaz sem stotnik in ti si stotnik; aa tvoje povelje jaz ne morem napraviti toga! Jaz sem že 5 let v vojni. Ti mi 'ahke vzameš življenje — pa grem tudi rajie v «mrt, kot da to storim.. J« Končno se je udal, da si reši življenje, veleč: »Ti me pustiš živega, idi v vojašnico in razpolagaj z moštvom!« Častniki so nato stotnika pustili in šli v vojašnico. Z orožjem v roki so prisilili moštvo, da je takoj zasedlo avtomobile is 8e odpeljalo ž njimi brez svoiegs poveljnika stotnika v Ronke. Bilo jc 37 avtomobilov« Že tekom popoldneva 12. septembra 1919 je ušlo posamič kljub stražam več šoferjev od popravljanja avtomobilov po hribu proti Doberdobu. Po noči pa je uteklo od dela še kakih 20 šoferje/, ker niso hoteli delati. Straže so streljale za njimi in enega ubežnikov ubile, dva pa lahko ranile. Zvečer 12. septembra 1919 so čitali vtv jakom povelje; pri nekaterih stotnijah a nobenega ni. Pač, bila so še ena vrata pri tleh na drugi strani naše kasarne, toda tako, da, če si hotel do njih, si tudi moral mimo orožnika. Imenovana vrata so imela nad seboj ozko okence, ki je dajalo po dnevu malo svetlobe temnemu hodišču. Težko bi bilo pobegniti skozi to osko nadvratno špranjo. Moral bi pristaviti stol, se visoko dvigniti, okence odpreti in pri tej težavni operaciji bi kaj zaropotalo, kar bi vzbudilo sum in pozornost tudi pri straži, čeprav bi ista eventuelno tudi spala ali samo tudi dremala. Torej s tem »izhodom« ni nič. Iskati treba drugega izhoda, načrta in rešitve za beg. Študiral sem sera- intja. Splezal na zid pri belem dnevu ter se solnčil tam po cele ure. Te »umetne« solnične (kopeli sem namenoma jemal in uporabljal za to, da sem opazoval bližnjo in daljno okolico naše ječe, a obenem sem s svojim »solnčnim kopanjem« odvrnil sum žendarmerijc — od mojih orntfreS-nih mislih po zlati prostosti Clemenceau dobil zaupnico. LDU Pariz, 1. oktobra. (DunKU.) Kakor poročajo listi, je zahteval v včerajšnji seji zbornico ministrski predsednik Clemenceau zaupnico povodom debate o predlogu Lefevrevem, ki je zahteval, naj se francoska vlada sporazume z zavezniki, da sc zagotovi razorožitvi Nemčije in njenih zaveznikov uspeh s prepovedjo izdelovanja gotovih vojnih izdelkov. Clemenceau je izjavil, da se strinja s tem predlogom, zahteval je pa, da naj bi sc glasovalo o njem šele po sprejetju mirovne pogodbe. Lefevre je priporočal takojšnje glasovanje; nato je zahteval Clemenceau zaupnico. Izjavil je, da bi pomenilo takojšnje glasovanje pridržek k mirovni pogodbi. Vlada takega pridržka ne more sprejeti. Za zaupnico je bilo oddanih 262 glasov, proti pa 188. Proti so glasovali združeni socialisti, socialni radikalci in radikalna levica. 37 poslancev ni glasovalo. Francoske čete zapuste Reko. LDU Pariz, 30. septembra. (Dun KU.) »Liberte« javlja: Vlada je sklenila umakniti francoske čete z Reke. To bi trajalo seveda nekaj časa, ker je bila Reka izza premirja francosko oporišče za vzhod. Rusija. LDU Moskva. 1. oktobra, (DunKU. -- Brezžično.) Ljudski komisar za zunanje posle pozivlje v proglasu francoske in angleško delavce, naj vplivajo na svoje vlade, naj ne motijo mirovnih pogajanj z boljševističnimi deželami. Sporazum ni več daleč, ker je sovjetska republika vedno pripoznala pravico samoodločbe narodov. Ententni imperializem pa se še vedno trudi, vzdrževati vojno stanje. LDU Nauen, 1. oktobra. (Brezžično.) Po vesteh iz Versaillesa meni vrhovni svet, da se mora blokada boljševistične Rusije vzdržati in da morajo ostati odredbe, da se prepreči oskrba Rusije z živili. Stavka na Angleškem. LDU Carnarvon, 30. sept. (DunKU. i— Brezžično.) Včeraj se je 30.000 železničarjev prostovoljno javilo k delu. Vlaki za mleko, glavni ekspresni vlaki in londonska podzemeljska železnica obratujejo. V Londonu se oskrba ni poslabšala. LDU Nauen, 1. oktobra. (Brezžično.) Nemško časopisje prinaša poročila o železniški stavki na Angleškem, ne da bi se o tem kaj izjavila. Velik vtis je naredila vest iz Haaga, po kateri se bliža odločilni trenotek, ko bodo prejkone tudi transportni in pristaniški delavci ter rudarji stopili v stavko. Taka generalna stavka pomeni po izjavi liolandskega poročevalca izzivanje državne sile. Delavska konferenca v Ameriki. LDU St. Germain, 30. septembra. (DunKU.) V imenu mirovne konference je poslal Polk danes konzulu Ma-yerhausnu noto, kjer je povedano med drugim, da sklicuje predsednik VVilson prvo sejo vsakoletne delavske konference na 29. oktober v VVashing-ton. Mirovni delegatje so dne 11. septembra sklenili, prepustiti vprašanje o pripustitivi avstrijskih in nemških delegatov delavski konferenci, ako tudi nemška in avstrijska vlada de iuro nista član. internacionalnih delavskih organizacij in ne ovirati njih potovanja v Washington. Gornja šlezija. LDU Nauen, 1. oktobra. (Brezžično.) Pri pogajanjih med zastopniki Gornje Šle-zije in pruske državne skupščine pod predsedništvom ministrskega predsednika Hirscha se jo v torek dosegel sporazum vseh strank. Gornja Šlezija dobi pokrajinsko avtonomijo v okvirju dalekosežnih določb, ki bodo veljavno za pruske pokrajine, in sicer takoj. V sporazumu s prusko državno vlado je bil vladni predsednik iz Oppelna, tajni sodni svetnik Bitto, takoj izvoljen za višjega predsednika nove province Gornje Šlezije. Centrum je izjavil, da je zadovoljen s pokrajinsko avtonomijo. Predpravic napram drugim provincam ne zahteva nobenih iu bo opustil vsako propagando za državno avtonomijo. Polltline novica. -f Demokratsko časopisje. Včerajšnji »Slov. Narod« priobčuje naslednjo notico: »Iz uredništva je z današnjim dnem izstopil g. dr. Vladimir K n a f I i č. Vodstvo lista kot glavni urednik je prevzel g. Raslo P U s t o s 1 e m 3 c k. Smer. listu ostane I ista, ublaži pa se način politične borbe.« — S to notico je v zvezi druga, ki jo prinaša ista številka zgoraj imenovanega lista: »Bambergovo tiskarno je kupil slovenski konsorcij za 1 milijon kron. Tiskarna ostane v svojih prostorih proti letni najemnini 12.000 K. Ravnatelj tiskarne bo Bamberg ml. Najemninska pogodba velja za 15 let.« -f Predarlsko pripade avstrijski republiki. »Prager Tagblatt« poroča iz Ber-na: Mirovna konferenca v Parizu je pride-lila enkrat Predarlsko Avstriji proti ljudski volji. S tem je končana zadeva, katera se je tikala avstrijske republike in Švice. -f Pregledovanja nemške armade. »Prager Tagblatt« poroča, da je mirovni svet sprejel predlog maršala Focha, da pregledajo izvedenci vsako četrtletje nemško armado. o korist sirot, slepcev, isinalidon in hiraiceu. 1317 dohitkoo d skupni ureti- nosti 80.000 K. Glauni dobitek o orednostl 20.000 kron. SreCka 2 kroni. Srečka 2 kroni. Srečke so naročalo v loterijski pisarni v Ljubljani, Poljanska c. 4, I. nadstr. (Alo,zljevišce). Dnevna tiovice« — Umrl je včeraj dopoldne v Litiji ondotni odvetnik dr. Janko J a m š e k po daljši bolezni. Pogreb bo v četrtek 2. okt. ob 17. uri. — Poročil se je včeraj dopoldne v frančiškanski cerkvi gospod Mirko Žargi, trgovec, z gospodično Mimi Žargi, roj. K i m o v e c. Bilo srečno! — Vojnim invalidom, ki potujejo radi pregleda, oziroma nadpregleda, radi regulacije invalidne podpore, v kopelj radi zdravljenja, v ortopedične zavode, bolnice ali k zdravnikom za pripravo umetnih udov, dovoljujejo vse železnice, kraljestva SHS brezplačno vožnjo, ako se skažejo z legitimacijo Osrednjega odbora vojnih invalidov v Belgradu. Za državnoželezniške proge zadostuje imenovana izkaznica, za južnoželezniške proge pa je poleg tega posebej zaprositi listka za prosto vožnjo pri Obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani. — Posebni osebni vlaki na južni železnici. Prometne razmere na južni železnici so se zadnji čas vsled občega pomanjkanja, oziroma vsled nezadostne dodelitve premoga tako poslabšale, da trpi že trgovina in industrija. Ni izključeno, da bo ta železnica morala na svojih progah svoj blagovni promet delno omejiti. Uprava južne železnice opozarja zato, da ji v bodoče pri najboljši volji ni mogoče dovoljevati posebnih osebnih vlakov povodom raznih društvenih in sličnih prireditev, kakor je to storila v številnih slučajih tekom pro-šlega poletja, in da tozadevnih prošenj korporacij ne more nikakor več upoštevati. Kakor hitro bo uprava južne železnice razpolagala z zadostno količino premoga in bodo krite potrebe za vsakdanji osebni in blagovni promet, bo rade volje zopet dovoljevala tudi posebne osebne vlake. To raznim korporacijam in občinstvu v znanje. — Vsem užitninskim uslužbencem v Sloveniji na znanje. Nove draginjske doklade so odklonjene. Zapreka leži v tem, ker pri likvidaciji deželne uprave užitni-na šc ni rešena. Upati je namreč, da ob rešitvi te prevzame delegacija financ v Ljubljani, užitninske uslužbence. Odbor društva bo delal na to, da likvidacija deželne uprave čimpreje to delo zaključi. — Avtomobilna vožnja Krško—Novo mesto. Iz Kostanjevice nam pišejo: Začela je težko pričakovana avtomobilna poštna zveza med Krškim in Novim mestom. Iz Novega mesta odhaja ob 6. uri 30 minut, iz Krškega nazaj v Novo mesto pa ob 15. uri 45 minut. Zdaj ko je otvorjena redna poštna zveza, bomo vsaj redno dobivali ljubljanske dnevnike in to nas veseli. — — Umrl je v italijanskem ujetništvu v bolnici v Veroni 24-letni Franc Koželj iz Mengša na posledicah vojnega- ujet ništva. — S pošte. Za odpravnico pošt. urada Nova Scla je imenovala Ivana Bauer. Za nadpoštarja v Ormožu je imenovan poštar Viktor Trevcn. Za poštnega odpravnika poštnega urada Gorenji Mozclj je imenovan Avguštin Aber. Nadpoštarsko mesto v Konjicah jc dobil poštar Viktor VVagner. — Nabiralnica Kamen (na Koroškem) se je snet otvorila in je prideljena poštnemu uradu Št. Vid v Podjuni; nabiralnici Spodnje 'Krčanjc in Krčanjc sle prišli v našo upravo. Prideljeni ste poštnemu uradu v Grebinju (Koroško). — Izpremomba uradnih imen poštnih uradov. Izpremenila so se sledeča uradna imena poštnih uradov: Miklavčevo (Koroško) se imenuje odslej Žitara vas; Bela cerkev pa Bela cerkev na Dolenjskem; Zagradec-Fužine je Zagradec na Dolenj-sl vem; Šmartno pri Gornjem gradu sc imenuje zdaj Šmartno ob Dreti; Šent Ilj se je izpremenil v Šent Ilj v Slovenskih goricah; Sveti Andraž v Leskovcu pa v Sveti Andraž v Halozah. — Izprememba pristojbin za telefonske pogovoro. Vsled odloka poštnega ministrstva so stopile s 15. dnem m. m. sledeče telefonske pristojbine za enoto navadnega pogovora v veljavo: v krajevnem prometu iz telefonskih govorilnic 20 par =: 60 vin.; v medkrajevnem prometu: prvi pas, oddaljenost do 50 km, 50 par = 1 K 50 vin.; drugi pas, oddaljenost od 50 do 100 km, 1 dinar = 3 K; tretji pas, oddaljenost od 100 do 200 km, 2 dinarja = 6 K; četrti pas, oddaljenost nad 200 km, 3 dinarje — !) K; pristojbine za službeno obvestilo, poziv na pogovor ali odpoved 1 dinar = 3 K. Pristojbina za Dunaj ostane do nadaljnega ukrepa dosedanja. — Medvode. Kako so se kmetom v naši dolini razveselila srca, ko so čuli vest: nekdanja deželna živinoreja je zginila iz Medvod in Gorič in z njo razni gospodje, ki so pomagali uničevati delo kmetskih žuljev. Dobro so gospodarili in zagospodaril okoli 100 švicarskih krav, ki so nekje za Savo pokopane. Mogoče, da dobe od onih, ki so mnogo zaslužili, kak spomenik. Toda to je neverjetno. Nekaj lepšega bi bilo, ako bi nekateri gospodje povedali, koliko telet, ki so pognila za lakoto, samo radi tega, da so razni gospodje dobili mleko, leži na dnu Save. Zato smo se zveselili, ko smo čuli, da odrinejo le pijavke. Toda eden si jc mislil, v Medvodah je boljše, kot pa v Ljubljani, tu se lažje postaja brez dela in vozi z državnimi konji. Lahko ti je, ker ne delaš od jutra do poznega večera, ampak samo čakaš na prvi dan vsakega meseca, da potegneš kakih 1200 kron. Vedi! Sedaj so resni časi in mi rabimo samo delavnih ljudi, ki vedo zakaj dobe plačo in ne poliajkovalcev. Zato se obračamo na vlado v Ljubljani in prosimo, da storite enkrat konec temu gospodarstvu. Ako ne odide prostovoljno začnemo osebno in pridenemo še nekaj zraven. — Več kmetov iz okolice. — Društvo jugoslovanskih inženerjev in arhitektov se je osnovalo minule dni v Belgradu. Na zborovanju je bilo navzočih 108 inženerjev in arhitektov, ki so zastopali 1200 tovarišev iz celega kraljestva SHS. Društvo se deli na sedem sekcij: Beigrad, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Skoplje in Split. Vse sekcije so zastopane v glavnem odboru po razmerju števila svojih članov. Poleg glavnega odbora je še izvršilni odbor s predsednikom, tajnikom in blagajnikom, ki bo reševal tekoče posle društva. Posamezne krajevne sekcije ustanove odseke za tehnično za-konodajstvo, za organizacijo tehnične službe, za tehnično terminologijo itd. — Kupcja z domovinsko pravico. Slovenska zemlja je bila za časa vojske na gosto posejana z raznovrstnim vojaštvom. Nekaterim tujerodnim častnikom se je moralo na naših tleh prav zelo dopusti, ker so si kupili celo posestva in so se po polomu stalno pri nas naselili. Gotovo jih do tega ni privedla samo lepota kraja, ampak v prvi vrsti špekulacija. V začetku so nastopali kakor zasebniki, kmalu pa so se čutili tako varne, da so hoteli pričeti z izvrševanjem svojega poklica. Ker pa so jih pri tem kot tuje državljane in šc celo neslovane zavrnili, so si izmislili drugo — prošnjo na občino za domovinsko pravico. Take prošnje so zelo enostavne, uradnih dokazil sploh ni treba nobenih, le tisoč kron se obljubi občini za sprejem in ves občinski odbor leži na trebuhu pred svojim novim soobčanom — pa naj si bode tudi zamorec iz Konga. Odločujoče državne oblasti naj si take kupčije natanko ogledajo in zabranijo. V stari Avstriji je bilo pač v navadi, da si je tuji državljan v kaki občini priboril domovinsko pravico ter na podlagi te prosil za državljanstvo, v naši novi državi pa naj se ta slaba vpeljava vsaj za toliko časa odpravi ali sploh ne vpelje, da se državi določijo meje in sklene mir. Naše ljudi se iz drugih držav podi domov, pri nas pa se za par judeževih grošev sprejemajo tujci, da bodo našim ljudem odjedali kruh. To je treba nemuoma odpraviti. — Hrvatsko - slavonsko gospodarsko društvo v Osjeku, ki jc najpomembnejša zadružna organizacija med Hrvati, je na zadnjem občnem zboru prešla v roke malih posestnikov. V novem odboru je 13 kmetov, 9 gospodarskih strokovnjakov, 1 duhovnik, 2 ljudska učitelja in 2 velika župana (virovitiške in sremske županije), na katerih področje sc razteza delo društva. Novi odbor jc izvolil za glavnega ravnatelja društva St. Jurič, dosedanjega ravnatelja na vzornem deželnem posestvu Božjakovini. Za svoje uradništvo jc odbor uvedel moderno službeno oragmatiko, ki so jo sprejele tudi ostale zadružne ustanove kakor tudi osješka mestna hranilnica. Društvena uprava se bo delila v tri oddelke: gospodarski, zadružni in trgovski; kasneje nameravajo osnovati še kreditni oddelek. Društvo namerava v bodoče svoje trgovsko poslovanje še razširiti ter sc baviti posebno z razpečavanjem ži« veznih potrebščin. V to svrho se bodo nekatere gospodarske ustanove po deželi, ki imajo enak namen, fuzionirale, oziroma bodo likvidirale. Vlada je sedaj društvu poverila razpečavanje petroleja in sladkorja, ki se izvede vseskozi potom zadrug. Društvo si bo prizadevalo, da mu vlada poveri tudi razpečavo ostalih monopolnih predmetov. Vse trgovsko obratovanje društva se bo v bodoče vršilo na zadružnem temelju. — Nesreča na savskem mosta pri Belgrada, Na sprednjem delu savskega mosta se je v torek porušilo sedem jarmov. Poškodovan je bil samo en delavec. Dela so so tako) liadaljevala. Končna dovršite v mosta so nemara radi tega nc bo zavlekla. — Ladijski most pri Mitrovici, Kakor poroča »Agramer Tagblatt« se je zgradil in dovršil te dni ladijski most čez Savo. To jc prvi most, ki veže Srem in Mačvo in sploh prvi most za vozove in pešce, ki veže Srbijo s Hrvaško in Slavonijo. — Finančno ministrstvo je odbilo kredit 250.000 kron ministrstva za prosveto. Ta kredit je to ministrstvo zahtevalo kot pomoč za dijake iz zasedenega ozemlja. — Glava za jabolko, V ICragujevcu je posestnik Bogdan Petrovič ubil Vojislava Jovanoviča, ker ga jc zasačil, ko mu jc kradel iabolka. — Desinfekcijski aparati. V zbirališču sanitetnega dernobilizacijskega materijala se nahaja še več deloma novih, deloma malo rabljenih desinfekcijskih aparatov za forma lin in razkuževalnih brizgalk, kakor se n. pr. uporabljajo za razkuževanje prostornin (železniških, tramvajskih vozov itd.). Ker je iz javno-zdravstvenih ozirov važno, da dobe te aparate intere-sirani faktorji, kakor mestni magistrati, železniške uprave, večje tovarne itd., se ti interesenti na to opozarjajo.. Aparati se lahko ogledajo v dopoldanskih urah v zbirališču sanitetnega materijala v gluho-neinnici na Zaloški cesti. Aparati so sorazmerno po ceni in je na vsakem kosu razvidna določena cena. Prošnje za prepustitev teh aparatov bi bilo čim prej nasloviti na sanitetno subkomisijo gospodarsko komisije za stvarno demobilizaci-jo v gluhonemnici. — Trgovska pogodba med Čehoslovaško in Ogrsko. Kakor poroča »Tribuna«, je sklenila Čehoslovaška država z Ogrsko pogodbo, ki vsebuje naslednja dole čila: Čehoslovaška republika dobavi Ogrski 20.000 vagonov kurilnega lesa, za kar odstopa Ogrska Čehoslovaški volno in usnje. Množina tega blaga se bo pozneje določila. Sfsferske sseras©. š Otvoritev gledališke sezone v Mariboru. Preteklo nedeljo se je otvorila v Mariboru gledališka sezona z Jurčičevim »Tugomerom«. Dvorana je bila razprodana. Za prolog je govoril dr. Strnišek o osvoboditvi Koroške. Ta dan naj bi bil praznik slovenske Talijo in hkrati desetletni jubilej dramatičnega društva v Mariboru, ki sedaj prepušča svoje mesto umetnikom po poklicu. Med živahnimi Živio-klici se je intonirala narodna himna. Predstava .je vzbudila najboljšo nade za razvoj mariborskega gledališča. G. Nu-čiču, ki je igral naslovno vlogo drame, in ostalim igralcem je občinstvo priredilo živahne ovacije. š Rogaška Slatina. Piše se nam: Našo letovišče je malone popolnoma utihnilo: konec sezije jo tu, letos prvič v Jugoslaviji. Gostov jc bilo dosti več, kot smo sprva pričakovali. Saj je pa tudi Slatina med prvimi jugoslovanskimi letovišči; kdor jo je videl enkrat, pač rad pride zopet. — Prišlo je semkaj zadnji čas večje število invalidov. Toda ravnatelja, ki je določen za nje, baje ne odpustijo od vojaščine. To je pa zelo slabo, ker invalidi si želijo šole, protez itd., sedaj pa ne vedo, kaj bodo tu počeli. — O prejšnjih tukajšnjih Nemcih želimo, da so iu ostanejo lojalni naši sodržavljani. Da bi so jim pri nas hudo godilo, gotovo ne morejo tožiti. — Kako veselo je, da je pri nas zdaj vse slovensko: občina, šola, pošta, celo letovišče. Le dvema ali treni nanovo došlim gospodom od stranke JDS bi privoščili precej več miroljubnosti, skromnosti in delavnosti. Upamo, da o tem ne bo treba pisati natančneje! ljubljanske novice. lj Družabni večer spojen s telovadbo, šaljivo pošto, srččolovom in petjem priredi Šentjakobski Orel v nedeljo, dne 5. oktobra t, 1. v Ljudskem domu. Nastopijo Orli, Orlicc in naraščaj. Začetek točno ob pol S uri zvečer. Telovadbo spremlja godba na lok in med prosto zabavo svira bratska godba iz D. M. v Polju. Prireditev pri pogrnjenih mizah. Vstopnina je 3 krone za osebo. Bratje v kroju so vstopnine prosti. Vabimo vre okoliške Orle, da sc po možnosti udeleže tc prireditve. lj Koncert vojaške godbe pod vodstvom g. kapclnlka dr. Čerina, rajanje po napevu >:Slovenske mladenke«, komični prizori, srečolov, vse to jc obseženo v vzporedu dobrodelne prireditve, ki sc vrši v nedeljo, dne 5. oktobra ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona. Večer priredi stolna Elizabctna konferenca v prid revežem in sirotam, ki jib podpira. Zato je. želeti, da bi posetili to prireditev vsi, ki čutijo z bednim ljudstvom — pa ludi vsi, ki si žele obilo prijetne zabave! lj Stolna Elizabetna konicrenca ima 3anes ob pol 6. važno sejo- Polnoštevilno! lj Shod ljubljanskega tobačnega delavstva. Včeraj, dne 1. oktobra se je vršil prav dobro obiskan shod ljubljanskega tobačnega delavstva, Na shodu je prevladovalo veliko ogorčenje napram finančni upravi in vodstvu tovarne, ki se za tobačno delavstvo prav nič ne brigajo. Draginja vslecl slabe državne uprave, ki jo vodi sociallstično-liberalen blok, silno narašča. Za tobačno delavstvo se od te strani -nič ne stori, pač pa se jih šc celo neče priznavati državnim uslužbencem. Sklenila se je ostra resolucija, ki zahteva, da sc tobačno delavstvo uvrsti med državne uslužbence z enakimi prejemki, kakor jih imajo državni uslužbenci. Delavstvo hoče to zahtevo jzvojevati z vsemi dovoljenimi sredstvi. Na shodu sta govorila tajnik Anton Komlanec in Ivan Gostinčar. lj Koncert. Dne 3. oktobra koncer-tujc v unionski dvorani naš najodličnejši klavirski virtuoz Ciril Ličar s sodelovanjem velika hrvatske umetnice pevke Vilme de Thierry. Ljubljančani bodo imeli priliko slišati dva slavna umetnika. Upamo, da sc bodo Slovenci odzvali vabilu jugoslovanskih umetnikov. lj Pevce Glasbene Matice prosi odbor, da pridejo danes popoldne ob tri četrt na tretjo uro k pogrebu umrlega prezaslužne-ga Matičnega pevca g. Alojzija Koželja pred hišo žalosti na Rimsko cesto, da počastimo odličnega in vztrajnega slovenskega kulturnega delavca-pevca tenorista. lj Poverjenik za socialno skrbstvo v Ljubljani sc jc odpeljal v Prekmurje, da se na licu mesta pouči o potrebah ondot-nega prebivalstva. lj K poročil« o predavanju Fr. Dž-dlne dostavljamo, da sc ga jc poleg drugega občinstva udeležil tudi predsednik deželne vlade dr. Brejc. Predavatelja je poslušalstvo ob koncu nagradilo z živahnim ploskanjem. lj Iz rudarske službe. G. inž. Vinko Strgar, rudarski glavar za Slovenijo v Ljubljani, jc pomaknjen iz VI. v V. čin. razred. G. inž, Mohor Pirnat, rudarski višji svetnik in predstojnik Osrednje uprave državnih montanis ličnih obratov v Ljubljani, jc imenovan za dvornega svetnika v V. čin, razredu. lj Popisovanje šoloobvezne mladine. Mestni magistrat jc te dni razposlal na hišne gospodarje vprašalne pole za popis šoloobvezne mladine. Hišni gospodarji ali njih zastopniki so naprošeni, da pustijo te pole krožiti pri strankah v hiši. Popisati se morajo vsi šolski otroci v starosti od 6 do 14 let. Pravilno popisane pole jc potem vrniti mestnemu magistratu do 10. oktobra 1919. Kdor šoloobveznega otroka prikrije ali pa navede napačne podatke, bo kaznovan. Če šoloobvezen otrok iz lastnega tehtnega razloga šole ne more obiskovati, je ta razlog izrecno navesti. Ko so vsi otroci pravilno popisani, naj gospodar polo vrne mestnemu magistratu, opremljeno s podpisom, da ni bila nobena stranka v hiši prezrta. lj Stanovanjska komisija. Ker sc jc že ponovno pripetilo, da so stranke skušale pridobiti osobje stanovanjske komisije z darovi, se svari občinstvo pred takimi poskusi, ker bi morala komisija lake poskuse podkupovanja uradnih oseb naznaniti državnemu pravdništvu. lj čevljarska zadruga za Ljubljano tn okolico vabi gg. člane k izrednemu občnemu zboru, ki sc vrši v nedeljo, dno 5. oktobra 1919 točno ob 9. uri dopoldne pri g. Val. Mraku, Rimska c. A. jV istih prostorih se vrši isti dan popoldne točno ob 2. uri zborovanje za ustanovitev ^Produktivne zadruge«. K obilni udeležbi članov vabi odbor. lj »Mestna zastavljalnica ljubljanska« naznanja p. n. občinstvu, da sc vrši dne 9. oktobra t. I. redna mesečna dražba v mesecu lebruarju 1919 zastavljenih dragocenosti in efektov, (blaga, perila, strojev, koles, itd.) od 3 do 6 popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. lj Aprovizacija. Dne 3. t. m. (v petek) sc bo prodajalo na prosti stojnici zdravo in vžitno meso v sili zaklane krave. Cena 1 kg 7 kron. Narodno glediSie. Drama. 2. oktobra, četrtek popoldne: »Sne-gulčica in škratje«. Izven abon. — Zvečer; »Favn«. Abon. C. 3. oktobra, petek: »Striček Vanja«, Abon. E. 4. oktobra-. ;-Tat«. Abon. B. 5. oktobra, nedelja popoldne: >Snc-gulčica in škratje«, Izven abon. — Zvečer; > t al*. Opera. 2 oktobra, četrtek: sPikova dama«. Abon, A, 3. ektobra, pete v: »Manon«. Abon C. 4 cktolia, sobovi: »Postiljon iz Lo-iijumeau<-. Abcn. D. 5. oktobra, nedelia. »Madame Butter-fly«. Izven abon. Hainoueiia poročil. VPRAŠANJE REKE. LDU London, 1. oktobra. (DunKU) — Reuter poroča: Wilson ni zahteval, da mora italijanska vlada pregnati D'Annunzia z Reke, ker da bi sicer Zcdinjene države blokirale mesto. LDU Pariz, 1. oktobra. (DunKU) — »Chicago Tribune« poroča: Italijanska vojaška stranka hoče še pred volitvami izzvati spopad med D'Annunznjevimi in srbskimi četami in tako italijanski narod prisiliti k vojnemu programu. D'Annunzio je zasedel podružnico avstro-ogrske banke in bo izdal papirnat denar, ako bo sedanji položaj še dalje trajal. TROGIRSKI DOGODKI. LDU Pariz, 1. oktobra. (DunKU) — »Newyork Herald« poroča iz Washinoto-na: Dogodki v Trogiru nudijo senatorjem, ki so proti mirovni pogodbi, priliko poudarjati, kaj morajo Zedinjcne države pričakovati, ako pristopijo k zvezi narodov. Z najostrejšimi besedami obsojajo uporabljanje ameriških vojakov v konfliktu med Italijo in Jugoslovani. Senator Shcrman jc izkrcanje ameriških vojakov proglasil kot nezakonito in zahteval, da v bodoče prepove slično postopanje. ANARHISTI V MILANU. LDU Dunaj, 1. oktobra. (ČTU) »Neues Wiener Journal« poroča iz Curiha: Povodom bombnega atentata v galeriji »Vitto-rio Emanucle« v Milanu jc zasledila policija obširno anarhistično arganizacijo. — Mnogo anarhistov je bilo aretiranih na podlagi neke liste. Policija je v neki hiši zalotila skrivno zborovanje anarhistov, katerega sc jc udeležila tudi neka mlada ekscentrična ženska. Vsi navzoči so bili aretirani. Pri hišni preiskavi so našli listine, na podlagi katerih so zaprli celo vrsto drugih anarhistov. Anarhisti so nameravali najprej razstreliti milanski kolodvor, odrezati mesto od vsega prometa in potem uničiti javna poslopja z bombami. CI.EMENCEAU ZA SKRAJŠANJE VOJAŠKE SLUŽBE. LDU Pariz, 1. oktobra. (DKU) V poslanski zbornici je zahteval radikalni poslanec Ttenauld, ki zagovarja sprejem mirovne pogodbe, cla se ministrski predsednik jasno izjavi, ali jc ravnotako kakor on zato, da sc zniža vojaška službena doba. Clemencc.au jc odgovoril pritrjeval no. RAZOROŽITEV NEMČIJE. LDU Pariz, 1. okt. (DunKU) Večina jutranjih listov je v vprašanju razorožitve Nemčije na strani vlade, opozarjajo pa, da jc bila pravzaprav večina zbornice na strani predlagatelja Lefevreja, da pa jc hotela preprečiti ministrsko krizo. Ni šlo torej za razorožitev Nemčije, marveč za preprečitev ministrske krize. Nacionalistični listi napadajo ministrskega predsednika Clemcnceauja, ker ni porabil priložnosti, primerno v interesu Francije urediti razorožitve Nemčije, ki v pogodbi ni bila zadosti učinkovito predvidena. Socialistični listi so za razorožitev Nemčije, ki pa bi morala biti lc začetek splošne razorožitve. RATIFIKACIJA MIROVNE POGODBE. LDU Pariz, 1. okt. (DKU) »Eeho de Pariš« doznava od znamenite, k mirovni konferenci pripadajoče osebe, ki je v vsakdanjem stiku s Clemenceau-jem, da bi parlamentarni dogodki imeli važno posledico, da bi pogodba z Nemčijo postala veljavna šele meseca decembra. Ker morajo tri velesile ratificirati pogodbo, da postane veljavna, je za Ameriko razvidno, da bo v najboljšem primeru do ratifikacije minilo šc šest tednov. STAVKE. LDU Pariz, 1. okt. (DunKU) Kakor noročaio listi iz Londona, se jc tekom že- lczničarskc stavke pripetilo več poizkusov sabotaže. Tako n. pr. so polagali kamenje na tir, v Škotski pa sta bila napadena dva vlaka. Na nekaterih progah so zamenjali rdeča znamenja z modrimi, da bi povzročili kako nesrečo. LDU Pariz, 1. oktobra. (DKU) »Now York Herald« piše o stavki kovinarjev v Ameriki. Dasliavno obe stranki trdita, da so je položaj zLoljšal, v resnici ni nastala nobena izprememba. To velja tudi za stavko Betlehcm, kjer so se skoro vsi delavci branili stavke. Razne novice. r Vesela bolnišnica. V Sent Etijcnu na Francoskem je bila za časa vojne rezervna bolnišnica, v kateri jc delovalo 57 prostovoljnih bolniških strežnic. Od teh strežnic se je poročilo z ranjenci 31, zaročilo 7, 14 je bilo žali-bog že poročenih, a pet —- samo pet je trdovratno ostalo v samskem stanu. Statistika ne pove, da-li so bile tc baš najgrše in najstarejše. r Podržavljenje otrok v Rusiji. Po poslednjih vesteh iz Rusije delajo boljševiki dosledno, da izvedejo načrt o podržavlje-nju otrok. V Tuli so 7000 otrok pod desetimi leti vzeli oskrbi starišev in so jih dali v državne kolonije, kjer se bo državna oblast brigala za njih vzgojo in bodočnost. V južni Rusiji bodo popisali vse otroke pod desetimi leti. r Halucinacija. Nedolgo od tega so poročali časopisi, da se jc neka deklica iz odlične rodbine v Parizu vrnila s potovanja in povedala materi, da je ubila svojega zaročenca na la način, da ga je pahnila v morje. Pred sodiščem pa se je izkazalo, da je to plod halucinacije in da zločina ni storila. Vendar so jo pridržali v zaporu toliko časa, cla se jc vrnil njen zaročenec živ in zdrav v Pariz ter jo jc oprostil iz zapora. Cerkveni vestnik. c Župnim uradom! Kakor znano, jc ljubljanski časnik, ki je glasilo stranke, katera proglaša vero za zasebno zadevo, pred kratkim grdo pisal proti resničnosti presv. Evharistije. Naše verno ljudstvo je moralo to silno užalostiti. Zato se naroča, naj se po vseh duhovnijskih in samostanskih cerkvah prihodnjo nedeljo, prvo v mesecu oktobru, opravi predpisana ura molitve pred Najsvetejšim v spravo in zadoščenje Kristusu v sv. Rešnjcm Telesu. Verniki naj se povabijo, da se v Čim večjem številu udeleže spravne pobožnosti, pri kateri naj bo tudi primerna evharistična. pridiga. — Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 1. okt, 1919. c Naznanilo nočnim častivccm pre-svetega Rešnjcga Telesa. Nocoj ponoči je redna mesečna ura. Moli se 10. ura: Zahvala za Božje dobrote. Ker se v zadnjem času po brezverskih časopisih javno žali Bog, ki živi v presv. R. T., sc še posebno vabite vsi možje in mladeniči mesta Ljubljane, da se v obilnem številu vdeležite te nočne ure, da zadostimo Gospodu za nečast, ki sc mu godi. Posebno vabimo šc tiste, ki so nočno češčenje opustili, da se zopet udeleže nočnega češčenja. Nočno češčenje presvetega R. T. se še vedno nadaljuje in ga celo kruta vojna ni omejila in to že 25. leto. Danes toraj vsi krščanski možje in mladeniči v stolnico k nočni molitveni uri. Posebno sc priporočajo sledeče ure:'Od polnoči do 1. in od 1. do 2. ure. ker je število teh ur najbolj slabo obiskano. Obenem se še naznanja, da jc v nedeljo t. j. 5. t. m. skupna moška zadostilna molitvena ura v stolnici vseh krščanskih mož in mla-deničev mesta Ljubljane, vsled tega odpade v nedeljo mesečni shod moške Marijine družbe v Križankah. Moli naj se 30. ura; Spravne molitve. — Voditelj nočnih ča-stivcev I. Šerjak. c Meniško vprašanje v pravoslavni cerkvi. Novosadska radikalna »Zastava« piše: Kdo bo imel pogum, da vprašanje menihov in samostanov enkrat radikalno reši? Katoliška cerkev je to vprašanje davno rešila in ni imela od tega nobene škode. Naša cerkev oziroma naša država mora to vprašanje mnogo modernejc in ra-dikalnejc rešiti. Menihe in vso zemljo je treba cerkvi vzeti. V samostanih naj se osnujejo zavetišča za dcco ali razne gospodarske šole. Kdor hoče na vsak način biti menih, naj se posveti raznim znanostim aH zaposli v cerkveni upravni službi. Vestnik S. K. S. Z. * Izobraževalno in zabavno društvo »Kranj« priredi v soboto, dne 4. okt. in v nedeljo, dne 5. okt. v dvorani Ljudskega doma gledališko predstavo ^Veriga«. Ljudska zgodba v treh dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Začetek obakrat točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 5 K, II. vrste 4 K, III. vrste 3 K. Stojišče 2 K, za dijake in vojake 1 K. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Orlovski vestnik. šentpete/skl Orel ima nujno sejo v četrtek ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Na zdar! Vaditeljski xbor ima sejo v petek, 3. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Zveznih prostorih. Seja jc izredne važnosti! • Načelnik. Tajništvo O. Z. Uredila sc je stalna Zvezna pisarna, ki ima svoje uradne prostore v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr., (knjižnična dvorana 3 soba). Uradne ure so od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Želimo, da sc vaditelji orlovsk organizacije oglase, kadar sc mude v Ljubljani, v Zvezni pisarni, posebno ob popoldanskih urah, ko je v pisarni navzoč vedno kak član predsedstva. *—i Predsedstvo. Orlovska konjenica. V predsedstvu O. Z. se je osnoval posebni odsek, ki ee bo pečal z organizacijo konjenice po orlovskih odsekih. Za načelnika jc bil določen br. Jože Oražcm ml. iz Most. Odseki dobe v najkrajšem času tozadevne okrožnice. Zanimanje za konjenico jc med fanti veliko. Orel v šiški l Tu smo imeli pretekli torek izredni občni zbor, kjer se je konstituiral novi odbor. Pristopilo jo tudi več novih članov. Z novim odborom se bo poživilo delovanje v organizaciji. Krepko na delo. Telovadne igre I. del je izdala Orlovska Zveza. Knjiga stane 6 K ter se naroča pri Gospodarskem odseku Orlovske Zveze v Ljubljani. Poštnina posebej. Statistične pole je vrnilo žc mnogo odsekov, a manjka jih še veliko. Storite hitro svojo dolžnost! Obenem s polo pošljite Zvezno članarino. Zveza potrebuje nujno urejenih financ. Z rednim plačilom prispevkov nam omogočite redno poslovanje. Ne čakajte torej opomina. »Mladost « letnik XII. štev. 7.—9. je izšla. Vsebina: Sodobne naloge Orlov, Kopanje in plavanje. J. G.: Prekmurje. I. Mohorov: Pesem neodrešenih. Ivo Pire: Boks. Nekaj opazk k zdravstvu. Naš naraščaj. Proste vaje za naraščaj (češke), obvezne za leio 1920. Dopisi. Drobiž. — Odseke opozarjamo posebno na vaje za naraščaj. LISTNICA UREDNIŠTVA. Gosp. J. B-, Stožice. G. lekarnar Piccoli želi, da so zglasite pri njem radi pojasnila diference pri nakupu zdravil. Prosveta. pr Ivo Jelavič: Iz prcgažcnc Srbije. Ta drobna knjižica črtic je izšla v Sarajevu na 56 straneh in govori o najrazličnejših vtisih, kar jih je doživela Srbija v svetovni vojski. Črtice so motne, pripovedovanje pretrgano, hlastno, toda tu pa tam zelo zanimivo. Cena knjižice je 4 K. Lastna založba. pr Striček Vanja. Scenc iz življenja na kmetih v štirih dejanjih. Doslej smo poznali Čehova le po njegovih kratkih črticah, raztresenih po listkih naših časopisov, Ko sc nam je predstavil kot dramatik, smo ga zelo veseli. Svojo dramo je imenoval »scene«, tako kot je imenoval Leonid Andrejev >Dni našega življenja« slike. Vendar pa so te scene zelo drama« tične, bolj kot ta ali ona »drama«; pisana je z ono ljubeznijo do resničnosti in z ono silo čustva, ki jo more imeti samo ruski pisatelj, ki mu je življenje vse. S kako plastiko so risani posamezni prizori do silnih duševnih potankosti, ki nam odkrivajo vso skrito tragiko človeških duš« ki so živele zakopane v enoličnem delu na samotnem ruskem posestvu in jih jc vrgla iz tečajev le prikazen starega, bolnega profesorja in njegove mlade, življenja željne žene. Vse, kar moremo v živaljenju jedva slutiti, je tu Čehov krepko izrazil. — Predstava te igre je bila zelo dobra. Reči moramo, da nj režija ruske drame šc nikoli dosegla tolike popolnosti kot danes in smemo upati, da v bodoče ne bo slabša. Osipovič-Šuvalov je igral V ruščini tako popolno, da smo mu tu p« tam skoraj pozabili, da govori rusko in mu to tudi odpustili, dasi ne želimo, da bi se taka jezikovna mešanica ponavljala pre-pogostokrat. Izborna je bila tudi Šariče-va, ki je igrala svojo ležko vlogo z ono mimo dovršenostjo, ki je lastna samo nji. V. Danilova je podala vse, kar je bilo v njeni moči, toliko kot nismo bili vajeni od nje do danes, a lo še Arcdno ni bilo za njeno vlogo dovolj. V prizorih, ko tarna nad svojo nesrečo, jc bila premalo naravna, vživeta. Da je ta poglobitev najtežja, verjamemo. 0 Rakarjevi sem dobil utis, da je igrala sicer dobro, le z njeno vnanjosljo nisem bil zadovoljen. Tudi Juvanova ni znala podati v svoji dojilji nič takega, kar bi jo razlikovalo od kake StrindbeTfiavc dojilje, dasi ji y spjosnctn ni kaj oporekati. Dober " ie bil GabrSčik kot »dravnik, dokai naraven, dasi ne na višku, isto lahko trdimo o Ločniku. šest nam je podal obubožanega posestnika zelo popolno v maski in v igri, da smo ga bili v resnici veseli. Kot sem že omenil, je bila režija igre do zadnje podrobnosti popolna in priča o poznanju drame i' Rusije sploh. F. B. pr Franc Jaklič: Ljudske povesti. Ta knjiga je izšla v Novi založbi v Ljubljani kot 1. zvezek Slovenske knjižnice na 154 straneh in stane 8 K izvod. Knjiga ima lično obliko in prinaša pisateljev avto-gram, ki slove: »Glejte slike naših ljudi! Pisal siem jih sebi v zabavo. Zadovoljen bom, ako še koga drugega razveselim vsaj za trenutek.« Pisatelj Jaklič je pisatelj-idealist one dobe, ki ie nastopila neposredno po Jurčiču, in je kil svoječasno odličen in mnogo čislan sotrudnik Dom in Sveta, kjer je priobčeval svoje zanimive iz kmečkega življenja vzete povesti. On se odlikuje po svojem bistrem opazovanju, živih opisih dogodkov in oseb; lahek humor in ve-drost veje iz njegovih vrstic. Posebno lepo zna opisati Jaklič napeto razmerje med bajtarjem in kmetom, težave nižjih slojev med kmečkim prebivalstvom; v tem oziru je Jaklič kolikor toliko socialen pisatelj. Ljudske povesti prinašajo povest »Od hiše do hiše« in »Sin«. Zadnja je sploh ena najboljših Jakličevih povesti sploh. Knjiga bo zanimivo čtivo za naše preprosto ljudstvo na deželi in jo priporočamo vsem našim knjižnicam v nakup. Gospodarske novice. g Kmetijsko prodajno in nabavno zadrugo so ustanovili dne 28. t, m, za sodni okraj Višnjogoro. Zborovanje se je vršilo v Ivančni gorici pri Hrastju. Na ustanovni občni zbor so prišli zastopniki vseh občin okraja. Tajnik Zadružne zveze Anton Kralj je navzočim poljudno razložil pomen zadruge. Določili smo pravila zadruge. Takoj je k zadrugi pristopilo 54 članov. Deleže smo doloiili na 200 K. Načelnikom je bil izvoljen Omahen Mihael star., župao v Dedendolu, namestnikom Erjavec Jožef, župan v Dragi, tajnikom in blagajnikom Jevnikar Lovro, učitelj v Št. Vidu. Drugih odbornikov je še 7, ki so iz raznih občin. Zadruga začne takoj poslovati. K zadrugi pristopajo vsak dan novi člani. Pričakovati je, da bo zadruga ena najmočnejših. V tem okraju poslujejo 4 posojilnice, g Prodaja lesa. Pri šumarskem odseku zemaljske vlade v Sarajevu se bo predalo dne 21. oktobra 1919 ob 10. uri potom pismene dražbe 2000 bukovih dreves na panju, ki bo dal 10.000 kubičnih metrov lesa, dalje 1900 jelk, ki bodo dale 2500 kubičnih metrov lesa. Izklicna cena je skupno 335 tisoč 900 kron, vadij znaša 34.000 K. Razglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. g Angleži kupujejo naš les. Poroča se nam: Naša trgovska agentura v Londonu je zvedela, da je naloženega več zgradbe-nega in obdelanega trdega in mehkega lesa v Bosni in Hercegovini. Nekateri za- interesirani Angleži so izjavili, da bi želeli kupiti od 4 do 5 ladij (s prostornino 4 do 5000 ton) vsakovrstnega lesa. Interesenti naj se obrnejo na našo trgovsko agenturo v Londonu. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Koledarji za leto 1920. V Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani bodo na razpolago sledeči koledarji: Žepni koledarček zelo priročen in s prostorom za beležke v prav okusni vezavi. Žepni koledarček v okrajšani izdaji. Jugoslovanski skladni koledar z velikimi številkami za pisarne. Trgovci, ki se hočejo baviti s prodajo teh koledarjev, naj se oglasijo, da jim naznanimo pogoje. Francoska slovnica. Spisal profesor dr, Pavel Brcžnik je sestavljena za porabo v vsel šolah in učnih zavodih in je edina na podlagi slovenskega jezika pisana francoska slovnica. Cena K 8. je jako nizka. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna. Cirilica, Navodilo za čitanje in pisanje srbščine v cirilici, cena 2 K 70 vin. je nujno potrebna knjiga vsakemu, ki se hoče priučiti čitanju in pisanju srbščine (cirilice). Knjižica je tudi v šolah potrebna kot pomožna knjiga. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Operna i koncertna pjevačka škola prof. Milana Reizera u Zagrebu, Mažura-ničev trg br. 5, II. kat. — Telefon br. 1701 (preporučena po upravi kr. hrv. zem. ka-zališta u Zagrebu) otvara se 1. listopada. Upisi od 20. rujna dalje. Poduka u solopje-vanju, individualna i na podloži stare talijanske i pariške Škole od početka do usa-vršenja. Osim toga posebni operno-dra-matski tečaj počimlje 15. listopada. Usavr-šivanje i korektura glasa, gimnastika di-sanja. Korrepeticija, ensemble, repertoir, ritmičke vježbe itd. Deklamacija, mimika, pozorišne kretnje, literatura, prakt. pozo-rišna naobrazba. Kao učitelji sudjeluju još: Ančica Kernic, dr. Cihlar-Nehajev. operni kapelnik Mihajlo Senkar. Prospekti na zahtjev poštom! Nova zobna pasta. Lekarna v Brežicah je začela izdelovati novo antiseptično Ito-pasto za zobe. Ito-pasta, prvi domači produkt v tej stroki, nadkriljuje vse podobne preparate po kakovosti in učinku in je mnogo cenejša. Oprema je okusna in higijemčna (prave cinaste tube). Prodaja se v vseh lekarnah, drogerijah in modrih trgovinah, na debelo pa v lekarni pri »Srebrnem Sokolu« v Brežicah. Kdo ve kaj o Jožetu Kožar, ki se pogreša od leta 1914.7 Služil je pri 17. peš-polku, 4. voj, 10. komp. Nazadnje je pisal iz Galicije. Kdor kaj ve, naj sporoči proti povrnitvi stroškov Mariji Kožar, Brod 23, pošta Sv. Križ pri Kostanjevici. PKo? komuieine okvirje r/vt- na vrata Se v dobrem stanu. Poizve se pri Francetu Cerar, St. Vid št 11 nad LJubljano. Prostor v bližini drž. kolodvora za zla- gdT se išče v nojem. J^i dal lil Ljubljana. Vlnhnlo damske in moške izdeluje nlUUUnb) po naroČilu ter sprejema stare v prenovljenie vsak Četrtek po zmernih cenah in točni postrežbi pri g- De-žoan, Gosposka ulica 4, II. nadstropje. Ivan Orazem. Dijakinjo ozir. dijaka sr^. ska družina, na brano in stanovan-e. Pismene ponudbe na upravništvo Slovenca* pod št 5813.__ Zamenja se slanovaoie to in pritikllnami za stanovanje, ob-staieče iz 3.-4. sob. Natančneje se izve v Gosposki ulici 4, I. nadstropje levo na hodniku. Knpim Se do- mn(|/n l/nln Ponudbo bro ohranjeno UJUdAU RUIU. s ceno pod »tzvrstea 22« na upravo lista. Napraj m z vinogradom Pi klinami. Naslov pove „UpravniStvo Slovenca" pod št. 5803. Opnita C0 različno pohištvo, slike ln rlUUO jB ogledalo v Ljubljani, Kl.n-čavnlčarska ul. 4/L nadstr. DrOftil m tehtn ica, dvigne6C0—800kg rlUUu jB ter železni rezervoar, lm? vsebire. Dunajska cesta 10. trgovina. Eieoanina jedilna soUa Gradišče 8 II. stopnice U kat. Prodam samo duhovniku srebrno, po-zlačeno ^ Ho- delo. Teža 20d kg. Cena 1000 K. Naslov upravništvo pod št. 5812, Kooirolnn blagajno, lim kupiti. Cenjene ponudbo na upravo lista pod š». 5788 za pohištveno mizarstvo se sprejmejo v delo pri Andre.u »regar, stroino mizarstvo St Vid nad tjub. Mizarski pomočniki ('na veC va&°n>v, dobresta. belega, jiHu, proda takoj iiii an -ailay, il.a-ar-Bis rica. jgg&gfl Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš srčno-ijubljeni soprog, nadvse dobri oče, brat, stric in svak, gospod dr. Danko advokat dne 30 septembra ob 10. uri po dolgotra:ni bolezni, previden s svetotajstvi v 54. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal Pogreb blagega pokojnika se vrši v četrtek, dne 2. oktobra ob 17. uri iz hiše žalosti na tukajšrnr n kopališče Litija, dne 30. septembra 1919. Klotilda roj. Miillner, sop.oga. Janko, Frida, Marijan, otro-i. Brez posebnega obvestila. Kmečko dekie razna hišna opravila dobi službo proti primerni plači. Ponudbe pod št. 50 na upravništvo Slovenca. 5733 Sofl ne in jedilne soft kuhinjske oorave, postelje, spodnje in vrline modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva m tapetniški, oelavnicu, Ljubljana, Kolizej. — Vabimo na ogledi Lokal za trgovino l^aV^t bljani. Naslov pove uprava tega ljsts pod st. 5718. učenko Slovenska tomM r napi vrste aprodaj. Na vpogled v Spodnji Šiški, Planinska cesta St. 168, vsak dan od 5—6 ure pop. Kosiienie nosofle od mmftm kupuje SEVER & KOMP. Ljubljana, Wolfova ul. št. 12. starejšo moč sprejmemo takoj Sevor & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. pridno in pošteno ščera k IU, uradniki družini z dvema otrokoma. Ponudbe na naslov: Ana Tome, biti.a 5759 Proflaisiiio Njiva se produ n&tfzs™?. | Prostor jc pr praven za trgovino ali gostilno. Natančnejši podatki se lahko po-izvedo na Sv. Petra cesti št. 51. Spre me se v tr ovino z mešanim blagom na deželi zdrav, krepak deček, s primerno šol. izobr. kot učenec. Kje, pove upravništvo lista pod štev 5741. PtiIPOflOčAM fino kavo, čokolado, kremno za čevlje, pravo fino angleško milo. Pošiljam tudi v poštnih zavitkih po pov-— zetju po nizki ceni. — — Fran Berpani, i,;ub |ana, Sv Jacoba ir<}. ■ v-- 'V /J.' i; ' . - r, t. ŠRftijI SVftRfiMO VSAKOGAR pred ne.um ljubijan-kim trgovcem, ki proti pravu porab ja ime naše ugledne tvrdke za nedovoljeno trgovsko poslo-vame in hoče dokazovati, da ie podružnica na ega podjetja ozir. z njim identičen. THE HEX Co., Onnaj IX. Glavni ziistopnik amer. pisarn, strojev. Prave planinske (vedrice) razpošilja v vsaki množini tvrdka Martin Sumer Konjice Hi Sotrudnik! tvrdke I. C: Mayer naznanjajo, da je umri njih zvesti tovariš, gospod Alojzij Koželj Pogreb drazega pokojnika se vrši danes ob 15. uri iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Tovariši mu ohranimo časten spomin. Tvrdka I. O. Mayer naznanja, da je umrl njen dolgoletni sotrudnik, gospod Alojzij Koželj Pogreb se vrši danes ob 15. uri iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 9, na pokopališče k sv. Križu. Ljubljuna, dne 2. oktobra 1919. Sprejme so deklica z dežele za v špecerijsko trgovino. Hrana in sta-novan.e v hl?i: spieime se tudi 14—15 let ttari m za domača dela. kmečki — Pismeae po- nudoe na M. JEMEC sneceriiska trgo. vina, Ljubljana. Tržaška cesta štev. 8. Veličan Vester art. praporščak JVfitka Vester roj. poličar poročena Šl. Vid nad JCiubljanc 2. oktobra 1919 Proda se 50 do 80 vagonov 1..I1 Mar ja Srebotniak, Kolodvorska ul. 81. s palicami in krrgl ami ima na prodaj. — M. PiPPAN Maribor, Grais.;a u ica štev. 8. kupuje tvrdka Čirnak & Val v Ljub-* an , Voin kov trg št. 2. Na ponudbo brez navedbo cen se nc odgovarja. — se zopet dobijo v vsaki množini Kolodvorska ulica 31 Mariia Srebotnjak. Proda 60 ca 50 vagonov za izžemek za usnje (Lederextrakt). — Kolodvorska ul.31. Marija Srebotnjak, Dobri sodi za vino ali mošt se oddajo; za nj« se vzame tudi dober hrnšev mošt. Ig, Paar, Jesenice, Gorenjsko. —■ Učenec poštenih starcev, kateri Ima ve« seli© do trgovine z mešanim blagom. se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v uk pri tvrdki Polak In tlop iar v Ormožu. . Prednost imaio absolventje kake trgovsko šolo ali oni, ki so se že kie učili. Martin Zurai* sobni slikar Lfubljana, Mestni trg št. 12 se priporoča slavn občinstvu za vsa v to stroko spadajoča do a. — izvršitev točno, cene zmerna Priporočajo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke: (Za dvakratno objavo v todnu se račana 6 Kron.) Briunlce Zajec Fran, Dunajska cesta 14. Dobava In pokladanje parketno Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Pob Josip, Gradaška ulica 22. Danske krojaCIce Hafner Marjana, Gosposvetska cesta 13/U, 104. Minka Karo, Sv. Petra cesta 58. Elektrotehnika '■Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. Zavod za tehn. in elektrotehn,, Dunajska cesta 22. Zavod za tehn. in elektrotehn., Lastne tovarne, Glincc 16. Gostilne Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19. Olnp Josip, Pod Trančo. firanntool tn godbenl avtomati Rasberger A., Sodna ulica 5. Jaona skladišča »Balkan«, I. Ljublj. javno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel, 366.) Kaoarne »Prešeren«, Sv. Petra nasip 1. »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg. Kleparji Korn T., Poljanska cesta 8. Reražgar & Smerkol, Karlovska cesta 4. Knjigarne Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. Knjigoveznice Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25. Konfekcijske trgoolne Olup Josip, Pod Trančo, Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3. KroSaCI Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8 Lesna frgooina Šuštar Fran, Dolenjska cesta 12. Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva ce-sta št. 1._ mannfakfnrne trgoolne Pečenko Filip, Dunajska cesta 6. Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. mizarji Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. Trink Alojzij, Linhartova ulica 8. modni saloni Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7. modne trgoolne Magdič Pavel, Aleksandrova cesta, Optiki Jurman Karo], Šelenburgova ulica. ^arfnmerfge In kosmeflka »Uranus«, Mestni trg 11. Podobarjl Pengov Ivan, Kolodvorska št. 20. ulica Popraolla gramotonoo In godbemb aoto^atoo Rasberger A., Sodna ulica 5. PotrebSCIne za iloflje, krojače In Ccolfarle Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7. Trgoolne s klobuki Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2. Prodajalne barn Brata Eberl, Miklošičeva cesta. Trgoolne s Sloaln. stroji Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7. Restaoractje »Pcrles«, Prešernova ulica. Trgoolne s papirjem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11. Sobno slikarstoo Žuran Martin, Mestni trg 12. Trgoo. z mešan, blagom Šerbec Friderik, Stari trg 4. Staobena podfetga Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Trgooine z dežniki In solnčnlki Mikuš L., Mestni trg 15. Špedicljska podfetja »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Uher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.) Trgoolne z železnimi In poljedelskimi stroji Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter. cesta.) Uroarne Adamič Ivan N„ Sv. Petra cesta št. 33. Trgovine z urami in zlatnino Čeme Lud., Wolfova ulica 3. Gornik Peter, Stari trg 20. Zaloge pobistoa Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17. Trgoolne coetllc Bajec Anton, Pod Trančo. Zajntrkooalnlce Grošel T., Poljanska cesta 7. Zdravnik dr. Viktor Breskvar se jc preselil v Gradišče, HUšerjeva nllca št. 7 I. nadstr. in ordinira od 10. do 12. ure dopoldne. Pannonta, društvo lesnih industrijcev v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7.—II. lsče ra takojšen nastop mlajšo ki ima nekaj prakse v trgovini. V lesni trgovini izurjeni, imaio prednost Predilnica in tkalnica v Tržiču sprejme takoj sposob., zanesljivega in treznega kocijaia, ki zna s konji dobro in ljubeznivo ravnati, ter se more porabiti pri kočiji in težki vožnji. Mlademu, krepkemu možu se daie prednost. Vstop takoj. Pismene ponudbe ua zgornji naslov. Razglas. V smislu naredbe drav. div. obl. konj. št. 942ti'19 se razglasi, da se nahaja pri vozarskem eskadronu približno 30 konj, katere bi se moglo posoditi posestnikom občin ljubljanske okolice za poljska dela. Reflektanti naj se oglasijo pri vozarskem eskadronu na dirkališču v Tivoliju._ Društvo lesnih trgovcev in industrijcev „SEVER" -===== v Mariboru == Išče za vodstvo društvene pisarn strokovno naobraženega, na inozemskem trgu preko Reke in Trsta rutiniranega ravnatelja. Prednost Imajo interesenti vešči italijanskega in hrvatskega jezika. Ponudba na „SEVER", Maribor, Tegethofova c. 45. Nastop takoj. Nič ne ponujamo in nič ne anonsiramo, ker dobro blago se samo prodaja, mi kupimo le vsako množino lanenega semena, prazne oljnate sode in dobre |nta-ste vreče. — Zabret & Komp., tovarna olja ln flrneža v Britolu pri Kranja. Razglas. 5775 (2) Pri VoJ. oskrbovališču Ljubljana se bode dne 11. oktobra t. 1. in sicer ob 8. uri dop. v kleti Vodnika dedičev v Šiški, ob 10. uri dop. v kleti skladišča Ranzinger na gl. kolodvoru Ljubljana in ob 2. uri pop. v V o j. oskrbovališču v M o s t a h potom javne dražbe razprodaj alo : 1000 lit. karaimela, 300 lit. pokvarjenega cipro vina in 90 komadov raznovrstnih dobro ohranjenih praznih sodov v kojih so bile raznovrstne alkoholne pijače shranjene. Pod izklicno ceno se ne bode prodajalo. Kupci morajo kupljeno blago takoj plačati in ga tekom 24 ur iz dotičnih kleti odstraniti. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, j Gorenjsko. .■I .II." I —^«———P Kupujejo se dobro ohranjeni šivalni slroii in sioiala Pouudbe na Jos. Peteline, Ljubljana !!Sedaj je najugodnejša prilika!! da spravite v red hišo, dvorišče in vrt. Žično omrežje iz pocinjene ali nepocinjene žice; žične ograje, vrata v enostavni in lični izvršitvi, okrogla sita za moko in drugo, košare za prevoz krompirja, repe itd., nagobčnike za govedo, mreže za pesek, žične modrace in železne postelje dobavljajo ceno in točno Ostrovsko Witkov. tovarne zaželeznino iu žič. blago. Miicke & Melder, Vitkovice, Morav. Zahtevajte takoj ponudbe in prospekte. V stalnom pro!. slagallštn Dravske divizijske oblasti v Mostah se vrši dne 3. oktobra 1.1. ob 9. uri dopoldne javna dražba 263 praznih sodov od kislega zelja razne velikosti. — Kupci se prijazno vabijo. Plača se na licu mesta. Uprava stalnog prof. slagališta Drav. diviz. oblasti pohištvo ^ Jekiarna RAVNE Špecerijsko, kolo-nijalno in prekmor~ sko blago kupite najceneje in najhitreje od znane veletrgovine vFrucfusA d. d, za promet zemeljskih proizvodov, kolonijalnega in drugega blaga Zagreb, Vlaška nI. 21. Telefon 106. Uslanovlj. 1883 Zahtevaj to cenik! se Pozor I Proda se razno in perilo, žimnice in peresnicc, kuhinjska posoda, porcelan, mize in stoli, kopalne garniture itd. — Poizve se v Zadružni centrali, Miklošičeva cesta 8 I. nadstr., od 11. do 12. (preje: »Stahlwerk Streiteben«) pošta in žel. postaja GnStanl (Koroško) Proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne .vzmete, kolesna ob-ročja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zabojno jeklo (Acalonsko in Brežijansko), kakor tudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske va-ljevce surove in ostrugane, ingote za izdelovanje orodja. -— Prevzame tudi strugarska in škobljarska dela. Raonateljstiuo feftlarne Raone. ** "...........—1 * MMMMMMMMEMMMimMMMMMjSt Ljubljana, dne 3. oktobra 1911'. Ljubljana, dno 2. oktobra 1919. P. n. Dovoljujem si slav. občinstvu vljudno na-zuaniati, da sem prevzel z današnjim dnem trgovino z mešanim blagom od gospoda Osvald Dobeioa na Martinovi cesti št. 15, katero bodem neiz-preoienjeno dalje vodil pod naslovom Stanko Zargi. Potrudil sc bodem, cenjene odjemalce točno in solidno postroči, kakor so bili do sedaj. blagovolite me prav pogosto počastiti s svojim čislanimi naročili iu vzeti moj podpis blagohotno na znanje. Z odličnim spoštovanjem Stanko Zargi. P. n. S predstoječim usojom si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem oddal 7. današniim dnem svojo trgovino z mešanim blagom gospodu Stanko Žargi-ju, lcatcro bodo vodil v jednakem obsegu kakor jaz. Za v tako obilni meri mi izkazano čustno zuupauje in naklonjenost se iskreno zahvaljujem ter vljudno pro-im, da isto neizpremenjeno ohranite tudi mojemu nasledniku. Z odličnim spoštovanjem Osvald Dobeic. FžlTEIZzMMlišZEi i I m. jl x x