"EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 oeut. Uredništvo in upravništvo °alle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15,—18. Buenos Aires, 19. decembra 1936, leto $ 5.— Naročnina sa pol leta $ arg. 3,- calo TARIFA REBTJOTOA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 ZA SVOBODO Naša primorska mladina se na vseh koncih krajih bori za svojo svobodo in za svobodo 'seg'a človeštva. Križaj ki je pred štirimi leti pribežal iz Ita-"je z italijanskim letalom, j s odšel pred me-ieci v Španijo, kjer je sipad. ogenj in smrt na Cistične čete. Sovražna krogla je zadela njegovo letalo in se je rešil s padalom ali zaneslo ga je na sovražno stran. Fašisti so ga odbijali v zapor ter kmalu ubili. Kot je našim čitateljem gotovo še v sporni "U, se Klement Sergo, doma iz Istre, ni hotel Viti proti abesincem ki niso ničesar zalega nabavili nikomur ter je zbežal na abesinsko stran. so italijani zasedli Adis Abebo so zajeli tufo Klement,a ki. so ga prepeljali v Italijo ter »bili. Križaj je padel na iberskim polutoku, Sergo H na obali Indijskega Oceana. Oba sta se bo-% za iste cilje. - Na vseh straneh sveta puščajo kasti naši mladeniči zs{ svobodo svojega naroda in za svobodo vsega človeštva. To je tragedija našega primorskega naroda, ^endar, dokler se mladina bori za svoje idea-¡6, ne umira, temveč živi in čakaj Mnogo je padlo naših ljudi, rešitve pa še od-^ikoder ni. Koliko pa jih je po ječl&h in kon-finacijah! In koliko jih je ki o njih nikoli' lic ne zapišemo, ker nimamo o njih nobenega Poročila. In vi se borijo in umirajo za skupno 'dejo. Naš primorski narod, ki stoji hrabro na, barikadah proti fašistični Italiji in brani z vse-lii moralnimi in materjalnimi silami' nadaljni Jiohod fašizma. Vendar kako malo se vse to Upošteva. Včasih se zdi skoro kot da bi ne smeli tega delati Kjerkoli se borijo proti fašizmu, povsod naš Primorski narod spremlja boj z simpatijami ter dejansko priskoči na, pomoč. Borba proti fašizmu je universalna. In zato kjerkoli se borijo pro ti fašizmu, se borijo obenem tudi za svobodo Zasužnjenega primorskega naroda. To je s smrtjo potrdil Jož?, Križaj. To je fta isti način dokaz0! Giordano Viezzoli. Oba enakih let, oba letalca, eden iz kraške vasi, drugi iz Trsta, eden Slovenec drugi italijan. Ali oba sta bila enih misli, oba n?, isti fronti, oba fcroti skupnemu sovražniku. Oba sta padla na španski zemlji v boju proti fašizmu. Svoboda in pravica ie na svetu samo ena, brez ozira narodnosti ali zemlje, zato je in bo Haš boj enoten in neizprosen. Trst. — Nadškof Margotti je obiskal fašistični dom v Trstu kjer je bil toplo pozdravljen od fašističnih prvakov. Margotti se je navdušeno zahvalil za naklonjenost. Tržaški "Piccolo" pa je pisal: "... esaltato la. conquista dell'impero, •facendo risaltare tutta l'opera dei missoinari hanno proceduto e seguito il nostro Eserci-to vittorioso in terra d'Africa ed elevando il ¡Pensiero alia Maestá del Re Impera,tore e. del t>uce". Vojna napetost na daljnem vzhodu V našem listu smo žfe večkrat na kratko po-1 ročali o vojni napetosti na daljnem vzhodu katero povzroča Japonska, ki ima iste pohlepne Želje po tuji zemlji kot Italija in Nemčija, zato tudi se vse tri imperialistične države eno drugo podpirajo. Pisali smo tudi, kako ima Japonska pripravljeno večjo armado v Mandžurji, ]ci jo pripravljena za nadaljne vojne operacije. Razumljivo je, da je Rusija ves čas pazno na straži, ter Japonska na to stran, brez pomoči od Nemčije, ne upa uspehov, se je pa tem podjetnejč obrnila na Kitajsko. Kitajska pa notranje ni enotna, zato sé ne inore in se ne bi mogla uspešno postaviti Japonski v bran. Skušali so se že večkrat zediniti, pa ni mogoče priti do prave zveze, ker "se voditelji tre? glavnih dežel ne strinjajo v načelih notranje politike in je torej povsem naravno, da tudi v zunanji niso vstanu skupno nastopati. Japonska to dobro vidi, zato podkupuje razne generale, kot so italijani podkupavaK abe-fiinske rase, da bodo tako-lažje/izvedli svoj imperialistični načrt. Razumljivo pa je, da Rusiji ni vseno, kako Japonska širi oblast na daljnem vzhodu, ker bi bila prej ali slej tudi sama v nevarnosti. General Chang-Hsue-Liang ki je vodja komunistov je izdal proglas, da se morajo vse kitajske čete združiti, da se- organizira nacionalna fronta, da se da svobodo vsem političnim jetnikom, da se da svobodo tisku in da se skupno nastopi proti Japonski. Komunistične- čete so zajele maršala Chiang-Ivai-Sheka ki je diktator nankinske vlade ter je smatran od inozemstva za pravega gospodarja Kitajske. Kot poročajo, kar seveda ni povsem gotovo, so uporne čete Ciang-Kai-Sheka ubile. Uporni general Chang-Hsue-Liang1, je izjavil, da se ujetnemu diktatorju ne bo nič zgodilo, če se nankinska vlada sporazume z njim za skupni udar proti Japonski. Kitajska da se mora na vsak način pripraviti za vojno proti Japonski, ker vsak trenutek, ki bi bil zamujen, da hi bil »a račun kitajskega naroda. , Kitajski revolucionara pravijo, da hočejo z vojno nastopiti proti Japonski in da je zveza z Rusijo edina pomoč za uspeh. V Kitajski da se mora prenehati boj proti komunismu. Vsi, da se morajo združiti ter enotno nastopiti proti japonskemu imperjalizmu ki grozi podjarmiti kitajski narod. Kako se bodo razvili dogodki na daljšem vzohdu ne moremo še prerokovati, venda•• je gotovo, da so se, pričeli tudi Kitajci dramiti in ida so ravno na isti poti kot so bili rusi leta ¿918. Kitajski narod je zelo miroljuben in dober, samo še ni imel pravih mož ki bi se lotili notranje reorganizacije, da bi narod kulturno in gospodarsko dvignili. Kitajska je najboljša molzna krava za tuje kapitaliste in za domače izkoriščevalce. Če pa je država notranje neurejena, kulturno in gospodarsko nisko, tudi na zunaj ne predstavlja moči in rešpekta. V Italiji in v Nemčiji pravijo, da je usta j a na kitajskem delo iz Moskve ter pozivajo ves »svet naj že vendar enkrat začnejo boj proti "komunizmu". Seveda dobijo dandanes vedno manj norcev ki jifn to verujejo. Nezadovoljstvo med ljudstvom pač ne povzroča kak komunizem, temveč beda in siromaštvo. Če pa .sovjeti simpatizirajo z špansko ljudsko vlado' in jo v boju tudi dejansko podpirajo ter go-" jijo enake simpatije do kitajskih protifašistov, s tem pač vršijo samo svojo prizadevanje za ohranitev demokracije. Kot je nesmiselnost, da je Mussolini vzpostavil fašizem v Nemčiji, tako je nesmiselnost, da bodo sovjeti po vsem svetu vzpostavili svoj sistem. Socialna pravičnost je vprašanje vsake države zase. FRANCIJA IN ANGLIJA NE BOSTA USPELI GLEDE POMIRJENJA V ŠPANIJI Kot je znano, sta Francija in Anglija skušali vplivati, da bi prišlo do kakega pomirje-nja med ljudsko vlado in fašisti v Španiji. Ker pa Nemčija na to ni hotela pristati in zato tudi Rusija ni hotela odmakniti svojo pomoč španski vladi ki tudi zadnja ni voljna pogajati se s fašisti, se bo z državljansko vojno nadaljevalo preko praznikov. Francoska vlada je izjavila, da. če v Berlinu, ,Moskvi, Rimu in Lisboni nočejo vplivati za ■mir v.Španiji, ni mogoče ničesar pomagati. Po drugi strani pa so Franeovi zastopniki v Parizu zbrali večjo število specializiranih ljudi, ki bodo poslani v Španijo kot v protiutež ruskim in francoskim prostovoljcem ki so šli na pomoč ljudski vladi. Mussolini pa je prepovedal zbiranje fašističnih prostovoljcev za v Španijo, ker bi rad s tem pridobil Anglijo in Frantcijo, da bi priznali Italiji Abesinijo. Zato pa se je general Franco obrnil po večjo pomoč do Hitlerja in ,kot poročajo je na poti iz Nemčije 20.000 vojakov. Ti nemški vojaki bodo nadomestili črnci iz Moroke, ki vsled mraza ne morejo več vstra-jati v krajih kjer je sneg .in bodo premeščeni pred. Malago ki je v rokah vladnih čet, k morju kjer ni mraza. Tako ima namen general Franco kar dve- muhi ubiti z ednini udarcem: Nemški vojaki bodo skušali zavzeti Madrid, maroki pa Malago. Kot. poročajo iz zanesljivega vira se bori v revolucionarnih vrstah kakih 6.000 italijanov, predvsem so letalci, mehaniki in specialisti z tanke. Nemcev da do slej šc ni bilo toF* pa jih bo z novodošlimi sedaj mnogo * Nemčija je pričela graditi fabr^ OKNO V SVET Rim. — Med Italijo in Anglijo se vršijo pogajanja za priznanje Abesinije in koliko dobička bi imela od tega Anglija. Rim. — Ras Imru. ki je še vedno imel močno vojsko, se je moral ta teden podati Italijanom. Moskva, — Dnevnik "Pravda" piše, da, je us~ taja na Kitajskem posledica nemškojaponske vojaške zveze, ker da hoče Japonska napraviti iz Kitajske svojo kolonijo. London. — Med Anglijo in Združenimi državami se bo vzpostavila stalna zračna služba, ki jo bo oskrbovala neka privatna družba, Madrid. — Revolucionarna letala so krožila nad Madridom ter vrgla več bomb pri čemer je bila ubita ena mati z otrokom v svoji liiši in več drugih žensk, ki so čakale pred neko trgovino, da jim dajo petroleja. Berlin. — Neki katoliški tednik piše. da je absurdno misliti, da bi vsi Ijudic ne mogli biti dobri kristjanje. bodisi črnci, belci ali rumen-ci. To ugotavlja katoliški tednik z ozirom na nemški nacizem. Dalje piše, da v Franco vi voi-ski S" tudi borijo ljudje od pov=od in ravno tako črnci iz Afrike, ki pa nič ne rečejo nemški fašisti, dn bi se ne smeli boriti Zn visoke fašistične cilje. Habana. — Na Kubi se zopet pripravlia notranja revolucija in je bojazen da bo skušal znani polkovnik Batista vzpostaviti fašistično diktaturo. GOSPODARSTVO v katerih izdeluje vojni materjal za Francovo vojsko. Tako se pripravljajo na obeli straneb za bodoče klanje in kot zgleda se bodo na španskih tleh udarili inozemski fašisti in protifnšisti. Tz Francije, Belgije, Holandije in drugod je ponovno dospelo novih prostovoljcev v pomoč vladnim četam. Vlada pa je nabavila tudi mnogo novih letal in kamjonov ter drugih voinih potrebščin. Internacionalna brigada je trpela doslej že veliko mrtvih in ranjenih >»r oni so pravzaprav zavstavili Francovo prodiranje. Tz tega se razvidi, da se obetajo v Spanji so zelo krvavi dnevi. «Mi 1NSTITUD0 - DENTAL - POPULAR 2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrste stavljanja zob RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za óbilén obisk se priporoča x " Stefan Celeč TEVEZ 499, AVELLANEDA AMERIŠKO ZADRUŽNIŠTVO (Članek, ki ga prinašamo spodaj je priobčila clevelandska "Prosveta". Čitatelji bodo spoznali, čQa, se poplnoma ujema z gospodarskimi članki, ki jih priobčuje v S. T. naš sotrudnik A. Skrbeč. Op. ur.) V prvi polovici preteklega meseca se je vršil v Clevelandu zbor Kooperativne lige v Združenih državah. Poročila, ki so jih podali zastopniki ameriških zadrug na tem zboru, so bila dokaj optimistična. Dasi so ameriške zadruge komaj senca napram velikemu kooperativnemu gibanju v Angliji. Belgiji, Holandiji in v škandnavskh državah, so se ameriški zadružniki na. tem zboru pohvalili. da kooperativno gibanje v Združenih državah čudovito raste. Na čelu tega gibanja so farmske konzumne zadruge, katerih promet je znašal leta 1034 okrog 250 milijonov dolarjev. Promet vseh ameriških zadrug je narasel letno na 400 milijonov dolarjev. Vseh zadružnih trgovin v Ameriki je zdaj okrog 11,000. Zborovalci so poudarili, da je dolerá depresija najmanj udarila zadružna podjetja; dočim so privatna podjetja padala kakor jesensko listje z dreves, jo število propadlih konzumov tako neznatno, da in ie apeliral nanje, nai nostrbp. da bo zadružno "ibanie v tesni zvozi 7, delavskimi unijami, da bo drngo drn^emu t»«- klonjeno predvsem v tem, da Bodo konzumne organizacije dosledno zahtevale in prodajale blago, ki je izdelano od organiziranih delavcev in katero nosi linijsko znamko. Ta apel je bil popolnoma na mestu. Vsaka zadružna prodajalna, ki se ne ozira na unijsko blago, zasluži. da jo zavedni delavci prezirajo. Ameriške zadruge na farmah in v mestih s° še večinoma omejene ma razpečavanje blaga. Za začetek je to kajpada dobro in potrebno, ali sa-momo pri tem ne sme ostati. Razpečavauju na drobno mora nujno slediti razpečavanje na debelo, kar se po malem že vrši, a tudi pri tem ne sme ostati. Zadrnge bodo najlažje konkurirale s privatnimi podjetniki, če same tudi proizvajajo bl'ago, ki ga prodajajo. To pomeni, da mora ameriško zadrugarstvo stopiti na polje produkcije v čim večjem razmahu. Zadružne tovarne, rudniki, premogovniki, oljni vrelci, bombažne plantaže. i". ki nič ne sejejo in le horrato žanjejo na obeh koncih. Razume se. da se mora zadružno gospodarstvo osvoboditi tudi od privatnih fin"no. zato so not-robna kooperativna kreditna društva. Vso to P01v>PT»i f^S ^o tr^Tin Sd oo^rom^oni-n dola in hoja, kaiti privatni kapitalisti no hor]n trpeli pole«? sebe monih zadrii? Amerika ni Sv*»d-ska. kier so zadruge prehitele privatne kapitaliste! T1" ie baš nnrobo: privatne korporaci-io «o prehitre zadm^rstvo. To pa tudi pomeni, d« mowin -mdvngo imeti močno z -slorubo v dolavskih nniiah in v temo-ctA-iiii politični stranki rio]aveov í nmalih fnr- mnvinT T)ri10"ičo r^rll^in-o Vodo oh^trlo ift bližajo se božični in novoletni prazniki Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbral v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo in sicer kot doslej, potom zavoda Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES ■••<•<- '-Í Q*¡ ¡ , , . i ' T . ' ; J , . , Naše uradne ure so : od 8]^ do 7 zvečer, v sobotah do 12i/a ure- D01BCÍ :om rir/BKT Isrni in / SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L VABI na veliko družinsko prireditev SILVESTROVEGA VEČERA ki se bo vršila v dvorani XX SETTEMBRE, ulica ALSINA 2832. Od 9 ure zvečer pa do jutra. V Z P O R E D: 1) -J. Aljaž: Ujetega ptiča tožba (Meš. zbor) 2) J. Aljaž: Oj zbogom ti planinski svet (Meš. zbor) 3) ¡Siclirl: Slavček (Moški zbor) 4) Volarič: Zvečer (Moški zbor) 5) D. Jenko: Tilia luna (Moški kvartet) (i) ,N.N.: Večerni Zvou (Moški zbor s Soloni tenorja) 7) N. N.: Deklamacija. 8) N. N.: Solospev (bariton Slavko Furlari) 9) S. Z.: DVA GLUHA (Burka v enem dejanju). 10) I. H.: Lahko noč. (Moški zbor) PO KONČANEM VZPOREDU, SREČOLOV Z MNOGIMI IZVANREDNO LEPIMI DOBITKI, PLES IN PROSTA ZABAVA DO JUTRA. SVIRA SLOVENSKI ORKESTER. K obilni udeležbi .vljudno vabi ODBOR se mirno razvijale. Imeti morajo zaščito pred sodišči; imeti morajo zaščito vlade. Ščitila jih pa bo le tista vlada, ki bo imela, smisel za koristi delavca in malega farmarja. To pa more biti ledelavsko-farmarska vlada! Delavci in kmetje so imeli močne zadruge v Nemčiji in Avstriji, toda šle so k vragu, ko se delavske in kmetske stranke niso mogle zediniti za svojo politično kontrolo dežele in so to kontrolo prepustile fašizmu. Na švedskem, Norveškem in Danskem so kmetje in delavci bolj modri. Ističasno z zadrugami so razvili tudi politično moč in danes sami kontrolirajo državo. Tamkaj vladajo socialisti in — krvave revolucije ni bilo treba. iáfesú&s^í. Priporočajte povsod Slovenski Tednik ALI VESTE DRUŠTVENE VESTI ČLANSKI SESTANEK Jutri 19. dec. se vrši zelo važen članski sestanek v Slovenskem prosvetnem društvu. Prisotnost obvezna! Rojak Josip Jazbec je daroval 1 knjigo knjižnici S.P.D. I. zalear se mu prav lepo zahvaljujemo. iL mmAiit -Na 13 ueeeiuura je uiuoivu ivosovo proslavilo svoj narodni praznik Ujedmjenja Jugoslavije s tem, Ua je napravilo daljši izlet v Punta ijara. kjer so se pekli janci na ražnju. ¿zlepa se je udeležil tudi poslanski svetnik dr. liožiuar StoJanovič ki je bil od izletnikov prisrčno sprejet. Enako pa gre vse priznanje tudi g. Kebeliču, ki ueumorno dela na tem, da se jugoslovanska kolonija čim lepše vsestransko razvija in pridobiva na ugledu. Po pozdravnih nagovorih se je plesalo Kolo do poznega popoldneva. Potem pa so se vsi skupaj vrnili najboljše volje v gostoljubno hišo predsednika društva g. Petra Kebeliča. Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? CERKVENI VESTNIK Ni tukaj Božič to, kar Oe doma, med zasneženimi brdi, med začaranimi smrekami, pod u-pognjenim drevjem in ob topli peči. To so božični spomini. A bistvo Božiča ni v zunanjosti, temveč v tem, da nam je Bog izkazal toliko ljubezen, da je svojega Sina poslal, da je oBžJi Sin našo človeško revščino nase vzel, da nam je zgled skromnega življenja dal in nazadnje nas s trpljenjem odrešil. Oznanili so angeli mir, a se je na svetu zlo in da VAŠO BODOČO SLOVENCI NAJCENEJŠE DENARNE POŠILJKE OBAVLJA BANCO HOLANDES UNIDO Vaša korist zahteva, da se sami prepričate, zaupajoč nam POŠILJKO ZA BOŽIČ VSI na SLOVENSKI BANCO HOLANDÉS ODDELEK UNID SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: CANGALLO 3 69 PODRUŽNICA: CORRIENTES 19 0 0 %ran 4 SL0VBNSKI 'JTEDNIK No. 37? nesreča ... Pa tisti, ki so resnični otroci božji, božji ne le v besedi in po molitvi, temveč božji tudi po dejanju in zlasti po ljubezni do bližnjega, Ici zatirajo v sebi samoljubje in strasti — tisti nosijo v srcu zadovoljnost in mir, ker so tudi sredi bede polni upanja, ker vedo, zakaj trpe na svetu. To je tu.uk božiča: da se odpri jm o posvetnim željam m živimo trezno, pravično in bogaboječe, pričujoč blaženega upan.ia in prihoda gospoda Našega Jezusa Kristusa, kakor je zapisal sv. Pavel. Boli premnoge to, ker vidijo, da smo duhovniki, ki bi morali biti pač najboljši živ zgled za svoj. nauk, da smo često le po besedi Jezusovi. po dejanju pa tako daleč od Njega. . . Toda vsak naj pomisli, da je njegova lastna zadovoljnost doma v njegovem lastnem srcu, neodvisno od tega, če smo duhovniki dobri aii ne.. . Zato naj s,, vsak zase trudi za 1o, da. bo dober božji otrok v spolujevanju volje božje, pa bo njegovo življenje zadovoljno in mirno... To nedeljo 20. (jee je -v. maša na Paternal« za la.ijio Marijo Cetin. Večeniire na Saavedri. Na rožič pa bo ppjnočnica na Patern.-.hi (Av. del Campo Ki,>3.) ob JO h maša na Avellanedi Večernice na 1'aternalu. Na dan pred Božičem je post do večerje in sicer se ne sme jesti meso. Za večerjo pa že lahko. Priliko za spoved imate vsak dan od 8 do 0 ure pri sv. Antonu (Park Patricios) in na sv. večer popoldne in zvečer do 11 ure, v nedelje in praznike dop. do Ü ure, v sobotah zvečer. Na Paternalu po polnočnici. Hladnki Janez. V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3-—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RAD AL J F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD ¡SKRE O ŽENSKI MODI Ameriške ženske so sklenile, da ne bodo več poslušale iz Pariza povelj, kúko se imajo oblačiti. Krila bodo dolga in U'sno se oprijemajoča, posebno v višjih plasteh. Pas mora biti štiri inče višje nego je bil lani. Moda rine pas od leta do leta višje, tako da bo slednjič pod pazduho. Nato se bo stvar polagoma obrnila nazaj, in bomo kmalu tam kot smo bili pred leti, ko ženske pasu sploh imele niso. Vrhna obleka je le za parado. Letos prevladujejo vse barve od bele do kodlalajsaste in do žametno črno. "Glede spodnje obleke niso posebno izbirčne. Svilena mora biti in ne sme tehtati več kot par unč. i| To je potemtakem malenkost, katero bom preskočit in obrnil razpravo v drugo smer. Kako bo z rokavi, .si ni moda še popolnoma na jasnem. Šo obleke z dolgimi rokavi, s kratkimi rokavi in brez rokavov. Letos zapoveduje moda. da mora ženska nositi modere. Modere je p i le za kamuflažo, oziroma običajno skrije še tisto, kur bi lahko prišlo v poštev. Gornje obleke so globoko izrezane na prsih in na hrbtih. Za vse tisto, kar je moda spodaj podaljšala, je dosti profitirala na prsih in na hrbtu. Za vrat ne predpisuje moda razen žajfe ničesar. Kite še niso popolnoma moderne, pa bodo po dveh ali treh letih. Zdaj si puste ženske rasti lase. Zrasli so jim do tilnika, kjer so se jim pričeli vihati navzgor. To je danes moderno. In tako danes ženski spol marsikdaj ne ve, če je mándele ali babea. Obrazu posvečajo veliko pozornost. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO NUDI SVOJIM ČLANOM: ' &i«s*¡gftHttattD Citanje knjig- najboljših domačih in tujih pisateljev, čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na priditve in prosto na domačo zabavo. Brezplačno krogljišče. Kulturni cilj: širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd. V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti. Društveni prostori: GRAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES Mažejo ga s cold creamom, vanishing crea-mom, raznovrstnimi pudri, rdečili in drugi»" barvili. Obrvi so pulijo, trepalnice si pa vcepljajo. Nekatere se poslužujejo na obrazu tudi shaving cream a, toda te skrivnosti ne izdajo niti svojim najboljšim prijateljicam. Važen del ženske obleke so nogavice. Glede nogavic je rojakom zadeva znana. Pred par leti, ko je določala moda kratka krila, smo se jih dodobra nagledati. Nohti morajo biti rdeče-pobarvani. Ne samo na rokah, pač pa tudi na nogah. Čemu jim služijo pobarvani nohti na nog»*1» pri najboljši volji ne vem. Čevlji morajo biti iz kačje kože. Ženski čevelj od pete do prstov ni dolg nit1 eno ped. če ga postaviš poleg ženske noge, je pa za l1"' lovico stopala premajhen. Navzlic temu ga pa ženska obuje in več a'1 manj komodno hodi v njem. To je po moj''1 mnenju čudo vseh čudes. Toda čevlji i'/, kačje kože! Ženska ima prirojen strah pred kačo. Ne samo pred kačo, celo martinčka in gl>s',! se boji. To ji je Še iz paradiža ostalo, če hi bila ž1'"' ska v paradižu pametna, bi še danes,imeli vS ljudje paradiž. Tako so ga pa od žrle; če sebi ne, so ga z<' vsaj nam moškim. Najnovejša škotska Mlad Škot in mlada škotka sta, se vzela. ^ poročno potovanje sta jo mahnila v London Ko sta tako pohajkovala po prestolniških lieah. sta prišla tudi do neke slaščičarne. se je mož nečesa spomnit: stopil je v trgov'110 kupil kos čokolade in jo pokazal svoji ženi. T'1" ta. se je nasmehnila; veselila jo je tolikšna 1'°' zoruost. Tedaj je Škot odlomil košček čokolade, i-"1 dal svoji ženi, vse drugo je pa spet zavil 1,1 skrbno spravil v žep češ: "Tole, ljuba moja. bova pa prihranila za 1i:1' j i ne otroke!" Predolg rok. Peter: "Vi ste mi s svojim posojilom nap1''1' viti tako veliko uslugo, da bom ostal vedno vfl dolžnik." Janez: "Prosil bi vas vseeno, da bi skrajs"1' ta rok." Reklamna cena • JI E. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnic0 $ 225.— Avda. SAN MARTIN 2780 - U. T. 59 050* (Na pol kvadre) Buenos Aires SAMO $ 19.- stane elegantna obleka iz najboljšega ang ga sukna, Casimir. KROJAČNICA RECORD Corrientes 2084. — U. T. 47 - 4927 leske* VOLILNA BILANCA Prosim, .jaz sem p ;t j : • lojalen državljan. Imam državljansko izkaznico, sem bil ponosen na svoje sinove, Vsi sodno potrdilo, da me ni-,majo zapisanega tam, kamor človek ne pride rad. Poleg vsega tega sem pripravil krvni davek. Z ženino pomočjo imam vrsto, sinov. Sicer so še nedoletni, toda apetit, ki ga po devetkrat na dan dokazujejo, vzbuja verjetne nade, da bodo nekoč lahko ponos armade. Tudi sicer in po borbenosti so odlični. Samo recite kateremu ,nevšečno besedo, pa boste takoj imeli opravka z zobotehnikom — in če imate kredit ali denar, tudi v kratkem času lepe umetne zobe. Potem politično! Moj Bog. moja politika je .vedno ravna. Še iz geometrije se spominjam, kaj je daljica. In po tem pravilu uravnavam svoje mišljenje. Nikoli se ne odmaknem od linije. Kaj meni mar, če se menjajo režimi. Jaz sem kakor skala in se nikoli ne spremenim. Vedno in dosledno sem z režimom. Mir! , Tak sem že dobrih nekaj let. Tudi žena mi je enakovredna in po Župančičevo "čuti za menoj". Za narod in državo je že nabrala toliko prostovoljnih prispevkov, da za nas ni ostalo jniŠ. Niti tega nimamo več, kar je nekoč bilo naše. Za vsa društva dela. Položaj se menja, namreč položaj društev, vnema moje žene pa FAVSTA ROMAN (5) 'r-'. m iL-judsko morje je zalirumelo nalik vodi, kadar podira jezove. Crillon je otlletel prav do svojih čet. švicarski polkovnik je bil prvi, ki je surovo položil roko na ramo vojávode Angoulémskega. . . Pri tisti priči se je zrušil mrtev: Pardalllan, ki je po bliskovo izdrl rapir, mu je razbil glavo z ročni-kom. . . "IGuise J" je kriknil Karel, "Pomni, dp, si sprc-jel moj poziv!" "živa ju hočem ¡ živa!" je tulil Guise. . . Vse je vpilo, grozilo, mahalo s pestmi, namerja-lo helebarde, vihtilo bodala in meče. Edina, ki je mirno zrla na to sliko živega pekla, je bila Favsta na svojem oknu. . . Se tisti mah, ko je pobil švicarskega polkovnika, je Pardaillan z levico objel Karla okoli pasu in. planil z njim proti gardi, ki je bleda in prepadena drevenela na mestu. Z rapirjem, ki ga je držal za rezilo kakor bojni kij, je odbijal sunke in udarce; tako si je utrl vzlic navalu Guisijevih plemičev pot do Crillona. "Predajte se, Crillon!" je viknil Mainville, eden najbolj vnetih pristašev "sinil (Davidovega". "Predaj mi ta dva", je zarjul vojvoda Gu'ski. "Predaj mi oba, pa ti dam oditi z vsemi tvojimi vojniki, kamorkoli vam drago I" Tedajci se je Pardaillan vzpel na prste in dvignil svoj rapir visoko proti nebu. Raztrgan in krvav, t.oda žareč od smelosti in divjega posmeha se je za trenutek pokazal nasprotnikom v luči solnca ki ga je venčalo s svetlo glorijo. Nato pa, baš tisto se' kundo, ko se je garda zamajala od naskoka in ko je sam Crillon izgubil upanje v častno rešitev, Guise pa je pravkar odprl usta, da bi zavrisnil od zmagoslavja, se je preko vsega trga grmé razlegel vitezov glas: "Trobentači! Zatrobite kraljevsko koračnico!" In garda, mahoma užgana po bl'sku njegovega junaštva, je zaorila za njim: "živel kralji...'' Ob bodrih zvokih kraljevske koračnice so se na-lik klinu zarili med drhal. Vsem na. čelu, med Karlom, katerega je vlekel s seboj, in med Cri-llonom, ki se ni mogel osvestiti od strmenja, je pst.ne nespremenljiva. Tudi ona se je učila geometrije in ve, kaj je daljica. Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Še sam sem verjel v to laž in sem bil ponosen na vso je sinove. Vsi so že prebrodili prvo gimnazijsko učenost, zato sem bil prepričan, da vedo, kaj je daljica. Glede drugačnih sposobnosti vem, da so skoraj na višku. Srednji bi v Španiji imel bodoč-iost. Preden se zavesta, ima že starejši bunko na čelu in leži mlajši na tleh. — lvaj si pa naredil z njima, Martin 1 Srednji se zadovoljno smehlja. Fiziko je razlagal bratoma. Tonetu starejšemu, je tako po domače dopovedal in obrazložil zakon o ohranitvi energije, Jerneju, mlajšemu, pa zakon o težnosti. Kaj naj rečem 1 Metoda je vendar tako učinkovita, da ji ne kaže ugovarjati. Poleg tega so važni še drugi oziri. Petnajstletni Martin pozna po imenu in številu članov vse športne klube v .Jugoslaviji in lepo vrsto pomembnejših po tujini. Tone je Specialist za ljubezenske dogodivščine filmskih igralk. Jernej, najmlajši, kaže po odločno detektivske talente. Zlasti mladi profesorji ne morejo imeti skrivnosti pred njim. Nihče izmed njih ne izreče nežne besede, da bi je Jernej ne izvedel. Točno pove tudi čas, kraj in obožvanko, ki ji je bil namenjen srenil izliv zaljubljenega vzgojitelja. Poleg naštetih prednosti ima moja sinovska trojica visoko razvit čut za družbanost. Včasih na že na stopnicah pove, ko pridem domov, da v stanovanju trenutno ni prostora in naj grem morda malo v kavarno citat časnike. Sinovi da so povabili svoje tovariše iu prijatelje iin z njimi skupaj študirajo. Tako važnim interesom mladega pokolenja se človek uklone brez ugovora. Študij mojih sinov je vsekakor temeljit. Še v veži slišim krik in krepko dokazovanje, ki se javlja v obliki peklenskega ropota. Žena in jaz imava za vse to dovolj razumevanja. Le Franca, ki pri nas pomaga vleči gospodinjski voz in pozna gimnazijo samo z razglednic, pravi, da so moji sinovi divjaki. No, ¡pa ji niti ne zamerim, ker pač vem, da ni izobražena. , Ondan je ta vzorni red vznemiri vihar, ki ga prej nismo poznali v družini. Med kosilom se je oglasil starejši. Z grozo sem spoznal, da ima ,Tone polno glavo politike. i Kar streslo me je, ko je brez posebne sramežljivosti pravil, kako mu je profesor francoščine pritišnil ovelc in je tega kriva Blumova vlada. Levičarji. Tudi profesor je levičar in ine mara Tineta, ker je iz meščanske družine in tako dalje. Mlajša sta srkala kakor verna duša evan-^geljske resnice. Kar čez noč je v naše življenje padla nova prvina, ki je bila posel usodno od- stopal vitez de Pardaillan z dvignjenim mečem v loki, podoben starodavnim junakom Homerjevih epopej. . . Arkebuze so .pokale, tolje meščanov so se s uele-bardami zaganjale v Criilonovo četo; toda kraljevska koračnica se je zmagovito vzpenjala nad njihovo besneje in Pardaillanov klic je rezko zvenel na vse strani: "Naprej! Naprej |... " "Kje so moji vojniki I Moji ligarji!" je stokal Guise, omahujoč od besnega gneva... Bojna moč Lige je bila razkropljena po vseh kon-cih Pariza; ni je bilo od nikoder in Crillonova vojska je skoro da neovirano ostavljala pozorišče! Meščanske trume so se razmikale pred to železn^ kačo, pred temi ranjenci, ki so z naperjenimi hele-bardami težko in umerjeno korakali svojo pot... Pardaillan je bil spravil meč v nožnico. S trdim korakom je stopal na čelu in klical: "Prostor za kralja; Prostor za kralja!..." V njegovem glasu je bilo nekaj tako porogljivega, da nihče ni vedel katerega kralja misli vitez in ali mu res baš zaradi kralja tako plamenijo oči! Samo nekaj minut je trajalo, pa je imela Crillonova četa Grévski trg za seboj in je krenila po nabrežju naravnost proti Novim vratom, med tem ko je za njo, na desni in na levi čedalje glasneje hrumel ves razjarjeni Pariz. . . Tisti trenutek je v teku prispelo od Bastilje tisoč ligarjev pod poveljstvom Bussija-.Leclerca, oboroženih z nabiti arkebuzami, pripravljenimi za strel. "Vendar žel" je z divjo radostjo zavpil vojvoda Guiški. A baš ko je hotel planiti k Bussiju, mu je nekdo položil roko na komolec. Srdito se je ozrl in je zagledal plemiča v črni barunasti obleki, ki se je zdel čudno mrk in miren sredi tega besnenja razjarjenih množic. "Kaj hočeš?" je zarohnel. "Poišči me jutri!" "žal, visokost'', je dejal plemič, moleč mu zapečateno pismo. "Jutri bi bilo prepozno. Citajte to pismo takoj zakaj pošilja vam ga princesa Favsta I" Vojvoda je vztrepetal. S spoštovanjem in kakor s skrivnostno grozo je pograbil list, odtrgal pečat in prečital pisanje. . . Omahnil je. Obraz mu je po-sivel. Hripav vzdih mu je planil iz grla in kakor nevede si je z roko obrisal znoj, ki mu je mahoma orosil čelo. Vsebina pisma je bila tale: "Grof de Loignes ni pobegnil s Herodom Iz Pariza. Vojvodinja Guišlca o kateri, mislite, da je na poti v Loréno, 'in ki ste jo pred dvema dnevoma sami spremili do Lagnyja, se je pravkar vrnila v Pariz. Nekdo vas pričakuje v vašem dvorcu, da vam pojasni ta dvojni dogodek." "Kaj ukazujete, Visokost?" je kliknil Bussi-Le-clerc, ko je obstal pred Guisem. Vojvoda pa je krvavo pogledal okoli sebe in jek-nil z zamolklim glasom: "V dvorec, gospoda! Sledite m1 v Guiški dvorec I" In je odjahal s svojim osuplim spremstvom, kakor da ne misli več ne na Bussija-Lecrerca in njegove vojnike, ne na Crillona, ne na Pardaillana in vojvodo Angoulemské.ga, ne na Belgodera, kateremu je hotel sporočiti svojo voljo. . . da, niti ne na Violetto i. . . Skozi množico rjovečih ligarjev, ki se brez poveljnikov in brez orožja niso upali napasti, je dospel Pardaillan s Crillonom in njegovo četo do Novih vrat — baš tedaj, ko so obveščene stotnije z vseh «trani prihitele na Grévski trg... Garda je odko rakala skozi vrata; ko je bil poslednji vojnik onkraj mostu na škripce, je vsa nepregledna truma meflčanov zatulila od onemoglega gneva. Crillon pa se je tisti mah obrnil k Pardaillanu in mu je vrgel roke okoli vratu. "Imenovali so me Hrabrega," je dejal: "poslej bo ta priimek vaš!'' "Podvizajte se, gospod", je rekel vitez. "Občudovala se bova lahko pri drugi priliki, ko ne bo tako vroče kakor nocoj..." "Pojdite z menoj, gospodi" je vzkliknil Crillon, zadivljeno zroč svojemu rešitelju v bistri, umni obraz. "Kralj vas napravi za polkovnika!" "Eh, gospod", je mirno odvrnil Pardaillan, "čemu bi se ponujal drugemu za polkovnika, ko sem sam maršal?" Crillon je stresel grivaste lase. v "Ne vem, kam merite", je dejal; "vem pa, da vam ni kmalu enakega pod solncem. Bog in bogme, da ima kralj deset mož vašega kova, že jutri bi spet sedel na prestolu!. • • Nu, z Bogom, dajte mi roko." "Evo je!" "Kdo ste? Kako vam je ime?" "Vitez de Pardaillan! Z Bogom, gospod de Cri- iločilna. Tone je izgubil smisel za filmsko ljubezenske dogodovščine, Martini je pozabil na .športne klube in pred Jernejem so imeli mladi ¡profesorji mir. Iz gimnazije so romali opomin in ukori, svarila in pritožbe in vsega hudega na pretek. Medtem ko sem bil jaz besen in obupan, je žena z inučeniškini mirom razlagala, da je treba pač sprejemati in razumevati vse, kakor je. (Kje je le neki iztaknila Kanta in njegovo nesrečno "Das Ding an sichf) Življenje je bilo iz dneva v dan bolj neznosno. Mulci so se pretepali in ravsali in rjuli. Vsi prijatelji, sošolci in tovariši s o jim krepko pomagal, "Holder se niso končno odločili za ¡volitve: / Volilno vlado je sestavil Martin in določil javne in svobodne volitve. Materi je zaupal zunanje ministrstvo, mene pa mulec ni hotel niti ^prejeti v svojo vlado. Jernej je bil v strogi opoziciji, in mi je tudi ponudili važno ministrstvo, ki si ga pa nisem upal sprejeti. Obhajale so me zle slutnje, da je prebišek in premalo skušen. Seveda sem moral preslišati marsikako pikro, češ, da nimam ¡•nobene hrbtenice in da sploh nisem zmožen pametne orientacije. Tone je okleval. Bil je za taktiko čakanja, vendar je tudi 011 sestavil Svo¿o kompromi- llón. Recite kralju, naj ne pozabi moliti zame pri svoji poslednji procesiji I" Vrli Crillon, ne vedo?, ali je govoril vitez zares ali za Salo, se je obrnil k svojim vojnikom ter ukazal: "Naprej!" Odhaja,je se je še enkrat ozrl in z mečem pozdravil tega moža ki ga je vsaka njegova beseda navdajala s strmenjein. Pardaillan pa je segel vojvodi Angoulémskemu pod pazduho, kakor da se ni zgodilo nič posebnega. "Vrniva se v mesto skozi Montmartrska vrata", je dejal, "in stopiva se okrepčat k "Vedeževalki''. k dobri gospe Hugeti Grégoirjevi, moji stari znanki 1 "Vedeževalkino" vino, Svetlost, je zame najboljñe na »vetu: moj oče ga je rad pil. . . In Hugeta me je imela rada. . . Misel nanjo mi vSelej obudi spomin na tiste srečne, minule čase, ko sem tudi jaz še ljubil in koprnel! ..." IV. Krvnik. Pariz se niti do večera tistega dne se ni čisto umiril. Gruče meščanov v oklepih in čeladah, & sulicami, helebardami in arkebuzami v rokah so se raz-govarjale na križiščih; po vseh ulicah je odmeval težki korak patrulj; zdaj pa zdaj je prihajal mimo kak velikaš s svojim spremstvom. Meščani, vojniki 111 gospoda, vsi so imeli na prsih beli križ, znamenje Lige, ali pa so nosili okoli vratu rožni venec; zakaj ves Pariz je bil v pravkar ustanovljeni "Bratovščini Rožnega venca" in gorje tistemu, ki bi se ji bil lzkušal odtegniti. O mraku so mimogredoči videli pri Belgoderovi telegi četvorico ljudi, ki so potegnili z voza zabito krsto in so jo dvignili na ramena. V krsti je ležala Simona, na veke skrita človeškim očem. . . Skriv-nost Violettinega rojstva, ki jo je hotela razodeti v svoji smrtni muki, je z njo vred odhajala tja, kjer so vse človeške skrivnosti brez pomena! . . . "Pojdi z njo!" je rekel cigan devojki. Violetta ga je osuplo pogedala. Njene oči so bile kalne od obupa te strašne minute. "Tak pojd!" je ponovil Blelgoder z zloveščim nasmehom. "Menda ne misliš pustiti svoje matere sa me na poslednjo pot? . . . Pojdi, dovolim ti, da jo spremiš..." Dekle toliko da ni kriknila od hvaležnosti. Pr-vič, odkar ga Je poznala, je imela za cigana prijazen pogled. . . Ko je odhitela za pogrebci, jo je Belgoder nekaj časa spremljal z očmi. Nato se je obrnil k or-Jakoma, ki sta sedela na stopnicah: ,sno listo, ki ji pa menda niti sam ni pripisoval posebne važnosti. Usodnega dne sem imel v uradu toliko dela, (tla sem čisto pozabil na izredno družinsko sla-vnost. Ostal sem še dolgo po uradnih urah v pisarni in delal. Ko pridem domov, me presune nenavaden mir. Žena mi objokana odpre. —Kaj pa je? , —Ta nesrečna politika! Dva servisa so mi jrazbili, Tone ima izpahnjeno desnico, Jernej pa razparano novo obleko. Iz kuhinje se je muzal Martin: ( — Si videl, oče, kako sem opravil z reakcijo?! Politika železna roke, to je moja de-viza! Še zmenil se ni za moj karajoči pogled. Ni pomoči, je živahno razlagal, ko sem pogledal ,na žalostne volilne barikade v jedilnici. Kdor hoče zmagati, se ne sme kisati s sporazumi. 'To je samo za slabiče. Tone je hotel paktirati z menoj, pa sem mu prislonil tako, da mu je ¿íoj vzelo besedo. I11 vsi njegovi so oddali glas p a mojo listo. 1 Jernej se je kujal za visoko omaro in nekaj jecljal o atenski demokraciji. Dečko je še ves ¡poln pravljic iz grške zgodovine. Martin se je poredno zasmejal. Naj le ima "Spravita telego v krčmo. Lahko da me nocoj ne ho domov... In Violetta", je dejal z zamolklim glasom, "Violetta se ne vrne nikoli več! ..." Oddaljil se je z dolgimi koraki, stiskaje se k zidovom hiš in sledeč Violetti od daleč, kakor divja zver sledi svoji žrtvi. . . Tisti mah, ko Je Violetta krenila za krsto, je stopil izpod bližnjega pristreška mož v črnem plašču s široko oglavnico, ki mu je zakrivala malone ves obraz. Sklonil se je naprej in turobno zrl za mladenko, dokler ni izginila. "Daritveno jagnje je na poti", je zamrmral. "Treba je le še poklicati žrtvovalca... O, strašni posel 1. . . Nesrečno dete, ki te pričakuje Favsta, vladarica brez srca! ..." Med katedralo in Dvorcem je stala sredi Calan-drske ulice nizka, garjava hiša ki se je zdela že na-zunaj nekam izobčena sredi svojih sosed. Vsak je napravil mimo te hiše velik ovinek. Ako jo je pogledal moški, je zaklel; ako je bila ženska, se je prekrižala in prebledela. . . V hiši je bila mrzla soba z mrkim pohištvom in golimi stenami, ki jih ni krasilo nič razen velikega križa in črnega lesa. Tu je sedel v širokem naslanjaču mož orjaške rasti, s komolcem oprtim ob pogrnjeno mTzo in s čelom naslonjenim v široko dlan. Stara služkinja je tiho smukala mimo njega sem ter tja. "Ali mar ne boste jedli, mojster Claude?" je vprašala naposled in obstala pred njim. Velikan je trudno skomignil z rameni. "še vedno ti strašni spomini na vaš nekdanji posel, jelite da?" je povzela čez nekaj časa. "Ne", je rekel Claude z ubitim glasom in zmajal z glavo. "Oh ¡.Tedaj mislite na otroka?..." "Brez prestanka!'' Je vzdihnil Claude, kakor da govori sam s seboj. "Minute, ko me ne strašijo prikazni mojih žrtev, so zame najbolj strašne, zakaj takrat mi vstaja ona pred očmi. . . Osem let, gospa Gilberta j Osem let je že, kar je izginila, kakor izginejo lepe sanje. . . O, dete moje! Kje si in kaj se godi s teboj, sladka vijolica, ki si mi dehtela nekaj let tega mojega prokletega življenja? Kje so tvoje mile višnjeve oči kje oni smehljaj tvojih ust? Nič več te ni, da bi mi zaklicala blaženo besedo: "Oče t" In ker ni tebe, je okoli mene in v moji duši vse sama črna tema..." /demokracijo, kumor ugaja. Sploh pa: Čemu se Jernej kisa in kuja? Ali ga je kdo silil, kaj naj ,stori? Če so ga njegovi zapustili, ni to Martinova stvar ampak politična taktika množice in privlačnost voditelja. Če Jernej ni znal voditi. ,se ne bi bil smel mešati v politiko. )Tone je tiho prisegal, da padamo nazaj v barbarstvo, Jernej je stiskal drobne pesti, Martin pa je zagotavljal, da na sejah odslej ne bo trpel nobenega ugovora, ker hoče za vsako ceno uveljaviti avtoriteto. Žena se je vdano smehljala: . — Kdo bi si bil mislil, da so najini otroci že tako razviti! Večerjati seveda ni bilo mogoče doma. Stanovanje je bilo kakor razvaline alcazarske trdnjave. Zato je žena previdno namignila, da bi morda jedli v restavraciji. Opomnil sem, da se številka v mesecu bliža usodni tridesetici, Martin pa se je namrdnil: 1 — Kaj nimaš nikjer kredita? To je dobro, ■da te nisem sprejel v vlado! , In se je odločil, da sani preskrbi narezek in kruha iz delikatese. Posedli smo torej po razvalinah in povžili skromni prigrizek. Tone in Jernej sta odklonila "tiranovo milost" in sta se odločila za post. Milost iz takih rok da je sramotna in naj ve Bolesten vzdih mu je napel široke prsi. "Gotovo je bila ta sreča prevelika zame", je nadaljeval po težkem premolku. "Nisem je bil vreden, preveč gorja sem prizadejal ljudem. . . In vendar. . . pomnite li, gospa Gilberta?... in vendar sem bil dovolj ponižen in skromen! Samo po dvakrat na teden sem hodil k otroku... oh, ta dva dneva sta bila zame največja praznika. . . S kakšno radostjo sem vselej slekel svoje prekleto odelo t S, kakšno radostjo sem že rano zjutraj oblekel meščansko nošo, v kateri me je poznala!..." "Nikarite, mojster Claude t Ne vdajajte se spominom, ki vam trgajo srce. . ." "Kako se mi Je od sreče vrtilo v glavi, kadar sem hitel v Meudon!" je nadaljeval Claude, kakor da je ne sliši. "Z drhtečim srcem sem stopil na vrt. Dobra Simona mi je prišla naproti... In šele dete! Priteklo Je k meni z razprostrtimi ročicami: vzdignil sem jo k sebi, da me je lahko stiskala za vrat, lazila mi na ramena in me vlekla za lase. . . "Mama Simona'', je klicala, "poglej mojega očka!"..." Mojste Claude si je pokril obraz z rokami. Plakal je... "Čemu se mučite, ko nič ne pomaga?" je rekla gospa Gilberta. "Ne trgajte si srca!" "Srca! Moje srce je šlo z njo, tisti nesrečni dan, ki ga bom preklinjal do smrti!.. . Petek je bil, krasno vreme, v Meudonskem lesu je vse disa'o od svežosti. . . Pridem tja... kličem, trkam... nihče se ne oglasi. . . Nu, mislim sam pri sebi, gotovo sta šli na Sekvano? In vendar, ni mi dalo miru... Stopim na vrt: o Simoni ne duha ne sluha, o dekletcu še manj! Stopim v hišo... in vidim. . /se je narobe, vse razmetano in prevrnjeno, kakor da je bila obupna borba. . . kričal bi, a glas ml ne gre iz grla. . . Kakor blazen planem ven ter vpijem na vse strani, vpijem in kličem. . . zaman! Vse tiho. . • Tečem k Sekvani: nikjer nikogar 1... O, strašni dan!... Naposled se zgrudim kakor mrtev. Ko se osvestim, vidim tujo žensko, ki mi streže. . .' Ne ona ne drugi mi ne morejo povedati, kje bi bil otrok. Vse, kar vedo, je to, da se je prejšnji dan klatila po kraju ciganska tolpa. . . Čudim se, da nisem umrl od žalostif' "Saj ni dosti manjkalo, mojster Claude", je rekla gospa Gilberta. "In koste se vrnili čez teden dni, tresoči se od mrzlice, sem bogme mislila. . ." (Nadaljevanje) MihOGE íáJM ÁbtSiNSKE VUJLHL Uenerai íiauogiio m maršal de Bono st;i iz-uaia vsan svojo laijigo u Átjesinski vojni. ,v na->ioüa¿t'iu prinašamo izvlecelt iz De Bonove knjigo ki je sicoro bolj zanimiva kot od Badoglio. iViussoimi sam je napisal uvod o njegovi knjigi: "Namen te knjige je, da začudi čitatelje, bodisi Italijane aii inozeiiice". Mussolini ima prav. De Botiova knjiga ne bo samo začudila čitatelje, temveč bo tudi prikazala kako so se zahrbtno pripravljali italijani že dolgo let za izvedbo svojega načrta za pod-jarmljenje Abesinije. Treba je malo poseči v zgodovino abesinske vojne: V decembru leta 1934 je ena angleško-abe-sinska komisija pod vodstvom častnika Chiffor-da izvrševala neka merjenja v Abesiniji, ne daleč od meje italijanske Somalije. V vasi Ual-Uala je našla omenjena komisija oddelek italijanske vojske. Začudenje je bilo veliko, ker se je nahajala italijanska meja kakih 50 km. proč. Prišlo je takoj do sporeka in do bitke ki je na obeh straneh bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Mussolini je tedaj zahteval od abesinskega cesarja 800.000 lir odškodnine iii javno izka- .ves kulturni svet, da jo odklanjata. Po slabo prespani noči sem odmotovilil v piA samo. Šef me je s pogledom ošvrknil, češ, da' sem srečen, ko si lahko še tako pozno v mese-* cu privoščim — krok. Molčal sem in pogoltnil nezasluženi očitek. Ko pa pridem opoldne d o A mov, me je že čakala na mizi1 volilna bilanca: .Gospodar mi je pismeno, odloč-no in neprekli-^ eno odpovedal stanovanje. , Hotel sem vzrojiti: . — Nikar se ne razburjaj zaradi take malenkosti, me je pomirila žena. Nekaj mora človek vendar žrtvovati za svoje otroke! "Jutro". zanje časti natija-usKi zastavi» .angiezi so iia-nugniii ueguati ki je zahtevo ouoii, iter napatla iii.su zaiii-vuu aoesinci. Negus je ustrajai na lciii, ud, so ítalijánsite čete prišle ua abesinsko ozemlje. xViussoiíni je komaj dočakal negušo-vo bukloniiev in je takoj pričel pošiljati svojo vojsko v Aíl'iko. Negus pa je vso zadevo v poravnavo izročil Društvu narodov| Društvo narodov je res pričelo razpravljati o dogodku pri liai-Uala;, da se določi krivca. Mussolini pa se ui prav nič oziral na Društvo narodov. Neguš je izzvul in prišla je ura osvete za poraz pri Adui. Začela je vojna. Boj se vodi v Abesiniji in v Ženevi, vodja italijanske delegacije pri Društvu narodov baron Aloisi je dokazoval na vse načine, da je bila Italija izzvana in napadena. Imel je nič pranj kot 23 dokazov za to. Glasovita debata pri Društvu narodov pa je končno prišla do zaključka, da Aloisi nima prav in da je Italija napadala, italijanska delegacija je tedaj zapustila Društvo narodov, ki pa se je kmalu spet vrnila. Ona je neprestano dokazovala, da je bila Italija izzvana. Italijanska vojska da je morala prekoračiti mejo samo za to ker je neguš odredil mobilizacijo svoje vojske. Tako so italijani kmalu zasedli Adua in potem vso Abesinijo. Neguš je premagan odpotoval v Ženevi), da brani osebno pravico svojega naroda. Fašistični časnikarji so tedaj vprizorili bu rne demostracije ker je prišel v Ženevo ko je vendar izzval vojno z Italijo. Malo po malem se je Društvo narodov vneslo vsled sankciji in vsega "zla" ki ga je prizadejala Italiji. Tajnik ženevske organizacije Avenol odpotuje v Rim, d a pomiri Mussolini ja, a kmalu za tem skušajo francoski in angleški predstavniki pri Društvu narodov onemogočiti negušu, da še na dalje zastopa svojo zemljo pri ženevski organizaciji. Izgleda, da se je svet pričel sprijaz-navati z mislijo, da je Abesinija izzvala vojno z Italijo. Nesrečni neguš je postal krivec. In sedaj, pri vsem tem. pride ona senzacija De Bona: "V letu 1933 kadar smo se prvikrat stvarno razgovarjali o operaciji v slučaju kakega konflikta v Abesiniji, sem zaprosil duceja za cast, da jaz vodim vojsko. Že tedaj je bilo duceju jasno, da se mora to vprašanje rešiti najdalje do leta 1936. On sam mi je tako dejal" Hitro za tem odkriva De Bono drugo tajno. Z vojno se je pričelo z odobravanjem tedanjega zunanjega francoskega ministra Lavala: "Razgovori z Lavalom nam dajejo upanje, da od te str.,ni ne bo nobene zapreke." Tako piše De Bono! Takoj se je pričelo z gradnjo strategičnih cest, s širjenjem pristanišč in prevažanjem vojnega materjala v Afriko. Posebno je bilo paziti, piše De Bono, da ne bo nikomur nič sumljivega, da se vse pripravi kolikor mogoče tajno. Mussolini in De Bono sta napravila skupni načrt kako se bo s podkupovanjem abesinskih poglavarjev zanetilo nemir v Abesiniji. "Razpad abesinskega cesarstva, ne bo težko delo, sem obvestil duceja... Mnogi rasi so nezadovoljni... S podrezanjem posameznih poglavarjev bomo dosegli pobuno proti negušu, vsled česa bo zgledala naša intervencija potrebna. . . Rekel sem mu, da bo tu potrebno •mnogo denarja. Mussolini mi je na to odgovoril, da velikih svot denarja ne bo manjkalo." Natančno pripoveduje Maršal De Bono, kako so se takoj lotili tega dela, da podtaknjejo častihlepnost rasov in da. se k temu pripomore z denarjem, mnogim denarjem, pa bo razdor v državi. Njegovo prizadevanje je rodilo uspel' "Uspelo mi je tako, se hvali De Bono, pod kupiti kakih 200.000 ljudi v vrstah nem" Ija." Knjiga ne govori o vseh tajnostih uspeha italijanske vojske in tudi ne, zakaj je bil odstav ljen De Bono in je prevzel njegovo mesto Ba-doglio. O tem se v knjigi direktno ne piše, vendar De Bono indirektno pove, kako so maršal B.doglio. minister kolonije Lessona in tajnik ministrske stranke Starace ter ministrstvo kor-poracije in lealstva otežavali njegovo akcijo. Naj citiramo nekatere stvari: S zadržanjem delavcev, ki mu jih je stranka in ministrstvo korporacije poslalo v Afriko, De Bono ni bil zadovoljen. O tem piše takole: "Tajnik stranke se mi je pritožil radi mnogih tožb delavcev vsled slabega postopanja z njim. Obiskal sem delavce ter se uveril, da so bile te delavske pritožbe neopravičene. Bil sem besen vsled tga..." Dne 29 oktobra je poslal De Bono Mussolini ju sledečo brzojavko: "Navsezadnje smo prišli do kraja naših nezadostnih sredstev. Zasesti v naprej vzbočeno linijo kot je ona izmed Asmare in Makaleja, neprestano ogrožena od njenega desnega boka, v eni zemlji, v kateri osem mesecev obleganja nimamo nič, absolutno nič, to je zadeva ki čaka kosa onih, ki še imajo glavo na vratu. Smatram za dolžnost, da vam to javim in da vas opozorim na nedostatke in pomanjkanje sredstev, brez kako vam to predlaga Lessona ali pa sam Badoglio." De Bono vodi vojno v Afriki, ali šef generalnega štaba in minister kolonije imajo svojo politiko. Pošljejo De Bonu ka.r se jim zdi potrebno. Mussolini je izračunal, da De Bono več kriči, kot je potrebno pomoči. V brzojavu 18 oktobra toži De Bono Musso-liniju, da mu premanjkuje bencina. "Naše zaloge bencina bodo zadostovale ko- TE DNI IZIDE PRVI SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR v Južni Ameriki za leto 1937 Obsegal bo 160 strani z vsemi potrebnimi nasveti, kako se napravi vpoklic itd., itd., ter bo vseboval tudi članke o gospodarstvu in zdravju ter druge leposlovne črtice rasnih sotrudnikov. Obenem pa bo Koledar bogato ilustriran s slikami od tu in iz domovine. Naročite ga lahko naravnost na uredništvu Slov. tednika kakor tudi pri vseh naših zastopnikih. CENA $ 1.50; po pošti 30 cent. več. Utrinki iz naše ČEHOSLOVAKI V ARGENTINI Piše Prostoslav Savinjski . Najuiarkautnejše zrcalo Stachove duševnosti je bila njegova ogromna knjižnica. Obsegala je kakih 3000—1000 del v najrazličnejših jezikih, kot sem jih navedel poprej. Beletrije skoro ni bilo v njej, pač pa dela sociološke in statistične vsebine. Poleg tega je bil Stach naročen na ne-broj revij in časopisov v raznih jezikih. Za knjige in časopisje je izdajal mesečno okrog 200 pesov. O pokojnem cesarju Franc Jožefu I so svoje-časno krožile vesti, da je bil tak starokopit-než in strahopetnež, da nikdar ni sedel v kak avtomobil. Edinole konjskim mišicam je zaupal svoje maziljene kosti. Sličen pojav konservativnosti nam je podal pokojni Stach. Nikdar v življenju ni napisal besedice na pisalni stroj, dasi smo mu soproga, nečak in jaz večkrat prigovarjali, da si ga kupi; saj je bil takrat v tako ugodnem gmotnem položaju, da bi si bil lahko kupil vsak mesec enega. L. 1913 je hrvatski sabor v Zagrebu imenoval tročlansko komisijo, da gre proučevat gospodarske in socialne razmere v Argentini. Imenovani komisiji je hrvatski sabor odglasov'al mastne tisočake za potne stroške in tako je prispela v Argentino trojica; odvetnik Dr. Janda, vseučiliški docent Dr. Stražnicki (poznejši jugoslovanski poslanik v Argentini) ter katoliški župnik Zagorac iz Koprivnice v Podravini, ki je pozneje odpadel od katol. cerkve ter ustanovil starokatoliško cerkveno občino na Hrvatskem. S Stachom so bili v par dneh neločljiva štiri-peresna deteljica, Za primer kako je bilo takrat življenje v Buenos Airesu po ceni, naj navedem, da so vsi trije delegatje stanovali v precej luksurioznem hotelu "Majestic" na Avenidi de Mayo ter plačevali za vso obskrbo po pet pesov na dan. Argentinske probleme pa so naj-živahneje reševali ob večerih v glasoviti pivnici "Anes Keller" ob šumečem pivu. kier sem se maj še za dva meseca., izvzemši bencin za letalce." Iz tega zgleda, da se je generalni štab odločil za hitrejše prodiranje in je poslalo novega geenrala, Badoglio in da je obenem v večji množini pričelo dostavljati vojake in vojni ma-terjal. Cel mesec se je Badoglio pripravljal za nadaljno prodiranje in ves ta čas so prihajali parniki preobloženi z vojaki in strelivom. Badoglio je hotel izvesti silovit in končni udar. Vse to je v knjigi precej dovršeno opisano. Za vojno idejo z Abesinijo je prišel pravzaprav l)e Bono. On je izzval invident v Ual-Uela. On je pripravi!" vse potrebno za pričetek vojne operacije. On je podkupil rase in zanesel zmedo med abesinsko ljudstvo. To je bilo glavno in največje delo. Citatelji in čitateljice! Ali se bomo kaj naučili iz tega. Slovenski tednik je sproti o vsem tem pisal, dasi se je mnogim bolj "modrim" zdelo, da pretiravamo. Morda bomo nekega dne razočarani tudi na Balkanu? Slovenski tednik je že pisal o pripravah od strani Italije. Samo če bomo brez ovinkov gledali resnici v obraz, ne bomo nikoli razočarani! nove domovine jjiatc tu-gci ciauiia luui parnim uueiezn iiju¿ ueuui. iUUi pu jjxov. oaiim r c je ueiegacija jjuu-vzeia VccccUcUsiio itunejo. iver je ono uus ¿jo zimi, so lauio&nji mnogoštevilni uaiiuaunsiu ea-aarerji ouuuvun s prostim easom ter prirejali sumne banaeie staroitrajsiu ueiegaciji. urugaee pa ni 0Uo od tega ooisiia zaliuog vidnega uspe-na oi ga bna gotovo poKopala amaiu nato sledeča svetovna vojna) razen auo upoštevamo, da je najnadarnejsi od te trojice Ur. d anda iunaiu po povratau obelodanil prekrasno knjigo o Argentini, ki je edinstvena v nrvatski literaturi, (Kako.rsne ai^venci žaiibog nimamo) in ai je se danes vredna, da služi kot nekak "vade-mecum vsakemu jugoslovanskemu izseljencu, izvzemški statistične podatke, ki se v tako mladi deželi kot je Argentina v 23 letih kajpak močno spremenijo. Pokojni Dr. Stach je imel dragoceno sprehajalno palico, ki je imela kot držaj srebrno glavo glasovitega češkega vojskovodje Žižke, ki je bil na eno oko slep. Stach bi te palice ne bil prodal za noben denar na svetu, povsodi kamor je šel, po dnvei in po noči je bila njegova zvesta spremljevalka. Često mi je zatrjeval, da ako bi prej umrl kot jaz, ostane palica meni v prijateljski spomin. Ko sem par mesecev po smrti obiskal njegovo vdovo mi je zatrjevala, da je bila palica izginila iz zapuščine. Moral sem se zadovoljiti z nekaterimi knjigami za spomin. Nekoč se je dogodilo, da smo bili omenjena hrvatska delegacija, Stach in jaz v "Anes Keller", kjer smo pozno v noč reševali gospodarske probleme pri pivu in whisky-ju. Ko smo se razstali, sem opazil, da je bil Stach močno "okajen" zato sem poklical izvoščak, da naju je potegnil na Stachovo stanovanje v Calle Anchoris 215. Nesreča je hotela, da je Stach v vozu pozabil palico z Žižkovo glavo. Tako mu je bilo hudo drugi dan, da je skoro jokal. Uvrstil je oglase v razne buenosaireške časopise, da kdor mu povrne palico, ga nagradi s 30 pesi. In res se je po treh dneh oglasil kočiiaž s palico in Stach kavalir kakoršen je bil, mu je brez oklevanja izplačal 30 pesov. Takole 1. 1915 je bil Stach imenovan podrav-'nateljem argentinskega državnega pokojninskega zavoda. To je bila službica, ki je donašala kosmatih 2000 pesov mesečno. Stach se je preselil v Calle Charcas v bližino današnje Fakultete narodnogospodarskih ved (da mu je bila na razpolago bogata knjižnica imenovane fakultete) ter si omislil gransenjorsko življenje. V prvi vrsti se je,poogledal po sposobnem tajniku, ki ga je tudi našel v osebi upokojenega češkega učitelja Pulkrábka. To vam je bil original ta Pulkrábek! Mislil si je, ako se da na Češkem s 60 leti upokojiti bo napravil v Argentini še Ameriko^ Pa je seveda ni napravil. V čeških krogih so mu nadeli naziv "rukulibka", ker je skoro vsako osebo pozdravljal z "roko poljubljam", kar se je seveda v demokratični Argentini marsikomu priskutilo. Pa ni nič pomagalo, dasi so ga nekateri opozarjali na to. Vzgojen v stari Avstriji v tistem suženjskem milje-ju, ko je bila žena vsakega feldvebla že "milostna gospa". Ali to zaslugo je imel, da je Stachu vzorno uredil njegovo knjižnico. Ko se je po vstopu Severoameričanov v svetovno vojno vedno očiteje jela izoblikovati zma- ga. zaveznikov, je začel gojiti Stach velike nade. da postane v Argentini prvi zastopnik češ-kšoslovaške republike, ki se je jela prikazovati na obzorju. Prav gotovo bi se bile te Stachove sanje tudi uresničile, da ga ni prej pokosila smrt, kajti prvi ministrski predsednik na Češkoslovaškem je bil Dr. Kramar Stachov ož.ii rojak in sošolec. Za veliko noč 1. 1918 sem prispel v Bs. Aires z več mesečnega poslovnega potovanja po Patagoniji. Moja prva pot je bila k Stachovim. Na velikonočno nedeljo smo poleteli v Tigre. Ko smo v neki vrtni restavraciji obedovali, je Stach pri juhi naročil steklenico whisky-ja. Pomešal je zvrhan kozarec tega jedkega žganja z juho. Ubogi Stach! žal mi ga je bilo. Videl sem, da se pogreza, vedno globlje v pijačo. Ta dan je bil izredno dobre volje, in ob takih prilikah tako dovtipen iln duhovit, da je njegovo govorjenje bilo .pravo žuborišČe modrosti. Eden izmed zadnjih pogovorov tega dne, se je sukal okoli neke mladenke iz znane češke rodbine, ki jo je zapeljal neki brezvestnež. Prav v slogu starorimskih modrijanov je glosiral Stach ta slučaj z besedami: "Kaj hočete, nedolžnost spada k onim izgubljenim predmetom, ki ga najditelj nikdar ne vrne". Ta dan sem ga videl zadnjič v življenju... Na poslovnem potovanju po Patagoniji. Julija meseca 1918 v Comodoro Rivadavia. Ob 10 zvečer mi prinese natakar v sobo brzojavko, ki mi jo je poslala žena. "Stach umrl. Mrtvoud. Pogreb jutri ob 16." so bile lakonične besede. Žena v svoji naivnosti ter nepoznanju argentinske geografije je pač mislila, da bom prišel na pogreb, da je Comodoro Rivadavia kake 4 ure z brzcem, ne pa 5 dni z ladjo. V "La Prensa" in "La. Nación" sem pozneje cita! prav toplo pisane nekrologe o pokojnem Stachu. Na C'hacariti so ga zagrebli prav blizu krematorija, za nagrobni spomenik se je med znanci zbiralo, prispeval sem kar je bilo v mojih močeh. Danes je kamen gotovo že porušen in truplo prekopano. "Sic transit gloria mtindi!" (Dalje prihodnjič) Ruska klinika za vse ! bolezni Za venerlčne bolezni spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim konzultorjiein, kateri bc nahaja pod Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUlliKE-a. Ženske se sprejemajo v posebnih prostorih s posebnim vhodom in posterežene po gospej Dr. Matildi Krasting, katera se je diplomirala v Rusiji, v Parizu in ltuenos Airesu. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — Žarki X, laboratorij, Električno zdravljenje. I Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali hnorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOV5NSKI. SU1PACHA 2 8 j Iz Jugoslavije DELAVSKA ZBORNICA ZA UREDITEV SPLOŠNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V DRŽAVI Na zassdanju v nedeljo Je bila sprejeta obširna resolucija. V zvezi s široko zasnovano akcijo, ki «o jo v zadnjem času podvze-le razne nameščenske in delavske skupine za ureditev splošnega pokojninskega zavarovanja v državi, ji včerajšnja skupščina Delavske zbornice na predlog predsednika Zveze društev zasebnih nameščencev Joška Zemljiča sprejela obši.-no resolucijo, ki naj jo uprava DZ dostavi vsem odločujočim instansam in ki obsega naslednje zahteve: Konferenca odposlancev vseh nameščencev v državi, ki se je vršila 13. septembra v Zagrebu, je izrazila enotno zahtevo, da se razširjenje pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence ne sme več odlašati. Nobenega zadržka ni več, da minister za socialno politiko in narodno zdravje izkoristi pooblastilo, ki mu ga daje § 80 finančnega zakona za leto 193fi|37, in da izda izvršilno navedbo, s katero se pokojninsko zavarovanje za nameščence razširja n:i vso državo. To zavarovanje naj izvajajo samostojni pokoju i i -ki zavodi s- Ljubljani, Zagrebu, J.eo-grnclu, Sarajevu in Novem Sadu in kjer obsfcjTic za to potrebni pogoji in žele to interesenti, še v drugih centrih države. Z razširitvijo ne smejo biti tnngivúiie pravice, ki so si jih zavarovanci že pridobili pri obstoječih pokojninskih fondih posameznih gospodarskih podjetij. Vsi taki fondi naj se s posebno naredbo izločijo iz imovine podjetij in naj se formirajo v samostojna pravna telesa. Njihova imovina naj se iz sredstev posameznega podjetja dvigne na o-no višino, ki je na matematični bazi potrebna v kritje vseh obstoječih obveznosti podjetja do njegovih u-službenee-v. Za primer likvidacije kakega podjetja se morajo iz njegove aktive predati pokojninskemu fondu vsi zneski, ki so potrebni, da se nameščencem pridobljene pravice zagotove. Takoj po razširitvi zakona o pokojninskem zavarovanju uslužbencev na vso državo naj-se preide k novélizaeiji tega zakona s tem. da se k pooblastilom v finančnem zakonu krog zavarovancev razširi na vse nameščence, ki spadajo pod obrtni zakon, in da se skrajša po sedanjem zakonu določena 40 letna čakalna doba, potrebna za dosego ren- te. V smislu danih pooblastil v finančnem zako nu naj se hkratu izvede zavarovanje delavcev za starost, onemoglost in smrt. Pri tej priliki na.i ?e iz tega zavarovanja izločijo vsi zasebni nameščenci, ki bi po novelizaciji sedanjega pokojninskega zakona pripadli zavarovanju pri predvidenih samostojnih pokojninskih zavodih, oziroijia nuj se njih evidenca in nabran,a pre-inijska rezerva vodi in opravlja ločeno od ostalih zavarovancev, tako da preidejo prizadeti zasebni nameščenci ob izvedbi novelizacije brez težkoč k pristojnim pokojninskim zavodom. Osnuje .na j se zakonsko obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, v katero naj v zadostni meri prispevajo država, občine in delodajalci. Dokler se v osnovah ne reformira zakon o zavarovanju delavcev, naj se takoj izvede terito- £ ri< lna razmejitev in obveznost članstva pri za-sebnodmšlveuih bolniških blagajnah in naj se za te blag.iin.e uvede najširša samouprava s posebnim nameščenskim odsekom pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Z ozirom na vladajočo brezposelnost naj se z naredbo skrajša delovni čas za vse delavce na 40 ur tedensko, za vse nameščence po pisarnah, industrijah, denarnih zavodih itd. pa na 36 ur. Banska uprava naj izda novo, že priprav-lj. no uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic in naj pri tem upošteva vse zahteve nameščencev. Zaradi lažje in izdatnejše kontrole, r?i se Zakon o zaščiti delavcev in vse socialne naredbo kraljevske vlade tudi pravilno izvajajo, naj se Inšpekcije dela kar najbolje usposobijo za, vršitev svoje naloge, predvsem pa 'naj se jim zagotove izdatnejša sredstva in naj se število njihovega nameščen sr. v a poveča. Nemudno naj se zakon o mini-¡a..lnih mezdah izvede v obliki okvirnega zakona. Z vsemi sredstvi naj se pospešujejo kolektivni dogovori odnosno pragmatike med delodajalci in strokovnimi organizacijami, pri čemer naj se zastopnikom delavstva in nameš čenstva nudi kar najizdatnejša zaščita. Kar se tiče novega, osnutka rudarskega zakona, ki Delavski zbornici še ni bil poslan v izjavo, je treba najodločneje ugovarjati vsakemu poslabšanju zakonskih določil o službenem razmerju rudarskih nameščencev. Namesto delitve socialne zaščitne zakonodaje po raznih zakonih naj se izvede koncentracija delovnega prava v enem zakonu. Pri vseli Delavskih zbornicah naj se ustanove odbori nameščenskih delegatov, ki naj imajo svoje skupno predstavništvo v nameščenskem odboru centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu. 17 mladih pred sodniki PRIBLIŽUJEJO SE BOŽIČNI PRAZNIKI IN N010 LETO Denarna nakazila "potom brzojava" preko Banke do Boston, prinese srečo in zadovoljstvo Vašim dragim za bližajoče se praznike. Odposlana s v o ta bo dostavljena v gotovini približno v ,6 dneh na domu naslovljenca brez vsakega stroška a,li odbitka. Pozneje Vam dostavimo povratno potrdilo z lastnoročnim podpisom prejemnika in z označenim dnem izplačila. [ V našem Boote dobili uradnike Jugoslovani, ki Vas bodo hitro in uljudno postregli. Uradne ura so od 9 do 18 ure; ob sobotah od 8y2 do 11 ure. Pisrne: nnlog bo" izvršen še istega dne. THE FIRST BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 av. Qral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario) Ljubljana, 3. novembra. Danes so vrata razpravne dvorane št. 79. ves dan zaprta za javnost. Pred malim kazenskim santom, ki mu predseduje s, o. s. Ivan Brelih s priseunikoma gg. Gorečanom in Kobalom, se zagovarja 1 7-članska družba mladih fantov, ki so v ljubljanskih trgovinah pri Josipu Zlati in Ivanu Pezdirju kradli raznovrstno blago in ga po svojih pomočnikih, ki z njimi vred sedijo na zatožnih klopeh, razpečavali naprej in krili z izkupičkom svoje privatni potrebe. Razprava sc POVERJENJE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA! vrši tajno zaradi mladoletnosti nekaterih obtožencev, med katerimi je celo neki komaj 18-letni učenec trgovske šole. Vsi ti mladoletniki in tudi nekateri drugi, ki z večine sploh še nikdar niso bili kaznovani, niso delali iz lastne pobude, temveč so bili pod vplivom zlasti dveh obtožencev, katerega se zaradi groženj niso mogli več otresti in kreniti na pošteno pot, ko so že enkrat skrenili z nje. Eden teh obtožencev, ki mu«ebtožnica — državni tožilec dr. Julij Fel-aelhr — očita zločinstvo in prestopek prikrivanja in izsiljevanja, je 30-letni že predkaznovani samski mehanik Joško P. iz Ljubljane. Drugi, ki jc imel na družbo tatov in razpečevalcev skoro prav tolikšen vpliv, pa je tudi že predkaznovani ljubljanski knjigovez Janko O. Med glavnimi obtoženci našteva obtožnica 25-letnega trgovskega pomočnika Huga, 18-letnega trgovskega pomočnika Karola. oba iz Ljubljane in 27-letnega knjigoveza Adolfs z Viča. Med o-stalimi obtoženci, katere dolži obtožnica, da so ukradeno blago sprejenui v zastavo, ga kupovali in ga pomagali razpečavati, so še neki ože-njen zasebnik in trgovski pomočnik iz Ljubljane, nadalje neki zastopnik iz Zgornje Šiške, neki klepar iz Zgornjih Pirnč, neki trgovski potnik iz Ljubljane, Pezdirjev sluga Ivan, neki kovinotiskar in gostilničarka Pavla, natakarica Milka, 63-letna žena strojnega delavca z Viča Jerica in naposled šofer Rudi iz Škofije Loke. Tatvina pri Zaiti in Pezdirju Najbolj obremenjuje obtožnica za tatvine pri trgovcu Zaiti njegova trgovska pomočnika Karla in Huga, ki sta kradla vse, kar sta mogla v trgovini najti vrednega za razprodajo pod roko in pač tudi to, kar so jim naročili in zahtevali od njih Joško, Janko Gr:gor in šofer Rudi. Te dolži obtožnica, da so oba trgovska pomočnika zavedli k tatvini pri Zaiti in obenem še Pezdi-rjevega slugo. Karel je kradel več mesecev lani, zlasti pa še letos, nekaj malega manj pa tudi Hugo. S krajo, ki sta jo vršila v neopaženih trenotkih, sta oškodovala svojega gospodarja za nad 7.000 Din. Pri Pezdirju pa je kradel trgovski pomočnik Zvonimir in pomagal mu jc sluga Ivan. Nakradla sta veliko količino bencina, masti, toaletnih potrebščin in sladk i ., pa še kave in raznih delikates. Trgovec "-c je odškodovan za okoli 6.000 Din. Skladišče ukradenih stvari je bilo v delavnici Janka O. v Vegovi ulici, mnogo plena pa je bilo spravljenega tudi pri obtoženkah gostilničarki in natakarici, ki sta tudi kupovali za svoje potrebe pri Zaiti nakradeni jedilni pribor. Kakor pravi obtožnica, je imel še največ vpliva na zapeljane tatove Joško P., ki se ni strašili niti groženj proti njim, samo da je prišel do blaga. Tako je Karlu N. grozil, da ga bo za njegova dejanja ovadil policiji in tudi njegovemu gospodarju samemu. S tem je Karla prisilil, da je kradel še naprej, dasi mu ni bilo več po volji. Če pa ni šlo niti s pretnjami, je poskusil z zvijačo in obljubami, ki jih pa ni izpolnjeval. Nekoč je poslal namesto obljubljenih čevljev v paketu samo kamenjIzsiljevanje pa potrjujejo tudi pisma, ki so namestu tatovom prišla v roke trgovca. Zalte. Janko O., ki je dal svojo delavnico na razpoago za skrivališče ukradenih stvari, pa je podpiral dobro voljo svojih zapeljancev s tem, da jih je vozil z avtom na izlete, bencin pa so seveda črpali iz Pezdirjevih zalog. Državni tožilec dr. Fellaher je v razlogih obtožnice naglasih da kaže nad 12 tipkanih strani obsegajoča obtožnica zelo žalostno sliko današnjega življenja in ravnanja mladine in je verna priča, da najdemo dandanes vedno manj poštenih uslužbencev. Oškodovana trgovca sama niti ne moreta navesti natančne količine blaga, ki jima je bilo pokradeno, oba pa se stri- njata, da jima je moralo precej zmanjkati v tako dolgem času. Kaj pravijo obtoženci V*l! obtoženci so že v preiskavi priznali svoje pogreške, zatrjevali pa so, da so bili k temu zapeljani od drugih soobtožencev, kakor je navajala obtožnica. Kaže, da so ti obtoženci najprej dobro premišljeno pripravili nekaj pomočnikov z nagovarjanjem in obljubami, katerim so se naposled tatovi uklonili in postali s tem pravzaprav le orodje svojih zasnovatcljev, ki so jim po tatvinah še pomagali pri razpečavanju in prikrivanju in so jih naposled še tiščali z grožnjami in obljubami tesno v svojih kleščah, da se ne bi premislili in pustili svoje nepošteno delo. Olajševali so jim delo verjetno tudi na ca način, da so prihajali k njim kar v trgovino in na mestu izbirali blago po svojih potrebah in željah. V teku dopoldanske razprave ni utegnil^pred sednik senata zaradi tesne povezanosti vseh dejanj in izredno velikega števila obtožencev zaslišali niti polovice obtožencev, ki jih zagovarjajo poleg drugih dr. Kandare, dr. žužek in dr. Pegan. Razprava je trajala ves dan s kratkim opoldanskim piemorom. V teku popoldanske razprave jc predsednik senata zaslišal še ostale obtožence, nato pa je šele okrog 17. ure prešel na zasliševanje pozvanih prič. Prvi je bil zaslišan trgovec Zalta, ki je povedal, da po knjigah sodeč trpi okrog 50.000 Din škode. Nekoč je prejel anonimno pismo, v katerem mu je neznana oseba ovadila, da se vrše v njegovi trgovini obsežne tatvine in da ji ie tudi znano, katere osebe so pri tatvinah udeležene. Proti nagradi 10.000 Din da mu je pripravljena izdati imena teh oseb. G. Zalta pa te umazane ponudbe seveda ni sprejel in jerajši s pismom odše na policijo. Zaslišan je bil dalje trgovec Pezdir, ki je svojemu nepoštenemu pomočniku vse odpustil, tem lažje, ker ima že skoro vso škodo poravnano od strank, ki so kupovale pri njem nakradeno blago in je policija pravočasno poskrbela, da so mu te stranke škodo povrnile. Svojega pomočnika je sprva poznal kot zelo resnega in vestnega delavca, s katerim I ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovíc de Faiicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15-- 20 in'«* DONATO AL1 A REZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelle; 2534 so bile stranke izredno zadovoljne, dokler ni zašel v slabo druščino. Neka priča, vajenec pri nekem ljubljanskem tapetarju, je izpovedal tudi zanimivo okolnost, kako mu je eden izmed Zaltinih pomočnikov v skladišču prodajal vzmeti in sam kasiral denar, na to pa ga spuščal' skozi vrata skladišča na prosto, "da ne bi v trgovini oviral prometa." Šele okrog 19. ure je predsednik senata"prešel na čitanje sodnih spisov. Razprava bo torej trajala pozno v noč in ni izključeno, da bo sodba izrečena šele naknadno. Dr. Enriaue Daniel Dauge Zobozdravnik Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure PALPA 2584 — U. T. 73-1900 — Bs. Aires 1 17 MISEN A' BABICA FILOMENA BEKEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Franjo Huspaur F. QTJIROGA 1441 — Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po nisk. ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republik?. Priporoča se G 1" tf—um in m nffi'ijr i 'mninniirifflTimr mimr-nn-Mimi ANA CHRPOVA Slov. babica dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prak-j 50 v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici] 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. -Sprejema penzionistke iz mesta in z deželej v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621 U T. 38 Mayo 81821 O->• O- T O-«8» ♦♦ ®-«i>"<-O I Ako hocete bili zdravlieni od vestnega ¡nejevernega zdravnik? zat':cite se k Dr. A. GO DEL Specialisti za sigurno k hitro zdravljenje — Blenorasfii« • Kapavca AKUTNE, KEOrtlMTE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. Specija-iv-ti za pljučne, srčne, živčne in reumatiéne bolezni , ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SS SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21 CALLE CANGALLO 1542 ARETACIJE V LADJEDELNICI "SAN MARCO" V TRSTU Trst, novembra 1936. — Nedavno je bilo aretiranih v ladjedelnici "San Marco" v Trstu več delavcev, češ d-a, delajo komunistično propagando. Po plakatih, ki so te dni bili nalepl-ieni v ladjedelnici, so delavci izvedeli, da so bili njihovi tovariši Bruno Najcan, Luigi Gelli, Nino Luisa, Carlo Scizza. in Antonio Tome konfini-rani vsak na pet let, da sta bila Savano Teñen te in neki Emeraci obsojena na štiri leta zapora, Ernesto Ghersiglia pa da pride pred posebni tribunal. OBETA SE NOVA AMNESTIJA Po Julijski Krajini krožijo vesti, da se zopet pripravlja amnestija. Mussolini sam da je izjavil, da je preveč liudi po ječah. Kot povod bi izbrali slavnostni dan, ko bo italijanski, kralj kronan za cesarja fašističnega imperija. Drugi pa trdijo, da je prestolonaslednikova žena zopet v drugem stanu in da bodo proglasili amnestijo, ako se bo rodil sin. LETALEC KRIŽAJ PADEL NA ŠPANSKEM . .Vsem je gotovo še v spominu, kako je pred štirimi leti pristal na. letališču v Ljubljani mlad avijatičar z italijanskim vojnim letalom. Bil je to Jožef Križai, doma iz Koprive na Krasu, ki je kot rezervist pri avijatiki uporabi priliko in dezertiral z letalom v našo državo. Letalo so vrnili Ttaliji, Križaj pa je moral več kakor dve leti okusiti grenkobe konfinacije . Pozneje se je lahko svobodneje kretal in je dovršil tudi trgovski tečaj. Pred poldrugim mesecom pa .ie na tiho zapustil svoje tovariše emigrante v Jugoslaviji in pohitel na špansko bojišče, dase tam meri z italijanskimi fašističnimi letalci, ki so podpirali uporniške čete. V Albaceti je imel kvartir, odkoder se je skozi tri tedne dan za dnem dvigal v zračne višine in bruhal oprenj nad sovražnika. 21. dan pa je doletela tudi njega nesreča. Zadet od sovražnih krogel, je njegov aeroplan zcrorel. Križaj se je lahko še spustil s padalom na. tla. toda zaneslo ga ie na sovražno črto. IT-5e1i so ca in kmalu tudi ustrelili, še preden so modi iznoslovati zamenjavo. Še nredno je prišla vest. da ni Križaja več med živimi. <¡0 fra spoznali njegovi tovariši in prijatelji na. Parnmountovem filmu, ki jo kazal slike s šnanskeca bojišča. Videli so. kako pada neki letalec od gorečega letala, kako ora pretirajo uporniški vojaki in ga peljejo v odnr-tem avtu v zauore. V letalen, citrar obraz .ie bil ves črn od dima in saj. so v svojo crrozo spoznali .Tožefa Križaja. Križaj je i-oien v Koprivi 13 maja 1011, n dezertiral je iz Vidma 25 VT. 1932 leta. Slava njegovemu spominu, padel je junaško v boju za svoje in naše, ideale! APFTACTTE m OBSODBE zaradi ilegalnega bega čez meio so postale v za-dniem času spet pogostejše. V preteklem tednu ie bil pred goriškim sodiščem zaradi takega prestopka obsojen 251etni Anton Nardin iz Vrtojbe in sicer na šest mesecev zapora in 4 500 lir denarne kazni. Očividno je moral biti obtožen «e nečesa drngesra. ker izreka sodišč" 7nradi oW-čainih begov v inozemstvo 1 epo dva do tri me- sece zapora in do 2.000 lir globe. Isto sodišče pa je oprostilo IGletnega Tugomira Srebrniča iz Solkana, ki je bil obtožen zaradi enakega prestopka. Karahinjerji so v teh dneh prijavili sodišču iz enakih razlogov 21.1etuega Radoslava Klanjščka iz Šempasa, 311etnega Josipa Koba-la in 21 letnega; Cirila Mugerla od Sv. Lucije, ki j i m je uspelo v bližini Godoviča odnosno čez Črno prst zbežati na drugo stran meje. Pač pa so v Podbrdu aretirali 401etnega Josipa Erze-tiča iz .Šmartnega pri Kojskem, ki se, je vračal nazaj v svojo ožjo domovino, odkoder je zbežal brez potnega lista šele pred mesecem dni. MIHAEL ERŽEN UMRL V KONFINACIJI V Santa Maria, v provinciji Potenza v Ttaliji je umrl Mihael Eržen, doma iz Bukovega pri Cerknem. Eržen je bil leta 1935 obsojen na 5 let konfinacije. Slava narodnemu mučeniku Mihaelu Erženu! NAGRADE ZA DVOJČKE V zadnjem času so pričeli v okviru splošne akcije za povečanje števila porodov' deliti posebne nagrade tudi materam, ki rodijo dvojčke. V Julijski krajini so bile doslej deležne ta- Stran 11 ■MM tynztrrm¡cv.-v*-xmjmB y ijbx«(»íiw'íiww' MiiJfMHralUMniMiiLiM1 n.'.' u í <<■ kili nagrad saino slovenske matere. Tako so v zadnjih dneh prejele nagrade po 800 odnosno G00 lir družine Drnovšek v Anhovem, Orego-rič v Renčali, Škapin pri Št. iVdti na Vipavskem, Lapajno in Koder v Cerknem, KlanJšek v Mirim in le ena furlanska družina na Gradi ščanskem. IVAN BUDIN IZ DORNBERGA UMRL V Dornbergu pri Gorici so 30 oktobra položili k- večnemu počitku g. Ivana Bndina, bivšega podžupana, posestnika in upravnega svetnika vipavske železnice. Velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev je s svojo udeležbo pri pogrebu dokazala, kako je bil pokojnik sploš- DR.M. ČARBALIO Zunanje bolezni: Koža, kri, in spolne bolezni. — žarki X. in elektrika medicines. Prvi pregled brezplačno, če se predstavite s Slovenskim tednikom. — Sprejema od 11 do 12 ure in od 16 do 20. SE GOVORI JUGOSLAV ANSKO LAVALLE 715 — Bs. Aires RESTAVRANT - PARILLA IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR) F I 0 R D E L L l Pripravno za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči Av. San Martin 2688 — U. T. 59-1656 Fotografija "LA MODERNA" NOVOPOROÓENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsai Edina in najbolj poznala fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires Dr. J. H AMI NOTRANJEBOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO PERILO JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE — OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI. Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI MESEČNO. ORGANO DE I.A CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL STJD SC 8 ■ 'TBEBIPNMIsíi "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Oral. CESAR DIAZ 1657 Año VIL Núm.377 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin no priljubljen. Za njim žalujejo soproga ter trije sinovi in hčerka, ki živi.io v Jugoslaviji. Pokojnik bo ohranjen v blagem spominu. DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE — Velika tatvina je bila izvršena v Nemškem rutu. Iz zadružne mlekarne so tatovi odnesli 47 kg surovega mask, 680 lir v denarju in menico za 2700 lir, glasečo se na Laharnarja Franca. T — Na živinskih trgih v Julijski Krajini so cene živini sledeče: krave od 1200 lir do 1(500, junice od 800 do 1200, prašički od 50 do 100 lir. — Aretirance iz Ternijav ki so zbirali denar za špansko vlado, so postavili pred posebno sodišče, ki se je za časa obravnave in obsodbe, preselilo v Terni. Pri zaprtih vratih je bilo obsojenih 5 delavcev na smrt. 25 delavcev pa na 30 let težke ječe. Proti njim so postopali na podlagi vojaškega zakonika, ker so vse tovarne v Terniju, kjer so obsojenci delali, pod vojaško kontrolo. — Goriški prefekt je imenoval sledeča može za občinske svetovalce v Vipavi: za predstavnike delodajalcev: Postirja Joahima, Madalo-zza Alojzija, Turrija Herknla. za delavce pa: Ferjančiča Alojza, Kunto Rafaela in Bavčer.ia Franca. — V Gorici se ne bo več vršila prodaja sena na znanem senenem trgu. temveč poleg živinskega trga za gradom, kjer je tudi postavljena tehtnica. — 211etni Radislav Klanšček iz šempasa je bil naznanjen goriškemu sodišču ker je bežal čez mejo. Ugotovili so, da je prekoračil mejo pri Godoviču. CASA "CASTRO" ČEVLJARNICA — KNJIGARNA šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in žsnske TRELLES 26 6 8 — Paternal NAUČI SE PLESATI "CALLEJA" Prof. Arg., sprejema osebno v rezerviranih prosorih Zjutraj, popoldne in zvečler. — Tango — Fox — Vale — Zapateo Americano. SUIPAOHA y LAVALLE — Karabinerji iz želina so aretirali blizu meje 26-letnega Piska Ivana iz Ponilcev, ker je pritihotapil iz Jugoslavije precejšnjo količino kave in 80 cigaret "Vardar". — župan (podesta) hrenovske občine je podelil dva radio aparata šoli v Ilruševju in šoli v Vel. TIbelskem. — Aretiran je bil 30 letni Leopold štamcar i¿ Komna ker se je upiral lovskemu čuvaju Andreju Zegi. — 3 leta zapora in 2100 lir denarne kazni je dobil Zgubin Celestin, star 32 let iz Jamelj, ker je hotel okrasti Lavreuoiča N. iz Doberdoba, a je bil pravočasno odkrit. Pred sodniki se je zagovarjal, češ da je pomotoma prišel v Lavren-čičevo hišo, mislil pa je, da je pri Pepetu... — Radi bega čez mejo je bil obsojen pred go- Restanrant "O SOR J O" Edino slovenski zbirališče Lepi prostori, oripravno :?a svadbe Vsako nedeljo ples. OF,NE SMERNE — Prer.očiščs po 70 con t. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL - KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora pública nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI Krojaenica MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. Prepričajte se! Sebastian Mozetič BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) riškim sodiščem 25-letni Nardin Josip iz Vrtojbe na 6 mesecev aresta in 4500 lir denarne kazni. — Antonu Žvoklju iz Mauč, očetu padlega sina v Abesiniji, je poslal tajnik fašistične stranke (500 lir kot posebno nagrado. — 31 letnega Josipa Besednjaka iz Dornber ga so aretirali in predali sodišču, ker je hranil v svojem vinogradu precejšni) količino smodnika. ki ga je dobil iz starega razstreliva, ki je ostalo še od svetovne vojne. Oblastem ga je naznanil gozdni čuvaj Frane Šinigoj. Da se nad njim maščuje, ga jo oBsednjak obdolžil tatvine. Tako se bo moral pred sodniki zagovarjati poleg prekršitve o nabiranju vojnega materija-la tudi še o lažnih izjavah. — Za 5 dni je moral zapreti trgovino Josip Cej iz Šmihela pri Senožečah, ker se ni držal določenih cen. Pola. — Aretirali so Ano Mohorič, ki je mati treh otrok, ker je dejala brigadirju na neko obtožbo, naj jo pustijo v miru. Dobila je šest mesecev zapora. Buzet. — Buljevca Ivana, so aretirali ter odvedli v puljske zapore. Vrbovo, — Aretirali so: Logarja Antona kot ,smo že poročali in Rutarja Ivana, ki je star 26 lei in Urbančiča Franjota, starega 25 let. Z2Y0-'i ZDRAVNIKI SPECI JALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popólno moderno zdravljenje. STFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. -Ultraviolet,ni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin; SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Oicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasten.ia, izguba spomina in šibkost. BEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca. zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kaline, težka prebava, bruhanje, rane. ČP.EVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: urez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30,— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod 8 svojimi modernimi naprav a-mi in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12