Poštnina plačana v gotovini
BOTA, 21. decembra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5°/0—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 51.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Pozdravleni v Slovenskoj kraiini.
Zvedeli smo, da tüdi našo krajino dosegne čast, da jo obiščejo odposlanci Njeg. Vel. krala — ministri. Ar še ne vemo za stalno, kda pridejo, jim že zdaj kličemo: „Bodite pozdravleni v Slovenskoj krajini, v severnoj obmejnoj trdnjavi naše mile domovine! Sprejme Vas z lübeznostjov, ar je osvedočena, da nosite na srci tüdi njeno Usodo. Zavüpno se obrne na Vas po svojih zastopnikaj ino Vam vdano odkrije svoje žele i prošnje. Vaš Prihod de za njo najvekša čast, kakše dozdaj še sploh ne mela.
Zahvala.
Pri preranoj smrti našega oče
DOMA JOŽEFA,
župana v Trnji,
ki so dne 9 decembra večer po dugoj bolezni, obiskani s svetimi Svestvi v 50. leti svojega živlenja izdehnili svojo düšo Vsemogočemi Bogi, so nam dobrotniki i znanci poslali sožalje pismeno ali izrazili ustmeno. Vsem tem i onim, ki so jih v betegi obiskali, se najtopleje zahvalüjemo.
Posebno se mamo zahvaliti preč. dühovnikom, ki so jih v zadnjem časi pohodili z Najsvetejšim
Zahvalimo se tüdi gdč. Anici Pavline, vučitelmi v Trnji, ki je šolsko deco v lepom redi sprevodila od domače hiše na pokopališče.
Naj vsem bo dober Bog plačnik 1
Žalüjoča drüžina: Doma i rodbina.
Ministri nas pridejo obiskat
Naše občine so dobile	na znanje, da	jih bodo	obiskali še v	nedoločenom časi gospodje ministri,	ki vodijo zdaj	državne posle.	Zednim	so dobile
tüdi poziv, naj sestavijo spomenico od žel, štere majo do gospodov ministrov. Ar spadajo naše Novine vsem Občinam Slovenske krajine i ar njim naše občine naznanjajo svoje žele i zahteve po njihovih naročnikaj, zato mi tü objavimo glasne žele i zahteve štere ma naš kraj i štere zahtevajo silno rešitev. Te so sledeče:
1. Vseh sedem točk, štere je naš list naznano pred 14 dnevi na občni zbor Kmetske zveze v Maribori, naj se Stavi v spomenico.
. 2. Niedna pogodba za agrarno zemlo naj se ne odobri od banske uprave, dokeč se küpec sam ne izjavi, ka je neprisiljeno küpo agrarno zemlo. Če bi jo küpo, ar se ga je	strašno, ka jo	zgübi, ali	ka jo	drügi küpi, če je
on ne bi šteo, naj se takše	pogodbe ne potrdijo.
3.Nadmaksimumi veleposestev naj se ukinejo i naj se dajo našemi gosto naseljenomi narodi, ka se tü naseli. Vendar je vekši državni interes, ka se meja z našim Slovenskim narodom zasigura i ka se s tem tüdi njegov socijalni položaj zbolša, kak pa ka bi se svinje redile na nadmaksiniumi.
4.	Naj se narod reši bremena, šteroga ne mor nositi; kürjavo i stanarino za vučitelstvo naj prevzeme država.
5.	Polovico stroškov pri zidanji šol naj pokriva država. Naš Obmejni i socijalno slab položaj nas priporočata za to podporo.
6. Vsa vrednost verskih šol naj se povrne od države cerkvenim Občinam i naj se izvrši revizija pri razdelitvi šolskih okolišev, da bodo vse vereizpovedi zadovole.
7.	Ar 99% našega naroda verno spunjava svoje verske dužnosti, naj uradništvo, ki tü vrši svoje pozvanje isto dela i naj ne bi bilo niti ednoga, ki bi z verskov brezbrižnostjov žalo verski čüt naroda.
8.	Bolnica v M. Soboti naj se kem hitrej zida i naj se zdatno podpira akcija za Zidanje prve sirotišnice „Doma sv. Fračiška.“
9.Dva mosta prek Müre: na Petanci i Sr. Bistrici naj se zgradita.
10.	Država naj podpira akcijo, ka se iz Müre napravi centrala za elektrifikacijo cele Slovenske krajine i Prlekije.
11.Več cest naj prevzeme banovina.
12.	Naj naši domačini narodnjaki v krili Jugoslavije brez šterih naš kraj ne bi bio majo dostop, do vodstva „narodne odbrane“.
13.	Naj se razčisti zadeva g. Hauko Jožefa kaplana v D. Lendavi, na koga se je Vrglo blato, ka je narodno nezanesliv, dokazalo pa se je nikaj ne. Naj se reši njegov priziv, naj se njemi da prilika, da dokaže svojo nedužnost.
14.	Naj se podpira akcija za zidanje delavskoga doma v M. Soboti.
15.	Davčni uradi naj vsakomi dačoplačniki naznanijo, če ma nadplačilo i njemi to za drügo leto vračunajo, vsakomi dajo davčno knižico z izračunanov celotnov dačov i čekami, po šterih more plačati svoj dug. Tak se narod reši neprilike, ka bi se ga tüdi te terjalo, kda je že plačao.
Grozila automobilska nesreča.
Na cesti, ki vodi iz Ljubljane v Vrhniko, se je zgodila v pondelek grešna nesreča. Na Drenovom brežički sta vküpvdariia vlak i autobus, v šterom je sedelo 9 lüdi. Autobus je odleto na stran. Taki na to se je začüo močen tresk. Iz autobusa je švigno plamen, šteri je v hipi obino celi autobus. Med Potniki je nastanolo Zdvojeno kričanje. Vsaki se je šteo rešiti. Najhüše je trpo Šofer. Spravili so ga v bolnico, kde je vmro. Sprevodnik se bori s smrtjov. Drügih 5 potnikov pa je inači močno poškodüvanih i požganih.
2
NOVINE
21. decembra 1930.
Prisega mladine krali.
Za rojstni den Njeg Vel. krala je „Jugoslovan“ objavo sledečo prisego mladine:
„Kral Aleksander, Vladar naše mile Jugoslavije! Mi, najmlajsi Tvoji državlani, mi, deca še negodna i slaboga, Ti prisegamo dnes, kda slaviš svoj rojstni den:
Da bomo vsigdar zvesti Tebi i Tvoji Presvetli i Prevzvišeni vladarski hiši !
Da Te bomo Vsikdar lübili, kak najbolšega očo našega velkoga naroda.
Da ne bomo nikdar i nikoli pozabili, da smo Slovenci, Hrvati i Srbi bratje ene krvi i da je naša sreča i bodočnost samo v Zedinjeni složni kralevini Jugoslaviji, štero si Ti stvoro i imenüvao!
Da ne bomo nikdar i nikomi dopüstili, da bi sejao med nami prepir i nemir !
Da se bomo marlivo včili, da postanemo ednok hasnoviti dršavlani naroda i jugoslovanske države!
Dá bomo, kda dorastemo, marlivo i zvesto delali, da povzdignemo narodno blagostanje!
Da se bomo, kda postanejo naše roke močne i če bo potrebno, neprestrašene i kak levje borili proti vsakomi sovražniki, šteri bi nam šteo razdreti lübleno kralevine Jugoslavijo!
Tak nam Bog pomagaj !
Božična i novoletna voščila.
Trgovci, krčmari, obrtniki i drügi želejo po časopisaj osem svojim prijatelom, znancom, posebno pa gostom i odjemalcom vesele božične svetke i srečno novo leto.
Što šče v Novinaj to včiniti, naj taki naznani uredništvi. Pre dbožičnimi svetki izide velka skupna božično i novoletna številka. Za to številko se do pondelka večer sprejmejo tüdi drügi oglasi-
Iz 3. štoka spadno v auto.
Iz Newyorka poročajo od zanimivom slučaji, ki se je pripeto nekšemi taksi-šoferi. Omenjeni taksi-šofer je vozo po nekšoj newyorškoj cesti, kda je naednok začüo velki tresk za sebov. Pogledno je nazaj i opazo na sedeži, šteri je bio prvle prazen, nekšega človeka, šteri je ječao od bolečine. Težko ranjeni je komaj šče šoferi razložo, da je spadno iz tretjega štoka v auto, nato pa je omedlo. Šoferi ne preostalo drügo, kak da je ranjenca odpelao v bolnico k šenki, ar neprostovolni potnik je bio brezposelni delavec.
Ka novoga v Belgradi ?
Slava Njeg. Vel. krala. Preminočo soboto se je vršila krstna slava Njeg. Vel. krala. Vdeležili so se je zvün kralesko rodbine ministri i drügi visiki dostojanstveniki.
Zakon od občin. Kak se čüje, izdelüjejo na merodajnom mesti zakon od občin. Zakon de ednaki za celo državo.
Zvünašnji minister v Grčiji« Naš zvünašnji minister, dr. V. Marinkovič je bio v Atenaj jako lübeznivo sprejeti. Imenüvali so ga za častnoga doktora univerze.
Važna seja vlade. Preminoči četrtek se je vršila v dvori pod Predsedstvom Njeg Vel. krala seja vlade. Na seji se je razpravlalo od toga, kak se naj omili gospodarska kriza. Vlada je sklenola znižanje nešternih davkov i znižanje železniških tarif. Govorilo se je tüdi od zbolšanja kmetijstva. Med drügimi davki se zniža: davčna stopnja za zemlarino od 12 na 10 odstotkov, trošarina na vino od 1 Din. na 50 par. Sklenolo se je tüdi, da se vpela v državne, banovinska i občinske proračuna kem vekše šparanje.
Kalendar.
december (31 dni) 52. teden.
pondel.
tork
sreda
četrtek
petek
sobota
nedela
Demeter Viktorija Adam i Eva
Božič
Štefan
Ivan
Ned. deca
Beata
Dagobert
Adam
Božič
Štefan
Ivan
Ned. deca
Senje: 22. Sv. Benedik.
Vreme: V začetki sneg, proti konci vetrovno.
Murska Sobota
—	Proslava kralovoga rojstnoga dneva Rojstni den Njeg. Vel. krala Aleksandra I. se je v sredo obhajao z zahvalnov slüžbov božov v vseh treh cerkvaj. V kat. cerkvi je bila slüžba-boža ob osmih. Vdeležila se je vsa sobočka inteligenca, vojaštvo i vnogo lüdstva. Igranje i popevanje med mešov je bilo jako lepo.
—	Občni zbor Kmetiske podrüžnice. Dne 21. toga meseca (v nedelo) ob 11. vüri predpoldnom se vrši občni zbor „Kmetijske podrüžnice za M. Soboto in okolico“. Ta podrüžnica je v Dravskoj-banovini najmočnejša. Ma prek 1400 kotrig. — Po občnom zbori bode predavanje od čebelarstva. Predava strokovnjak iz Ljubljane.
Svetovna politika.
Nova vlada v Franciji. Po dugšoj vladnoj krizi se je senatori Steegi posrečilo sestaviti novo vlado. Toj vladi napovedüjejo politiki kratko živlenje, ar je brez pravoga programa.
Revolucija v Španiji. Preminoči petek je v Španiji vünvdarila preci močna revolucija. V Jacy je okoli 3000 revolucijonarov proglasilo
republiko. Proti revolucijonarom je nastopila vojska. V krvavom boji je bilo vnogo lüdi bujtih, ranjenih i zgrablenih. Voditele revolucijonarov je vlada ostro kaštigala.
Sprememba v vogrskoj vladi. Vogrski zvünašnji minister, grof Valko je odstopo i je njegovo mesto prevzeo dr. Julij Karoly.
Gospodarski boj v Italiji. Poročali smo že, da je vlada začnola za znižanje plač i cen. Boj je žmeten i je zbüdo po celoj Italiji velko razburjenje. Naglaša se, da de mela Italija v svojem gospodarstvi do 3 miljarde primenklaja.
—	40 letnica evang. fare. Preminočo nedelo je sobočka evangeličanska fara obhajala v svojoj cerkvi. 40 letnico svojega obstoja.
— Kak je z g. dr. Goljevščekom? Pred kratkim smo poročali, da so odpelali g. fiškališa dr. Goljevščeka v sanatorij. Ar so Vnogi to napačno razmeli, dopunimo poročilo v telko, da je gospod svojevolno odišeo na oddih. V pisarni je püsto namestnika, tak da pisarna tüdi zdaj opravla vse posle.
—Najprimernejša božična darila se dobijo v trgovini Izidor Hahn.
 — Seja Trgovskoga gremija. V tork večer je melo Vodstvo Trgovskoga gremija sejo. Na seji se je med drügim govorilo od nekše prošnje na ministerskoga predsednika i od davčnih zadev.
—	Nova trgovina. Te teden je g. Gašpar v Kolodvorskoj vulici v novoj hiši odpro trgovino.
Nad 400 miljonov je znoro.
Po končanoj seji upravnega odbora Guaranty Building Loan Asocijacije je izjavo upravni odbornik toga drüžtva, da je okrivleni uradnik že priznao znorjenje. Škoda ide v miljone. Sodijo, da je nepošteni Uradnik znoro 8 miljonov dolarov (400 miljonov dinarov). Te uradnik je bio z ednim upravnik Hollywoodske banke, ki je mogla Preminoči pondelek zapreti svoje blagajne. Bio pa je zaposlen šče v drügih tvrdkaj.
21. decembra 1930.
NOVINE
3
HALLO! NA VELIKO i NA MALO!! HALLO !!
Naznanjam cenjenomi občinstvi, da mam najvekšo zalogo
BOŽIČNIH OKRASKOV
lastnih izdelkov vseh vrst i nadale najfalejša Božična darila se tüdi samo v mojoj zalogi nüdijo. Cenjeno občinstvo teda v naprej opominam, da prvle kak kaj küpi, naj si pogledne mojo najvekšo izbiro, da se prepreči če šče najlepšo i najfalejšo božično drevo meti. Cene konkurenčno nisike. — Za obilen obisk se Priporočam
SIDONIJA NOVAK slaščičarna
M. SOBOTA Aleksandrova c. 18.
Slovenska krajina.
Naše terjatve na Vogrskom.
Mogoče ste že sami čteli opomin gledoč na prijave terjatev naših državlanov nasproti poštnoj hranilnici v Budimpešti. Na tom mesti ešče ednok opomnimo vse, ki majo na Vogrskom kakše terjatve.
Prvoga novembra je naimre stopila v velavo konvencija med nasledstvenimi državami gledoč na likvidacijo bivše poštne hranilnice v Budimpešti. Zato zdaj pozivla poštna hranilnica v Belgradi vse naše državlane, da morajo najkesnej do I. februara 1931 poštnoj hranilnici v Belgradi prijaviti svoje terjatve nasproti poštnoj hranilnici v Budimpešti v slučaji, da te terjatve izvirajo iz hranilnih Vlog ali iz tekočih računov. Natančnejša navodila lehko dajo pošte i naše hranilnice.
*
—	Pozdrav iz Argentine. Naši vrli naročniki pošilajo srčne pozdrave i vroče žele za blažene svetke i veselo novo leto vsem svojim domačim, uredniki, izdajateli Novin, pa vsem naročnikom Novin. Želejo, da bi Novine mogle samo dobro pisati od našega lüdstva, posebno od njegove mladine, naj je te že doma, ali v tüjini. Brata Pasičnjek Markovci, Gomboc Štefan Mačkovci, Nemeš Janoš Šalovci, Lanšček Matuš V. Dolenci, Mešič Stesli Büdinci, Bedek Jožef Boreča, Barber Marija Šülinci, Ziško Turk gostilničara Avellaneda i Žlebič Jožef, Širiteo Markovci. — Odgovor: Iz srca se zahvalimo vsem za pozdrave i tüdi mi vsi vam Želemo dragi rojaki Jezušekovo radost v obilnoj meri za sveti božič i novo leto. Naznanjamo Vam, da tistoga pisma z 5 pesosi ne je bilo. Vojznolo je pri nekšem nevalanci. Ne pošilajte v pismi penez !Novine i M. List širite. Pozdravljeni vsi 1 — Vredništvo i uprava Novin.
—	Trnje. Po dugom betegi nas je 10. t. m. zapüsto i se k Večnomi po-
čitki preselo Doma Jožef župan. Pokojni je skoro tri leta opravlao občinske posle dobro i vestno. Bio je skrben oča i dober vzgojiteo svoje dece. Dober Bog naj bo njegovi düši smileni, naj počiva v miri !
Zastopstvo Transocenika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavno) vulici.	10
—	Pozdrav pošila iz Marlyja v Franciji: Graber Alojz vsemi lüdstvi Slovenske Krajine, posebno pa svojoj rojstnoj vesi Srdici.
—	ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Šikića čistijo želodec čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi.
—	Pozdrav pošilajo iz Montevideo-ja v Uruguayi v Južnoj Ameriki: Nemeth Jožef, Casar Martin, Domonkoš Anton, Varga Magda, vsi iz Strehovec: „Vesele božične i novoletne svetke Želemo vsem rojakom i domačim v Prekmurji iz velike daljave. Prek široke vode vam damo roke.“ Zednim naročajo ešče edne Novine z Marijinim Listom, edne so njim najmre že to leto hodile. Naročnino za oboje Zednim pošilajo. Gda se za vse to zahvalimo, prosimo obvestila, kama naj obrnemo Višek penez, ka je poslala Nemeth Veronika. Ona najmre ne mela več duga na letos kak samo 30 din. Ovo je plačao za njo Trajbar iz Dobrovnika, najmre dva pesosa ali 82 din.
— Dopis iz Rogašovec. Malokda se oglasimo v Novinah. Nekak misli, da mogoče spimo. Ali to je ne tak. Pri nas se pridno giblemo v vsakom pogledi. Posebno obrtniki se lepo razvijajo. V Rogaševcih je že več čevlarov i eden klüčavničar. Na novo je otvoro svojo mehanično delavnico tüdi g. Franc Šinko, s šteroga delom smo vsi zadovolni. Dela z dvema vajencoma i z ednim pomočnikom. Za dnes naj bo zadosta, drügič pa od naših deklin nekaj napišemo.
—	Križevci-Prekmurje. Na uradni den v Križevcih, dne 13. dec. 1930 je bila izročena g. Lipovšek Gašpari
okrajnomi načelniki mursko-soboškoga okraja po soglasnom sklepi obč. zastopstva i v navzočnosti vseh obč. odbornikov častna diploma, s šterov ga imenüje najvegša občina v severnom deli Slov. krajine za svojega častnoga občana v priznanje vseh njegovih zaslug, ki si jih je prislüžo ne samo kak človek, nego tüdi kak šef upravno- politične oblasti murskosoboškoga okraja v 10 letaj svojega bivanja i službovanja na odgovornom mesti za procvit splošnoga blagostanja svojih bratov, — potomcov starih panonskih Slovencov, — Prekmurcov. Na tom mesti njemi Želemo: Še na vnogo leta, pri najbolšem zdravji, na čast i ponos državne uprave! Občinski odbor v Križevcih v Prekmurji.
Transitni promet pri Hodoši.
Malo je zadev, šteri bi tak interesenti ne samo Slovensko krajino, nego tüdi okroglino Ljutomera, Gornje Radgone i celo Ormoža, kak jih interesera Otvoritev tranzitnoga prometa med Jugoslavijo i Madžarsko pri Hodoši. I ravno velkomi pomeni toga pitanja se mora pripisüvati agilnost, s šterov se zavzemajo za Otvoritev prometa vse gospodarske ustanove omenjenih krajov že celi pet let. Ar se ravno zdaj nahaja na več ministerstvih spomenica, v šteri se utemelüje neobhodna potreba otvoritve tranzitnoga prometa, pitanji tüdi na tom mesti posvetimo nekelko pozornosti.
Na prošnjo pridobitnih krogov se je že leta 1927. vršo ogled proge na Hodoši. Kesnej je dr. Korošec kak prometni minister odredo, da se mora vršiti za Otvoritev proge anketa. Dne 18. aprila 1929 se je zaistino vršila v Ljubljani. Za anketo je pripravila predloge železniška konferenca v M. Soboti, ki se je vršila 14. aprila 1929. V začetki maja tistoga leta je intervenirala v zadevi pri prometnom ministerstvi v Belgradi posebna deputacija. O zadevi se je razpravlalo tüdi na seji tarifnoga odbora v Belgradi dne 7. i 8. sept. 1929. Nekelko dni kesnej (14. sept.) se je vršila v M. Soboti železniška konferenca. Dne 19. maja 1930 je govoro od otvoritve tüdi posvetovalni odbor v Ljubljani. Dne 15. julija istoga leta pa je Zbornica za trgovino, obrt i industrijo z dopisom na ministerstvo zahtevala i utemelila potreba takojšnje otvoritve prometa.
Z zadevo se je pečala tüdi letošnja železniška konferenca v M. Soboti. Zastopniki M. Sobote, Dol. Lendave, Ljutomera, Gor. Radgone i vseh gospodarskih ustanov so zopet prišli do soglasnoga zaklüčka, da se z otvoritvijov dale nemre čakati. Sestav-
4
NOVINE
21. decembra 1930.
lena je bila posebna spomenica, štera je bila poslana: ministrskomi predsedniki i ministrstvom: prometa, trgovine, zvünešnjih zadev, Trgovskoj zbornici itd. V spomenici je z dejstvi pojasnjeno, da zahteva Otvoritev državni i krajevno gospodarski interes.
Kak se bo zadeva končala, nam za ednok ne znano. Tem potom se obračamo na vse merodajne činitele, da zadevo podperajo, ar je velke važnosti.
Dve deteti v plameni.
Težka nesreča se je zgodila te dni v hiši Radomira Živadinoviča v vesi Kozara. Domanji so odišli na pole i doma sta ostale dve deteti, starivi 6 oz. 4 leta. Začnole sta se špilati z ognjom v peči i naednok je zgrabo plamen leseno Pohištvo i se razširio skoro na celo hišo. Deteti sta začnole v straji drkati po hiši i kričati. Kričanje so čüli domanji, ki so hitro pribežali i pogasili ogenj. Bilo je že prepozno; deteti sta malo kesnej izdihnile v naročaj žalostnih starišov.
Dekla pod brzovlakom.
Grozna nesreča se je pripetila v slovenjbistriški postaji ob glavnoj progi. Beograjski brzovlak, šteri na toj postaji ne obstoji, je odleto skoz
te postaje, izpod vlak se je skotalo pohableno telo 16 letne Gabrijele Špatove. Vlak je nesrečnoj odrezao obe nogi, tak da so jo v skrajnom stanji pripelali v mariborsko bolnico. Kak se je pripetila nesreča, se ne ve. Najhitrej je dekla, ki ne znala, da brzovlak na toj postaji ne obstoji, v nepremišlenosti skočila z vlaka i je tak prišla pod njega.
Smrt med naküpüvanjom v trgovini.
V trgovino Martinz & Straus v Gosposki ulici je prišeo okoli 55 letni Seriatz, vpokojeni delovodja delavnic državni železnic, Zdajšnji trgovec i hišni posestnik v Studencih je šteo nekaj küpiti. Naednok pa je nezavesten spadno na tla. Pozvali so rešilni oddelek, ki pa ne mogeo več nikaj pomočti. Taki so pozvali policijskoga zdravnika dr. Zorjana, ki je konštatirao smrt. Božižlak ga je vdaro. Telo pokojnoga so taki odpelali v mrtvašnico v Studence
V Berlini pijejo vsikdar menje piva.
Od augusta meseca letošnjega leta opazüjejo v Berlini, da pijejo Berlinčani vsikdar menje piva. Najbole je šlo nazaj vživanje piva meseca septembra, kda so spili za 24
procentov menje piva, kak septembra meseca lani. Meseca oktobra so spili za 22 procentov menje piva, povprečno v celom leti pa se je znižao konzum piva v Berlini za 4 i pol procentov. Nazadüvanje vživanja piva čüti tüdi davkarija, ar varaš Berlin je dobivao leta 1929 od davka na pivo povprečno po 802.000 mark na mesec, letos pa samo 768.000 mark.
Šestnajst potnikov omedlelo v autobusi.
Blüzi Prage je zavolo defekta na cevi za vün püščanje dima omedlelo v nekšem avtobusi 16 potnikov. Komaj na postaji je Šofer opazo, da so Potniki zastrupljeno Stanje 7 potnikov je preveč nevarno.
K odaji sta
dve (2) lepivi plemenskivi svinji. Več se zvedi v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti.
NAZNANILO.
Na türen tišinske cerkve se bo delao novi rušt. Cimermanska i vsa drüga dela se bodo vündavala na javnoj dražbi v nedelo, 28. decembra po velkoj meši pri cerkvi. Što šče od dela prle kaj zvedeti, se lehkko zglasi na farofi.	Župni urad.
Kak nam kaj poročajo naši Širitelje i naročniki ?
Ar so jako Važna ta poročila, je bomo objavlali i je tüdi od vseh prosimo:
Dozdaj so vsi Širitelje poročali, ka narod žele, naj Novine majo te male strani kak so mele letošnje leto. Ležej se delijo, ležej se v žep denejo itd. Ka se pa tiče jezika, nas prosijo vsi naročniki, naj se piše vse v našoj domačoj reči, ka to najbole razmijo i ka pismene slovenščine ne razmijo. Jedino eden siriteo nam je pisao, da zatogavolo, ka bi se lüdje kaj privadili na pismeno slovenščino, bi naj včasi kaj bilo tüdi v toj.
Naša odločitev po tej poročilaj je jako lehka: Novine ostanejo v toj formi kak so letos izhajale, bodo se pa štampale cele v našem jeziki. Naj pa damo priliko za včenje knižne slovenščine, bomo razširjali dobre knige v tom jeziki pisane potom naših Novin i tüdi bar mesečno ednok dali prilogo v pismenoj slovenščini poleg navadnih 8 strani Novin. To bo dar.
Ka nam ešče pišejo naši Širitelje ?
Naročniki želejo, ka bi bile male litere pri oglasaj, ka de vekša vsebina". — Odgovor: Smo naročili v tis-
karni, naj štampajo oglase, kalendar i drügo menje važno reč z malimi črkami i naj stisnejo tisk vküp, ka de več notri šlo.
„Agitirao sem za naš dober krščanski tisk i dobo sem v ednom mesti sledeči odgovor od bogatoga posestnika.“ „Delaven den nemam časa šteti, v nedelo me pa vtraga !“ — Drügi njemi je odgovoro. »Domovina“ ma več kepov, tisto mam raj. Tretjemi ponüja poleg naših Novin molitveno knigo v pismenoj slovenščini pa te odgovori: Ne razmim kranjski, ne morem je naročiti ! Pa maš „Domovino“ naročeno, tista je tüdi kranjska, to pa razmiš !“ Na to je nemi postao.“ Pali poroča: »Prišo sem v bogato hišo, kde sta dva odraščeniva sina i sam je proso, naj si naročijo Marijin List. Odklonili so me ne čtejo ničesa nikaj."
Odgovor : Pot širjenje dobroga tiska, je pot evangeljska, Kristušov navuk se po njem širi, njegovo semen. To pa ne spadne vsikdar v dobro zemlo, včasi tüdi na pečino, včasi med trnje, včasi kre poti. Ali plača se ne bo potom merila, keliko ga je zišlo, nego po tom keliko sem posejao bože reči, to je keliko sem se trüdio.
Zato če širiteo povsod ne naleti
na srečo, naj ga to ne zbega ! Bog njemi plača trüde, štere je meo pri širjenji. Pa ponovne prošnje i agitacije njemi tüdi prinesejo veselje, ar se bo vsikdar najšeo novi naročnik i dostakrat takši, na šteroga niti neje računao zato pa li z vüpanjom v božo pomoč naprej i širite naš dober krščanski tisk !
Drügi Širiteo naznanja: »Kda se je neso mesečno mimo edne hiše M. List, je kričao na mene : »Pa nemaš drügoga dela, kak to okolik nositi ?“ „Zgodilo se je pa, ka je prišla ta hiša v veliko nesrečo. Trbelo je pomoč iskati i kde jo je iskao gospodar ? Pri vredniki Marijinoga Lista.
Pali se nam javlja: Članek Novin, šteri odpira občnomi zbori naše rane, se je vsem jako dopadno, ešče tisti so ga z navdüšenjom čteli, ki neso naročniki.“
Naznanja se nam : »Naj se ne hvalijo v Novinaj lüdje, ki so poznani po sovraštvi do vere i našega lüdstva".
Z drüge strani pa: »Naj se posveti velika skrb v Novinaj za povzdigo našega gospodarstva, zadružništva. Narod naj se zdrüži na gospodarskom poli i podigne, to njemi več pomaga, kak se štükati z kakšimi bedaki za volo njega.“ (Dale.)
21. decembra 1930.
NOVINE
5
Razgled po domovini.
Veličastno spravišče Kmečke zveze v Maribori.
Preminočo sredo se je v Maribori zbralo velko število zavednih slovenskih kmetovalcov, ki so zastopali 250 Krajevnih Kmečkih zvez. Med njimi so bili tüdi naši zastopniki. Na spravišči so bili govori od važnih gospodarskih zadev, nato pa je bio zvoljeni novi odbor. Izvoljeni so bili:
I. v načelstvo : 1. Šerbinek Ivan, posestnik i banski svetnik, Svečina; 2. Bedjanič Andrej, kmet v Obreži pri Središči; 3. Deželak Matevž, posestnik, Sv. Miklavž nad Laškim, 4. Falež Štefan kmet, Orehova vas, 5. Klekl
Jožef, v pob. plebanoš, Črensovci; 6. Kotnik Beno, kmet, Podkraj pri Guštanji, 7. Kranjc Marko, tajnik, Maribor; 8. Dr. Leskovar Josip, odvetnik, Maribor; 9. Miholič Alojzij, župan i banski svetnik, Celje; 10. Napotnik Matija, posestnik, Tepanjski vrh pri Konjicah; 11. Rajh Jakob, načel. okr. cest. i banski svetnik, Ljutomer; 12. Steblovnik Martin, župan i banski svetnik, Šmartno ob Paki; 13. Turk Ivan, posestnik i načel. okr. cest. odbora, Šmarje pri Jelšah; 14. Vesenjak Ivan
min v pok. član VZS, Krčevina, Maribor; 15. Vrhnjak Ivan, posestnik i gostilničar, Sv. Jedert, pri Slovenjgradci
II. za preglednike: 1. Podvinski Franc, posestnik, Globoko pri Bre-
žicah; z Bačič Franc, posestnik, Gornja
Lendava ; 3. Hrastej Franc, podravnatel Cirilove tiskarne, Maribor.
Pomenkanje prostora nam ne dopüšča, da bi od veličastnoga spravišča zdaj natančno pisali, za volo toga objavimo najvažnejše stvari pri drügih prilikaj.
*
Nesreča v Zagrebi. V soboto ob 4 se je dogodila v Zagrebi velka nešreča. S karlovškim mešanim vlakom so prišle v Zagreb kmetice Marija Milašinčič, Vrha i Katica Buča. Na kolodvori so se začnole močno pogovarjati. V tistom hipi, kda so si devale košare na glavo, je za njihovim hrbtom priletelo šest vagonov. Eden vagon je presekao Katico Bučo, da je bila na mesti mrtva. Drügi vagon pa je Marijo Milanšičevo vrgeo na tla i jo grozno razmesaro.
Zorjan Leopold z ženov 10, Kohel Anton 5, Perkič Alojz 3, Cvörnjek Marija 2.50, iz Dankovec: Škramlec Matjaš z ženov 7, iz Motovilec: Gomboc Emilija 2.50. Vsi vküper so dali 30 markov ali 397.— Din.
V dinaraj so darüvali; Lukač Štefan iz Kroga 50, Raščan Štefan iz Brezovice 20, Gjergjek Janez iz Pečarovec 25, Drvarič Kalman iz Vadarec 30, Kranjec Jožef iz Sotine 100, Kisilak Karol iz Dol. Slaveče 50, Gumilar Marija iz Adrijanec 20, Žalik Julka iz Gančan 10, Prkič Katarina iz Bakovec 20, Lepoša Ivan iz Polane 50, Seršen Helena iz Vančavesi 20 i i Ratnik Leopold 30 dinarov vsivküper 425 Din.
Vsem darüvalcom se odbor prav lepo zahvalüje i žele naj njim Bog stotero povrne ! Zednim žele vsem svojim dobrotnikom vesele i blažene božične svetke pa srečno novo leto ! Odbor za zid. del. doma v M. Soboti.
Delavske zadeve.
Darüvali so za Delavski dom v Murskoj Soboti v Markaj : iz Kruplivnika:
30 smrtnih žrtev zagiftanja.
V glavnom kolegiji v Bombayi je vmrlo nad 30 gojencov, več gojencov pa je žmetno zbetežalo. Vzrok te nesreče je zagiftanje, ki je nastalo s tem, da so bila jedila v kühnji pokvarjena i zagiftana iz nepazlivosti.
G. FERDO:
V tüjino.
Rdeči žarki zahajajočega sunca so zadnjikrat polüblali vrhe visikih jelk i šürkih hrastov i se zadnjikrat naslonili na široke liste trepetajočih topol v lahnom vetri. Zemla se je odevala z belim, finim odevalom, da jo nebi oškodüvala sapica, ki je zdaj pa zdaj potegnola skoz nje.
Šürko ravnino, ki je zavita z belimi cestami i pokrita z rodovitnimi poli i travniki, je objemao pokojni mir. Vse je vtihnolo i se spravilo k počitki.
Slaviček, ki je ravno vstano i se očrstvo z hladnov večernov rosov, je začno popevati sladke melodije, štere njemi je napovedüvala velka lübezen do Stvoritela. Samo malo kda je premoto njegov sladki glas krik ponočne ftice roparice, ki je ogrožavala mirno tihoto.
Mir . . .
Mir je plavao nad vesjov. Segala je lepe senje od lepe bodočnosti. I zakaj bi tüdi ne?! Ve je bila tüdi zaraščena z gostim sadnim drevjom i obdana od gostih njiv i travnikov.
Pa čüj ! Ali istina, da počiva cela ves?
Ne!
Vidiš tam v mali hišici je srce, ki  ne  čüti  nojco  mira.  srce.  ki  trpeče
v strahi i se boji bodočnosti. To je mladi dečko, ki šče biti srečen pa se vendar boji sreče.
Zakaj?
S široko odprtimi očmi gleda v gosto tmico. Nemirovno se začne obračati na posteli i steple ga strah. I naednok postane miren za nekaj časa. Nato vrže doli s sebe odevko i skoči gori.
»Ja! Idem po slovo!“ . . .
Hitro se obleče i se napoti po vesi. Težka njemi je bila hoja. Glava njemi je bila puna težkih misli. Vedno njemi je Šümelo v glavi: »Po slovo! Po slovo !“
Tiho stopa skozi ves. Pa vendar se je oglaso tü pa tam kakši pes, ki je verno čuvao njemi v varstvo izročeno posestvo i opominao mladoga dečka naj se poda k počitki.
Ali on ne čüti teh opominov. Njegovo glavo obdavlejo težke misli i njegovo srce je napunjeno z britkostjov.
„Po slovo“. . .
Prišeo je na konec vesi na svoj — cil ! Treseo se je po celom teli. Zdaj se je pa prikazao mesec od bližnjih bregov i mirno gledao sirmaškoga dečka.
„Po slovo! . . .“
Prestrašo se je skoro od svoje sence. Postao je za nekaj časa, nato pa na tihoma skočo prek plota i stopo k okni. Pomali je potrkao po okni.
Taki se je prikazao lepi, bledi obraz njegove dekline, ki je naglo odpirat okno.
„Si tü!“ ga pita začüdeno.
„Da!“ odgovori težko dečko i njegove prsi so se napnole od žalosti.
„Jaz moram, moram . . !“ pravi žalostno dečko.
„Ah, ne hodi v tüjino! Ali ne veš keliko nevarnosti te čaka tam?! Ali ne veš kak lehko te doleti smrt. Ali ne veš keliko ležej se pogübiš tam ?“
„Vse to znam, ali jaz ščem postati srečen i — bogati!“
»Ali me ne lübiš več?! Si pozabo vse od lübezni, štero si mi dao?“
»Lübim te ! Ali nemrem si inači. Oditi morem !“
„Teda idi i postani srečen i bogati. Jaz, jaz . . .	— jok njoj je za-
düšo reči.
„Z Bogom!“ je šče pravila i potom zaprla okno i preminola v hiši.
On pa je onemel stao i nepremičen gledao okno.
„Teda idi i postani srečen i bogati. - -Ali postanem zaistino v
tüjini srečen i bogati ! “
Žalostno je gledao bledi mesec na dve potrtivi srci.
I pa je legeo mir nad vesjov.
Šče Slaviček je zavijao srečen svoje sladke melodije i zahvalüvao se Bogi, da ga sme staviti v svojem rodnom kraji.
6
NOVINE
21. decembra 1930.
ZA NEDELO.
Štrta v adventi.
(Evang, sv. Lukača 3, 1—6.)
V petnájsetom leti ladanja Tiberiuš casara bio je Pontiuš Pilatuš poglavnik Judeje i Herodeš poglavar Galileje, Filip pa brat njegov ládavec Iturije i Trachonitiskoga držanja i Lvzaniáš Abiline poglavar za dühovski poglavnikov Anáša i Kajfáša: včlnjena je reč Gospodnova nad Ivanom Zakariašovim sinom vu püstini: i prišo je vse jordansko držanje predgajoči krst pokore na odpüščanje grehov, liki je pisano vu knigaj Izaiáš proroka: glas kričččega vu püstini: priprávlajte pot Gospodnovo: ravne činte steze njegove: vsaki dol naj se napuni i vsaki breg i gumila naj se ponizi i kriva bodo ravna i ostra glatke poti. I vidilo bode vsako telo božega Zveličitela.
Adventno premišlavanje.
•
Tretji zrok nevere je razvüzdano, grešno živlenje. Zakaj ? Zato, ar vera grešno strast, poželivost srca, razvüzdanost živlenja obsoja, zabranjuje, pod častnimi i večnimi kaštigami prepovedüje! Trbe voliti na desno ali na levo — i človeška slabost voli na levo . . . Trbe se odločiti . . . Vera zove: Gori srca! — strasti i grehi pa je vugodno na zemli, na tleh . . . Vera veleva: Lübi Gospoda, svojega Boga . . .  strast i greh pa lübita, ka je stvorjenoga . . . Vera vči, da je živlenje služba boža, pravičnost, mir i veselje v Svetom Dühi — strast i greh pa ščeta, da je jed i pijača, nezmernost, parovnost i raskošje. Vera pravi: Nenasitna lakomnost je pregreha, je krivica nad bližnjim ; človek, ti človeka ne odiraj, ne izžemaj i ne preganjaj; tvoje zlato bode tebi v pogübe; pogledni bogatca svetopisemskoga v ognjenom grli . . . Henjaj! . . . Popravi krivico. povrni škodo! . . . Jaj de ti zavolo krivičnoga mamona! — A srce, vdano lakomnosti, pravi, da nemre . . . da se nemre ločiti od zlatoga teleta, ne henjajo s plesanjom okoli njega — prehuda je strast, prehuda je parovnost, prevroča je žela; pridobivati, bogateti i meti. . Vera prepoveduje: Ne prázni! Ne želi svojega bližnjega žene ! Čiste naj bodo o kristjani, vaše misli, vaše žele, vaše reči, vaš pogled, vsakši stopaj naj bode čisti, nevraženi ! Ne oskrunite düšê, ne oskrunite tela! Nikdar se ne zmotite! Ne nečistniki, ne prazniki, ne tisti, šteri oskrunijo svoje telo . . ne zasedejo božega kralestva . . . A inači kriči strast. I človek, ki je ednok zabredeo, brede dale po poti — za tem, ka je čütnoga . . . I da bo v duši mir, da nede vojske, niti viherov v duši — trbe zadušiti tiste glase, šteri opominajo, karajo, grozijo.
Odkec so tej glasovi? guči človek, ki je zašo. Ar njemi vera v pravičnoga Boga, vera v sodbo, v večno, peklensko kaštigo za greh i razvüzdanost pravi vse to, začne takši človek tajiti Boga. Trdi, ka nega Boga, ne sodbe, ne večnosti, ne pekla.
Vnogo je takših lüdi. Zapirajo oči, da ne bi videli, vüha, da ne bi čuli, — Düšijo svojo vest, da jih ne bi mantrala i jih opominala. Za vse te vala Kristušova reč: „Svetlost je prišla na svet, a lüdje so bole lübili tmico“, za volo toga bodo tüdi pogübleni v tmici.
Najvekši zvon na sveti.
Najvekši zvon na sveti je na Japonskom v industrijskom mesti Osaka. Zvon so zlejali pred par leti na čast velkomi japonskomi reformatori Štoki, šteri je živo pred 1300 leti i ki si je pridobo velke zasluge za razširjenje budizma na Japonskom. Zvon je 8 metrov visiki i vaga 340.000 kil. Pred
bojnov so meli najvekši zvon na sveti v Kremli v Moskvi, ki je bio visiki 5 80 metrov. Te zvon pa je spadno pri velkom ognji v Moskvi (za časa Napoleonovoga pohoda v Rusijo) na tla i se je žmetno poškodovao. Tudi v glavnom mesti Kitajske, v Pekingi, majo jako velki zvon, ki so ga zlejali 1. 1403. na casarovo zapoved.
36 misljonarov v nevarnosti. Angleško poslaništvo v Pekingi na Kitajskom je bilo obveščeno, da je 36 britskih i ameriških misijonarov v velki nevarnosti. Zasledujejo je komunisti v Hoihovi na otoki Hainan. Angleški i ameriški konzul sta zaprosila pomoč po morji.
3 banditi na električnom stoli
Preminoči teden so usmrtili na električnom stoli v Sing-Singi v Newyorki, tri bandite: Bolgera, staroga 19 let Butlera (20 let) i Fernandija (22 let), ar so vmorili apotekara v kroglini Longislanda.
Za naše male.
GRAMFOL CILKA:
Grajščak i hlapec.
Živo je grajščak, ki je bio jako gizdav. Vseli kda se je pelao po cesti, je že oddaleč kričao, naj se njemi ognejo. I tak se je ednok pelao krao proti njemi. Grajščak je že oddaleč kričao: „Ognite se.“ Krao ga ne bogao i tak se je grajščak ogno. Krao njemi je velo: „Vütro pridi na dvor i če ne odgovoriš na tri pitanja; zgubiš celo grajščino.“
Grajščak se jako prestraši, ide domo i pozove najpametnejšega hlapca i njemi veli: „ldi vütro namesto mene na kralov dvor. Hlapec se obleče v grajščakovo obleko ino ide h
krali. Kral ga je čakao z velikov slavnostjov. Meo je lepo obleko, kak šče nikdar, v roki žezlo, na glavi pa zlato krono. Hlapca pita, kelko je od shoda do zahoda. Hlapec odgovori, da eden den, ar sunce pride eden den od vsoda do zahoda. Kral njemi pravi: „Dobro! Zdaj mi pa povej, keliko sem jaz vreden z mojov oblekov vred.“ Hlapec odgovori: „Kristuša so odali za 30 srebrnikov ti si pa vreden malo menje: 29 srebrnikov.“ Kral pravi: „Dobro. Zdaj mi pa povej, ka si jaz zdaj mislim“. Hlapec pravi: „Vi si gotovo mislite, da je grajščak pred vami, a je njegov hlapec.“ Kraó odgovori: „Idi domov i bodi grajščak, on pa naj bo tvoj hlapec.“
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev sta poslala: Vogrin Št. Rakičan i Pajžlar St. Sodišinci. Prvi dobi povest: Živ pokopan, drugi pa povest: Smrtna past.
Zadnja številka. Rešitev:
1. Kraljevina Jugoslavija
Nove vganke.
1.V lepom miri gledata dva brata v svet, a eden drügoga nesta nikdar videla. Ka je to ?
2.	Krv nosi i krv teži pa itak nema krvi. Ka je to ?
Obe poslala Hari Micika.
3. Reči: Sova, vidra, medved, škvorec, vrana, kelje, reca, jelen, kavka, orel postavi tak vkUp, da dobiš ime slovenskoga pesnika.
Obe poslao Vogrin Št. Rakičan.
Za nagrado damo povest: „Kraljica Estera“
21. decembra 1930.
NOVINE
7
AGRARNE ZADEVE
Na podlagi čl. 26. zakona od tiska zahtevam, da v prišestnoj številki „Novin“ objavite na stavek „Ka
se je zgodilo zadnjič v Bogojini ?“ (47, Štev. „Novin“ od 23. nov. 1930. Str, 5. stupac III. sledeči popravek:
Ne res, ka je v Bogojini bilo razbobnjano, ka tistih 25 gospodarov, ki neso küpili zemle, zgübi zemlo i jo morejo dati Filovčarom, nego je res, da sem po uradnoj dužnosti, kak načelnik občine, na naročilo Veleposestva dao povabiti v obč. urad tiste gospodare, od šterih naj bi se na prošnjo Fiiovčarov i Agrarne zadruge črensovske mela zemla pri cesti odvzeti i zmenjati za zemlo pri marofi — da jih obvestim, ka jim poroča inšpektor Turk od Veleposestva Esterházy, naj pridejo na pogodbo, ar če pogodbo sklenejo, jim nišče tisto zemlo več ne odvzeme.
Ne res, ka bi Črenšovska zadrüga oprosila obe občini Bogojino i Filovec, naj se pomirita, ar bi meni kak načelniki občine Bogojina moralo biti kaj znano od toga. Obe občini živeta v najbolšem prijatelstvi, sta z agrarnov zemlov pravično po zakoni nadeljeni i ne res, ka bi mela občina Bogojina kaj agrarne zemle popüstiti filovskoj občini.
Bogojina, 8. decembra 1930.
HORVAT ŠTEFAN načelnik občine.
Za kühnjo.
Kaša s svinjskimi možgani. V laboški raztopi za žlico masti. V to sipli pol litra v vreloj vodi oprane kaše i malo zrezanoga lüka. Vse dobro zmešaj, vlej k tomi liter tople vode ali župe. Kda je kaša napol kühana, pridem za prst debele, očiščene možgane. Vse vküp naj vre kakših 10 minot, potem se naloži v skledo i da na sto.
Ječmenčkove klobase. Skühaj 1 liter opranoga ječmena. Skühanoga sipli na rešeto, da se ohladi. Ohlajenoga deni v skledo i njemi pridem nekelko plüč, prav malo kühanih nastrüganih jeter, 1 liter precejene krvi, župe, v šteroj se je kuhala glava, v masti precvrtoga lüka, za prgiščo majaronovih i metinih (meta) plev, osoli, dobro premešaj i nadevaj.
Svinjska glava s hrenom. Kühaj falat svinjske glave v slanoj vodi, v štero si tüdi djala za žlico jesiha, nekelko lüka, malo mrkevce, petreželem, i par zrn prpra, lavorov list i strok česneka. Kda je glava kühana jo zreži i jo postavi s hrenovicov na sto.
Pošta upravništva.
Luthar Števan, Gorica. Čeke smo vam te poslali, kda je ešče dug bio na Marijin List. Med tem ste pa že vse plačali i smo vam poslali tüdi kalendar. Če ga ne bi dobili, nam javite. Čeke pa porabite za novo naročnino. Flisar Anton, Kruplivnik 5. Peneze sprejeli. Poravnati se mora samo razlika, ka se Novine hodile 6 mesecov v Australijo. To znese 28 Din. 50 par. Vargá Alojz, Gradišče. Poštnine ne bi trbelo pošilati. Duga je na Novinaj 30 Din. To se more najprle plačati. Duga je zdaj 28 Din. ar je Poštnina k naročnini zračunana. Tivadar Alojz doma prle v Cafe de Ia Poste Pompey v Franciji. Leta 1929. ste plačali 36 Din. več, letos pa 10 Din. več naročnine, kak so vam hodile Novine, ar ste je stavili. Naznanite nam kama naj pošljemo te peneze? Küzma Geze domači, Bogojina. Poslali smo vam Ček, ka bi plačali za njegove Novine i M. List, šteriva sta njemi hodila dve leti v Francijo. Proso nas je, naj počakamo, ka se te plača. Titan Franc, Krog. Lukač Vinko je plačao 8 Din. 50 par več za Novine v Francijo, kak bi dužen bio. To njemi dajte nazaj i pri naročnini nam odračunajte. Stessl Jožef, Sochenx. Na letos vse plačano za sebe i Ficko Ludvika. Naš pisač Vas je pomotoma terjao šče nekše krajcare. Edšidt Štefan, Gederovci. Serec Štefan je za Nemčijo 13 Din. več plačao. To odračunaj pri novoj naročnini. Vrečič Karlo, Matjašovci. K leti dobiš brezplačno Novine i M. List na dom. Teliko si več plačao v Nemčiji. Godar Mihal doma, prle Messelhof. Din. 20 je več plačano. Kama naj pošlemo te peneze? Bencak Terezija doma, prle v Neckarbischofshelml. 16 Din. več plačano. Kama naj to pošlemo?
Gospodarstvo
Izvoz živine v Francijo. Na intervencijo našega poslaništva v Parizi je dopüščeno iz naše države v Francijo izvažati govejo živino, ovce i svinje. Mogoče to pripomore k zbolšanji cen, ki so ravno zdaj tak nizko spadnole.
Spravišče kmečkih strokovnjakov. Drüštvo kmečkih strokovnjakov je melo v nedelo v Ljubljani spravišče. Na spravišči se je naglašalo, da je za povzdigo kmečkoga gospodarstva potrebno sodelüvanje kmečkih strokovnjakov i praktičnih kmetovalcov.
Cene:
Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2-90, pengő Din 9.80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2·20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jcko debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12.
Zrnje: pšenica Din. 130, žito Din. 110, oves Din. 120, kukorca Din. 100, krumpli Din. 40, ajdina Din. 90, proso Din. 80, lenovo seme Din. 300, novi grah črešnj. Din 180, mešani Din. 110,
Na odajo
komaj pred par leti zidana hiša na 1 štok s 7 sobami, 2 kühnjama, 2 pivnicama (kleti), 1 svinskov kühinjov, 1 drvarnicov i celoküpno gosp. poslopja. Nadale 3 plüge njiv, 1 plüg sadnoga ograda, ½ plüga krasnoga vrta. V hiši je zdaj gostilna i trgovina poleg državne ceste na jako prometnom mesti v Štrigovi. Oglasiti se trbe pri M. ZADRAVEC trg. Raskrižje Medjimurje.
v
ELIKA
P
RATIKA
za navadno leto 1931.
ki ma 365 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni.
V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški kalendar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnina vremenskimi i dnevnimi znamenji; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — kalendar za proslavne i protestante — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijskoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; — tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih i tüjih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih i odličnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmetovalec i žena v hiši. —
Cena 5 Dinarov.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni J. BLASNIKA nasl. d. d. v Ljubljani.                 1
IZŠLA JE
BLAŠNIKOVA
8
NOVINE
21. decembra 1930.
Velika izbira,
lepih
božičnih daril
i najlepših obeskov za božično drevo se dobi v velikoj zalogi po najnižjih cenaj v slaščičarni
STANKO JARC
MURSKA SOBOTA
nasproti pošte.
Na odajo je
45 jezer močnoga cigla kak tüdi jegnjedov les za čakatur i hrastov za štoke i rušt. Ves les je že nažagani i stesani. Komi trbe cigeo i les za Zidanje, se naj zglasi v Lipovcih pri ŠKAFAR ŠTEFANI.
Oda se posestvo;
vse zidano s slamov pokrito zemle je 4½ plügov. Več se pozve pri KAVAŠ TEREZIJI Kupetinci 4. p. Sv. Jurij ob Ščavnici. 1
Vsake vrste kalendarje i knige se dobijo v trgovini
HAHN IZIDOR v Mursko! Soboti.
Naznanjam
cenj. občinstvi, da popravlam snežne čevle i galoše, tüdi izdelüjem nepremočlive čevle z gumi podplati. — Prva Prekmurska vulkanizacija gumija.	1
KOLOŠA JANEZ čevlar
4 Murska Sobota (Cvetna ul 5)
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje :
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno ; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živinskomi oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v Črensovcih, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno!
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 10 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti
Izdajatelj KLEKL JOŽEF                         Urednik FRANC KOLENC.