št. 190 (15.292) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - IH. Montecchl 6-Tel. 040/7796600__ GORICA-Drevored24moggio1-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ut. Ristori 28 - Tei. 0432/731190 1500 LIR POSTNUA PLAČANA V GOTOVM SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50% BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice s plačilnim servisom NEDEUA, 16. JULIJA 1995 vWa PriPc ZSta Okoli; Kr?im tudi Su)e s sind dClio skro, ie °P( ^Pravav di B K i paj ^težaj ]l,Pocitr ?d°' ^■obrif -jnem naPovec ?.8t Secn, j tedkc tQje ven lit I. »Proizvodnja I maturantov« GORICA - Štirje maturanti, 240 točk: gre za edinstven rekord, ki so ga leto dosegli na klasičnem liceju Primoža Trubarja v Gorici. Erika, Majda, Alessio in Ivan so se z nami pogovarjali o tem res enkratnem uspehu, pa tudi o svojih načrtih, ki jih imajo - kot vsi mladi - res na pretek. Se zlasti, kadar so svoja imena vpisali v knjigo rekordov, saj takega uspeha ne pomnijo v zgodovini italijanske Sole. Na ' strani ■ Vrsta zagotovil I banke iz Brescie TRST - »To za nas ni samo investicija, to je sodelovanje, ki ga želimo vzpostaviti s Tržaško kreditno banko; to je delo, ki ga želimo razširiti.« Tako pravi predsednik Ljudske banke iz Brescie Giacomo Franceschetti, ki obenem zagotavlja, da mora TKB ohraniti svojo identiteto slovenske banke ter potrjuje, da bo njegova banka dosledno spoštovala dogovor o vstopu frankfurtske LHB med delničarje. Na 2. strani 1 Hudo neurje I v nosi deželi VIDEM - Val slabega vremena je včeraj zajel deželo Furlanijo - Julijsko krajino. V deželi je bilo veC prometnih nesreč, neurje pa je povzročilo veliko škodo v kmetijstvu. V n ekaterih krajih je voda preplavila kletne prostore, veliko škode pa je povzročila tudi strela: zanetila je požar v tovarni stolov »Deta« v Manzanu, kjer so gasilci potrebovali deset ur, da so pogasili požar; zaradi strele je bil tudi za eno uro prekinjen promet na železniški progi Trst - Benetke. BOSNA IN HERCEGOVINA / MEDTEM KO SE NA TISOČE BEGUNCEV ZBIRA V TUZLI Šibi silovito napadajo Zepo Bodo zahodne velele posegle? Italijo končno zajel val ogorčenja proti grozotam vojne v Bosni RIM - V italijanskem javnem mnenju je tragično dogajanje v Bosni končno vzbudilo val splošnega ogorčenja. Rezultati so se že pokazali: odgovorni italijanskih televizijskih dnevnikov so sprejeli predlog Demetrija Volčiča, da bi vse televizije posvetile cel večer dogajanju v Bosni. Veltroni, direktor dnevnika Unita in sicer drugi človek v Prodijevem kartelu, je dosegel, da bodo malo Lejlo Jasarevič, ki je izgubila oko pri eksploziji granate, prepeljali iz Sarajeva v specializirano kliniko v Sieni. Skoro vse stranke, od leve Skp do desne For-za Italia, ter pomembnejši sindikati so pod- pisali poziv, ki ga je pripravila Dsl za bolj učinkovit nastop sil OZN, za poostritev embarga in sankcij, za sprejem Bosne v Evropsko zvezo. Zunanja ministrica Agnellijeva je na srečanju v Toskani z nemškim kolegom Kinklom podprla včerajšnjo izjavo predsednika republike Scalfa-ra, ki je bosanske Srbe primerjal s Hitlerjem in Stalinom. Zunanja ministra sta potrdila skupno gledanje na bosansko dogajanje: Srbe je treba »prepričati«, naj izpustijo zajete modre Čelade in naj opustijo etnično Čiščenje. Odprto je seveda vprašanje, kako to doseči. SARAJEVO - Enote bosanskih Srbov so včeraj nadaljevale s srditimi napadi na muslimansko enklavo Žepa. Slabo oboroženi bosanski branilci in civilisti so skušali orožje odvzeti pripadnikom mirovnih sil, ti pa so jim to preprečili s streli, saj menijo, da je le še vprašanje Časa, kdaj bo klonila tudi ta muslimanska enklava. »Ce Srbi želijo Zepo, si jo lahko vzamejo vsak trenutek,« je pojasnil tiskovni predstavnik ZN Ivanko. Na napade srbskega vojaškega stroja se pripravljajo tudi branilci Goražda, ki so iz skladišč modrih Čelad že odpeljali nekaj oklepnikov in težko orožje. Bosanski Srbi pa so vCeraj izpustili vseh 55 nizozemskih pripadnikov modrih Čelad. V Londonu so voditelji vrhovnih poveljstev britanske, francoske in ameriške vojske razpravljali o mož- nih načinih zaščite Žepe, Gorazda in Sarajeva. Francija, ki zahteva odločno akcijo proti bosanskim Srbom, je že pripravila podroben načrt vojaške operacije, predsednik Chirac pa je celo predlagal vojaško zavzetje Srebrenice. V Tuzlo pa medtem še vedno prihajajo na tisoči beguncev, predvsem žensk in otrok (Telefoto AP). Na 11. strani PRVI KORAK K NOVEMU POKOJNINSKEMU SISTEMU Poslanci so odobrili relbimo Na potezi so sedaj senatorji Dini in minister Treu zadovoljno - SKP napoveduje opozicijo Po 17 dneh rešili prodajalko seulskega trgovskega centra SEUL - Po 17 dneh, od kar se je porušil trgovski center Sam-pong, so reših 19-letno prodajalko Park Seynh Hyon. Prepričana je bila, da je minilo komaj 5 dni in je takoj zaprosila za vodo in sladoled. Pod ruševinami trgovskega centra je izgubilo življenje 600 ljudi. Na 9. strani RIM - Poslanska zbornica je po pričakovanju odobrila pokojninsko reformo. Proti zakonskemu osnutku, ki je sad sporazuma med Dinijevo vlado in sindikati, so glasovali edinole predstavniki Nacionalnega zavezništva in Stranke komunistične prenove. Premier Dini in minister za delo Treu sta zelo zadovoljna z odobritvijo reforme, ki roma sedaj v senatu, ki naj bi jo uzakonil najkasneje v prvi polovici avgusta. SKP medtem napovedujejo pravo jesensko politično ofenzivo proti refor- Danes v Primorskem dnevniku Mittelfest in slovenska kultura V sredo se bo v Čedadu pričel Mittelfest: mednarodni kulturni festival bo letos beležil pomembno kulturno prisotnost iz Slovenije. 1 Stran 2 Komemoracija »splitskih žrtev« Nekatere ezulske organizacije, z bivšim poslancem De Vidovichem na Čelu, so se sinoči v Trstu spomnile spUtskega incidenta. Stran 3 Tudi popoldne na občino Na tržaški občini so v dogovoru s sindikati uvedli nov popoldanski umik za stranke. Uradi bodo odprti ob ponedeljkih in sredah. Stran 4 Prva zmaga Učakova na Touru Ukrajinec Sergej Ucakov si je v 13. etapi provozil svojo prvo zmago na kolesarskem Touru. V zaključnem dvoboju je imel veC moCi od Američana Arm- s,ro"8a' Stran 31 Hill prvi na Startu v Silverstonu Zaradi dežja drugi dan treninga za današnjo VN formule ena v Silverstonu ni prinesel sprememb na štartnih mestih, prvo mesto je torej ohranil Anglež Damon Hill. Stran 31 Na 2.strani Nedelja, 16. julija 1995 ITALIJA - F-J K V NOČI MED PETKOM IN SOBOTO MITTELFEST / MNENJE ORGANIZATORJEV CEDAJSKEGA FESTIVAL^ Zbornica odobrila pokojninsko reformo Predsednik vlade Dini je zelo zadovoljen Senat bo glasoval pred poletnim premorom Poseben pomen slovenske prisotnosti Na otvoritvi tudi slovenski minister zo kulturo RIM - Poslanska zbornica je v noti med petkom in soboto odobrila pokojninsko reformo, ki je sad sporazuma med sindikati in Dinijevo vlado. Zakonski osnutek so podprli poslanci levosredinske koalicije in Severne lige, proti so glasovali komunisti in predstavniki Nacionalnega zavezništva, medtem ko so poslanci Berlusconijeve stranke in manjših sredinskih sil oddali belo glasovnico. Reforma roma sedaj v senat, ki jo bo skoraj gotovo odobril pred koncem tega meseca ali najkasneje prve dni avgusta. Predsednik vlade Lamberto Dini je seveda zelo zadovoljen nad odobritvijo reforme v zbornici. Gre za uvedbo novega pokojninskega sistema, ki ne prizadene nikogar, a upošteva splošne koristi države in državljanov, je dejal premier, ki je Čestital poslancem za opravljeno delo. Dini je tudi izrazil upanje, da bo senat v najkrajšem Času uzakonil reformo. Najbolj zadovoljen pa je minister za delo Tiziano Treu, ki je od vsega začetka spremljal parlamentarno pot postopka, še prej pa je bil med glavnimi akterji sporazuma s sindikalnimi zvezami CGIL, CISL in UIL. Po mnenju ministra je zbornica v marsičem vsebinsko izboljšala in torej izpopolnila to reformo, ki jo pozdravljajo tudi nekateri zelo ugledni mednarodni ekonomisti. Med temi je tudi nobelovec Franco Modiglia-ni, ki upa, da bo Italija nadaljevala na poti finančne in gospodarske resanacije, ki jo je pogumno zaCela Ciampijeva, nadaljevala pa Dini jeva vlada. Zelo razočarana nad odobritvijo zakonskega osnutka je Stranka komunistične prenove, ki v senatu, kjer razpolaga Dinijeva vlada s široko večino, kot kaže, ne bo predložila vseh popravkov iz poslanske zbornice. Pac pa je tajnik Fausto Bertinotti napovedal možnost ljudskega referenduma za odpravo pokojninske reforme, kot tudi pravo jesensko politično kampanjo proti temu zakonu. Načelnik poslanske skupine Oliviero Diliberto pa je odkrito obtožil DSL in druge napredne stranke, da-so z odobritvijo te reforme kratkomalo razprodale delavsko gibanje. ČEDAD - V sredo se bo v Čedadu začel že tradicionalni festival srednjeevropske kulture Mittelfe-st. V nediškem središču tečejo zadnje priprave za razne predstave programa, ki je letos še zasti zahtven z vidika tehničnih in scenskih elementov. Mittelfest se bo uradno začel z otvoritveno svečanostjo, ki bo stekla v sredo točno ob 17. uri, ko bodo po mestnih ulicah in trgih ob zvokih Beethovnovih vojaških koračnic v izvedbi celovške Stadtkapelle paradirali lipicanci z dunajske šole. Parada se bo zaključila na vrtu pred zavodom Paola Diacona, kjer bo ob 17.30 prava predstava, na kateri bodo dresirani beli konji iz kraške kobilarne pokazali vse svoje sposobnosti. Vstop na to prireditev bo prost. Na letošnjem Mittelfestu bodo nastopili, poleg domačih italijan- skih skupin, tudi številne skupine in posamezni umetniki iz Avstrije, Poljske, Madžarske in Slovenije. Sami organizatorji pa opozarjajo, da je letos izredno pomembna napovedana prisotnost slovenskih kulturnih predstavnikov. Med prispevke slovenske kulture sicer prištevajo tudi uvodni nastop lipicancev, seveda pa sta s kulturnega vidika pomembni naslednji dve točki programa in sicer v prvi vrsti nastop Antona Nanuta, sicer dirigenta Ljubljanske filharmonije, ki bo tokrat vodil Filharmonični orkester iz Vidma pri izvedbi skladbe Bele Bartoka. Koncert bo ob 21.30 v stari cementarni. Na koncu prvega dne čedajske-ga Mitelfesta bo ob 23.30 na trgu pred katedralo predstava Koreo-drame in Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Slo bo za vizuelni prikaz Cankarjeve Lepe Vide, ki dl. ZjdldUl predstave je ne bodo ponovi likjer drugje v Italiji, in torej ]e rečer v Čedadu edinstvena pj1 ožnost za ogled te originalne V 'edbe Lepe Vide, sporočajo orga uzatorji čedajskega Mittelfesta- loga in pomen kvalificirane p?1 otnosti iz Slovenije na išnjem Mittelfestu: »Zanimanj6’ 1 vlada v sosednji Sloveniji ) mednarodno kulturno priree1 :v, dokazuje tudi napovedan6 risotnost ministra za kultni0 epublike Slovenije, ki se n° deležil otvoritvene svečanos 1 lanifestacije, na kateri se srečaj 2 se medsebojno spoznavaj izlične kulture in umetniški J2 STREUAL NA SVOJA OTROKA Družinsko tragedijo v Mossi bi morda lahko preprečili MASSA CARRARA -Bi lahko preprečili tragedijo v Massi, kjer je policaj Massimo Azzara s pištolo ubil sina, hčer hudo ranil (pravijo, da je klinično mrtva), nakar je orožje pomeril še proti sebi in je sedaj v nepovratni komi? Kaže namreč, da je njegova bivša žena Carol Chicchi vedela za pištolo, vsaj tako naj bi bila izjavila preiskovalcem. Nedavno se je zaradi nenehnih prepirov in groženj zatekla k očetu, nakar ji je Azzara 27. junija zagrozil, da se bo znesel nad otrokoma, Ce se spet ne vrne z njim. Otroka je tudi vzel k sebi. Po tem dogodku je k njemu odšel eden od delovnih kolegov, želei so preveriti, kaj se z njim pravzaprav dogaja. Azzara pa je zanikal, da bi otrokoma grozil s smrtjo, in je službeno*pištolo brez težav izročil. NoC je agent prespal pri Azza-raju, medtem ko sta otroka spala v drugi sobi. Tedaj niso vedeli, da razpolaga še z drugo pištolo. Javni tožilec Piero Ca-pizzoto, ki vodi preiskavo, je dejal, da bi ga v tem primeru aretirali zaradi nedovoljene posesti orožja. NOVICE Poletna sezona na Višarjah TRBIŽ - Na Višarjah se uspešno nadaljuje poletna sezona. V najtoplejših dneh v letu je izlet v gore, na Višarje, še kako dobrodošel za tiste, ki iščejo mir in počitek na hladnem. Žičnica obratuje vsak dan do 10. septembra s sledečimi umiki: od 9.00 do 17.00 ob delavnikih, ter od 8.30 do 18.30 ob nedeljah in praznikih. Za slovenske vernike je kot vedno poskrbljeno s posebnimi ugodnostmi: povratna karta je za Slovence po znižani ceni (16.000 namesto 19.000 lir), skupinska povratna karta pa celo po 14.000 Ib. Po polemikah, ki so zajele Višarje meseca junija bo še naprej poskrbljeno za mašo v slovenščini z lazaristom, patrom Cbiloni Čargo. Prav bi bilo, da bi slovenski verniki ne nasedli in še naprej masovno obiskovab svoje najbolj priljubljeno svetišče. Višarje bodo lahko tudi v bodoče najbolj obiskano slovensko svetišče. De Michelisu odvzeli častno meščanstvo Cervignana VIDEM - Nekdanji zunanji minister Gianni De Michelis ni vec Častni mešCan Cervignana. Tako je sklenil občinski svet tega mesteca; preklical je sklep, s katerim so ob priložnosti italijansko-madžarskega srečanja v Cervignanu (katerega se De Michelis vsekakor ni udeležil) podelili zunanjemu ministru častno meščanstva. Takrat je bil župan Mauro bavanut (Demokratična stranka levice), ki še vedno načeluje občinski upravi, sklep pa so preklicati na zahtevo Severne lige, ki je opozicijska stranka v občini. INTERVJU / GIACOMO FRANCESCHETTI. PREDSEDNIK BIFOR ZJi »Sodelovanje s TKB ni le investicija, je delo, ki ga želimo opraviti skupaj- Ohranitev značilnost slovenske banke je tudi naš interes TRST - »To za nas ni samo investicija, to je sodelovanje, ki ga želimo vzpostaviti s Tržaško kreditno banko; to je delo, ki ga želimo razširiti.« Tako je predsednik Ljudske banke iz Brescie dr. Giacomo Franceschetti ocenil vstop svoje banke v lastništvo TKB, ki jo stalno imenuje kar Kreditna banka. Da je Franceschetti eden uspešnih poslovnežev iz Lombardije, ugotoviš že ko z njim izmenjaš nekaj besed: sicer redkobeseden, z izrazito lombardskim naglasom, ne ovika-ri, ampak takoj preide k dejstvom. Tako je bilo tudi v tem primeru. Nic italijanske gostobesednosti ni v kratkem intervjuju, v katerega je rad privolil. Pa tudi nobene zadrege, čeprav je bilo prvo vprašanje zelo kočljivo. Zanj, in tudi za nas. Gospod predsednik, med Slovenci na Tržaškem obstaja bojazen, da bo banka izgubila svojo osnovno značilnost, to je svoj slovenski videz. »Nikakor ne. To ni v našem interesu. Ko bi hoteli samo priti na tržaško tržišče bi tu odprli agencijo ali bi kupili katerokoli majhno banko. Ta banka mora ohraniti svojo identiteto, poslovati mora še naprej v slovenskem jeziku. Konec koncev je Slovencev kakih 90 tisoč in to je za nas zelo zanimivo tržišče. Vse to sem povedal na skupščini, ko sem dejal, da je ohranitev značilnosti te banke tudi naš interes; mi želimo, da se banka razvija taka, kakršna je. To za nas ni šibka točka, ampak bistvo našega vstopa v Kreditno banko.« Kako je pravzaprav prišlo do vašega vstopa v TKB? Kdo vam je to predlagal? »To nam je predlagala Banka Italije. Mi sodimo med učinkovitejše italijanske banke in zato nam je osrednja banka svetovala, naj se vključimo v delničarstvo Kreditne banke. Mi smo ocenih, da je to ugodna priložnost.« Ali ste, preden ste se odločili o sporazumu, preučiti ekonomsko stanje Tržaške kreditne banke? »Ce si je morala Kreditna banka poiskati partnerja, je pač obstajal kak razlog. Mi te razloge spoštujemo. Vstopili pa smo, da prinesemo nekaj novega, nekaj, kar je Kreditni banki manjkalo in mislimo, da mi imamo: govorim o učinkovitosti, o drugačnem načinu dela. To za nas ni bila samo investicija: nismo..rekli, da prinesemo 100 z namenom, da čez nekaj let odnesemo 150. Tu smo, da delamo, v dobrem in v slabem. « Vendar bi ne bilo normalno, ko bi poslovali z izgubo. »Ne, nikakor ne. Na to smo zelo pozorni, saj imamo sami 23.000 članov. V desetih letih, kar sem jaz predsednik, smo že nekajkrat povečali glavnico. Svojim članom smo zagotovili ohranitev kapitala glede na inflacijo in tudi majhen dobiček, tako da z dokapitalizacijo ni bilo težav. Jasno je, da bo morala ta banka seveda najprej uravnovesiti bilanco - o tem sploh ne govorimo - v zelo kratkem času pa zajamčiti delničarjem njihove investicije glede na inflacijo in jim tudi zagotoviti majhen dobiček. bi ne bilo tako, bi lahko vsi skupaj zamenjali poklic.« Ali ste si razdelili geografska območja, na katerih boste delovali. Z drugimi besedami, ali v okviru vaSe-ga dogovora TKB pokriva Furlanijo -Julijsko krajino? »Na območju, kjer že deluje Kre' ditna banka, mi seveda ne bomo odpirali svojih agencij. Mi bomo kvečjemu doprinesli svoje storitvo-Naša grupa ima svoja podjetja, ki se ukvarjajo z leasingom in s factorin-gom: to dejavnost bomo razširili na Kreditno banko. Nobenih naših agencij, torej, to bi bil nesmisel Nasprotno, v Kreditno banko borno preusmerili svoje kliente, ki delujejo na tem področju in ki so zainteresirani za odnose z vzhodno Evrop0’ Za naše klijente predstavlja ta sporazum dodatno možnost.« Ali ocenjujete, da bo TKB lahko odprla nove agencije v deželi? »Na to vprašanje ne vem odgovoriti. Skratka, ne vem, ali bo primeI~. no načrtovati razvoj banke z novirm okenci na tem območju. Gotovo pa je, da smo vstopili z namenom, da se banka razvija, in neskromno lahko rečem, da imamo možnost, da to dosežemo. Treba bo izkoristiti značilnosti te banke, njene kliente, ki niso maloštevihO’ ne med Slovenci, pa tudi med Italijam ne-(( Obstaja sporazum o vstopu frankfurtske banke LHB med delničarje. Ce se bo to zg0' dilo, bo vaša prisotnost v TKB še kar skr°' mna, samo 25 odstotkov. »To je sestavni del sporazuma. LHB im6 opcijo do 30. septembra in če jo želi izkorI. stiti, bomo seveda to obvezo spoštovali-nasprotnem primeru pa bomo obdržal vseh 45 odstotkov, ki smo jih sedaj odkup1 H. Za nas sta sprejemljivi obe rešitvi. KoDe0 koncev, res je, da smo Italijani, smo pa tudi Evropejci. Nikakor nas ne moti, če je v M6 ditni banki z nami prisotna tudi komp0 nenta iz Nemčije. Delati moramo Nemčijo, s Francijo, pa seveda tudi s Slove nijo. To sodelovanje bi po kratkem sodel vanju lahko odprlo tudi nam možnosti, d razširimo svojo dejavnost na Frankfurt ai kam drugam.« ______ V PRIREDBI OBČINE REPENTABOR V Repnu odprli 33. razstavo vin V galeriji Kraške hiše odprli razstavo lesnih izdelkov domačina Mirka Guština Včerajšnjega odprtja občinske vinske razstave v Repnu (foto KROMA) Repnu so sin ■ razstavo ten scih belih vin i®)3 občina Re Svilno oblasti j , Pan Aleksij 1 6 1® zlasti zal ^dnikom 7^. je na 7lcem. Sled i^atavi lahko o, Karene < Stanislav Bi odstvom j ri!?tejpriloi V Kraške 1 '7-ma jy Pja pred; KPlKI _ r-1 SHOD NA NABREŽJU »Žrtve etničnega čiščenja so bili najprej Dalmatinci« »Svobodna občina Zadar v izgnanstvu« se je sinoči spomnila 75-letnice incidentov v Splitu, v katerih sta izgubila življenje italijanska mornarja Tomma-so Gulli in Aldo Rossi. Do incidentov je prišlo 12.julija 1920, dan pozneje so fašisti v Trstu požgali Narodni dom. Renzo de Vidovich je poudaril, da se je etnično čiščenje na račun Dalmatincev italijanskega porekla začelo prav v Splitu. Tega se morajo zavedati tudi Slovenci - je še dejal - ki so se pred nekaj dnevi upravičeno spomnili Narodnega doma. Nekdanji posla- nec MSI (svečanosti se je udeležil tudi poslanec Roberto Menia) je izkoristil priložnost za napad na Pic-colo, češ da je posvetil pretirano pozornost obletnici Narodnega doma, malo ah nič pa dogodkom v Sphtu. »Piccolo je bil nekoč ugleden časopis, ki je zagovarjal italijanstvo Trsta, danes pa je le časopisek, ki ne pomeni več nič«, je še dejal. De Vidovich je zaigral tudi na rasistično struno in napovedal, da se bodo ezuli uprli, če bo Illy, po zgledu Turina, omogočil izvolitev v občinski svet predstavnika priseljencev iz nerazvitega sveta. JUSI / V ŽUPNIJSKI DVORANI h V Nabrežini bodo v petek izvolili nov jusarski odbor Kot že v ostalih vaseh tržaške pokrajine, se je tudi med vaščani Nabrežine pojavila Zelja po ureditvi jusar-ske imovine. Reorganizacija tovrstnih ju-sarskih odborov je pravzaprav v zadnjem času odraz ne le potreb posameznega lokalnega prebivalstva, pač pa tudi zako-nodajalnih smernic, ki prihajajo iz vseh strani Evropske unije, države in dežele. Krajevni koordinacijski odbor, ki sodeluje z organizacijo jusarskih odborov tržaške pokrajine, se že nekaj časa ukvarja z zbiranjem dokumentacije o jusarski imovini. Ugotovil je, da na-brežinska skupnost razpolaga z veliko imovino (približno 1.300.000 kv. metrov površine). Na dosedanjih srečanjih je prišlo na dan veliko idej. Njihovo delovanje bo jasno, na-brežinski jusarji si bodo prizadevali, da se upošteva to, kar uradno piše v starih zemljiških knjigah. Prav zaradi tega so odločili, da čimprej pride do sklicanja jusarskih volitev. Te bodo potekale v petek, 21. julija v župnijski dvoranici. Na dnevnem redu občnega zbora bo najprej predstavitev in obrazložitev splošne jusarske problematike, sledila bo dopolnitev statuta, volitve in razno. Srečanje se bo začelo ob 20.30. (M.C.) V DEVINSKEM ZAVODU Mladinski tabor AA Na njem sodelujejo dekleta iz 21 držav Devinski Zavod združenega sveta gostuje mednarodni mladinski tabor Alpe-Adria, na katerem sodelujejo dekleta iz 21 držav. Tabor, ki je šesti po vrsti, prireja tržaški Lions Club, včerajšnje otvoritve se je udeležil tudi devinsko-nabrežinski župan Giorgio Depangher. Dekleta bodo ostala v naših krajih deset dni. (Foto KROMA) V torek na Opčinah soočenje 0 nedavnem kongresu DSL tržaška federacija Demokratične stranke levice Pireja v torek, 18.7. ob 20.30 v Domu Brdina na PCinah javno skupščino o poteku nedavnega te-atskega kongresa stranke. Srečanje, ki je odprto serti, bo uvedel pokrajinski tajnik Stelio Spadaro, 1 spregovoril tudi o političnih perspektivah in 0 vlogi DSL v deželni in zlasti v tržaški stvarnosti. "No počitnice« po Radiu Trst A o^fies, ob 12. uri, bo po Radiu Trst A stekla Četrta jpdajcTNa počitnice, ki jo vodi in pripravlja Roza utinar. Prisluhnili boste otrokom, ki preživljajo Poletno kolonijo v Trenti in to so otroci iz Spetra v jetiji, ter otrokom, ki preživljajo proste dneve v P°^etnem srediSču v Gorici. Ponovitev oddaje bo v S^o, ob 8.10. četrti torkovi oddaji, ob 12. uri, pa vam bomo Predstavili doktorja medicine in specializiranega ^r°kovnjaka v akupunkturi in kitajski medicini ■ Petra Papuga iz Grosuplja pri Ljubljani. ponedeljkov koncert na Trgu Unita 0l^deljk°v koncert mestne godbe Giuseppe Verdi p3 Trgu Unita bo imel jutri še posebno bogat spored, ad vodstvom Lidiana Azzoparda in Paola Spinci-a bo godba z začetkom ob 20.30 izvajala skladbe etiarja, Suppeja, Kahnana in Straussa. Vstop je pro-’na razpolago pa je okrog 400 sedežev. ^odeni ogledi v muzeju Revoltella VoriUZeiu Revoltella v Ul. Diaz bosta danes dva ena ogleda: ob 10.30 razstave zbirk zavaroval-j Ce Assicurazioni generali, ob 11.30 pa razstave eiesa Rosenquista. POGOVOR S PREDSEDNICO DRUŠTVA ŠKAMPERLE Pri Sv. Ivanu uspešna sezona Dokajšnje zanimanje za predavanja o polpretekli zgodovini Svetoivansko društvo Slavko Škamperle, ki redno nadaljuje s proslavljanjem starih navad in tradicij, je moralo letos zaradi slabega vremena opus tih že tradicionalni svetoivanski kres. Ni se pa odpovedalo kulturni prireditvi, ki jo je imelo pozneje v društvenih prostorih in jo je povezalo z recitiranjem pesmi priljubljene svetoivanske pesnice Marije Mijot, ki so jih podali v glavnem mladi člani društva. Glavna recitatorja sta bila Katarina Husu in Jurij Verč, večer pa je potekal v lepem in prijetnem družabnem vzdušju. S pogovorom o tem večeru smo začeli razgovor s predstavnico domačega društva Milico Kravos. »Zadovoljni smo bili s tem večerom, čeprav bi bilo vse potekalo drugače, da smo imeli lepo vreme. Toda naši ljudje si želijo tudi družbe, razgovora in še nekaj kulturnega programa. In vse to smo jim tudi nudili.« Sezono, ki se je komaj končala, je Kra-vosova ocenila kot uspešno in pozitivno, saj je društvo pripravilo ciklus pomembnih predavanj o naši polpretekli zgodovini, o kateri so spregovorili Milan Pahor, Aleksij Kalc in Samo Pahor. »Zeleh smo osvetlilti dogajanje iz naše preteklosti in smo ugotovili, da so nam bili ljudje za to hvaležni in so že takoj izrazih željo, da bi društvo pripravilo v novi sezoni še kaj podobnih predavanj. Zaenkrat načrtuje- mo predavanje Marte Ivašič o šolstvu in moje predavanje o delu na prosvetnem področju.« Najbolj si organizatorji teh predavanj želijo, da bi jih lahko ob pomoči ZSKD objavili v posebni brošuri, jih prevedli tudi v italijanščino tako, da bi lahko takšno brošuro prodajah tudi v časopisnih kioskih. »Vsi mi smo morda še premalo obveščeni o naši polpretekli, zgodovini, o njenem pomenu za nas in naš obstoj. Zato bi bilo prav, če bi sami razpolagah s takšno dokumentacijo in jo potem posredovali tudi večinskemu narodu.« Društvo je imelo v pretekli sezoni še druge, lepo uspele večere. Tako je imelo v gosteh predavatelje Katjo Kjuder, Rudija Devetaka in Maksija Kralja. Priredilo je tudi miklavževanje in pustovanje, pa Prešernovo proslavo in večer za ohranitev Stadiona 1. maj. Lepo je uspel večer z Borisom Kobalom, Sergijem Verčem in Paolom Paolinijem. Tudi sodelovanje Svetoivančanov v televizijski oddaji na Telequattro je bilo zelo pomembno in koristno, saj je prikazalo zgodovinsko prisotnost Slovencev na tem območju. »Mislim, da smo si s to našo udeležbo pridobili ugled med tu živečim italijanskim prebivalstvom in ustvarili pogoje za morebitno bodoče sodelovanje.« Neva Lukeš NOVICE Eniquez na čelu IACP Deželni odbor je za predsednika inštituta za ljudske hiše IACP potrdil Giuseppa Erriqueza, medtem ko bo podpredsedniško mesto zasedel Albarto Gasparini. V novem upravnem svetu so še: Benno Albrecht, Armando Fast in Fabio Scarpa (za tržaško pokrajino), Giorgio Depangher (v zastopstvu AN-CI), Gaetano Califano (najemniki), Angelo Guido Mannino, Bruno Lovero in Giuliano Mami (sin-dikah), Renzo Codarin (deželna uprava), ter. deželna funkcionarja Andreina Ascalone in Claudio Bo-nivento. Sindikalni kolegij bo vodil Pier Paolo Del-la Valle. Nadaljuje se praznik SKP Na prostoru bivše ladjedelnice Alto Adriatico v Miljah se bo tudi danes nadaljeval praznik komu-mshčnega tiska. Ob 19.30 bo govoril član federacije Giorgio Canciani, ob 20.15 bo debata na temo »Vprašanje zdravstva v dežeh in v državi«, posegla bosta primarij Sergio Minutillo iz Trsta in deželni svetovalec Roberto Antonaz, predsedoval bo deželni svetovalec Fausto Monfalcon. Od 21. me bosta prisotne zabavala filarmonični orkester od Sv. Barbare in skupina »»Long Slunk«. Festival se bo zaključil jutri. Jutri sklepni koncert V okviru revije »poletni koncerti«, ki jo organizira združenje »Punto Musicale«, bosta jutri ob 21. mi v štivanski cerkvici nastopila violinistka Franca Sciarretta, ki bo izvajala skladbe Bacha, Paganinija in Ysaye ter pihalna skupina konservatorija G. Tartini z deli Bacha, Haendla in Tomasija. V Revoltelli o Indiji Na pobudo zadruge Bonavventma/gledahšče Miela bodo jutri ob 21.30 v avditoriju muzeja Revoltella predstavih glasbo, ples, barve Indije. Predstava, ki sodi v okvir »Revoltella estate ’95«, pripoveduje o mitih o ustvarjenju sveta ter kozmogoniji nekaterih indijskih kultur in etničnih skupnosh. Zdravila se bosta nekaj tednov Na cesti proti mejnemu prehodu pri Lazaretu, pri bivši ladjedelnici Sv. Roka, sta se zaletela ford fiesta s hrvaško registrsko tablico, in renault cho. Dve osebi, 79-letni Peter Jmkan in 56-letna Valentina Valussi, sta se morala zateči po zdravniško pomoč v katinarsko bolnišnico. Okrevala bosta v nekaj tednih. V glavni bolnišnici pa so sprejeli 22-letno Eriko Galberti, vendar so ji nudili le prvo pomoč in si bo opomogla že v nekaj dneh. Dekle se je peljalo v avtomobilu volksvvagen polo, ki ga je upravljal 27-let-ni Piepaolo Denuto. Na križišču med Ul. Giuha in UL Rossetti se je Denuto zaletelel z lancio Thema, katero je vozil 48-letni Paolo Zainotto. Veliko sreče pa je imel tuji šofer, ki se je v zgodnjih jutranjih mah s svojim avtomobilom silovito zaletel v varnostno ograjo na hitri cesti, nedaleč od izstopa pri Valmauri. Verjetno zaradi mokrega asfalta in neprimerne vožnje je izgubil nadzor nad vozilom, ki je bilo povsem mučeno, sam pa je ostal nepoškodovan. draguljarno £3 I I NARODNA UL. 28 - TEL. 040/211465 Diamant - za vedno OBČINA / PO DOGOVORU Z USLUŽBENCI Popoldanski umiki na tržaški občini Ob ponedeljkih in sredah popoldne odprti uradi V samih 25 dneh od podpisa sporazuma s sindikatom občinskih uslužbencev je odbomištvo za osebje preuredilo urnike za publiko vseh občinskih uradov. 2e skoro dva tedna imajo občani dostop do uradov tudi v popoldanskih urah in to ob ponedeljskih in sredah. Na razpolago jim je približno tretjina uslužbencev, ki so se delno sami prijavili za popoldansko delo, delno pa j ib je vodstvo razporedilo po izmenah. Za popoldansko delo izplačajo uslužbencem 18.000 lir doklade, dajo pa jim tudi bon za kosilo v vrednosti 12.000 lir, pri katerem občina prispeva z 8.000, uslužbenec pa s 4.000 lirami. Vsak delovnik od 9. do 12. ure, ter ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 15. ure bodo odprti uradi župana, za splošne zadeve, med drugim tudi za prevode (1.sektor), za informatiko in statistiko (2. sektor), osebje (3. sektor), računovodstvo (13. sektor), davke in prispevke (14. sektor), šolstvo in rekreacijo (16. sektor), kulturo (20. sektor), socialne usluge (17. sektor), higieno in pogrebe (18. sektor), pogodbe (21. sektor) in za šport. Ob delovnikih od 11.30 do 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 16. ure bodo odprti uradi za urbanistiko (6. sektor), ceste in greznice (7. sektor), gradnje in tehnologije (8. sektor), gradbene koncesije (9. sektor), nepremičnine (10. sektor), javno zelenje (19. sektor) in skupne upravne urbanistične službe. Matični in volilni urad, ter uradi za decentralizacijo (4. sektor) bodo odprti ob delovnikih od 8.30 do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15. ure. Občinske izpostave bodo redno odprte vsak dan od 8.30 do 12. ure, popoldne pa tudi od 14. do 16.30 ob ponedeljkih (Zahodni Kras, Sv. Vid in Kja-din-Rocol), ob torkih (Rojan in Stara Mitnica), ob sredah (Vzhodni Kras, Val-maura in kolonja) in ob Četrtkih (Sv. Ivan in Sv. Jakob). Ekonomat (15. sektor) bo odprt dopoldne od 8.30 do 11.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do. 15 me. Urad za trgovino, obrtništvo in turizem (11. sektor) bo odprt od 11. do 12.30 vsak dan, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 16. me. Končno bo pogrebni mad v Ul. Zonta odprt od 8. do 13. me, ter v omenjenih dveh i popoldnevih tudi od 14. do 17. ure, na pokopališču pri Sv. Ani pa vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14. do 16. me od ponedeljkih in sredah. V Miramaru zadnji recital Carla Binija V okviru koncertne revije, za katero se je zavzelo združenje Mednarodni festival operete v sodelovanju z Ustanovo za turistično promocijo, bodo drevi ob 20. uri se zadnjič ponovili recital Carla Binija, ki bo izvajal najbolj znane arije Lebarja, Kolmana, Straussa in Oscarja Štrausa. Na klavirju bo Binija spremljala mlada pianistka Enrica Ruggiero, klarinet bo Jgra/a Leono-ra Frančku. Ob 21.30 bo na vrsti spektakel Car-pinterija, Faragune in Gillerija »Dober večer, gospod Lebar, in srečen povratek v Miramar«, večer pa se bo zaključil z znanim filmom »On the Tovm«. Jutri o papeževih pismih ženskam Ljudska stranka bo jutri ob 19. uri v palači Diana na Trgu S. Giovanni 5 organizirala srečanje-deba-to o pismih, ki jih je papež Janez Pavel H. naslovil ženskam. Debate se bo udeležila Maria Pia Monteduro. Na Kontovelu predstavili življenje in deh Davida Marije Turolda V društveni gostilni na Kontovelu so v petek zveCer predstavili osebnost in delo očeta Davida Marije Turolda. Večer sodi v niz pobud Srečanja z avtorji, katerih namen je sproščen, neformalen prikaz dela najrazličnejših kulturnih ustvarjalcev in mislecev. ______________ Življenjsko pot furlanskega pesnika, ki pa je vedno pisal samo v italijanščini in se je znal upreti zaprtosti in provin-cializmu svoje ožje domovine, sta predstavila gosta tokratnega srečanja - kritik Amedeo Giacomini in don Borgo. Oba sta se s posebnim poudarkom zaustavila ob vsebini Tmol-dove poezije, ki sta jo označila za nehermeticno človeško mogočno in do skrajnosti resnicoljubno. Verzi odsevajo torej pokončno osebnost, ki so jo (in jo po pričevanju obeh gostov še vedno) klerikalni in intelektualni krogi postavljali ob rob in jo skušali na vse mogoče načine one- sposobiti. »Iz tega razloga je danes potrebno,« tako se je izrazil Borgo. »da center poimenovan po očetu Turoldu, ne utihne. Poslanstvo našega centra je v tem, da še nadalje širi in poglobi poznavanje Turoldo-ve poezije in njegovega odprtega kozmopolitskega duha.« Teologijo bližnjika, ki preveva verze furlanskega pesnika, je udeležencem podala igralka Saettijeva. Večer je popestril dokumentarec, posnet le nekaj let pred pesnikovo smrtjo, (mg) Na sliki (foto KROMA) petkovo srečanje na Kontovelu. FOLKEST SE SELI V SLOVENIJO / JUTRI NA TITOVEM TRGU DOLINA / POBUDA KRAJEVNE 2UPNIJSKE SKUPNOSTI Joan Baez v Kopni Dobrodelni koncert Tržaškega okteta Prispevke večera so namenili še nepokritim dolgovom v zvezi s popravilom cerkve Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 UT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRDBST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št 14 z dne 6. 12. 1948 Član itahjanske zveze časopisnih založnikov FIEG Folkest se seli v Slovenijo. Jutri bo na Titovem trgu v Kopru prvi izmed štirih koncertov, ki jih furlanska revija glasbe ponuja v Sloveniji. V sugestivnem okolju bo nastopila slavna ameriška kantavtorka Joan Baez (na sliki), ki bo koprsko publiko zabavala z izborom svojih številnih uspešnic. Joan Baez bo nastopila ob 21.30, pred njo bomo lahko poslušali škotski duo v sestavi Francka McLaughlina in Gillian MacDonaldove. (aw) V cerkvici sv. Marti1)3 v Dolini je pred5 v aoCnjim nastopil TrZaS Dktet (na sliki -KROMA). Slo je za do-Drodelni koncert, katar >a izkupiček so organi23, or ji namenili poravna lolgov v zvezi s popraj iuiguv v ZiVczjj. o i p om glavne dolin5 :erkve sv.Urha. Vohu :a petkov koncert prl rane zamejske peVS, ikupine je dala dolin® ^ iupnijska skupnost, k1 e svojCas v prvi ose prizadevala za obnovi e rraieitmpt nnrlrvA. BREZPLAČNI TEČAJI, KI JIH FINANSIRA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA ENFAP VSEDRŽAVNA USTANOVA ZA POKLICNO USPOSABLJANJE ŠOLSKO LETO 1995-96 DNEVNI TEČAJI - ZAČETNI: • uradniško delo (dveletni); • operaterji-programerji sistemov (dveletni); • elektricarji-inštalaterji avtomatskih naprav (triletni); • termohidravliCni inštalaterji klimatskih naprav (triletni); • elektronski tehniki (triletni). PODIPLOMSKI in USPOSOBLJENOSTNI TEČAJI: • specializacija za upravljanje podjetij; • tehniki softvvare; • tehniki informatskih sistemov v podjetjih; • operaterji sistemov za obdelavo podatkov. IZPOPOLNJEVALNI TEČAJI: • računovodstvo na P.C.; • lokalno omrežje; • vodenje plač na P.C.; • aplikativni postopki za avtomatizacijo uradov; • programski jezik »C«; • programski jezik »Clipper«. INFORMACIJE IN VPISOVANJE: ENFAP TAJNIŠTVO: Ul. S. Francesco 25 - 34142 Trst - Tel. 040-635292 umik: od ponedeljka do četrtka 10.00 -12.30 in od ponedeljka do petka 17.00 -19.30. „// motocido” Rojan - Ul. Barbariga 12 Tel. 040/412525 PRODAJA SKUTERJEV: GARELU PEUGEOT Nadomestni deli in oprema TAKOJŠNJA DOBAVA FORMULA 50 POSOJILA DO 3 MILIJONOV Z 0 OBRESTI S »PRESTITEMPO« PRI DEUTSCHE BANK š£ M TRST Nedelja, 16. julija 1995 5 VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 16. julija MARIJA . ■ Sonce vzide ob 5.31 j? zatone ob 20.51 -rezina dneva 15.22 -aiia vzide ob 22.28 in at°ne ob 10.23. Jutri, PONEDELJEK, 17. julija ALEŠ 1 vReme včeraj ob zraka?,1- temperatura ni ^Z’3 stopinje, zrac-ra tlak 1011,2 mb na-, sca, veter zahodnik 5 st® Ua uro, vlaga 85-od-Uaai a.’ neb° oblačno, tj,';, je 12,3 mm dežja, orje skoraj mimo, tem-jj.ratura morja 24,6 sto- Rojstva, smrti in OKLICI RODIL! SO SE: Leo-Di Rocco, Patrick Kr lc> Agostino Mascolo, j tasha Marchesi, An-p 6a Zaccaria, Andrea ^rrari. }. UMRLI SO: 80-letna , aria Okretič, 90-letna jUgela Witine, 89-letna , aria Carboncich, 84-Ua n-Maria Gnili, 55-let-tia 4 ana Fantini, 93-let-j Antonia Padoan, 86-j Dorotea Corsi, 72-Nives Barducci, 73-ol?! Evald Carlo Bertuc-Tall. 8,3'letna Adalgisa ni^Plenizza, 83-letna ni^Uda Ciochelli, 66-let-letn'Vano Perissutti, 66-8q_I Giovanni Saviano, dni tni Francesco Ger-nr*; 93-letna Caterina 7.jpleri, 74-letna Nerina pMuttin, 57-letni Attilio Klrchmayr. StcVRLlCI: uradnik Aleš teL a.ucie in farmacevtski Uik Sonja Viler. LEKARNE NEDELJA, 16. julija 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Vene-zia 3, Opčine - Proseska 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). Od PONEDELJKA, 17., do NEDELJE, 23. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. F. Severo 112, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka oa 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Generazioni«, r. David Carson, i. VVilliam Shat-ner, Patrick Stewart, Jo-nathan Frakes. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »II delta di Venere«, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZUR-RA- 18.00, 20.00, 22.00 »Prima della pioggia«, r. M. Manchevsky. AMB ASCIATORI - 15.30 »II Re Leone«; ob 17.10, 19.35, 22.00 »For-rest Gump« r. Tom T-T o Tt le c NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Bestialita di tran-sessuali gav«, porn., prepovedan mladini pon 18. letom. CAPITOL - 18.15, 20.05, 22.00 »D’amore e ombra«, i. Antonio Ban- n PTU Q ALCIONE - 20.15, 22.00 »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Reno, Gary Oldman, Natalie Portman, Danny Aiello. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Blue sky«, r. Tony Richardson, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones. GRAD SV. JUSTA: 21.30 »11 seme della fol-lia«. M PRIREDITVE SD PRIMOREC - Trebče prireja 16. in 22,-23. t.m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igriSCu. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Happv dav. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 2. Trofejo gostilne-pizzeria Veto. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA - KONCERTI KORAČNIC PO VASEH: jutri, 17. julija, ob 20.30 v Križu (na klancu). Vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina prireja ob svoji 100-letnici v sredo, 19. julija, ob 20.30 v Dolini na Koluži KONCERT GODBE S PROSEKA. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi 21., 22., 23. in 24. julija v Zgonik na PRAZNIK TISKA. V petek, 21.7., ob 19. uri odprtje kioskov, GRADI GRADBENE IZVEDENCE TEČAJI ZA ZIDARJE - POLAGALCE PLOSCIC - TESARJE -UPRAVLJALCE STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJIŠČ Začetek tečajev v oktobru, vpis in obiskovanje tečajev je brezplačen SCUOLA EDILE TRIESTE SOLA ZA GRADBINCE TRST paritetni organ združenja gradbincev in sindikatov gradbenih delavcev J^gt^Miramarski drevored 89 - Tel. 040-43626 ob 20.30 ples z ansamblom Krt; v soboto, 22.7., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 21. uri ples z ansamblom Long Zlunk; v nedeljo, 23.7., ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, pozdravni govor in nato ples z ansamblom Krt; v ponedeljek, 24.7., ob 18. uri odprtje kioskov in ob 20.30 ples z ansamblom Long Zlunk. KD KRAŠKI DOM vabi v galerijo Kraške hiše v Repnu na ogled RAZSTAVE lesnih izdelkov Mirka Guština. Urnik; ob delavnikih od 18. do 22. ure, ob nedeljah od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 18.00. S IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Križa organizira v soboto, 5. avgusta celodnevni izlet z ladjo Fulgidus v Caorle. Vse informacije nudijo: na sedežu sindikata - tel. 200698, Ida Bortolotti - tel. 200007, Mario Fragiacomo - tel. 299640. KMETIJSKA ZADRUGA v TRSTU obvešča, da organizira tridnevni izlet - 30. in 31. avgusta ter 1. septembra na Radgonski sejem ter ogled okolice in zanimivosti avstrijske Koroške. Informacije in vpisovanje pri Kmetijski zadrugi v Trstu - tel. 382555 ali pa na Kmečki zvezi - tel. 362941. 3 ŠOLSKE VESTI DTTZG ”Ziga Zois” obvešCa, da bo do 26.8.95 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 9.00 do 12.00: ponedeljek in četrtek 15.00 do 16.00; sobota zaprto. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje na zapadlost naslednjih Časovnih rokov za vložitev raznih prošenj (M.U. St.185 iz dne 30.5.1995 -različna uporaba, začasne dodelitve in ureditve učnega osebja): do 21.8. rok za vložitev prošenj za različno uporabo učnega osebja in za poučevanje v drugih pokrajinah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za izvajanje podpornega pouka na srednjih šolan; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve (za nepredvidene vzroke - učno osebje: ot. vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve za uCno osebje višjih šol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za stalno uCno osebje - D.O.A.R. za poučevanje v drugih pokrajinah. Vse potrebne informacije nudi urad SSS ob urah poslovanja ob torkih m četrtkih od 9. do 10.30, Ul. Carducci 8, tel. st. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešCa uCno osebje nižjih in višjih sol, da bodo 17.7. razobešene na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu, začasne pokrajinske lestvice za opravljanje su-plenc. Prosilci imajo pet dni Časa za morebitni priziv. TAJNIŠTVO ZNANSTVENEGA LICEJA ”F. PREŠEREN” obvešCa, da bodo na šoli od jutri, 17. julija od 7.30 do 13.30 na ogled začasne pokrajinske lestvice za učno osebje. ^3 OBVESTILA KD SKALA iz Gropa-de organizira poldnevni tečaj od 8.00 do 13.00 uCenja ritma skozi gibanje od 17. do 28. t.m. za osnovnošolske otroke. Za informacije telefonirajte na št. 226332 (od 18.00-19.30). POLETNO SREDISCE Sklada Mitja Cuk; julij -avgust, ponedeljek - petek od 8. do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešCa, da je pisarna odprta do 31. avgusta t.l. le v dopoldanskih urah. TABORNIKI RMV vabijo svoje bivše brate in sestre, da jih obiščejo na taborjenju v Ribnem pri Bledu 21., 22. in 23. julija. MALI OGLASI starejši par isce za poletne mesece v Devinu za nekaj ur dnevno hišno pomočnico z znanjem kuhanja. Potrebno lastno prevozno sredstvo. Telefonirati na št. 040/637209 ali 208196. ISCEM g. dr. Bruna Sfarcicha. Kdorkoli ve, kje ga lahko dobim naj sporoči na tel. 040-636923 od 17.30 do 18. ali telefonski tajnici. Se zahvaljujem. AUDI 80 2,3E, katalizator, avant, letnik 93, sivo kovinske barve, pomična streha, 70.000 km, perfekten, prodam. Tel. 040-220525 po 20. uri. PRODAM 8 gledaliških žarometov po 25.000 lir vsak. Tel. 281330 ob večernih urah. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik 80, svetlopla-ve barve, v dobrem stanju, perfekten motor, 72.000 km, garažiran, prodam, cena po dogovoru. Tel. 228519. GOSPA nudi pomoč ostareli osebi v slovenski družini 24 ur dnevno, tudi za daljši Cas. Tel. 040/765047. MLADENIČ, 18-let-nik, poprimem za katerokoli delo. Telefon 44710. ZAHVALA Ob preranem grobu nase nepozabne Andrejine Maver por. Perčič se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku Svari za lep poslovilni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in g.e dr. Abramovi za lepe poslovilne besede. Posebno zahvalo izrekamo tudi zdravnikom in osebju I. medicinskega oddelka katinarske bolnišnice. Vsi njeni Trst, 16.7.1995 18.7.1975 18.7.1995 Karel Pijo Meden Dvajset let je minilo, odkar si nas zapustil, a v naših srcih Ti živiš. Žena Julka, hci Luciana in vnuk Borut z družino Trst, 16. julija 1995 OSMICO je odprl Igor Milic v Zgoniku št. 4. OSMICA je še odprta pri KvrtiCevih na Opčinah, Narodna ul. 92. ToCijo belo in Cerno. OSMICO ima odprto v Prebenegu Josip Rapotec. OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. OSMICA ja odprta v Mavhinjah pri Normi Gabrovec. t Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona Giuseppina Brišček vd. Brecelj Pepka Pina Pogreb bo v sredo, 19. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Opčine. Žalostno vest sporočajo sin Vojko z družino, vnuk Mauro in ostali sorodniki Barkovlje, Opčine, 16. julija 1995 t Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona Marija Gulič vd. Lavrenčič Pogreb bo v torek, 18. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v katinarsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčeri Sonja z Mariom in Vesna z Viniciom, vnuki Egon z Mirjam, Marko in Stefano ter ostali sorodniki Katinara, 16. julija 1995 ZAHVALA Ob izgubi nase drage Cecilije Pertot vd. Pertot se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin nase pokojne in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre g. župnikoma Bogomilu Breclju in Viktorju Godniču ter zgo-niskemu cerkvenemu pevskemu zboru. SVOJCI Nabrežina, 16. julija 1995 Draga Marija, ob težki izgubi mame Cecilije vam izreka občuteno sožalje cerkveni pevski zbor iz Zgonika SVOJCI Berte Smotlak vd. Smotlak se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Mackolje, 16. julija. 1995 OBČINA REPENTABOR 15. in 16. julija 1995 v Repnu 33. RAZSTAVA TERANA IN DOMAČIH BELIH VIN Program: danes 16. julija ob 8. uri - mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije Kraški dom in pod pokroviteljstvom občine ob 9. uri - ex-tempore za otroke iz vrtca in za osnovno ter srednješolsko mladino ob 17. uri - odprtje kioskov ob 19. uri - nagrajevanje najboljših razstavljenih vin od 20.30 do 0.30 - ples za ansamblom »Zvezde« Ob 21.00 - nastop sekcije ritmične gimnastike Bor FC PRIMORJE priredi Danes in jutri ŠPORTNI PRAZNIK NA PROSEKU danes ob 18. uri koncert Godbe s Proseka, nato ples s Ketjdea jutri ob 20.30 ples s Happy day. Odprtje kioskov ob 17. uri Specialitete na žaru in domaCe vino Vabljeni! PD Slovenec - Fantovska in dekliška iz Boršta in Zabrežca prirejajo Šagro v Hribenci 22., 23. in 24. julija EMMEGI s a f Vam ponuja v mesecu juliju montažo satelitskih anten s popustom 15%. V popustu je vključena montaža TV antene RAl 3 - slovenski program. Prosek, 101 - Trst Tel. 040-251371 MESEC KUHINJE * PRILOŽNOST * ZA DOBRE * POSLE =91 EDI MODIH - EDINO PRODAJNO MESTO - TRST - Ulica Baiamonti 3 Tel. (040) 820766 . GRATTAROLA POHIŠTVO Z DOLGO TRADICIJO RAl 3 - slovenski program Vidljivost na Krasu vam omogoča TRGOVINA ELEKTRO-TV LJ A. COLJA - Kontovel 134 Tet. 225471 s prilagoditvijo TV - antene z minimalnim stroškom ADRIA AIRVVAVS V SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, K0PENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRVVAVS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 SK DEVIN prireja ŠPORTNI PRAZNIK 15.. IB. in 17. julija na športnem igrišču v Nabrežini Danes, IB. 7. - ob 9. uri tekma z gorskimi kolesi, ob ID. uri tek v cross-u, zvečer ples z ansamblom KRT in ob 22.3D TOMBOLA Jutri, 17. 7. - ples z ansamblom STATUS SVMBDL in razne igre. PARK GLOBOJNER Padriče V četrtek, 20. julija, ob 21. uri igra skupina Deluje dobro založen kiosk I GLASBENA MATICA TRST Sola “Marij Kogoj” POTRJEVANJE IN PRED VPIS za šolsko leto 1995/96 Prijave sprejema tajništvo do petka, 28. julija od 10. do 12. ure vsak dan razen sobote v Ul. R. Manna 29, tel. 418-605 TABORNIKI RMV obveščamo, da je odhod na TABORJENJE JUTRI, 17. t. m., ob 8.05 in ne ob 18.15 kot navedeno. Zbirališče ob 7.45 na želežniski postaji v Sežani Mila Kjuder in sorodniki se iskreno zahvaljujejo vsem za prisrčen sprejem in darila. Posebna zahvala naj gre KD Lonjer-Katinara, g. župniku žužku, gospem Mirki, Meri in Ondini. Na trgovski akademiji so maturirali Denis Novato Ivan Ota in Vanja Čuk Se mnogo, življenjskih uspehov jim zeli KD F. Venturini E3 ČESTITKE Župnijska skupnost Repentabor čestita Patini Škabar, Aleksu Puriču in Aronu Krtu ob uspešnem zaključjku Studijskih naporov. Moiri Vodopivec iskreno čestitamo ob uspeSno opravljeni rna-turi na trgovskem zavodu "Žiga Zois”. Vida in Daria z družinama Naše pevke Erika, Sara in Lara so uspeSno opravile maturo. Iskreno jim čestita Dekliški zbor Vesna Ob uspeSno opravljenem Študiju iskreno čestitajo novopečenemu inženirju Robiju Smotlaku soigralci in člani KK Bor in Cicibone Na filozofski fakulteti v Bologni je z odliko doktoriral iz publicistike Aleksander Zobec Iskrene čestitke in mnogo nadaljnjih uspehov mu želi Aleksander Zobec Ob uspešno opravljenem študiju na univerzi v Bologni ti iz srca čestitamo in želimo obilo delovnih in življenjskih uspehov. Tete Branka, Mili in Boža z družinami Draga JANA! Iskreno ti čestita stric Angel z ženo Drago ob odlično opravljeni maturi na zavodu Z. Zois. Novopečenemu knjigovodji DENISU NOV ATU Čestitamo in želimo, da bi tako hitro in pridno računal kot igra na harmoniko vsi od S tu ledi. KD Lipa iskreno Čestita vsem BAZOVSKIM MATURANTOM ob uspeSno opravljeni maturi na slovenskih višjih srednjih šolah. PETRI BANDI in KARIN KOGJANCIC za uspeSno opravljeno maturo iskreno Čestita KD J. Rapotec. Danes v Barkovljah praznuje nas ljubljeni oce, tast in dedek ALBIN UMEK rojstni dan. Tvoji najdrazji, ki te imamo neskončno radi, ti želimo zdravja, sreCe in vsega, kar ti lahko lepša življenje. Sergio, Neva, Marino, Andrej in Martin. Tudi tebi, draga GIORGIA, ki si pa včeraj slavila osebni praznik, ti voščimo vsega najlepse- ga- DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA prireja v šolskem letu 1995196 v Trstu naslednje tečaje- • dveletni poklicni tečaj za uradnike uvozno-izvoznega podjetja -1100 ur letno • dveletni poklicni tečaj za natakarje (strežba v jedilnici in baru) - 1000 ur letno • windows Office (windows, winword, excel, access) -120 ur • excel 5.0 - 30 ur • word za vvindovvs 6.0 -30 ur • vrorks za vvindovvs 3.0 -30 ur • osnovna informatika - 30 ur • socialno - vzgojni operater (dokončana višja srednja šola) -100 ur • otroška varuška - 60 ur • zunanja trgovina (za vmesne kadre v podjetju) - 50 ur • trgovinske dejavnosti (priprava za vpis v REG) - 40 ur • tehnike prodaje - 30 ur • angleščina za poslovno uporabo - 80 ur • varnost in higiena na delu - 20 ur • podjetniško usposabljanje - 40 ur • marketing v zunanji trgovini - 20 ur • degustacija vin in poroka vino-hrana - 40 ur • biološko in integrirano kmetijstvo - 60 ur • upravljanje agriturističnega obrata - 40 ur • vinogradništvo in tehnike kletarstva - 50 ur Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. julija tl. na sedežu Zavoda, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 - 569119, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 13.00 ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. SD KONTOVEL ŠPORTNI PRAZNIK 21., 22., 23., 24. julija na Proseku Ples: STATUS SYMBOL in ADRIA KVINTET Benečani med nami: slikarke in gledališčnice Košarkarski turnir 3:3 Kontovelske specialitete in domače vin° ______________Vabljeni!-------— ASSOCIAZIONE SPORTIVA ^nio/j ŠPORT IN PRIJATELlSW ŠPORTNO ZDRUŽENJE ŠPORT E AMICIB* SV. IVAN, PODLONJER VflSSŠI LONJER, KATINU Prireja v BAZOVICI danes 16. julija PRAZNIK ŠPORTA Kioski bodo delovali od 18. ure dalje - Ples Igrali bodo: LONG 2LUNK, GLI ASSI SKD CEROVLJE - MAVHINJE se ob uspeSno izvedenem 1. zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin iskreno zahvaljuje Primorskemu dnevniku in ZSKD za sodelovanje, občini Devin-Na-brežina za pokroviteljstvo, Maji Lapornik za mentorsko delo, članom strokovne komisije Nevi Lukes, Marjanu Kravosu, Adrijanu Rustji, IgorjirTuti in Stefanu Leghis-si, vsem sodelujočim dramskih skupinam, Vesni Benede-tič za maketo, Gabrijeli Ozbič za nagrade, Silvi Paulina za diplome, trem umetnikom, ki so razstavljali, Francu Sossiju in Marinki Zeriali za tehnično pomoč, spon-sorjem festivala, članom društva ter vaščanom in vaSčankam, ki so s svojim delom pripomogli k uspehu pobude. Družbo FURLANI sestavljajo tri trgovska podjetja, ki sov fazi intenzivnega razvoja na naslednjih tržiščih: Trst, države bivše Jugoslavije in države vzhodne Evrope. Zaradi uvedbe svetovanja na organizacijskem in vodstvenem področju so pri FURLANI postavili temelje za uresničitev pomembnega profesionalnega napredka na področju vodenja podjetja. V ta namen družba FURLANI išče POMOČNIKA DIREKCIJE ki bi znal izvajati funkcijo učinkovitega povezovanja med glavno direkcijo in vsemi operativnimi nivoji podjetja in bi na ta način postal stična točka tako na področju sprejemanja odločitev in vodenja, predvsem v primeru odsotnosti lastnikov, zaposlenih z zunanjimi dejavnostmi razvoja. Položaj zahteva sposobnost motiviranja in vodenja delovne organizacije, ki jo sestavlja približno 1,5 uslužbencev (polovica žensk in pobvica moških), sposobnost vodenja in sposobnost deseči soglasje in spoštovanje. Poleg znanja italijanskega jezika je nujno potrebno poznavanje nekaterih jezikov bivše Jugoslavije (slovensko, srbohrvaško), zaželjena starost okoli 35 let. Zaslužek bo nedvomno zanimiv, vezan tudi na sistem vzpodbud za doseganje ciljev. Izbiro bo opravil dr. Orazio Musmeci iz podjetja COMAN iz Bologne. Kandidati naj pošljejo svoj življenjepis na nasbv: Družba FURLANI Rif.A.S. Via Milano 25 - 34132 Trst. POHIŠTVO zaradi prenovitve prostorov RAZPRODAJA S SE VIŠJIMI POPUSTI NA RAZSTAVLJENI OPREMI DO 80% pohitite - zadnji dnevi Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) ■ BARI 77 34 69 59 39 CAGLIARI 19 51 9 78 52 FIRENCE 47 56 38 66 21 GENOVA 4 46 5 53 86 MILANO 32 12 7 37 81 NEAPELJ 62 80 44 63 53 PALERMO 57 86 74 4 75 RIM 71 74 76 42 63 TURIN 36 31 49 40- 47 BENETKE 31 10 ENALOTTO 65 24 5 2 1 X 1X2 X 2 : KVOTE 12 65.081.000. 11 1.743.000. 10 157.000. K X 2 2 Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure Kam po bencin Danes bodo na Tržaškerh obratovale naslednje palke: UL^Revoltella (vogal Ul-d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 „ Ul. Molino a Verlto p Ul. A. Valerio 1 (univer za) MONTESHELL Ul. Giulia 2 . . Drevored Čampi Ehsl Drev. D‘Annunzio 73 Miramarski drev. 3/ Nabrežje T. Gulli 8 ESSO Trg Liberta 10/1 IP Ul. F. S e vero 2 Drev. D‘Annunzio 3»m Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev.. 21 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro l4 API Ul. F. SeveTo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self servicej TAMOIL - Ul. F. Sever 2/3 „4 ESSO - Trg Valmaura AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski ai 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) _______ ŠOLSTVO / IZJEMEN DOSEŽEK NA LICEJU PRIMOŽA TRUBARJA Rekord« klasičnega liceja: » štirje maturanti, 240 točk! « »Proizvajanje odličnjakov« V zamejskem Šolskem svetu velja že od nek-javna skrivnost, da se najboljši dijaki vpisujejo na klasični licej. Statistike končnih Uspehov na klasičnih licejih tako v Gorici kot v Trstu kažejo, da je tako: Idasična liceja sta Soli, Qa katerih so doslej zabeležili (v primerjavi z vpisanimi dijaki) daleč največ Sestdesetic. Na Soriškem liceju Primoža Trubarja je lani izdelalo z najvišjo oceno več kot polovica maturantov (Štirje na skupnih sedem), kar smo zabeležili kot Izjemen uspeh. Letos je bil Se večji: popoln, stoodstoten! Na klasičnem liceju so letos prejeli Uajvisjo oceno, Sestdesetico, prav vsi kandidati. Bili so le štirje, a nič zato. Takega uspeha (kakšen pridevnik bi bil najbolj ustrezen, da bi 8a dovolj nazorno obarval? Izreden? Fantastičen? Neponovljiv?...) na naših šolah še nismo Zabeležili. Kaže, da tudi v Rimu, na ministrstvu za šolst-Y°> ne. Ze lani, ko smo seznanih ministrstvo, da N več kot polovica kandidatov na liceju Pri-moža Trubarja dosegla sestdesetico, so se začudili, a niso znali povedati, ali se je kaj takega na Italijanskih šolah že dogodilo. Ko smo letos, takoj potem, ko so bili objavljeni maturitetni izidi, spet telefonirali na ministrstvo, da bi izvedeli, ali so drugje po Italiji že dosegh stoodstotni Maturitetni odlični uspeh, se je funkcionar spomnil lanskega primera in začudeno vprašal: »Kaj se je vaša šola specializirala v proizvajanju odličnjakov?« Tudi letos ni mogel z matematično gotovostjo zagotoviti, da je klasični licej Pri-Moža Trubarja dosegel državni rekord (če se lahko izrazimo s športno prispodobo), ker na Ministrstvu sploh ne zbirajo rezultatov po posa-Meznih šolah. Omejujejo se na zbiranje statističnih podatkov po pasovih uspešnosti (računajo na primer odstotke kandidatov, ki so izdelali z °nenami od 50 do 60 šestdesetin, od 40 do 50 Sestdesetin, in manj kot 40). Mož z ministrstva Pa je dodal, da sam še ni slišal za šolo, na kateri m vsi maturanti izdelali z najvišjo oceno. Torej: na doslej ni še stoodstotno gotovo, da niso bili latošnji štirje maturanti na klasičnem liceju Pri-Moža Trubarja prvi, ki so dosegli »državni rakord«, so ga pa vsaj izenačili. Ze sedaj pa je nekaj vendarle jasno: njihovega dosežka ne bo Mogoče izboljšati. . . . . Marjan Kemperle Erika: »Še enkrat bi se vpisala na to šolo« Štirje odličnjaki goriškega klasičnega liceja Primoža Trubarja Odličnjakinjo klasičnega liceja Primoža Trubarja Eriko Gregorič iz Nove Gorice smo dobili na telefon po posredovanju vljudne sosede. Zanjo je bila matura sploh prvi izpit, »z razliko od mojih sošolcev, ki so opravili že malo maturo,« je začela. Izkušnja je bila vsekakor pozitivna, je dodala. Erika se je odločila za šolanje v Italiji, ker dajejo šole v 'Sloveniji - vsaj po njenem mnenju - poudarek znanstvenim predmetom. »Tudi jezike poučujejo nekako znanstveno, s poudarkom na slovnici, manj pa na književnosti,« je menila. »Klasični licej mi je dal Majda: »Bili smo štirje, kar je omogočilo skoraj prijateljski odnos s profesorji« Odličnjakinja Majda Klemše je pričakovala težjo preizkušnjo. »Ko pa sem se znašla pred komisijo, nisem imela težav. Tudi zato, ker sem se dosti učila vseh pet let in tudi zadnji mesec sem prečepela ob knjigah.« V petih letih študija jo je zanimalo »malo vsega,« kot je povedala, zato je tudi neodločena pri izbiri fakultete. Ko ji je predsednica komisije ob koncu izpraševanja postavila še zadnje, obvezno vprašanje: »Kam po maturi?« je prejela kar trojni odgovor: »Jus, ekonomija, naravoslovna fakulteta.« Majda meni, da ji je petletni študij na šoli nudil splošno humanistično izobrazbo, izostren kritični čut in metodo študija, »ki mi bo, mislim, zelo koristila za nadaljnje šolanje.« Ce jo vprašaš po morebitnih kritičnih pripombah, te čaka razočaranje: »Raje bi pohvalila, kot kritizi- rala. Majhno število dijakov nam je omogočilo zelo dober, skorajda prijateljski odnos s profesorji.« Na klasičnem liceju so letos končali študij štirje kandidati, »a na začetku smo bili v desetih,« je pojasnila odličnjakinja. »2e v prvem razredu so se nekateri dijaki izpisali, druge smo "izgubili" po poti.« V 4. višjo gimnazijo se je vpisalo 5 dijakov iz Italije in 5 iz Slovenije. »Na začetku smo se včasih malo skregali, kot je tudi navada med sošolci. Razdeljeni smo bili v dve skupini, med seboj se nismo mnogo pogovarjali, potem pa so se odnosi izboljšali,« je povedala Majda o nekdanjih sošolcih iz Slovenije. Sedaj jo čakajo, seveda, počitnice. Privoščila si jih bo avgusta. Morda bo potem lažje izbirala med svojo trojno študijsko dilemo: jus-ekonomija-naravo-slovje. Alessio, mladi raziskovalec goriške zgodovine , 8Vzdušje na maturi je lo zelo sproščeno, kar ain je omogočilo, da 1110 res pokazali, kaj tratno.« Tako se je začel Pogovor z odličnjakom essiom Stasijem. »Na ^shiem izpitu in predv-ern s svojimi maturitet-'trii referati smo lahko P. azali naSa osebna za-'jPaeja,« je dodal v (ne-P rkrito) pohvalo ocenjene komisije. . (Alessio je predstavil erat iz goriške zgodo-skk' l316!*-0 nekih latin-z j epigrafov je prika- tiaiZ§0dovino treh g°-2 hih rodbin. Goriška godovina je, takorekoč, jP i°v konjiček. Z njo se s I varjal skozi vsa leta Sq a?)a na liceju. Profe-Ji so mu svetovali,' 1 za maturo napise v kai> kar odraza njego-tai 0spbna zanimanja, in r ? je nastala pravcata p Jokava o prikazu ene-vP dela goriške in slo-s ?ske zgodovine na-P 0n, ki je bil doslej aio raziskan, to je zgo-sjQVlna višjih družbenih Jev pred prvo svetov- no vojno. »To je zgodovina višjih cerkvenih in plemiških družbenih slojev, pa tudi izo-braženskih. V Gorici smo jih imeli. Jaz sem predstavil tri družine: Kobencelj, Kemperle (bil je prevajalec svetega pisma v 18. stoletju) in Križaj. Kobenclji so bili diplomati, Križaj i cerkveni dostojanstveniki in Kemperle kulturniki. S tem sem prikazal tudi tri različne vrste delovanja v goriški družbi,« je obrazložil mladi zgodovinar. Težav na maturi ni imel. Pri slovenski nalogi je izbral četrti naslov, specifični klasični, »in sem se lahko razpisal bodisi o tem, kar je naslov zahteval glede grškega slovstva, bodisi z aktualizacijo.« Latinščina mu ni delala preglavic, ker ima Alessio veselje do nje, saj jo srečuje na svoji zgodovinarski poti. S študijem na klasičnem liceju je zelo zadovoljen: »Ce si dojemljiv za določena spoznanja, ti da Sola res veliko: omogoča ti, da gojiš in dopolnjuješ svoja osebna zanimanja in ti vzbuja vedno nova. Ob takih zanimanjih je izbira fakultete skoraj obvezna: »Mislim, da bom izbral klasične vede, klasične jezike ali pa moderno zgodovino v Trstu,« je napovedal odličnjak Alessio Stasi. Ivan: »Privlačevali so me slikarstvo, kiparstvo, arhitektura« Tudi Ivan Žerjal je zadovoljen s svojo maturo, saj drugače bi ne moglo biti. Odličnjak je najprej pohvalil pristop ocenjevalne komisije do kandidatov: »Nudila nam je možnost, da se je lahko vsak čim boljše izrazil in pokazal to, kar se je naučil v petih letih truda.« Trud se je izplačal: »Gotovo, prav gotovo,« je ponovil odličnjak. »Večkrat je bil študij precej težaven, predvsem prva leta na gimnaziji, ko je treba s sistematičnim učenjem pridobiti določeno osnovo. Slo je predvsem za mne-monsko delo: V zadnjih treh letih je bil študij vedno zelo zanimiv, predvsem kar se tiče pouka filozofije,« je obrazložil. »Problemov« s profesorjev ni bilo. »Tudi zato, ker smo bili itak majhen razred.« Ta njihova majhnost jih je -tako je povedal Ivan -privilegirala, a jih obenem prisila, da so še več »delali« (v smislu študirali, seveda). Na vprašanje, ali so v razredu tekmovali med sabo, je Ivan povedal, da »tekmovanja v negativnem pomenu besede ni bilo. Smo pa merili svoje znanje v pozitivnem, spodbujevalnem pomenu. V razredu (to je prišlo do izraza predvsem v zadnjem razredu) je imel vsak svoje zanimanje, vsak je torej prednjačil na svojem polju.« Ivan se je zadnje čase zanimal predvsem za umetnost, zgodovino in filozofijo. »Pri umetnostni zgodovini so me privlačevali slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, torej predvsem figurativne umetnosti, a tudi vsi humanistični predmeti so mi bili zelo blizu,« je pojasnil. Tudi Ivana čaka torej čez nekaj mesecev težka izbira. Študij bo seveda nadaljeval na univerzi, a ob tolikšnih zanimanjih se mu sedaj zastavlja vprašanje, za kaj naj bi se odločil. »Zanimanj je preveč, zato se nisem še točno odločil. Gotovo bom nadaljeval študij na humanističnem polju, ker mi znanstene vede prav ne ležijo.« V prihodnjih dneh bodo Ivanove študijske dileme stopile v drugi plan. Za štirinajst dni bodo njegova glavna skrb počitnice na morju. Izbira fakultete lahko Se malce počaka. humanistično izobrazbo. Šolanje je zaobjelo vseevropsko kulturo, nudilo je zelo širok pogled, kar pa ni opaziti na šolah v Sloveniji. To razliko sem sama opazila pri študiju sestre, ki obiskuje tukaj šolo.« S slovenskimi sošolci iz Italije je bilo na začetku »nekaj trenja«. To v prvih razredih. »Čeprav se o tem mnogokrat ne govori, vladata v Italiji in Sloveniji zelo različni mentaliteti. Slovenci v Italiji so po mojem mnogo bolj zavedni, mnogo bolj čutijo slovenskost kot tu v domovini. Tudi odnos do dela je drugačen: v Italiji jemljejo študij bolj resno, in to od profesorjev do dijakov. To lahko rečem, ker sem hodila v osnovno šolo v Sloveniji in sem opazila te razlike. Til pri nas je vse bolj površno, medtem ko se pri vas zadeve poglablja,« je odličnjakinja analizirala razlike med obema šolskima sistemoma. V zadnjih letih je bil odnos s sošolci iz Italije »še kar v redu, normalen pač.« Erika je še precej neodločena pri izbiri nadaljnjega študija. »Verjetno bom študirala slovenščino, jezika, nekaj v tej smeri, skratka.« Na ljubljanski univerzi? »Ne, mogoče tudi v Trstu ah pa v Trstu.« Mar pomeni, da je Erika med petimi leti šolanja v Gorici tako vzljubila italijanski šolski sistem? »Ne (se zasmeje po telefonu). Ze ko sem se vpisala na klasični licej, sem računala na to, da bom se nato vpisala na univerzo v Italiji. Čeprav me mika tudi študij v Ljubljani.« Na predzadnje vprašanje, ali bi svetovala drugim mladim iz Nove Gorice šolanje na slovenski soh v Gorici, je takole odgovorila: »Odvisno je, seveda, od tega, kaj hočejo od sole, in če so pripravljeni prilagoditi se drugačnemu šolskemu sistemu.« Na zadnje vprašanje, ali je zadovoljna s svojo izbiro, pa je bil odgovor sledeč: »Ce bi se morala vpisati, bi se vpisala še enkrat na isto šolo!« NOVICE RIMSKI MLINI MELJEJO POČASI RAZSTAVA / OD DANES DO SREDINE SEPTEMBRA Na gradu nastopi ukrajinska band skupina Divogray Po uspelem četrkovem koncertu škotske glasbe nam program Folkesta ponovno ponuja nastop v Gorici. Drevi ob 21.30 bodo na grajskem griču nastopili elani ukrajinskega banda Divogray. Ansambel Divogray iz Kijeva že sedem let predstavlja bogato ukrajinsko ljudsko izročilo. Izvajajo tako tradi- B| cionalne ljudske pesmi kot umetne pesmi v ljudskem stilu. Pokrovitelj celotnega Folkesta, videmska pivovarna Moretti, oziroma pivo Sans Souci, je omogočila da bo tudi nocojšnji koncert brezplačen. Ce upoštevamo vse prireditve, ki bodo danes na gradu, zares ne bo dolgčas. Srečanje članov in sorodnikov skupnosti La Tempesta Danes bo v dvorani "Fogar" na Verdijevem korzu srečanje s sorodniki gostov terapevtske skupnosti ”La Tempesta”. Ob 15.30 bo gledališka skupina Skupnosti ”2B or not 2B” predstavila delo ”A pro-posito di Eva” Jamesa Brancha Cabella, v režiji Al-fia Bertonija. Sledil bo koncert za pevce, kitare in tolkala, ki ga vodi prof. Gianni Servioli. Videmska univerza napoveduje zeleno številko za informacije Videmska univerza bo od 1. avgusta, ko bodo začeli sprejemati prijave, uvedla brezplačno telefonsko številko, na katero so bodo lahko študentje obrnili za katerokoli informacijo v zvezi s pogoji za vpis, sprejemnimi izpiti, urniki in zapadlostmi. Študentje bodo tako prihranili dragocen čas in se izo-gnili gneti na tajništvu. Videmska univerza med prvimi v Italiji uvaja to uslugo in dokazuje, da se z dobro voljo lahko marsikaj naredi v korist študentov, ki prvič pridejo v stik z zapletenimi postopki in za vse tiste, ki bivajo v oddaljenih krajih. Za informacije se lahko klice na tel. številko 167 241433. RAJONSKI SVET PROSVETNO ZA DRUŠTVO PODGORO ”PODGORA“ vabita na PRVO REVIJO PEVSKIH ZBOROV ”NA BRITOFU44 Nastopajo: MoPz ”VETTA“ - Ponte in Valtellina (Sondrio) MoPz “MONTE C ANIN” - Rezijanska dolina (Videm) Vokalna skupina “AKORD” - Podgora (Gorica) stopnišče pred cerkvijo sv. justa TRG LOJZE BRATUŽ - PODGORA Sobota 22. julija 1995 ob 21. uri (v primeru slabega vremena se bo revija odvijala v komorni dvorani glasbene Sole Emil Komel v katoliškem domu v Gorici) ,/d^N GLASBENA iMna-L MATICA GORICA POTRJEVANJE IN PRED VPISOVANJ E v šolsko leto 1995/96 Sprejemamo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Vse potrebne informacije dobite na tajništvu šole v ul. della Croce 3, do 28. julija 1995, Umik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Telefon: 0481/531508 PIAGGIO ^CENTER A. M. Motor! Mattiroli Alessandro ul. Duca D'Aosta 36 - GORICA Tel. (0481) 533410 - Fax (0481) 536727 Zastopnik PIAGGIO in GILERA BREZOBRESTNO ODPLAČEVANJE NA OBROKE V sredo zaseda stalni odbor za gospodarstvo V smislu dogovora dec. 93 Sedem izletov po sledovih gotike Prireditev sodi v niz pobud ob tisočletnici Gorice - Prikaz preko šestdesetih spomenikov Rimski mlini meljejo počasi, a meljejo. Drugo pa je vprašanje Ce bo iz te moke tudi kaj kruha in predvsem kdaj. Kar zadeva številna odprta vprašanja gospodarstva na Goriškem, se bodo rimski mlini v prihodnjem tednu hitreje zavrteli. Tako napovedujejo s Pokrajine. V sredo 19. t.m. so namreč v Rimu sklicali sejo stalnega medministrskega odbora za gospodarska vprašanja na Goriškem, organizma, ki ga predvideva pred poldrugim letom podpisani sporazum med takratno (Ciampijevo) vlado in predstavniki goriškega gospodarstva in družbe-no-politicnih ustanov. Poleg predstavnikov različnih ministrstev, so Člani omenjenega odbora tudi predstavniki Pokrajine in Občine ter Dežele ter gospodarskih stanovskih združenj. Delo stalnega medministrskega odbora bo, po nalogu predsednika vlade Dinija, usklajeval minister Frattini, ki je tudi sklical sejo 19. t.m., kjer bodo razpravljali in skušali najti rešitve za sedem različnih sklopov vprašanj: oblikovanje posebnega sporazuma o obmejnem sodelovanju, ki naj se upošteva v pogovorih o nadgradnji Osimskih dogovorov; prometne in cestne povezave; razrešitev spora glede (ne)izvajanja člena št. 4 zakona št. 26 (paket Altissimo); ugodnosti in olajšave na področju uvozno-izvozne dejavnosti; ustanovitev avtonomnega računa z možnostjo kompenzacijskih poslov za trgovanje z državami, ki niso Članice Evropske unije; razvoj in krepitev ustanove Informest; uporaba olajšav in možnost koriščenja finančnih sredstev v posebnih razvojnih območjih ob meji. Elementov za razpravo je torej več kakor dovolj. Prav zanimivo bo zato tudi ugotavljati, koliko stvarnih odgovorov na posamezna vprašanja so, oziroma bodo na komiteju uspeli tudi opredeliti. Pokrajinska uprava v svojem sporočilu za tisk posebej poudarja stalno slabšanje gospo- darskega položaja in hitro preoblikovanje zaposlitvene strukture (industrija zaposluje danes samo še 16 odstotkov aktivnega prebivalstva) in nakazuje možnosti razreševanja predvsem z-investiranjem na področju prometa in prevozov ter storitev. Ce upoštevamo koliko stvari se je spremenilo od podpisa sporazuma (decembra 1993) do danes in da ostajajo skoraj vsa najpomembnejša vprašanja še zmeraj odprta, bo napovedana seja pokazatelj o pravih namenih in sposobnosti vlade po razreševanju problematike. Dosedanje izkušnje glede hitrejšega in uspešnejšega razreševanja res niso spodbudne. V prvih jutranjih urah je na avtocesti pri Vilešu umrl 73-letni upokojenec Bruno Domini iz Torina, dve osebi pa sta bili ranjeni. Domini, ki je sicer po rodu iz Trsta, že dolgo pa živi v Torinu, je bil v avtomobilu, ki ga je upravljala 45-letna hčerka Patrizia. Sedel je na sprednjem sedežu, Goriška grofija je bila v srednjem veku samo-stojna politicno-uprav-na enota, ki je združevala ozemlja, ki so danes v Sloveniji, na Hrvaški, v Avstriji in Italiji. Leta 2001 bo Gorica praznovala tisočletnico in prav v okvir proslav pomembnega jubileja sodi razstava, ki jo danes odpirajo na gradu "Gotske cerkve v Soški dolini in v Goriških brdih”. Občinski odbornik za kulturo Antonio Deve-tag je na predstavitvi povedal, da je Občina z veseljem podprla pripravo razstave, ki zaobjema del goriške srednjeveške zgodovine. Ob praznovanju tisočletnice namerava Občina zbrati in prikazati CimveC gradiva o goriški poleg voznice. V avtomobilu je bila tudi 68-letna Laura Amelia Setter Domini. Po ugotovitvah prometne policije je voznica avtomobila alfa ro-meo silovito trčila v železno ograjo ob robu cestišča, od koder se je vozilo odbilo spet proti voznemu pasu v trenutku, ko je pripeljal to- zgodovini. Pri tem bo glavno vlogo usklajevalca pobud imela skupina ”11 Millennio”, ki jo sestavljajo pretežno mladi in mlajši raziskovalci. Prva izmed pobud, ki so jo izvedli elani skupine ”11 Millennio” An-drea Antonello, Walter Klainscek ter Beatrice Micovilovich je prav fotografska razstava o gotskih cerkvah, ki so bile zgrajene ali poslikane od 14. do 16. stoletja . Raziskovalci so veliko gradiva dobili pri Zavodu za spomeniško varstvo iz Nove Gorice ter Goriškem muzeju v Kromberku. Omeniti velja vsekakor tudi dejstvo, da so pred kratkim v Ljubljani odprli zelo bogato razstavo, posvečeno gotski umetno- VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 9. do 15. julija 1995. UMRLI SO: 80-letna Laura Jug vdova Torre, 92-letni Gnido Marši, 96-letna Francesca Soich vdova Valentin, 71-letni Luigi Giordano Bon, 78-letna Maria Visintin, 86-letna upokojenka Emma Colonello vdova Andrea-matteo, 90-letna upokojenka Maria Simonit vdova Sponton, 75-letni upokojenec Bruno To-masini, 86-letni upokojenec Ladislav Colja, 81-letna upokojenka Giovanna Kodele vdova Minniti, 94-letna upokojenka Maigherita Aldrian vdova Koli, 87-letna upokojenka Maria Colautti vd. Romano, 60-letni upokojenec Umberto Sma-nia, 92-letna upokojenka Carme-la Cian vdova Pelizon, 71-letni Vito Galeone-, 79-letna upokojenka Agostina Blažiča. vornjak s turško registracijo. Na kraju nesreče je umrl Bruno Domini, voznica in sopotnica pa sta bili laže ranjeni. Zaradi prometne nesreče pri Jamljah, pa je bila včeraj zjutraj približno dve uri zaprta državna cesta skozi Dol. V nesreči je bila ranjena 26-letna Antonella Perini iz Gorice, ul. Caprin 13, ki se bo v goriški splošni bolnišnici zdravila mesec dni. Perinijeva je z avtomobilom vozila proti Tržiču, ko je najprej trčila v ograjo ob cesti, nato pa še v nasproti vozeči tovornjak s prikolico, ki ga je upravljal Riccardo FerletiC. Nesreča se je zgodila nekaj pred osmo uro. Sicer pa je nevihta v prvih jutranjih urah povzročila vrsto nevšečnosti in težav v prometu zaradi poplavljenega cestišča (zlasti v Gorici in ožji okolici), mokro cestišče pa je botrovalo številnim lažjim nesrečam. 21., 22., 23., 24. julija PRAZNIK ŠPORTA V SOVODNJAH Petek, 21. 7. - ob 20. uri otvoritev praznika in srečolova; ob 21. uri plesna skupina Diamante Sobota, 22. 7. - ob 8. uri balinarski turnir Memorial Franjo Cotič; ob 20. uri ples z ansamblom Fantasy; ob 21. uri tekma v briškoli; ob 21.30 podelitev priznanj nogometni ekipi Nedelja, 23. 7. ob 9.30 tekmovanje v lokostrelstvu Naš prapor; ob 19. uri nagrajevanje ob 20.30 ples z ansamblom Fantasy; ob 23. uri TOMBOLA - nagrade: cinkvina 500.000 lir, L tombola 1.000.000 lir, II. tomb. 300.000 lir Ponedeljek, 24. 7. - ob 20.30 ples z ansamblom Fantasy; ob 23.30 izvolitev lepotice SD SOVODNJE Začenja se četrti lutkovni festival Danes se na gradu pričenja Četrti festival lutkovnih gledališč Alpe Jadran. Uvodna predstava bo ob 18. uri, ko bo Emilio Campanella z glasbo, petjem in plesom pospremil obiskovalce od grajskih vrat na ogled najpomembnejših kulturnih spomenikov na grajskem griCu, od cerkvice sv. Duha do znanih palač. "Vodeni obisk” je v bistvu predstava med katero Campanella vse bolj izgublja človeško podobo in postaja privlačen predmet. Ob 19. uri bo na sporedu prva prava lutkovna predstava in sicer "Faust” v izvedbi Češkega lutkarja Jelineka. Namesto "pravega ” Fausta v predstavi nastopa navihani Kaspar, ki užene celo hudiča. Prireditve prvega dne festivala pa bo sklenila madžarska skupina Figurina Animacios s predstavo Grim/m/aszok, prikazom nekaterih najbolj znanih pravljic bratov Grimm. Povedati velja še, da so današnje uvodne prireditve v okviru festivala lutkovnih gledališč brezplačne in da se bo dogajanje v prihodnjih dneh, z gradu, preselilo tudi v najbolj znane mestne kotičke. KRONIKA /ZGODAJ ZJUTRAJ NA AVTOCESTI Smrtna nesreča pri Vilešu Pri Jamljah včeraj trčenje med avtomobilom in vlačilcem sti in stavbarstvu na Slovenskem. Razstava ki bo na ogled v dvorani dežel" nih stanov na gradu do 17. septembra je zasnovana v obliki nekakšnih sprehodov, oziroma izletov. Izhodišče za vsakega od sedmih izle" tov med katerimi je mogoče obiskati skupaj nad šestdeset znanih in manj znanih spomenikov je Gorica, obiskovalce pa vodi v različne smeri, proti Brdom, Krasu in Soški dolini. Med predstavljenimi spomeniki je tudi cerkev v So-vodnjah. Razstavo bodo odprli danes ob 21. url’ s priložnostno slovesnostjo v Grofovi dvorani na gradu. Na razpolag0 je tudi katalog založbe Laguna. Q__ČRPALKE Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske Črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. Lungo Ison-zo, 77 . MONTESHELL - U.L Aquileia, 20 ERG - Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TR2JC MONTESHELL - uL Boito, 43 IP - Ul. Matteoth AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Gm-lia GRADIŠČE MONTESHELL -Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Bathsti MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33 ^3 obvestila TABORNIKI RMV odpotujejo na tabor iul;Ij’•. ponedeljek, 17. julija- Z 1 raliSCe za goriško četo) na železniški postaji v N0 vi Gorici ob 11. uri. GORICA „ VITTORIA 20.00-22.ua »Scorpioni«. Ozvočen) Dolby stereo. Stopnica sa mo 7.000 lir. „ CORSO 18.00-20.00-22.00» II delta di Venere^ Prepovedan mladini p°^ 18. letom. Vstopnica sam 7.000 lir. DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA V TRŽIČU CENTRALE, lekarna Trg RePu' blike 26, tel. 410341- _ OBLETNICA / NA DANAŠNJI DAN PRED PETDESETIMI LETI JE OB OGNJENEM SIJU ZBLEDELA CELO LUNA Človeštvo je z grozo spoznalo, kako strašno razdiralno moč imajo atomi Že istega dne prve poskusne eksplozije je proti Morionnom odplulo ladjo z bombo zo Hirošimo VVASHINGTON - Danes ob 5- uri, 29 minut in 45 sekund (po novomeMskem Revnem času) je za clo-yestvom prvih petdeset let e4rske ere. Pred pol sto-stja, 16. julija 1945, je na Puščavskem brezpotju zna-nsui kot Trinity, nedaleč u Alamagorda, eksplodi-prva jedrska bomba. S sijem, ki je pobledel celo pUo, je človeštvo spozna-0 Vso strahotno moc ato-jHov. ZDA niso dolgo Caka-e’ Uekaj dni kasneje 6. in 9. svgusta 1945 sta jedrski erubi upepelili japonski 'Uesti Hirošimo in Nagasaki. Bomba iz Alamagorda Uivojcica oklepne bojne različice »Fat Man«, ki so 1° v^li na Nagasaki) je bila Narejena iz dveh plutonije-'nu polobel, prevlečenih z jnulom, v sredini pa je bilo jedro iz berilija, ki so ga ob-aajali koščki naravnega ^raua temnovioliCne barve. . Se to je obdajal eksploziv !Zredne moči, tako da je nnela kroglična bomba pre-T1611,5 metra, tahtala pa je ^e toni. Na krogli je bilo z vžigalnih naprav (deto-atorjev), ki so istočasno (v Milijoninki sekunde) sprožili eksplozijo razstreli-Va' s tem so presegli kritic-e rnaso, ki je povzročila Plazovito cepljenje in z IMi jedrsko eksplozijo. . ”rva jedrska bomba je Mlela moc 18, 6 kilotonov NT (18.600 ton trinitroto-nola - trotila), tako da je obesedno »izhlapel« 30 etrov visoki stolp iz prek-ržanih jeklenih profilov. Se okoli je nastal 400 me-ev širok krater, pesek in sr predmeti so se stopili v elenkasto maso kovinske-®a sija (trinitit), ki je podob-^ okrasnemu žadu (nefri- klksplozija je bil vrhunec »Projekta Manhattan«, za keterega so pet let delali najboljši zahodnih znanstveniki (dobršen del beguncev iz Evrope) in za katerega so namenili izredna finančna sredstva. Za poskus v Alamagordu je Kenneth T. Bainbridge, fizik s Harvarda, moral v naglici in popolni tajnosti uresničiti zapleten znanstveni laboratorij v negostoljubni puščavi New Mexica. Lokacija je bila posrečena, saj se je kraj nahajal kakih 100 kilometrov od Alamo-gorda, med Riom Grande in Sierro Oscuro, na kraju, ki so mu Spanci dali pomenljivo ime »Jomada del Muerto« (pohod mrtvega). Med drugim so morali le izseliti družino Davida McDonalda, ki je bila le tri kilometre od kraja, kjer naj bi razstrelili prvo jedrsko bombo. Drugih priC ni bilo, če izvzamemo škorpijone, kaCe klopotače, rdeCe mravlje in tarantele. Edini vodni vir je bil vodnjak, voda pa je bila tako nasičena s kredo in drugimi solmi, da je služila kot odvajalno sredstvo. Kljub temu pa je Bainbridgeju uspel podvig. Od kraja eksplozije so v razdalji od devetih do osemnajstih kilometrov zgradili opazovalne bunkerje s sensorskimi napravami. OpazovališCe »uglednežev« je bilo 32 kilometrov od bombe, nekako v sredini so bili znanstveniki in vojaki. Tri ure po eksploziji je pod Golden Gatom v San Franciscu že plula ladja Indianapolis, ki je imela na krovu razstavljenega Malega dečka, jedrsko bombo, ki je uničila Hirošima Od Einsteinovega poziva Rooseveltu do prvega testiranja jedrske bombe VVASHINGTON - Začetna zamisel o jedrski bombi se ni porodila v glavi kakega politika v washington-skih palačah, temveč v majhni dnevni sobi skromne hiše v Peconicu na Long Islandu, newyorSki plaži. Bila je to le skromna dnevna soba brez pohištva z vrtnimi stolicami in mizo, v njej pa se je med svojimi poletnimi počitnicami leta 1939 najraje zadrževal Albert Einstein, največji G-zik tega stoletja. Prav Einstein je po daljšem prepričevanju Gzikov Lea Szilarda, Edvvarda Tellerja in Euge-na VVignerja ameriškemu predsedniku Rooseveltu napisal pismo, v katerem mu je svetoval, naj Amerika izdela jedrsko bombo, preden bodo to storili Nemci. Pismo je Einstein odposlal 2. avgusta leta 1939, z njim pa je sprožil v tek tak vojaški stroj, ki je v vrhuncu zaposlil več kot 100 tisoč ljudi in ki je v šestih letih omogočil prvo testiranje jedrske bombe v novomehiškem Almagordu (16. julija 1945) in jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija. Einstein pa ni v prvi osebi sodeloval v »Projektu Manhattan«, kasneje je celo zavzel odklonilno stališče do jedrskega orožja. V začetku je prišlo do zastojev v raziskavah, tako da so se številni Gziki že bali, da bi jih pri izdelavi prve jedrske bombe prehiteli Nemci. Sele z vztopom ZDA v vojno je projekt dobil prepotreben zagon. General Leslie Richard Groves je postal šef projekta, znanstveni vodja pa ameriški fizik Julius Robert Oppenheimer. Dobršen del znanstvenikov pa je bilo Evropejcev, ki so zaradi nacizma in fašizma zbežali v ZDA. Med njimi je bil tudi italijanski Zid En-rico Fermi, ki je izkoristil prevzem Nobelove nagrade v Stockholmu, da je z družino odpotoval v ZDA. Tajni znanstveni laboratoriji so bili v novomehiškem Los Alamosu, v bistvu pa so skoraj vse ameriške univerze posredno sodelovale v projektu. Tako je Enrico Fermi 2. decem-bm 1942 uspešno sprožil prvo nadzorovano verižno reakcijo v prostorih pod tribunami športnega igrišča čikaške univerze. Sele novembra 1944 so se znanstveniki oddahnili, saj so iz zaupnih dokumentov, ki so jih zaplenile napredujoče zavezniške sile ugotovili, da so Nemci na napačni poti. SEUL / POGREŠAJO SE PRIBL12NO DVESTO LJUDI Dekle je preživelo 17 dni pod ruševinami Reševalci in zdravniki: to je pravi čudež 19-letna Park Seynh Hyon se počuti kar dobro - Reševalci še vztrajajo pri iskanju preživelih SEUL - 19-letna Park Seynh Hyon se mora najbrž zahvaliti svoji dobri telesni kondiciji, da je lahko preživela 17 dni pod ruševinami trgovskega centra, pod katerimi je izgubilo življenje 600 ljudi. Gasilci, ki so jo rešili, so bili seveda iznenade-ni, zdravniki pa že govorijo o Čudežu, saj si ne znajo razlagati, kako je lahko dekle preživelo toliko Časa brez vode in Zadnji krik mode v Hongkongu ITlocini reviji v Hongkongu so predstavili tudi tale model (AP) hrane. To jim bo pojasnila le Park, ki se počuti kar dobro in bo v prihodnjih urah lahko" govorila z materjo in seveda z radovednimi zdravniki. Trgovski center Sam-pong se je porušil 29.ju-nija. Zgradili so ga površno in brez vsakršnih varnostnih norm, takoj po nesreči pa so tudi ugotovili, da so površnosti in nepravilnosti sad korupcije ter ilegalnih poslov med lastniki in gradbenimi podjetji. V nesreči je, kot rečeno, izgubilo življenje 600 ljudi, tisoC je bilo ranjenih, približno dvesto pa jih še pogrešajo. Park Seynh Hyon je preživela pod ruševinami vsega skupaj 377 ur, kar predstavlja rekord preživetja v Aziji. Ko se je znova vrnila k življenju, je zaprosila po vodi, vprašala pa je tudi, koliko Časa je preživela v temi. Reševalci so povedali, da jih je pritegnil tanek glas, ki je od Časa do Časa prihajal izpod ruševin. 11.julija so izpod ruševin potegnili 18-letno Yu Je Hwan, ki se je preživljala z deževnico. SreCna usoda je dva dni prej doletela 21-letnega Choi Myongsoka, ki je deset dni preživel kar pod trupli nekaterih kolegov. Vsi trije Čudežno preživeli so se v trenutku nesreče nahajali v podzemnih prostorih trgovskega centra, kar jim je rešilo življenje. Dekleti sta bili kot prodajalki zaposleni v veleblagovnici, fant pa je študent, ki si je z občasnim delom v centru plačeval študij na univerzi. Turške prostitutke hočejo kolektivno delovno pogodbo in grozijo s stavko ANKARA - Okrog tri tisoC turških prostitutk, ki jih v njihovem boju podpirajo sindikati, je začelo z akcijo, s katero hočejo prisiliti upravnike javnih hiš k plačevanju socialnih prispevkov. Poleg tega hočejo doseči kolektivno delovno pogodbo. Prostitutke v Turčiji niso zaposlene samo v raznih javnih hišah (skupno jih je 626 in so povsem legalizirane), temveC delajo tudi v hotelih, v salonih za masažo in podobno. Vsekakor računajo, da jih je veC kot deset tioC, a policija jih ima registriranih le tri tisoC, ki so pod stalno zdravniško kontrolo in plačujejo davke. »Po 30 letih dela je večina prostitutk brez socialnega zavarovanja,« pravi Atilla Ongel, glavna tajnica sindikata Genel-Is, pobudnika sedanje protestne akcije, »naš cilj je, da bi upravniki javnih hiš plačevali socialne prispevke, sicer bomo zaceli s stavko.« »»Naj kar stavkajo,« je bil odgovor Matilde Manukyan, "kraljice” turških javnih hiš, »ostale bodo brez svojega delovnega mesta, hiše bomo zaprli,« Manukyanova upravlja največ j e število teh hiš v Istambulu, v katerem je bila doslej glavni davkoplačevalec, prvič letos jo je prehitel neki televizijski magnat. Prostitucijo v Turčiji dovoljujejo dekletom, ki so dopolnila 21. leto starosti, vendar jih izredno izkoriščajo. Delajo tudi po 15 ur dnevno, ostane pa jim manj kot milijon turskih lir (35 tisoč v našem denarju), tricetrt zaslužka gre upravniku hiše, davkariji, za zdravstveno oskrbo itd. V Turčiji so javne hiše izredno popularne, saj je spolno življenje pred zakonom običajno dokaj težavno. Tudi cene so dokaj nizke, za enourno srečanje je treba odšteti 15 mark. BOSNA IN HERCEGOVINA Krčevit odpor branilcev žepe Muslimani odvzemajo orožje silam ZN SARAJEVO (dpa) - Enote bosanskih Srbov so včeraj Se dodatno povečale pritisk na muslimansko enklavo Žepa na vzhodu Bosne. Mladičevi borci so se do večera mestu približali že na štiri kilometre. Častniki mirovnih sil ZN so v preteklih dneh že večkrat opozarjali na dejstvo, da Srebrenice, ki so jo Srbi medtem že zavzeli, in Žepe »z vojaškega stališča ni mogoCe ubraniti pred srbskimi napadi. Medtem so branitelji Žepe in sosednje enklave Gorazde mirovnim silam ZN odvzele nekaj oklepnih vozil in večjo količino orožja. Modre Čelade namreč niso ugodile zahtevi bosanskih vladnih sil, naj jim izročijo tanke in težko orožje, ki so ga vladne sile ob razglasitvi varovanih območij pred skoraj dvema letom dale pod nadzor mirovnih sil. V Londonu so se včeraj sešli poveljniki generalštabov Velike Britani- je, Francije in ZDA. Pogovarjali so se o možnih ukrepih za zaščito varovanega območja Srebrenice. Francosko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se zavzema za »omejene vojaške akcije, predvsem za zaščito Gorazda in Sarajeva.« Španski zunanji minister Javi-er Solana, ki trenutno predseduje Svetu Evrope, pa je napovedal, da se bodo države članice EU, ki imajo svoje enote nameščene v Bosni, skupina za stike in predstavni- ki Kanade ter Ukrajine v petek sešli v Londonu, kjer bodo razpravljali o najnovejšem razvoju dogodkov v Bosni. Na tisoCe beguncev iz nekdanjega varovanega območja Srebrenice je še vedno nameščenih na območju tuzelskega letališča. Človekoljubne organizacije so dale na voljo sedemsto šotorov, kar pa je odločno premalo. Poleg tega so tudi sanitarni pogoji katastrofalni. Iz Združenih narodov so sporočili, da bo begunce jutri obiskala Sadako Ogata, visoka komisarka za begunce pri ZN, ki si želi sama ustvariti sliko o razmerah v begunskem taborišču. V Srebrenici, ki so jo Srbi zavzeli šele pred nekaj dnevi, pa so že pričeli RAZMERJE VOJAŠKIH MOČI V BOSNI Srbski generali, ki poveljujejo veliko bolje opremljeni vojski kot njihovi muslimanski in hrvaški nasprotniki, so po Srebrenici napadli še 2epo. To je že drugo varnostno območje pod nadzorom mirovnih sil ZN, ki je postalo tarča srbske agresije. Združeni narodi se še niso odločili, kako naj se * vključno z > odzovejo na srbski napad. minometi in protiletalskimi topovi "Podatki niso znani □ Srbi | 1 Muslimani 4 Varnostno območje REUTER Enote bosanskih Srbov prodirajo proti Žepi (Telefoto: AP) z naseljevanjem srbskih civilistov. Bosanski Srbi so v Srebrenici že odprli policijsko postajo. »Nove civilne in vojaške oblasti v Srebrenici sestavljajo sami srbski civilisti, ki so morali Srebrenico zapustiti že na začetku bosanske vojne,« so objavili na srbski televiziji. Niso pa omenili podatka, da je v Srebrenici delež srbskega prebivalstva pred izbruhom vojne znašal komaj Četrtino. Na območju v bližini Zvornika, ki je pod nadzorom srbskih sil, je včeraj neka oborožena skupina napadla konvoj z dvajsetimi nizozemskimi pripadniki modrih Čelad in jim odvzela dva od dva- najstih vozil (cisterno z gorivom in terensko vozilo), razen tega tudi orožje ter neprebojne jopiče. Nizozemsko obrambno ministrstvo domneva, da je za napad odgovorna »roparska skupina«, ki ni pod nadzorom srbskih sil. Na Hrvaškem, kjer se Čedalje bolj stopnjuje spor s krajinskimi Srbi, je prišlo do nekaterih sprememb v generštabu. Predsednik Franjo Tu-dman je po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina vCeraj za novega poveljnika hrvaškega generalštaba imenoval Zvonimirja Cervenka. Na položaju bo nasledil generala Janka Bobetka, ki odhaja v pokoj. »Vsak begunec s solzami v očeh in vsak primer etničnega čiščenja znova pokaže nemoč civiliziranega sveta. Ce bi že takoj na začetku bosanskega spora odločno ukrepali, kot je to zahtevala lady Thatcher, bi morda lahko preprečili vsaj najhujSe dele te bosanske nočne more. Zdaj je verjetno že prepozno. Evropa, Nato in Združeni narodi so se odzvali s klavrno nesposobnostjo. Nihče ne ve, kako naprej. Obstaja organizacija, ki lahko reši ta zapleten položaj -to so bosanske vladne sile. Z vsakim dnem je težje doumeti, zakaj Zahod svoje propadle »misije za ohranjanje miru« ne opusti in obenem Bosancem preskrbi orožje, ki ga tako nujno potrebujejo za lastno obrambo.« DailyMail, London ZVEZNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA Proizvodnja stoji, ker so delavci na fronti Obubožani zvesti privrženci Slobodana Miloševiča brezciljno tavajo med stojnicami s tihotapskim blagom BEOGRAD (Reuter) - Nakupovalni predel v delavskem delu Beograda je ovit v žalostno rjavo-sivo barvo. Obledela barva na pročeljih trgovin se luSCi, okoliške hribe pa prekrivajo mraCni bloki iz komunističnega obdobja. Prebivalci, zvesti pristaši predsednika Slobodana Miloševiča, se iz meseca v mesec trudijo preživeti. Ljudje brezciljno tavajo od državne trgovine z zelenjavo do tistih nekaj stojnic, na katerih lahko kupijo sadje in zelenjavo. GmCa mladeničev prodaja pretihotapljene cigarete. »Ni lahko, toda nekako preživimo,« je dejala gospodinja Milka Pavlovič. »Največjo težavo predstavljajo visoke cene, toda nekako najdemo naCin, da si kupimo vsaj hrano.« Leta 1992 so ZN za preostanek Jugoslavije uvedli sankcije. Od tedaj so podjetja in tovarne odpustili na tisoče delavcev. Milijon Srbov je na prisilnem dopustu - večina je delala v kovinski, tek- stilni industriji ali v kakšni drugi panogi lahke industrije. »Le proizvodnja električne energije in kmetijstvo še vedno delujeta s polno paro,« je pojasnila Svetlana Bo-žinovič, ki je zaposlena na federaciji jugoslovanskih sindikatov. »Štiričlanska družina bi zdaj za nakup hrane, ki bi ji omogočila preživetje, potrebovala dve in pol povprečno visoki plači. Ker ljudje s svojimi plačami ne morejo preživeti, se številni zaCno ukvarjati s sivo ekonomijo in tihotapstvom.« Na ulicah v vrstah stojijo obrabljeni avtomobili, natlačeni s steklenicami in ploče- vinkami uvoženega bencina. DomaCi bencin je »zelen«, »rdeči« prihaja z Madžarske, »rumeni« pa iz Romunije. Bolšji trgi so polni pretihotapljenih oblačil, toaletnih potrebščin in cigaret. Nekateri prekupčevalci z izleti čez mejo zaslužijo do 3000 nemških mark mesečno; cariniki v zameno za majhno podkupnino zamižijo na eno oko. Milena Teržič, ki je na prisilnem dopustu, kupuje obleko za svojega petletnega sina od tihotapcev, M prodajajo svoje blago na uličnih stojnicah. Gospa TeržiC zasluži le 60 odstotkov zneska, ki bi ji pripadal kot redno zaposleni delavki. Njen dohodek tako znaša samo sto dinarjev ali nekaj več kot 30 dolarjev mesečno. Kilogram pomaranč stane približno deset dinarjev ali tri dolarje, kilogram govedine ali svinji- ne pa 12 dinarjev oziroma 3, 6 dolarja. Na prvi pogled se zdijo trgovine v središču Beograda dobro založene, zlasti v primerjavi s podobo izpred dveh let, ko so v kupce zijale le prazne police. Toda ko si njihovo notranjost bliže ogledamo, brez težav opazimo znake gospodarske izčrpanosti. Prodajalci v svojih trgovinah ponujajo poceni obleke, razstavljene tik ob hrani in pijači; domače vino in verske ikone stojijo tesno skupaj in ustvarjajo svojevrstno podobo, ki naj bi privabila kupce in tako prodajalcem prinesla vsaj nekaj denarja. Obstajajo pa tudi drugačne trgovine, katerih blago - usnjeni suknjiči, kavbojke in najmodernejša športna oblačila iz tujine - za navadnega Srba predstavlja nedosegljive sanje. Čeprav je ponedeljek zjutraj, prodajalci v prodajalni Čevljev v Rakovici, pred katero so se včasih nabirale vrste, saj je ponujala najlepšo obutev, kramljajo in pijejo kavo - na Čevljih, stoječih v vrstah, pa se nabira prah. »Zelo malo prodamo,« je dejal Tomislav DurdeviC, direktor trgovine, v katero čevlji prihajajo iz Srbske republike krajine. »Lažje bi poslovali, Ce ne bi bila večina naših delavcev na fronti. Zaradi inflacije so se cene od marca podvojile.« Pojasnil je tudi, da ljudje, ki nimajo nic opraviti s politiko, trpijo pod težo sankcij. Menjalni tečaj, ki ga guverner centralne banke oblikuje glede na nemško marko, znova raste in marka je na črnem trgu vredna kar 2,4 dinarja. Za tiste, ki so plačani v dinarjih, to pomeni novo oviro pri njihovem trudu za preživetje. ANALIZA Ji Francija se ograjuje od lastnih neuspehov LONDON - Francoski ultimat zaveznicam, ki ga je predsednik Jacques Chirac zacinil z obtožbami o neodločnosti, je jasno razkril razkol in nemoč velesil, ki ne vidijo poti s prelomne točke operacije Združenih narodov v Bosni. Zaradi kolon tisoCev beguncev, ki se valijo iz okupiranega »varovanega območja« Srebrenice in novih napadov bosanskih Srbov na sosednje muslimanske enklave, so zahodni voditelji v petek zvečer zaceli divja posvetovanja o naslednjih potezah. Pogovore je dodatno zapletel prav ultimat Pariza, ki poleg Velike Britanije prispeva največ lahko oboroženih vojakov v mirovnih silah ZN v Bosni-Francoski obrambni minister Charles Millon }e dal zaveznikom 48 ur časa za razmislek o tem, ali bodo ukrepali proti bosanskim Srbom. Hkrati je dal jasno vedeti, da bo v nasprotnem primeru misija Združenih narodov, ki je izgubila skoraj vso kredibilnost, razpadla. Ta, neke vrste javni ultimat je prekršil vsa pravila diplomatskega učbenika in povzročil osramočen molk ključnih francoskih zaveznikov, predvsem Britanije in Nemčije- Francoski predsednik Jacques Chirac je takoj po prevzemu oblasti pred dvema mesecema p°' stal znan po svojem verbalnem revolveraštvu. Tudi nacionalni praznik je izkoristil za oštevanje svojih zaveznikov. Očita jim neodločnost, ki j° primerja s tisto leta 1930, ki je omogočila Hitlerju njegov krvavi pohod. To je teza, ki jo zagovarja tudi vlada v Sarajevu. »Moram povedat resnico-Obžalujem, da stiki, ki jih je vzpostavila francoska stran, niso pozitivni. Ta trenutek smo sarm,« je izjavil Chirac. Diplomati menijo, da se želi Francija z nenadnim moraliziranjem delno ograditi od neuspešnih poskusov mednarodne skupnosti, v katerih je prav gotovo odigrala veliko vlogo. Chirac je Združenim narodom celo prisodil »prirojeno impotenco« in pri tem pozabil na francoski vpliv v organizaciji. Bela hiša je sicer takoj zaigrala na pomirjujoče tone glede tega, kako bi morali zavezniki držati skupaj, vendar pa odločno zavrnila spremembo politike nepošiljanja ameriških vojakov v enote ZN v Bosni. Clinton je takoj telefoniral Chiracu in vnovič poudaril, da bo njegova država storila vse za uspeh misije ZN. Umik bi namreC zahteval navzočnost ameriških mladeničev na vročih tleh, pritiski za odpravo embarga na uvoz orožja pa bi se še povečali. Britanija, ki je pred Chiracovo izjavo zagovarjala tesnejše sodelovanje s Francijo pri vprašanju Bosne, je ostala tiho. London odločno zavrača ostrejše vojaško posredovanje. Nizozemci so vljudno izjavili, da sicer razumejo nujnost francoskega klica k orožju, vend^ pa niso prepričani, da je sploh možno kaj storiti; Češki veleposlanik pri ZN Karel Kovanda je bol) neposredno ocenil »izjemno« spremembo francoske politike: »Ce je to, kar sem slišal, res ... to P°' meni razpad Unproforja in samostojne akcij® Francozov ... zelo, zelo neposrečeno«. Skupina za stike je po petkovem dogodku le 5® bolj razcepljena, združene države so bolj naklonjene vladi, Rusi pa bosanskim Srbom. Doslej sta Britanija in Francija tesno sodelovali, Cesar pa j®’ kot vse kaže, konec. Moskva je utonila v trden molk, kljub temu pa poseben odposlanec za Bo sno in Hercegovino Vitalij Curkin že potuje pr° Palam. Nicholas Doughty / Reuter NOVICE Rusi in Čečeni bližje miru Moskva (dpa) - Ruski in Čečenski pogajalci so vceraj po skoraj dveh dneh prekinitve na mirovnih Pogovorih v Groznem dosegli določen napredek. KUski pogajalec Vjeceslav Mihajlov včeraj izjavil: ^Pogovorili smo se glede bistvenih vprašanj.« Vo-^telj čečenske delegacije Usman Imajev pa je do-oal; »Dogovoriti se moramo se o nekaterih podro-onostih, ki so le še obrobnega pomena.« Kljub te-6iu so v Čečeniji zabeležili nekaj manjših spopadov ruskih in čečenskih sil. Ruske oborožene sile s° sporočile, da so hib v spopadih ranjeni trije m-vojaki. Ruski predsednik Jelcin pa še vedno leži v osrednji moskovski bolnišnici, kjer po navedbah 2dravhikov dobro okreva. Ruskemu državnemu Poglavarju so zdravniki svetovali, da še vsaj en te-dsn ostane v bolnišnici. Zato je odpovedal vse svojo obveznosti, med katerimi je tudi obisk na Norve-Kem. Nekdanji general ruskih oboroženih sil Aleksander Lebed pa je v soboto napovedal, da bo ^ondidiral na ruskih parlamentarnih vohtvah, ki so razpisane za 17. december. Lebed, hud nasprotnik Mecenskega posredovanja, je Gracovu in Jelcinu ?dital, da sta ukazala nesmiselno vojaško akcijo, jekateri opazovalci so mnenja, da namerava Lebed ^didirari tudi na predsedniških vobtvah. Greenpeace poziva k sestavi »ladjevja miru« ^APEETE (dpa) - Naravovarstvena organizacija reenpeace je pozvala vse ladje in Čolne, ki so za ovrstno akcijo sposobne, da se pridružijo njeni la-Ji Mavrični bojevnik II v boju proti francoskim je-utskirn poskusom na atolu Mururoa. To je sporoCi-a Posadka Mavričnega bojevnika, ki se je v petek udelezila protestov proti jedrskim poskusom na otoku Haiti. Francoski specialci še vedno niso našb eh naravovarstvenikov, ki naj bi se po navedbah teenpeaca skrivali na zaprtem območju Mururoe. 'Cestnik direktorja francoskega centra za jedrske Poskuse na Mururoi, general Michel Boileau, je v ^ozi s tem dejal: »Aktivisti Greenpeaca so mojstri Propagande in dezinformacij, zato sem mnenja, da s° navedbe o treh elanih Greenpeaca v zaprtem ornoeju le propaganda.« tamilski uporniki se umikajo ^Ol-OMBO (dpa) - Z najveejo ofenzivo proti Ta-nnskim tigrom v zadnjih osmih letih so šrilanške Oorožene sile prodrle globoko na sever te otoškem T^ve. Srilanška armada po podatkih indijskih ti-j^ovnih agencij zdaj nadzoruje velik del področja žaftie, ki ga je doslej kontrolirala Osvobodilna ^nta Tamilskih tigrov (LITE). V hudih bojih med ntansko armado in Tamilskimi tigri je včeraj umr-° vsaj 62 upornikov in 60 vojakov. Srilanški zuna-P minister Lakšman Kardigamar je v petek zveCer Kolombu poudaril, da je mednarodna skupnost ,5 sfrani šrilanške vlade. »Toda svet pričakuje potimo rešitev problema Tamilskih tigrov,« je dodal mnister Kardigamar. Srilanška predsednica Can-rma Kardigamar, ki jo po njegovih besedah vsi ob-nu ujej0 zaradi njene pokončne drže, naj bi se že a začetka zavzemala za pohtično rešitev, je pou-Lakšman. Velika ofenziva šrilanških oborože-tTj Proti Tamiskim tigrom se je začela preteklo edeljo. V njej ob podpori mornarice in zračnih sil odeluje približno deset tisoč vladnih vojakov. Ta-mtska manjšina na Srilanki se bori za lastno neo-visno državo. ■ ■ ■ RUANDA IN BURUNDI Gali skuša preprečili nov genocid NYARABUYE (Reuter) - Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali je po včerajšnjem obisku Ruande danes odpotoval v sosednji Burundi, kjer bo skušal umiriti zaostrene odnose med Hutuji in Tutsiji. Po mnenju diplomatov so namreč razmere zelo podobne tistim, ki so lani v Ruandi privedle do krvavega pokola, v katerem je življenje izgubilo več kot milijon ljudi. Le dan pred prihodom Butrosa Galija v Bujumburo so se v burundijskem glavnem mestu razvneli spopadi med vladnimi silami, ki so pod nadzorom Tutsi-jev, in milicami Hutujev. Iz mestnih Četrti Kamenge in Kinama je pobegnilo na ti-soCe hutujskih družin, saj so spopadi trajali vso noC. Opazovalci menijo, da so spopade izzvali Hutuji, ki so na ta način želeli Butrosa Galija opozoriti na svoje zahteve. Tema pogovorov med bumndijsldmi oblastniki in generalnim sekretarjem ZN bo tudi o vprašanju beguncev. V Burundiju je namreč dvesto tisoC mandskih be- guncev, ki bi se radi vrnili v domovino, saj so razmere v begunskih taboriščih vedno slabše. Mnogi so se že vrnili, večina pa jih še vedno vztraja taboriščih, ker se bojijo, da bi jih po vrnitvi oblasti zaprle ali kamenjali do smrti. V Ruandi je za zapahi je veC kot 45 tisoC Hutujev, obtoženih genocida!. Predstavniki človekoljubnih organizacij opozarjajo, da je veliko zaprtih ljudi nedolžnih; Tutsiji so jih obtožili zločinov zato, ker bi se radi polastili njihovega imetja. Župan Kigemba Thomas Bazatsin-da pravi, da so dobrodošli vsi, ki niso krivi za genocid, saj se nimajo ničesar Generalni sekretar OZN Butros Gali si ogleduje prizorišče lanskega genocida v Ruandi (Telefoto: AP) bati. »Nisem povsem prepričana, da je resnično varno. Morala se bom pogovoriti z možem, vendar se bojim, da ga bodo oblasti takoj po vrnitvi v Ruando zaprle. V naši hiši so se poleg trega naselili neznanci,« je povedala neka begunka.» Posledice lanskoletnih spopadov so najbolj vidne na jugu Ruande, saj v okolici Bazatsinde živi le še tretjina od 47 tisoč ljudi, kolikor jih je na tem območju živelo pred genocidom. To se pozna tudi na poljih; v Času žetve nihče ne pobira kavinih zrn, nekatera polja so ostala neobdelana in jih je prerasel plevel. »Begunci, ki so se zatekli v burundska taborišča, bi se radi vrnili, vendar se želijo prepričati, da so razmere v domovini resnično vame,« je poudaril neki predstavnik ZN. ■ VZHODNA AFRIKA Desetletje po Uve Aidu je Etiopija še vedno odvisna od tuje pomoči Za uničujoče suše so krivi kmetje, ki so bujne gozdove spremenili v nezaščitene poljedelske površine ADIS ABEBA (Reuter) - Ko je Paul McCartney zaigral »Let it be«, so desettisočim privrele solze v oči. Nikoli prej in tudi kasneje ni noben rockovski koncert povzročil tako veliko prizadetosti in slabe vesti kot legendami koncert Live Aid. Ob glasbi zvezdnikov so v veC kot sto dežel odvrteli slike umirajočih v centrih Etiopije, kjer je uničujoča suša zahtevala pol milijona žrtev. Ta naj-veCji rokovski, spektakel vseh Časov je pinesel 13. junija 1985 veC kot 300 milijonov mark v sklad številnih organizacij za pomoC. Deset let po tem ljudje v Etiopiji še vedno umirajo za lakoto. »Etiopija je v začaranem krogu,« meni tropski kmetovalec Hans-Joachim Kriiger. Najprej so kmetje podirali drevesa, da bi tako pridobili poljedelsko površino. Že po nekaj letih se je nezaščiteno polje v vročini izsušilo, Čedalje več dežja pa tudi izhlapi preden do- seže tla. Razmik med sušnimi obdobji - na začetku so registrirah dve do triletno -se je skrčil na sedem do dvanajst let. Pred stotimi le-, ti je bila dobra tretjina Etiopije pokrita z neprehodnim gozdom, danes stojijo gozdovi še samo na 2,4 odstotka ozemlja. Gonilna sila poseke je naraščanje prebivalstva. To je paradoks, pa vendar se kmetom v strahu pred slabimi časi rojeva Čedalje veC otrok: več je otrok, tem večje so namreč možnosti, da jih nekaj preživi in da bodo lahko v priho- dnosti skrbeli za starejše. Današnjih petinpedeset milijonov prebivalcev do prelomnice tega stoletja naraslo na sedeminšesdeset milijonov. Tako bi morah v petindvajsetih letih nahraniti sto trideset milijonov Etiopcev. Dežela že zdaj pridela pri normalnih padavinah vsako leto približno milijon ton manj žita, kot bi ga potrebovala. Skupni izvoz komaj zadošCa, da uvozijo polovico manjkajočega pridelka. Etiopija ima številne reke, namakanje bi bilo mogoče. Tudi intenzivno gnojenje bi lahko povečalo agrarno produkcijo. Pogozditve na velikih površinah služijo temu, da bi vnovič obnovili gozdove. »Pa vendar so vse te naložbe,« pravi Kriiger, »drobtine v primerjavi z celotnim številom sredstev od koncerta Live Aid dalje.« Tudi nova vlada v Etiopiji se bo morala - kot že komunistična vlada Mengistu režima pred njo, ki je leta 1991 padla - sprijazniti, da je milijon posojil za razvoj gospodarstva veliko težje priskrbeti kot pa orožje za leto dni trajajoče vojno. Raznolika mnenja vzhodnih Nemcev Nekdanji NDR je najbolje razložil pohtol polhar Fritze, Iti dela na inštitutu Hanna fM®dt za raziskave totahtamih sistemov ^UCne univerze v Dresdnu. Fritze je mr n[a’ 8da med nekdanjimi državljani NDR ^®R> vključno z njenim pohtičnim sič toom«. Na prvi pogled izidi javnomnenj: laskave kažejo, da se je dresdenski poli zmotil. Eno od vprašanj se je glasilo: A1 ™ danes raje videli, če se Nemčija ne mružila?« Na to vprašanje je 85 odstotk 'Trasanih odgovorilo z »ne«, kar petni °dstotkov pa jih je odgovorilo pritrdilno ® torej želijo, da bi NDR še obstajala. 1 joajst odstotkov ljudi pa je gotovo že »u] evanja vredno število«. Bielefeldski raziskovalci javnega mne: Pa anketirancev niso vprašali, katero N j^ajo v mislih, ko odgovarjajo na vprašal o Padcu berlinskega zidu 9. noveml 89 do združitve Nemčije 3. oktobra 1E namreč obstajala neka druga NDR, ki v ela boljšo oskrbo in katere državljani FELJTON Nostalgija za starim redom (3> lahko potovah na zahod in se tudi udeleževati demokratičnih volitev. Strokovnjaki so že dolgo enotnega mnenja, da niti ena, niti druga NDR ni bila sposobna preživeti. Toda nostalgija in smisel za realnost se pogosto izključujeta. Mnogi od tistih petnajst odstotkov anketirancev, ki bi si želeti vrnitev NDR, so s svojimi odgovori izrazili le nelagodje, ki jih teži že od združitve Nemčije. Pohtolog Lothar Fritze je mnenja, da je to neke vrste »kljubovalna nostalgija«, ki se izraža tudi v značilnih stavkih kot na primer »Prej je bilo boljše« ah »Tega nisem doživel niti v časih komunizma«. Večina si po mnenju Fritzeja žeti le vrnitev določenih življenjskih pogojev, ki so spadati k realnosti NDR Taka nostalgija po starih časih naj bi izhajala iz prepričanja, da »so takratne oblasti nekatere stvari boljše uresničile, kot pa se to dogaja danes«. Javnomnenjska raziskava bielefeldskega inštituta je pokazala, da je tako imenovana »delna nostalgija« po časih NDR med vzhodnimi Nemci močno razširjena in da v zadnjih letih zajema čedalje večje število prebivalcev nekdanje NDR. To se tudi jasno pokaže, Ce primerjamo izid neke javnomnenjske raziskave iz leta 1990 s podatki, ki jih je Bielefeldski inštitut za javnomnenjske raziskave zbral letos. Leta 1990 je bila na primer le manjšina vzhodnih Nemcev prepričana, da so vzhodnonemške šole, zdravstvena oskrba in stanovanjska politika boljši od zahodnonem-ških. Danes pa je o tem prepričana večina. Ta sprememba mnenja, do katere je prišlo v roku zgolj petih let, kaže na idealiziranje preteklosti in še posebej na nezadovoljstvo s sedanjostjo. Nostalgija po starih časih namreč pogosto nima dejanske osnove. V vzhodnem delu Nemčije še vedno primanjkuje stanovanj, a oblasti so v zadnjem času na tem področju zelo dejavne. Številna stara stanovanja so prenovili in gradijo pa tudi številna nova. Toda razlika med »zdaj« in »nekoč« je v tem, da so bila vzhodnonemška stanovanja sicer manjša in manj udobna, toda stanovalci so se morah izsehti le v primem, če so jih obnavljati. Najemnine za stanovanja pa so znašale le majhen delež mesečne plače. Nadaljevanje jutri DENAR IN POLITIKA Na izredni seji državnega zbora, namenjeni lastninjenu, je prihajalo tudi do zanimivih in ostrih dvobojev med posameznimi poslanci, kar se seveda spodobi za vsako pošteno parlamentarno demokracijo. Pogrevale so se stare zadeve in nekateri so kar tekmovali v licitiranju, katera stranka ima veC grehov v tej nikoli dokončani lastninski zgodbi. Morda je uvod v te dvoboje dal sam predlagatelj izredne seje Marjan Podobnik, ko je že konec letošnjega februarja na neki drugi seji državnega zbora urbi et orbi razglasil: »Ali veste, koliko predstavnikov Liberalne demokracije je med tistimi, proti katerim so zdaj vložene ovadbe in postopki? Ne veste morda polnega števila, lahko vam samo zagotovim, da bistveno več kot 50 odstotkov od vseh.« Izjava je povzročila pravi vihar ogorčenja med poslanci LDS, ker so se prvi strogo zaupni podatki o ovadbah kriminalistov in SDK znašli v državnem zboru šele nekaj .dni pred julijsko izredno sejo in-ker seveda noben organ ne raziskuje strankarske pripadnosti ovadenih. Ta Podobnikova izmišljotina je očitno spodbudila LDS, da mu ob primernem trenutku vrne milo za drago. Zato ni nič čudnega, da je ob molčečem Hvalici in utišanem Poljšku (ker je bil ujet na očitni laži glede lastništva hotelov direktorja razvojnega sklada Uroša Koržeta) glavna teža dvobojev tekla na relaciji Podobnik-LDS. Podobnik se je na sejo pripravljal s pomočjo Romane Logar, medtem ko je LDS svoje orožje usmerila na izdelavo zakonskih pobud in na devizno poslovanje ljudske stranke. Tako je poslanska skupina LDS predlagala dodaten sklep k Kam je izginilo 100.000 nemških mark? No izredni seji o lastninjenju tudi zanimivi »dvoboji« lastninski tematiki, ki s privatizacijo nima neposredne zveze, da naj namreč računsko sodišče prevetri devizno poslovanje predvsem parlamentarnih strank. Sklep je bil z veliko večino sprejet. Očitno je LDS prepričana, da bo tak pregled škodoval predvsem- ljudski stranki. To se je pokazalo tudi v sami razpravi na izredni seji, saj je poslanec LDS Igor Omerza očital Podobniku sodelovanje pri nezakonitem prenosu sto tisočih nemških mark preko državne meje. Celo diskusijo si lahko preberete v okvirčku, mi pa malo pobliže poglejmo izvor te zgodbe. Zapleti okrog Francija Feltrina, nekdanjega tajnika SLS, so očitno posledica slabega finančnega stanja in poslovanja SLS. Zadeva je izbruhnila 25. 10. 1994, ko je v ganljivem pismu javnosti Feltrinova hčerka Mateja zapisala, da so njenega očeta odstavili. Mateja v pismu očita Podobniku, da je on režiser tega odstopa in med drugim pravi: »Gospod Podobnik se le bežno spominja dnevov, ko so ga ljudje klicali, mu grozili, ga ozmerjali zaradi strankarskih dolgov in ko se je zvečer oglasil pri nas doma, proseč in roteč mojega očeta, naj mu pomaga, ker bo drugače naredil konec.« Pismo je povzročilo javno razčiščevanje med Feltrinom in ljudsko stranko, ki ga tu nima smisla znova ponavljati. Glede na izredno sejo in glede na sklep naj računsko sodišče prevetri devizno poslovanje strank, pa je vendarle zanimiv delček, kjer gre za Feltrinov prenos gotovine čez državno mejo. Feltrin je namreč zapisal, naj bi ga na začetku leta 1994 Marjan Podobnik poklical iz Celovca (Feltrin je bil namreč uradni podpisnik žiro računa SLS) in zahte- Marjan Podobnik: »To je čista umazana laž!« (Foto: Mark Fillies) val, naj takoj odpotuje tja. V Celovcu je moral Feltrin kot sopodpisnik jamčiti za sto tisoč nemških mark novega posojila. Feltrin piše: »Osebno sem jih nesel prek meje in jih s potrdilom o prevzemu izročil Boži Grežovnik. Za kaj se je ta denar porabil, nisem smel vedeti in tudi danes ne vem. ... Takoj nato so mi brez kakršnegakoli sklepa odvzeli pooblastilo kot sopodpisniku strankinega žiro računa.« »Ce pogledamo obstoječo zakonodajo, je bil kršen zakon o kreditnih poslih s tujino, ker bi se ta kreditni posel moral registrirati pri Banki Slovenije. Nadalje je bil kršen zakon o deviznem poslovanju, ker se prenos tuje gotovine lahko opravi le preko pooblaščenih bank na devizni račun ali preko domače poslovne banke na žiro račun. In nazadnje, kako so v SLS denar knjižili, če zato nimajo ustreznih listin. Kje in kako je potem končala gotovina, ki je uradno nikjer ne more biti? Trditve Francija Feltrina, da je preko meje odnesel sto tisoč nemških mark posojila, v SLS takrat niso zanikali. To je zdaj - sedem mesecev pozneje -storil Marjan Podobnik na izredni seji državnega zbora in te trditve javno označil za Cisto in umazana laž. Lahko se samo vprašamo, kdo laže - Franci Feltrin ali Marjan Podobnik? Očitno bomo dokončen odgovor dobili šele po končanem pregledu deviznih poslov naših parlamentarnih strank. (N. D.) S LOVE N S KO-IT ALI JANŠKI ODNOSI Spornih samo še nekaj hiš? Agnellijeva sporočila Thalerju, da želi problem rešiti čim prej LJUBLJANA - Petkovi razgovori pooblaščencev obeh zunanjih ministrov Italije in Slovenije so se končali z italijanskim vabilom, naj bi se ti nadaljevali že prihodnji petek v Rimu. Pri tokratnih razgovorih ne gre več za splošen, vseobsegajoč dokument, temveč je ta strogo omejep na vprašanje izvajanja rimske pogodbe iz leta 1983. Treba je namreč določiti način odplačila nepremičnin italijanskih optantov in v primera dogovora tudi omogočiti, da bodo nekatere nepremičnine, ki so zdaj v javni lasti, razpolo-žjive za nekdanje optante. Na razgovorih bodo predvidoma določili vrednost teh nepremičnin, in sicer glede na skupno vsoto, ki je že določena v pogodbi iz leta 1983. Tak dogovor obeh zunanjih ministrov naj bi dokončno razrešil to odprto dvostransko vprašanje, s čimer bi se tudi dokončno uredili meddržavni odnosi, Italija pa bi seveda podprla slovensko približevanje Evropski uniji. V zvezi s tem naj tii italijanska zunanja ministrica Susana Agnelli poslala slovenskemu zunanjemu ministru Zoranu Thalerju osebno sporočilo, da želi ta problem zaključiti čim prej, po možnosti še v obdobju sedanjih zasedanj parlamenta. Po sklepu teh razgovorov bi se problem zožil zgolj na vračanje nekaj sto hiš, ali bolje rečeno na skupno izjavo ali dogovor o vračanju, reševanje vseh drugih problemov pa bi bilo predmet normalnih dvostranskih odnosov in razgovorov, seveda v novem izboljšanem ozračju. Delno se nov in pozitivnejši pristop pri dvostranskih odnosih že čuti, saj je v zadnjih desetih dneh prišlo do vrste sporazumov oziroma različnih aktov dobre volje. Petkov sestanek še ni dokončno določen, vse je najverjetneje odvisno od stališč slovenske politike, prevsem tistih, ki jih bo sprejela pohtična koordinacija pri predsedstvu vlade, nato pa še slovenski parlament. Bogo Samsa KAJ STA Sl POVEDALA POSLANCA OMERZA IN PODOBNIK Igor Omerza: Prosil bi vas, ker ste cel dan izzivali, da zdaj vi - oziroma inštitucije, ki bi mogle sprožiti uradne postopke - daste nekaj odgovorov. Gospod Franci Feltrin, nekdanji glavni tajnik vaše stranke, je v odprtem pismu javnosti navedel, da ste ga vi telefonsko poklicali in od njega zahtevali, da pride v Celovec, vzame sto tisoč nemških mark in jih prinese v Slovenijo. Imel je še srečo, da ga carina ni dobila na meji. Kot je povedal, je denar oddal in potem ni več vedel, kje je ta denar, niti kam je šel. Banka Slovenije in devizni inšpektorat bi po mojem mnenju morala reagirati. Notranje ministrstvo bi moralo ugotoviti, kam je izginilo teh sto tisoč nemških mark gotovine. Vse to bi se moralo sprožiti po uradnem postopku, če bi bila to pravna država. In vi ste na svojem kongresu »Za pošteno Slovenijo« mirno šli mimo tega, čeprav bi v vsaki demokratični državi - na osnovi tega, kar je bilo javno zapisano in nikoli demantirano - morali kot predsednik stranke odstopiti. Meni je žal, da- ste prav vi predsednik stranke, ki ima svoje korenine v ZSMS, ki je pomagala organizirati to stranko. V vsaki demokratični državi bi namreč na osnovi tega, kar se je zgodilo, gotovo morali dati odstop s svoje strankarske funkcije. Govorim zato, ker ste danes toliko govorili o drugih in o poštenosti ter namigovali na druge zadeve. Mislim, da bi bilo korektno, da nam tudi pristojne inštitucije odgovorijo, zakaj niso sprožile postopka. Marjan Podobnik: Torej najprej, mimogrede, SLS ne izhaja iz ZSMS. S tem se niti ne baham, niti tega ne obžalujem, to je zgolj dejstvo. Mi smo stranka in znano je, kako je nastala. Glede izjave, ki ste jo navajali o našem nekdanjem tajniku Franciju Feltrinu, pa pravim, da je to čista, umazana laž. To je bilo takoj demantirano, takoj naslednji dan. Te stvari se seveda rešujejo po svoji poti. Jaz jih nisem niti začel, niti jih ne morem dokončevati. Že prej sem povedal, če je kdorkoli, kjerkoli naredil kakršenkoli prekršek, naj zanj odgovarja. Jaz se pa zanesljivo - niti v preteklosti in tudi zdaj - ne bom dal ujeti na take stvari. Igor Omerza: Jaz bi prosil, da mi ob priložnosti pokažete dokument, javni dokument, kje ste to zanikali. Nikjer v časopisih iz tega obdobja ni tega zanikanja, tega v časopisih ni. Novinar Miran Lesjak je celo zapisal: »Trditve Francija Feltrina, da je preko meje prenesel sto tisoč nemških mark posojila, v SLS ne zanikajo.« Tudi če bi te trditve zanikali, je to je podpisal vaš glavni tajnik in če policija ukrepa celo, kadar ni podpisa, bi morala to preveriti tudi v tem primeru. Marjan Podobnik: Nisem jaz začel te teme, moram pa seveda odgovoriti. Povedal sem, tista izjava je bila čisto navadna laž. Te zadeve smo obravnavali na ustreznih organih stranke, zavzeli jasna stališča, zadeve demantirali. Stvar se bo obravnavala tudi na sodišču. Ključ do miru v črni luknji pod Srebrenico Božo Kovač Kdo bi vedel, kaj se je motalo po glavi vojakom iz dežele tulipanov, sirov in diamantov, ko jim je srbski general Ratko Mladič sporočil, da so odslej njegovi gosti in se zato ne smejo ganiti iz oporišča modrih čelad. Lahko samo domnevamo, da so se nizozemski unproforjev-ci naprezali zaman, če so skuSali doumeti logiko, na kateri je temelju0 generalovo sporočilo. Preveč je tuja načinu razmišljanja, ki je značilen za zahodno civilizacijo. Znova in Se bolj razvidno kot doslej sta trčila dva svetova, oddaljena stoletja, ko je padla Srebrenica. Prvega skoraj do potankosti ponazarja vojskovanje bosanskih Srbov, ki oblegajo, obstreljujejo in osvajajo mesta, kot da se je čas povrnil v srednji vek. Usoda meščanov jim je postranska reč. Kdor je preživel obleganje, mora v vrsto. Na eno stran otroci, Zenske, starčki. Lahko se izselijo, prostovoljno, kot je general Mladič dejal prebivalcem Srebrenice. Na drugo stran sposobni za boj-Ti gredo v neznano. Generala Mladiča in njegove nadrejene na Palah ne zanima, kaj si o njihovem ravnanju misli svet, institucionaliziran v OZN. Tako daleč sploh Se niso prišli. Njihov miselni svet je iz nekega drugega časa, čeprav uporabljajo orožje s konca dvajsetega stoletja. Se najbolj spominja na čase, ko so vojaško močnejša plemena odganjala šibkejša s plodne zemlje in iz lepših prebivališč, kot so si jm zmogla ustvariti sama. Ko vojaki z modrimi čeladami na glavah nemočno opazujejo pobijanje in izganjanje ljudi, k niso Srbi, se gotovo sprašujejo, kaj neki žene bosanske Srbe, da tako ravnajo z ljudmi, ki se ne razlikujejo od njih, dokler jih zasliševalec ne vpraša po narodnosti; od kod sploh črpajo energijo, ko pa živijo v zaprtem duhovnem, gospodarskem in celo civilizacijskem krogu. Pravega odgovora na to vprašanje Se ni, čeprav je bistveno za končanje vojne. Slutiti pa ga je mogoče na koncu - vse bolj se zdi, da krožne - poti, k se je začela s srbskim porazom v kosovski bitk s Turki. Vse od tistih dni so duhovni in posvetni vladarji ljudstvu vtepali v glavo veličino in tragičnost srbskega naroda. Za duhovno hrano so mu ponujali samoveličanje in samoobjokovanje lastnega naroda, ki bi ga drugi radi uničili, ker se počutijo manjvredne pred njegovo nebeškostjo. DUJ hovno praznino, ki je zazevala na prehodu iz ene družbene in državne ureditve v drugo, so voditelj1 s Pal zapolnili s tema »vrednotama«. Pri tem p0', četju niso bili osamljeni, bili pa so najtemeljitejš1 in najbolj dosledni. Zato so tudi dosegli, da se moč bojevnikov obnavlja iz taksnega doživljanj0 samih sebe. Vsem razumnim razlagam navkljuO sočustvujejo s seboj in sovražijo drugačne. Na drugi strani je okorni in pragmatični kolos OZN, ki premišlja in ravna po zahodnih civilizacijskih normah. Ne bi rad, da bi eni pobijali druge, če so po naključju drugačni, prepoveduje obleganje in obstreljevanje mest in izganjanje lju' di iz njihovih domov. Zato se je po dolgem oraa' hovanju odpravil v Bosno, kjer je skušal umm1 deželo in posaditi sprte voditelje za pogajalsko mizo. Obtičal je kot opazovalec srbskih zmag0' valcev, ki so iz uničene Srebrenice izganjali pre' magane meščane. . Svetovni kolos se je znašel pred odločilno izkj ro. Lahko bi vztrajal pri vlogi racionalnega in oirl1' kanega pomirjevalca iz nekega drugega, razvitešB-ga in razumnejšega sveta, ki bi eno ali drugo straU v spopadih samo toliko po prstih, da bi bile m00 vsaj približno izenačene. Ko bi bile vojskujoče se strani tako rekoč na kolenih, bi jih bržkone l spravil za zeleno mizo. Takšna vloga se mu še na] bolj prilega in takšno je bilo videti tudi njegovo ra vnanje v Srebrenici; navzlic najsodobnejši tehniki, ki jo ima na voljo, je zadel samo dva od petih sr bskih tankov, ki so prodirali v mesto. . ^ Toda taksna »drža« zaostaja za dogajanji-Srebrenici niso bile poražene samo bosanske vi dne enote. Varnostni svet je mesto proglasil za va rovano območje, zato je bil v Srebrenici porazen tudi svetovni red in v njej se je sesula moralna p° doba urejenega sveta. Ce naj bi ohranil svoj obraz, potem ga čaka nekoliko trše opravilo, ste, ki jih zaman roti, naj se vendarle ravnajo p° normah evropske civilizacije s konca drugega sočletja, bo moral prijeti za ušesa in jih poteSnI iz njihove mitološke črne luknje. Sicer bo še sa zdrknil vanjo. Umakniti se ne more več. Na cesto za Mururoo, za Srebrenico na nič! C3l) prizorih iz Srebrenice Zadnjic iz Tuzle, prihodnjič iz ^epe, nekega dne morda iz Sarajeva...), H so nam jih v Četrtek podedovale vse televizije, me je stisnilo °°lj kot sicer ob gledanju grozot iz Bodle. Videli smo jih vsi, zmagovite srb-ske vojake, ki so sredi ruševin »osvobojene« Srebrenice Prestrašenih in o otrok in jih kot čredi vomjake, s katerimi so jih peljali v iz-SOanstvo; druge, Že bolj nesrečne žen-dre, stare in otroke so odgajnah peš v oplgih, obupanih kolonah; o mošldh pa Ur bilo sledu, ker so jih že odpeljali v neznano. Nedvomno smo videli prizor, ki bi dhko sodil v dokumentarec o nacistic-nih grozotah. Nadsticni dokumentarci s° bili sicer v Cmobeli tehniki, tokrat pa s° nam ekrani nudili grozoto v razkoš-nib barvah; vojaki niso hib plavolasi dijci v zlikanih cmih uniformah, paC Pa »domači« obrazi v balkansko razca-Penih uniformah; vodil jih ni hladni esesovski izvedenec za deportacije, paC Pe bosanski klavec Mladic. Samo ena bistvena podrobnost ni spadala v nacistični dokumentarec o pokole in etnično CiSCenje v Bosni, o tem imamo različna mnenja Eni krivijo samo in izključno Srbe, vse Srbe z Miloševičem in beograjsko akademijo na Čelu, ker so najprej teorizirali Veliko Srbijo, nekakšen rajh balkanskega her- prehitro, neodgovorno in sebično »pobrali« iz federativne Jugoslavije; za tretje je glavni krivec Tudmanova Hrvaška s svojo »genocidno« protisrbsko preteklostjo; Četrti krivijo Vatikan, ki naj bi podpihoval katolike v križarski vojni proti , , — ^ciji v uničevalna taborišča: nekaj korakov za zmagovito soldatesko so sta-b Vojaki z modro Čelado, ki so si vestno Opisovali, kot nekakšni knjigovodje ge-Oocida, koliko ljudi je tokrat šlo v iz- ^io« Srebrenica, Ce ne mesto-lager, v Kdsrem so ljudje celo umirali od lakote! T3) drugega jih Čaka v drugih enklavah, lagersko ponižanje, lakota, trpljenje , Do pred kratkim smo bili prepričani, 33 »se je zgodilo, da se ne bi nikoh veC Kgodilo«... Pa se je spet zgodilo, pa se Kpst dogaja in to danes, nedaleč od nas. O tem, zakaj se to dogaja, komu je heba pripisatiti krivdo za vojno v nek-b®iji Jugoslaviji, za med Miloševičem, ki je sicer požar zanetil, danes pa nastopa kot gasilec, in njegovim izrodkom, Karadžičem, ki je kot nekakšna frankensteinska pošast zbežala iz rok svojemu ustvarjalcu. Naj bo kakorkoli že, (Čeprav mi ni vseeno, kako je, a danes ni priložnost za razmišljanje o krivdah, ki po mojem bremenijo predvsem srbsko stran), dejstvo je, da je v Bosni srbska stran nedvomno zakrivila grozodejstva, ki jim ni para. Na Sarajevo je od začetka najdaljšega obleganja sodobne zgodovine padlo po podatkih opazovalcev OZN približno 1.750.000 izstrelkov raznih kalibrov. To je dejstvo, in o tem ne moremo imeti različnih mnenj, kakor tudi ne o dejstvu, da je bilo v Sarajevu ubitih že približno 1.700 otrok pod 14. letom starosti. 1.700 mrtvih malčkov pomeni, da 200 razredov podobnih onemu, ki ga obiskuje moj sin v barkovljanski šob, stopi na cesto in da jih od prvega do zadnjega granatirajo, snjaperirajo, razmesarijo, da so pri priči mrtvi (Ce so sreCni), ah pa da počasi izkrvavijo, da umrejo po 17 mesecih trpljenja, kot mala SarajevCanka, ki je pred dnevi kljub vsej negi Sercu Premru umrla v angleški bolnišnici, kamor so jo prepeljali tako usmiljeni in tako neučinkoviti vojaki OZN. Tako oblegajo Sarajevo, tako etnično Čistijo Bosno, in to nečloveško trpljenje si lahko vsak večer ogledamo po televiziji. Tokrat ne bo mogel nihče red, kot so mnogi rekli za nacistične lagerje: »Nisem vedel«. Sedimo pred ekranom in gledamo. Smo nemi in ne storimo ničesar. Res je, da ničesar ne storijo predvsem vlade in mednarodne organizadje, pa tudi mi, mali ljudje, tokrat molčimo. Na zatožni klopi je seveda v prvi vrsti Organizacija združenih narodov. Njeno nemoC najbolj nazorno predstavlja njen naravnost groteskni zastopnik v nekdanji Jugoslaviji, Jasuši Akaši, ki po vsakem pokolu poziva sprte strani k sodelovanju, in tudi modre Čelade, Id po vsakem pokolu preštejejo mrtve in »etnično odšCene«. Našim otrokom ne bomo smeh nikoh več pripovedovati laži, da je »Ozn oiganizadja predstavnikov vseh držav sveta, M so jo 1945 ustanoviti v S. Franciscu zato, da prepredli vojne iz preteklosti«. V šoti so me tako učili in v knjigah je bila prav zaničljivo opisana nemoC predvojne Zveze narodov, »zgled mednarodne diplomatske impotence«. Ce je OZN prav tako impotentna kot Zveza narodov, smo prav takšni vsi mi, ki tiho gledamo dokumentarce o grozodejstvih srbskih nacionalsocialistov. Se še spominjate prižganih sveC na Goldonijevem trgu v Trstu in drugod po Italiji in Evropi na predvečer vojne v Iraku? In protestov proti »ameriški imperialistični« invaziji karibskega otočka Grenade (kjer so bile kar 3 smrtne žrtve!)? In moja generadja ne more pozabiti na veliko gibanje proti vojni v Vietna- dni vladino iz arhiva, ko se zbiramo na trgih proti jedrskim poskusom na oddaljeni Mururoi. Je tudi prav, da Greenpeace s svojo ladjo Mavričnim bojevnikom skuša prepredli nove jedrske eksplozije in da se pri nas kot po vsem svetu mirovniki zbirajo in protestirajo. Zakaj pa ni nikjer nikogar na cesti za Srebrenico, za Zepo, za Bosno? Odgovorov na to vprašanje ne manjka: ker je ta vojna balkansko zapletena, ker v Bosni ni enega samega krivca, ker je ljudje ne razumejo. Tako mi pravijo, pa ni tako. Zakaj so katoliške organizadje, skupine laičnih prostovoljcev, celo združenja italijanskih alpincev storiti veC za Bosno, kot vsi »stari« pacifisti, napredni in levičarski ljudje z mirovniško tradicijo, ki sega do samega začetka tega stoletja? Tudi ni res, da se ljudje »ne znajdejo«, da ne razumejo: pred nekaj dnevi so vsi italijanski večerni televizijski dnevniki imeti na prvem mestu informadjo o mednarodnem zapornem nalogu za Craxija, na drugem pa tragedijo v Srebrenid. Med Raievo radijsko oddajo Zapping so komentirati predvsem vest o »izobčencu« iz Hama-meta, velika vedna poslušalcev, ki so se oglasiti, pa so zgroženo govoriti o vojni v Bosni. In njihovo mnenje je bilo preprosto in jasno, ker so prav dobro razumeti bistvo bosanske vojne: treba je pre- voj aške intervencije! Vprašanja, ki so na dnu jugoslovanske krize, je treba razvozlati z diplomatijo in po tej mirni poti ustaviti nasilje,« je pred Časom v zvezi z bosansko krizo filozofiral neki evropski parlamentarec. Pred dnevi sem ga spet videl na ekranu, ko je v strasbourškem parlamentu za Chiracom mahal s transparentom proti francoskim jedrskim poskusom. Mar ni to »pacifizem v eno samo smer«? Zakaj je isti evroparlamentarec, zakaj smo pravzaprav vsi mi pripravljeni na protijedrske manifestacije, pred pokoli v Bosni pa se samo malce stresemo in kvečjemu »preskočimo« na drug program? Morda ne bi z množičnimi manifestacijami proti vojni v Bosni dosegli ničesar. Morda pa bi odločen nastop javnega mnenja le prisilil oklevajoče »vladarje sveta«, da bi konCno nastopiti odločno in unidli vojaško silo balkanskih kriminalcev: za tako nevaren poseg politiki vsekakor rabijo modro podporo domačega javnega mnenja, ki je danes nimajo. Ne smemo vnaprej izkljudti, da bi lahko spet dosegli to, kar smo že enkrat dosegli, v Času vietnamske vojne: mir. Vsekakor bi morati javno in glasno atia** Ta- hiti krivi Američani in imperializem! Za imperializem imamo že pripravljene parole, Iti jih tudi humanitarne konvoje v Sarajevu, ki etnično Čistijo Bosno. »Kaj bo potem, ne vem,« je dejal neki gospod iz Vicenze, »ampak naj za božjo voljo uničijo tiste topove, naj onesposobijo tiste ostrostrelce v Sarajevu. S silo? Da, s silo orožja! Kako pa drugače?« Ce nas napadejo roparji, ne bomo klicali socialnih asistentk, naj se ukvarjajo z njihovimi mladostnimi travmami, zaradi katerih so postati kriminalci, ampak bomo poklicati potidjo, naj jih onesposobi; tudi s silo in z orožjem, Ce ne gre drugače. »Z nasiljem bi v Bosni dosegli samo še večje nasilje, predvsem pa večji nost, svojo omikanost, svojo ljubezen do ljudi in do miru. Tudi zato, da bi si tako vsaj delno izprati vest. Ker enostranske manifestacije - vsi na cesto za Mururoo, nikogar na cesti za Bosno -niso etične in se jih moramo sramovati! Molk pred srbskobosanskimi grozodejstvi je taka sramota za vse nas, da nam je ne bodo odpustiti Bosand, zgodovina naše dvitizadje in niti naša vest Vsaj moja ne: skrajno izbiro mirovnika in našega dobrega prijatelja, Alexandra Langerja doživljam tudi kot zadnji krik nemoti vseh nas. Pripis: v soboto, ko pišem te vrstice, nam agendje posredujejo podrobnosti o srbskem napadu na Zepo. Na Goldonijevem trgu mirovniki zbirajo podpise proti Chiracovi jedrski bombi! 70 LET CIRILA ZLOBCA Petindevetdeseto bo ostalo zapisano v biobibliogra-Gji primorskega pesnika in akademika Cirila Zlobca kot nadvse plodno jubilejno leto: v torek, 4. julija je namreč praznoval okroglih 70 let, že marca pa so mu pri Državni založbi Slovenije izšle tri knjige (pesniška zbirka Stopnice k tebi, antologija Skoraj himna in monografija Marije Švajncer Ciril Zlobec - Pesnik ljubezni), ki sta se jim na poCastitvenem predvečeru njegovega rojstvega dne v Sežani pridružili še miniaturka Mojih sedemdeset ter večjezična pesniško-graGčna monograGja Ti-jaz-midva, soavtorsko uresničena s slikarjem Klavdijem Palčičem pri ljubljanski založbi Edina in glasbeno preinterpretirana v kompaktni plošči Lada Jakše z naslovom Krog svetlobe. Petkratno knjižno bero je na sežanski predstavitvi v Kulturnem domu »Srečko Kosovel« oplemenitilo še visoko državno odlikovanje za kulturne zasluge, ki ga je slavljencu izročil predsednik Slovenije Milan Kučan. V svojem Zahodno-vzhod-nem divanu je Goethe nedvoumen: »Wenn den Dichter will verstehen/ muss in Dich-ter’s Lande gehen...« - Kdor hoče razumeti pesnika, se mora podati v njegovo deželo. Tako grem. Preko Krasa, ki se kopa v soncu in klorofilu, sredi tišine nemih skalnih krikov na gmajnah, vzdolž dremavih senožeti, vinogradov, brajd in razorov rdeCe prsti, mimo suhih, napol porušenih in z rujem obraslih zidov, pokošenih ograd, borov, vrtač, pozabljenih vasi in brinja do prestolnega mesta na zemljevidu njegovega srca: Ponikev. Točnega naslova in Številke ne poznam. A ko se mi po kratkem kolovratenju med vaškimi skednji in seniki vrezbarijo na kraškem-ganku pred oči besede znanega verza, ne dvomim, da je iskanja konec. Tu, kjer piše »Vse poti so se skrajšale, / začenjajo se in končajo/ na hišnem pragu« je doma Ciril Zlobec. Gostoljubne, na stežaj odprte duri z novim napisom obveščajo, da je pesnikovo otroštvo pobegnilo. A kot da pred kratkim, saj me na pragu sprejme mladeniško živahni črnobradec, prijazno nasmejani devetinšestdesetlet-nik. Ni prvič, da se srečava. Svoje dni sva si že nekajkrat prijateljsko segla v roko: na predstavitvah, debatah, manifestacijah, literarnih večerih, kdaj zasebno, pri njem doma v Ljubljani, kdaj uradno, na Predsedstvu ali drugje. Zdaj vem, da ni bil Ciro nikoli popolnoma tam, da je ostal z delom sebe tu, da se je brez vrnitve venomer vračal v Ponikve, svojo srečno, drago vas domačo, kot jo prešemovsko apostrofira v sonetu iz najnovejše pesniške zbirke. Saj res, zbirka! Zaradi nje sem sploh tu, pravzaprav zaradi kar petih Zlobčevih knjig, ki jih bomo na predvečer in v počastitev pesnikovega sedemdesetega življenjskega jubileja predstavili čez komaj kako uro v Sežani: prva je nov avtorjev demiurški trud, zbirka Stopnice k tebi -50 ljubezenskih sonetov, razporejenih v 7 ciklov, ki jim je pridan še pronicljiv, filozofsko esenco erotičnega pesnjenja raziskujoč spremni esej Iva Svetine z naslovom Visoka pesem radostne dvojine; druga je antologija Skoraj himna - 133, iz devetih avtorjevih zbirk odbranih pe- smi, ki izprožijo pred bralca pesnikov 40-letni ustvarjalni lok od intimistično uvertur-nih Pesmi štirih (1953) do Ljubezni dvoedine (1993); tretja je v le nekaj mesecih razprodana monografija Marije Švajncer Ciril Zlobec, Pesnik ljubezni - skorajda pozitivistično stvarna, a z ljubečim občutkom da duhovne darove in razsežnosti Zlobčeve poezije napisana analiza vseh njegovih verznih, proznih ter esejističnih besedil, ki nam odstira humanistične temelje avtorjeve umetnosti (npr. vitalizem, sizifovstvo, toleranco, nesebičnost), razkrije tehnopoetske postopke njegovega ustvarjanja (paradoks, obrat, hkratno sobivanje pomenskih nasprotij, poanto, metaforo iz narave, snovno mitološkost ipd.) ter ga ob koncu okliče za »naj--boljšega sodobnega slovenskega ljubezenskega lirika«; s četrto izdajo - priročno žepno miniaturko Mojih sedemdeset, ki mi jo pesnik pokloni med obiskom hišne notranjščine - se vsebinsko seznanim le mimogrede; peto, od tiskarskega črnila Se nepo-sušeno večjezično monografijo Zlobčevih ljubezenskih lirik in Palčičevih grafičnih preinterpretacij z naslovom Ti-jaz-midva pa bom prvič prelistal šele na prosceniju sežanskega Kulturnega doma. To je ljubezen: nič več nisem sam, zdaj sanje sanjam in živim v dvojini in sem, zdaj že sam v sebi, dvoedini. Tako mi Ponikve, pesnikova domačija, njegovi ljudje, latnik s kamnito mizo, cementna Štirna, balkon z napisom, hrastovo tramovje v preddverju, družinski portreti v sobah, skrbno ohranjeno in potrpežljivo restavrirano pohištvo spregovorijo predvsem v jeziku prvih treh knjig. Goethe se ni motil. Iz te dežele, iz te hiše, iz njenih nekdanjih in zdajšnjih obrazov lahko vsaj zaslutiš (pesnika ne boš mogel pač nikdar do konca razumeti...) razloge Zlobčevih vračanj in hrepenenj, lahko se tangentno približaš smislu njegovih mrtvih, skozi čas sijočih zvezd in odgrneš pajčolane njegovih tisočerih ljubezni: do rodu, družine, zemlje, naroda, Krasa, človeka, besede, poezije in - še najprej - do Zenske. Da je slednja tema predvlar dujoča v njegovem opusu in da si Ciril Zlobec resnično zasluži vzdevek ljubezenskega pesnika, bi bilo na očeh tudi najraztresenejSemu bralcu: od 85 njegovih doslej izis-lih knjig poezije, proze, esejistike, antologij in prevodov, se kar desetina že naslovno opredeljuje za čustvo, ki se je celo naturalistu Zolaju kazalo kot »čudež življenja«. Zlobcu pa se za ljubezen utrne v Stopnicah k tebi mavrica definicij: vse in nic mu je, dotik neba in zemlje, hazard, oaza, kvadratura kroga, gejzir, vrtoglavica srca, Jakobova lestev in - predvsem - dvoedinost. Ta ključni, domala neprevedljivi pojem Zlobčeve lirike zgovorno priča o tektonskem vsebinskem premiku znotraj njegovega in slovenskega erotičnega pesnjenja nasploh, ko se je ženska iz nekdaj pasivnega objekta trubadurskega oboževanja posodobila v zdajšnjo nezamenljivo, partnersko enakovredno polovico moškega neba in pesniškega navdiha. Ge je bil namreč Zlobčev eros v začetnih zbirkah tudi lahkoten, doživljajski, zgolj čuten in neobremenjen, predvsem pa edninski, samo njegov, moški (npr. v gazelici iz Pesmi štirih) se je v novejših delih polagoma ozrelil v dvojinskega, moško-Zenskega, hkrati pa tudi refleksivno-filozofskega. Zlobec je že v Ljubezni dvoedini, še bolj pa v Stopnicah k tebi dokončno spoznal, da sta za ljubezen potrebna dva, da Majhna, a sedemdesetkratna Zlobčeva Stiriinosemdeseta knjiga je med vsemi njegovimi deli nedvomno edinstvena posebnost: ni je za veC kot srajcin žep, ni izšla pri nobeni založbi, ni v prodaji, nima cene, skorajda nima naklade in ni je načrtoval za nameček niti njen avtor. Miniaturko Mojih sedemdeset so namreč pesniku in dolgoletnemu sodelavcu v poklon prijateljsko natisnili v le 99 neprodajnih, z avtorjevim podpisom opremljenih izvodih tiskarji časopisnega in grafičnega podjetja Delo. Lična bibliofilska kurioziteta vsebuje natanko po eno, ne vec kot stran dolgo pesem za vsako doslejšnje leto Zlobčevega življenja. Od uvodne Resignacije do zaključne Preizkušnje je avtorjev izbor privilegiral predvsem novejše lirike iz obeh zadnjih, ljubezensko navdahnjenih zbirk Ljubezen dvoedina in Stopnice k tebi. Na 80 straneh liliputanskega formata je tako zgoščen nezanemarljiv del Zlobčevega duhovnega in pesniškega bogastva. Kakor v nov pregovorni dokaz, da lahko iz majhnega raste veliko. Tokrat sedemdesetkratno. je eros drug drugemu hkrati izničevanje in rojstvo, demoni ja in pobožanstvenje, medsebojno jemodajanje. Zato ne preseneča, da se je v najno-vejsih sonetih njegovo upe-snjevanje erosa povzpelo do meditativne poglobljenosti, aforistične jedrnatosti, oblikovne in ritmične skladnosti, ki upravičujejo Svetinovo primerjavo z Visoko pesmijo Stare zaveze ali Svajn-cerjevin paralelizem, po katerem naj bi pesnik postavil -tako kot nekoč Cankar svoji materi - ženi in prijateljici Veroniki »enega najlepših spomenikov v slovenski sodobni ljubezenski poeziji.« Vera, ženska iz navdiha, ki ustvari dom, kjerkoli se ustavi, je zdaj tu pred mano, prijazno, razdajajoča se Tu je tudi rod, družina, mladost, partizanstvo, tu so Ponikve, ves Kras in Primorska - idealije, merljive le z najvišjimi karati, mrtve zvezde, ki še danes mamljivo in sce-meče sijejo pesniku skozi desetletja iz nepovrnljive preteklosti. Od takšnih gre-gorčičevsko-kosovelovskih zaljubljenosti naravnost prekipeva cvetnik Skoraj himna, zanimiv in doslej najizčrpnejsi lirični dokument pesnikovega skoraj polstoletnega iskanja smisla poezije, lastnega sloga, boja za resbesedo, praime, za samo in izključno Zlobčev verzni izraz, ki bi nanovo odkril, osmislil in opomenil svet. Navsezadnje - sklepam ob pogledu na v balkon vgravirane verze -, če zbereš toliko pijem - v hipu skladkorni bolnik in alkoholik...,« 1111 Ciro hudomušno zaupa, k0 sedeva kramljaje v njegov delovni kabinet. Smisel za paradoks, me prešine. 1 premorejo ne le pesnikove zdajšnje ironične besede, ampak vsa njegova lirika nasploh, erotična še zlasti; Kakor je ljubezen zanj hkrati svetlo sonce in tema tako J® skorajda sleherni njegov verz zgrajen na oksimoricnem s°' bivanju plusa in minusa, ne-gativnega in pozitivnega principa. Kontrastiranje, Pre' senečanje z obrati, kontrapunkt, nenavadno personih' ciranje narave, večplastna metaforika, pogosta genitiv-na epitetoneza, uporaba krščanskih prilik in anticniii mitov - od Sizifa do Orfeja in moževim gostom sredi prazničnega vina, pladnjev pršuta in rezljaj e v domačega ovčjega sira. Nehote pomislim na blišč in bedo vsakršnega bio-grafizma, komičnega zvajanja mnogoznačne umetniške resnice na enotirno laž faktografske empirije. A vendar: kako bi ne pripisal tudi njenemu ljubeznivo vedremu nasmehu Zlobčevo vitalistično prepričanje, da podeljuje ljubezen sizifovskemu življenju človeka smisel? Kako bi ne posumil, da je delno tudi v njenih očeh skrit vzrok lirikovega rušenja Pirjevčeve »prešernovske strukture« slovenske erotične poezije in ponovnega vzpostavljanja ljubezenske pesmi kot prostora čiste svobode, umetniške oaze dveh ljubečih se duš sredi razčlovečene materialnosti? Kajti predvsem to je za Zlobca skrivnost njune in vsakogarsnje čustveno-duhovne simbioze: biti že sam v sebi dvoedini... Zato se vračam spet in spet na Kras k ugaslim ognjem tople domačije. Ciro me nato vergilovsko popelje po gornjem nadstropju. Iz v spalnici razo-besenih portretov svetniške matere in trdo-mehkega, z burjo preizkušajočega se očeta doumem, da je pesnikovih ljubezni kljub pobeglemu času in otroštvu še mnogo. Ne osvaja ga le Zenska in žena. poguma ali samovšečnosti, da postaviš sebi in drugim na ogled podobo lastnih stihov, potem zagotovo pomeni, da trdno zaupaš v orfejstvo besede, v povednost in emocionalnost poezije, v njeno etično katarzičnost. O vsem tem sugestivno pripoveduje tudi antologija Skoraj himna, verzificirani dnevnik večnega potovanja -iskanja samega sebe in lastnega samosvojega umetniškega obraza, kakršen se je pesniku izbrusil skozi tematska upo-vedovanja eksistencialnih spoznanj iz začetnih svobodnih verzov v današnjo metrično skladnost soneta. Morda ne ravno jesihovsko virtuoznega, a zato prav tako nepri-silno gladkega in fascinantnega. Z njim se Zlobec vpisuje v tisti tok slovenske lirike, ki je Ze od Prešerna dalje vse prej ko prekucuški, eksperimentalen ali larpurlartističen, saj vedno znova moderno afirmira klasično funkcijo poezije kot "poiesisa” - čimbolj harmoničnega in ritmičnega izrekanja besed. S svojim nere-volucionarnim pre- snavljanjem tradicije - izpričujejo stihi antologije Skoraj himna - bi torej Zlobcu brez pomislekov lahko veljala literarnokritiška oznaka modernega klasika ali klasičnega modernista. »Poglej, ljudje me imajo res radi. Za skorajšnjo sedemdesetletnico so mi podarili toliko tort in vina, da bi postal - če vse pojem in po- Prometeja - za osvetljevanj sodobnih problemski navzkrižij so najpogoste) obrtno-upovedovalni P° stopki Zlobčeve poezije, ke^ pa so postopki in način upovedovanja vselej izr človeka, njegove psiholog1) in du.še, lahko razume1^ zakaj skuša Zlobec tudi ' življenju družiti in usklaj6 vati tako kričeča nasprotji kakršno je bilo npr. do davnega tisto med pesniko in politikom. Kakor da bi lel z le navidez paradoksa nim in nepomirljivi sožitjem obojega v sebi n povedovati, da življenje črno-belo, da je v vsako roj^ stvo položeno seme smrti seme rojstva v vsako sni > da je treba tvegati in poS. siti tudi nemogoče, kfrJec. tako nam zatrjuje tudi K bek v Tovarišiji - potovanj pomembnejeSe od cilja. Nenadoma se zdrzneva-cilja - Kulturnega doma Sežani in predstavitve, ^ naju čaka - je vendarle se P tovanje vmes, ura pa bo s __ raj pravšnja! Tako se poslovim od Ponikev z nag10 zave' stjo, da me Goethe ni raZ0^gj ral. Ko poženeva vsa^ S20. avto čez drn in s trn po njeg vi deželi, Zlobca v belem g fu le s težavo dohitevam. . demdesetemu naproti mimo Dobravelj z elan ^ dirkalno razposajenega na] nika. Kakor da bi se sreč mu Sizifu v njem mudil0 ,0 čimprejšnji zmenek z bes časa... NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. julija 1995 How to make a good film” je bil aslov štiri dnevnega seminarja o j d11’ ki so si ga omislili Aleš Doktoric Rektor festivala FILM VIDEO MO-irOR) in njegovi mlajši sodelavci, ki . si želeli pobliže spoznati leske-aloci filmski svet in po Alesevih bese-^ah: “Se alfabetizirali v filmski govo-^Cl in se tako zaceli konkretno uk-^jati prav s tem poslom”. Vse se je ^apelo 4. julija, ko so se slušatelji se-uiarja in nekaj filmskih ljubiteljev rali na ploščadi v domu Andreja Udala v Standrezu in si skupaj ogle-aii film slovenskega režiserja Vinci g°8Ue Anzlovarja “Babica gre na jug”. eveda veCer ne bi bil popoln, če ne bi jhedvajanju prisostvoval tudi sam bH^er’ )e ^rl potem na voljo pu-. rki in njenim vprašanjem. Nekateri r^ed prisotnih so se potem (hote ali c,°te) prijavili na izbor filmskega li-a 95. Vinci Vogue Anžlovar je bo-°Ce filmske zvezde postavil pred ka-ero in od njih zahteval, da se publiki Predstavijo tako, kot se ne bi nihče rug. Vsak se je seveda potrudil po , . 0)e, dva sta zmagala, nihče pa ni do-f./ vloge v VinCijevem najnovejšem rrru. Skoda! .Skupina se je ponovno zbrala 6. ju-t l’ . 0 h je Aleš podrobno razložil ves dnicni žargon filmarjev, zato, da se ® bi v naslednjih dneh “neoborože-a srečala s slovenskimi film ^akerji. Po večerji, ki so jo imeli v ,. laškem domu so si skupaj ogledali 1 m a “Brezno in nihalo” (1961) in r ,v pokopan” (1962), ameriškega žiserja, beat generacije, Rogerja Cor- 2 ana. Ta ogled je slušateljem služil t0’ da so se pobliže spoznali s Cor- ^ anorn, ki je dva dni kasneje obiskal ,rsj in tam predstavil svoje delo. Na-1^ adnji dan so potem odpotovali v Lju-i Jano, kjer so si v živo ogledali kraje, N er skali se rojevajo slovenski filmi. Obi-z.. so študije Vibe Filma in televi- J® Slovenija, kjer so videli vse aparature - - - r e> tako 'mehanične, kot elektronske, ki V sfužijo filmski obrti. Popoldne so se nirnaristi srečali z režiserjem Jova-111 Jovanovičem, ki poučuje, na ruski šoli Zveze Kulturnih Organiza-Slovenije v Ljubljani, filmsko rejenje. Goriški skupini je Jovanovič razložil kako se filmsko razmišlja in kateri so njegovi pogledi na svetovno filmsko proizvodnjo. Med njim in bodočimi goriškimi filmarji se je vnela prava debata, ki se je nadaljevala še na večerji, potem ko so si vsi skupaj ogledali Bunuelov film “Le chein anda-lous”, za katerega je napisal scanarij nic manj kot sam surealisticni mae-stro, Salvador Dali. Iz Ljubljane so se naslednji dan podali v Koper, kjer so snemali novi slovenski celovečerni film za televizijo “Melita”. Skupino štirinajstih semina-ristov je sprejel producent filma Brane Sršen, ki jih je potem pospremil na filmsko prizorišče. Trenutno so tam snemali mladega slovenskega zvezdnika, Sebastiana Cavazzo, ki ima v “Meliti” glavno ulogo, ki se je vozil po prašni cesti z motorjem. Snemanje se je izkazalo biti nekaj neskončno bolj dolgočasnega, kot je gledanje že izdelanega filma, ampak niti to, niti pekoCe sonce nista umorila radovednosti in zanimanja goriške skupine, ki se je v popoldanskih urah podala proti Trstu na srečanje z Rogerjem Corma-nom. Kot so kasneje izvedeli, je Roger Corman odličen ameriški režiser, ki je skoraj vse svoje filme snemal z malim denarjem in v zelo kratkem Času. Med njegovimi najslavnejšimi film naj navedemo celotno serijo po predlogi romanov Edgarja Alana Poe-ja (Ligea, Prekletstvo doma Usher itd.), “The trip” (scenarij je napisal Jack Nichol-son, v glavno ulogi je nastopal Peter Fonda) in “The little shop of horrors” (Mala trgovina grozot). Zadnja dva filma sta postala prava cult movie-ja naslednjih generacij. Srečanje je organiziralo tržaško združenje filmskih navdušencev Cappella Underground. Po dobrem uspehu prvega, goriške-ga, filmskega seminarija nameravajo organizatorji pripraviti celoletno filmsko šolo, ki se bo zažCela letos oktobra. S to šolo mislijo motivirati novo goriško generacijo, ki naj bi se konkretno posluževala filmskega izražanja. Prijave že sprejemajo na Kinoateljeju ulica Della Croce 3, vsak dan od 9. 00 do 18.00 ure na telefonski številki 33580. Vinči Vogue Anžlovar in njegove dogodivščine Vinci Vogue Anžlovar je verjetno najbolj sporen in medijsko najbolj poznan filmski režiser mlajše generacije. V svojem carnet-ju ima dva celovečerna filma. Prvega, veliko vseslovensko uspešnico “Babica gre na jug", je snemal z japonskim denarjem, drugega “Gipsy eyes”, ki so ga v Sloveniji videli le redki in zaradi katerega naj bi oklofutal slovenskega kulturnega ministra Pelhana in bankrotiral, pa so finansirali ameriški producenti. Sodnici, ki mu sodi zaradi incidenta z ministrom je na prvi dan zasliševanj rekel tako: “Vi boste ostali sodnica za vekomaj. Cez petdeset let boste še vedno sedeli tukaj in nihče ne bo vedel, da ste mi nekoč sodili. Moje filme, pa bodo gledale še naslednje generacije in v šoli jim bodo tajili resnico, da sem pijan padel po stopnicah in umrl.” Zadosti osnovni radovednosti naših bralcev in povej kateri so tvoji najljubši filmi. “Blade runner” Ridleya Scotta (režiser filma “Thelma in Lui-se”), “Pulp Fiction” Quentina Tarantina in “Poslednji tango v Parizu”Bernarda Bertoluccija. Kako izgleda biti filmski režiser v Sloveniji? Ves, ravno prej me je novinarka Radia Koper vprašala kako “diham” v slovenskem prostoru. To je tako kot na stranišču, diham že, ampak vonjave niso ravno najboljše. Odnos Slovencev do ustvarjalcev je pri- bližno tak kot tisti, ki ga ima fant do punce s katero se krasno ujema v posteji, pa ga je sram jo peljati na prijateljev rojstni dan. Vseskozi morajo biti pametnejši od tebe in tudi, če jim je tvoje delo všeč, tega ne bodo priznali. Vse je tako kot v “Imenu rože” (roman Umberta Eca op. ur.), kjer ostanejo živi in delajo samo tisti, ki niso prebrali druge knjige Aristotelove Poetike, posvečene komediji. Živijo, delajo in sodijo, samo tisti, ki ne vejo. Med snemanjem in tudi po izidu filma “Gipsy eyes” je bil najljubši šport “poznavalcev filma” streljanje na VinCija Vogue-a Anzlovarja. Bi nam ti. povedal svojo verzijo, o tem kar se je takrat dogajalo? Odgovoril ti bom z vprašanjem. Po tvojem mnenju, kateri narod zna najbolje streči filmskemu poslu? Ne vem, mislim, da Američani. Tako. In po tvojem mnenju, kaj naj naredi mladi režiser iz male Slovenije, ko pride do njega ameriški producent in mu ponudi režijsko palico, pa čeprav je scenarij zanič? Seveda sprejme. Vsi hočejo delati v Ameriki, celo Luc Besson (režiser filmov “Nikita" in “Leon”) je šel čez lužo, zakaj ne bi jaz? Ponudili so mi budžet za kasetni film, lahko gledljivo spy story, ki sem ga po svojih močeh skušal režirati čim bolje. Upal sem, da bodo Slovenci znali ločiti med dobro režijo in slabim scenarijem. Niso. Ministrstvo mi je odreklo obljubljen denar za odkup filma, zato, da bi ga lahko vrtel tudi pri nas. Sporekel sem se s Pelhanom in si sposodil potrebno vsoto od bank. Toda vse te prigode in nezgode so močno vplivale na javnost in film ni uspel. Zaradi tega jaz, trenutno, živim na kredit. In zdaj, kako naprej? Posnel bom celovečerec s samimi 12 tisočimi markami in v osmih dneh. Sponzor filma bo neka picerija. Jaz in še veliko drugih ljudi bomo delali in ust-' varjali zastonj. Igralce sem izbral med samimi amaterji, ki so prišli na avdicije, ki sem jih razpisal v Ljubljani. To bo dober road movie, nova uspešnica. UDELEŽENCI SEMINARJA NA PRIZORIŠČU FILMA »MELITA« Obisk pravega »seta« najzanimivejši trenutek niini frjetno je bil najza- sk lvejši trenutek film- l e8a seminarja prav ^Okretni ogled filmske-a , Pnzorišca. 8. julija je Sves Doktoric popeljal 0)e varovance na set i Vega, slovenskega ce- lit'e5enie8a filma “Me-rpJ? ’ ki ga je snemal o ;Ser Mitja Novljan na Socerb pri Kopru. tir„ ’ ki so ga go- aiu videli posneti v i1Va je bil, kako se je Se-stjan Cavazza, prota-avt118* ftlma, pripeljal z ^0tn, ustavil, stopil iz bg a’ Pogledal okoli se-od' P,°8leclal v atlas, se Peljal naprej in takoj lec n1”1 S,e ie drugi igra-s r.Popeljal po isti cesti Dn 0 e,som- Za tem so s^sneli mladega sloven-tg|68a igralca in vodila UsPešnega televizij- skega Sova “Presodite”, Janka Petrovca, ki v “Meliti” igra voznika, kako sedi pred svojim avtobusom in gleda, kako pelje mimo njega Sebastian na motorju. Skratka, goriška ekipa filmskih navdušencev ni bila deležna razburljivih scen in posnetkov, toda kjub temu, se ni vdala niti žgočemu soncu niti dolgočasju dogajanja in je budno spremljala premike cele ekipe, ki je skrbela za fotografijo in ton, zato, da bi razumela, kako nastajajo filmski triki. Po snemanju so se še pogovorili še z režiserjem filma, Mitjo Novljanom, ki se je tokrat prvič poskusil v umetnosti snemanja celovečerca. Kaj menite o seminarju? Vse dobro, toda bilo je prekratko. Postati bi moral prava zimska šola filma “Kako smo se imeli med seminarjem How to make a good film"? Odlično! ” To je odgovor, ki smo ga dobili od vseh slušateljev, ki smo jih poklicali zato, da bi nam povedali svoje mnenje o tej pobudi. Jan Bednarik in Boris Lutman, ki sta aktivno sodelovala že pri pripravah seminarja sta se izdatno razgovorila o tem kako bi bilo dobro, Ce bi se ta izkušnja spremenila v nekaj trajnega, kot bi lahko bila zimska šola filma, ki se bo zaCela letos septembra v Gorici. Jan je pozabil kateri je bil tisti trenutek ko je odločil, da bo postal filmski navdušenec, medtem ko je Boris priznal, da je šele letos začel bolj pogosto obiskovati kino dvorane in se zanimati za dogajanje za kamero. Zgleda, da je prej podcenjeval filmsko obrt in ni preveč rad plačeval vstopnine za filmske projekcije. Sedaj pa, ko se je v prvi osebi soočil z velikim delom, ki ga je treba opraviti, zato, da mi lahko preživimo dve zabavni urici v kinu, z veseljem položi tisti denar na bla- gajniški pult. Tako Jan, kot Boris mislita gojiti naprej to svoje zanimanje, Boris kot konjička, Jan pa o tem razmišlja nekoliko resneje, saj pravi, da je film dober medij za izražanje kreativnosti. Sam bi se rad poizkusil v rezijskem poslu, saj ko nastopa kot igralec mu gre vedno, grozno na smeh. Ce bi mogel, bi Jan režiral znanstveno fantastične filme in kriminalke. Boris pa bi rad poskusil prav vse, od igralstva do fotografije. Med slušatelji seminarja je bila tudi Sara, ki je sicer doma iz Tržaškega. Njo so povabili prijatelji, da se udeleži tega izleta v filmski svet in se je zato odločila, da ji ne bilo treba, v teh vročih dneh, obviseti doma. Bila je iznenadena nad tem kar je videla in nikoli si ne bi pričakovala, da so filmski režiserji in igralci tako prijazni in “normalni” ljudje. Vsekakor pa je vseskozi imela občutek, da je na obisku na drugem planetu, v svetu zase, ki ga predstavlja filmska produkcija. OBISK V TABORIŠČU SMRTI Korošci v Auschvvitzu »Stojimo tukaj kot potomci storilcev in žrtev brutalne nacistične vladavine. Na mnogih frontah se je bojevala. In Ce je na eni dosegla konCno zmago, potem tukaj v Auschvvitzu. S poldrugim milijonom ljudi so tukaj pokopali to, kar imenujemo zapadno civilizacijo. A niso jo tukaj zagrebli ne prvič, ne zadnjic. Rasne mržnje niso iznašli tukaj, nacionalizma niso tukaj prvič povišali v religijo, Ijudomrzništ-va niso tukaj prvič oblikovali«. S temi besedami je mladi Korošec, dijak Slovenske gimnazije v Celovcu, strnil svoje misli ter izrazil svojo prizadetost o obisku koncentracijskih taborišč Auschvvitz I in Auschvvitz-Birkenau na Poljskem. Bil je eden izmed skoraj 200 dijakov koroških srednjih sol, ki so pretekli teden - skupaj z najvisjimi politiki dežele Koroške - oblikovali uradno komemoracijo v spomin in opomin na milijone žrtve teh dveh najveCjih morilnic nacistične strahovlade. Potovanja na Poljsko in deželne komemoracije se je udeležilo tudi 37 dijakov Slovenske gimnazije v Celovcu, nekateri od njih so svečanost pred spomenikom žrtev nacizma v Birkenauu aktivno sooblikovali; - spregovorili so tudi v slovenskem jeziku. Na prizorišču najveCje morije v zgodovini človeštva, kjer so strežniki nacističnega režima zastrupili, zažgali, pobili, zgladovali ali na drug naCin usmrtili več kot milijon ljudi, ker so ti pripadali drugemu, nenemskemu narodu ali se postavili proti nasilju Hitlerjeve diktature, so mladinci in politiki ob tej priliki jasno izpovedali, da tudi danes, 50 let po osvoboditvi tega najbolj krvavega taborišča in zmage nad nacifasizmom. velja opozorilo, da moremo ostati pozorni ter se odločno upreti vsakemu pojavu dikta-turicnih ideologij, Se posebej ideologij, ki ovrednotijo narode in ljudje za vredne in manj vredne, ki kršijo pravice etničnih, verskih, socialnih in drugih skupin; - skratka, ki ne upoštevajo najtemelnjih Dijaki slovenske gimnazije v Celovcu so položili venec k zidu smrti Kraj največje morije v zgodovini V kraju Oswiecim (Auschwitz) na Poljskem, nedaleč od znanega mesta Krakov, je leta 1940 -po nalogu Hitlerja - iz nekdanjih avstrijskih vojašnic nastalo koncentracijsko taborišče, največje v času Tretjega rajha. Približno 1, 5 milijonov ljudi, večinoma pripadniki Zidovskega naroda, je tu umrlo na nasilen način, večina v plinskih celicah, v katerih se naj bi po načrtih nacističnih vladarjev rešilo dokončno zidovsko vprašanje. Pni politični jetniki taborišča Auschvvitz I so bili poljski jetniki iz jetništva v Tamovu, sledili so jim približno 600 ruskih vojnih jetnikov, ki so bili kot prvi umorjeni s strupenim plinom »Zyk-lon B«. Leta 1942 je taborišče Stelo povprečno 20.000 jetnikov, z naraščanjem njhovega Števila pa so se v vse večjem obsegu vršili tudi eksekucije in umori jetnikov. Prvi veliki transport Zidov je v taborišče Auschvvitz I prispel 15. februarja leta 1942 - za skoraj vse se je končal v plinski cehci oz. krematoriju I. Prvi komandant taborišča Auschvvitz Ije bil Rudolf H6B, katerega je varšavsko vojno sodišče leta 1947 obsodilo na smrt. Kazen (obesenje) so izvrših prav v taborišču Auschvvitz. Taborišče Auschvvitz I je danes spominski kraj - muzej, skoraj celotno taborišče s svojimi bloki za jetnike, s krematorijem I, z zidu smrti, ob katerem je bilo ustreljenih več tisoč pohtičnih zapornikov, ter s straZnimi stolpi je Se ohranjeno. Koncentracijsko taborišče Birkenau (Auschvvitz E), v katerem se je vršilo sistematično, industrijsko uničevanje »nevrednih Življenj« v velikanskih plinskih celicah, je bilo postavljeno jeseni leta 1941. Prvi umori s strupenim plinom Zyklon B so bili izvršeni 20. marca 1942, Se v istem letu ter v letu 1943 so postavili se tri dodatne plinske celice s krematoriji. Od pomladi leta 1943 do novembra leta 1944 je v plinskih celih umrlo nad miolijon Zidov iz vse Evrope, zažgali pa so jih v krematorijih ali celo na prostem. Ob bližajoče se porazom nacistične strahovlade so novembra leta 1944 »upravniki« taborišč začeti z uničenjem plinskih celih in krematorijev ter skušati zbirsati drugih sledi masovnega uničevanja ljudi. Ob osvoboditvi taborišča, 27. januarja leta 1945, so svojetske čete poleg približno 7000 bolnih in popolnoma izčrpanih jetnikov v Birkenauu našli le še ruševine taborišča smrti. Medtem ko je glavno taborišče Auschvvitz I se danes dobro ohranjeno, taborišče Auschvvitz E-Birkenau zal vsebolj propada. Toda kljub temu, da je del taborišča smrti bilo uničeno, so preostati ostanki plinskih celic, lesenih barak ter železniških tirnic, po katerih so vlaki iz vse Evrope pripeljati na stotisoče Zidov in pripadnikov drugih narodov tik do plinskih celic, pretresljivo pričevalo o brezprimemem genocidu nacionalsocialistov nad zidovskim narodom ter drugimi, Se posebej slovanskimi narodi. (I.L.) lovekovih pravic. Dijaki srednjih šol so se že med šolskim letom v okviru projektnega pouka pripravili na to potovanje na kraj najhujsega zločina nad Židi in vec slovanskimi narodi - v obeh koncentracijskih taboriščih je umrlo tudi veliko število Slovencev iz Slove- nije, med žrtvami nacističnega terorja pa so bili tudi koroški Slovenci. Prva postaja je bilo koncentracijsko taborišče v samem Auschvvitzu, kjer so skupaj s prav tako globoko prizadetimi deželnimi politiki - pred zidom smrti položili venec. S položitvijo venca in deželno komemora- Zeležniški tir, po katerem so pripeljali več kot milijon Zidov v plinske celice taborišča Auschwitz ll-Birkenau. cijo v komaj tri kilometov oddaljenem t.i. smrtnem taborišču Auschvvitz-Birkenau se mladinci in zastopniki koroške vlade niso le na dostojen naCin spomnili vsefl žrtvev nacistične strahovlade, prišli so tudi do spoznanj3-da kdor je videl Auschvvitz. nikoli ne bo moral več bijj brezbrižen do vsakršnekod oblike ekstremizma, rasizrn3-diktature. S tem spoznanje!11 in tudi globokemu Pr®' pričanju vseh sodelujcih je izzvenela tudi skupna dežer na komemoracija mladih Korošcev in deželnih politik°v na Čelu z deželnim glavarje!11 Christofom Zernattom in njegovemu namestniku Michae lom Ausservvinklerjem. V zvezi z neprebavljen0 polpreteklo zgodovino p3 J bil obisk mladih korosh 1 dijakov in dijakinj ter naj višjih koroških politikov hk rati tudi nadaljnji pomemben premik v gledanju uradn Koroške na skoraj nedojermjj va dogajanja izpred 50 leh; Pot iskanja nove, bo J osveščene pozicije KoroSK in Korošcev do svoje lastn® zgodovine sta Zernatto 1 Ausservvinkler prvič jasn° začrtala maja letos na uradn deželni proslavi ob 50-letn113 konca druge svetovne vojn na pokopališču v Trn ji va^ pri Celovcu, Se posebej pa 0 svečanosti ob odkritju dye tabel na Ljubelju, ki naj 0 Korošcem vrnili v spomin, ni le južni, temveC tudi na sB verni (koroški) strani cestn® ga predora do leta 1945 0 stajalo koncentracijsko tat) riSCe, v katerem so umira pripadniki skoraj vseh evr° pskih narodov. In ne le v A schvvitzu, tudi v drugih ta0 ^ riSCih, celo v lastni deželi.s bili Korošci tudi storilci- q Na vseh teh proslavah ^ visoki predstavniki j10., državnotvornih avstrij6^ strank prav to dejstvo !ZP stavili ter pozvali prebiva vo, se posebej pa mlad111.' tudi danes - pa21)1 vsem naj bodo vi in občutljivi napram pojavom ekstremizma. Na memoraciji na prizorišču n ^ večje morije v zgodovini. 5 tako Zernatto kot tudi servvinkler izrecno opozo tudi na usodo usodo man) ' ki da so prvi, Ce obvlada 0 stremizem, rasizem in d1 toricna ideologija. NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. julija 1995 Tudi v času počitnic je dejavnost živahna DIJAŠKI DOM »SIMON GREGORČIČ« V GORICI Delovanje Dijaškega do-J113 Simon Gregorčič poteka Številnih in raznolikih .olikah. Med temi so goto-P najpomembnejši: posol-Pouk za otroke, ki obi-'nijejo slovenske osnovne ? srednje šole na Gorkem, laboratoriji, na-renjeni predvsem otro-°ni> ki niso naši gojenci in Poletno središče. . V Šolskem letu 1994/95 P v dom redno zahajalo kupno 44 gojencev: 28 snovnoSolcev in 16 Jadnjesolcev. Prihajali so . različnih slovenskih Sol: osnovnih Sol v ul. Bralo, Pevmi, v StandreZu, v So-°dnjah, v Dobedobu; iz f^dnje Sole v Gorici in Do-rdobu. Tem otrokom smo P0'eg prevoza iz Sole v dom n hrane nudili predvsem rokovno pomoč pri Previjanju šolskih obvez-0sd, pa tudi možnost vo- dene igre v letos na novo opremljeni igralnici, zanimive ekskurzije in obiske (popeljali smo se na primer s pravim balonom, obiskah smo "zeleni vlak”), samostojno organizirane družabnosti in prireditve (mik-lavževanje, kostanjev piknik, pustovanje, pomladni dan...). V letošnjem šolskem letu smo nadaljevali z izkušnjo laboratorijev, ki smo jih lani uvedli in ki so naleteli na pozitiven odziv. Organizira-b smo jih Štiri: začetniški in nadaljevalni laboratorij angleščine, delavnico računalništva in slovenskega jezika. NajveCjega odziva je bila deležna angleščina, Četudi sta se tečaja zaCela razmeroma zelo pozno. Pod pričakovanji je bila udeležba laboratorija slovenščine, ki je bil zamišljen kot dodatni "izvensolski prostor”, v katerem otroci, predvsem pa tisti, ki prihajajo iz mešanih ati italijanskih zakonov, v neobvezujoči obliki vodene igre bogatijo besedni zaklad in izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega knjižnega jezika. Posebno poglavje bi lahko odprti v zvezi z računalniki, na katere so otroci vedno bolj navdušeni. V domu razpolagamo z laboratorijem, ki Stoje sedem računalnikov, od katerih so trije, skupaj z barvnim tiskalnikom bili nabavljeni letos. Opremljeni so, poleg seveda standardnim programom, tudi z zelo zanimivimi izobraževalnimi programi, ki posegajo v različne vede, od kemije in angleščine do matematike in glasbe in ki na stimolati-ven način pomagajo tudi pri obravnavi raznih učnih snovi. Poletno srediSCe 1995 je pravkar v teku; pričelo se je 19. junija in bo, glede na uspeh v prejšnjih letih, trajalo Sest tednov (torej do 28. julija). Ta teden je srediSCe obiskovalo kar 54 otrok, medtem ko je skupno število vpisanih preseglo že število 80. Novost letošnjega centra je sodelovanje s tržaškim Združenjem Lu-pusinfabula in s Tempu-som iz Slovenije. Animatorji Lupusinfabule Neva Bak, Daria Samar in Tomaž Kalc so vodili laboratorij kreativnega izražanja, v sklopu projekta Tempus pa sta prof. Tatjana Krepse in prof. Sonja ArtaC voditi laboratorij naravoslovja oziroma bo prof. Marijan Prosen vodil delavnico atronomije. Velik uspeh je doživel tudi teCaj kajakaštva, ki smo ga oiganizirali v sodelovanju z društvom Silec iz Gorice. Kristina Knez .POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZDRUŽENJA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SIMON GREGORČIČ« KARLOM ČERNIČEM Kot druge slovenske kulturne ustanove se tudi dom spopada s finančnimi težavami Poleg didaktičnega in pedagoškega delovanja Zdru-^euja Slovenski dijaški dom S.GregorCiC” nas je zanima-1° osvetliti tudi delo uprav-flega odbora. O tem smo se Pogovorili z njegovim predsednikom prof. Karlom Černičem. Bi nam najprej povedali, ^daj je združenje nastalo in °d kdaj predsedujete upravnemu odbora? Združenje je nastalo v sedemdesetih letih, sam pa Sem predsednik upravnega °dbora odleta 1992. Kako odbor deluje in s katerimi vprašanji se ukvarja? Odbor se srečuje približno enkrat mesečno; na sestankih je poleg odbornikov Prisotna vedno tudi ravna-teljica, ki nas sproti seznanja z rednhn delovanjem v do-ttri in z novostmi; poleg tega nam postavlja konkretna vPrasanja, ki spadajo v pristojnost odbora. Ko sem bil ^voljen za predsednika ni-Sern pričakoval, da bo delo Predvsem usmerjeno v reSe-vanje zakonskih in upravnih °vir. Glavpi cilj odbora je Namreč jamčenje finančnih sredstev za delovanje in za Vzdrzevanje doma. Najprej Pa moramo ločiti probleme, zadevajo didaktično dejavnost in tiste, ki so spravnega značaja. Kar se JCe prvega področja je nas c,dj, da bi zagotovili čimbolj valificiran in kakovosten VzS°jiteljski kader. V ta na-uueU' smo uvedli natečaj za sprejem v službo, med pogoji Pa je diploma pedagoškega *ceja ali v humanističnih ve-ah. Lansko leto smo v sluZ- sprejeli tri nove vzgoji-e/to> kader pa moramo Se ^krepiti zaradi porasta Stevi-a gojencev. S tem v zvezi ne/ omenim Se problem neu- streznih plač za vzgojitelje, katerih delo je zelo pomembno. Odbor se je odločil, da bo vsak mesec .med vzgojitelje razdelil nagrade, tako da se kakovostnemu delu podeli tudi ekonomsko priznajo, ki mu pripada. Na upravnem področju pa so na obzorju precej pomembne spremembe. Lansko leto smo namreč obnovili statut in ga prilagodili zakonskim določilom o priznanih združenjih. Nas namen je torej pridobiti status priznanega združenja z odlokom predsednika dežele, saj bi nam to zagotovilo določene prednosti. V prvi vrsti bi razbremenili uradne predstavnike civilne odgovornosti; v tem primeru bi namreč združenje za vse neposredno odgovarjalo. Iz tega nujno sledi, da moramo nuditi nekakšno jamstvo, da bo za to združenje lahko odgovarjalo in sicer kvantitativno določen jamstveni sklad, ki naj bi ga v prvi vrsti sestavljala lastnina združenja samega. Upamo, da bomo naslednje leto dosegli predpisano višino sklada, saj je od tega odvisno priznanje samo. Druga prednost priznanja je tudi možnost, da postane združenje lastnik nepremičnin. V tem trenutku smo namreč najemniki družbe Alpe. Kaj pa glede finančnih sredstev? Ali prejemate prispevke javnih ustanov? K finančnemu kritju prispeva v največji meri Goriški sklad, ki ga je ustanovila SKGZ. Želel bi ob tej priliki poudariti, da ima 'zaslugo, da je dom nastal in da Se danes obstaja prav SKGZ, ki si je v vseh teh letih prizadevala, da bi lahko ta pomembna ustanova zagotovila svoje delo na vzgojnem področju. Poleg tega dobivamo prispevke s strani Dežele. Ravno v tem obdobju smo prejeli precej visok prispevek namenjen posodobitvenim gradnjam v okviru doma samega. S temi sredstvi smo se prilagodili zakonskim predpisom v zvezi z odpravo arhitektonskih ovir za prizadete; poleg tega smo posodobili kuhinjo, električno napeljavo, proti- požarna sredstva ter poskrbeli za nova vrata in okna. Del finančnih sredstev pa pridobivamo s prispevki gojencev in z gostovanji, npr. pevskih zborov v obdobju zborovskega tekmovanja Se-ghizzi. Kako bi ocenili vlogo Dijaškega doma na Goriškem in kakšna je pozornost javnih uprav, predvsem goriške občine? Vsi skupaj si prizadevamo, da bi dijaški dom postal ena izmed izobraževalnih institucij v goriski občini, ki bi si zasluzila enako pozornost s strani občinske uprave, krajevne zdravstvene enote ter socialnih služb kot ostale. Do tega počasi prihaja, saj je letos npr. občinska odbornica obiskala dom. Skušamo vzpostaviti institucionalne zveze z javnimi ustanovami in upravami na Goriškem. Kakšno pa je sodelovanje z dragimi stvarnostmi na Goriškem? Dijaški dom sodeluje predvsem z osnovnimi Solarni. V tem sodelovanju prihaja po eni strani do uspehov in sicer do večjega števila vpisov; opažamo tudi večjo pozornost do naše ustanove in drugačno gledanje s strani Šolskih oblasti in učiteljskega kadra. Po drugi strani pa prihaja občasno do napetosti, ki izhajajo iz razlogov, ki so iz trte izviti in ne vedno utemeljeni med posameznimi Solniki in osebjem dijaškega doma. Kar se tega tiče sem na vsak način optimist in menim, da se ta problem da z lahkoto premostiti predvsem z boljšim poznavanjem naše stvarnosti predvsem z osebnim in direktnim spoznavanjem. Poleg tega Želimo biti enakopravni člen vzgojne skupnosti na Goriškem. Za to so potrebne tudi izmenjave, ki že potekajo, tudi s komponentami večinskega naroda, ker je to potrebno za naše večkulturno mesto. Tudi mi moramo dati svoj prispevek medsebojnemu spoznavanju in sožitju. Odbor Združenja sestavljajo: predsednik Karlo Černič, podpredsednik Aleš DoktoroC, elani Viljem Ger-golet, Sonja Klanjšček in David Sossou. Združenje priredi dvakrat letno občni zbor in sicer za odobritev obračuna ter proračuna; to pa zato, ker so zakonski termini za predstavitev le-teh različni. Pogovor zapisala Vlasta Jarc NEDELJSKE TEME DIJAŠKI DOM »SIMON GREGORČIČ« V GORICI Nedelja, 16. julija 1995 |pii«pwwi nwpwamhbmi_; a ESBSsssasm Naslov letošnjega Poletnega središča v Dijaškem domu v Gorici je Nenavadno potovanje. Nenavadno potovanje je zgodbica, ki pripoveduje o palčkih, ki so iskali vodo sreče. V oblikovnem laboratoriju izdelujemo vas junakov in junake same. Glavni junaki so: Vulkan, Genij, Merlin, Lola, Meo in Krt. Učiteljica Mara nas uči izdelovati predmete iz raznih materialov, kot npr. plastelina, barvani kamenčki, slama. V laboratoriju animacije ”Lu-pus in fabula” smo obravnavali zgodbo in uprizorili različne dogodke. Predstavili smo se tudi pred filmsko kamero. V igralnici so se mlajši otroci igrali z malim plastičnim toboganom in z drugimi igračami. Na igrišču so se fantje igrali z žogami. Igrali so košarko, med dvema ognjema in nogomet. Letošnje Poletno središče je zelo zabavno. Ana, Carolina, Stefania Novinarke sprašujejo, kajakaši odgovarjajo Katja, Maja in Helena, ki smo obiskovale novinarski krožek v Poletnem srediSCu, smo mislile, da bi bilo zanimivo intervjuvati kajakaše, ki so cel teden obiskovali tečaj kajakaštva. Ti pogumni in gostobesedni fantje so: Aljoša, Alexis Aleks, Luka, Federico, Danijel, Matjaž, Martin, Denis, Peter in Andrea. Ali ste bili pred začetom tečaja nestrpni? Ja, ker sem se hotel zabiti v skale. (Aljoša) Ne. (Luka, Matjaiž, Federico) Ja, ker me je privlačeval kajak. (Alexis) Ne, zato, ker sem se s kajakom že peljal. (Peter) Ja, ker sem se hotel naučiti kajakaštva. (Andrea) Kakšen je bil občutek, ko si prvič stopil v kajak? Zelo lepo, čudovito. (Aljoša) Bil sem vesel, ker sem prvič to poskusil. (Luka) Moj občutek je bil dober. (Alexis, Matjaž, Federico) Da se bom prevrnil v vodo. (Peter) Da izgubim ravnotežje. (Andrea) Kdo vas je vodil in učil? Vodili so nas Andrej, Bojan in Matej. Sedaj ste spoznali kajak, ali mislite se še ukvarjati s tem športom? Ja. (Aljoša, Matjaž, Andrea, Peter) Ce mi daš 1.500.000, da bi si kupil kajak, ja. (Federico) .Ne vem. (Luka) Kaj vas je najbolj pritegnilo? Divja voda. (Matjaž) Močan tok reke. (Luka, Federico) Tok, valovi, Soča, skale, vrtinci, ribe. (Alexis) Da, bi se utopil. (Aljoša) Veselje, da bi se naučil. (Andrea) Ali se vam zdi ta šport utrudljiv? Ja. (Matjaž in Peter) Precej. (Andrea) Ne. (Federico, Aljoša) Za tiste, ki imajo mišice kot jaz, ne. (Alexis) Odvisno. Če veslaš v sredini reke, kjer je tok močan, je zelo naporno, če pa si bliže bregu, ni pretežko. (Luka) Intervju z naravoslovci Ana, Karolina in Stefania smo se pogovorile z najmlajšimi naravoslovci Mirjam, Paolom in Kristjanom. Tudi vzgojiteljica Sonja je odgovorila na naša vprašanja. Vprašale smo jih, kaj so delali v laboratoriju. Najprej smo se pogovorile z vzgojiteljico : Sonjo. Katere stvari so vam najbolj všeč pri delu, ki ste ga do sedaj opravili? Sama sem tu prvi dan; v prejšnjih dneh je laboratorij vodila učiteljica Tatjana. Zato smo se danes najprej med sabo spoznali. Kje raziskujete? Raziskave in preiskuse so v prejšnjih dneh opravili v parku ob Soči, ker so tu reka Soča, travnik in živalice. danes bomo ostali v Dijaškem domu, jutri pa se bomo spet podali v naravo. Kako pa raziskujete? S povečevalnim steklom smo opazovali majhne živalice in rastline. Poleg tega smo v prejšnjih dneh opazovali moč vetra in v ta namen izdelali majhen vetrokaz. Mladi raziskovalci so nam zaupali, da jim je laboratorij všeč, ker so opazovali živali in sicer polže in poličnjake. Lepo je bilo tudi, ker so bili v naravi in sicer v gozdu ob reki Soči. Mini turnir v namiznem tenisu Skupina živahnih športnikov se je pomerila v mini turnirju namiznega tenisa. Najprej so se morali nekoliko seznaniti s pravili igre, vadili so servis in že se je začelo pravo tekmovanje, med sabo so se pomerili Andrea, Matej, Marko, Enrico, Roman in Matteo. Na prvo mesto se je uvrstil Andrea, na drugo Roman in na tretjem je pristal Marko. Za tekmovanje v dvojicah pa ni bilo več dovolj časa, saj je bila že ura kosila in slastni duhovi po pizzi so znatno znižali koncentracijo vseh udeležencev Poletnega centra... Mini raziskavi o Steverjanu V četrtek, 29. junija smo gojenci, ki obi' skujemo novinarski krožek, šli v Steverjan, da bi izvedeli nekaj več o njem. Najprej smo Sh na občino. Tam so nam odgovorili na nekaj vprašanj in sicer: V katero obdobje segajo prvi podatki o obstoju Steverjana? Prvi podatki segajo v obdobje okoli leta 1000. Koliko prebivalcev ima? Steverjan ima 837 prebivalcev. Koliko zaselkov ima? Zaselkov je 11. Ti so: Jazbine, Dolenji konc. Grojna, Kalvar, Kostabona, Sčedina, Stmaver, Bukovje in Sovenca. Nato smo šli po Steverjanu spraševat ljudi- Povedali so nam nekaj zanimivosti. Turizma je še precej. Obstaja več vrst vin-Ta so: Tokaj, Savignon, Pinot bianco, Piu° grigio, Merlot, Malvazija, Cabernet, Prosecco in Ribolla. V Steverjanu je tudi muzej vina-Mnogo je tudi češenj, zato je vsako leto praZ' Ul nik češenj. Več ulic se poimenuje po vasicah. Npr- , Oslavje, ul. Sčedina. Prebivalci se ukvarja)0 predvsem s kmetijstvom in vinogradništvom- V Steverjanu je teniško igrišče in igrišče za golf. Naše informacije so sedaj končane. Upam0’ da bomo drugič spet pritegnile vašo pozorno st. Stefania, Carolina, An® Dne 29. junija, smo nekateri gojenci, ki obj skujemo novinarski tečaj v Dijaškem domu,5 v Steverjan za majhno raziskavo. Spraševa smo nekatere ljudi in šli celo na občino. . Izvedeli smo, da v Steverjanu živi 837 Iju01' Zupan je Hadrijan Corsi. Ta občina ima H za selkov. Nekateri od teh so: Sčedno, Sovenca' Bukovje, V Klancu, Jazbine. Prebivalci s predvsem ukvarjajo s kmetijstvom in vin° gradništvom. Zanimivosti Steverjana so gr® Formentini in Kulturni dom. V tej vasi ima) razna društva: Katoliško društvo, Sloven.s skupnost, Prosvetno društvo Frančišek B-dej. Dne 30. junija se je začel festival narodno zabavne glasbe, ki bo ob koncu nagradil n J boljšega. v Prvi podatki o obstoju Steverjana segajo obdobje okoli leta 1.000. Nasvidenje v naslednji raziskavi. Maja, Katja, HeW Bliža se Cas vsakoletnega tedenskega planinske-pohoda, ki ga SPDT že vrsto let v avgustu pri-reja za svoje elane, ki se radi v počitniških dneh Podajajo na daljše ture v gore. SPDT-jevci so Zadnja leta v tem času dosegli vrh Gran Paradisa, Naskakovali Monte Roso, osvajali Dachstein v Av-shiji in Watzmann v Nemčiji, bili na vrhovih Monvisa in Argentere v Piemontu, prečili izpostavljene police v Dolomitih Brente in se povzpeli Na Presanello, stali na najvišji gori Apeninov Gran Sasso, se seznanjali z neokrnjeno naravo vzhodnih Karnijskih Alp na krožni poti na Coglians in Ti-Ntau, lani pa občudovali divjo lepoto gorske skupi-Ne La Meije v francoski Dauphineji. Letos je izbira ponovno Padla na domaCe gore in se je odločilo, da po-Pelje svoje člane planince po strmih in divjih stezah Zahodnih Karnijskih planin, tci Po lepoti in zahtevnosti Prav nič ne zaostajajo za dru-^mi bolj razvpitimi gorami. vV^ijske planine so malo ^iskane in gorska narava je a skoraj še neokrnjena. Za Jubitelje gora in planin pred-slavlja Karnijsko gorovje pra-v° odkritje prvobitnega sveta shrtio se dvigajočih vrhov in stolpov, visokogorskih planin 11 Pašnikov, nad katerimi se Pnejo melišča z ruševjem porečenimi vznožji. Tod lahko nodig v popolni samoti, v ,aki tišini, da slišiš samo, bako ti od radosti bije srce, p se oziraš in občuduješ ve-rCastnost skalnatega stvarst-Va. ki te obdaja. Poti Karnijskih gora so bolj r^alo obiskane, množični tu-riZem je stvar nižjih dolin in ?e sega v visoka brezpotja, . nrnor pridejo le tisti, ki jim j® gorski svet svetišče kipečih kamnitih divjin. In prav v to Prelepo in skoraj začarano 8®rsko okolje Karnijskih Alp, ^ se bohotijo skoraj pred do-?anim pragom, se bodo po-a'i tržaški planinci. Na šetd-nevno turo bodo krenili 21. aygUsta in z lastnimi prevoz-Nmi sredstvi do kraja Forni 1 Sopra in v dopoldanskih arah prišli po dolini Suola do Planinske koče Flaiban Pa-cberini. Od tam se bodo, po premostitvi 900 višinskih metrov od planinske postojanke, preko sedla La Sidon povzpeli na 2478 metrov visoko goro Pramaggiore, vračali pa se bodo po krožni poti preko sedla Pramaggiore v kočo, kjer bodo prenočili. Naslednjega dne, 22. avgusta, se bodo udeleženci pohoda po dokajšnji strmini usmerili na prelaz del Mus in Peklensko sedlo ter po stezi Gen-zianelle pod vršaci Brica in dalje po dolini Monfalcon di Forni, dosegli bivak Marchi Granzotto ter se mimo dvatisočaka Monfalcon di Cimo-laia spustili po strmi soteski do koče Giaf. Tretji dan, 23. avgusta, se bodo tržaški planinci zajedli v gozdnato pot, ki od koče Giaf pripelje na sedlo Scodo-vacca in najboljši bodo najprej naskočili strmo melišče do sedla del Cridola, odkoder se bodo povpzeli na 2581 metrov visoko goro Cridola, s katere se odpira lep razgled na Cadore in Dolomite. Sestop, nato pa po gorski dolini Pra del Toro še dobro uro hoje in odpočili se bodo v koči Padova. In že je na vrsti četrti dan pohoda, 24. avgusta, ko bodo izletniki šli mimo znamenitega stolpa Montanaia. Zgodaj si bo treba oprtati nahrbtnike in vzeti pot pod noge. Čakal jih bo tisočmetrski vzpon na 2250 metrov visoko Cimo Toro in strm spust v dolino Montanaie do bivaka Perugi- Edinstveni stolp Montanaia v istoimenski dolini (foto M. Pertot) ni, odkoder se bodo vsi zagledali v tamkajšnji značilen stolp Montanaia, Planince bo nato vodila pot navzdol po ozki dolini v 750 metrov nižje stoječo kočo Pordenone, kjer se bodo nastanili za dve noči. Po štiridnevni naporni hoji je za peti dan, 25. avgusta, predvidena lažja tura. Izletniki se bodo napotili po dolini Ciol de Mont na 2258 metrov visoko goro Ferrara, opravili krožno pot in se po vzhodnem pobočju spustili do planine Bregolina Grande ter se preko sedel Savelons in della Lama vrnili v planinsko postojansko Pordenone. Zadnji, šesti dan pohoda, 26. avgusta, bodo tržaški planinci iz koče Pordenone kre- nili na pot po cesti, ki pelje po dolini Postegae, nato po stezi po Peklenski dolini pod goro Pramaggiore, ki so jo osvojili prvi dan. Se lažji vzpon na sedlo La Sidon in znašli se bodo na izhodišču v koči Flaiban Pacherini. Ge bo čas in utrujenost ne bo preveč šibila nog, je možen še fakultativen vzpon v neposredni bližini koče. V popoldanskih urah se bodo tržaški pohodniki po šestdnevnem planinarjenju po stezah in vrhovih Karnije vračali v Forni di Sopra in od tam domov. Pohod je dokaj zahteven, kajti vsak dan je predvidenih od šest do osem ur hoje. To pomeni, da morajo biti udeleženci pohoda izkušeni in dobro trenirani. Poleg tega je udeležba omejena na največ 25 izletnikov, kajti težave so namreč s prenočitvami, zlasti v koči Flaiban Pacherini, v kateri je le 12 ležišč, zato se bodo morali nekateri prilagoditi in prenočiti na zasilnih prostorih. Iz tega razloga SPDT priporoča planincem, ki mislijo na pohod v Kar-nijo, naj se čimprej javijo. Vpisovanje je v teku v uradih ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20, cena pa je 250.000 lir, v kateri je vključeno prenočevanje s polpenzionom v kočah, se pravi zajtrk in večerja. Pri vpisu je treba vplačati 100.000 lir, ostali znesek pa zadnje dni julija, ko bo prireditelj sklical sejo udeležen- cev in jh seznanil z vsemi potrebnimi navodili in podrobnostmi. Pa še priporočilo: vsi udeleženci morajo imeti poravnano članarino in biti zavarovani. Vsekakor si SPDT pridržuje pravico, da zaradi naknadno nastalih okoliščin in razmer, spremeni program pohoda, ki ga bo vodil Stojan Bolčina. Ze sedaj je vodja na voljo za potrebna pojasnila in odgovarja na telefon štev. 213701 doma in 765209 v službi. Tistim, ki se bodo pohoda udeležili, želi prireditelj obilo planinskih užitkov in predvsem teden dni sončnega in lepega vremena. Lojze Abram 20 Nedelja, 16. julija 1995 NEDELJSKE TEME Železna doba še pred Halstattom Po letu 1000 pred n. št je bil slovenski prostor deležen enakomernega vpliva tako z zahoda kot vzhoda, kar še posebej velja za osrednjo Slovenijo Namen pričujočega prispevka je pokazati možnost drugačne zgodovine slovanskega življa (in seveda tudi Slovencev) v vzhodnih Alpah od tiste, ki smo ji iz takšnih ali drugačnih razlogov priča že dolga desetletja. Znano je, da zgodovino »pišejo« osvajalni narodi, ki si zaradi svoje premoči (predvsem vojaške) podjarmljajo druga ljudstva. Tako je bilo v človeški zgodovini prej, tako je zdaj in tako bo najbrž tudi v prihodnje. Zgodovinarji so hipotetično izpeljali naselitev Slovanov v vzhodne Alpe v 6. stoletju. Čeprav za to ni nikakršnih neposrednih dokazov. Glede na ugotovitve nekaterih drugih ved pa je mogoče, da so se slovanska ljudstva naselila v vzhodne Alpe vsaj že tisoC let pred našim štetjem. Pri mojem pisanju gre predvsem za drugačno interpretacijo nekaterih virov in za vključitev tiste vede, ki je imela do zdaj pri pisanju zgodovine le malo besede, etnomuzikologije. Sodba, ki je rezultat teh razmišljanj, nikakor ni dokončna niti celostna, temveč je le nekakšen začetek in spodbuda drugačnemu dojemanju slovenske zgodovine. Arheologija o slovenskem etničnem prostoru Pisanje zgodovine je odvisno od najrazličnejših virov. Teh je navadno za starejša obdobja manj, zato je njihovo pričevanje toliko pomembnejše in usodnejše. Znano je, da so lahko interpretacije istega vira popolnoma različne in ima odločitev za eno samo (iz takega ali drugačnega razloga), brez dopustitve drugačnih možnosti, katastrofalne posledice. Najhuje pa je, Ce pride do tega, da postane zgodovinopisje izhodišče za razlage tistih znanstvenih ved, ki bi morale biti v svoji osnovi temelj temu zgodovinopisju. Prav tako se pri pisanju zgodovine premalo upošteva sedanjost. Narodi ohranjajo svojo »dušo« stoletja dolgo in se prav zato med seboj tako razlikujejo. Sele množična občila tega stoletja grozijo te razlike, Ce že ne odpraviti, pa vsaj zmanjšati. Ce hočemo spoznati, kakšen je bil slovenski narod v preteklosti, poglejmo kakšen je danes! A. T. Linhart je v svojem delu Poskus zgodovine Kranjske... med drugim zapisal tole misel: »Tudi sam menim, da osamljene zgodovine v najožjem pomenu besede niti ni mogoče pisati. Urejenost in povezanost vladata v vsej naravi. Vedno izhajajo posledice iz vzrokov. Toda vzroki, zakaj je nek narod postal to, kar je in ne nekaj drugega, ne leže vedno v njem samem. Največkrat jih moramo iskati pri nekem tretjem ljudstvu. V tem primeru pa je neogibno, da zajame zgodovinar svoj predmet Cim bolj na široko.«! Poglejmo si najprej, kaj pravi o slovenskem etničnem prostoru arheologija. Najprimernejša osnova se mi je zdelo izvajanje našega arheologa Staneta Gabrovca, ki je svoja spoznanja strnil v spisu Prazgodovinska podoba Slovenije, objavljenem v zborniku Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU Traditiones. Osnova pravim zato, ker že Gabrovec ugotavlja, da je pogosto tvegano in nemogoče »prestaviti arheološko strokovno govorico v govorico zgodovinskega oz. političnega dogajanja, kaj šele etničnega tohnaCenja.«2 Prav gotovo imajo pri tako zahtevnem tolmačenju zgodovine nekega naroda pomembno vlogo še druge znanstvene discipline, kot so primerjalno jezikoslovje, etnologija, etnomuzikologija in v našem primeru tudi cerkvena zgodovina. Poznano prehodnost slovenskega etničnega prostora ugotavlja Gabrovec že v paleolitiku oz v tako imenovanem olševie-nu, v Času, ko naj bi bilo to ozemlje vmesna postojanka na poti k francoski aurignacienski kulturi. Medtem ko poznejše neolitske poljedelske kulture prednje in male Azije Slovenije ne zajamejo, postane ta prostor odprtejši v bakreni dobi. V Mezopotamiji in Egiptu se začenja urbanizacija, nastajajo mesta in kraljestva, v kulturnem smislu pa sodijo v ta Cas tudi nastanek pisave, mita, antropomorfne upodobitve božanstev... »Začenja se uporabljati kovina, baker. Prav ta tehnična novost najbolj osvoji tudi Evropo, včasih sploh samo ta. Evropa ostaja daleC od urbanizacije... V ta Cas uvrščamo tudi velike premike nomadskih narodov. Eden najpomembnejših za prihodnjo Evropo je ljudstvo, ki je govorilo naš prajezik, iz katerega so se razvili tudi naši sedanji evropski jeziki. Izhodišče indoevro-peizacije so stepska območja severno od Črnega morja, kurgan-ska kultura s svojimi tipičnimi pokopi v jamah pod gomilo.«3 Novi stiki, doseljevanja in naslitve V Času bakrene dobe naj bi stopil slovenski prostor v stik z vodečimi kulturami Časa, prav tako pa naj bi v tem Času prišlo tudi do naselitve tega ozemlja z ljudstvi, katerih kultura je bila po vsem sodec vzhodno orientirana. V tem Času je prišlo do naselitve Ljubljanskega barja, po Sloveniji pa se pojavijo tudi utrjena višinska naselja, katerih »eden najlepših primerov je bil odkrit v zadnjem Času. To je Gradec pri Mimi. V tem smislu bi smeli videti tudi v naseljih kolišCarskega tipa obrambno funkcijo«.4 Na-Ljubljanskem barju se je razvila samostojna kultura, ki je bila stvaritev domačega prostora in je po njem zato dobila svoje ime. Ta kultura ni bila omejena samo na ozko ozemlje, temveč je moč po mnenju Gabrovca njene vplive zaznati ne samo na Primorskem, temveč tudi v Avstriji in Dalmaciji. Pomembno je zlasti to, da je po svojem nastanku izrazito vezana na vzhod. To naj bi bila prva samostojna kulturna tvorba na današnjem slovenskem etni- čnem prostoru. »Njena razširitev govori tudi o njeni veliki moči. Računati moramo tudi, da je gosteje razprostranjena v Sloveniji sami, kot jo kaže današnja arheološka karta in da je tudi bolj raznolika. Predvsem pa niso kolišča veC edini tip naselbine. «5 Naslednje, za slovenski etnični prostor izredno pomembno obdobje, je obdobje kulture žarnih grobišč, katerega središče je bilo po mnenju arheologov prostor med severnim Balkanom in Karpati. V Sloveniji nahajamo v tem Času (od 13. do 8. stol. pred n. št.) dve različni kulturi, in sicer: tako imenovano kaštelirsko, ki živi naprej še iz predhodne srednje bronaste dobe in ki se je kultura žarnih grobišč vse do leta 1000 skoraj ne dotakne, in tako imenovana virovitiška kultura, ki predstavlja starejšo stopnjo kulture žarnih grobišč in ki je razširjena v vzhodni in osrednji Sloveniji. »Na prehodu v zadnje tisočletje slovensko ozemlje, razen zahodnega predela, trdno obvladujejo nosilci kulture žarnih grobišč. Njihova kultura ima svoje lokalne posebnosti, ki pa so dobro razumljive v dokaj enotnem sklopu srednjeevropske kulture žarnih grobišč. «6 Na križišču med vzhodom in zahodom Po letu 1000 pred n. št. je bil slovenski prostor deležen enakomernega vpliva tako z zahoda kot vzhoda, posebej velja to za osrednjo Slovenijo, kjer tudi v tem Času cveti samostojna žarnogrobišCna ljubljanska kultura. ZaCetki železne dobe so v Sloveniji zaznavni prej kot v ostali srednji Evropi, kar priznava po GabrovCevem mnenju že M. Hoemes, prvi pisec o halštatski kulturi. Ta vključuje v svojo halštatsko kulturo vse do tedaj znane nekropole naše sedanje ruške, ljubljanske in notranjske skupine (Škocjan) ter jih postavlja celo pred samo najdišče Hallstatt, ki je dalo obdobju ime. »Vsekakor pride v Sloveniji tega časa ob križanju stare kul- Skupina ljudskih pevcev iz Rezije (Fotoarhiv GNI ZRC SAZU) ture žarnih grobišč, pritiskov iz Podonavja (kimerijski fenomen) in Mediterana do novega preoblikovanja njene kulturne podobe. Rezultat je 6 novih kulturnih skupin, ki smo jih poimenovali po geografskih enotah oz. glavnih najdiščih. To so: 1.dolenjska skupina z razprostranjenostjo na Dolenjskem med Savo in Krko in v Beli krajini, 2.svetolucijska z razprostranjenostjo v dolini SoCe in njenih pritokov, 3.notranjska na slovenskem Krasu in na Notranjskem, 4.koroška, 5.štajerska, v strokovni literaturi jo imenujemo tudi skupino Klein-klein-Martijanec oz. Martijanec-Kaptol po glavnih najdiščih na avstrijskem Štajerskem in Hrvaškem, kamor sega njena razprostranjenost tudi izven slovenskega prostora. In 6.ljubljanska z razprostranjenostjo na Gorenjskem, kjer živi še naprej žamo-grobišCna ljubljanska skupina, ne da bi prevzela novosti svojih močnih sosed. Živi samostojno, vendar je v zamiranju. V petem stoletju prav v ta osiromašen prostor prodira dolenjska skupina (Molnik), delno v gornjem Posavju tudi svetolucijska. Vse naštete skupine uvrščamo v ju-govzhodnoalpsko halštatsko skupino, ki je danes ustaljen pojem. Družbenopolitične enote pa moramo videti gotovo v naših regionalnih skupinah, ki smo jih našteli.«? Ko Gabrovec nadalje opisuje značilnosti vseh naštetih kulturnih skupin in njih povezave z drugimi kulturnimi skupinami tako na vzhodu kot na zahodu, ugotavlja, da se v njih oblikuje tudi nova socialna struktura z vodilnim slojem, kar dokazujejo tako imenovani knežji grobovi, katerega odločilna je bila vojaško-politicna moC. »Dolenjska skupina je med slovenskimi halštatskimi skupinami dosegla najvišji vzpon. Tako lahko prav na njenem primeru najbolje prikažemo dosežke slovenske halštat-ske kulture in hkrati njene meje v primeri s kulturami, katerim se ima zahvaliti za svoj vzpon in ki postajajo v tem Času zgodovinske. «8 najpomembnejše zna i te dobe in kultur6 im Dolenjske) šteje ^ 11 •h'! <-vr-t r\ ti rioolVvinfi S )ozidjem m meum ireklom gradnje. tja v njih. Vsa naselja in njim PrlP kropole nam p° ru® tlogov pričajo o sk ovezujočem dun tu, ki se odraža tudU i oz. umetni obrti-usti pomeni situla Robert Vre«* idaljevanje prihodi1! OPOMBE 1 A. T. Linhart: Poskus zg°l do- ■rus i ■talih deZeI vine Kranjske in ostu^*- ■ južnih Slovanov Avstrije l- II., Ljubljana 1981, str. 1^- 2 Stane Gabrovec: Prazg°a vinska podoba S loven1! ' Traditiones 19, Ljubi]0 19$0, str. 18. 3 Prav tam, str. 19. 4 Prav tam, str. 20. 5 Prav tam, str. 20. 6 Prav tam, str. 22. 7 Prav tam, str. 23. 8 Prav tam, str. 24. Magister Robert Vrče® i sodelavec Glasbeno-naro pisnega inštituta ZnansU noraziskovalnega cen (ZRC) Slovenske akadenup znanosti in umetnosti !■ ZU) v Ljubljani. Po iz°br e zbi je etnolog, ukvarja Pa^_ s preučevanjem oblik m hnik ljudskega petja na ^ venskem. Objavlja stre' vne in p olj u d n oznans tvčV_ prispevke v strokovnih re jah in časopisih, obeasna pripravlja radijske ocladi a temo slovenskega Ijudsk^ petja, predava na seminar) za voditelje folklornih s pin, o slovensMljudski g bi pa je predava! tuch na najski Visoki šoli za g* _. in upodabljajoče umetno Trenutno pripravlja do rat z naslovom Ljudsko P tje na Slovenskem. ___ Kdo od Ljubljančanov se zjutraj ne zazre v Krim, 1107 litrov visoko goro južno od Ljubljanskega barja in zaho-od Iškega Vintgarja, Id se strmo in temno vzdiguje iz ganskega zatrepa na jugu in ki je takoj v breg že vsa °Wožena z obsežnimi in gostimi gozdovi? Navadno pomi-^dttio na vreme, saj vrh velja za vremenskega preroka H^bljane, včasih pa se le spomnimo, da je bil Krim med >o skoraj neosvojljiva partizanska trdnjava pred vrati °kupirane Ljubljane. Krilu je dajal gostoljubje par- 2auom že jeseni 1941. V zaCe-q oktobra je bil v Zali pod Sredkom ustanovljen Krimski Partizanski bataljon. Za ko-j^^idanta je bil imenovan Jer-i el 9asperSiC, za političnega ORiisarja pa Dušan Pirjevec, ^taljon je stel okrog 150 bor- julija 1942 so ustano-i.1 Krimski partizanski odred, sta mu poveljevala koman-, «Bojar ' " ^Cni kor gaCnik. Odred je imel štiri v?1*" Bojan Polak Stjenka in po-c Di komisar J. Hribar - Tone f°gaC] ‘ a®ljone, ki so ob ustanovitvi eH vec kot tisoč borcev. Mno-° aied njimi so pripadali parti-^iskim enotam, ki so spomla-1 1942 osvobodile območje Krimom. i °ilo je sedemnajstega maja ® 1942, ko so partizani zase-QIg. naselje le streljaj daleC 9 Ljubljane. Karabinjerji so že J*n Prej zbežali v Ljubljano, ie V bataljona in njegovih Cet l1. tako močan, da so bile v Pu zasedene vse vasi pod ^niom in daleč po Ljubljan- s puškami v rokah, drugi na vozovih z mitraljezi«. Ko so napadli Ig, je bilo 80 partizanov, v sedmih dneh pa je Število za boj pripravljenih naraslo na kakšnih 1600, je morda nekoliko pretiraval Daki. To je bil pravcati ižanski punt! Edvard Kocbek je že prej veliko slišal o Dakijevem junaštvu, potem pa ga je nenadoma srečal. »Pred mano stoji majhen, droban človek, kratko ostrižen, skoraj malce sključen; mežika z majhnimi očmi, v ustih drži cigareto ... Podoba je, da ne skriva posebnega duhovnega življenja ...« O Bojanu Polaku je zapisal, da je postaven, lep fant s čedno bradico. Občudovanje je žel tudi narodni heroj Tone Vidmar Luka. Ta je o majskih dogodkih leta 1942 zapisal: »Usidrali smo se v Iškem Vintgarju. V noči z 16. na 17. maj smo že napadli Ig. Italijani so zbežali v Ljubljano, čeprav so imeli dva tanka. Odšli smo proti Turjaku in tudi tam nas niso Čakali. Ušli so tudi z Rakitne in od Sv. Med ofenzivo so Italijani 22. avgusta 1941 v Zavrhu ustrelili štiri domačine, ki so si morali sami izkopati grob vsakršnih izgub prestal ves ofenzivni nalet, nato pa se vrnil na Krim. Italijani so bili nemimi, ker se je to dogajalo tako rekoč pred vrati Ljubljane in na sami meji s tretjim rajhom. To je bila sramota, ki je general Robot-ti ni mogel pozabiti. Enaindvajsetega maja 1942 je sestavil posebno operativno skupino za napad proti Igu in ji na- ^kfobra 1941 je Krimski bataljon razdejal progo Ljubljana skei Rakek. Italijanski vojaki čistijo progo barju. . 9aglica razvoja splošne vsta-j ^.Presenetila Italijane, ne ^ sti manj pa tudi vodstvo B. Partizanske Čete so se kot Ha i sProstile, se razvnele, sv T' zabučale in se razlile iz , Jth strug, je pisal partizanski so°s1St! Bod vplivom vesti, da ^Bovjetska zveza, Anglija in Vp • ženile medsebojno za-VarL'Slc0 P°g°dbo, se je pojavil v Jiv optimizem, Ceš da bo am konec vojne, ki ga tudi d P^dovBnje nemških armad Moskve in Stalingrada ni le H ° kai dosti omajati. Ko je mr, °^Vel prvi dih svobode, so Da °,gi ljudje mislili, da so oku-Cl)a le Se hude sanje. Šušljalo . Je celo, da bodo Italijani Bj'aziuli Ljubljano... [jg, .^odni heroj Stane SemiC sal ri 6 V sv°jlh spominih zapiti r, 80 se borci hoteh spusti-'>ks ?rej. Proti Ljubljani, in so lezli naprej, eni na kolesih Vida ... Čeprav nas je bilo malo, smo jih gonili po Ljubljanskem barju do mostu, kjer smo se potem usidrali. Ponoči smo prišli tja do dolenjske postaje na Rakovnik in v Škofljico ...« Milan GuCek je v monografiji Sercerjeve brigade zapisal anekdoto o Tonetu Vidmarju Luki, ki je svoje borce opogumljal za boj s takšnimi vprašanji in ukazi: »Je kdo bolan? -Naj gre iz vrste! ... Je kdo ranjen? - Naj gre iz vrste! ... Sledila sta molk in tišina. »Boj bo težak! ... Je koga strah? ... Naj stopi iz vrste!« In nikogar ni bilo več strah ne takrat ne potem, ko je pokalo! Tone Vidmar Luka je zaslovel, ko se je pred udarci velike poletne sovražnikove ofenzive s s svojim bataljonom takoj ob začetku bojev izvil iz obkolitve, se potajil v logaških gozdovih in kot edina enota takratne slovenske partizanske vojske brez rocil: »Pregnati partizane z njihovih položajev, da se zopet dvigne in okrepi naš prestiž in ugled in jim zadati kar najveC žrtev.« Razmišljal je približno tako kot general Gambaro, ki je nekoč pozneje nehote pohvalil iznajdljivost in pogum partizanskih enot; ko je ozmerjal svoje Častnike, ker so prenehali biti takšni, kakršni bi morali biti ... »Spet in spet se sprašujem - in to sprašujem tudi vas, ali se sploh Se splača proti nekemu neukemu Dakiju, Rajku ali Klanjšku ali proti kateremukoli ubogemu Tonetu, ki so do včeraj Se vihteh lopato ali pa tolkli s kladivom po nakovalu - pošiljati v boj vas, oficirje, ki ste trgali hlače in si bistrili um po vojaških Šolah in v številnih tečajih po vsej Italiji ... Boje bo začeti posnemati partizane in postaviti na Celo bataljona kateregakoli kaplarja, ki je pogu- men, zdrav in ima še zdrava Čutila!« Italijani so zaceli prodirati iz Ljubljane zgodaj zjutraj in ob pol šestih zjutraj je bil že alarm na osvobojenem ozemlju pod Krimom. Napad so izvedli s težkimi topovi, tanki, letali in s približno pet tisoč pešci. Kljub junaškemu zadržanju partizanov - boji so trajali na vsej fronti več kot pet ur - je bilo zaradi moCnega prodora tankov in obkoljevalnih manevrov pehote že okoli poldneva jasno, da bo treba Ig izprazniti. Italijani so s tanki prodrli tudi v Iško vas, vendar so se kmalu umaknili. Ob začetku italijanske ofenzive poleti 1942, ko sta bila najprej na udaru Krim in Mokre, se je zaCel širiti preplah. Italijanske oblasti so julija izdale razglas, s katerim so prepovedale gibanje civilnega prebivalstva. Ustavili so ves medkrajevni promet in odpravili poš-tnobrzojavno službo za civilno prebivalstvo. Poveljnik italijanske armade je grozil ljudem, da bodo ustreljeni vsi, ki bodo kakorkoli sovražno delovali proti italijanskim oblastem. Porušili bodo vsako hišo, iz katere bo prišla žalitev italijanske vojske ali v kateri bodo našli strelivo in orožje. Velika italijanska ofenziva se je valila iz Ljubljane prek Krima in Mokrca na Dolenjsko in Notranjsko, od tam pa proti Kočevskemu rogu. V njej je sodelovalo veC kot 60 tisoč italijanskih vojakov, veliko tankov, topov in avtomatskega orožja. Na vsak kvadratni meter je prišel en vojak, se je hvalila italijanska vojaška propaganda. Povsod je zahrumelo od trušča. Ljudje so izgubljali pamet, ko so slišali, da za valjem italijanske ofenzive ostajajo pogorišča in mrliči. »Italijani na svojih pohodih ubijajo nedolžne ljudi. Na smrt obsojeni si morajo sami skopati jame. Sezuti si morajo Čevlje, odložiti me, prstane, denar, vse, kar je kaj vrednega ... Kjer so ljudje s partizani, jim Italijani požigajo domove in cele vasi...« je sel glas od vasi do vasi. Armadni general Roatta je ob koncu ofenzive povedal, da je partizanska glavnina zanesljivo uničena in da si »banditi« ne bodo mogli več opomoči. Moral je biti zelo razočaran, ko so ga obvestili, da so se konec avgusta 1942 na Krimu in Mokrcu znova pojavile večje partizanske enote. Oktobra je bila ustanovljena Sercerjeva brigada, konec marca leta 1943 pa je prišla na to območje Tomšičeva brigada. Ko je kmet videl dolgo partizansko kolono, si je ob misli na italijansko propagando, češ da so partizani uničeni, v svoji razdvojenosti dejal:- »Pravijo, da so jih uničili. Hudiča so uničili!« Glavni štab slovenske partizanske vojske je po ofenzivi predlagal, da se je treba znova vrniti h gverilskemu načinu bojevanja, kajti partizanska vojska frontalnega spopada s tako premočjo nikakor ne vzdrži. Po ofenzivi so se pojavili preplah, razočaranje in nasilje, ki so povzročili v ljudeh novo razpoloženje. V mnogih je pod vplivom nasilja nastopil dvom, celo odpor do partizanstva in osvobodilneg gibanja. »Gre za to, da bomo ta proces v ljudeh najprej razumeli, nato pa ga znali odpraviti s pravimi prijemi,« je zapisal Edvard Kocbek v Tovarišiji. Bal se je, da bi lahko prišlo do samovoljnih, nenadzorovanih likvidacij ljudi kot posledica maščevalnosti in ideološke zadrtosti. V tem sestavku smo na kratko prikazali le vojaško plat dogajanja na območju Krima. Prihodnjič bomo pisali o psihološki plati razvoja. Prof. dr. Ferdo Gestrin je v svoji raziskavi Svet pod Krimom v uvodu zapisal, da so mu bili v središču pozornosti ljudje, domačini na eni in drugi nasprotni strani. Usoda jih je tudi po dvakrat premetavala z ene na drugo stran v boj za eno ali drugo vizijo reševanja slovenskih eksistenčnih vprašanj tistega Časa in poznejšega razvoja. Poleg te znanstvene presoje večplastnosti dogajanja je zanimiva tudi »druga stran resnice«, ki je prišla izpod peresa emigrantov Janeza Klemenčiča, Cirila Miklavca in dr. Filipa Žaklja z naslovom Revolucija pod Krimom. Hoteli smo povzeti tudi pisanje časnika Slovenec iz tistega časa, pa smo ugotovili, da je pisal bore malo ali skoraj nic o dneh očiščevalnih akcij in racijah italijanske vojske v Času tako imenovane roške ofenzive. Takrat so se okupatorji znesli prav nad podkrimskimi vasmi in njihovimi prebivalci, ki so bili v ofenzivi prvi na udaru. Bilo je požganih več vasi, v množičnih pokolih je bilo ubitih veliko ljudi, okoli šessto ljudi pa je moralo v internacijo. France Trebča n Prvi partizani: Ernest Eypper. garju julija 1941 Milan Majcen in Ivan Rob v Vint- Vsak je verjetno pri sebi že opazil, da mu ob določenih dnevih nic noCe iti gladko. Zatika se tudi pri stvareh, ki jih sicer naredimo brez večjih težav, počutimo se utrujene, nagnjeni smo k prepirom, še najraje bi se umaknili v spanec. Imamo pa tudi dobre dneve, dneve, ko vse steCe kot po maslu, ko brez težav opravimo še tako zahtevno nalogo. Zakaj pride do takšnih nihanj v sposobnostih? Menda je že legendami grški zdravnik Hipokrat svojim študentom svetoval, naj bodo pri bolnikih pozorni na njihove »dobre« in »slabe« dni. Zdravljenje bo uspešno, Ce bodo bolnike zdravili ob njihovih »dobrih« dnevih. Vedenje o bioritmih pa naj bi bilo še starejše, prvi zapisi o bioritmih segajo v egipčansko zgodovino, točneje v obdobje vladavine kraljice Ne-fretete. Znan graditelj, zdravnik in mag iz tega obdobja - Imhoten - je zbral in zapisal veliko bioritmov takratnih pomembnih žena in mož. Biološka ura, ki naj bi tekla v vsakem posamezniku, odreja, kdaj se počutimo dobro in kdaj ne. Po mnenju zagovornikov bioritma se biološka ura sproži v trenutku rojstva. Sposobnosti posameznika - tako telesne kot Čustvene in intelektualne - se spreminjajo v skladu z biološko uro. Teorija o bioritmih je zelo glede na bioritem. Znanstveniki menijo, da imamo ljudje kar petkrat večjo možnost, da povzročimo prometno ah drugo nesrečo, Ce imamo slab dan glede na telesni ciklus, kot pa, Ce imate dobrega. Ce imate poleg tega še slab dan glede na čustveni in intelektualni ritem, pa zrase ta verjetnost na 11. Na žalost nimamo podatkov o bioritmih za povzročitelje prometnih nesreč v Sloveniji, toda zagovorniki teorije bioritmov so prepričani, da ne bi bistveno ostopali od ameriških. Tudi športniki bi morali biti pozorni na lastni bioritem, ko načrtujejo, katerih tekem se bodo udeležili in katerih ne. Boksar Mohamed Ah naj bi nepričakovano izgubil boj s Kenom Nortonom prav na dan, ko je imel dva negativna ciklusa. Kljub statističnim argumentom pa zagovorniki teorije bioritmov priznavajo, da ni vsemogočna. Čeprav imate slab dan, še blizu vzhodnjaškemu razumevanju toka energij v telesu, saj temelji na predpostavki, da so telesne, Čustvene in intelektualne sposobnosti posameznika odvisne od nihanja življenjske energije, torej energije, ki je pogoj za nastanek življenja. Kljub starejšim zapisom o bioritmih, pa je sodobna teorija o bioritmih razmeroma mlada. Obstoj telesnega in Čustvenega ritma je potrdil VVilhelm Flies, Freudov, sodelavec, ko je podrobno opazoval in analiziral vedenje ljudi. Obstoj intelektualnega ritma pa je potrdil Alfred Telc-her, ki je skrbno beležil dosežke svojih študentov. Zagovorniki teorije o bioritmih so prepričani, da nam lahko poznavanje le-te veliko pomaga v vsakdanjem življenju. Se posebej so navdušeni nad tem, da je mogoče to vedenje upora-biti v preventivne namene. Statistiki v ZDA so ugotovih, da kar 80 odstotkov prometnih nesreč povzročijo ljudje, ki so imeh na dan nesreče- izredno slab dan ne pomeni, da boste imeh prometno nesrečo. Toda verjetnost, da jo boste imeh, je večja, ker v primem, ko bi bilo treba na cestišču hitro reagirati, tega ne boste zmogli, Ce je vaš telesni cil-kus na negativni skali. Tudi ne bi uspeh hitro presoditi, kaj je dobro narediti, Ce je vaš intelektualni ciklus na negativni polovici. Nihanje med dobrimi in slabimi dnevi naj bi bilo enako nihanju nad osjo človekovih povprečnih sposobnosti. Denimo da ima neki atlet v povprečju rezultat deset sekund pri teku na sto metrov. Ob dobrih dnevih bo tekel pod desetimi sekundami ob slabih pa nad desetimi sekund. Ciklični tok energije Po mnenju strokovnjakov, naj bi telesni ciklus trajal 23 dni, Čustveni 28, intelektualni pa 33 dni. Telesni ciklus naj bi vplival na moc, odpornost organizma proti boleznim, vzdržljivost, hitrost, reflekse, koordinacijo gi- bov oziroma na vse druge telesne sposobnosti. V kritičnih dnevih tega ciklusa se pojavlja utrujenost, večja je nagnjenost k boleznim, hitrost odzivanja je nižja. Čustveni ciklus naj bi odrejal psihološko stanje, vplival naj bi na razpoloženje, kreativnost, občutljivost, intuicijo, moC volje in podobno. Kritični dnevi tega ciklusa se kažejo kot slabovoljnost, razdražljivost in nagnjenost k sporom. Intelektualni ciklus naj bi vplival na sposobnost spomina, koncentracije, sposobnost reagiranja in opažanja, logične in analitične sposobnosti in drugo. V kritičnih dneh tega ciklusa so naštete sposobnosh zmanjšane. Kako si izračunamo lasten bioritem? Vsak od naštetih bioritmov se zaCne na tako imenovani nul ti točki, nato se vzpenja nad časovno osjo (v tem prvem delu ciklusa je telo polno energije in jo zna polno izrabiti), zaCne padati, nato pade pod Časovno osjo, kjer se energija obnavlja, zato je trošenje omejeno. Pivi del ciklusa imenujemo pozitivna, drugi del pa negativna faza. V vsakem ciklusu obstajata dva kritična dneva, to sta tista dneva, ko sinusoida - valovita Črta, s katero grafično prikažemo cikluse - seka časovno os. Do kritičnih oziroma slabih dni pride, ko ciklus prehaja bodisi iz pozitivne v negativno bodisi iz negativne v pozitivno fazo. Potemtakem sta kritična dneva za telesni ciklus 11. in 23. dan od začetka tega ciklusa; za Čustveni ciklus 14. in 28. dan od začetka ciklusa ter za intelektualni ciklus 16. in 33. dan od začetka ciklusa. Glede na neparno število dni pri telesnem in intelektualnem ciklusu, bi bilo natančneje reci, da prvi kritični dnevi nastopijo po 11 dnevu in pol oziroma po 16 dnevu in pol od začetka ciklusa. Kritične dneve najlažje prepoznate, Ce si narišete lasten bioritem, kar v dobi računalništva niti ni več tako hudo. Ce si žehte dolocih lasten bioritem, nimate pri roki ustreznega računalniškega programa niti računalnika, se lahko lotite računanja tudi »peš«. Ker se biološka ura sproži v trenutku rojstva, morate najprej izraCunah, koliko dni je preteklo od vašega rojstva do dne, ko žehte ugotovih vaše bioritmicno stanje. Pri tem bodite pozorni, da ne izpustite dne-vov v prehodnih letih. Ko boste dobili natančno števil dnevov, jo delite s številom, kolikor trajajo posamezni ritmi, torej s 23, da izračunate telesni ciklus z 28, da izračunate čustveni in s 33, da izračunate intelektualni ciklus. Ce se raCuni ne izidejo, se ne trudite, da bi izraCunah še decimalke. Ostanek po deljenju je namreč število dni, kolikor jih je preteklo v novi fazi posameznega ciklusa. Ce ste dobili ostanek tri po deljenju števila dnevov s 23, to pomeni, da je tega dne telesni ciklus v pozitivni fazi, torej teCe tretji dan tega ciklusa. Ko ste za vse cikluse ugotovi-h, koliko dni je poteklo, od njihovega zadnjega začetka, se lahko lotite sestave grafikona. Najprej si pripravite vodoravno os, na katero označite dneve (od ena naprej, lahko pa pod temi številkami označite tudi dneve glede na koledar za lažjo orientacijo). Na to os boste zarisah tri sinuso-ide, vsaka od njih ustreza določenemu ciklusu. Pri zarisovanju sinusoid si pomagajte z določitvijo kritičnih dnevov v določenem ciklusu (prehod iz pozih-vne v negativno in iz negativne v pozitivno fazo ciklusa). Ce ste dobih ostanek tri po deljenju števila dnevov s 23, pomeni, da ste do dneva, ko ste šteh dneve življenja, prešli tri dni telesnega ciklusa. Na vodoravi osi se boste torej pomaknili za tri enote v levo, to je začetek, oziroma prva kritična točka telesnega ciklusa, ko ta prehaja iz negativne v pozitivno fazo. Označite si to točko. Tej točki prištejte 11, 5, tako da dobite drugo kritično točko, točko, ko telesni ciklus prehaja iz negativne v pozitivno fazo. Prvo in drugo kritično točko povežite s pravilnim lokom nad osjo, nato pa nadaljujte z orisovanjem lokov v enakih razmakih najprej pod, nato nad osjo in tako naprej. Dobih ste prvo sinusoido -telesni ciklus. Enako storite tudi za druge cikluse. Točke, ki predstavljajo vrhe sinusoid, določajo dobre dneve, torej dneve, ko naj- bolj optimalno izkoriščate svoje sposobnosh. Enkrat v 60 letih Poleg navadnih dni lahko določimo tudi dvojne ah trojne kri-hčne dneve, h dnevi se zgodijo, ko se posamezne sinusoide ujamejo v kritičnih dnevih, torej istega dne veC sinusoid prečka Časovno os. Trojni kritični dan je hsh, ko vse tri sinusoide obenem prehajajo Časovno os, ne glede na to, ah gre za prehod iz pozitivne v negativno ah iz negativne v pozitivno fazo posameznega ciklusa. To se lahko zgodi največkrat enkrat na leto. Zagovorniki teorije bioritmov poznajo tudi veliki trojni kritični dan, to je dan, ko se vsi trije ciklusi ujamejo v kritični točki začenjanja ciklusa, torej točka, ki je enaka stanju ob rojstvu. Takšen dan se ponovi po 21.252 dnevih, torej po 58, 2 letih. Ta dan nekateri označujejo tudi z dnevom ponovnega rojstva, ko lahko človek marsikaj bistveno spremeni v svojem življenju in na neki način začenja na novo. Po mnenju nekaterih je mogoče vedenje o bioritmih upo-rabih na zelo raznolikih področjih življenja. Tudi simpatičnost in antisimpahcnost med ljudmi naj bi bila pogojena s fazo bioritmov posameznih ljudi. Življenjski ciklusi naj bi veljali ne samo za posameznike, temveč cele vrste. Znanstveniki so tako na primer ugotovili, da pride vsakih 250 milijonov let na Zemlji do množičnega izumiranja živalskih in rashinskih vrst. Nemški znanstveniki Dor-ken in Krotz pa delajo na prepoznavanju ritmov, ki naj bi določali človekovo nagnjenost k spolnosti. Kronobiologija Nekateri strokovnjaki meni]0, da poleg treh osnovnih ciklus^ nhctnia 6p rti7 Hmcrih rnk1llSOV» ^ v iaKO vpnvajo na nase ^ . Eden očitnejših je na prim6 lus spanja in budnega stanja-naj bi se izmenjeval v 24-u1 h. Toda tudi drugi življenjsko nembni organi naj bi bili p0-■ženi svojim ciklusom. Zn^11 eniki na primer ugotavljajo’ je spomin najboljši ob osnuj) traj. Ista ura naj bi bila tu 1 nJi — L imhlienie. žleze takrat izločajo naj v v nonov, so ljudje ob tej ^ olj razpoloženi za ljubljenj^ vne sposobnosh so najvišj® 1. ure dopoldan, po 14- o)1 acnejo naglo padah. Zato ] aročljivo, da se ob tej uri 1° žjih poslov oziroma si privl)) kratek spanec. V tem času J vo, Koncma iziuccnm - , v pa je nizka. Med 16.30 U1 ljudje najlažje prenašalno se torej, Ce si zažehte p0) iškega obroka. Po sesti ufl dan se odpravite k zob° uku - po tej uri ljudje naJ irenašamo bolečino! Oko ure zveCer utrujenost hitro a, to naj bi bila ura, ko se zimo spat. isani dnevni ritem pa D inijo strokovnjaki, kuj f ^ nravilih, obstajajo tudi tu me. Nočni priči zaživi) loči. Ne glede na to pa 6 _ nlogi prepričani, da no lo in noCne aktivnos ijejo delovno sposobno i Cas, zato naj bi se tu tiči naucih, da nekaj de e postorijo podnevi, notranji organi delu)6). lastnem ciHusu, tudi n ) lo vseeno, kdaj vzameUJ o, kajti to ne bo ena rito, Ce ga vzamemo zj veCer. Dr. Frederic Ba ja, da krvni pritisk nara osme ure zjutraj pa za, potem pa zeCenja P . i do polnoči. Zato naj ■avilo proti visokemu prihsku najbolj uC jj, ga vzamete med šesto ro popoldan. Zdravi^ itavljajo, da je cigareta ni dopoldan veliko t)0 J -a kot ob deveh uri zv one SKoaujeio. nočnih pritiskov » i nepričakovani te^ stres in podobno -i, da se notranja m h organov pokv 1 h zaostaja. Zato str inoročaio zmerno Primer bioritma telesni ciklus Čustveni ciklus intelektualni ciklus NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. julija 1995 tecimo, da se strinjamo glede pogojenosti razlik med spoloma: moški in ženske smo v domeni biologije v svo-fiziološko določeni reproduktivni funkciji, »ženska« >r> »Bloški« kot družbeni vlogi pa sta konstrukta, kultur-pogojeni spremenljivki. Kar pomeni, da nimata ni-okrstiih psihičnih lastnosti, ki bi bi ju medsebojno ra-^ocevale kot dve absolutni (tj.nespremenljivi) bitnosti. dokazov za kulturno doloCe-°S1 in torej tudi spremenljivost Polnih vlog ni potrebno iskati °ietja nazaj in tisoče kilometrov C' Prelistajmo par desetletij * Časopis, v katerem se ženske Ovnoma naslavlja z gospodinja-, ’ moške pa predstavlja kot kru-Ouorce. Vzporeden pogled v da- našnji dnevnik utegne bralko sicer razjeziti s seksistično obarvanim komentarjem ali karikaturo, vendar si bo že na isti strani lahko privezala duSo z ugotovitvijo, da so ženske v veliki meri prodrle v javni prostor, da nastopajo z upoštevanja vrednih pozicij, da so si, skratka, vzele besedo. »Nov moški« obstaja predvsem kot slika Težavno iskanje modela drugačne moškosti Res, kar se žensk tiče, je modernost spočela Čuden hibrid: ženska je spolni objekt na kvadrat, uspešna v karieri, brezhibna mati, žena in gospodinja in za povrh Se pametna. Breme tako imenovane superženske je nekaj, s Čimer bo težko opraviti. Se najtežje morebiti s komponento strašne seksapilnosti, v kateri je v tem desetletju precej deškega ideala in ki je, kot zgleda, davek na pridobivanje avtonomije na drugih področjih življenja. Kakorkoli že, ženska, ki je - recimo temu tako - ozaveščena glede položaja lastnega spola v družbi, pred takimi in sličnimi stresnimi podobami in situacijami lahko najde uteho. Tudi v Sloveniji je že Cez šestdeset ženskih društev, na dveh fakultetah in institutu so v okviru podiplomskih programov na voljo ženske študije, poleg tega je tudi v medijih vse vec govora o do sedaj prikritih mehanizmih vzdrževanja moške dominacije nad ženskim spolom. Vendar je tudi v relativno varni mreži medsebojne ženske podpore Čutiti tesnobo, ki bi jo morda lahko naredih bolj oprijemljivo s preprostim vprašanjem: kakšni (ce sploh obstajajo) so moški, ki naj bi bili komplementarni ozaveščenim ženskam? Kakšni so anti-seksisti- Cni, profeministicni moški? Kot prva asociacija se ponuja imidž »novega moškega«, ki so ga sredi osemdesetih plasirali oglaševalci (se še spominjate Nicka Kamena v pralnici oziroma reklame za Leviš 501?), mediji pa so ga željno pohopsah in moškemu, ki se predaja ženskemu pogledu, potisnili v naročje še otroka. Hoteli so povedati, da ima nov moški mehko srce. Kar so dosegli, je ciniCna distanca, ki jo vzpostavljajo gledalci in gledalke takih podob, saj se jim zdi, da je otrok tam zgolj vprid kontrasta z izstopajočimi bicepsi. V resnici »nov moški« obstaja, predvsem kot slika. Ne gre sicer zanikati dejstva, da gre za zamenjavo vlog v klasičnem obrazcu, po katerem moški gledajo in so ženske gledane. Iskanje modela drugačne moškosti je dejansko težavno opravilo. Zagata žensk je v nemožnosti vizualizacije primernega moškega ( v njueidžev-skem žargonu rečeno: Cesar si ne moreš predstavljati, zate ne obstaja). Vprašanje alternative princu na belem konju iz proslule imaginerije stereotipnih spolnih vlog je za moške in ženske usodnega pomena. Gay gibanje, za katerega se na prvo žogo zdi, da je veliko prispevalo k uveljavljanju drugačnih oblik moškosti in ki je, mimogrede, po mnenju nekaterih sociologov in sociologinj odgovorno tudi za pojav »novega moškega«, ni prineslo radikalnejših sprememb pri delitvi vlog v spolnem razmerju. Eden od obeh mora biti namreč še vedno »ženska«. NajveC zaslug za kvalitativne premike v pojmovanju »moškega« in v odnosih med spoloma imajo s strani moških posamezniki, ki se »spontano« vedejo drugače, ker so v otroštvu živeli v (za patriarhalno družbo) netipičnih okoliščinah. Tako pravi angleški sociolog in antropolog Harry Christian v knjigi The making of Anti-sexist Men (Routledge 1994) in se dopolnjuje s seznamom faktorjev an-tiseksizma : mati, ki je kot ženska avtonomna, nežen in/ali skrben oCe, vzori bratov in/ali sester ter specifični odnosi z vrstniki v mladih letih. Njegovo, pravzaprav zelo ne-kršCansko delo vključuje tudi »življenske zgodovine« ozaveščenih moških in definicijo anti-seksista s pomočjo negacije. Devet točk, v katerih se najda»pravi moški«, antiseksist pa ne. 1. Moške in ženske ločujejo prirojene razlike, »pravi« moški so glede na ženske superiorni, vec so vredni tudi od tistih moških, ki se ne podrejajo standardom domi- nantne moškosti. 2. Vsaka dejavnost ali obnašanje, ki se smatra za tipično žensko, je za moškega ponižujoče. 3. Moški ne smejo Čutiti oziroma vsaj ne smejo izražati najveCje-ga števila človeških Čustev, z izjemo jeze in strasti; nežna in ranljiva občutja je potrebno zatreti. 4. Zmožnost oziroma želja po t nadvladovanju drugih in uspeh v tekmovalnih situacijah je tisto, kar je bistveno za moško samopodobo. 5. Grobost in trdota sta visoki vrednoti. 6. Vloga kruhoborca je v življenju moškega bistvenega pomena, ne glede na to, kako jo izvajajo. 7. Moška družba je boljša od ženske, razen seveda tedaj, ko gre za seks. Ta pomeni edini način, kako biti blizu ženski in ostati možat. 8. Spolnost ima prav toliko kot z užitkom opraviti z dokazovanjem moči; prava moška seksualnost pomeni demonstracijo nadvlade in vzvišenosti nad žensko ali pa gre za tekmovanje z drugimi moškimi. 9. V izjemnih situacijah morajo moški ubijati ali se pustiti ubiti. Izogibanje je strahopetno in ne-možato. Renata Sribar Počitnice za naše najmlajše Poletje naj bi bil prijeten ca ^ vse, težko pričakovane poč tojOce tudi za tiste, ki jim starse\ ska dolžnost nalaga nekaj ve dolžnosti. Počitnice pa naj bi bile tudi z Oajmlajse sprostitev po svoje, n Pa uokvirjen kalup, ki jih bo ute s0jeval, Čeprav bosta voda, morj I11 Pesek v bližini pa tudi senc 111 vabljiv travnik ali celo pote Cek... Med počitnicami lahk afroci vsrkajo vase poleg sonca i dobrega zraka tudi veliko lepoti s®veda, ce jim jo znamo približa vsaj ne prepovedati. In ne gr Pozabiti, da človeška toplina pc j®PSa dan. Kako ravnati z ma doun otrokom na počitnicah? Z dokaj nasvetov o tem smo naprc f i dipl. psihologinjo Sonjo To: Kar> ravnateljico Vzgojno varstvi 116 ustanove Semedela. Tudi mladi starši si zaželij P°titnic, tako, kot so jih bili m Vajeni pred svojim starše* stvom. Največkrat pa to ne gr skupaj s tem, kar je primemo z djajhnega otroka. Vsekakor mt djava okolja pomeni za majhne 8a otroka, ne le odhod iz njege Ve§a življenjskega prostora, an Psk je v krizi tudi njegovo same ^upanje in sigurnost. Otrok m ^C gradi svojo samozavest n Zaznavi že poznanih mu obn z°v in predmetov. Videti ponc 1/110 uekaj, kar je že videl, je 2 Majhnega otroka enako kot z tias odrasle, ko se ponosno spe duiirno nekaj, kar že imamo svojem spominu. Tako kot si odrasli s spom 0oiU ohranjamo in varujemo sv< 1° Predstavo lastnega jaza ter sv< 1° samozavest, tako to uspev Majhnemu otroku le, Ce ima mi ^rost ponovne zaznave že zazni Jovanih predmetov in ljudi. M )®nje in s tem - povezava al Taktne sposobnosti pri njem i ^rso razvite. Ce morajo starši: fdravstvenih razlogov ali slat Une pogosto menjavati kraj P°tem se priporoča, da obiskuj' ^adno znova isto mesto. Ce 1 afrok vec let zaporedoma obiski val isti kraj, se bo veliko prej aklimatiziral in imel veselje ob ponovnem doživljanju in spoznavanju počitniškega sveta, ki mu že zaupa. To bo krepilo otrokovo samostojnost in samozavest. Zgodi se včasih, da prav med počitnicami pride do ločitve staršev in majhnih otrok. Ce je potovanje staršev ali zdravljenje matere nujno potrebno, lahko otrok ali ostane doma v svojem poznanem okolju, pri znani osebi, ali pa ga vzamemo s seboj na potovanje. Istočasna ločitev od »ljubljene osebe« in poznanega okolja naj bo za majhnega otroka ukrep le v skrajnem primeru. Kdaj pa otroka lahko vključimo v kolonijo ati ga pošljemo na taborjenje? Ne prehitevajmo z vključitvijo otroka v kolonijo ali taborjenje. To storite takrat, ko bo s svojo samostojnostjo zmogel in si tudi zaželel. Takrat bodo to zanj prelepe počitnice, kjer se bo sam preizkušal in se veliko naučil o sebi, vrstnikih in življenju v naravi. Sicer pa v tem Času počitniške svobode dovolite, da bo vaš otrok brez težav in neovirano užival najlepši letni Cas - poletje. In tu so že prepovedi, ovire, ukazi, zapovedi... Kako naj ravnajo starši, da bo otrok prijetno preživel poletne dni? Dovolimo jim, naj uživajo v Čofotanju, pljuskanju in brodenju po vodi, dovolite jim, da so umazani od mivke in hlata. Prihranite otroku preoblačenje in večne proteste proti obleki. Tako bo neoviran pri gibanju. Z novo svobodo bo postal bolj pogumen in samozavesten. Dovolite otroku, da bo aktiven sam iz sebe, naj sam odloča, kaj bo delal. Ce se s Cim ukvarja, naj bo pri stvari z vsemi petimi Čuti. Seveda pa ne pozabite tudi na dopustu otroka vzgajati po pravilu: »Čuvaj ljudi - ne prizadeni njih in sebe. Prav tako pazi na stvari - svoje in drugih. Delaj kar ti je všeC, toda ne moti pri igri in zaposlitvi drugih otrok in ljudi«. Otroku naklonite vso svojo pozornost, ljubezen in Cas, ne da bi si to moral prislužiti. Končno imata tudi mama in oCe Cas, da se igrata in posvetita otrokom. Poiščite nekaj od mnogih igric za počitnice na obali ali na travniku. Čudoviti izdelki iz peska bodo velika zabava za vso družino. Sicer izberite kraj, kjer so počitnice še počitnice - v otroku prija^ znem okolju. Kaj pa zveCer, ko si starši zaželijo malce zabave? Ne puščajte otroka samega. Tudi Ce spi, se lahko zbudi in v trenutku bo zanj konec lepih počitnic. Prestrašen in nemočen bo jokal in vse dneve bo v skrbeh, da bi ostal spet sam, da ga zapustite. Tudi za vas bo konec brezskrbnih dni. Ce si zelo želite zabave, pojdite vsi, tudi vaš malček na zabavo, pa za krajši Cas. Starševstvo je pac zahtevna naloga, tudi na počitnicah. Silvija Mozetič Kako možgani vidijo? Znanstvenikom je prvič v zgodovini uspelo, da so spremljali proces videnja v možganih. S pomočjo tako imenovane funkcionalne MRI tehnike so fiziki in nevrologi iz newyorške bolnišnice Memorial Sloan Kette-ring Hospital opazovali, kako človeški možgani zaznavajo slike. Dr. Joy Hirch, ki je vodila raziskavo, katere rezultate so predstavili s pomočjo štirih prostovoljcev, pravi, da je videnje izredno zapleten sistem zaznav, v katerem sodeluje približno polovica možganov. Funkcionalna MRI tehnika, ki temelji na magnetni resonanci, je tudi v ZDA še zelo redka in jo uporabljajo šele nekaj let v manj kot polovici tamkajšnjih raziskovalnih centrov. Pričakujejo, da bo ta tehnika v prihodnosti zaradi svoje izredne preciznosti olajšala možganske operacije. (Reuter) Morda bodo zdravniki bolnikom kmalu namesto aspirina predpisali psa ali mačko O tem, zakaj je med več kot štiri tisoč živalskimi vrstami prav pes postal človekov • najiskrenejši prijatelj O lepih plateh odnosa človek-pes O naši najbolj skrivnostni zaščitnici psov in najbolj napadani Slovenki vseh časov: Mileni Močivnik Kako o nas »govorijo« psi, obsojeni na kruto umiranje Barvni ovitek, 120 strani, veliko neposrednih fotografij. Izid: začetek avgusta 1995. Cena: 1.400 SIT. S to naročilonico je cena skupaj s poštnino 1.000 SIT. S polovico zaslužka pomagamo zavrženim psom. Naročam knjigo: Anej Sam - Balade zavrženih Ime in priimek:_______________________________ Naslov: Datum:____________________ Podpis:_________________________ Cena s popustom in poštnino: 1.000 SIT. Izpolnjene naročilnice pošljite na naslov: Anej Sam, p.p. 557, 61101 Ljubljana Pretekli petek so se številni tržaški Slovenci zbrali na ulici pred nekdanjim Narodnim domom Balkan, ki so ga fašisti požgali pred 75 leti. Desno od Narodnega doma (gledano proti železniški postaji) je velika palača Narodnega doma, Id ga tržaška univerza preureja za potrebe visoke šole za prevajalce, na levi pa prav tako preurejajo veliko palačo za potrebe slovenske Tržaške kreditne banke. Koliko simbolike in koliko naukov lahko najdemo na tem majhnem prostoru v strogem središču Trsta. Pred 75 leti fašističnega režima Se ni bilo na oblasti, na obzorju pa so se že kazali črni oblaki. Italija je bila demokratična država z večstrankarskimi volitvami in izvoljenim parlamentom. Toda prav požig Narodnega doma ob javni podpori kraljevih oblasti in dobršnega dela nacionalističnega italijanskega Trsta je bil že jasen pokazatelj tega, kako se bo zavrtelo italijansko življenje, požig je napovedal desetletno fašistično nasilje, ki se je končalo Sele pred petdesetimi leti po krvavi, najprej italijanski imperialistični vojni, nato pa z odporniškim osvobodilnim gibanjem. Palača na levi je bila zgrajena med obema svetovnima vojnama z dvojnim namenom: skriti Narodni dom in tako umakniti očem javnosti fašistično grozoto in preprečiti, da bi na tem trgu kadarkoli v prihodnosti lahko prišlo do izraza slovenstvo, ki ga je do prve svetovne vojne v Trstu simboliziral prav Narodni dom. Toda zdaj tukaj urejajo nov, mogočni sedež Tržaške kreditne banke, ki je nov in modernim časom prilagojen simbol moči, odločnosti in gospodarske volje slovenskega naroda, kot je to bil pred 75 leti Narodni dom, ki je bil predvsem sedež izredno močne banke in istočasno tudi hram kulture z veliko, za tiste čase izredno moderno dvorano. Povezava je na dlani: v obeh zgodovinskih razdobjih so tržaški Slovenci prerasli pojem folklorne manjšine, bili so in so še vedno pomemben gospodarski dejavnik tržaškega gospodarstva in družbenega sistema. Modema narodnostna manjšina pomeni obstoj tudi folklornih skupin, toda predvsem obstoj kulture, politike z vsemi razčlenjenostmi, civilne družbe. Prav to je bistveno v tem času, ko se na novih temeljih urejajo slovensko-italijanski odnosi. Gre za pomembno odločitev Slovenije in Itabje, ki se morata odločiti in dogovoriti!, ati bosta gledati nazaj v dramatične čase pred 75 leti ali v prihodnost, tudi skozi okenca bančnih zavodov, ki naj s krediti, svobodnim pretakanjem kapitala in pospeševanjem sodelovanja ustvarjajo boljši, bogatejši danes in jutri za ljudi na obeh straneh meje in za obe skupnosti. Na petkovi komemoraciji je bilo nekaj pomembnih pozitivnih znakov. Navzoči so bili vplivni predstavniki italijanske deželne uprave z vodji Severne lige na čelu. Prisotni so bili predstavniki tržaškega županstva, številni italijanski antifašisti in demokrati. Nacionalistični Trst pa je molčal. Tokrat se niso odločili za nobenega od sicer tako običajnih izgredov. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je bila v petek enotna, strumno se je odzvala na poziv vse slovenske zamejske politične in civilne družbe in se pred Narodnim domom zbrala v velikem številu. To je še en dokaz, da manjšina zna najti način za strnjeno organiziranost, kadar gre za njene temeljne odločitve. Zdaj so slovensko-italijanski razgovori na meddržavni ravni v občutljivi fazi. Stališča obeh strani polagoma postajajo jasnejša in podrobna kronika pogajanj iz dneva v dan omenja nove pobude in- nove poteze diplomatov. Dobrososedski odnosi so vedno dobrina sami po sebi, so v interesu obeh partnerjev, nikakor ne morejo biti rezultat izsiljevanj, pritiskov, groženj in enostranskih zahtev. Od vzpostavitve takšnih odnosov je v veliki meri odvisna prihodnja pot Slovenije v Evropo, način vključevanja in odgovori na temeljno vprašanje usmeritve: ati v razvito, odprto družbo, polno prepihov, morda neprijetne konkurence - ki pa je edino zagotovilo za razvoj, obogatitev in razcvet - ati zapiranje vase in v svojo fol-klomo-podeželsko majhnost. Ista vprašanja so pred italijansko družbo in njenimi političnimi strankami. Odločitve lokalnih veljakov na Tržaškem te težnje spodbujajo ali zavirajo, dokončni odgovori pa se oblikujejo in razrešujejo na širšem italijanskem prostoru. Veliko pozornost so temu namenili pred dobrimi desetimi dnevi, ko so bila na kongresu Stranke demokratične levice v Rimu izrečena pomembna stališča. Na kongresu je bila navzoča ugledna delegacija Združene tiste so-cialdmokratov iz Slovenije, ki je imela več razgovorov z italijanskimi kolegi. Na kongresu so soglasno sprejeti obsežen dokument o italijanski zunanji politiki, ki bo očitno temelj zunanjepolitičnih odnosov prihodnje progresivne volilne koalicije in s tem tudi državne usmeritve, če seveda na večinskih volitvah zmaga levi center. V vskem primeru pa gre za eno izmed vodilnih strank socialistične internacionale in njena stališča bodo tako v notranjepolitičnih vprašanjih kot pri oblikovanju odnosov s Slovenijo izredno pomembna. Slovenija in itatijansko-sloven-ski odnosi so večkrat omenjeni v uradnem dokumentu. Ze takoj v uvodu kritizirajo zunanjepolitično usmeritev Berlusconi-Martinove vlade, M je še okrepila nevarnost, da bo Italija v Evropi ostala osamljena, nerazumljena in izločena. V zvezi s tem pravijo: Berlusconijeva vlada je že ves čas neustrezno ravnala, na primer z zahtevo po vetu za začetek pogajanj Slovenije o pridruženem članstvu EU. To je zmanjševalo njeno mednarodo veljavo in zbujalo nezaupanje v Evropi in po svetu. V poglavju kongresnega gradiva z naslovom Italija most k vzhodni Evropi, pa se Italijanska stranka demokratične levice najprej zavzema za razširitev Evropske Z manifestacije tržaških Slovencev ob 75. letnici požiga Fabianijevega Narodnega doma unije. Takoj nato pa program določa, da mora Italija podpirati hitro evropeizacijo Slovenije in pospeševati njeno vključevanje v Evropsko unijo, tudi kot pogoj za dokončno in hitro reševanje spornih dvostranskih vprašanj iz preteklosti in za vnovično okrepitev sodelovanja: V sklepu tega poglavja se zavzemajo za dejansko izvajanje pravic narodnostnih manjšin po evropskih načelih in za nedotakljivost meja. Kar seveda velja tudi za vzhodno italijansko mejo. V . italijanskem interesu je - piše v dokumentu - da se obstoječe državne meje ne črtajo, temveč postajajo vedno bolj propustne, in to s pomočjo politike sodelovanja, čedalje večje medsebojne odvisnosti in integracije, kar pa je prav gotovo najbolj ugodno tudi za zaščito vseh narodnostnih skupnosti, med njimi tudi italijanske jezikovne skupnosti v Istri in Dalmaciji. O teh problemih so se predstavniki slovenske ZLSD pogovarja- li z vidnimi predstavniki italijanske PDS. Ugotovili so, da mora biti zaključek italijansko-sloven-skih razgovorov uravnovešen, tako da bo omogočal resnično krepitev sodelovanja. Vendar pa je treba povedati, da vse le ni bilo tako idilično, kot bi se morda zdelo na prvi pogled. V že omenjenem citatu se na primer omenja Istro in Dalmacijo, kar je lahko tudi samo geografski pojem, toda v italijanski politični frazeologiji ima omenjanje teh dveh območij vedno tudi nekoliko iredentistični prizvok, poleg tega pa ne upošteva nove državne stvarnosti, saj so to od leta 1992 ozemlja Republike Slovenije ali Republike Hrvaške. Povsem nesprejemljivo pa je bilo vabilo Socialistični partiji Srbije, torej Miloševičev! nacionalsocialistični stranki, ki je bila tako na kongresu uradno navzoča. Že res, da so njeno udeležbo sramežljivo skrivali, se na veliko opravičevali in da je kongres, kot dokaz drugačne usmerjenos i> slovesno otvoril župan Tuzle. 1 da navzočnost SPS na kongres je vsekakor nezastišana in o dr® včasih povsem nesprejenrij1'' italijnsko miselnost. Slovel® predstavniki so ostro protesti! in podčrtali bistveno razliko n® državnimi razgovori in uradni priznavanjem stranke, ki je 61 in je nosilec vseh grozot, ki se četrto leto dogajajo na Balkan® Za vse storjeno zlo se Srbska so cialistična stranka ni nikoli m ^ blago opravičila ali vsaj obžaloya^ la na primer grozote, storjene 1) dem v Vukovarju. Navzočnost n takem kongresu ji služi samo ^ vsiljevanje in razširjanje svoj »resnice« omenjenih dogodi in vzrokov zanje. Seveda so pr tako ostro protestirale vse leve demokratične stranke HrvaS ’ BiH in Makedonije, ki so bi navzoče na kongresu in ne.h„. resnično leva demokratična g® nja Srbije in Cme gore. g SLOVENSKA POT NA ZAHOD NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. julija 1995 25 Nov sijaj devetdesetih Ugledni poparfist je v Trstu predstavil več kot trideset zanj značilnih velikih platen Natančno pred petnajstimi leti, se pravi v obdobju med pVema umetnostnima bienaloma, je beneški Palazzo z1 *assi izobesil tradicionalno rdečo zastavo, napovednik ^anje nove prireditve: Pop art - evolucija nove genera-V1)6- Razstavo so s teksti pospremili znani filozofi in kriti-I Roland Barthes, Achile Bonito Oliva, Germano Ce-David Shapiro, David Bourdon. Očitno je bila ta ra^stava predvsem napovednik nekega poznejšega režiranja mnetnostne polpreteklosti: generacije torej, ki je \ New Yorku pravzaprav izšla iz reakcije na ekspanzijo ejavnega slikarstva (action painting) v Času, ko se je v ^opskem eksistencializmu oziroma informalni ume-'flosti tudi že napovedala kriza. več kot trideset zanj značilnih velikih platen, in to vse iz novih devetdesetih let; kar polovica pa so najnovejši kolaži iz leta 1995. Rosenquistova dela vzdržujejo v svoji značilno živo rdeči barvitosti tisto miselno napetost, po kateri se je razlikoval slikar - vsaj na začetku - od svojih kolegov: napetost, ki jo je kljub privzeti tehniki industrijskega slikanja (sam je začel kot industrijski grafik) znal vzpostaviti prav v kompozicijski strukturi, ki je gradila na človeškem liku, prepletenem s priljubljenim mass media instru-mentarijem, vendar vedno nad populistično, pocestno potrošniško reklamo. Poudarjanje iluzionističnih elementov v povezavi z realnimi materiali - vse to predstavljeno v kovinskem barvnem sijaju - je torej označevalo izrazito popartistično obdobje Jamesa Rosenquista. Kaj pa devetdeseta leta? Rdečo nit vodi (dobesedno, prav v tej barvi!) vrsta del, na katerih se še pojavljajo ostanki predmetov iz potresnega sveta na značilnem »pattem« ozadju; tu in na največji razstavljeni sliki (236x1204 cm) iz leta 1994, ki pripoveduje o očitno tekočem vojnem dogajanju na zahodnem delu ozemlja nekdanjega svetega rimskega cesarstva, pa je ta rdečina dobila zloveščo konotacijo. Enako občutje porajajo v nas tudi bizarni portreti japonskih porcelanastih punčk pod dušečim prozornim imenovanega novega dadai-Z™13’ razstava Art Assemblage v ^h^orškem Moma 1961 je torej 'bio dala znak za »evolucijo j Ve generacije«, za novi čas kul-®’ ki je tudi tako imenovane-gi I ‘‘junku« omogočila novo jjbrativno socialno razsežnost, spočetje pop arta je imelo torej j pravičen in logičen razvoj, tudi %aln0 vezan na iskanje oprije-Jivih točk v bližnji avantgardni {jj Preteklosti. Prav nadrealizem, 1® v bistvu prvi propagiral .^6rnblazno, kolažno načelo ^fjrajevanja likovne strukture, je 3kem razvojnem kontekstu Ustavljal več kot samo formal-0 jzliodiščno točko. ■>anies Rosenquist, ameriški QC. °Vanju prebudila in postaja : . 0 odzivna na sodobna doga-tak^ V N®vnem svetu, sodi med v,0 umetnike: se pravi, da jim je lvse od VVarhola, VVessel-j^brna, Indiane do Lichtenstei-sta 'f.IlaCeh1 način formalnega se-. planja likovne strukture (so-(ybJe razmišljanja), kot ga je uve-padrealizem in seveda d. | ' rvut ga ja a ver nadrealizem in seveda dada, y bžji, če že ne prevladujoč. Ugledni popartist, ki je danes v svoje zrelo obdobje (ro-^ Je leta 1933), je v sodelovanju . a^eja Salomon R. Guggenheim Yorka in salzburške gale-maddaeus Ropac predstavil Vojaška obveščevalna, 1994, olje na platnu, napetem na ožgan podokvir (200 cm x 299, 7 cm) plastičnim prekritjem. In nenazadnje tudi serija novih kolažnih zapisov, ki jih sestavlja pravi »živčni« skupek materializiranih plastičnih linij; le-ti imajo svoj zarodek prav gotovo v instalaciji iz davnih 1963-66 let, sicer pod naslovom Tumblevveed (Prekucnjeni svitek), ki nas, če hočemo ali ne, kljub barvitosti spominja na vojne cestne prepreke v obliki Andrejevega križa, prepletene z barvno žico. Razstava Jamesa Rosenquista, ki je odprta v Trstu vse do 10. septembra, priča torej o zanimivi miselni transpoziciji in novi aktualnosti tega umetnostnega velemojstra. Aleksander Bassin 'renada za lutko po Clodu Debussyju, 1992, olje na platnu (152,5 cm x 152,5 cm) Žareča žarnica in posoda (1992), Olje in akril na platnu (214 cm x 153 cm) Nekoč je živel fantek, ki mu je bilo ime Valentin. Rad je imel svojega dedka, ki je vedel vse, poleg dedka pa Se sonce, modro nebo, rdeče tulipane in rumenega kanarčka, ki je pel od jutra do večera. A vsak večer je sonce zašlo, kanarček pa je nehal peti in dedek je zaspal. To Valentinu ni bilo všeč. Rekel si je: Dan je lep, noči pa ne maram, ponoči sonce ne sije, kanarček ne poje in dedek ne pripoveduje, ponoči je temno in žalostno, ponoči lahko kanarčka požre mačka. In kaj bo potem? Nekega jutra je Valentin rekel kanarčku: »Ali veš, da sem že velik fant in da bom Sel v Solo? Lepo se imej in pazi na mačko,« in je Sel. Posadili so ga v prvo klop prav k tabli, in ko jo je Valentin gledal, si je rekel, le zakaj je tako črna, kar žalosten postanem in spati se mi hoče. »Kaj pa je, Valentin,« je rekla učiteljica, »zakaj zapiraš oči?« »Ne vem, zakaj,« je rekel Valentin, »ampak ko gledam tole črno tablo, sem žalosten in bi najrajši zaspal.« »Zdaj ne smeš spati,« je rekla učiteljica, »zdaj bom risala na tablo same zanimive reči, le poglej.« Vzela je kredo in narisala na tablo krog, potem dva kroga in nazadnje tri kroge. »En krog in dva kroga so trije krogi,« je rekla gospa učitlejica, »ti je to všeč, Valentin?« »Všeč,« je rekel Valentin, »ampak če bi narisali kanarčke, bi bilo še lepše.« »Ge tako misliš,« je rekla učiteljica, zbrisala kroge in narisala enega kanarčka, potem dva kanarčka in nazadnje tri kanarčke. Valentin je bil zelo zadovoljen, kanarčki so mu bili všeč, eden je bil lepši od drugega. Toliko kanarčkov Valentin še nikoli ni videl, smehljal se je in pomislil, kako dobro, da sedim v prvi klopi, jih vsaj od blizu vidim. Tabla, modra kot nebo Kaj vse se skriva v šolski tabli »Zdaj pa nadaljujmo,« je rekla učiteljica, »kanarčke bomo zbrisali in narisali kaj drugega.« Vzela je gobo in hotela zbrisati kanarčke. »Zakaj bi zbrisali tako lepe kanarčke,« je zavpil Valentin, ker se je grozno ustrašil, »pustite jih, saj vam nič nočejo!« »Takole ne smeš kričati,« je rekla učiteljica, »v šoli si, spodobno se moraš obnašati. Kanarčke bomo zbrisali zato, da bomo lahko narisali nekaj drugega, šola je Sola.« In res je zbrisala kanarčke in narisala štiri jabolka, potem je zbrisala štiri jabolka in narisala pet velikih tulipanov, in nazadnje je zbrisala pet velikih tulipanov in narisala šest jablan. Le kako je to mogoče, je premišljeval Valentin, na tabli je toliko stvari, takoj nato pa ni na njej ničesar, potem je tam spet toliko drugih stvari in potem spet nič, le kam vse izginejo? Naj mi nihče ne tvezi, da se to kar tako zbriše, si je dopovedoval Valentin in med odmorom nalašč vzel gobo, jo skušal stresti in ožeti iz nje kanarčke in tulipane, a zaman. Kje drugje bi še mogli biti, če ne v tabli, si je rekel, in ko je bil razred prazen, je stopil k njej, prislonil nanjo uho in pomishte - zares je slišal, res bolj od daleč, peti kanarčke. Kaj takega, si je rekel, vprašal bom dedka, ta vse ve. In ko je prišel domov, je rekel dedku: »Povej mi, kako je mogoče, da gre v tablo toliko kanarčkov, krogov, jabolk in tulipanov?« »Zakaj pa ne,« je rekel dedek, »to ni nič posebnega. Ko bi vedel, iz česa delajo table, se sploh ne bi čudil.« »Table so vendar iz lesa,« je rekel Valentin. »Tako vsi mislijo,« je rekel dedek, »pa ni res. Table delajo iz nočnega neba. Z ravnilom izrežejo kos teme in tabla je nared. Potem pa lahko pišeš in rišeš nanjo, kar hočeš, vse se izgubi v njej kot v noči.« Aha, je pomislil Valentin, zato sem tako zaspan, kadar gledam na tablo, in zato sem v šoti včasih žalosten. In že naslednjega dne je rekel Hubertu, ki je'sedel z njim v klo-pi: »Ugani, kam zgine vse, kar narišemo na tablo?« »Zbriše se,« je rekel Hubert. »Figo,« je rekel Valentin, »vse je tam, samo da v temi ne vidiš.« »Tiho,« je rekla učiteljica, »danes bomo narisali druge lepe stvari, dobro pazite.« Vzela je kredo in narisala sedem mačk, potem pa osem velikih parnih valjarjev z dimniki. Kakšna polomija, je pomislil Valentin, zdaj bo spet vse zbrisala in mačke bodo v temi požrle kanarčke, parni valjarji pa bodo polomili vse včerajšnje prelepe tulipane. Nekaj se mora zgoditi, pa hitro. »Hubert,« je tiho rekel, »po pouku bova šla k tabli in ti me boš zbrisal, razumeš?« Hubert je bil dober tovariš, ni mu bilo treba dvakrat reči. Po pouku je Valentina zbrisal, ko pa je videl, da ga res ni, se je ustrašil. »Kje si, lepo te prosim, nikjer te ne vidim,« je zaklical Valentinu in iz table se je oglasilo: »Kje pa naj bi bil, v tabli sem, tu je tema kakor v rogu, prosim te, nariši baterijo in jo zbriši, še preden se bom ob kaj spotaknil.« Hubert je brž narisal baterijo in jo spet zbrisal in Valentin v tabli je rekel, hvala, je že bolje. In potem je Hubert slišal, kako je Valentin v tabli zažvižgal od začudepja, potem pa nič več. Se nekaj časa je počakal, potem pa je odšel domov, ker je bil lačen. Valentin pa je medtem stal globoko v temi table, svetil z baterijo in se oziral naokrog. Bilo je grozno. Po tleh vse polno pomendranih jabolk in tulipanov, po katerih so vozili parni valjarji sem in tja, se zaletavati, da so bi- li že vsi obtolčeni, med vsem tem pa so tekale mačke in podile kanarčke, ki so prestrašeno čivkali in se spreletavali z ene jablane na drugo. Ampak to še ni bilo vse, tam je bilo še mnogo drugih stvari, žirafe in parniki, stoti in klobuku, črke in številke, letala in čevlji pa tudi majhni narisani otroci in veliki narisani otroci pa lastovke in ivanjščice, kenguruji, hruške in zobne krtačke, avtobusi, vse v strašnem neredu. Le od kod vse to? se je začudil Valentin. Tole je tukaj od lanskega leta, so rekli narisani otroci in pokazati na žirafe, tole pa še od predlanskega leta, so pokazati na ivanjščice, mi smo pa že tri leta tukaj, ta tabla je že stara. Saj ne morete ostati tukaj, tu je temno in vlažno od gobe, nezdravo je, oči si kvarite, bledi ste, potrebni sonca in modrega neba, je rekel Valentin. Poglejte, kako ivanjščice venejo. Pomagajte mi ujeti kanarčke, pa vas bom odpe- ljal od tod, saj imam baterijo. In otroci so mu pomagali ujeti kanarčke. Valentin si jih je previdno vtaknil v žepe, potem pa je vse, kar je bilo v tabli, odpeljal v razred med klopi, ugasnil baterijo in gledal, kako vsi pripirajo oči pred soncem. Tako, je rekel Valentin, zdaj bomo šli pa k učiteljici, nekaj ji moram povedati. In so šli po ulici do hiše, kjer je stanovala učiteljica, bil je dolg sprevod samih nenavadnih stvari, kakršnih ponavadi ne vidimo v sprevodih, ljudje so se ustavljali in spraševali Valentina, kaj je to, Valentin pa jim je klical, vse to je bilo v tabli, skoraj tri leta je bilo tam, in ljudje so vzklikali, to pa ni prav, treba bi bilo kaj storiti, ampak kaj? Valentin je rekel, počakajte, vprašal bom dedka, ta se bo česa domislil, in dedek se je res domislil. Sel je z Valentinom, in ko sta prišla k učiteljici, je rekel: »Nihče ne mara noči, črne ta- ble so žalostne, ko jih otroci dcLjo, postanejo zaspani* zak^j bi mogle biti table iz modreg neba, vse bi bilo drugače, vse bilo bolj veselo, kaj mislite?« In ljudje so vzklikali, imenitno, zakaj table ne bi J® gle biti čudovito svetlo njO barve, in učiteljica je skomigi z rameni in rekla: , »Ge tako pravi Valentinov dek, bodo table modre.« ■ Dedek je vzel iz žepa n°ž> ^ sposodil ravnilo in izrezal iz ^ ba velik moder pravokotni koščkom sonca, s koščkom ve. ga oblačka in s tremi lastovkam*' ki so letele po tabli iz kota v k ’ in otroci so klicali, ena in dve lastovki so tri lastovke. šalili in smejati in prav no ni bil niti malo zaspan. ibeden rili* Pravljica je iz zbirke pra’ češkega književnika ka, ki je izšla pri Založbi dinska knjiga. Risbo je naris3* Jelka Godec-Schmidt. ENAKA OBRAZA I RAZKOSANA ŽUŽELKA Ugotovi, katera obraza sta si povsem enaka. Oštevilčenim delom na desni strani risbe pošiči enake na žuželki na levi. RiBOGOJNIŠTVO / OBISK PRI EDIJU ZOBCU V boljunšld čisti vodi lepo uspeva kanadski losos Kristalno čista voda prihaja kot podtalnica s Socerbske planote j, kmetije v Tržaški p okvirni so po obežnosti I alhne, zajamejo pa raz-jClje tradicionalne in tu-bolj neobičajne sek-i0tle; Takšen primer je ri-. ^Sojništvo, ki je pri nas : Svojevrstno idejo je 'bel 5di Zobec, diplomi-m bioloških ved, ki si . Pred leti zamislil °0jenje sladkovodnih rib boljuncu in za to izko-. bi posebne lastnosti j^kajšnjega vodnega Kdaj si začel zrejo rib? jtedno sem se z ribo-6°Mco začel ukvarjati v zoni 1992-93, takat sem ? W postrvi. Po enem le-Sem s tem prekinil in r ešel na eno izmed sort padskega lososa. To je bjna vrsta rib, ki jo sedaj Q]iin. Na začetku smo aceli tudi z gojenjem ^cnih rakov. Slednji pa atejo zelo počasi, zato o to gojenje kmalu “Pustili. i ^ Cem je posebnost ri-b°gojnice? ^bogojnica (ki jo vidi- jo 'Pelji na sliki tu zraven) te- prav na posebnosti de. Vsa voda prihaja iz Vlrka v bližini ribogoj-B Ce' Zbirališče vode je a Socerbski planoti, q . vasmi Beka, Klanec, . Clzla. Kraj je nenaseljen Ueonesnažen. Od tu 'de kot podatlnica na cjju "Na Jami” v Boljun-y ’ Prav pri ribogojnici. stih P° vseh kstno-u odlična, harmonična, pičena s kisikom in zla. Temperatura vode •r Poseže nikoli 11, 5°C. so prav značilnosti vo- hadsd ^ Potrebuje ka-Vn' ^ losos za svoj raz-)• Obenem je voda e°kužena, kot doka- zujejo meritve, ki jih redno opravlja zdravstvena služba. Poleg vode je za ribogojnico značilna izredno kakovostna hrana in pa naCin vzreje, ki ni in ne bo nikoli intenziven. To pomeni, da bazeni niso prepolni, da ribe lahko precej prosto plavajo. Se ena posebnost ribogojnice je ta, da je popolnoma izolirana. Sploh ne kupujemo nobene ribe in ker je naša voda izolirana od drugih voda, ni v njej prisoten noben bolezenski primer. Zamisel o ribogojnici je nastala pravzaprav paralelno z oblikovanjem tvoje diplomske naloge na univerzi. Ali imaš z univerzo še stike? Z univerzo imam neko konvenkcijo. Enkrat mesečno nesem analizirat na univerzo odstotke ma- ščobnih kislin. Vselej se izkaže, da je v ribah prisotno veliko OMEGA 3. To je dober holesterol, ki v krvi uničuje nevarnega. To izhaja iz dveh razlogov: kanadski losos že sam po sebi vsebuje veliko te snovi. Drugi razlog je mrzla voda, v kateri se razvija. Kako poteka ciklus proizvodnje? Sami smo si vzgojili plemenske samice in samce za razmnoževanje. Samice valijo jajCeca v zimskih mesecih, in sicer v 2 ali 3 presledkih. Ciklus gojenja traja najmanj 1 leto in pol, ko riba zraste do porcijske velikosti. Do lanskega leta smo prodajali le nekaj mesecev v letu, in sicer od junija naprej. Od letošnje sezone bo zaradi povečanja ribogojnice v lanskem letu količina rib zadostna za neprekinjeno prodajo skozi vse leto. Kdo še pomaga? Jaz sem sicer lastnik, ker pa imam že svojo službo, mi ob tej dejavnosti pomaga cela družina. Dela je namreč precej. Stalno je treba nadzorovati vse faze gojenja. Ko na primer dežuje, je treba nadzorovati vodni tok. Ko jeseni odpada listje, je treba strugo očistiti, itd. Kako je s tržiščem? Povpraševanje je veliko. Ker reklame ne delam utegnem zadostiti vsem odjemalcem, drugače bi prodal veliko hitreje. V trgovine, ribarnice ne prodajam. To poteka le neposredno. Na ta naCin kupec na svoje oCi vidi, kje in kako živijo naše ribe. Odjemalci prihajajo iz cele pokrajine, od Milj pa do Devina. Kakšne načrte imaš za prihodnjost? Omenil sem že, da se je lani ribogojnica zelo povečala. Zgradili smo namreč nov bazen, dolg 60 m, Širok 3, 5 m in globok 1, 5 m. Bazen je pokrit z za-senCevalno mrežo, in to v glavnem, da ohrani voda nizko temperaturo. V kratkem bo postavljen računalniški sistem, ki bo spremljal parametre vode vsako uro. To bo povezano s postajo, ki jo bom imel doma in ki me bo obvestila v slučaju kakega problema. Poleg že vseh zgoraj omenjenih dobrih lastnosti, je treba omeniti še, da so ribe res sveže, saj jih ubijejo v trenutku, ko jih odjemalec pride kupit. Za konec dodamo, da je ribogojnica za prodajo rib odprta vsak petek in soboto zjutraj celo leto. Magda Sturman Navodila za vinogradnike Strokovna služba Kmečke zveze si je ogledala veC vinogradov na celotnem tržaškem območju, da preveri škodo, ki jo je povzročila junijska ujma. Istočasno si je tudi ogledala stanje vinogradov, z ozirom na prisotnost bolezni in škodljivcev. Na podlagi tega, daje strokovna služba vinogradnikom sledeča navodila: - na območjih, kjer je ujma močneje prizadela trte, je primemo opraviti škropljenje proti peronospori z dotikalnimi sredstvi, ki ne vsebujejo bakra, ker slednji zaustavlja rast, kar pa je pri močneje prizadetih trtah nezaželeno. Taka sredstva so na primer: Eu-paren, Aspor, Dithane Foltan, Kor 80, idr.; - pri naslednjih dveh ah treh škropljenjih (odvisno od padavin) pa bomo uporabili bakrena sredstva (Rame Caffaro, Cupravit, ZR20, Zetaram 20, Cupro-sil, itd.); - kjer niso bile trte močneje prizadete, bomo za vsa prihodnja škropljenja uporabili bakrena sredstva; - oidij zatiramo z moCljivim žveplom (Kumulus DF, Cosan S, Utazolfo, itd.) v mešanici s prej omenjenimi sredstvi; glede na to, da je učinek mocljivega žvepla zelo kratek (5-6 dni), je priporočljivo žveplati med enim škropljenjem in dragim z žveplom v prahu; - proti sivi grozdni plesni (Botrytis) bomo še enkrat v prvi polovici avgusta z sredstvi, ki vsebujejo Procymidon (Scalex, Sumisclex), Iprodion (Rovral, Iprodial) ah Vinklozolin (Ronilan); - v nekaterih vinogradih so opazni znaki napadov nunenega pajka, proti kateremu pa škropimo, le ce je z njim naseljenih veC kot 40% listov, z Acarcid, Karatene LC, Dicofen, Acarion, Spaikil, idr.); - iz dosedanjih ogledov vinogradov niso opazni znaki škode po drugih škodljivcih, tako da zaenkrat niso potrebni drugi posegi; - glede na to, da so zaradi dolgotrajnega pomladanskega deževja, ki je zaradi prevelike vlažnosti tal otežkoCilo koreninsko hranjenje ter že omenjene ujme, so v nekaterih vinogradih zato trte blede, je zelo koristno gnojenje prek listja (foljamo gnojenje), posebno kar zadeva mikroelemente (bor, cink, železo idr.) ter dušik z dodatkom uree v škropivo (0, 5 kg na 1001 vode) ali dragih dušičnih gnojil. Podali smo okvirno sliko trenutnega stanja vinske trte. Poleg omenjenih bolezni in škodljivcev so seveda možni primeri drugih obolenj. Zato vabimo vinogradnike, ki se soočajo z morebitnimi drugimi problemi, da se obrnejo na strokovno službo Kmečke zveze. KAKO SE OBVARUJEMO PRED TO NAJBOLJ RAZŠIRJENO GLIVIČNO BOLEZNIJO SADNEGA DREVJA Škrlup na jablani in hruški g|. KRLUP je najbolj razširjena jjlv,cna bolezen jablane in hruške. y°Vzrocitelj je pri jablani gliva ye,>turia inaequalis, pri hruški pa r(!|'tUr'a P*rina. Ker sta si glivi so-j11! bolezenski znaki pa so si zelo “dobni, bomo ti dve bolezni r ARTRITIS, TLAKA, ENS, REIS, AG, SMET, KARON, STARINAR, NEKTAR, ROVT, KI, ANANA, DORIN, VRHNIKA, ALIŠlC, RAK, IR, LOČAN, PIR, JAKAC, GALERTA, SOLD, AZALEJA, ENKLAVA, PETKAR, DEDA, LT, El, LANTAN, ANE, AMARNA’ ROSE, CE, AJ, HELMUT, SCHMIDT, ONAN, KRAK, DVA, VIOLE, RENETA, RADAR, KONRAD, ADENAUER, OBELISK, AR' GOS, BRNISTRA, FILANTROP, ENKE, DES, ROV, NAN, OTKA, RAOS, ARA, AMA. NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 16. julija 1995 gledališča SLOVENIJA ||jtiBUANA )RAMa SNG torek, 18. julija, ob 21. uri: William Shake-^Psare - HAMLET. Hrvaško narodno gledali-1 ®lz Zagreba in Dubrovniški festival. Režiser Juvančič, v vlogi Hamleta Goran VišnjiC. ^IZANKE 24. in 26. julija, ob 21. uri: G. Verdi: li kn TRUBADUR. Koprodukcija: Festival Mljana, Landes Theater Salzburg, Arena l Verona in Hrvaško narodno gledališče pl. Zajca, Reka. j ^0t je vsa španska dramatičnost v svo-111 bistvu dramatika usode, se temu ni ^ °gel upreti tudi G. Verdi v svojem Truba--p j*1' S primesjo ciganske krvi v zgodbi ^“badurja plačuje davek trdoživemu Ijud-tou verovanju, »da se pot prelite krvi mora prehoditi do konca«. Ljudska, ciganska vera pa je tiranska že v primeri s Čudežno predestinacijo vsa zemeljska, konkretna, oprta na mit krvi, ki še ni zamrl. V Trubadurju predstavljata taisti življenski nagon, ki kolje v človeku in Zemlji, Grof Luna in Azucena. CELJE PROGRAM PREDSTAV ZA ABONMAJSKE PREDSTAVE V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: 1. Drago JanCar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito . Taufer 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray ODER POD ODROM: 1. Pavel Kohout: PAT ALI IGRA KRALJEV, režija Franci Križaj 2. Sam Shepard: NEVIDNA ROKA, režija Primož Babler MLADINSKA: 1. Michael Ende: ČAROBNI NAPOJ, režija Aleš Novak Vpis abonmaja za sezono 95/96 bo v septembra. IZOLA ARIGONI V ponedeljek, 17. julija, ob 21.30: monodrama KOBAJAGIDONIJELA ME RODA. PORTOROŽ AVDITORIJ PORTOROŽ Danes, 16. julija, ob 21.30: ljubezenska drama - NESMRTNO LJUBLJENA. Režiser Bernard Rose. iBjrlanija-julijska krajina M Meri ‘l *Sr;c Verdi - Dvorana Tripcovich Vg^^dni festival operete 1995 Oooi°, 22. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premlelo nerele »Sissi« Fritza Kreislerja. Dirigent Guerri-v$e ru*let’ režija Gino Landi. Prodaja vstopnic za SlOnf^dstave pri blagajni Dvorane Tripcovich od Gr,j 00 ter od 18.00-21.00. IUdsv-Justa (2DaS’ 16' t’m'’ °k 21-15 " “N seme follia« Ib režija John Carpenter, igrajo S. Neil in li)trinow' ISgi/7' °b 21.15 - »La teta y la luna« (Španija M M pežiia Big38 Luna, igrajo M. May, G. Darmon Nšua C8'3 ToP0love es' 16. t.m., ob 20.00 - »Rotazione obbligatoria«; Koroška ob 22.00 predvajanje diapozitivov »Potovanje« Elia Caredde. V torek, 18. t. m., ob 20.30 predstava Stephana Blinna (Muppet festival) in »Pierrot® variete. VIDEM Poletne prireditve: Trg Matteotti: Danes, 16. t.m., ob 21.30 - Koncert skupine Blues Brothers Band V torek, 18. t.m., ob 21.30 - koncert skupine Tekameli; Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Totb, dal varieta al cinema (1917-1945)»; Univerzitetni park: od 21. do 30. t.m. - Gledališče »Verso Tebe«. MAJANO V torek, 1.8., ob 21.30 bo na športnem igrišču koncert kantavtorja Biagia Antonaccija. Vstopnice dobite pri UTAT v Pasaži Protti. Danes, 16. t.m., ob 9.00 - XVI. pohod Bin' °meli in spominska svečanost ob 50-let-1 Ztnage nad fašizmom. Gtod: >k, v soboto, 22. t.m., ob 18.00 - Živ žav ; 2q nn S čakanjem, jahanjem na ponijih; ob " Glasba s plesom. VOGRČE Pri Florjanu: v soboto, 22. t. m., ob 20.00 -Predstavitev monografije »Osem stoletij Vo-grC». TUGE Pri Radišah bo v nedeljo, 23. t. m., ob 14. uri tekma koscev. Slovenija Da LAŠKO: PIVO - CVETJE 1995 nes' 16. julija: to.00: Graščinsko dvorišče, kmečka ohcet Po starih šegah v izvedbi domačih folklornih skupin, 12 Zupanovih "ll nn ^armonikašic iz Mengeša. " Is n ®°Jsko igrišče, tekmovanje v trojkah. •°0: Šotor Snoopy pri Banki, oboski žur -j- z baloni in Bajdi Korošec. •OO: Ulice Laškega, velika parada Pivo - '18 n Cvetie' •°0: Aškercev bg, koncert pihalnih godb jz Laškega, Zidanega Mosta, Opatije in Vrbavca, ansambel Braneta Klav-. lg Zarja. ■00: Šotor pri Humu, ansambel Journal "18 in barsko plesni program. . d 22 Seta pri Jovotu, ansambel Tip - top. •00: Šolsko igrišče, koncert Adija Smolarja. ‘ 22.oo: Aškercev trg, svečani zaključek Prireditve. Natečaj za enostranski Cmo - beli strip. Zaželena oz. prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do “drugačnih" in podobno. Sbipi naj bodo v izvirnem jeziku s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise ) Avtorji dvanajstih izbranih sbipov, bodo prejeli nagrade v vrednosti 100 DEM, njihovi sbipi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Sbipbur-gerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli bi brezplačne izvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih sbipov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober. Sbipe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom “za ANTI NAZI nateCaj”, tor. in Cet. od 12. do 14. ure, kjer dobite tudi vse ostale informacije. Tel. 061 / 319 - 662 DJRLANIJA-JULIJSKA KRAJINA illttovske skupnosti iz Trsta »Carlo in D0 3lWagner« (Ul. del Monte 5) nir-i L' je na ogled razstava ob 50. oblet-0C«1 Ane Frank. 0gled 81(3 galerija: še danes, 16.t.m. je na 0p6tnrazstava, ki je posvečena italijanskemu »]] m etou pevcu Enzu de Muro z naslovom 1 agico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled). Mestni muzej zgodovine in umetnosti Do 5.9.1995 bodo na sporedu v raznih mestnih muzejih obiski .in predvajanja filmov z naslovom »VeCer v muzejih«, ki jih organizira tržaška občina skupno z odborništvom za kulturo in mestnimi muzeji. Razstava slik in karikatur slikarja BINETA ROGLJA v Inštitutu Jožefa Štefana, na ogled do 21. julija. GLASBA SLOVENIJA BLED Danes, 16. julija, ob 21. uri, v festivalni dvorani in v ponedeljek, 17. julija, ob 21. uri, v Frančiškanski cerkvi - GLASBENA DEDIŠČINA SLOVENIJE. OTOK, BLED V ponedeljek, 17. julija, ob 20. uri: večer komorne glasbe - HUBERT BERGANT. MARIBOR APZ MARIBOR, Mariborska filharmonija GLASBENA DEDIŠČINA SLOVENI- JE, bo tudi v ponedeljek, 17. julija, ob 21. uri v Frančiškanski cerkvi, Ljubljana. NOVO MESTO V torek, 18. julija, ob 21. uri, se zaključuje prvi del Novomeških poletnih večerov, zato vabljeni na koncert ŠPANSKE IN JUŽNOAMERIŠKE GLASBE. Ce bo deževalo, bo koncert v Kapiteljski proštiji, na križnem hodniku. Predprodaja vstopnic bo v sprejemni pisarni Doma kulture, Prešernov bg 3, drago nadsbopje v ponedeljek 17. in v torek 18. julija od 9. do 15. ure in eno uro pred začetkom koncerta v atriju Kapiteljske proštije. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Danes, 16. julija, ob 20.30: 1. VECER DOMAČIH VIZ. Nastopajo Boris Kopitar, Vrtnica iz Nove Gorice, Kraški kvintet iz Opčin , Snežnik iz Ilirske Bistrice, Denis Novato in njegov trio iz Doline pri Trstu, domača harmonikaša Ludvik Žiberna iz Štorij in Karlo Logar iz Sežane, program bosta popestrile humoristke Vanča in Tonca. SLOVENIJA LJUBLJANA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. MODERNA GALERIJA V Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava avstrijske umetnice KIKI KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta JELOVŠKOV LIKOVNI SALON, Zaloška 21 Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno-informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DET ALJ IN CELOTA. BEGUNJE NA GORENJSKEM GALERIJA AVSENIK Na ogled razstava slik - ERNE FERJANČIČ - FRIC. KAMNIK PRODAJNA GALERIJA MAJOLKA, Maistrova Na ogled je razstava likovnih del prof. akademskega slikarja FERDA MA VERJA. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. NOVO MESTO MALA DVORANA DOMA KULTURE Na ogled je razstava grafik dijakov Mestne šole za slikarstvo. PIRAN GALERIJA MEDUZA Razstava akademskega slikarja GALEBA BAIEEA, je na ogled do 4. avgusta. MESTNA GALERIJA PIRAN Na ogled razstava del avtorja CHRISTA. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Razstava slik KLAVDIJA PALČIČA je na ogled do 31. julija. Razstava o delu in življenju CIRILA ZLOBCA je na ogled do 17. julija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosen-quista. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator« . Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Grad sv. Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juri-cica. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Mestna hiša - Mestna galerija: do 16.7. razstavlja Jean Egger. y Galerija Freund: do 18.7. je odprta poletna razstava. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter Weihs. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj». * TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov Wernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. Poletne prireditve Grad sv. Justa V Četrtek, 20. t.m., 21. uri Skupina Taraf de Haidouks bo izvajala cigansko glasbo. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 17. t.m., ob 21.30 -»Melon mela« - Indijski plesi in glasba v organizaciji Zadruge Bonavventura in gledališča Miela. Trg Unita Koncerti na trgu: Jutri, 17. t.m., ob 20.30 koncert mestne godbe G. Verdi, ki jih organizira gledališče Verdi v sklopu mednarodnega festivala operete. Naslednji koncert bo 24.7. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 16. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »Buonasera signor Lebar e bentornato a Mira-mare« v italijanščini. Danes, 16. t.m., ob 20. uri bo v miramarskem parku pričel drugi koncert z naslovom »O fanciulla alVimbru-nir» v sklopu Festivalafope-rete ’95. Protagonist prvega koncerta bo tenor Carlo Bini, ki bo pel najbolj znane skladbe Lebarja, Straussa, Kal-mana. Stivanska cerkev Poletni koncerti: Jutri, 17. t.m. nastop violinista Franca Sciarrette s skladbami Bacha, Paganinija in Ysaye in še skupina trobent Konservatorija Tartini iz Trsta s skladbami Bacha, Haendia in Tomasija. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal do 30.7. v deželi Furlaniji -Julijski krajini in tudi na Koprskem. Danes, 16. t. m.: Brugnera: ob 21.00 - španska skupina Manuel Luna y La Cuadrilla; Špeter: ob 21. uri Etienne Grandjean Trio (Bre-tanija); Bertonigla (Istra) ob 21. uri F. Mc. Laughlin & G. MacDonald (Irska). TV SPORED Nedelja, 16. julija 1995 S RAI1 S 5 RETE 4 a RAI 3 slovenski program Aktualno: Euronevvs Nan.: Lou Grant, 8.00 Tre Risanka: Filip Dok.: Kvarkov svet - Izzi- nipoti e un maggiordo- Dnevnik vi življenja mo, 8.30 Charlie’s An- 25-letnica festivala v Otroški variete Aspetta la gels, 9.30 La časa nella Števerjanu banda!, risanke, 8.00 prateria, 11.30 dnevnik banda dello Zecchino, vmes risanke Verdemattina - Nasveti MaSa Aktualno: Sedmi dan, vmes (12.00) papežev blagoslov Aktualno: Zelena linija Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita B. Boccoli, M, Fani), vmes (15.30) film II grande Gatsby (dram., ZDA ’74, i. R. Redford, Mia Farrovv, B. Dern) Dnevnik Variete: Gelato al limone Vremenska napoved, dnevnik in šport TV film: II barone (dram., It. ’92, i. Ron Moss, S. Shattuck, 1.) Variete: V pričakovanju Miss Italije v družbi... Dnevnik Dok.: Parlami d’ amore Mariu (življenje in delo V. De Sice) Športna nedelja Dnevnik in vreme TGR Sredozemlje RAI 2 Videocomic Nad.: Atto d'amore Film: I nomadi (pust., ZDA ’60, i. R. Mitchum), vmes (9.00) dnevnik Dnevnik Domenica Disney, vmes risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Dnevnik Nad.: Quando si ama Dnevnik, oddaja o motorjih, vreme Film: L’ imperatore di Capri (kom., It. ’50) Variete: Cercando, cer-cando Film: Bataan (vojni, ZDA ’43, i. R. Taylor) Nan.: Hunter Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Nan.: Tre pasi nel delitto - Delitti imperfetti (i. C. Cartier, O.M. Guerrini) Vabilo na festival v Spo-letu: Messa da Requiem Dnevnik in vreme Protestantizem Šport: tenis, jadranje, IP v biljardu RAI 3 Pregled tiska Variete: Fuori orario Film: La danza incom-piuta (dram., ZDA ’47) Koncert: Missa Solemnis op. 123 (Beethoven, 2.) Film: La freccia nera (pust., ZDA ’48, i. L. Hayward, G. MacReadv) Tenis: VVTA Tour Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Šport: IP v biljardu, Tour de France, gimnastika, 18.10 atletika Vreme, dnevnik, deželne vesti, Šport, BlobCartoon Film: Passaggio a Nord-Ovest (pust., ZDA ’40, i. K. Vidor, i. S. Tracy) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Komisar Maigret Pregled tiska, vreme Film v originalu: The most dangerous game (dram., ZDA ’32, i. J. Mc-Crea, F. Wray) Chaplin Story Variete: II principe az-zurro (vodi R. Carri) Dnevnik Film: Ercole alla conqui-sta di Atlantide (’61) Varieteja: La verita Vip, 16.30 Tra moglie e mari-to Vip Nan.: I časi di Rosie 0’Neill, 18.20 Coiombo, vmes (19.00) dnevnik Film: La lunga estate cal-da (dram., ZDA ’58, i. P. Nevvman, J. Woodward) Film: L’ evaso (dram., Fr. ’71, i. A. Delon, S. Signo-ret, O. Piccolo), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film CANALE 5 M Na prvi strani M Nan.: Dogodivščine V. ■ Tella (i: W. Lyman) K'^j| Film: La meravigliosa Angelica (pust., Fr. ’65, i. M. Mercier) Variete: Scene da un ma-trimonio Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Sapore di mare Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA ’80, i. D. Hoffman, M. Streep) Film: Arrangiatevi (kom.. It. ’59, i. Toto) Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 in vreme Kviz: II quizzone (vodi Gerry Scotti) Koncert: Ray Charles v Portofinu Nočni dnevnik Missione impossibile ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Superboy Odprti studio Šport: Grand Prix, Šport: Formula 1 Start Avtomobilizem Fl: VN Velike Britanije Variete: Parco chiuso Nan.: Bigman Odprti studio, vreme Nan.: I vicini di časa (i. T. Teocoli, G. Golia) Film: Memphis Belle (vojni, VB ’90, i. M. Mo-dine. E. Stoltz, J. Lith-gow, E. Diamond) Film: Se tutto va bene siamo rovinati (kom., It. '83, i. G. Sammarchi, A. Roncato) Italija 1 šport I Film: Due mafiosi contro Al Capone (kom.. It. '66, i. Franchi-Ingrassia) # TELE 4 21.50 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.20 Maguy | Film: Twinky (’70, 2.) MONTECARLO 18.45, 20.45, 22.30 TG Verde Fazzuoli Tour de France 22.05 nogomet, pokal Amerike, četrtfinale Nan.: Monsters CNN Nevvs SLOVENIJA 1 O.J., 13. končna prireditev Ziv žav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev 13/14 češke nadaljevake Za TV kamero, ponovitev Nedeljska maša, prenos iz ‘opatijske cerkve v Celju Koroška poje '95, 2. del Obzorja duha Svet divjih živali, pon. Ljudje in zemlja Poročila Malibujska cesta 2000, pon. 5/6 del am. nad. Bova zaplesala, ameriški (CB) film Rdeči alarm, 1/4 del francoske nadaljevanke TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Zakladi sveta: Mehika, francoski pustolovski kviz, 3. oddaja National Geographic, 15/16 del am. dok. serije TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Skrivnosti mesteca Lake Success, 1/3 del ameriške nadaljevanke SLOVENIJA 2 A. T. Linhart: Zupanova Micka, posnetek predsta-I ve SLG Celje Strta srca II, 5. del, pon. ; Sova, ponovitev Melodije morja in sonca, ponovitev Silverstone: Formula 1 za VN Velike Britanije, prenos Igre ljudskih množic, 1. del športnega filma Obraz leta, ponovitev TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna K. Penderecki: Pasijon po Luki, zaključni koncert evropskega zborovskega simpozija Evropski zborovski simpozij, kronika Športni pregled Kolesarski maraton Franja, reportaža KANAL A Kaličopko Burleska Male živali Splošna praksa, ponovitev Epikurejske zgodbe Žametne vrtnice, čestitke Žametne vrtnice, ponovitev Generacija transformerjev H Živeti danes Vreme Beverly Hills 90210 III, ponovitev 21. dela Beverly Hills 90210 III 2.2. del nanizanke Adidas Streetball Kino, kino, kino Dvojčka, ponovitev filma §B Koper 16.00 18.00 19.00 19.25 20.20 20.25 20.30 21.15 22.15 22.30 23.30 Euronevvs Slovenski program Kam vodijo nase stezice Vsedanes »Rotocalco nostrano« V ospredju, avtor Bruno Agrimi Žrebanje lota Globus Leonardo da Vinci Življenje in delo, Igrajo: Philippe Leroy, Giulio Bosetti in drugi Režija: Renato Castellani Vsedanes Vela... diamo noil , oddaja o jadranju Horoskop EIMF1 Avstrija 1 06.00 08.35 09.05 09.40 10.30 10.55 11.20 11.45 12.10 12.55 13.20 14.45 17.35 18.05 18.30 19.00 19.30 19.45 19.54 20.15 21.05 22.00 23.20 23.45 23.50 00.35 02.25 Black Beauty Nič za deklice Duck Tales Otok zakladov Speedy Gonzales Duck Tales Bugs Bunny Parker Levvis Superman - Lois in Clark Blossom Odhod ob 16.50 s postaje Paddington, britanska kriminalka, 1961 Igrajo: Margaret Ruthe-ford in drugi Režija: George Pollock Formula 1 za VN Velike Britanije, iz Silvestona Čudovite slike iz živalskega sveta Pogon v koralnem grebenu Polna hiša Čudež zahvalnega dne Vozovnica za dva Korak za korakom Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin Ležanje Dagmar Koller: Zaljubljena v Dunaj Ni trupla brez Lili, komedija Jacka Popplevvella Cas v sliki Vizije Billy, How Did You Do It?, 1/6 del dokumentarne oddaje Hudičev poročevalec, ameriški film, 1952 Igrajo: Kirk Douglas in drugi Režija: Billy Wilder Znamenje, ponovitev ameriške grozljivke rosiF Avstrija 2 Cas v sliki Sabrina, ameriška komedija, 1954 z Audrey Hepburn Vreme m Evropski studio [gjj Poročila iz parlamenta Orientacija Čas v sliki Dober dan, Koroška Pogledi od slrani Hotel ob Wolfgangseeju, komedija Reke: Rio Paraguay Cas v sliki H Klub za seniorje m Lipova ulica H Kristjan v času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Šport Kraj zločina Cas v sliki Perry Mason in zastrupljeni koktalj ameriška kriminalka Za vse čase, avstralska melodrama, 1982 Slovenija 1 zine); 20.00 Prenos RMl. 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, n.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30; 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.00 Stergo er-go: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 šport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operni in komorni opus; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumen-talna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4-100,3-100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, Primorski kraji in ljudje; 10.35 Javna odd. v Zani-gadu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 16.00-17.30 Športno popoldne; 17.35-19.00 Naša pomlad; 18.00 Nogometni večer; 19.30- 23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna, poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti, 12:00 Glasba po željah 14.30 Športna nedelja 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx me- ^sečno Alpe Adria Maga- R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15. 17.15 Poročila; 7.00 Kali-merova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horo-skop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportažam 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme. 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 19.00 AmeriBkO glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Sendi predstavitev kasete- 11.00 Po domače na kranjskem radiu; IŽ-O^1 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci. 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko: 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Glasba P° izboru I. Stanonik. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopit6; prosim; 10.05 Marjanca, 11.00 Kmetijska oddaja, 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh: 12.00 Mariborski feljton: 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 RoboKloaki; U-0^ Poklopredpotop; 12.00 Nišam ja odavde; 15-30 Problemi z amerikanizacijo filma; 17.00 Povest' Zlatka Zajca; 19.00 TB' Motorhead; 20.00 Simb0 na menjava in smrt (J' Baudrillard); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Kon cert: Cop Shoot Cop ' Novi Rock '94 Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.2° Koledar; 8.30 Kmetijsk' tednik; 9.00 Maša iz ce*' ve v Rojanu; 9,45 Pregled slovenskega tiska; lO;0 Mladinski oder: Pozablj® ni zaklad (I. Sivec, r-Prepeluh, 2.); 10.40 Vese lo po domače; It' čakale na placu; 11-Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11,45 Vera in nas čas; 12.00 Na počitnice-nato Glasba; 13.20 G a sba po željah; t4. Deželna kronika; t^-Satirični kabaret: Prež-ganka št. 2 (S. Verč, ■ Kobal); 14.40 Tropicana- 15.00 Z naših priredite^ nato Potpuri; 17.00 šp°^ in glasba; 18.00 Iz stud1 z vami: Okrogla miza 0 bor); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poro61' la; 10.00 Izmenično J® tranji val - Nedeljska ma tineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro nd ŠPORT Nedelja, 16. julija 1995 KOLESARSTVO / TOUR FORMULA ENA / DANES VN V S1LVERSTONU NOVICE 13. etapa Učakovu športna poteza Andreua REVEL - Ukrajinec Ser-oej Učakov je zmagovalec ,c®rajsnje 245 kilometrov °lge etape od Mendeja v° Revela. Ucakov je imel zaključnem dvoboju z aaericanom Lanceom . rnastrongom vec moči 81 tako privozil prvo ^ago na Touru. , vCeraj je prvi uspešni ,e8 Uspel četverici kole-arjev, ki si je privozila že Rednosti 17 minut. V j, uPinici so bili Ame-p an Armstrong, Italijan ,eUghialta, Ukrajinec . cakov in Kolumbijec . Veilahora. Ker so bili vsi ^ kuiovalci z izjemo Bue-tn i°re’ v skupnem seš-vkii daleč zadaj, se glavnati trudila, da bi zao-anek zmanjšala. Kakš-... 30 kilometrov pred , lem so se v lov za vo-p6cimi podali Italijana erona in Milesi ter Ame-®an Andreu. Na ^tijem vzponu na Gote „i n. Ferreol je v vodeči g upini prvi napadel auahora, ki se je tako ka*6 ^ogniti Sprintu, v t ererri bi bil gotovo poit ®n- Armstrong in sl a °V sta mu z lahkoto ^?dila in si še pred om privozila zadostno ? edu°st. V sprintu je , agal Ucakov, boj za p. fl® mesto je dobil Cen-je laha, Buenahora pa se n v skupnem seštevku Jjzpel na 9. mesto, ^animiv je bil tudi cjjritd trojice zasledoval-kjer sta v poskusu, dej 1 u)eli Četverico vso Andreu pa se je Ijj 00 vozil za njima. Ker j^j. - opravljala Perona in ftiio . v sprintu gotovo pre-°ba Italijana, se je tin 6U odločil za šport-P°tezo in se ni ude- ležil boja za 5. mesto, ki je naposled pripadlo Peroni. Danes je na sporedu 14. etapa od Saint-Orens de Gamevilla do Guzet Neigea, ki je dolga 164 kilometrov in ima po en vzpon prve in druge kategorije ter dva tretje in je tako nekakšen uvod v težke preizkušnje, ki sledijo v Pirenejih. Izidi 13. etape: 1. Ucakov (Ukr - Polti) 5:50.45, 2. Armstrong (ZDA - Motorola) isti Cas, 3. Cenghialta (Ita - Gevviss Ballan), 4. Buenahora (Kol - Kelme) oba + 0.59, 5. Perona (Ita - Lampre), 6. Milesi (Ita - Brescialat), 7. Andreu (ZDA - Motorola) vsi + 12.37, 8. Hamburger (Dan - TVM), 9. Jekimov (Rus - Novell) oba + 15.08, 10. Voskamp (Niz - TVM) + 16:16, 11. Comillet (Fra - Chazal) + 19:14, 12. Abdudžaparov (Uzb - Novell), 13. Dekker (Niz - Novell), 14. Jalabert (Fra - ONCE), 15. Fagnini (Ita - Mercatone Uno), 16. Simon (Fra - Castorama), 17. Indurain (Spa - Bane-sto), 18. Cmil (Ukr - Lot-to), 19. !£abel (Nem - Te-lekom-ZG), 20. Riis (Dan - Gevviss Ballan) vsi + 19.14. Skupni vrstni red:l. Indurain 58:56.50, 2. Ziille (Svi - ONCE) + 2:44, 3. Jalabert + 3:35, 4. Riis > 6:00, 5. Mauri (Spa - ONCE) + 7:56, 6. Rominger (Svi - Mapei GB) + 8:56, 7. Gotti (Ita - Gevviss Ballan) + 8:57, 8. Pantani (Ita - Carrera) + 12:38, 9. Buenahora + 13:55,10. Escar-tin (Spa - Mapei GB) + 14:20, 11. Chiappucci (Ita - Carrera) + 14:59, 12. Vi-renque (Fra - Festina) + 16:35. Zaradi dežja vrstni red nespremenjen Če bo proga mokra je danes med favoriti tudi Jean Aleši - Hill obljublja boj Damon Hill bo štartal z najboljšim časom (AP) SILVERSTONE - 45 tisoč gledalcev, ki je včeraj napolnilo dirkališče v Silver-stonu, je domov odšlo razočaranih in zadovoljnih hkrati. Razočarani zato, ker so zaradi dežja, ki je rahlo padal celo dopoldne, v prve pol ure uradnega treninga na progo zapeljali le redki in zadovoljni zato, ker je Damon Hill ohranil prvo štartno mesto, ki si ga je priboril v petek. Prvi je na mokro stezo zapeljal Miki Salo, ki je zaradi petkove diskvalifikacije nujno moral odpeljati kvalifikacijski krog. Ostali dirkači so namesto tega kramljali s svojimi mehaniki in se občasno ozirali v nebo. Ko se je pol ure pred koncem treninga še enkrat močno ulilo, so se tudi najboljši sprijaznili s tem,-da ne bodo mogli izboljšati petkovih dosežkov. Vseeno so se skoraj vsi podali na progo in skušali najti optimalne nastavitve av- tomobilov za morebitno deževno dirko ter gledalcem ponuditi vsaj nekaj zanimivosti. Ce bo danes res deževalo, je med kandidati za zmago prav gotovo 'tudi Jean Aleši, ki je bil tako na jutranjem prostem, kot tudi na uradnem treningu med najhitrejšimi. Najhitrejši na uradnem treningu je bil sicer David Coulthard s Časom 1:48, 012, drugi je bil Schumacher, ki je zaostal za 19 stotink in tretji Aleši, ki je bil le za tisočinko sekunde počasnejši od Nemca. Damon Hill je po treningu dejal, da mu je žal, da zaradi dežja gledalci niso prišli na svoj račun. »Vseeno pa sem vesel, da sem ohranil prvo štartno mesto. Letos se je že večkrat zgodilo, da sem štartal pred Schumacherjem, dirko pa sem končal za njim. To se tukaj ne sme ponoviti, saj imam tudi do. domačih gledalcev dolžnost, da zmagam. Ce gledalcem danes nismo mogli ponuditi zanimivega treninga, pa bo na dirki zagotovo drugače,« je obljubil Hill. Michael Schumacher je bil razočaran, ker se ni mogel boriti za prvo štartno mesto. Dejal je še, da je pripravljen tako na mokro kot na suho stezo, a bi mu slednja bolj ustrezala. Kakorkoli že, danes lahko na vsak način pričakujemo eno izmed najzanimivejših letošnjih dirk. Treninge si je v prvih dveh dneh ogledalo 82 tisoč gledalcev, medtem ko danes organizatorji pričakujejo 90 tisoč obiskovalcev. Ob tem velja omeniti, da je britanska dirka za gledalce ena najdražjih, saj najcenejša vstopnica stane 63 funtov ali skoraj 12 tisoč tolarjev. Simon Demšar V času kislih kumaric so špekulacije o možnih prestopih dirkačev nadvse priljubljena tema. V zvezi z Demonom Hillom so se na prvih straneh britanskih časnikov pojavile novice, da Hill po koncu letošnje sezone zapušča VVilliams in se seli k Benettonu. Flavio Briatore je te vesti zanikal, Čeprav je priznal, da sta se s Hillom neformalno res pogovarjala, kar pa ni nic nenavadnega. Hill je potrdil, da se je pogovarjal z Benetto-nom in Ferrarijem, saj mu pogodba z VVilliamsom letos poteče. Franku VVilliamsu se kot običajno nikamor ne mudi in tudi Hillu noče povedati, kakšni so njegovi načrti za prihodnjo sezono. David Coulhtard odkrito priznava, da mu dosedanji povprečni rezultati ne zagotavljajo sedeže v VVilliamsu za prihodnje leto. Ko so novinarji vprašali Gerharda Bergerja kje bo vozil v naslednji sezoni, je dejal, da mora ljudi pri Ferrariju najprej vprašati, koliko avtomobilov bodo pripravili za prihodnje leto: »Ferrarija naj bi po dosedanjih vesteh vozili Schumacher, Hill, Aleši in jaz.« Ko se je Avstrijec nekoliko zresnil, je dodal, da še ne ve natančno, kaj bo počel prihodnje leto. Potrdil pa je, da se z vodstvom ekipe resno pogovarja o možnosti nadaljnjega sodelovanja, saj se pri Ferrariju odlično počuti. (S.D.) ^OPA AMERICA / PO NEPRIČAKOVANI ZMAGI ZDA Brazilija ■ Argentina že v četrtfinalu! Montevideo _ Dvoboj Jtitina , Brazilija že v iu&i na*U' ^as*Cna tekma je. Ameriškega nogometa . 'ti predvidena »Sele« DnP°. ale, ker ie v drugi Rru0VPC* tabele domači stn >>Inoral« imeti pro-Pra ^0t' titia visoki (3:0, KemPrebrali) poraz Ar-, me proti Združenim je vsa predvide-p„ J? Postavil na glavo. Ar-z re lria ie na igrišče stopila tet br irvno obrambno vrsto tteonrSrf06 1^°' S-" Rral- ’ Urte8a» ki so zai- Po ril?ele v delue- rj* Vo)nem vodstvu Ame- Tori °V (KJoPas in Lalas). so ,a,SVeže moči očitno ni-seei egle’ sai so ZDA do-pj? 6 Se tretji zadetek, ki je bil odločilen za ttiesto na lestvici C skupine. razb |.druga tekma te skupine je bila zelo Čili !)1Va- Bolivija je proti skromnemu Usn 1S, a točko, in dalj Časa ji je namera Qlp a 3’ ^ zecetku drugega polčasa pa je bile (aosegel dva gola in sanje Bohvije so na tem, da se razblinijo. Navali so obrodili kar dva zadetka v zadnjih desetih minutah, dosegla sta ju rezervi Mer-cado in Ramos: zanju kle-sajo spomenik... Ramos (na sliki) pa že pozira. PO PRVI FAZI Skupina A: Urugvaj 7, Paragvaj 6, Mehika 4, Venezuela 0. Skupina B: Brazilija 9, Kolumbija 4, Ekvador 3, Peru 1. Skupina C: ZDA (gob 5:2) in Argentina (6:4) 6, Bohvija 4, Čile 1. Pozitivne junake prvega dela bi lahko našteli na eni roki. Brazilija ni blestela, nejevoljno so igrali že uveljavljeni nogometaši, izstopala pa sta Roberto Carlos (prihaja k Interju) in Ju-ninho, ki kupca v Evropi še išCe. Na vrhu lestvice strelcev je Mehičan Luis Garcia s štirimi goli, nasploh pa je bilo zadetkov kar precej (2, 77 na tekmo) in nobena tekma se ni zaključila pri 0:0. Četrtfinalni spored: danes Paragvaj - Kolumbija in Urugvaj - Bolivija; jutri ZDA -Mehika in Brazilija - Argentina. - TENIS / NOSILKA ALI WILD GARD? n Monika Seleš bo nastopila na prvenstvu ZDA NEW YORK (STA/AP) - Nekdanja prva teniška igralka sveta Monika Seleš je zaprosila za nastop na odprtem prvenstvu ZDA. To bo njen prvi nastop na katerem izmed turnirjev WTA, potem ko jo je 30. aprila 1993 v Hamburgu zabodel neuravnovešeni navijač Nemke Steffi Graf. »Ne morem povedati, kako srečni smo zaradi odločitve Seleševe. Spodbujali smo jo in dolgo Čakali na njen povratek,« je dejal vodja oddelka za stike z javnostjo ameriške teniške zveze Page Crosland in dodal, da so uradno prošnjo Seleševe za nastop dobili včeraj. Zaenkrat še ni odločeno, ali bo Seleševa ena izmed nosilk in ce bo sploh lahko neposredno nastopila na glavnem turnirju. V primem, da slednje ne bo mogoče, bo dobila Seleševa posebno povabilo organizatorja (wild card). Turnir za grand slam na igriščih Flushing Meadowa se bo začel 28. avgusta. Seleševa je pred tragičnim dogodkom v Hamburgu zmagala na osmih turnirjih za grand slam, od tega dvakrat zapored v ZDA. Teniške vrste je zapustila kot prva igralka sveta in v vodstvu WTA so ji zeleh ob povratku znova dodeliti prvo mesto na lestvici. Temu se je kljub izdatni podpori predsednice WTA Toura Martine Navratilove uprlo nekaj najboljših teniških igralk sveta. Seleševa bo 29. julija v Atlantic Cityju z Navratilovo odigrala ekshibicijsko partijo in bo verjetno pred odprtim prvenstvom ZDA nastopila vsaj še na enem turnirju. Nov svetovni rekord Bartove GISINGEN (dpa) - Češka skakalka s palico Daniela Bartova je na mednarodnem atletskem mitingu v avstrijskem Gisingenu s 417 preskočenimi centimetri postavila nov svetovni rekord v tej disciplini. Bartova je že dan prej v Feldkirchu preskočila 416 cm. Reynolds na muhi lAAFd? COLUMBUS - Ameriškega štiristometraša Harryja »Butcha« Reynoldsa je doletela doping-kontrola na domu. Takoj potem ko je prestal uradno kontrolo LAAF-a (mednarodne atletske zveze), je Reynolds na lastno roko opravil enake izvide v krajevni bolnišnici. Reynoldsa, svetovnega rekorderja s Časom 43.29, so zasačili leta 1990 in mu naprtili dve leti diskvalifikacije. Atlet se je pritožil, češ, da izvidi niso bili pravilno izvedeni in od lAAF-a zahteval odškodnino, toda zaman. Grenak poraz Linforda Christieja BIRMINGHAM (dpa) - Slabe tri tedne pred začetkom atletskega svetovnega prvenstva v Gote-borgu je angleški šprinter Linford Christie vCeraj doživel grenak poraz. Na angleškem državnem prvenstvu se olimpijski zmagovalec in svetovni prvak v teku na 100 metrov ni uvrstil v finale. Christie je v svoji predtekmovalni skupini zasedel 4. mesto s Časom 10.93 sekunde. Predstavnik angleške atletske zveze Tony VVard je po teku povedal, da ima 35-letni Christie težave z desnim kolenom. Toda prireditelji so se naknadno odločili, da bo Christie lahko tekel v finalu kot gost. Šuplecov se je smrtno ponesrečil LA CLUSAZ (dpa) - Petindvajsetletni ruski akrobatski smuCar Sergej Šuplecov se je v noči s petka na soboto smrtno ponesrečil v bližini svojega bivališča La Clušaz v francoskih Alpah. Zmagovalec svetovnega pokala in olimpijski podprvak v vožnji na grbinah, ki se je pred enim mesecem poročil s francosko prvakinjo v prostem slogu Ingrid Goy, se je peljal z motorjem in trčil z nekim avtomobilom. Šuplecov je februarja letos na SP v La Clusazu osvojil bronasto kolajno. Maradona začel s treningi pri Boci BUENOS AIRES (STA/AP) - Nogometni zvezdnik in sporna osebnost Argentinec Diego Maradona je začel s treningi v svojem starem moštvu Boca Ju-niors. Na prvi trening tekmi je tudi že zabil gol. Po treningu je Maradona zbranim novinarjem dejal, da je zelo utrujen, »toda sedaj imam pravi cilj in veliko veC izkušenj, kot pred 15 leti«. Tedaj je Maradona z Boco osvojil naslov prvaka Argentine. Maradona je do 30. septembra suspendiran zaradi jemanja nedovoljenih poživil na lanskem svetovnem prvenstvu. Boca tudi upa, da bo zanje zaigral Clau-dio Caniggia, ki je lani igral pri portugalski Benfici. Marcio Santos se ne strinja AMSTERDAM - Ze dva dni po začetku priprav je med Brazilcem Marciom Santosom, ki je lani branil barve Fiorentine, in njegovim novim klubom Ajaxom prišlo do kratkega stika. Nogometaši na Nizozemskem morajo del svojega zaslužka nameniti zavarovalnemu skladu za igralce, ki prenehajo z igranjem. Marciu Santosu nikakor ne gre v raCun, da bo moral polovico (!) svojega zaslužka nameniti v zavarovalni sklad in je zagrozil, da bo odšel. Pri Ajaxu trdijo, da sta bila igralec in njegov manager obveščena o prispevku. Kaipov v Dortmundu, Kasparov v Istri LJUBLJANA - Šahovska svetovna prvaka Fide in PCA imata različne programe. Starejši prvak Ana-tolij Karpov bo igral na veleturnirju v Dortmundu, 12 let mlajši prvak, ki je brez naslova Fide ostal za zeleno mizo, pa se je zaCel pripravljati na finalni obračun, ki se začne septembra. Najprej je bilo načrtovano, da bo ta dvoboj v Kolnu, potem pa je prišla dvojica, da bo dvoboj z Anandom odigran v New Yorku z nagrado dveh milijonov dolarjev. Kasparov se za finale pripravlja v Rovinju, kjer je že tretje leto zapored najel vilo. Pred dvema letoma se je odlično pripravil na Rdečem otoku in v boju za naslov prvaka PCA brez težav premagal Angleža Shorta. Karpova jeseni prav tako Čaka izzivalec Kamski, v Dortmundu pa bodo nastopih Ivancuk, Short, Kramnik, Beljavski, Lobron, Leko, Piket, Ba-rejev in Lautier. (M.D.) Teniške vesti BAASTAD - Finahsta mednarodiiega moškega turnirja v Baastadu sta Norvežan Christain Ruud in Brazilec Femando Meligeni. Ruud je v polfinalu premagal Belgijca Krisa Goossensa s 7:6 (7:5) in 7:5, Meligeni pa petega nosilca Spanca Carlosa Costo v treh nizih s 4:6, 6:0 in 6:2. GSTAAD - Švicar Jakob Hlasek in Rus Jevgenij Ka-feljnikov bosta danes igrala v finalu turnirja v Gstaa-du. Hlasek je v švicarskem polfinalu v 72 minutah ugnal Marca Rosseta s 6:3 in 6:4, Kafeljnikov pa je premagal Spanca Sergija Bruguero s 6:4 in 6:3. NEVVPORT - Branilec naslova turnirja v Nevvportu American David VVheaton še naprej zmaguje. V Četrtfinalu je gladko premagal Italijana Tielmana s 6:3 in 6:2. Izidi - Četrtfinale: VVheaton (ZDA, 1) - Tiel-man (Ita) 6:3, 6:2, B. Black (Zim, 4) - VVilkinson (VB) 6:7 (9:11), 6:4, 6:0, Prinosil (Nem, 6) - Wood-bridge (Avs, 3) 6:4, 6:2, Rostagno (ZDA) - Ondruska (JAR) 6:4, 6:4. ŠPORT Nedelja, 16. julija 1995 NOVICE NOGOMET / ZAČETEK PRIPRAV ŠPORTNI RIBOLOV2I3' lllycaffe najel Američana Briana Shorterja American Brian Shorter je od včeraj tudi uradno prvi novi tujec tržaškega prvoligaša IllycaSe. Brian Shorter je star 27 let, visok pa 197 cm. Nikoli ni igral v ameriški NBA, je pa veC let igral v Evropi, med drugim tudi za znani francoski klub Orthez. V zadnji sezoni je igralv Argentini. Ni izrazit strelec, vendar pa gre za masivnega igralca, ki na vsaki tekmi (kljub pomanjkanju centimetrov) prispeva lep delež skokov. Shorter bo v Trst prispel 25. juhja, ko bo Illycaffe začel priprave na novo sezono. Drugi tujec tržaškega kluba naj bi bil center Anthony Belle, ki pa Sp ni podpisal pogodbe. Illycafie pričakuje, da bo to storil najkasneje do prihodnjega torka, v nasprotnem primeru bo klub poiskal drugačno rešitev. Belle je visok 212 cm, star pa 23 let. Na draftu ga je NBA klub izbral v drugem krogu s Številko 44. »Sly« Gray še v Veroni VERONA - Scahgera B asket Verona, ki še išCe novega sponsorja za naslednjo sezono, je za eno leto obnovila pogodbo Sylvestru Grayu. Lani je poškodovanega Graya sredi sezone zamenjal Bill Edvvards. Seb pa se Gordan Firič, ki je zadnjo sezono igral pri turinskem Francorossu. Ta klub se je odpovedal nastopanju v A2 bgi, Firič pa je sprejel ponudbo Menestrella Modena, kjer bo nadomestil Larryja Middletona. Middleton se namreč seli k francoskemu Limogesu.Magic Johnson dokončno zavrnil vrnitev v NBA Johnson se ne bo vrnil BOSTON - Košarkarska legenda Magic Johnson se je dokončno odpovedal povratku na košarkarska igrišča ameriške profesionalne košarkarske lige NBA. Johnson je svojo odločitev utemeljil z uspehom svojega kinematografskega kompleksa z 12 platni v večinoma Črnskem predelu Los Angelesa in, kot je povedal v izjavi za tisk, je njegovo sedanje delo, ko osrečuje celotno skupnost veC vredno od igranja košarke. Kino bo po njegovih besedah od zdaj naprej njegov glavni življenjski cilj. Johnsonova kinodvorana je edina' v okrožju Baldvvin Hills-Cren-shaw, ki je znano po Črnskih nemirih v letu 1992 in ima presenetljivo visoko število obiskovalcev, ki jih je med 4.000 in 5.000 vsak dan. 60 milj do Ustice USTICA - Ko do konca druge etape jadralnega Gira d’Itaha Cagliari - Ustica manjka 60 milj je v vodstvu bila Catania pred jadrnico Trieste - Generali. Na prvi etapi je močan veter povzročil trCenje (brez večjih posledic) med Siracuso in Aci Croazia, z včerajšnjo mirnejšo sapico pa je bil prihod na Usti-co predviden pozno v noC. Italija evropski prvak RONKE - Italija je v finalu baseballskegas mladinskega evropskega prvenstva tudi v drugi tekmi premagala Nizozemsko in tako vnovič osvojila celinski naslov. »Azzurrini« so po izenačeni petkovi tekmi včeraj slaviti z 8:0. Velik odziv občinstva v naši deželi daje upati, da bo v Ronkah kaka tekma članskega svetovnega prvenstva, ki bo v Italiji leta 1998. Lado in Roma letos za »scudetto« Na stadionu »Friuli« prvi trening Udineseja Cagliari in Fiorentina z »evropskimi« cilji Tekmovalci TPK Sirena bodo sodelovali na DP Težave s finančnimi sredstvi RIM - Za nogometaše je po dokaj skromnem počitku že napočil Cas predprvenstvenih priprav. Večinoma še vedno na temperaturno znosnem Tridentinskem ali Gornjem Boadizju, za Lazio pa nic manj kot na Japonskem. Ni treba poudarjati, da so za treniranjem v deželi vzhajajočega sonca veliki ekonomski interesi: Miura je Genoi res prinesel B ligo, toda tudi kup milijard, v obliki sponzorstev, prodaje pravic tekem in še marsičesa pa bo tudi rimsko društvo iz napornega gostovanja odnesel jeklenko kisika za astmatično klubsko balagajno. Seveda o tem na letališču ni bilo govora, ker taCas veljajo le težke besede o bodočih zmagah. Visokodonece cilje imajo tudi mestni tekmeci »orlov«, v Rimu bolj priljubljeni »volkovi«, za katere se res obetajo manj temni Časi, kot pravi znano geslo Rominih privržencev. Z nakupom Di Biagia in »Italijana« Balba je moštvo avtomatično pridobilo tudi lani četrtega in večkrat zapostavljenega tujca Thema. Trener Mazzone se je sicer potožil, da ima samo Štiri branilce, toda predsednik Sensi že obljublja nove nakupe novembra. Ali je dober znak, da se že zdaj razmišlja o tem, kar bi lahko škripalo? Včeraj se je predstavil tudi Udinese, ki je pod vodstvom novega trenerja Alberta Zacche-ronija opravil prvi trening na stadionu Friuli. Do srede, ko se bo povzpel v letovišče Arta Terme, bo deželni prvoligaš treniral na stadionu Moretti. Zagoreli obrazi so kljub nekaterim ne ravno optimističnim predvidevanjim žareli od zadovoljstva. Nemec Oliver Bierhoff je obljubil toCo golov, kolega v napadu Borgonovo pa je prepričan, da mu bo šlo bolje kot lani. Stvar bo verjetno brez težav izpeljal, saj je lani igral pri Brescii... Trener Alberto Zaccheroni povsem zaupa moštvu, ki mu ga je dal na razpolago furlanski »boss« Pozzo. Toda Bozzo slovi po tem, da trenerje z neverjetno bliskovitostjo odslavlja. O tem še zdaleč ne razmišljajo v Vipitenu, kjer so se zaceli potiti igralci Cagliarija, pod vodstvom Giovannija Trapattonija. »Trap« naj bi bil jamstvo za uspešno sezono, Čeprav je bila kupoprodajna borza skromna kot že dolgo ne. Trapattoni napoveduje uvrstitev v pokal UEFA, toda »brez zgornje meje«. Bodobno velja za Fiorentino, kjer je ob odsotnosti Batistute (igra za reprezentanco) največ uspeha požel kapetan mladinske reprezentance Bigica: »S takimi navijači lahko pridemo daleč.« Kam? Bredsednik Cecchi Gori o scudettu ne razmišlja, toda »manj drugi računajo na nas, bolje je.« Mladi Janko Brecelj si je z odličnim nastopom v Trstu zagotovil nastop na italijanskem prvenstvu v športnem ribolovu v kategoriji dečkov s palico s pomola Brvenstvo bo 30. septembra in 1. oktobra v kraju Borto Santo Stefane v bližini Ancone. Bo tretji in zadnji kvalifikacijski tekmi si je nastop na italijanskem prvenstvu zagotovila tudi Ksenija Brecelj v kategoriji mladink Bredstavniki Sirene dosegajo obilne ulove tudi v sladkih vodah. Manica Vitez se bo udeležila septembra meseca državnega prvenstva v kategoriji Članic v lovu na postrvi na jezeru. Iz Rima pa je prišlo pismo federacije s povabilom za udeležbo na istem pr- venstvu tudi za Ksenij0 Brecelj in Adriano Ci* žal pa se bosta morati obe tekmovalki prvens*' vu odpovedati zaradi p0" manjkanja finančni" sredstev. Ker sta si hkrati že zagotovili nastop na italijanskem prvenstvu za leto 1996. upajmo, da bo našemu športnemu društvu uspelo najti kakšnega sponsorja. sa) je res Skoda, da se m°; rajo naši predstavnik1 večkrat odpovedati tak0 važnim tekmam, kot so državna prvenstva, ki s® odvijajo vsepovsod p° Italiji. Na dobri poti za uvrstitev na državno prvenstvo je tudi Giovanni f-e-govini, ki je v svojenj zadnjem nastopu osvojil tretje mesto v lovu na rečne postrvi. Vrti: na memorialu F. Gnilo v malem nogometu teden odločilnih bojev Deseti turnir KSD Danica v malem nogometu na Vrhu za memorial Flavio Grillo se bo z jutrišnjim dnem prevesil v svojo drugo, sklepno polovico. Na turnirju nastopa 16 moštev, ki jih je organizator razdelil v štiri podskupine. Jutri od 19. ure dalje bodo odigrali še zadnje tekme v predtekmovanju, po katerih bodo znani vsi četrtfinalisti. Doslej so se v nadaljnjo fazo Ze uvrstila moštva San Martino, Rupa-BeC, Elfit Calipso in Bar Fantasy. Četrtfinalne tekme bodo že v torek (od 19. ure), v Četrtek bosta na vrsti polfinalni tekmi (ob 20. in 21. uri), turnir pa se bo končal v soboto, 22. s tekmama za tretje (ob 20. uri) in prvo mesto (ob 21. uri). Turnir je doslej naletel na resnično izreden odziv gledalcev, ki so lahko sledili zanimivim in tudi kvalitetnim tekmam, saj je v ekipah dosti dobrih nogometašev. Ker istočasno poteka na Vrhu tudi praznik, je poskrbljeno tudi za pijačo in jedaCo na žaru. ODBOJKA / TROFEJA DEŽEL Dekleta FJK13., fantje pa petnajsti Finalni tekmi danes v San Giorgiu Obvestila SK BRDINA sporoča, da suhi treningi se nadaljejo vsak torek in četrtek s pričetkom ob 18. uri. Zbirališče na Brdini. SK BRDINA organizira tri dnevni smučarski kamp in solo tenisa na Multalu od 21. do 23. julija. Vpisovanje do ponedeljka, 17.t.m. na tel. St. 212859 ali 226271. ZSSDI obveSCa, da bosta urada v Trstu in Gorici v jubju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SK KRAS odsek za rekreacijo organizira tečaj tenis za osnovnošolske in srednješolske otroke. Za vpisovanje in informacije pokUcite v tajništvo društva, tel. St. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 9. do 12. ure. SD SOKOL priredi 22. in 23. juhja 24 ur odbojke na Športnem igrišču SD Sokol v Nabrežini. Informacije in vpisovanje do 18. t.m. od ponedeljka do Četrtka na igrišču SD sokola v Nabrežini od 19. do 21. ure. ODBOJKA / NOVOSTI PRI NAŠIH DEŽELNIH LIGAŠIH Nekateri še sploh ne vedo, v kateri ligi bodo igrali Bri naših ekipah, ki nastopajo v odbojkarskih deželnih ligah, še ni prišlo do velikih novosti. Bri go-riški 01ympii tako ni prišlo do sprememb. Za moško vrsto še vedno išCejo primernega trenerja, ostali pa so trije kandidati: Jakopič, Ce ne bo odšel k Soči, Dornik in Lavrenčič. Igralski kader bi moral ostati podoben kot v letošnji sezoni, društvo pa računa tudi na Simona Terpina in na nekaj mlajših igralcev, ki so letos igrali v D ligi. Dokončno pa se bodo zmenili na sestanku z Valom in Sočo. Tudi pri ženski ekipi ni bistvenih novosti. Viviano Zotti je sicer povabil videmski Camst, igralka pa se še ni dokončno izrekla o ponudbi. 01ympia seveda upa, da ostane v Gorici. Do pogovorov z ekipo Sovodenj zaenkrat še ni prišlo. Bri Sovodnjah namreč Čakajo 18. juliji, ko se bo zaključilo vpisovanje v državne lige in bodo zvedeli, Ce bodo nastopali v C2 ali D ligi. Sestava ekipe pa bo nekoliko odvisna tudi od tega dejstva. Videmski Camst pa si želi tudi Eriko Brisco, tudi njena usoda pa je še negotova. Bri moški ekipi Bora letos ne bi smelo biti veliko novosti. Ekipo bo še naprej vodil Cella, ki letos ne bo mogel računati na Korena, ki bo v Vidmu služil vojaški rok. Verjetno bo pol sezone odsoten tudi Gombač, ki bo šel v Anglijo. Brecej negotova je tudi usoda podajaCa Del Turca, ki je last videmskega Vbu-ja, pod vprašajem pa je Danieli, ki ima probleme s službo. Bo drugi strani pa je končal vojaški rok Furlanic, ki bo tako stalno na razpolago Celle. O morebitnih okrepitvah se trenutno ne ve še nic. Velike probleme imajo pri Sokolu, saj je negotovo celo samo nastopanje v •prihodnjem prvenstvu. Ekipo sicer imajo, saj so vse lanske igralke razen Košutove pripravljene igrati, velike težave pa imajo z odborniškim kadrom, saj se je letos Cirila Kralj umaknila, •imajo pa tudi hude finančne težave, saj je za letos podjetje Indules prekinilo pokroviteljstvo. Kot je povedal predsednik Niko Bertot, se je društvo za pomoC obrnilo na ZSSDI, v kratkem pa bi morali imeti sestanek. Brihodnji teden pa bi morali imeti tudi sestanek s Slogo. Nekatere igralke so vsekakor pripravljene pomagati društvu, tako da je trenutno po Berlotovih besedah 80% možnosti, da bo ekipa nastopila v prvenstvu. Tudi za Breg bo 18. julij ključnega pomena. Tedaj bodo namreč tudi v Dolini vedeli, ali lahko še računajo na nastop v C2 ligi, iz katere so sicer uradno izpadli. Vsi načrti so odvisni prav od tega datuma. V D ligi bo igrala v naslednji sezoni gotovo druga ekipa Vala. Moška združena ekipa Sloge in Bora ter ženska vrsta Sloge pa morajo počakati do 18. julija, ko bodo dokončno vedeli, Ce bodo vključeni v D ligo. Bri Valu je trenutno znan trener ekipe, ki bo Marchesi-ni, medtem ko je še precej nejasnosti glede igralskega kadra. Večina lanskih igralcev se bo namreč priključila matičnim članskim ekipam, tako da bo verjetno ekipa še bolj pomlajena. Trenutno pa se goriška društva Se niso zmanila nic dokončnega. (A.M.) Trinajsto mesto za dekleta in 15. mesto za fante. To je končni obračun mladinskih reprezentanc FJK na odbojkarski Trofeji dežel, najbolj množični prireditvi FIFA V, ki se letos odvija v naši deželi in na kateri sodeluje 42 Sesterk. V svojem zadnjem nastopu so dekleta FJK v Trstu premagala Lombardijo, s katero so se po nekem Čudnem ključu na tej trofeji srečale že tretjič. FJK je zmagala z 2:0, Čeprav je v prvem setu že izgubljala s 13:3. »Dosegli smo uvrstitev, ki nam pripada. Ce bi bile priprave boljše, bi kvečjemu lahko zasedli 9. mesto. Upam, da bo za odbornike in trenerje iz nase dežele trofeja koristen nauk, kako je treba delati v bodočnosti,« je nastop FJK komentiral trener prof. Baolo Feliz-zer. Fantje so v tekmi za 15. mesto s solidnim nastopom premagali Trento. Za zmago v prvm setu sta bila zaradi dobrih podaj in servisov v skoku med najzaslužnejšimi Colussi iz Corde-nonsa in Goričan Loris Ma-nia (01ympia, Espego). »Nasa uvrstitev je glede na sestavo moštva realna, kvaliteta na turnirju pa je bila zelo visoka. Naši fantje /Primorski dnevnik Moj dnevnik! GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI Nedelja. 16. julija 1995 ZANIMIVOSTI NEDELJSKI IZLET Pohod na Jelenk nad Spodnjo Idrijo Slabo označena pot mimo samotnih kmetij Kolega Mitja, stalni elan nase stare planinske kla-pe, nas je povabil, naj ga spremljamo na planinski izlet na Jelenk (1107 m) nad Spodnjo Idrijo. Do tu nas je pripeljal s svojim avtomobilom, za kar smo se mu po končanem izletu seveda pozabili zahvaliti. Sama sva se odpeljala iz Ljubljane v Skoijo Loko, kjer so vstopili se trije kolegi, tako da je bil avto poln. Prek Zirov in Ledinskega razpotja (tu je razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem) smo se v dolini Idrijce in Ka-nomljice ustavili nad tovarno lesnih izdelkov pri trgovini z mešanim blagom in gradbenim materialom. Prijazni prodajalci so nam ponudili parkirni prostor zunaj ograjenega prostora in pokazali, kje se začenja planinska pot. Začetek poti smo le slutili, nato smo hodili po strmem travnatem terenu vsaj deset minut, preden smo prišli na prvo nemarkirano stezo. V nekaj naslednjih minutah pa smo našli tudi prvo obledelo markacijo; le-te pa so se nato pojavljale zelo poredko. Najpreu-darnejši med nami je menil, da so gozdarji posekali prav tista najdebelejša drevesa, na katerih so bile stare markacije. Pot je bila deloma zaraščena, tako da smo morali grmovje pa tudi podrta drevesa na poti večkrat obiti. K naši stezi so se priključile še druge, za katere pa nismo mogli vedeti, ali so prave ali le slepe lovske poti. Sele Cez nekaj Časa smo le ugotovili, da je prava smer pod električnim vodom, pot pa se dviga strmo v breg. Ker smo bili dokaj nehomogena skupina, smo hodili poCasi, kdor pa je zaradi trenutnega razpoloženja malo pohitel, je moral v naslednjih minutah počakati glavnino. Po slabi uri hoje smo prišli do samotne kmetije Tre-pališe, kjer sta nam edina prebivalca povedala marsikaj zanimivega. Zena nam je zaupala, da je po zlomu noge šele pred kratkim opustila uporabo bergel in da ima le dve mladi kravi, ki pa zadoščata za domače potrebe. Gospodar, ki že trideset let hodi v tovarno v Spodnjo Idrijo in se navdušuje nad malimi elektrarnami, pa nas je presenetil s svojim znanjem o napetosti in jakosti električnega toka. Pred Časom so jima priključili trofazni električni tok. Pred tem pa sta morala pri enofaznem električnem toku ugasniti vse luči v hiši, Ce sta hotela vključiti likalnik. Povedal nam je Se, da z ženo nimata nic otrok in da bo že kdo prišel za njima na njuno kmetijo, Ce bo hotel. Mož nam je pokazal vse sosednje vrhove, med katerimi je najvisja Sivka (1008 m). Prijazno smo se poslovili in znova zagrizli v travnati breg. Nekaj Časa sem skupino vodil jaz in prezrl Se drugo markacijo na desni strani, na katero me je opozorila edina ženska v naši skupini. V tej novi smeri smo kmalu prispeli na greben, na drugi strani pa je bil skoraj prepaden svet. Pot je vodila po levi strani grebena in se končno spustila pod neprehodne skalne stene, prek katerih bi bilo primerno napeti nekaj žičnih vrvi in zabiti toliko klinov, da bi povprečna planiška skupina lahko obvladala Na poti na Jelenk Foto: M. Rosina) strmino. Tu smo vsi obupali. Odločili smo se za zelo strmo brezpotno bližnjico med mladimi in redkimi drevesi proti vrhu skoraj previsne stene. Ta pot je bila za vse nas skrajno naporna, a prijetna. Pohod smo nadaljevali Se dalje po skalnem grebenu, z lepim razgledom na obeh straneh: levo v dolino Kanomljice in Idrijske Krnice, desno pa v dolino Idrijce. Tudi od zadnjega odcepa dalje so bile stare markacije zelo redke in dokaj obledele. Zaradi revnega gozda, v katerem so bila predvsem mlada in tanka drevesa, so bili planinski znaki pogosto odtisnjeni v treh vodoravnih pasovih: zunanja dva sta bila rdeCa, srednji pa bel. Med potjo smo videli veliko lepih planinskih rož, med katerimi so nekatere zaščitene. Se prav posebej pa smo se ustavili pri rumenih avrikljih, ki so nas pozdravljali iz vame razdalje na prepadnih in nedostopnih stenah. Približali smo se jim lahko le s pomočjo majhnega žepnega daljnogleda. Ves Cas smo spremljali pot na turističnem zemljevidu Škofjeloškega in Cerkljanskega hribovja in ugotovili, da ta grebenska pot na karti ni označena. Res je, da ta pot ni sprehajalna, nikakor pa ne bi mogli trditi, da ni turistična. Vsi smo bili povsem enakega mnenja, da je s tem karta močno osiromašena, saj številnim turistom ne nudi vabila k zares velikim užitkom. Pod Kendovim vrhom (1078 m) smo naleteli na veC zapuščenih samotnih kmetij, med katerimi bi nekatere zaradi svoje izvirne in posebne arhitekture prav lahko sodile v skupino znamenitosti ali celo spomenikov. Veselili smo se podatka z omenjene turistične karte, da je tik pod Jelenkom (planinsko) zavetišče. Našli pa smo le že od leta 1978 povsem zapuščeno domačijo z gospodarskim poslopjem in (na tej višini!) sredi dvorišča pokrit vodnjak, poln vode. Domačija je imela razbita vsa stekla v oknih. Sedanje zavetišče (sicer Ze dvakrat prestavljeno) stoji nižje pri samotni kmetiji Cesar. Vrh ni gol, med redkim drevjem pa lahko vidimo vse najvisje gore v bližnji in daljni okolici, in sicer od Triglava, Pore-zna, Krna, Kanina, Kojce, Matajurja in Bevkovega hriba do Trnovskega gozda, Javornikov in Snežnika. Vrh je jasno označen z velikim kamnom. V okolici je veliko travnatih dolinic, prijetnih za počitek in igre z Žogo. Takoj pod vrhom smo tudi tukaj zagledali veC starih vojaških zgradb iz prve svetovne vojne in se vedno lepo obzidana zaklonišča, vkopana v globino gore. Od tod so moji planinski kolegi zavili levo proti asfaltni cesti, sam pa sem se zaradi bolečin v kolenu odločil, da bom Sel po mehkejših poteh prek travnikov in skozi gozd. Tu sem - ne prvič ta dan - na svojih bližnjicah naletel tudi na mulatere iz prve svetovne vojne, ki so bile pokrite z zemljo in travo, pogosto tudi zara- ščene. Menim, da so to idealne planinske poti, ki bi jih bilo treba markirati. Na njih bi planinci in turisti zares lahko uživali v prijetni mehki hoji, namesto da korakajo po trdih makadamskih poteh, kot so morali vojaki, ne le v prvi svetovni vojni. Čeprav smo želeli prek razloZnega naselja Maso-re Se ta dan priti v Zelin, ki je pomembno križišče poti, ki vodijo v Spodnjo Idrijo, Tolmin ali pa v Cerkno, smo se po nasvetu prijaznih domačinov odločili, da pri kapelici Na jezeru zavijemo na desno po bližnjici v dolino Idrijce. Lepa, ozka kolovozna pot, ki vodi mimo za ta svet veliko prevelikih starih his, postavljenih v strm breg in le po- nekod v se dovolj sta len svet, da se ob dežel njihovi prebivalci ne ^ katastrofe, smo se sP'!Sr0. do zaselka Travnik- N čili smo kavo in pečene postrvi iz Id1*) Teh sicer nismo do ^ vse drugo pa so n nadvse prijazni do®3 ni, kljub našim protes karPOd"liliCi,ilVBlk»<'' S kamelami na mirovni misiji po arabskih državah V preprosto belo obleko ogrnjena prebivalca Jemna, ki imata ob izvezenem pasu zakrivljena bodala, sta 'že veC kot deset mesecev s kamelami na potovanju po arabskih državah. Pričakovali so ju v številnih mestih in vaseh in otroci so ju glasno pozdravljali. »Prinašava sporočilo miru in ljubezni,« sta povedala v Bahrainu, na trinajsti postaji njunega romanja. Nekdanja maratonca Ahmed Al Kassimi in Soleh Al Kadi sta odšla na pot prejšnjo jesen z dvema kamelama, spalnima vrečama in škatlo peciva. Z geslom Pozabimo na politiko! sta na poti skozi Eritrejo, Sudan, Egipt, Libijo, Tunizijo, Alžirijo, Maroko, Libanon, Sirijo, Irak, Jordanijo in Savdsko Arabijo izzvala predvsem začudenje. »Ko naju ljudje vidijo, se zavejo, da pravzaprav pripadamo enemu narodu in delimo jezik, religijo in tradicije,« pravi Ahmed. Oba moža odprtih in ožganih obrazov sta vzbudila veliko simpatij: »Najbolj naju je pretreslo, da so naju pogosto povabili najrevnejši, da bi z njimi delila zadnje zaloge,« pripoveduje 42-letni Saleh. Veliko ljudi je slo spontano del poti z njima. »Postalo nama je jasno, da vse ljudi žene ista Zelja po razumevanju,« dopolni njegov deset let mlajši prijatelj. Na državnih mejah pa so kljub temu vedno znova nastopali številni problemi. »Posebno na mejah med Sudanom in Egiptom ter med Marokom in Al- žirijo sva bila več dni zaprta in izpostavljena p°n _ zevalnim zasliševanjem,« pove Ahmed. Po vem mnenju naj bi se meje med arabskimi dežela Cim hitreje odpravile. »Skrajni čas je, da Poza, rL. na vlade z njihovimi razlikami in se naučimo 8‘ea j ti na medčloveške odnose z drugimi očmi,« Saleh. ... Z mirovno misijo so za oba dolgoletna pri/®6 sanje postale resničnost. Približno 500 dolarjev vložila v reklamno brošuro. Na uradnem sPre^e. ob začetku poti ju je podprl tudi jemenski Preafn, dnik Ali Abdulah Saleh, sprejeli pa so ju tudi zas pniki jemenskega ministrstva za mladino in sPy,nl »Ce nisva kampirala na prostem, so naju raZ > ljudje povabili, da sva pri njih prenočila,« sta P° dala ob prihgodu vBahrain. Naučila sta se s PJ6? a stimi sredstvi preživeti v puščavi, saj sta večin0 . potovala po pusti pokrajini, kurila taborne °8 L pod jasnim zvezdnim nebom in improvizirala P.. g kakor njuni predhodniki pred tisoč leti. »Na naj lastno začudenje sva nenadoma na kamelah la in glasno prepevala lirske himne,« pripovea l Saleh. , n ta Pred načrtovano jesensko vrnitvijo v Jemen )n’ pred sabo še tri postaje v zalivu Katar, Združe arabskih emiratih in Omanu. Potem pa želita n trudna moža svoje številne izkušnje in _ spoznanja opisati v knjigi. Ute Meinel, ap ZANIMIVOSTI Nedelja, 16. julija 1995 KENIJA / ZAŠČITA OGROŽENIH ŽIVALI Vse več zahtev za odpravo prepovedi lova na divje živali Kmetje in nomadski pastirji vidijo v njih le nadlogo - Najbolj se bojijo slonov zaščitnikih živali in turističnih podjetjih je novi-sprožila val protestov: Kenija razmišlja o ukinitvi spovedi lova na divje živali, ki je v veljavi že sede-s|^aist let. Zaščitniki živali se spominjajo slik pobitih Hov in nosorogov, ki so jim okrutno izpulili okle in ■ Sove, njihova z muhami prekrita trupla ležeča nao-jj Po stepi-pa so postala hrana za hijene. V strahu l^eo slabim glasom, na katerega bi zaradi tega utegni-^ Priti država, je vlada v Nairobiju odstopila od na- vanega ukrepa. Lov na slone, ki je v ^dnji Tanzaniji ob Postavanju nekaterh po-v r dovoljen, naj bi bil Toniji Se naprej prepo- vedan, je pojasnil minister za turizem in zaščito Živali. Ukinitev prepovedi lova na nosoroga, ki ga ogroža izumrtje, pa tako in tako ni bila predvidena. Po ministrovih izjavah bodo v omejenem obsegu dovolili lov na bivole, gnuje, zebre, pavijane in svinje bradaviCarke. Odprava prepovedi naj bi. razrešila spor, ki se vedno bolj zaostruje in v Keniji zahteva Čedalje več žrtev: spor med človekom in divjo živaljo. Evropejci in Američani občudujejo slona kot simbol »divje Afrike«. Kmetje in nomadski pastirji VESELA N E D E L'A NA M M TV je dcia/o Vesela nedeVa h >>a sporedu vsako nede-0 °(/ 25,00 do 18.'00 na p f7X Krim kanal 62. 0f>^° j^eV 1,0 sPore(^u 13 naj naj ' ,ld|eggy - In the sum-2 ^ time ' Lever ft. Tippa Irie ->VAhVe '95 ^r ®ouc^e " my lo- r' ^<>(d Emotion - Back j good Box - Not any ii ‘j Poople - Search far 7 "ero ' °yz II Men - Water Z*5 drv yoWl'igfield - Think of l0 ^d' Campbell - That ioynyoureye Uni n 8 & Za§ ' Hands jj Hands up! c^OCE PRESENE- 1^NjeADNO presene’ l^2N° PRESENE- Vesela nedefa na MMTV Ime in priimek: Naslov:________ Skrita želja:____________________________ Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Boudy d. o. o. Linhartova 7, 61000 Ljubljana Boudy d.o.o. Ljubljana, generalni zastopnik laserskih video sistemov, karaok in »domačega kina« firme Pioneer, tel./fax: 061/327-762. Prodaja in izposoja videolaserskih ploSC (fil-piov, karaok, glasbe,...) Lestvica najbolj izposojanih RISANK: 1. Aladin, Thx Disney; 2. The land before times, THX Spielberg; 3. Snow White & the seven dvvarfs, CA V Disney (posebna izdaja z dodatnim programom in fantastično obdelavo slike in zvoka); 4. Beauty & the beast, CA V Disney; 5. An american tail, CAV Spielberg. Best of the best karaoke »Republike« v živo: 18. julij: Gosti-SCe Rojc, Zajčja dobrava Ljubljana; 21. julij: Športni center Ko-nex, Ljubljana; 22. julij: GostiSCe Hribar - motel, Trebnje. Boudy d.o.o. se pripravlja na prvi prodajno-razstavni salon za laserske video sisteme in domači kino v začetku prihodnjega leta v GT centru Črnuče na Brnčičevi ulici v Ljubljani! pa v debelokožcu in v drugih divjih živalih vidijo le nadloge. Mnogim Afričanom bi bilo ljubše, da bi živali - kar se le da hitro izginile. »Vladi so zaščita živali in ukrepi v prid turizmu pomembnejši kot ljudje na deželi,« se vedno znova glasi v pismih bralcev različnim Časopisom. Voditelji občin so grozili s samovoljnim odstrelom slonov, Ce vlada ne bo kmalu kaj storila za ljudi. V Keniji divje živali povprečno ubijejo 43 ljudi na leto, 40 pa jih huje ranijo. Skoda, ki jo živali povzročijo na poljih, vrtovih in človeških prebivališčih, pa je »nezaslišane razsežnosti«, pravi vodja Urada za zaščito živali (KAVS). DaleC najbolj se prebivalci bojijo slonov. V preteklem letu so kar tri četrtine ljudi, ki so jih pobile divje živali, do smrti pomendrali debelokožci. Na nekaterih področjih si ljudje komaj še upajo kuhati - iz strahu, da bi vonj hrane utegnil privabiti črede slonov. Za opusto-šena polja kmetje ne prejmejo niti belica odškodnine. V primeru smrti dobi družina preračunano 900 mark odškodnine, ki ji jo izplačajo šele čez pet let. Vzroki za spor med človekom in divjimi živalmi po eni strani tičijo v hitrem naraščanju prebivalstva. Ljudje se s svojimi naselji čedalje bolj približujejo življenjskemu prostoru živali. Po drugi strani pa zaradi zaščite živali vedno bolj narašča tudi število slonov, na leto za približno tisoč. Zaradi prepovedi lova, ki velja od leta 1977, so debelokožci poleg tega izgubili strah pred ljudmi in se kmetom z ropotuljami in drugimi sredstvi veC ne pustijo prepoditi s polj. Ideja, da bi z mrežami ogradili narodne parke in s tem ločili življenjske prostore človeka in živali, tudi ne bo rešila spora. Po podatkih KWS kar 70 odstotkov divjih živali živi izven zaščitenih parkov. »Mirovna rešitev«, ki jo je mogoče slutiti, se glasi: Ce morajo kmetje in pastirji toliko žrtvovati za zaščito živali, naj za to prejmejo finančno nadomestilo. Od turizma nima prebivalstvo na deželi ničesar. Komisija, ki jo je imenoval KWS, se je zavzemala za to, da bi odpravili prepoved lova, od lovcev pa bi pobirali pristojbino. Ta denar naj bi dobilo krajevno prebivalstvo, v katerem naj bi na ta način spet vzbudili zanimanje za divje živali. Mnogi zaščitniki živali imajo kljub temu pomisleke. Bojijo se, da bi se pri sprostitvi lova kljub omejitvam in kontrolam kmalu podrli vsi jezovi in bi v kratkem spet ilegalno zaceli loviti živali, ki jim grozi izumrtje. »Omejitve in kontrole ničemur ne služijo,« pravi neka naravovarstvenica v Nairobiju. »V Keniji je mnogo zakonov, ki jih nihče ne spoštuje.« Časopis East Afričan je opozoril tudi na to, da lovcev ne zanima upleni-tev pavijanov ali svinj bradavicark, ker ne predstavljajo kake blešCeCe trofeje. Hubert Kahl, dpa Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. * 20.4: Radi bi naprej, primanjkljaj energije in nejasna slika cilja pa vas bosta zadrževala na mestu. Ne vztrajajte; najboljši korak naprej je tisti, Id se zgodi sam od sebe. BIK 21.4 - 20.5.: Se zmeraj'boste prezirali glasnike iz notranjosti, ki vas opozarjajo na grda dejanja, ki jih prizadejale svojemu zdravju. Bo že držalo, da ceno zdravju določi šele bolezen. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čeprav boste v udih Čutili utrujenost, se boste odločili za naporen dan. Kdor daje prednost priljubljenosti namesto zdravju, v postelji plačuje dvojno. RAK 22. 6. - 22. 7.: Namesto da bi uživali zaslužen počitek, boste iskali nove in nove razloge za aktivnosti. Vaša pregovorna ustrežljivost bo potrjena, duša pa bo ostala zamorjena. LEV 23. 7. - 23. 8.: Vaše razpoloženje bo nihalo kot list v vetru, pač odvisno od tega, kako vam bodo uspevale stvari, ki si jih ženete k srcu. Ste že kdaj razmišljali o vrednotah ravnodušnosti? DEVICA 24 8. - 22. 9.: Imeli boste občutek, da vam partner namenoma noCe prisluhniti. O ja, posluša vas že, toda žal ne z vašimi, paC pa s svojimi ušesi - kosmatimi, zamaščenimi, robatimi. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav že dolgo časa nasedate neki nezdravi razvadi, vaše zdravje kljub temu trmasto vztraja. Ne preizkušajte njegovih meja, kajti vrnitev bo zelo boleCa. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Ne bo vam šlo vse po načrtih, vendar si zaradi tega ne boste belih glave. Življenje boste sprejemali tako, kot je; nepredvidljivo, mamljivo in presenetljivo. STRELEC 23.11.-21.12.: Čeprav boste nadvse družabni, ne boste niti za trenutek izgubih stika s seboj. Opazovali boste svoje notranje reakcije in jih uspešno usklajevali z zunanjimi. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Že navsezgodaj boste dokončali neko teCno opravilo, zato bo vaša nedelja karseda brezskrbna. Problem bo le v tem, da bodo vaše želje vseskozi prehitevale možnosti. VODNAR 21.1.-19. 2.: V objemu ljubljene osebe še sami ne boste verjeli, da se lahko počutite tako sijajno. Namesto da bi se predali užitkom, boste vseskozi sumničavo brskali po vzrokih. RIBI 20.2. - 20.3.: Čeprav vas bo vleklo na zabavo, se boste vendarle odločili za postni dan. Prav imate; zabava, ki pije energijo, nikdar ne odtehta lenarjenja, ki jo daje. _____________________________________________y LUKSEMBURG Majhna, zanimiva in bogata država Luksemburg je s svoji-L. ^6 kvadratnimi ki- 1oq ?Wdu pyPogledati, čeprav je površine na ze-ko Evrope kaj lah- Za .e) VeCji kot žepne dr-Qa lc.e San Marino, Mo-Zav?ln Liechtenstein. Dr-s skoraj 400 tisoč tl'edMalci ie stisnjena Belo - Cij°, Francijo in boj] °' i^iorda je še naj-fi J razPoznavna kot del g0 ® trksa, carinske in Bel arske skupnosti Lnl^1 e’ Nizozemske in ^emburga. * na najbogatejših dr- ji1* svetu se kljub : senppC10811.Ponaša s pre-Hii , PVlIni pokrajinski-l. animivostmi in kar sv^oje, da mnogi dr?!, zdrsnejo skozi bij0 VTlco> kot da je ne bi Int,',,z naSe dežele se na y tisoč kilometrov dolgo pot z namenom, da bi obiskal Luksemburg, najbrž odpravi le malokdo. Toda mala državica je vredna tudi tako dolge poti. Ce vas pot zanese v njeno bližino - nikar ne oklevajte. Vzemite si Cas in vsaj nekaj dni spoznavajte Čare drobnih posebnosti, s katerimi se ponaša Luksemburg. Velika vojvodina oziroma najmanjša država med Članicami Evropske unije, se rada postavlja z nazivom »zeleno srce Evrope«, saj tod ni posebno velikih mest, ki bi zasenčila naravo. Za ljubitelje zelenega je posebno zanimivo gozdnato sredogorje Oesling na severu države, ki je ohranilo veliko neokrnjene narave. Razgibano planotasto pokrajino dopolnjujejo glo- boke vijugaste rečne doline in romantična manjša naselja, nad katerimi se pogosto dvigujejo gradovi ali vsaj njihove ruševine. Tako ni Čudno, da so na razmeroma majhnem ozemlju po deželi speljane kar tri turistične grajske ceste. Veliko obiskovalcev se odpravi tudi v tako imenovano luksemburško Švico, ki leži med Diekir-chom in Echternachom in se ponaša z zanimivimi skalnimi vrhovi. Tudi kolesarski paradiž Dvainosemdeset kilometrov dolgo in 57 kilometrov široko državico pa poleg nujnih cestnih povezav prepletajo še številne pešpoti, jezdne in kolesarske steze. Kolesarskih stez v povezavi z Razgibana luksemburška pokrajina manj prometnimi cestami je približno 35, dolge pa so od 30 pa vse do veC kot 500 kilometrov. Spoznavanje zelene deželice s kolesom vsekakor ni slaba možnost! Tudi s prenočevanjem nikakor ne bi smeli imeti težav, saj je poleg hotelov, manjših penzionov in mladinskih domov, obiskovalcem na voljo veC kot 50 kampov. Uradna valuta države je sicer luksemburški frank, vendar pa povsod sprejemajo tudi belgijske franke, ki jih obračunavajo po teCaju 1:1. Kdor ne more brez spominkov, se lahko ozre po poslikanem porcelanu in kristalu, drugače pa je veliko prijetneje »vlagati« v dobre domaCe sire in vina - za odtenek drugačnega dot>i- te skoraj v vsaki vasi. Vina so pogosto ozaljšana z umetelno izdelanimi etiketami. Ljubiteljem pokušine je na voljo kar precej urejenih vinskih cest, ob katerih vabijo lične zidanice. Igor Fabjan .. (Sc nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI 36 Nedelja, 16. julija 1995 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE sredisce TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.25 in zašlo ob 20.50. Dan bo dolg 15 ur in 25 minut. Luna bo vzšla ob 22.25 in zašla ob 09.09. °C °C Crikvenica 25,4 Mura 18,9 Malinska 26,5 Sava (Radovljica) 14,0 Trst 24,6 Sora 16,0 Poreč 26,1 Ljubljanica 17,8 Split 27,0 Savinja - Portorož 26,3 Vipava 11,7 Dubrovnik 27,2 Jadransko morje (Koper) 27,3 PLIMOVANJE Danes: ob 6.29 najnizje -54 cm, ob 13.15 najvisje 42 cm, ob 19.12 najnizje -17 cm, ob 24.34 najvisje 24 cm. lutri: ob 6.59 najnižje -44 cm, ob 13.53 najvisje 38 cm, ob 20.06 najnižje -14 cm. TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 25 20 15 11 8 6 Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: E 5 do 8 vozlov popoldne: NVV 7 do 12 vozlov BI0PR0GN0ZA Vreme bo obremenilno vplivalo na počutje in razpoloženje ljudi. Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabo počutili, hitreje se bodo utrudili, bodo nemirni, razdražljivi in potrti. V0X POPULI Ce je Aleš (17.) suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. « « « Mokri se ne boji dežja.. 4 ““"r-dSI OVIDEM 20/31 f —^N. GORICA GORICA ^ 18/29 l 6-3T *sr. CELOVEC 'V*®'"'" MARIBOR O 15/25 O 16/27 9 GRADEC o '6/27 KRANJSKA GORA _ 13,24 TRZ^'5/26 O 16/28 ____g| O KRANJ N. MESTO n 17/28^ KOČEVJE __________________ O Črnomelj fv Sloveniji: V ponedeljek bo dopoldne jasno, popold" ne pa spremenljivo z obča snimi plohami. Obeti: V torek bo veCinoffl8 sončno. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Ameriška poletna polemika o... kopalkah NEW YORK - Nova polemika razvnema ameriško javno mnenje. Naj marinci posežejp v Bosni, naj Clinton obsodi francoske jedrske poskuse, naj ne odpravijo podpore revnejšim družinam? Kje pa! Ze tako toplo poletje postaja v Zda zares vroče zaradi debate okrog natečaja Miss America: naj najlepša ameriška dekleta nastopajo oblečena ali pa v dvodelnih kopalkah,, ki so v prvih 50-ih letih zaslovela z imenom »bikini« v Čast istoimenskemu tihomorskemu atolu, kjer so takrat vodili ameriške jedrske poskuse? Organizator manifestacije, Leonard Horn pravi, da mu polemika ze prese- da. Zviti organizator se je izmuznil iz kota, kamor so ga stisnili nasprotni skrajneži. Da se ne bi zameril puritancem in niti bolj sodobni in predvsem moški publiki, je uvedel telefonsko številko, na kateri bo vsak lahko povedal svoje mnenje o dilemi »obleka ali bikini?«. Poleg tega, da bo premeteni Hom od vsakega klica nekaj malega zaslužil, bo tudi lahko utemeljeno odgovarjal očitkom tiste strani, ki bo potegnila krajši konec, ceš: »Odločili so se Američani, ne pa jaz«.'. Za ugledni New York Post je polemika prava farsa in predlog, da bi dekleta nastopala v obleki, je »smešno protislovje«. Tudi Patti Davis je tega mnenja: »Rada bi nastopila na prihodnjem natečaju in mislim, da imajo sodniki vso pravico, da vidijo, kakšna sem.« Kakšna je Patti Davis pod obleko, je sicer ameriška publika že videla, ko se je pojavila popolnoma gola na straneh Playboya. Njen očka, nekdanji predsednik Zda, Ronald Reagan menda ni bil preveč zadovoljen... Za supermiljarderja Do-nalda Trumpa, lastnika treh casinojev v Atlantic Cityju, kjer se bo odvil natečaj, je »predlog o oblečenih dekletih najvecja oslarija, kar sem jih slišal«. Povsem nasprotnega mnenja pa je Joan Johnson: »Zensko je treba soditi tudi po njenih možganih in ne samo po njenem zunanjem izgledu,« je dejala nekdanja Miss America, ki je danes stara 61 let in ponosno nosi naslov Miss America Senior. V Parizu ognjemet in rock koncert za 14. julij Parižani so z rock koncertom in ognjemetom končali letošnje slavje ob 14, juliju (AP) Najbolj ohlaja voda