PRIMOPSKI DNEVNIK 5»?VSSr - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 65 (4839) TRST, petek 17. marca 1961 iii Poročali Drugi dan 34. kongresa PSI v Milanu so Vecchietti, Basso in Pertini Pozdravi številnih inozemskih delegacij Nennijevo večinsko strujo po eni strani in strujama Vecchietti-Basso po drugi, iotake bistvene razlike, da jih Pertinijev napor za združevanje in enotnost verjet-n° ne bo mogel odstraniti - Danes se začne razprava o poročilih voditeljev treh struj 10 _ naš«ga dopisnika) 80 n’ainro( a. današnjem zasedanju 34. kongresa • Pre&tali številne pozdravne brzojavke h*r: Franeii«11 „demokratičnih gibanj Belgije, Grčije, jJ^lavke ra"®’. Venezuele, Indije, Velike Britanije in '®d3e. nih federacij in sekcij iz raznih krajev l Vecchiettija Krvniki"'Pozdravili j. , lirske osvo-navduše- nih kongresistov, delov«,, Socialistične ^lavije T ga ljudstva ^v' Veseli- nlpredstavnik M -eself- k li„ri ,,, Nacional-45 iti r,;^dskih sil Maro- inV 5tŽf»kteri*f?t*rgl6no odk,°- tfvn?v,ce por?1?0, ki jo gle-is j. teakcionarJ^° kotlserva-'okSL^taši u,."1 kr°g>, češ '»ki 2SSdisc#1W«l., m :e struje ikrip. %C‘?Si;u.ar«. da je Tudi "Hiikr kor avtono- de'« §- iVjibpovedujP^vljicam, ki iiteijs, te.m UBolV vo- '^slert* 0 evLa!°,Var)al enot-r Po K-ker' šo F0)1 odvzeli ,Proti vodilne- •s Dl rnn nrl.---1: Hnj^sovem mntako borbo A “» “ - S^trt*tH^0ni,al ItaloličaSi ?r H?i_Pravilnost »i«tvaapira peSn i ? Nennija, Jjkiitii ^.^elovani per' fcW1»0Žj,>-an3a s kato- 1 in KD Ta S"E KD S Si*11' vLSp°razurne treba Pre %, ®4stVa vJn^Vanjem na k »* v kat°liškirin Preiti na h»!h ravnS.1 »nožiča- 1 y hi / NSft ki naj da lc». Sibani* farnim ten- hia ten- ■o je _ °vnih mno- !^chfelni al3tal tez<> levice M? dnjjv dejal j je M 15 iMda bl bilo teh t« "tilnVC ib Im .. DU0 teh v« v h”, za godovinsko !*thi„fta hi. iTč' 'Hotjai^ietlno 1 *maeo socializ-socialisti ow ;S1ednn L Glisti V*. »hSE1««; *tti t® nam 2/;native»- Pri v«r"! 5!’ da - . H, hrev(5ed PS!°fn ^Prašanja ne a**1 &krai' CHln! syoje da b> jasno V1'Vv-altčrn„;. lsce. ker KVvu»a» ne PO-1m19 m °ntisti* usega kot SStSaS: s^:55“ ‘"■•um ima za neaktualno in neustrezno dejanskemu položaju delavskega gibanja v Italiji. Med poročilom Vecchietti;a je prišlo do precej ostrih nasprotij med pristaši leve struje in avtonomistične večine, kar tud: posredno dokazuje, kako daleč je že prišlo nasprotje med obema glavnima strujama g:ede načelnega stališča o stiategiji in taktiki itaHaoskih socialistov Tudi poročilo voditelja skupine »Alternativa democratica« Lelia Bassa je pogosto povzročilo izbruh nesoglasij med ko>n-gresisti spričo dejstva, da je Basso dal povsem negativno oceno Nennijevega poročila in njegove analize tako mednarodnega kakor notranjega položaja, hkrati pa odklonil taktiko sedanjega vodstva in avtonomistične večine glede odnosov in sodelovanja s KD. Kakor utemeljuje potrebo ofenzive vseh socialističnih in naprednih sil v mednarodnem merilu v sedanji splošni krizi kapitalizma in imperializma, tako Basso zagovarja politiko demokratične alternative kot edino veljavno strategijo in taktiko PSI v borbi proti KD, ki predstavlja nesprejemljiv instrument razrednih interesov italijanskega monopolističnega kapitalizma in ki ne bo nikoli privolila v tiste radikalne reforme, ki jih zahteva PSI. Privoliti v sodelovanje s KD v takih pogojih — pravi Basso — pomeni izpostavljati se nevarnosti «saragati-zacije» italijanske socialistične stranke, tudi če sedanje vodstvo PSI ogorčeno odklanja tako možnost. Tudi Saragat je v dobri veri menil, da bo s sodelovanjem s KD premaknil to stranko v levo in je za svojo odločitev uporabljal iste argumente, kakršne uporablja avtonomistična večina za svojo sedanjo odločitev. Končno je spregovoril še Pertini, ki je zlasti podčrtal elemente, ki združujejo vse tri struje, in poudarjal nujnost enotnosti stranke ne glede na razlike v gledanju na določena vprašanja. Toda spričo _ globoke in mogli bi reči bistvene razlike v gledanju na ^strategijo in taktiko socialistične alternative obeh glavnih struj smo mnenja, da bodo besede Pertinija ostale po vsej verjetnosti na žalost le glas vpijočega v puščavi. Po govoru Pertinija je kongres pozdravil predstavnik izraelske stranke «ACDUT Haa-voda», P. Zion in predstavnik izraelske socialistične stranke. Jutri se bo začela diskusija delegatov na poročila Nennija, Vecchiettija in Bassa. Ob zaključku še nekaj odmevov na poročilo Nennija. Tanassi (PSDI): «Cakamo na zaključke kongresa.)) Libertini (levica PSI): »Izliv manjšin, tudi če vedno previden. Reforma večine stremi za radikalno spremembo tradicionalnih pozicij PSI, kar bo zaostrilo notranje nasprotje.« Vecchietti (voditelj levice PSI): «Poročilo ne upošteva stvarnosti stranke in napredka levice. Kar zadeva spremembo statuta, levica PSI ne bo privolila v diskusijo o tem vprašanju, ker se o tem ni razpravljalo na sekcijah stranke.« Predvideva se, da bodo med jutrišnjo diskusijo med drugimi govorili tudi: podtajnik PSI De Martino, poslanec Ric-cardo Lombardi, za levo strujo pa poslanec Valori in Lu-cio Libertini. Vodstvo PSI je organiziralo več sestankov z inozemskimi delegacijami. Nocoj je priredilo večerjo na čast štirim predstavnikom arabskih dežel, in sicer dvema zastopnikoma Maroka, zastopniku Tunizije in zastopniku Alžirije. Jutri bo vodstvo PSI priredilo kosilo za člane delegacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, zvečer pa bo večerja na cast vsem inozemskim delegacijam, katere se bodo udeležili tudi zastopniki leve struje in Basso-ve struje. D. HREŠČAK Kongres SVP BOČEN, 16. — V soboto 25. t. m. bo v Bocnu v gledališču ({Roman 14. kongres »Suedti-roler Volkspartei«. Osnovno vprašanje, o katerem bodo razpravljali, je zahteva po po. polni avtonomiji bocenske po- krajine. Medtem pa poročajo jz Linza, glavnega mesta Gornje Avstrije, da so se v zadnjih dneh pojavili številni pro. tiitalijanski napisi na barakah blizu železniške postaje, kjer imajo svoj sedež organizacije »Berg-Isel«, klerikalna «Družinska zveza«, »Ameriško, avstrijska katoliška skupnost za pomoč« itd. V Linzu so odkrili hkrati še enega nacističnega zločinca, ki se imenuje Anton Slupetz-ky, ki je nabavljal naprave za plinske celice in tudi sam osebno v teh celicah moril lju. di. Njegovo ime je prišlo na dan med sodno razpravo v Ansbachu (Zahodna Nemčija) proti bivšemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Gu. senu blizu Mauthausena. Britanska skupnost je okrepljena zaradi izstopa rasista Verwoerda Londonski tisk povečini upa v povratek Južne Afrike v CommonweaIth, ko bo Ver-wocrd izginil s politične pozornice - Britanska vlada se je sramotno izogibala odločni obsodbi rasizma - Sierra Leone sprejeta kot nova članica LONDON, 16. — Predsednik južnoafriške vlade Ver-woerd je izjavil, da bo Južna Afrika še dalje ostala v področju šterlinga in da bo mogoče skleniti sporazum o britanskih oporiščih in o drugih zadevah. Sinoči je Vervvoerd na tiskovni konferenci zagovarjal svojo zločinsko politiko rasne diskriminacije in je glede izstopa iz Commonwealtha izja- vil: «Nisem mogel postaviti Velike Britanije v položaj, da bi morala izbirati med Južno Afriko in skupino a-friško-azijskih držav. Bolje bo ohraniti dobre odnose med Južno Afriko in Veliko Britanijo, kakor pa spraviti v zadrego Veliko Britanijo pri njenih odnosih z novimi državami članicami Commonwealtha.» Vervvoerd je tudi izjavil, da bo Južna Afrika skušala še dalje sodelovati s tistimi članicami Commonwealtha, «ki bodo hotele ohraniti dosedanje dobre odnose s to državo«. V spodnji zbornici je Mac Millan izjavil, da bo Južna Afrika ostala članica Common. vvealtha do 30. maja. «Prepri- 111111111111111111111««™!!)!«!«!!!!!!!!!«!!!»!!!!»!!!»»!!!»»!!!!!!»)™!«!!)!!!!!!!)»!«!!)!!!!!!)!!!!«!!!"'!»'"»«'"'"“'»«*"""""'““"“’""'““"'""""""""""'"" Alžirska vlada bo upoštevala novi element v Pričakuje se vsak trenutek sporočilo o začetku pogajanj med alžirsko in francosko vlado - Poročilo tunizijske tiskovne agencije o še nepremaganih težavah - Pogajanja s švicarsko vlado glede bivanja alžirske delegacije TUNIS, 16. — Alžirska vlada je imela danes napovedano sejo v zvezi z morebitnimi uradnimi pogajanji s francosko vlado. Tunizijska agencija je danes objavila naslednjo izjavo: «V 48 urah bo morda objavljeno poročilo, ki bo ponovno potrdilo voljo alžirske vlade, da začne s francoskimi oblastmi javna, neposredna pogajanja brez poprejšnjih pogojev. Pozitiven in nagel razvoj alžirskega spora, ki je bil napovedan ob zaključku zgodovinskega sestanka v Rambouilletu, se začenja konkretizirati. Obdobje tajnih pogajanj je končano. Dejstvo je, da je bilo to obdobje zelo koristno, ker je omogočilo obema nasprotnikoma, da temeljito načneta celotno vprašanje ter da proučita prave politične in človeške težave.« Agencija pravi, da so pri biru in prenehajna bojev. Agencija takole zaljučuje: «Ker ni bilo mogoče teh težav premagati pri razgovorih med komisarji, so bile prepuščene alžirski in francoski vladi. S sporočilom, da se namerava u-radno pogajati o samoodločbi, poudarja francoska vlada, da noče pustiti stvari na mrtvi točki. Alžirska vlada ugotavlja, da je Pariz odgovoril na njeno zahtevo za začetek uradnih pogajanj, ki je bila postavljena 16. januarja in pozneje ponovljena, in da vidi v francoski gesti nov element ter bo zaradi tega to upoštevala pri ngcuvija j""' *) “" —— t _ — „ .. razgovorih obravnavali števil- svoji današnji seji. na vprašanja, ki se tičejo mi- t' Kairu je uradni predstavni v Alžiriji: organiziranje re- ferenduma, prehodne ustanove meje, položaj alžirske narodnoosvobodilne vojske in francoske vojske, evropska manjšina, položaj političnih internirancev in »izbranih« v taboriščih. Glede nekaterih točk so se pokazale možnosti sporazuma. Nastale pa so težave, kar se tiče alžirskih meja, prihodnosti oporišča v Mers £1 Ke ""■im.«..,,«,, ......... m.................................... 0 !?e tednih stavke delavcev tovarne «Borsalino» m TRACIJE V ALESSANDRII <0, V * odvetnikov se delno še nadaljuje ■ Fanfani se bo prihodnji torek sestal z Adenauerjem po- M*srs£&ZTi h str Lisk na bolnišnico. Množico je pomiril komunistični poslanec Vlila. ji ameriška vlada realistično upanje za rešitev tega vprašanja. Pripomnil je, da prihajata ameriška in britanska delegacija v 2enevo z novimi realističnimi kompromisnimi predlogi. «»------- Kmetijska politika Kcnncdyja b^: '»luSl« , k°ngre- v > .6 Itah-sj“N a0ti NennrtU* ob' Sti9« ,ftasVomnyo. p<> «ti . klovni** JCVO Po* NtSi 0ciaC^: 'Potreb. *i (Ne,.111 tešiti no de- »i 5 ,»nitu:‘Jpr^anja , eksi.! Je pot !* t>9 C(i,.lhniti, tence in sn. £ Hd7nita. T?e 'n so-SaNe« 3a V n*lasilo K utv*tt1iMi&L.Poronpv,Po,novnu , l-^ro t>r.f , 4etVe,«a bodoči 2.Nl'9t*tam,0kratičntra* ter 'L davili od Pa iam- ^Sfe°k?l-?dbor]KgV2a- 0» »9,apa, ClJe» . Krščan-S V, 'Nenk°Wu nnrt v u- }>i ‘'švi^obut1*1 de?a^°nstra‘ H« C9 o }k°v ,e‘aveev to-C»o *«U ?,Več ,„0isalino.T S Ste-0|i5amfn“v' da me2d- ' "'‘" AS Tudi stavka odvetnikov se še ni povsem zaključila, čeprav je njihovo vrhovno piedstavništvo v Rimu sklenilo, naj se prekine, dokler se »dokončno ne pojasnijo nameni vladnih organov*. V Veroni so namreč odvetniki in prokuratorji iz vse pokrajine sklenili, da bodo prenehali s sleherno aktivnostjo za nedoločen čas. Tudi rimska odvetniška zbornica je sklenila, da se stavka odvetnikov nadaljuje in je za soboto sklicala skupščino odvetnikov. Predsednik vlade Fanfani se je danes vrnil v Rim iz letovišča ob jezeru Garda, toda že v ponedeljek bo ponovno odpotoval iz Rima v Cade-nabbio ob jezeru Como, da bi se tam v torek sestal s kanclerjem Adenauerjem. Na sestanku bo navzoč tudi zunanji minister Segni. Domneva se, da bodo razgovori trajali skoro ves dan. Jutri pa bo desničarski rimski dnevnik «11 Tempo* objavil poslanico bivšega italijanskega kralja Umberta ob priliki 100-letnice zedinjenja Italije. Poslanica je namenjena vsem Italijanom, kar kaže, da se Umberto še vedno ni pomila ril s svojo usodo. V poslanici omenja tudi Trst, ki da je bil skupaj s Trentom pred sto ieti »pravzaprav že naš*. UD zaključku svoje poslanice se Umberto sklicuje na besede svojega »velikega pradeda*, ki je pred sto leti dejal: »Ita- Suvana Fuma povabljen v Moskvo HONG KONG, 16. — Predsednik laoške vlade Suvana Fuma" je na tiskovni konferenci poudaril, da bi bilo treba naglo najti sporazum v Laosu, ker je nevarnost, da se sedanja kriza spremeni v sirsi spopad. Suvana Fuma J e dalje izjavil, da bi morale ZDA in Sovjetska zveza prenehaa s pošiljanjem orožja v Laos, in da je potrebno sklicati konferenco 14 držav, kakor jo je predlagal princ Sihanuk. Zatem je izjavil, da je pripravljen oditi kamor koli, če bo njegova navzočnost koristna za rešitev spora. Dodal je, da bi sprejel tudi vabilo za obisk v ZDA. Zvečer je Su-vana Fuma odpotoval v Kan-gun, kjer bo ostal nekaj dni in b° nato nadaljeval pot v Novi Delhi. Agencija TASS je danes spo. ročila, da je sovjetska vlada povabila Suvano Funm na uraden obisk v Moskvo, buva. na Fuma je obisk sprejel. V Sovjetski zvezi so danes proslavili »dan solidarnosti z Lao. som«. nik alžirske vlade v zvezi s sporočilom francoske vlade izjavil: ((Alžirska vlada je pripravljena takoj začeti pogajanja s Francijo. Sporočilo Pariza pomeni, da je francoska vlada sprejela zahtevo naše vlade od 16. januarja za dvostranska pogajanja za diskutiranje pogojev o jamčenju' svobode samoodločanja. To pomeni, da je francoska vlada opustila svoj prejšnji pogoj, naj se pred začetkom pogajanj ustavijo boji. Naše vojaške operacije se bodo nadaljevale, dokler ne bodo pogajanja dala pozitivnih rezultatov, dokler se obe strani ne bosta sporazumeli o pogojih za zajamčene svobode pri samoodločanju. Upamo, da bo proces samoodločanja prinesel mir.» Tunizijski list »Al Amal* poroča, da se francoska vlada sedaj pogaja s švicarskimi oblastmi, in prav tako tudi alžirska vlada, da bi se sporazumeli o kraju, kjer naj bi bila francosko-alžirska pogajanja. List pripominja, da bodo pogajanja na francoskem ozemlju, toda alžirska deelgacija bo bivala na švicarskem ozemlju. Pogajanja bodo torej v Franciji, alžirski delegati pa se bo-bo vrnili v Švico ob koncu vsake seje. List sporoča tudi. da bodo Ben Bela in njegovi tovariši kmalu zapustili otok Aix. Zelo verjetno bodo premeščeni v kak kraj blizu kraja pogajanj, zato da se bodo njihovi tovariši lahko z njimi posvetovali. KAIRO, 16. — Kairski radio je sporočil, da bo predsedniK indijske vlade Nehru prišel v Kairo v nedeljo p o po dne V ponedeljek se bo sestal z Naserjem. Govorila bosta tudi o Kongu. Ameriški predlog glede razorožitve NEW YORK, 16. — Ameriški predstavnik v OZN Ste-venson je predlagal sovjetskemu zunanjemu ministru Gro-miku, naj se pogajanja o razorožitvi začnejo najpozneje avgusta. Toda do sedaj ni bil dosežen še noben sporazum, Predstavnik ameriške delegacije je sporočil, da so se ZDA posvetovale o tem s svojimi zavezniki. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da britanska vlada brez pridržkov podpira stališče ZDA, kakor ga je obrazložil Kennedy Danes je prišel v 2enevo voditelj ameriške delegacije na konferenci za prekinitev jedrskih poskusov. Na letališču je Arthur Dean prebral izjavo, v kateri pravi, da go- WASHINGTON, 16. — Predsednik Ken-nedy je poslal kongresu poslanico o kmetijski politiki ZDA. V poslanici zahteva dodatne kredite 2 milijard dolarjev za letošnje leto. Ta kredit naj bi omogočil, da se presežki kmetijskih pridelkov določijo za pomoč »prijateljskim državam, ki bi to zahtevale«. Predsednik poudarja, da so krediti, določeni v ta namen, že izčrpani in vlada ne bo mogla zadostiti nobeni zahtevi, dokler o tem ne odloči kongres. Zato zahteva, naj se podaljša za pet let zakon o razvoju trgovine s kmetijskimi pridelki, da se lahko pripravijo dolgoročni programi. Predsednik sporoča tudi, da je dal navodila tajniku za kmetijstvo in drugim vladnim organizmom, naj skušajo povečati prodajo ameriških kmetijskih pridelkov v tujini. Kennedy je prepričan, da ameriška kmetijska vprašanja ne morejo rešiti v kratkem času Zato predlaga celo vrsto ukrepov, in sicer: 1. Sprejeme-jo naj še zakonodajni ukrepi, ki bod-o dopuščali vladi, da bolj učinkovito vodi proizvodnjo nekaterih najnujnejših živil z določevanjem kontingentov. 2. Spremenijo naj se sedanji zakoni, da se ti kontingenti lahko določijo v Količinah (funti,, škatle ali zavoji). 3. Sprememba sedanjega zakona, da bodo lahko dovoljena posojila; pomoč za izvoz itd. 4. Ustanovitev posvetovalnega odbora poljedelcev, ki naj pripravi jasne programe za proizvodnjo. Za uporabljanje kmetijSKin presežkov priporoča predsednik ne glede na pomoč tujini: 1. Raztegnitev posebnega programa za šolske menze. 2. Raztegnitev in izboljšanje posebnega programa za potrošnjo mleka V šolah. Predsednik predlaga dalje, zakonske ukrepe, ki naj zaščitijo pravico poljedelcev, da nastopajo s pomočjo zadrug pri pripravljanju in prodajanju svojih proizvodov ter za naKu-povanje orodja in drugih potrebščin. Kennedy je zahteval od kongresa tudi, naj nakaže 4 milijarde dolarjev v davčnem letu 1961 za začasno podporo brezposelnim. Denar bodo u-porabili tudi za kritje izgube zveznega organizma, ki kupuje živila zlasti v okviru pod-piianja cen the živil. -—«»----- iskovanju in so v drobcih meteorita našli organske sestavi, ne posebno pa ogljikove hidrate, kar po njihovem mnenju dokazuje navzočnost življenja. Ogljikove hidrate so analizirali in so ugotovili, da so enaki, kakršni so v živih snoveh na Zemlji. Po mnenju znanstvenikov dokazuje to, da je v kraju nastanka meteorita bila neka oblika življenja Znanstveniki so poudarili, da njih raziskovanja niso končana in da želijo analizirati še druge drobce meteorita, da spopolnijo dobljene podatke. «»------- Nesreča v rudniku TOKIO, 16. — V rudniku Yahata na japonskem otoku Kju Su je v globini tisoč metrov nastal požar. V rudniku je delalo 22 rudarjev, od katerih se jih je 16 rešilo in so jih odpeljali v bolnišnico. V rov je odšla reševalna skupina 26 ljudi. Toda tudi ti so ostali blokirani v rudniku skupno z ostalimi šestimi rudarji. Proti večeru je policija sporočila, da ni več upanja, da bi te ljudi rešili. STOCKHOLM, 16. — Zunanji ministri Danske, Norveške, Finske, Islandije in Švedske so se sestali 14. in 15. marca v Stockholmu. V uradnem poročilu je rečeno, da so govorili o stališču severnih držav glede razorožitve, Konga in glede možnosti razširjenja diplomatskega sodelovanja med temi petimi drža- čan sem, je dodal Mac Millan, da izražam obžalovanje vse zbornice zaradi te novice, ki napravlja konec skoraj 50-letnemu združenju.« «Commonwealth, je nadalje, val Mac Millan, je združenje narodov različnih plemen, lipam, da bo za Južnoafriško zvezo mogoče sodelovati z njim v prihodnjih letih.« Prihodnji teden bo v spodnji zbornici debata o sklepu Južnoafriške zveze. Med kratko debato, ki je sledila Mac Millanovi izjavi, je voditelj opozicije Gaitskell izjavil, da je Commonvvealth preživel najhujšo krizo v svojem obstoju. Dejal je, da je politika apartheida, ki jo vodi Južna Afrika, stalna žalitev za večino narodov Com-monwealtha. «Iskreno želimo, je dodal Geaitskell, da se vprašanje, ki je nastalo s to politiko, reši s spremembo stališča Južne Afrike. Upamo, da se bodo teorije o rasizmu in politika, ki jo vodi Južna AfriKa, v prihodnosti menjale in da bo tedaj mogoče spet sprejeti južnoafriško ljudstvo v Commonwealth.» Gaitskell je zatem vprašal, ili bo končno poročilo o konferenci Commonwealtha vsebovalo načelno izjavo proti rasni diskriminaciji, in kakšno je stališče angleške vlade glede ozemelj Swaziland, Ba-sutoland in Bechuanaland (ta ozemlja segajo v notranjost Južnoafriške zveze). Mac Millan je na prvo vprašanje izjavil, da bo končno poročilo objavljeno jutri, in ni hotel povedati, ali bo vsebovalo načelno izjavo o enakopravnosti plemen. Glede omenjenih ozemelj pa je Mac Millan izjavil, da izstop Južne Afrike iz Commonwealtha nima ustavnega učinka na ta ozemlja ki jih upravlja britanska visoka komisija v Pretorii, Na vprašanje, ali bodo ostala vrata odprta za Južno A-friko v primeru spremembe njene politike, je Mac Millan odgovoril pritrdilno. Skrajno desničarski konservativni poslanec Fell je zahteval takojšnjo debato o izstopu Južne Afrike in je s tem v zvezi govoril o »vmešavanju v notranje zadeve držav članic«. Toda sklenjeno je bilo, da bo debata prihodnji teden. Pričakuje se ofenziva skupine skrajno desničarskih konservativnih poslancev. Danes so na konferenci Commonvvealtha soglasno spre. jeli kot članico Sierro Leone, ki bo postala neodvisna 27. aprila. Na današnji jutranji seji so nadaljevali razpravo o razorožitvi. Londonski tisk obširno komentira sklep Južne Afrike' o umiku iz Commonweatha. ((Guardian« piše med drugim: «Udarec, ki ga bo včerajšnji sklep prinesel političnemu življenju v Južni Afriki, bi lahko bil koristen; utegnil bi namreč biti katalizator za spremembo, ki bo nekega dne nastala in ki jo ostale države Commonwealtha čimprej želijo. Utegnil bi odpreti oči tamkašnjemu ljudstvu glede načina mišljenja, ki ga svet z zgražanjem zavrača. Južni Afriki ne bo tedaj potrebno prositi za ponoven sprejem v Commonvvealth, temveč bo po. vabljena.« Tudi »Times« piše, da je doktrina o segregaciji odvratna ostalim članom Common- wealtha, in torej ni mogoč kompromis. List dodaja, da ostanejo vrata vedno odprta, vendar pa bo potrebno čakati Vervvoerdovega naslednika na vodstvu vlade. Laburistični «Daily Herald« poudarja: «Z izgubo Južne Afrike se je Commonvvealth okrepil in vsi upajo, da bo Južna Afrika pod novo vlado in s spremenjeno rasno politiko zaprosila za ponoven sprejem v Commonvvealth.« «Daily Sketch« izraža zadovoljstvo zaradi izstopa Južne Afrike in dodaja, da se je britanska vlada preveč časa sramotno izogibala svoji dolžnosti, ki je v mobilizaciji jav. nega mnenja proti apartheidu. »Financial Times« ugotavlja, da je glavni smoter Common-vvealtha «ustvariti most med belci in nebelci, med bogatimi in revnimi, med nevtralnimi in vezanimi«, ter poudar. ja, da je bil ta most ohranjen. Komunistični «Daily Worker» ugotavlja, da je bil zadan rasizmu strahoten udarec, ter poziva Združene narode, naj odločno obsodijo apartheid. «Daily Mirror« poudarja, da ima britanska skupnost z izstopom Južne Afrike nove možnosti razvoja. Predsednik južnoafriške vla. de Vervvoerd je danes odpo- 21 marca. Toda zveza nemških sindikatov je prejšnji teden objavila izjavo, v kateri pravi, da je ta obisk neumesten ter da bi uraden razgovor predstavnika južnoafriškega rasizma s predstavniki zahodnonemške vlade pomenil politično in moralno žalitev za nemške delavce. Verjetno bo Vervvoerd odpotoval iz Londona v ponedeljek zjutraj. Kakor poročajo iz Nevv Yor_ ka, je glavna skupščina OZ1N odobrila s 74 glasovi in 9 vzdržanimi (med katerimi Ve. lika Britanija) resolucijo, ki poziva člane Commonvvealtha, naj zastavijo svoj vpliv, da pripravijo Južno Afriko, da bi menjala svojo politiko do Jugozahodne Afrike (to ozemlje upravlja Južnoafriška zveza od leta 1920, toda praktično ga je priključila k svojemu ozemlju; OZN ni priključitve priznala). Resolucija obsoja južnoafriško vlado, ker ne dopušča prihoda komisije OZN, ki ima nalogo izvesti preiskavo o po. ložaju v Jugozahodni Afriki. Dalje obsoja poizkuse asimilacije in referendum, ki je bil oktobra lanskega leta, pri katerem so lahko glasovali samo Evropejci. Na koncu pravi resolucija, da pomeni ravnanje južnoafriške vlade izzivanje oblasti OZN. vedal svoj obisk v Parizu in Bonnu. V Bonn je imel priti ■»»"ii«»"»iii""""""""""i""»""»"">'>",l,,,,"",,,,"",,"",,,l,ll,,""lll,l,,lll"l,,,,,> Novice iz Jugoslavije Protest proti madžarskim napadom na Jugoslavijo Tehnično-gospodarsko sodelovanje FLRJ z Anglijo (Od našega dopisnika) EEOGRAD, 16. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je izročilo danes madžarskemu veleposlaniku v Beogradu Lajošu Cebiju noto, v kateri jugoslovanska vlada protestira zaradi napadov podpredsednika madžarske vlade Ka-laja na Jugoslavijo. Kalaj je med drugim v svojem nedavnem predavanju v Budimpešti izjavil, da je Jugoslavija začela gonjo proti socialističnim državam, in je nastopil s starimi neutemeljenimi obtožbami proti Jugoslaviji v zvezi z dogodki na Madžarskem leta 1956. Jugoslovanska vlada opozarja na posledice, ki bi jih nadaljevanje take politike lahko imelo za odnose med Jugoslavijo in Madžarsko, in na odgovornost madžarske vlade. »Izmišljene obtožbe prot: Jugoslaviji, ugotavlja r.ota, imajo namen razpihovati protijugoslovansko gonjo, da se kompromitira njena zunanja politika in njen mednarodni ugied, zaostriti medsebojne odnose, prevarali madžarsko in mednarodno javnost o dejanskih vzrokih gonje, ki se je okrepila po zadnji konferenci komunističnih partij v Moskvi, in skriti dejanske vzroke dogodkov iz leta 1956 na Madžarskem*. Upravni odbor zvezne industrijske zbornice je sprejel danes sklep o ustanovitvi jugoslovanskega odbora za teh-nično-gospodarsko sodelovanje z Veliko Britanijo, ki bo sodeloval z britanskim koordinacijskim odborom za sodelovanje z Jugoslavijo. Na podlagi sklepov upravnega odbo- ra zbornice bo konec aprila obiskala Veliko Britanijo delegacija zastopnikov jugoslovanske industrije, zvezne industrijske zbornice, Jugoslo-vanske industrijske banke m Eanke za zunanjo trgovino. B. B. Razgovori Tito-Tubman vami. Življenje v vesolju NEW YORK, 16. — Trije a-meriški znanstveniki izjavljajo v poročilu akademiji znanosti v New Yorku, da analiza, ki so jo izvršili na meteoritu, ki je 14. maja 1864 padel v Franciji v bližini Or-gueila, dokazuje obstoj organskih oblik življenja v kakem delu vesolja. Omenjeni znanstveniki so uporabljali najmodernejšo tehniko pri raz- Kanza opozarja ZDA na nezakonitost sklepov konference na Madagaskarju MONROVIA, 16. — V glavnem mestu Liberije so se danes nadaljevali razgovori med predsednikom Titom in predsednikom Liberije Tubmanom. Po razgovorih je predsednik Tito s soprogo V spremstvu Tubmana odpotoval v Tototu na farmo predsednika Tub-mana, od koder se bo jutri vrnil v Monrovio. Sinoči se je predsednik Tito udeležil plesa, ki ga je priredil predsednik Tubman ob državnem prazniku Liberije ob obletnici rojstva prvega liberijskega predsednika Robertsa. «Srbija» je odplula iz luke Mers el Kebir BEOGRAD, 16. — Francoske oblasti so danes ob 8. uri končale preiskavo na trgovski ladji »Srbija*, ki so jo včeraj na odprtem morju francoske vojne ladje zaplenile in odpeljale v pristanišče Mers el Kebir. »Srbija* je odplula iz piistanišča na poti v ZDA šele ob 11.50, ko je prišlo iz Pa-nza dovoljenje, da lahko nadaljuje plovbo. Ponoči so francoske oblasti temeljito pregledale ladjo, njen tovor, potniške kabine in osebno prtljago. Razgovor Menšikova z Bowlesom Gizengova brzojavka Hammarskjoeldu * Dajal je prispel v New York na poročanje NEW YORK, 16. — Predsednik skupščine OZN je sporočil časnikarjem, da bo skupščina verjetno razpravljala v ponedeljek popoldne o Kongu. Včeraj je prišel v New Ycrk Hammarskjoeldov predstavnik v Kongu Dajal, ki je poročal tajniku OZN o položaju v Kongu. Predstavnik kongoške vlade v OZN Thomas Kanza je podal na tiskovni konferenci izjavo, s katero protestira proti sklepom konference v Tana-narive ter poziva ZDA in njih zaveznike, naj ne upoštevajo teh sklepov. Kanza je poudaril, da ima OZN dolžnost pomagati Kon-gožanom, da rešijo svoja vprašanja v okviru izvoljenega parlamenta. Izrekel je upanje, da bodo ZDA in njih zavezniki upoštevali samo predloge, ki jih je odobril kongoški parlament, ki je suvereni organ in ki ima nalogo pripraviti dokončno ustavo Konga. Zunanji minister Gane pa je poslal Hammarskjoeldu sporočilo, v katerem med drugim pravi: »Važnost izjave v Ta-nanarive je v dejstvu, da po- meni abdikacijo Kasavubuja z oblasti, ker je sprejel mesto, katerega obstoj je odvisen od razkroja republike Konga. Kasavubu je torej po lastni volji prenehal biti predsednik republike. Ce za Kasa-vubuja republika ne obstaja več, tedaj nima pravice obdržati v OZN delegacije, ki pravi, da predstavlja to republiko*. Kakor poroča tiskovna agencija »Srednji vzhod*, je predsednik kongoške vlade Gizen-ga poslal Hammarskjoeldu brzojavko, s katero pravi, da je mogoče urediti položaj v Kongu samo v dveh pogojih: 1. Zakonita vlada mora raztegniti svojo oblast na vse kon-goško ozemlje. 2. Potrebno je storiti vse mogoče, da se znova sestane kongoški parlament, ki naj odloča o usodi kengoškega ljudstva*. Agencija dodaja, da je Gi-zenga poslal to brzojavko zaradi sklepov kongoških izdajalcev na konferenci v Tana-narive, kjer so sklenili razkosati Kongo v več slamnatih držav. V Leopoldville je prišla da- nes prva skupina 200 indijskih vojakov, ki bodo okrepili sile OZN v Kongu. Celotni indijski kontingent bo štel 4700 vojakov. Vzroki nesreče v rudniku Zagorje LJUBLJANA, 16, — Preiskovalna komisija je ugotovila, da je do nesreče v rudniku Zagorje prišlo, ker se je pri polnitvi mine užgal vžigalnik, ki je udaril v praznino napolnjeno s plinom in eksplodiral. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da niso bili storjen: vsi varnostni ukrepi. Na mestu nesreče namreč niso našli varnostne svetilke, s katere ugotovijo pred eksplozije mine in po njej morebitno prisotnost plina. Komisija je ugotovila, da nesreče niso povzročile napake pri električni razsvetljavi oziroma napake pri ventilacijskih napravah niti svetilke rudarjev. W A9HINGTON, 16. — Sovjetski poslanik v Washingto-nu Menšikov se je razgovar-jal včeraj v državnem departmaju z državnim podtajnikom Bowlesom, Razgovor je trajal 40 minut. Menšikov je pozneje izjavil, da je šlo za normalen obisk. Velika škoda zaradi slinavke RIM, 16, — Italija je lansko leto med vsemi evropskimi državami utrpela največjo škodo zaradi slinavke. V Italiji je bilo 11.537 primerov slinavke, v Franciji jih je bilo 7382, v Nemčiji 1386, v Veliki Britaniji pa 298. Ti podatki so bili objavljeni med delom evropske komisije FAO za borbo proti slinavki. Lansko leto je bilo v vsej Evropi skupno 22.000 primerov slinavke, medtem ko jih je bilo leta 1959 približno 19.000. Škoda je bila zelo velika. Samo v Veliki Britaniji, ki je bi-la med najmanj prizadetimi, so morali poklati približno 70 tisoč glav živine, da preprečijo širjenje bolezni, L. Vreme včeraj: najvišja temperatura 17, najnižja 11.8, ob 19. liri 15, zračni tlak 1026, se rahlo dviga, brezvetrje, vlage 49 odst,, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 17- 0,(0 Jerica ^ Sonce vzide ob 6.15 in1’ ^ 18.13. Dolžina dneva U ". vzide ob 6.45 in zatone o Jutri, SOBOTA, H- ** Edvard . Odmev šovinističnih izzivanj Fašisli na zatožni tudi v pokrajinskem klopi svetu Obsodba skrunitve spominskih kamnov pri Sv. Justu in fašističnih napisov v slovenski šoli - Za zgraditev ceste Videm-Trbiž Včeraj so tudi v tržaškem pokrajinskem svetu obsodili »krunitev spominskih plošč pri Sv. Justu in fašistične napise v slovenski srednji šoli pri Sv. Jakobu. To je storil predsednik dr. Delise v odgovoru na pismeno vprašanje svetovalcev Gombača in Kolenca glede na. pisov v slovenski šoli. Svetovalca sta v vprašanju poudarila, da gre za zelo resen in nezaslišan dogodek, ki je povezan z gonjo fašistov proti slovenskemu prebivalstvu, katera je dosegla višek v posku. sih opustošenja slovenskih u-»lanov. Nadaljevanje takšnih zločinskih dejanj pretresa jav. no mnenje ter povzroča še posebno skrb med družinami, katerih otroci obiskujejo slovenske šole. Zaradi tega vprašujeta svetovalca predsednika pokrajine, ali ne bo posredoval pri državnih oblasteh, da sprejmejo ukrepe proti izzivalnim dejanjem in proti sistematični gonji proti slovenskemu prebivalstvu, kar moti mirno sožitje. Predsednik dr. Delise se je v začetku svojega odgovora skliceval na «italijansko civilizacijo, ki je rimljanska in krščanska in ki se naslanja na mirno in svobodno sožitje pre. bivalstva vseh ras in jezikov, ter na vzajemno spoštovanje verskega in političnega prepričanja članov človeške druž. be». Zatem je dodal, da vsako dejanje, ki razbija ubranost' tega kulturnega življenja, žali še bolj kot same žrtve »naša človečanska čustva in naš nacionalni ponos,» «Ravno zato, ker smo neposredno in intimno užaljeni, strogo obsojamo dogodek, na katerega sta opozorila svetovalca Gombač in Kolenc. Prav tako živo obsojamo tiste, ki so z oskrunitvijo kamnov pri Sv. Justu, postavljenih v spomin padlih odpor- litične nestrpnosti.« Ta odločna obsodba fašističnih dejanj po dr. Deliseju je zelo pozitivna in zelo nas tudi veseli, da je po njegovem prepričanju tudi rimljanska in krščanska civilizacija prepojena z načeli mirnega in svobodnega sožitja prebivalstva vseh jezikov in ras. Doslej so namreč razni ljudje, ki so si lastili vlogo najbolj pristnih predstavnikov te civilizacije, govorili in ravnali drugače. Upamo, da bodo polagoma postali takšnega mnenja o tej civilizaciji na primer tudi tisti demokristjani, ki sodelujejo s fašisti v Legi Nazionale, saj bo nas Slovence njihova »spreobrnitev« le razveselila, ker nam prav nič ne godi trajna vloga preganjancev, čeprav nam jo zlasti glasilo videmskih agrar-cev vedno prti. Vsekakor pa pričakujemo konkretnih dejanj in uresničenje slovesno izraženih načel tudi v vsakda. njem življenju V začetku je predsednik dr. Delise Skupno s svetovalci počastil spomin generala De Renzija in bivšega predsednika goriške pokrajine Culota, nakar je prebral svetovalcem razna sporočila. Povedal je, da so na raznih sestankih obravnavali vprašanje cestnih zvez v vzhodnem delu dežele, pri čemer so se zadnjih sestali v Benetkah. Na sestanku so obravnavali tri vprašanja: graditev avtostrade Be. netke - Trst z odcepkom Palmanova - Videm; povezavo z avtostrado med Vidmom in Trbižem in možnost graditve avtostrade, ki bi neposredno povezala Padovo s Trbižem in Avstrijo. Kar se tiče prve ceste, je pokrajinski svet že dovolj obveščen. Glede povezave V |1. ma s Trbižem in Avstrijo ie prevladala teza, naj se postavi zahteva po zgraditvi te ceste v okviru načrta IRI. Ce Vsi predstavniki pokrajin pa so se izrekli proti načrtu za gradnjo avtostrade Padova -Trbiž, saj bi bila tako v škodo Benetk kot v škodo treh vzhodnih pokrajin. Šolske velikonočne počitnice Šolske velikonočne počitnice za šole vseh vrst se bodo začele v četrtek 30. marca in zaključile v ponedeljek 3. aprila. Kot torej vidimo, bodo dijaki šli ponovno v šolo v torek 4. aprila. Za univerze pa ministrski odlok določa počitnice od 29. marca do 9. aprila. Od danes ponovno odprta meja za imetnike obmejnih propustnic Na včerajšnjem sestanku mešane italijansko-jugoslovanske komisije so ugotovili, da je slinavka izginila in so zato sklenili odpreti mejo Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata sporoča, da so bili včeraj ob polnoči ukinjeni vsi ukrepi, s katerimi je bil ustavljen osebni obmejni promet. Ta sklep so sprejeli včeraj dopoldne na sestanku mešane italijansko-jugoslovanske komisije, ki se je sestala na bloku pri Fernetičih ob 9.30. Z italijanske strani sta bila na sestanku prisotna pokrajinski veterinar dr. Scherli in načelnik obmejne policije dr. Picerni, z jugoslovanske strani pa načelnik veterinarske službe Slovenije dr. Sedej, predstavnik okrainega odbora Koper Bo-catai, načelnik obmejnega oddelka v Sežani Matina in o-kiajni veterinar iz Kopra dr. Podravčič. Italijanski veterinarski predstavnik je ugotovil, da so pro-filaktične mere bile učinkovite in da se je zdravstveno stanje živine na našem pod- ročju pričelo s pričetkom tega meseca normalizirati. Jugoslovanski veterinarski predstavniki pa so bili mnenja, cla so učinkoviti profilaktični ukrepi, ki so jih med tem časom izvršili na jugoslovanskem obmejnem področju. Zato so sklenili ponovno otvoriti za promet vse mejne prehode. Do konca meseca ostane v veljavi samo prepovej prehoda z živino (z izjemo konj) za dvolastnike skozi bloke: Fernetiči, Gropada, Lipica in Pesek. Ta prepoved je že obstajala na tem področju, od kar so ugotovili žarišča bolezni na Opčinah in v Bazovici. Uradno poročilo poudarja, da je na ta način ukinjena zapora prehodov v okviru sporazuma o obmejnem osebnem prometu, ki je očitno škodovala številnim gospodarskim interesom. ti, kakšno škodo je tako tržaškemu kot sosednjemu obmejnemu gospodarstvu povzročila zapora, do katere je prišlo zaradi epidemije slinavke in parkljevke. Delno bomo o teh pcdatkih lahko poročali čez dober mesec, ko jih bo uradno objavila trgovinska zbornica, verjetno pa ne bo mogoče tudi iz tega splošnega statističnega materiala izluščiti točno sliko. Na vsak način pa je tritedenska zapora blokov privedla do resnih posledic zlasti za vrsto trgovin na drobno, kar se je seveda odrazilo na celotni trgovski dejavnosti Trsta, ge pomembnejše pa so bile psihološke posledice, saj je uvedba propustnic in neovirano prehajanje meje odstranilo občutek zaprtosti in pripomoglo do sproščenega ozračja in s tem tudi bistveno ugodno vplivalo Težko je statistično ugotovi- na gospodarski razvoj. IIIIIIIMIlllllllllIltlllllllllllltlllllllllMIIIIIIIIIIIllllllllMIIIttlllMIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlllllllllllltlllllllllllllllllllllinillllllllllllltlllMIIIIIIirilllilllillllllltllllllllllllllllllllllllllf llltlllllllllll Skoraj 22 let zapora morilcu mladega Gustinčiča Javni tožilec je dejal, da je Mariano hotel umoriti mladeniča in da ga je tudi umoril - Nobenih olajševalnih okolnosti niškega gibanja, na najbolj pa to ne bi bilo mogoče, naj podel in sramoten način dali duška svoji strankarski mrž-nji. S temi čustvi izražam ob tej priliki tudi našo solidarnost florentinskemu županu La Piri, ki je bil v teh dneh žrtev nedopustnih dejanj po- zgradi prvi del ceste med Vidmom in Karnijo kaka zasebna družba, drugi del med Karnijo in Trbižem pa naj zgradi država, tako da bo cesta »odprta«, to je, da ne bo treba zanjo plačevati cestnine. Na 21 let in 9 mesecev zapora je porotno sodišče obsodilo včeraj nekaj čez poldan 79-letnega Raffaela Mariana, ki je bil obtožen, da je umoril 19-letnega Franka Gustinčiča. Sodniki so morilcu prisodili 21 let zapora zaradi umora ter 9 mesecev zaradi nedovoljene nošnje noža izven svojega stanovanja. Poleg tega bi moral Mariano po prestani kazni biti podvržen še trem letom policijskega nadzorstva. Ta ukrep je seveda nesmiseln, saj bi bil Mariano star čez 21 let celih 100 let. V svoji razsodbi je sodišče še sklenilo, da se za trajno odvzame Marianu pravica do vstopa v javne službe ter da bo moral plačati 98.000 lir zastopniku zasebne stranke. O povračilu škode zasebni stranki, se pravi očetu in bratu pokojnega Gustinčiča, bodo ilmiiiijiiiiHiiiiiiiiliiiliiiiiliiitliilliiilfiiliftiiiniiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiliiiMiii Pogajanja v Rimu o sporu v CRDA Nepopustljivost Intersinda utegne povzročiti razbitje pogajanj Na osebno posredovanje ministrskega podtajnika Calvija, se bosta stranki danes ob 11. uri ponovno sestali Vse kaže, da vztraja Inter-T šini 12.000 lir, ki pa je ne bi sind na svojem stališču in I izplačali onim delavcem, ki so da bo ponovno prišlo do raz- bitja pogajanj glede ureditve nekaterih perečih vprašanj v CRDA. Iz Rima namreč poročajo, da je Intersind ponovno ponudil povsem nesprejem. ljive predloge in naredil glede nekaterih vprašanj celo ko, rak nazaj. Do napovedanega sestanka je prišlo ob 18. uri ob prisotnosti podtajnika Calvija. Pred. stavniki Intersinda so ponudili proizvodno nagrado v vi- ------------------------s, PRIMORSKI DNEVNIK UHEDNISTVO 1RST- UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 5S9 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico Ul. — Tel. 33-82 UPRAVA 1’RST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — ELRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 dtn, letno 1920 din, polletne 960 din, četrtletno 480 dtn — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi t” naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst J suspendirani in torej samo ne. posredno v proizvodnji zaposlenim delavcem. Ta zahteva je nesprejemljiva, saj je bilo že na prejšnjih pogajanjih go. vora o proizvodni nagradi v višini 25.000 lir. Glede plačevanja v odstotkih so ponudili povišanje od 4 do 11 odst. vendar razdeljeno na osem skupin, medtem ko so delavci zahtevali povišanje, ne glede na uvedbo novih skupin, povprečno 20 odstotkov. Končno ni bilo niti govora o ureditvi pokojnin. Sindikalni predstavniki so nameravali razbiti pogajanja že včeraj zvečer, saj so ti predlogi Intersinda povsem ne. sprejemljivi, vendar so prista. h na predlog podtajnika, da se danes dopoldne ob 11. uri ponovno sestanejo, ker je pod. tajnik zagotovil ponovno intervencijo. «»------- Prijeten popoldan ženske sekcije NSZ v počastitev 8. marca Zenska sekcija Neodvisne socialistične zveze je priredila včeraj za svoje članice prijeten popoldan v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 in tako dostojno proslavile mednarodni ženski praznik. Prireditve se je udeležilo mnogo žensk iz mesta in okolice O mednarodnem ženskem prazniku sta zbranim ženskam spregovorila tov. Škabar v slovenščini in tov. Sonce v italijanščini. Obe govornici sta poudarili zlasti veliko vlogo žensk v borbi za boljše pogoje delovnega ljudstva in zlasti borbo za enakopravnost žensk z moškimi na vseh delovnih mestih, v javnem življenju ter borbo slovenskih žensk za narodnostne pravice. Poleg govorov so bile še re- recitirali nekaj pesmi v narečju. Ob tej priložnosti so zbrane ženske dobile mnogo cvetic, ki so jim jih poslale razne ustanove. Po končanem kratkem programu so se ženske zadržale še nekaj časa pri pogrnjeni mizi, kjer so prijetno pokramljale med seboj in obujale spomine na odločno borbo, ki so jo in jo še naprej vodijo naše ženske za svoje pravice. razpravljali na pristojnem sodišču. Na včerajšnji razpravi je prvi spregovoril obtoženčev zagovornik odv. Presti, ki je skušal predvsem dokazati, da obstajajo resna dejstva, ki dokazujejo, da ni Mariano umsko popolnoma zdrav. Po zagovornikovem mnenju sta to potrdila s svojimi izpovedmi policijski brigadir Clabot in priča Cuccurullo. Vendar pa odv. Presti ni zahteval psihia-trskega pregleda obtoženca, temveč je prepustil tozadeven sklep sodnikom. Drugo vprašanje, ki ga je zagovornik hotel razčleniti v korist svojega varovanca, zadeva značaj umora samega. Ali je Mariano hotel zares u-meriti Gustinčiča, ali pa ga je zabodel zato, da bi ga presti ašil? Odv. Presti je menil, da Mariano ni hotel umoriti mladeniča. Ce bi bil to njegov namen, bi ga večkrat zabodel. Vendar tega ni storil, čeprav mu ni manjkalo časa za to. Po Prestijevem govoru je povzel še enkrat besedo zastopnik zasebne stranke odv. Nardi, ki je pobijal trditve svojega predgovornika. Zelo strogo se je izrazil tudi javni tožilec odv. Pascoli, ki je dejal, da so pri tej razpravi stvari na dlani. Mariano je hotel umoriti Gustinčiča in ga je tudi umoril. Obtoženec poseduje vse umske sposobnosti in zato ne zasluži usmiljenja. Pczval je tudi sodnike naj ne priznajo Marianu splošnih o-lajševalnih okoliščin, ker je treba enkrat za vselej prenehati z navado, da se te priznavajo vsem obtožencem brez razlike. Ne sme se upoštevati niti dejstvo, da je prišel Mariano v sodno dvorano ves skrušen. Tudi «teddy boysi» prihajajo v sodne dvorane piaznično in elegantno oblečeni, medtem, ko se zunaj ponašajo z «blue jeansi« in us- iiiimmiMimiliiiimnMiiiiiiiiiiimttmiiiiiiiiimiilimiimiiiitiiimtiiiimtmMiimiiiliiMiiiiiiii Sestanek obrtnikov Slov, gospodarskega združenja Pomemben uspeh SGZ na nedeljskih volitvah Za zastopstvo slovenskih obrtnikov v pokrajinski obrtniški komisiji Sinoči se je sestal odbor sekcije obrtnikov Slovenskega gospodarskega združenja skup. no s kandidati in zastopniki list nedeljskih volitev v pokrajinsko obrtniško komisijo. Odbor je ugotovil, da je lista, ki jo je predložila sekcija obrtnikov Slovenskega gospodarskega združenja, dosegla na volitvah pomemben uspeh in zadovoljivo število glasov. Ta uspeh pa bi lahko bil še znatno večji, če ne bi prišlo do napadov na to listo in to s strani krogov, od katerih kaj takega ne bi mogli pričakovati. Odbor je tudi poudaril, da je združenje vodilo pravilno predvolilno kampanjo, saj se je omejilo na ugotavljanje važnih pomanjkljivosti v dosedanjem delovanju pokrajinske komisije in so bile vse zahteve v resnici v korist obrtnikov. S tem se je tudi doseglo, da so dosedanji vodilni predstavniki te katego-citacije in samospevi. Zlasti I rije resneje pomislili na raz- sta zabavali udeleženke tona- lična vprašanja in se lahko nšici Kalan in Mijot, ki sta | tudi pričakuje, da bodo vsaj nekatera skušali urediti. Ugotovili so tudi, da je prišlo na volitvah do številnih nepravilnosti. Odbor je tudi odobril vse potrebne korake, da se doseže na osnovi odstavka c) člena 13 zakona o pokrajinskih obrt. niških komisijah imenovanje predstavnikov obrtniške sekci. je Slovenskega gospodarskega združenja v pokrajinsko komisijo. Ta člen namreč • ščiti manjša združenja, ki ne morejo doseči izvolitve svojih predstavnikov neposredno in določa, da prefekt na osnovi predlogov vseh združenj imenuje v komisijo štiri predstav, nike. Končno je odbor tudi odločil, da se bo še nadalje trudil za vzpostavitev stikov z vsemi naprednimi obrtniki gle. de vseh vprašanj, ki zadevajo to gospodarsko kategorijo in še zlasti sedaj, ko bo prišlo do volitve članov v odbor pokrajinske bolniške blagajne, zato da se doseže, da bo Va odbor res zastopal koristi obrtnikov. njenimi vetrovkami. Vse to pa ne spremeni njihove izrazito negativne miselnosti. Na koncu je povzel še enkrat besedo odv. Presti, ki je storil zadnji poskus, da bi vplival na porotnike. Ta pa se mu ni posrečilo, saj je sodišče obsodilo Mariana praktično na tisto kazen, ki jo je zahteval javni tožilec. Predsednik Rossi, tožilec-Pa-scoli, zapisnikar Magliacca, zastopnik zasebne stranke Nardi, obramba Presti. se je hotel izogniti nekemu avtomobilu, ki mu je prihajal naproti. Zaradi preostrega zavoja pa je Budaj zadel ob pločnik ter se prekucnil. Pri tem se je pobil po obrazu in po rokah. V bolnišnico ga je prepeljal s svojim avtom 50-letni Tullio Kobec z Opčin, k' je prav tedaj privozil mimo kraja nesreče. Budaia so sprejeli na opazovalni oddelek, kjer se bo moral zdraviti kakih 10 dni zaradi raznih peškodb na obrazu in na rokah. C Neznani tatovi so odnesli ponoči avtomatski aparat proizvodov tvrdke Motta, ki je bil nameščen zunaj bara Giu-seppa Pezzantija na Trgu tra i rivi v Rojanu. Škoda, ki so jo povzročili neznani zlikovci znaša okoli 30.000 lir. Z motorjem v rob ceste Nekaj čez 8. uro zjutraj je prišlo do neke druge prometne nesreče na ovinku pri Kon-kor.elu. 21. letni Sergej Budal z Opčin, Ul. Salici 22, se je peljal z motorjem proti Trstu Na omenjenem ovinku iimiiiiiiiimiiiiiiiiimitimiiiiiiiimmiiiiiiiiumiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiif Izpred kazenskega sodišča Dve leti zapora spretnemu goljufu Pred sodnikom Tavello bi se moral zagovarjati včeraj 53-let-ni Giordano Pasqualini iz Ul. Toti 10, ki je bij obtožen goljufije. Obtoženca pa ni bilo na razpravi. To pa mu ni pomagalo, da bi ga ne obsodili na 2 leti zapora ter na plačilo 75.000 lir globe. Obtožnica je trdila, da te Pasqualini ogoljufal nekega Livia Degrassija, starega 31 let, radiotehnika po poklicu, za 300.000 lir, in sicer pod raznimi pretvezami. Enkrat je trdil, da potrebuje določeno vsoto denarja, da podkupi nekega zdravnika, ki je bil član zdravstvene komisije v Padovi, zato da bi ta sklepala v Degrassijevo korist. Drugič le trdil, da potrebuje lire za nakup zahodnonemških mark, a še enkrat za to, da bi preskrbel svojemu klientu službo pri državnih železnicah ali kje drugje. Pasqualini pa se ni zadovoljil samo z Liviom. Spravil se je še na nekatere druge družinske člane. Liviovega očeta, Marca, je opeharil za 200.000 lir. Bahal se je, da pozna vplivne uradnike pri zavarovalni ustanovi INPS ter da bo z njihovo pomočjo ugodno rešil neko prošnjo za pokojnino. Tudi Vilma Degrassi por. Blasich (sestra, oziroma hči obeh Degrassijev), je nasedla na goljufove limanice. Njen mož je že dolgo pričakoval, da bi bila rešena njegova prošnja za vojno pokojnino. Pa-squalini se je ponudil, da oo izposloval primerne zdravniške dokumente v Trstu in v Vidmu. Za svoje »delo« je zahteval in tudi dobil 80.000 lir. * * * 31-letni Mario Frecevich iz Ul. Pescheria 7 se je okoli 1, ure ponoči 7. februarja letošnjega leta sprehajal po središču mesta ter zašel v Pasažo Protti. Dva mimoidoča sta zaslišala nenadoma močan žvenket stekla. Stekla sta v pasažo ter zagledala nekega neznanca, ki je začel takoj urno bežati. Zasledovala sta ga do Ul. Roma, kjer sta ga dohitela. Šlo je za Brecevicha, katerega sta takoj potem izročila policijskim agentom. Policijske oblasti so potem prijavile Brecevicha sodišču, češ da je ukradel več predmetov iz izložbenega okna trgovine Zandegiacomo v omenjeni pa- saži. Zanimivo je, da je Brecevich uporno trdil, da' ni kradel. Policaji pa so ugotovili, da so bili v njegovih žepih drobci stekla, ki so potrjevali sum, da je prav on razbil šipo. Kar pa je še bolj zanimivo je dejstvo, da so policijski agenti našli nekaj dni po zaslišanju razne predmete ,ki so bili u-kradeni v Zandegiacomovi trgovini, skrite v naslanjačih policijske pisarne. Drugih predmetov pa se je Brecevich znebil med begom. Kazensko sodišče je spoznalo obtoženca za krivega ter ga na včerajšnji razpravi obsodilo na 1 leto zapora in 12.000 lir globe. Včeraj bi se moral Brecevich zagovarjati tudi zaradi upora proti javnim funkcionarjem. Nekaj čez polnoč 29. marca lanskega leta sta ga namreč hotela dva policijska agenta izgnati iz nekega lokala, ker je nadlegoval ljudi. Na včerajšnji razprav; pa ni bilo prič od nikoder. Eden izmed agentov je bil namreč pred časom premeščen, drugemu se pa mogoče ni ljubilo, ali pa ni mogel priti na razpravo. Sodniki so ga kaznovali s 5.000 lirami denarne kazni ter odložil; proces. Predsednik Boschini, tožilec De Franco, zapisnikar Urbani, obramba Amodeo. Nezgoda na delu Včeraj popoldne okoli 15. ure se je 46-letni električar Giuseppe De Biasi ponesrečil v industrijskem pristanišču, in sicer na delovišču podjetja ICSA. De Biasi( ki stanuje v Ul. Caccia 5, je zaposlen pri tvrdki Bonifacio iz Ulice Valdirivo, ki ima v zakupu nekatera dela v omenjeni tvrdki v industrijskem pristanišču. De Biasi se je bil povzpel na lestev, toda po nesreči je zdrknil ter padel z višine 5 metrov. Z lastnikovim avtomobilom so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravniki so menili, da se bo moral zdraviti približno 40 dni zaradi zloma na levem zapestju, raznih poškodb na dlani desne roke, na ustnicah ter na zgornji dlesni. Tiskovna konferenca na US IS Gian Carlo Menotti je prispel v Trst V gledališču «Verdi» bo režiral svojo opero «Amahl in nočni goslje» - Pripravlja pa IV. festival «Dveh svetov» v Spoletu in piše novo opero V prostorih U.SIS je bila včeraj kratka tiskovna konferenca, na kateri sta ameriški konzul ter ravnatelj USIS1 predstavila znanega italijansko . ameriškega skladatelja Gian Carla Menottija. Skladatelj, ki je po vsem svetu znan po številnih operah, je prispel v Trst (naravnost iz ZDA), da tu zrežira svojo ope. ro nAmahl in nočni gostje)), katere premiera bo 2.4. t. m. v gledališču «Verdi». Toda Menottiju je bilo bolj važno, da pove nekaj o IV. festivalu «Dveh svetovs v Spo. letu. Podjetni glasbenik se je lotil nelahkega dela tudi za letos in tako bo tudi Tržaški filharmonični orkester četrtič sodeloval na tem festivalu. Ka. kor druga leta bo festival obsegal operne, baletne in dram. slce predstave, nastopilo pa bo tudi marionetno gledališče iz Varšave. Med koncerti bo poudarek na komornih koncertih in v tem okviru bo gostoval Zagrebški kvartet. Festival bo v času od 15. junija do 15. julija in o njem bo naš list še pisal. Poleg velikih skrbi, ki mu jih povzroča organizacija spo-letskega festivala, pa Menotti tudi piše novo opero. Pravzaprav ni več tako, nova, kot je sam dejal, ker jo je že dve sezoni obljubljal pariški Operi, letos pa jo hoče vendar dokončati. Prav zaradi tega bo Pfftgkpremieri svoje •• opere v. Trstu takoj odpotoval skozi Panz spet domov. Premiera v gledališču »Verdi« «Francesca da Rimini» Ni napak, če se po desetih letih vrne na repertoar Zan-donaieva eFrancesca da Rimini:», ta najbolj značilna stva. ritev plodnega dela avtorja. Zlasti je njena ponovna pojava upravičena, če je dobro po. stavljena na oder in dostojno izvedena O včerajšnji premieri moremo reči, da je bila na lepi višini ter je naletela pri občinstvu na zelo ugoden sprejem. Dirigent Franco Capuana, dober znanec tržaškega občin. stva, je izvajalce odlično vodil, čeprav ga je morda kdaj nekoliko zaneslo, da je z orkestrom preglasil pevce. Fran. cesca je bila Legla Gencer, ki je že več sezon gost tržaškega. opernega gledališča. Njene kvalitete so že znane, imimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiii Sestanek vodstva združenja mladinskih hotelov V prvih dneh aprila bo zasedal v Trstu izvršni odbor mednarodnega združenja mladinskih hotelov, v katero je včlanjenih 31 držav in ki ima preko 1.5 milijona članov. Kongresisti se bodo zadržali v Trstu tri dni in bodo prenočevali v zatočišču «Terge-ste» pri Miramaru. , ««------- Tramvaj povozil priletnega moža Nekaj čez 17. uro bi na Kor-zu Cavour kmalu prišlo do hude prometne nesreče. Ob tisti uri je 79-letni Giuseppe Corani hotel prečkati omenjeno ulico. Nenadoma mu je privozil nasproti neki osebni avtomobil. Da bi se mu u-maknil, je Corani napravil korak nazaj. Po nesreči pa je tedaj privozil mimo tramvaj št. 8, ki je bil namenjen na železniško postajo. Težko vozilo je priletnega moža zadelo ter ga vrglo na tla. Pri padcu se je Corani poškodoval na zadnjem desnem, delu glave, zaradi česar se bo moral zdraviti v bolnišnici od 10 do 30 dni. Ie da so še izpopolnjene in so v tej vlogi tudi prišle polno do veljave. Renato Cioni (Paolo) ima močan, prodoren glas, ki bo še prijetnejši, ko bo izgubil nekoliko rezkosti. Anselmo Colzani kot Giovanni se je zlasti odlikoval na koncu prve slike četrtega dejanja skupaj z Mariom Ferraro (Malatestino). V redu so odpeli svoje vloge še Anna Gasparini, Enzo Viaro, Silvana Alessio Martinelli, Liliana Bussu, Rita Comin, Bruna Ron. chini, Rosa Lagnezza, Raimon. do Botteghelli, Claudio Giom-bi in Eno Mucchiutti. Zopet se je izkazal zbor pod vodstvom Adolfa Fanfa-nija. Za scene je napravil osnutke Emo Deho. Slovensko gledališče v Trstu Jutri 18. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU v Trstu premiera BRANISLAV NUŠIC «Dr.» Komedija v štirih dejanjih Režiser: ADRIJAN R USTJA Prevedel: PAVEL DROBTINA Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: života Cvijovič - Mo-dest Sancin; Mara, njegova žena - Leli Nakrstova; Milorad in Slavka, njuna otroka - Edvard Martinuzzi in Miranda Caharija (Igr. šola); Striček Blagoje, Marin brat - Jožko Lukeš; Ga. Spasojevičeva in ga.. Protičeva, članici uprave zavetišča št. 9 - Angelca Caharija, kot gost in Nora Jankovič (Igr. šola); Ga. Draga - Justina Vugova, kot gost, Velimir Pavlovič - Stane Starešinič: Dr. Reisser-Stane Raztresen; Soj-ka - Zlata Rodoškova; Sojkin mož-Silvij Kobal; Klara - Mira Sardočeva; Marija - Silva Raztresen; Pepček - Esina David. O ----- X -nedeljo 19. t. m. ob 17, uri v AVDITORIJU ponovitev «Dr.» Prodaja vstopnic danes in jutri v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20 tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (nasproti Avditorija). V sredo 22. t. m. ob 20.30 uri na OPČINAH BRANISLAV NUSIC «Dr.» ( KAŽMA OHVKUIIU ) PLEZALNI TEČAJ SPDT Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi letos večtedenski plezalni tečaj pod dobrim strokovnim vodstvom v Glinščici. Začetek v nedeljo 26. t.m. Prijave in obvestila na sestanku SPDT v Ulici R Manna 29-11. v torcK 21. t.m. od 21. do 22.30, za zamudnike pa najkasneje do vključno petka 24. t.m. v Ulici Geppa 9-11. Tečajniki morajo imeti najmanj 17 let. J ( uuilSKA PROSVETA ) Prosvetno društvo Barkovlje — Opozarjamo vse naše najmlajše n njhove starše, da bo Jutri 18. februarja ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih zanimivo predvajanje diapozitivov. Z besedo bo spremljal predvajanje prof. Tone Penko. (KLETI Turistični izlet SPDT na Dolenjsko SPDT priredi na navečer 1. maja, v nedeljo dne 30. aprila, izlet, skozi Postojno mimo Cerkniškega jezera v Otočec pri Novem mestu Po avtocesti Zagreb-Ljubljana na povratku obisk Polževega in zvečer Ljubljane. Obve.Vua 'n vpisovanje v Ul. Geppa 9-11 v dnevnih urah. Planinski izlet na Vremščico V nedeljo, n« Jožefovo, dne 19. trn. priredi SPDT pomladanski izlet na Vremščico z ljubljanskim avtobusom z avtobusne postaje pri kolodvoru Zbiranje ob 6.45 zaradi pravočasnega nakupa vozovnic do Senožeč. Potrebne so seveda propustnice. Šola Glasbene Matice-^ h tič Danes 17- marca on v Gregorčičevi 4^ v Ulici GepPa violinski reCl . DEJANA BKAVNICJ Pri klavirju L*- cfsja*. Prodaja vstopni® 0 ^ dalje v Tržaški jj, Ul. sv. Frančis*3 . [ OLEPA*1. teatro n1°vG Drev; ob 21. uri.W^ si>' predstave goldoflu ne Cesca Basegg« ciz «Sior Nicoletto m Carla Goldonija. p!*** Rezerviranje vstopnic pri glecia K I ---------------------------g Fenice 15.30 «ucilLy * ce», technicolor, , Deobie Reynolds- fIoi Excelsior 16.00 Filodrammatico ki Alcatraza«, te^ ( se Su a rez. .oitK' Grattacielo 16.00 * ^ t* ju«. Gorje W j do 1945 cost nicoloi, Gary jw„#s. Mitchum, IC3P ,s#l| Super-inema poit* Rima» Rossana Madison. rratf0 Alabarda 16.00 * ,}>„ Joel M Sanders. . Hiva j Ideale 16.00 «Ljub' oro«. J coior, Marllyni t j Savona 16.00 «ojjft ^ skem morju«, Gia Scala. 0 ^ Odeou 16.00 «Ta)n jega Reicha« MALI PODI IZ FUR^'13 y ' kv. m - se bi ni 3. poe ISCEM VAJENKO^’ cirano delavko- v^i 'J lame 'Roman, K°n tiiniiiiiiimniMii"11,1,11 _ 1)0 OD VČERAJ ROJSTVA. SMH jj, K Dne 16. mar«‘g, * j Trstu rodilo 1’ -M je 7 oseb. sg: f y RODI ul SO Fodu Blagi, Marino „cOpb Giorgu . „,nJi'(,,l#. j M i Grazia Giorgi. ^^ Paola Otu e reg«,' crtV» , j rentis, AntoneHa oi„l n liana Bonifacio, pab ‘ tičih, Stefuno H RAtnal’,# J earl , Vincenzo p ^ti« y nt Amn, Darnel* uti* fj UMRLI S O: AnH> Čji Botterl, 66-lctna go fl, •« Až samassima, ^ por, Fatur tile oor. BuonP^V Mano Bittesnicb Trampuš. «» „oc, mm t jursvfc'«' to-sino 9 (Roj,v|elife Valmaurt 'dl trg 12 INDUSTRIJA POLJEDELSKIH STROJEV razstavlja na veronskem velesejmu do 20. t. m. - paviljon štev. 27 -NOVOSTI SVOJIH PROIZVODOV - POBIRALCE ZA KORUZO in drugo ZEMUj JUGOSLAVIJA OBIŠČITE Sovjetsko■ ameriški odnosi v novih pogojih Tudi najbolj medel preblisk luaših časih omembe vreden Ar se sovjetski in ameriški državniki kažejo z nasmehom na ustih, še ne pomeni, da je spor rešen ■ Novi predsednik in stari koncepti Virtuoz med nami... NEW YOBJr " Prav sredi marca. ki »as dJeLbi ne želeli’ da črnosti a ,v bližnL bo-Seveda v emantšrali, mislimo - ’ neSativnem smislu. In tg gp -----—— . u . v. ■ ‘‘ Počenit pravimo morda ^inbia u Prestižnega saki sn v.j:. er 8re za stvari, Ha»o na m° dodali, da mi-J&t in v„nove odnose« med Pa ne j,jetsk0 zvezo. Da iodali da I°. Pomote, bomo fte ta n dansko niti ne ' 99 aekniu, odnose, pač pa 'ln Uravnav drugačen na-Postopet anja> za drugačen fl> dveh re, , P^dstavniki ^ lastita 6 b sil, ki si, vsem w= V1C0 odločanja Od knt !e na svetu doli" d° kot . • '' ki setenHOn nje-> tU(ii odelavcev, od tod ce?Va iniciati°SPeŠena Renne-zan ?°st- Vse to si-2hf 8a rei, .h zadev na ’ toda UJe "n ne more 2^ na^^tay”!k ,pri Se na doslej tako Vv:™* Adia~ st;: - > Andrej eckl ?“nanH Wa**» teHn romiko sta liji in o U.vkar dvakrat tj, , In čem! em razprav-skromUnih raza! ** bil rezul-fW6n ab cel0V°-zV skrain0 ^>vainai~0- oster **d 7g od ^,ejoča Poslav-deje] .Predstavni^683’ kar se h 25 dolgo k' ‘eh dveh vi?9 * n« ”l zgodil°-J'z nePa nas t '%k2em'SPbom1 V Prevelik 4tii)'v* rezultat d°dali’ da P°ja'vra Se na ni' zato KV11'”®'™ neb6SU Ki la zunanji ti sicer kak k wura , --“gacoiic- N ih "zelo n varn°st» 0-5'edlM ,dal na nesrečen prl- J J9lofa 11 revizjiananie, da bo •9 ie /bere e,/K zakona, ki ‘ Gre/bdi rev barga- hkrati A N S >bik Tho * ^°rku ter ■ > 5?*««v vTlpson m pre- ’ ‘kth11 ni« lJOVosibirskem kie dPa> kakn ° najmanjše-Nnl naisto ”aj se nada-tv' ^ skbpščin edanie ge-*»r i ednaP!6 be ZN ki i. ki *ato nen!k3j obeta in Pretir- haj na_memo Prezre- 55 !eb?ag00baža^vanrdvmeršea'-Sn^eneralov _ torej ame-viet i mea trgovsko ^ m° zvezo tAmer‘ko ^ 112 ie ‘ Vzhodn er drugimi 89 ^>ežav°iPe Evrop, S«"/6 kong e in resne- Hl^Sk« /6sk_da St’evenson h", ie t^barodn? /,JN’ ki ie i} it, ennedy orum. od-t%ti aa kaL evzel ob-Sj„i obeh Vele6? morajo Sle' btižljen- 68,1 ne le iz-S ob^t Pač p3a 0 določenih 1 res? ati in i Pr°blem HNC^mer spreme! 5? P^10 v fmeriška. Za->» > do°Vb° d0 m ■ Pr'meru -6da - ti 1)0 Z 0strine n6'zbežnega tita tek^dbega’ ^°rda ^e-/ ki Sovanja Pr°Pagand-9*Sti l k°r noI??d .seboj, - 1 Šft r&■>. temadn6 yojne in Cst- bblazitvi ,nar, na- S^S-del dveh 'v{io bl - VSj/ sedanii mngla ^^azfA nezs Odih ;-6gaciie v sil, °ZdravIia-. sedanji b‘ ne T>b6 , A Politi* Ja < 'inij V1So, ! 6na \h Pogle-P 8r bi hi] rodna - bHo skrajno V8aPa ie vensko aj to' d« nek. drz se S X); Dni Soviču ,0z ame- pri- O dobiibteIe°sViietsk(>- h "’ ki . 'Zraz« mogii ki ‘‘raza fe’d^ boll^d^ne za- Sd> in> ko »?‘ k/Zdj.', Hi v' *o se v w» •9tt anh6lia D oskvi V3aj 1* suV°r>h 'b p“ bekakšnem Si. z' ]ebili pogostejših S ^ ta^^Vol sS *tret-^s‘e Si,eladbe vol? "a In S /n hoijbaPravile b/j” S' ^ 'bMravli0«ioeZne' Zato SSk k’ P?« Pa ne v‘" 'V bs^bl ^zedkm Pe vo- zavirajo m,l. p0vV sV,Sai te «Je- n1SQ Sled6d6 USp6li razgovo- dej- ri med delegacijami obeh velesil glede dnevnega reda generalne skupščine, ker gre za nekaj več kot za navaden dnevni red. Glede tega se nista zedinila niti Hruščev in Thompson, pa čeprav sta se pogovarjala pet ur. Sovjetski premier je ob tej priložnosti, kot vemo. dobil od Kennedy-ja pismo, v katerem mu slednji predlaga, naj bi se razgovori za razorožitev obnovili 11. septembra. V ameriških krogih priznavajo, da je Hruščev pokazal dobro voljo, ko je pozitivno odgovoril na prošnjo ZDA, naj bi jim bilo da-r.(, več časa za proučevanje predlogov, toda v marcu, torej dva meseca po Kennedy-jevem prevzemu oblasti zares ni mogel pristati na odla- ganje še za nadaljnjega pol leta. Posebni Kennedijev svetnik za razorožitev, Mc Cloy in večja skupina strokovnjakov, ki mu pomagajo, pripravlja novd predloge ZDA. Novi predlog bi moral biti tehnično primeren in takšen, da bi ga SZ vsaj delno sprejela. Ko pa je Mc Cloy nedavno govoril na ožji seji senatskega odbora ža zunanjo politiko o ženevskih razgovorih treh, je bil njegov najostrejši nasprotnik ambasador Dean, stari prijatelj Dullesa in šef ameriške delegacije v Panmunjomu. In vprav ta Dean gre v Ženevo. Gre sicer na razgovore z novim osebjem, toda s starimi predlogi, to se pravi z istim konceptom, ki ga je imei, ko je služil Eisenhowerju. Toliko o ZDA. Gromiko je na zadnjem sestanku s Ste-vensonom dal dva predloga: in sicer predlog, naj bi se ZDA in SZ že pred začetkom razprave sporazumeli o samem forumu, ki naj o tem razpravlja in tudi predlog, naj bi generalna skupščina brez diskusije sprejela resolucijo dvanajstih o direktivah, po katerih naj bi bodoči forum vso zadevo obravnaval. Značilno je, da so ZDA oba predloga odklonile. Kot vidimo, so redki in medli prebliski nekaj novega, preveč pa ne obetajo. Ker pa je ozračje še vedno temno, so tudi ti prebliski pomembni in jih je vredno zabeležiti. O. A. V ponedeljek bo v Avdito riju gostoval mladi slovenski violinski virtuoz D. Bravničar. Morda se bo še kdo spomnil njegovega prvega nastopa v Trstu. Toda od takrat je šla njegova umet niška pot naglo navzgor. V Moskvi je študiral pri slovitem Davidu Ojsfrahu, koncertiral pa je tudi že v Moskvi, Parizu, Ankari i. d. Pred premiero Slovenskega gledališča Nušičeve karikature nam bodo ogledalo... Hibe in vrline Nušičevega ustvarjanja Mojstrski opazovalec svojega okolja V našem zadnjem članku smo ugotovili, da je Branislav Nušič najpopularnejši srbski komediograf. Uglejmo si danes nekoliko mirneje napake in vrline njegovega pisanja. Kot najizvirnejša in najboljša avtorjeva dela moramo nedvomno vzeti njegove prve komedije in pripovedno prozo. V njih imamo zbrane vse značilnosti Nušičevega ustvarjalnega talenta. Njegov dovtip lahke, vedre poglede na življenje, spretnost v zapletih, živ čut za lokalno komiko, gladek dialog in z lokalizmi prijetno obarvan jezik, to so svojstva s katerimi je avtor lahko razpolagal. V teh svojih najzgodnejših delih je tudi kot satirik najbolj izbrusil svojo ost. Tu je Nušič še najbližji neki sociološko sicer še neizdelani družbeni problematiki, ki je bila lllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllltlllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlllllllllllllllllllUllllllltltllllllllllllllllllllllllllllllnllllllllllllMIfllllllllinilllllllltllllllllllllltllllllllltlllllllllllllllllllllllllllitlllllll) GOSPODARSTVO Veliki načrti ladjedelnice ccTretji maj» V reški ladjedelnici «8. maj» bodo zgradili do konca leta 1962 dvajset velikih prekooceanskih trgovskih ladij s skupno tonažo okoli 280.000 ton. Ladje bodo gradili za Jugoslovansko linijsko plovbo z Reke, za Jugoslovansko oceansko plovbo iz Kotora, izvozili pa jih bodo tudi v Romunijo, Švico, Južno Ameriko, Poljsko, Anglijo in še v nekatere druge države. Minulo nedeljo so splavili že četrto letošnjo ladjo m sicer 18.500-tonsko tovorno ladjo nes v5e f S di danes napel .nrfcs. sile in zmagal na lju. Prišel pa Je s8B—' ™ ko® ične ne zmage, ker -- ,jju, ge, odnesti And Anquetilu je 1 q valo, da je nPre^VF Ji najnevarnejše * . Vs#j J*' katerimi pa ni g pač pa sta bila ^ »k ^ Anglež Simpso«; yb»l.f, se je Francoz naj V Pa je bil neUtkeroBO0>f. S v etapi na Ji izgubila toliko c ajiti sta mogla nad®s ^ ključni etapi te p) j šla v arhiv *a . v (M* bo morala vpisat.’ krat go zmagovalcev mačina Anquet' Vrstni red na e, dolge etape naslednji: 1. VAN LOOY 47’25” (povprečna “Tceraml 3. Lefebre (ErJ, (Ji 4. Bobet (Fr.), . (Fr.), 6. Simpson ' (] by (Fr.), 8. PJankaert, 10- E- faol.) 11. Geldermans „nalič*J ,7 potf1 quetil (Fr.), 14. A. Desmet pl berghe (Fr.), 1®' ,a»»I tf r.) L gia), 17. Mahe l1, o0 KONČNA »r . LESTV^ff" 1. J. \nquet11' 31 ur 59’41 (Fr- mA 2. Groussard 3. Plakaert . 4. Lefebre <$ (Bell" 8. A. Desmet 5. Simpson 6. Geldermans' 7. Van LooF 9. Poulidor (E^j 10. Delbergh« y ,fM 11. Louis Bob«1 fr8n< panis (Belg-). stasi (Fr.), 1<- >‘f(* 15. Le Menn (Fr.), irstab^i Scribante (Er-E., I 20. Niesten ' ,tč- ER IH KOŠ MRTVO TABORIŠČE Jdrinili smo pred zoro. S (kinimi kopiti je bilo tre-buditi ljudi. Megla se dvigala in postalo je az. Drhteli smo. Počutili o se kot po prekrokani ekič je vztrajno tekel. 0 uro je brigada potrebo-a, da se je zbrala. Komaj j ene spravili pokonci in razvrstili, so se že drugi tepli in polegli po snegu, ni pomagalo govoriti in strašiti. Popolnoma vse- 1 jim je bilo, ali bodo rznili ali jih bodo zajeli, ■eno, kje se bo vse kon-o, ali morda tukaj ali sto jmetrov dalje. Tukaj pa vsaj lepo, so govorili. Ko o jih končno zbrali, ni 3 četrtega bataljona, Ma-ija, Riecija in nekaj ku-jev. Čakali smo še pol u-Svitalo se je že, ko se je ul Pekič. Z njim je bil sci. Četrti bataljon je tari! v gozdu nad. nami in trdoglavi Visconti ga je šele zdaj pričel pripravljati za premik. Ni hotel pohiteti. Medtem ko se bo brigada odpravila in se razvila, naj bi nas dohitel in se razvrstil na koncu kolone. Ric-ci je prišel od Marinija. Vprašal je, kako smo prebili noč, in nam povedal, da sta z Marinijem spala v kolibi na senu. V življenju se je pač treba znajti v slehernem položaju. Marini nam sporoča, naj se odpravimo; dohiteli nas bodo s četrtim bataljonom. Omahoval sem, se obrnil k Pekiču, ta pa mi je pokimal. Dal sem znak Galu na čelu kolone in odrinili smo. Videti je bilo mogoče komaj kakih sto metrov okoli nas. Polagoma smo se vzpenjali. Ozrl sem se; naše taborišče je ležalo pod nami črno in krvavo. Na valoviti planoti ni bilo nobenega večjega vrha, po katerem bi se lahko brigada uravnavala. Nikjer hiše, ne naselja in kolona je hodila zaspano, pijano, po zaledenelem morju proti kompasu. Za nami sta bila že dva obronka, vseskozi smo se držali severozapadne smeri. Dana je hodila za menoj, Pekič za njo. Konca kolone ni bilo videti; nismo mogli vedeti, kaj je z njim. Stanič se je vrnil, da bi z obronka pogledal, če so že kje sledovi Marinija in Viscontija. Sporočil nam je, da je na našem prenočišču vse črno in živo. Najbrž so se malo pred tem spustili iz gozda in se ustavili, da bi napadli kosti, ki so ostale od sinočnje gostije. Začeli smo se spuščati po bolj strmi strani in dospeli nekje do polovice dolinice, ko so začele pokati puške. Bilo je videti, kot da bi kdo od naših, ko se je igral z orožjem, slučajno pritisnil na petelina in sprožil nekaj strelov v zrak. Izzvenelo je, kot da bi se šalil, brez slehernega pomena in brez nevarnosti. Pa vendar smo obstali, mi v vodstvu kolone in vsa kolona za nami. En sam kratek hip; prisluškujoč in čakaje; kot bi bilo pet, šest udarcev srca Nato je srdito zapol alo taka taka taka tak, kot toča ob okensko steklo. «V strelce!« je zakričal Pekič. On je bil najhitrejši! Nekateri so že tekli in se zaklanjali za bore; ni bilo jasno, ali si iščejo zaklon ali bežijo. Toda streljanje je tako nenadoma in skrivnostno, kot je prišlo, tudi utihnilo in ponehalo. S točo nabiti oblak, ki nas je zajel, je veter tako rekoč odnesel na drugo stran. Nastala je neprijetna tišina. Le kdo bi to lahko bil? Kdo je zgoraj, v gozdu? Stali smo vsi zmedeni in nismo verjeli niti lastnim čutom. «Ali smo popolnoma ponoreli?« je vprašal Coratti. »Ali je sploh še kdo v tej brigadi pri sebi?« Na levi so zagrmeli dva, ‘rije rafali iz brzostrelke, nato je spet butnil cel curek in zdaj so krogle rezale nad našimi glavami. Galo je v naglici postavljal mino-metalec za neko košato smreko. Vrh vzpetine je pokrit z gozdom, med nami pa je čistina in sneg globok do prsi. Galova desetina je na slepo streljala nekam proti vrhu, v gosti gozd. Vseeno, tudi to je bilo nekaj. Več od tega, kar smo napravili mi, ki smo obstali na mestu, na čistini. »Naprej! Juriš!« sta na vsa usta kričala Pekič in Coratti. Počasi smo se vzpenjali v breg, drseli nazaj in se i zaman oprijemali snega. To je bilo tako neumno in sramotno, da se nam je pot na obrazu mešal s solzami. Na levi je enakomerno pokalo; kaže, da se je vsa brigada razvrstila, mi smo pa še vedno cepetali na mestu in čakali, kdaj se bo usulo po nas. Ob meni je Pekič klel z usti polnimi snega. Končno, znani zvok mino-metalca, dolgo brenčanje in nato se je mina razpočila pred nami, na vrhu med drevjem. Galo! Galo! Ta e-dini ni bil nor. On in mehanizem minometalca. «Hurrra! Hurra!« smo kričali, mahali z rokami in puškami, a vse to je bilo smešno glede na to, kako smo legli, kako smo počasi plezali v breg. Se ena mina. Na levi je streljanje naglo potihnilo. Ali so odšli. Pobegnili! Ko smo končno prispeli na vrh, nismo tam našli nikogar. Samo nekaj ranjenih, u-mazanih jelk in vonj po smodniku. Konec brigade se je dvigal iz snega in naglo, opletajoč kot odsekan kačji rep iskal zaklon in se zbiral spodaj v zatišju pod nami. Ničesar ni bilo videti ne slišati. Kazalo je, kot da se sploh nič ne bi zgodilo. Toda v ušesih nam je še vedno bobnelo streljan e. Ali je bila to samo vzrn-in rjtna kri in vznemirjeno srce, ki je bilo in potiskalo kri v glavo? Ali smo začeli dobivati prikazni in privide. Crne jelke, visoke in ravne so mirno stale in niso odgovarjale na naša vprašanja. Megle so leno ležale in nam zastirale razgled. Sneg se je razprostiral hladen in nem ter dušil sleherni zvok. O-koli nas je bil mir, na nebu in na zemlji. Samo v nas sta trepetala strah in nemir, «Tam!» je dejal Pekič. Na levi, od koder smo prišli, je po gazi, ki jo je za seboj pustila brigada, nekdo tekel in mahal z rokami. »Kapitano Zecchi,« je dejal Galo, ki se je bil povzpel k nam. «Nekaj kriči. Nekaj nam hoče povedati.« Vsi mi bi se radi prepričali, ali nismo imeli privide. Zdelo se nam je, da nam bo lahko on to potrdil. Kričal je ves čas in mahal z rokami kot mlin na veter. In tekel je, kot da bi ga kdo preganjal. »Semkaj, sem!« smo mu klicali, opazil nas je, obstal in se spet zagnal proti nam, kot da bi se hotel rešiti. Priplezal je na vrh brez sape, zagrabil za moj pas, da ne bi padel, se mi zastrmel v obraz, z drugo roko pa mi segal za vrat m trgal ovratnik, »Pobili so nas!« je kričal I skoraj brez glasu, ves hripav. Ne da bi me izpustil, se je obrnil h Galu in Pekiču. «Pobili so nas! Ali slišite. Ali ste ponoreli. Cernu se ne zganete?« «Koga so pobili?# «Nas vse so pobili. Vse so pobili. Ves štab in četrti bataljon. Nihče se ni rešil!« «Kako? Kdo vas je pobil?« »Nekdo iz gozda. Nemci, u-staši, četniki, fašisti, vsi, ki so proti nam. Takrat ko smo sedeli ob vaših ognjih in jedli, kar ste nam bili pustili. Obkolili so nas in streljali z brzostrelkami. Prsti jim niso popustili petelinov, dokler rušo pobili poslednjega od nas. Bil sem za nekim drevesom. Nisem imel niti časa, da bi vzel hlače. Lahko sem samo videl, kako so naši poskušali vstati, pa so takoj padali pokošeni, kako so dvigali roke. oni pa so streljali po njih.« «Kaj čakate,« je kričal. »Kaj čakate, da nas bodo vse pobili, vse uničili,« je spraševal ter nas vlekel in trgal za opasače. Tekli smo, kolikor so nas noge nosile in kolikor so pljuča vzdržala. Skotalili in strkljali smo se navzdol po gazi Za nami pa ves Galov bataljon. Ah, kako je tekel! Največji, najlepši juriš, ki smo ga kdajkoli videli. Nih- če se ni zaklanjal za drevje, ni padel na zemljo. Mitraljezci so nosili mitraljeze na hrbtih in tekli v isti vrsti s strelci. Tudi oni, ki so nosili težke zaboje streliva, niso zaostajali. Čutili smo, kako nam veter grize v lica; vsa naša fronta je dvignila val zraka in kot snežni plaz smo ga potiskali pred seboj. Nato je iz nas privrel bes. Kričali smo in se drli, ne da bi vedeli, kaj kričimo. Vsak je kričal, kar je vedel in znal. «Avanti!», kar pravzaprav ni bilo potrebno, ker ni nihče zaostajal. »Hurra!« «Abbasso tedeschi!« Dol s fašisti, ustaši, četniki, pa Židi, Cigani, Črnogorci in banditi. Fant ob meni se je enako drl: »Roma! Roma!« kot so včasih kričali na nogometnih tekmah. Na levi je nekdo drug kričal po fašistično; «Eia! Eia!» in »Ala-la! A noi!« ker drugega vzklika sploh ni znal. Večina pa je kratko in malo tulila »ooo« ali nuuuu« in vsi zvoki so se zlivali v nekakšno zategnjeno lajanje in bevskanje, v zavijanje volkov in v srdito režanje. Približevali smo se robu zadnjega brega, nato pa slepo, ne da bi gledali ne kod ne kam, planili v dolino. Kot hudournik smo preplavili vse naše taborišče, preskakovali podrta ogorela v Sn' . debla, jame J ^\i\ gašena ognjih®* na gozd8* , Jfi h • -.ta11* - Tmora, » a tiivaa, 4 .n0ČJf nismo imeli 1 povzpeli navzgbij(j. ^, Nikogar m streljal. Saja*t0’ g vavo je lei»l°.?( vavo je lez“‘ jšie. ."j še bivše ta jref' jj je stal ves v Znjai«%' delo psov fi siti« J •SOV -rti«* - ve, v katero >J obrne. Kaj P. pf1' imattlO SP i ijjui ie. r f /V(i imamo sp li smo res P°P je J*| reli? Okoli »f ‘e < no šumel goZ ' j*, megla, sneg Tn tudi kDP ni bilo. 1 uuu. ug8S!it4 Na prvem f% šču je vznal< .pjeff rec- °b na,S ebu!>">> ležala na tre«„„ r.,' v lnt»»(V, strojnico. In ob ožganem - .„ oU ob ožganem .„ o J), gu, ob kosteh * tp glodanih me 8 s J \r Sl rTllt dltll i f glodanin ” 5 .tf. n imi rokami' jtjjflrJ koščki mesa v _Mo A K ose Ki 1»"-.. SII - . steh. Naletel^ nj,j A f kolibo, ki Je DO, Ul - v val Marini. * „ bajoneti v “ nje«1, p bajoneti v - -icci. a pet, načelnih SL mu slekli, »ijiJ1 jjl na lepih m je s med nogami ,.rY J