^'MORSKI DNEVNIK 2ačel izhajati v Trstu Dr_..maia 1945, njegov
E?dnik partizanski br^NlK pa 26‘ novem-
nad p943 v vasi Zakriž na rkn'm' razmnožen ^ Cklostil. Od 5. do 17. JP embra 1944 se je ti-v tiskarni «Doberdob» j^ovcu pri Gorenji Trebu-iq.5**	18. septembra
tici/ do '■ maÌ4 1945 v
v ka.rn' «Slovenija» pod Jjskim Pri Wriji. do 8.
*? ^ 945 Pa v osvoboje-dnb IrStU' kjer ie izšla za'
,2 5tev'lka. Bil je edini rj;:ani Partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
primorski
J/	dnevnik
a- 7? >
O O c či
-= r
:—i
ft: X X
"• < £ x G O « ^ ■ ■—
C 2> x
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 96 (12.128)
Trst, petek, 10. maja 198
?_
-
ro
r_
O
Na včerajšnji televizijski volilni tribuni
Craxi zagovarja razširitev vladne koalicije tudi na krajevne uprave
Ile Mita se boji, dasi komunisti zagotovijo relativno večino
— Volilna kampanja „ ■ Cez dva dni bodo volitv
se izte-
h,.. dva dni bodo volitve in vse bučne stranke so videti dokaj na-upravne volitve 12. maja so „/ttireč zelo pomembne za vse. Ne samo za splošni politični pomen, (jjj50 ga deželne upravne volitve do-temveč za praktično sočasnost
kga
volilnega posvetovanja z dvema
Padlostima, [d nista nič manj po-v tebni: referendum, ki so ga zahte-ur*1,komunisti, da bi odpravili sklep, j2 te oklestil premično lestvico in bi ii te v novega predsednika repu-e- Te dve politični zapadlosti bofl^ v ospredju pobtičnega dogajanja 0 junija.
Žabi Itektičnem področju je treba j, težiti včerajšnjo tiskovno konfe-Vr11^0 Pvu^scduika vlade, ki je odgo-i^rtel novinarjem na televiziji. Craxi je bil videti zelo živčen, tako da toiel celo osebni besedni spopad z -, ytear.jem dnevnika »Paese sera«.
bteval je trden sporazum, ki bi bil jP^kjen predvsem proti komunistični ruji, katerega pa bi sam jamčil svojim vodstvom in katerega bi „ zsrrii tudi na vse krajevne uprave. Kratka, 12. maj naj bi bila zadnja
priložnost za to, da petstrankarska koalicija zaigra svoje karte.
V	teku včerajšnje volilne tribune je Craxi v bistvu polemiziral z vsemi predstavniki »komunističnega tiska« ter jih obtožil, da so še zlasti napadalni do njega in do vse dejavnosti vlade. Spopadel se je z direktorjem dnevnika Paese sera Claudiom Fracassijem, ki mu je dejal, da je njegov dnevnik neodvisen. Craxi mu je takrat zabrusil »to pojdi pripovedovat tvojemu staremu očetu«. Za tem je predsednik vlade še obravnaval napadalnost komunistične partije, katere naj bi bdi žrtev ter je zagrozil, da bo svoj čas dal odgovor, kd bo zelo jasen in političen.
V	nadaljevanju je Craxi govoril še o usodi petstrankarske koalicije ter menil, da je ne bo težko razširiti tudi na krajevne uprave, če se bo na sedanjih volitvah utrdila. Vendar sedaj ne predlaga več triletnega sporazuma, temveč sporazuma, ki bi trajal vso zakonodajno dobo in ki naj bi ga sklenili po volitvah predvsem z namenom, da bi se postavili po robu komunistični partiji.
Tudi De Mita je bil včeraj dokaj
oster v svoji polemiki do komunistov. Demokrastjanski tajnik je menil, da bi bilo zelo nevarno, v primeru, da si KPI zagotovi relativno večino, da Italija ostane osamljena na mednarodni ravni, tako na gospodarsko - finančnem področju kot glede sodelovanja na tehnološkem področju. Edina resna alternativa torej ostane okrepitev krščanske demokracije, ki je edini porok za obstoj in trdnost petstrankarske koalicije. R.G.
V odsotnosti veleposlanikov ZDA, Z1
8
l
V Moskvi vojaška parada ob zmagi nad fašizmom
MOSKVA — Že 113. parada rdeče armade, ki je bila posvečena 40. obletnici zmage nad fašizmom, se je včeraj začela nekoliko drugače, kot-pa se začenjajo tradicionalne vojaške parade na Rdečem trgu. Na čelu povorke je bilo pet ešalonov vojnih veteranov, med njimi tudi poljski in čehoslovaški, motorizirani del parade pa so začeli proslavljeni tanki T-34, ki so proti koncu druge svetovne vojne predstavljali hrbtenico sovjetskih oklopnih enot.
Tako kot že slavnostne akademije v Kremeljskem dvorcu se je tudi včerajšnje vojaške parade na Rdečem trgu udeležilo celotno sovjetsko vodstvo z novim generalnim sekretar-
Forte podtajnik za pomoč lačnim
RIM — Dosedanji minister za politiko EGS, socialist Francesco Forte, bo odslej upravljal finančna sredstva za pomoč lačnim v svetu, ki znašajo nad 1.900 milijard lir. V ta namen mu je ministrski svet Včeraj poveril ustrezno podtajniško mesto v zunanjem ministrstvu. Zadolžitve ministra za politiko EGS prevzame predsednik vlade, opravljal pa jih bo zdaj ta zdaj oni poverjenik.
Kot prvo dejanje v svojstvu podtajnika za vprašanja lakote bo Forte odpotoval v afriški Rog, kjer se bo sešel s predstavniki OZN, EGS, mednarodnega Rdečega križa in drugih organizmov ter nadaljeval razgovore izpred dveh mesecev v Ženevi. Forte bo ustanovil urad za preverjanje rezultatov akcij za pomoč lačnim, predvsem pa postavil na noge, kot je sam napovedal, prožen sistem pomoči.
jem CK KP SZ Mihailom Gorbačovom na čelu, na tribunah pa so bile poleg domačih gostov tudi številne delegacije iz tujine in tukajšnji diplomatski predstavniki. Vzhodnoevropske socialistične države so zastopali člani najvišjih partijskih vodstev, zahodne pa šefi tukajšnjih diplomatskih misij, s tem da se veleposlaniki ZDA, ZRN in Japonske kljub nekajdnevnemu prerekanju in ugibanju včerajšnje parade niso udeležili. Veleposlaniki NATO članic v zadnjih letih (zaradi sovjetske intervencije v Afganistanu) na vojaških manifestacijah v Moskvi nasploh niso sodelovali toda nekateri so vseeno mislili, da bodo naredili tokrat izjemo, ker gre za zgodovinsko tako pomemben datum.
Raport na paradi je sprejel novi sovjetski obrambni minister Sergej Sokolov, ki je bil na zadnjem partijskem plenumu imenovan za kandidata za člana politbiroja CK ZK SZ. V krajšem priložnostnem govoru je opozoril na velik delež Sovjetske zveze v zlomu hitlerjevskih vojsk in zagotovil, da se je tudi danes rdeča armada sposobna upreti »vsakršnemu agresorju«. Pri tem je tudi on, tako kot že predvčerajšnjim Gorbačov, dal priznanje drugim evropskim narodom DANILO SLIVNIK
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na Nizozemskem
Ob prisotnosti najvišjih oblasti in
delegacij zavezniških sil
Se stopnjuje odpor Proti papeževemu obisku
j^RUSELJ — Na Nizozemskem in v se krepi nezadovoljstvo ob na-p'''jdanem obisku papeža Janeza r. v*a II. Nezadovoljstvo je močnejše t,!, Nizozemskem, kjer je približno sair na Prebivalstva katoliške vere: 1^. 9 trije odstotki katoličanov priča-gjtejo obisk papeža z veseljem. Dru-Pili očitajo nekatere njegove izbi-fjj’ s katerimi se napredno usmerjeni ni °?eiPski katoličani ne morejo stri-shnR Včeraj je v Haagu bil velik S(-č- ki se ga je udeležilo nad 10 ti-; katoličanov, ki so izpovedali svo-ke ZVestobo Cerkvi ter ponovili kriti-
^ na račun papeža. Naj omenimo, napredna stališča: tako so proti
^ se večina Nizozemcev ogreva za
‘batu duhovnikov, so za to, da žen-j, , lahko postanejo duhovniki, za po-r ,0 nied razporočenci, za splav, za s, 0 sredstev protj zanositvi ter za uPno spoved. Ni niti naključje, da pa z^nji škofje, ki jih je imenoval s hcž, vsj vse prej kot napredno u-k] erJeni in da torej ne uživajo na-§-°bjenosti vernikov in večine duhov-
Jugoslavija je včeraj s parado v Beogradu slovesno proslavila 40-letnico osvoboditve
BEOGRAD — Hočemo živeti v miru in za to se bomo borili z vsemi močmi ter sredstvi. To je osnovno sporočilo Jugoslovanov, ki se je odražalo tudi v včerajšnji paradi v Beogradu ob 40-letnici osvoboditve države in zma: ge nad fašizmom.
Parado so ob številnih Beograjčanih in drugih obiskovalcih glavnega mesta na slavnostni tribuni pred ju-
goslovansko skupščino spremljali najvišji predstavniki jugoslavi je, republik in pokrajin, prekaljeni borci, člani diplomatskega zbora. Pa državne delegacije članic antifašistične koalicije: SZ, ZDA, Francije in Velike Britanije ter borčevske delegacije Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Danske, Grčije, I-talije, Madžarske, Poljske, Romuni je in Norveške. Na častni tribuni so
bili tudi člani sovjetske, ameriške in britanske vojaške misije, ki so bile med vojno pri glavnem štabu NOV in POJ.
Devet kilometrov dolg sprevod, v katerem je bilo sedem tisoč Ijdi in 600 vozil, je vodil generalpodpolkovnik Zdravko Dimic, prekaljeni Titov vojak iz NOB in sedanji poveljnik beograjskega armadnega območja. Deset let
je minilo od zadnje vojaške parade, ki so si jo ogledali mnogi kratkohlačniki, nekateri od teh, zdaj gojenci vojaških akademij, so včeraj strumno korakali v prvem delu parade. Predstavili so se vsi rodovi, po bulevar ju revolucije pa so prvič korakale v paradi ženske iz šole rezervnih oficirjev.
Teritorialna obramba je najmasov-nejši del jugoslovanskih oboroženih sil. To so vojaki brez vojašnic, pripravljeni, da vsak trenutek zapustijo tovarno, pisarno, kmetijo in stopijo v vojaške vrste. V paradi so nastopili teritorialci in teritorialke iz vseh republik in pokrajin s svojim lahkim a za obrambo tako pomembnim orožjem. V naslednjem ešalonu so bili u-deleženci brez orožja, pripadniki civilne zaščite v temnomodrih uniformah.
Prvi del včerajšnje parade so skle-
BORIS LENIČ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Sprejem ob 40-letnici osvoboditve Jugoslavije
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič je v imenu predsedstva včtiraj v palači federacije priredil sprejem za tuje delegacije, ki so se udeležile proslave ob 40-letnici osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom. Na sprejemu neposredno po veliki vojaški paradi, se je Veselin Djuranovič sešel s predstavniki državnih delegacij SZ, ZDA, Velike Britanije in Francije, s katerim se je zadržal v krajšem prijateljskem pogovoru. Pogovarjal se je tudi s člani drugih
tujih delegacij, ki so se mudile v Jugoslaviji v okviru majskih jubilejev, na povabilo zveznega odbora ZZB
Delegacija nekdanje britanske in ameriške vojaške misije sta včeraj obiskali spominski center Josip Broz Tito in položili cvetje na grob tovariša Tita.
Skupina 175 britanskih vojnih veteranov, ki so se med NOB borili v Jugoslaviji ter skupina članov društva britansko - jugoslovanskega prijateljstva pa sta včeraj obiskali Vis. (dd)
Podpisali dokument o kandidaturi Beljaka, Trbiža in Jesenic za 01
Tj., .„Včeraj je bil narejen nov korak v okviru prizadevanj, da bi si Beljak, sta/2, te Jesenice izbojevali organizacijo olimpijskih iger leta 1992. Pred-diea ^ teh treh mest so namreč podpisali dokument, s katerim obveščajo j. narodni olimpijski odbor, da Beljak, Trbiž in Jesenice skupno kandidi-J0 za izvedbo iger.	NA 10. STRANI
V
ponedeljek povratek
iz Katmanduja
ra:	Katmanduja v Nepalu je vče-
stj'-te‘^a vest, da bodo člani alpini-skg-6 °dprave Slovenskega planin-lUa® društva iz Trsta v kratkem do-Kot smo že poročali, žal odpra-
va ni dosegla vrha, na katerega je bila namenjena, na srečo pa se vsaj vsi vračajo zdravi in nepoškodovani. Prihod na ronsko letališče je predviden za ponedeljek zvečer.
Glas v korist globalne zaščite
(Sa Pomemben je sklep občinskega odbora v italijanski občini Zagraj brftfrad°) na Goriškem. Odobrili so namreč resolucijo v podporo lutre odo-JariK Stebalnega zaščitnega zakona za Slovence in jo posla]1 tudi s^n j tetb^diju, predsedniku komisije, ki preučuje osnutke globalnega zaščitnega “'tea.	NA 8. STRANI
40 let Primorskega dnevnika
bomo proslavili v petek, 17. maja, v Kulturnem domu v Trstu, naslednji dan, v soboto, 18. maja, pa v Kulturnem domu v Gorici.
PROGRAM:
nagovor;
pozdravi gostov iz Trsta, Gorice, Rima, Beograda in Ljubljane; podelitev priznanj raznašalcem;
nastopajo:
harmonikarski ansambel Glasbene matice s Proseka, vodi Loredana Kočevar:
mešani pevski zbor Primorec - Tabor, vodi Vilma Padovan.
Ob koncu programa se bomo zbrali na zakuski. Vabljeni vsi bralci Primorskega dnevnika. Ta napoved je obenem vabilo za vse, osebnih vabil ne bomo pošiljali.
V nedeljo, 19. maja, bo izšla posebna, bogatejša številka Primorskega dnevnika.
• V Moskvi vojaška parada
NADALJEVANJE S L STRANI
v borbi s fašizmom in posebej omenil jugoslovanski narodnoosvobodilni boj in njegov prispevek k uspešnemu koncu druge svetovne vojne.
Tankom T-34 so na paradi sledile tudi druge vrste orožja iz vojnih časov, med drugim tudi raketni izstrelki imenovani »katjuše«, ki so bili svoj čas kot artilerijsko orožje zelo učinkoviti. Mimohod modemih motoriziranih enot pa se je začel s samohodnimi topovi in tanki, med katerimi je bila tudi nova verzija oklepnika, ki naj bi v sovjetskih vojaških registrih dobil oznako T-64. Opazovalci na paradi si namreč niso bili povsem enotni, za kakšen tank gre.
PTav tako je l}ilo nekaj nejasnosti tudi med raketnim orožjem, saj so nekateri zahodni strokovnjaki trdili, da so bile tokrat prvič na paradi prikazane taktične jedrske rakete SS-21, ki so od novembra 1933 tudi v NDR in na češkoslovaškem. Drugi so namreč trdili, da so bile nove le rakete zemlja-zrak, ki nosijo oznako SA-6 in SA-13 in o katerih se je po svetu prav tako že govorilo.
Demokratska stranka ZDA za pomoč protisandinistoffl
WASHINGTON — Medtem ko so se v ameriških mestih odvijale demonstracije proti Reaganovemu trgovinskemu bojkotu Nikaragve in je policija aretirala 1.300 oseb, se je del demokratske stranke premislil in sklenil podpreti finačno pomoč protisandini-stičnim gverilcem. Stranka, ki je pred dvema tednoma z zavrnitvijo Reaganove zahteve po sprostvitvi 14 milijonov dolarjev »contrasom« izzvala embargo, je torej pristala na finančno pomoč, vendar s pogojem, da pojde izključno za živež, oblačila in zdravila in da slednja izroči gverilcem zvezna agencija za mednarodni razvoj, ne pa, kot doslej, CIA. Preokret demokratov pripisujejo dejstvu, da je šel nikaragovski predsednik Ortega prosit za pomoč Sovjetsko zvezo, in okoliščini, da se bo Reagan po hladnem sprejemu v Evropi vrnil v Washington slabe volje, zaradi česar naj bi se hotel revanširat! prav na rovaš Nikaragve. Demokratska stranka naj bi s to potezo hotela republikansko prehiteti.
Embargo je podprl tudi evrop-'^' parlament z nepričakovano odobrit''1' jo popravkov desnega centra k P1^' sandinističnima resolucijama komu111 stov in socialistov. Parlament p021'3' Nikaragvo k dialogu z opozicijo in ? skupino Contadora, da tako »odstrai» razloge za poseg od zunaj«. Pomoćni' ki zunanjih ministrov članic Contad'J' re in diplomatski zastopniki vseh sred' njeameriških držav se bodo sešli “ in 15. maja, da proučijo tehnična vpra' sanja v zvezi z mirovnim načrtri11: Embargo proti Nikaragvi je včeril obsodil tudi argentinski parlament, a predsednik kanadske vlade Mulronri je izjavil, da ne nasprotuje možnost* odprtja nikaragovskega trgovskeg3 predstavništva v Torontu, s katerih bi Managua (zaradi zaprtja takšneg3 urada v Miamiju) rada obšla emba1"
go.
Na izredni seji Varnostnega svej3 OZN je nikaragovski predstave® Chamorro ostro napadel embargo ri' koč, da gre za paranoično dejanj®-
• Jugoslavija je proslavila
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nili nastopajoči »civili«. Najprej izjemni delavci, zmagovalci delovnotpro-izvodnih tekmovanj. Sledili so javnosti številni dobro znani obrazi: jugoslovanski športniki, ki so osvojili veliko medalj, vodil pa jih je eden najuspešnejših, kajakaš Matija Ljubek. Nato so prostor pred skupščino olepšali člani kulturnoumetniških društev v živopisanih narodnih nošah.
Sledila je najdaljša, motorizirana kolona, z najsodobnejšim orožjem in opremo, ki so jo načrtovali in izdelali v Jugoslaviji. Bojno oklopno vozilo »BOV 1«, pravi domači »lovec na tanke«, ki doseže hitrost kar 92 kilometrov na uro, opremljen pa je s šestimi vodenimi raketami. Prvič se je v mimohodu predstavil samohodni večcevni metalec raket. »Ogenj«, kot mu pravijo lahko v 20 sekundah izstreli 32 raket, avtomatični polnilec pa v nekaj minutah napolni lansirno napravo z rezervnim polnjenjem raket. Lani so v jugoslovansko armado-vpeljali še eno novost, tudi ponos do-
mače vojaške industrije: 152 milimetrski top »nora«.
Pozornost na paradi je pritegnila tudi posebna žepna podmornica za enega diverzanta in njegovo opremo, tako kot večja inačica (za več vojakov) pa je nastala v jugoslovanskih tovarnah.
Glavni ponos jugoslovanske vojne industrije pa je včeraj prvič predstavljeni tank T - 72. Pred tremi leti so domači strokovnjaki dobili licenco in v tem času naredili tank, ki sodi v svetovni vrh.
Včerajšnji mimohod je bil pozdrav dnevu zmage z željo, da bi večno živeli v miru. Obenem pa je dokazal pripravljenost Jugoslavije, da se v vsakem trenutku odločno upre agresorju, ki bi skušal ogroziti svobodo, za katero so jugoslovanski narodi in narodnosti v drugi svetovni vojni plačali z milijon in sedemstotisoč žrtvami. Jugoslovani so včeraj še enkrat pokazali, da se bodo borili proti vsakomur, ki bi jih skušal ovirati na potiš svobode in neodvisnosti. B. L.
IVa Portugalskem poziv za svobodo in demokracijo
Reagan končal svoj obisk v Evropi
LIZBONA — Danes dopoldne bo ameriški predsednik Ronald Reagan odletel z lizbonskega letališča proti domu jn tako končal svoje enotedensko potovanje po Evropi. S svojim obiskom ni Reagan po vsej verjetnosti posebno zadovoljen, saj se je moral zadovoljiti z marsikaterim polovičnim uspehom, na primer na vrhu zahodnih industrijsko najbolj razvitih držav v Bonnu, medtem ko je na nekaterih drugih postajah naktel na dokaj hladen sprejem, kot se je zgodilo na Španskem, da ne omenjamo kritik na račun njegovega obiska pokopališča v Bitburgu.
V tem okviru se mu je še najbolj obnesel obisk v Portugalski, kjer se je mudil zadnjih 40 ur, čeprav tudi ni šlo vse tako gladko, kot so napovedovali. S predsednikom republike Ramalhom Eanesom se je sestal že takoj po prihodu v sredo zvečer. Srečanje ni moglo potekati ravno v najbolj »prijateljskem vzdušju«, kajti ZDA bolj ali manj odprto podpirajo kot kandidata na portugalskih predsedniških volitvah, ki bodo konec tega leta, sedanjega prvega ministra, socialista Maria Suare-sa. Zato pa je bil po vsej verjetnosti tem bolj »prisrčen« sprejem ameriškega predsednika v vladni palači, ki je bil včeraj dopoldne.
Kot je povtidal Suares oh koncu enournega pogovora
z Reaganom, sta si državnika izmenjala mnenja o narodnem pohtičnem položaju, zlasti na afriškem Jug0 in v Latinski Ameriki, največ pa sta govorila o nw®' nostih povečanja ameriško-portugalskega sodelovanja i*a gospodarskem in drugih področjih, vključno vojaške®' Razen komunistov, ki imajo kakih 20 od sto glasov, ^ Portugalskem namreč nobena pomembnejša politični sila ne nasprotuje Atlantskemu zavezništvu, kakor tud* ne ameriškim vojaškim bazam, ki se bodo, kot vse kaže, v bližnji bodočnosti še okrepile. Reagan je zato koncu sestanka s Suaresom označil Portugalsko kot »z®" veznico velike veljave«, poleg tega pa izrazil zadovoljstvo nad njenim vstopom V EGS.
Podobne misli je ameriški predsednik nato izrekel na slavnostnem zasedanju portugalskega parlamenta. T» priložnost pa je izrabil predvsem za poziv k ostvarite mednarodne strategije za uveljavitev svobode in demokracije na svetu. Poudaril je, da je »svoboda poroštvo za mir«, ter se med drugim pohvalno izrazil o papezO Janezu Pavlu II. Slavnostnega zasedanja se ni udeležilo 40 komumstičnih in 7 drugih parlamentarcev. Eden >Z' med slednjih, in sicer predstavnik gibanja zelenih, j® na svojem sedežu v parlamentu pustil kletko z belk11 golobom.
Z odkritjem pokolov muslimanskega prebivalstva
V Libanonu se stopnjuje sovraštvo
Kljub premirju se v Bejrutu nadaljujejo občasni spo-Pa(K	(Telelfoto AP)
BEJRUT — Prepad sovraštva med muslimansko in krščansko versko skupnostjo se je v Libanonu še poglobil. V kraju Džije, upravnemu središču pokrajine Iklim Karub, ki so ga 28. aprila zavzeli šiiti in druzi, so blizu maronitske cerkve odkrili grobišče s posmrtnimi ostanki desetin civilistov, ki so jih po vsem sodeč ubili pripadniki krščanskih milic »libanonskih sil«. Prav v Džiju so šiiti in druzi ob zavzetju tega versko mešanega območja zakrivili pokol petdesetih kristjanov, ki je povzročil ogorčenje in zaskrbljenost v omikanem svetu. Ob sedanjem odkritju pa postaja vedno bolj jasno, da so enake pokole zakrivili tudi kristjani. Že sinoči so prihajale z južnega Libanona vesti o odkritju novih skupnih grobišč.
Po podatkih libanonske policije so krščanske milice samo v pokrajini Iklim Karub ugrabile več kot sto muslimanov, ki so izginili neznano kam. Pripadniki rdečega križa so do sedaj ugotovili, da so v grobišču pri Džiju zakopani tudi otroci in ženske. Na marsikaterem truplu so še vidni znaki mučenja, številne žrtve pa so obglavljene. Svojci izginulih so včeraj množično romali v Džije in se prepuščali brezglavemu obupu. V besu so bližnjo cerkev oskrunili in zahtevajo maščevanje.
Zima se noče in noče posloviti
Se vedno kisla pomlad
RIM — Zima se letos noče in noče ukloniti spomladanskemu soncu, da bo nedvomno prešla v meteorološke anale kot ena najbolj muhastih v f®7'1, stoletju, že res, da statistično ni presegla raznih rekordov, globalno Q^e' dana pa je bila res izjemna. Prejšnjo noč je na primer snežilo na Nevej' skem sedlu, sneg je pobelil vse Dolomite, da takih snežnih padavin v sed&' njem majskem času ne pomnijo že 20 let. Na višini 2.000 metrov je v z^: njih urah zapadlo od 30 do 40 centimetrov novega snega. Celo na vis^ 1.200 metrov se je snežna odeja zvišala od 10 do 15 centimetrov. Povsem razumljivo so povsod z okrožnicami podaljšali rok ogrevanja stanovanj do maja.
In prav od 15. maja dalje pričakujejo dolgoročne meteorološke napovedi trajnejše izboljšanje in zvišanje temperature na mesečno povprečje. Včerajšnji sončni dan je bil namreč muha enodnevnica, saj se bo že dane5 ponovno poslabšalo. Ciklon, ki vztraja nad Italijo se bo v prihodnjih urah še poglobil s prihodom nove atlantske frontalne motnje. Center tega ciklon0 se nahaja zahodno od Sardinije in je nekako vklenjen v tem položaju, se le vrti okoli svoje osi in s tem povzroča občasna poslabšanja.
Za soboto in nedeljo pa nam meteorologi napovedujejo splošno poslal] sanje z dežjem, vetrovi z južnega kvadranta in nenaden preobrat v severni in severovzhodni kvadrant s povsem razumljivim padcem temperature. Vp°' nja. da so se tokrat zmotili so precej borna, saj vsi meteorološki centri zfl' hodne Evrope predvidevajo 5 dni slabega vremena in pravo izboljšanje šel° po 15. maju.
Letno poročilo zveznega notranjega ministra Zimmermanna
Neonacistični krogi resno ogrožajo notranjo varnost v Zahodni Nemčiji
BONN — Notranji varnostni položaj v ZRN je še vedno ogrožen, je izjavil zvezni notranji minister Friedrich Zimmermann (bavarska C SU), ko je včeraj predstavil novinarjem v Bonnu zajetno poročilo o varstvu ustanovne ureditve za leto 1984, vendar je pristavil, da položaj ni kritičen.
Poročilo povzema dejavnost in politične cilje skrajnih in za varnost države nevarnih organizacij in gibanj, in je razdeljeno na štiri poglavja: dejavnost levih ekstremistov leta 1984, dejavnost desničarskih ekstremnih organizacij, dejavnost skrajnih skupin tujcev in ugotovitve za-hodnonemške kontrašpijanažne službe.
Število nasilnih dejanj skrajne levice se je zmanjšalo od 1540 leta 1983 na 1269 lani. Tudi število terorističnih atentatov, ki je zajeto v tem številu, je nazadovalo od 215 na 148. Število pripadnikov organizacij skrajne levice je ostalo skoraj nespremenjeno pri 61.000. število publikacij teh organizacij se je zmanjšalo za 600.000 in je doseglo lani 5 milijonov izvodov. Glasovi, ki so jih te organizacije dobile na volitvah, ležijo dokaj pod 1 odstotkom.
Nemška komunistična partija (D KP), ki ima številne stranske organizacije, je daleč najmočnejša skrajno leva organizacija v ZRN. Število njenega članstva se je konec leta 1984 rahlo povečalo in doseglo 107.600. Toda politični vpliv DKP je ostal dokaj večji, kot bi bilo mogoče sklepati iz števila njenih članov. Partiji se je s politiko zavezništev, kot pravi poročilo, posrečilo doseči nove u-spehe.
Poleg komunistične skrajne levice obstaja nekomunistična skrajna levica — »nova levica« — ki je zlasti dejavna proti zahodnonemški armadi, Bundeswehru in pripadnikom tujih, natovskih oboroženih sil na zahodno-nemškem ozemlju. Pri marksistično-
leninističnih organizacijah, zlasti tistih, ki so nekoč prisegale na Mao Zedonga, tako imenovanih k skupinah, se je razkroj nadaljeval in člani se še naprej selijo k zelenim in »alternativnim listam«.
Gladovna stavka zaprtih članov teroristične frakcije rdeče armade (RAF), ki je trajala od 4. decembra 1984 do 5. februarja 1985, je spodbudila druge člane FAR ali »bojevite avtonomne skupine«, da so približno v tistem času izvedli 39 terorističnih napadov. Med najbolj spektakularnimi atentati je bil izjalovljen napad na natovsko oficirsko šolo in umor vodilnega predstavnika nemške oboroževalne industrije Zimmermanna.
RAF je prebolela daljše obdobje
šibkosti, ker se ji je posrečilo o-krepiti svoje ilegalne kadre z novimi člani. Tako je obnovila svojo akcijsko sposobnost, hkrati pa je okrepila svoj gmotni položaj, ki je bil hudo omajan, potem ko je policija jeseni 1982 odkrila 13 gozdnih skrivališč orožja in denarja RAF in polovila nekaj vodilnih članov RAF Za nemško skrajno desnico, ki zajema tudi naciste, so značilni: prenapet nacionalizem, ideje o nemškem ljudskem kolektivizmu in agresivno sovraštvo do tujcev in Židov. Desni ekstremisti so lani zagrešili 74 nasilnih dejanj, 7 manj kot leta 1983, toda številna odkrita skrivališča o-rožja, streliva in razstreliva ter tajno pridobljene informacije pričajo,
da je pripravljenost za nasilna dejanja zlasti v neonacističnih krogu1 še vedno zelo močna.	,
Kar zadeva število skrajnežev tn60 tujimi državljani v ZRN, navaja V°' ročilo, da je takih ekstremist00 116.000, medtem ko jih je bilo le^. 1983 114.300. V to število so zajef* vsi člani ekstremnih organizacij *. skupin tujih državljanov v starost* nad 16 let. Po nazorih se člani te° skupin delijo na skrajno levico: 81 .^0' na skrajno desnico: 14.700 in ^ ekstremne islamske organizacije: K tisoč 650. Poročilo navaja, da je Iranci kar 9 odst. skrajnežev, me°' tem ko jih je najmanj med 600.009 Jugoslovani, in to 0,26 odst. Notranfl minister Zimmermann je dejal me0, drugim, da v obdobju, ki ga zaje*00 poročilo notranjega ministrstva, P° več letih ni prišlo do nobenega atentata na kakega jugoslovanskega ®' migranta.
Ko je novinar vprašal ministra, za' kaj poročilo o notranji varnosti _ °e omenja vohunske dejavnosti obveščevalnih služb zaveznikov na zdhodn0' nemškem ozemlju, je Zimmermann na kratko odgovoril: »nobenega k0' mentorja.« BOŽIDAR PAHOR
Predstavniki SKGZ gostje Socialistične zveze v Novi Gorici
Pomembna pridobitev portoroškega turizma
Volilni izidi bodo zelo pomembni za odnos do Slovencev v Italiji
Nova GORICA — Predsednik SK ^ v Italiji Boris Race je bil v sre-Popoldne gost Občinske organiza-st S°c'alistične zveze, pri čimer .pa. ga spremljala tudi predsednika ^Titorialnih odborov Slovenske kulji! n? ~ gospodarske zveze za gori-p 0 in videmsko pokrajino dr. Mirko bmožič in dr. Viljem Černo.
Novogoričane, ki so povsem napol-
1.	veliko d\xrano Skupščine so_ v - crPnem pogovoru seznanili s polo-Oern Slovencev v Italiji, zlasti kar padeva globalno zakonsko zaščito in i°nien, ki ga bodo za odnos do slo-'enske narodnostne skupnosti imeli «di volitev v nedeljo in v ponede-Predsednik Race je uvodoma Pfavnaval stanje razprav o zaščit-ePi zakonu za Slovence, reakcijo i-V'ianskih nacionalističnih in desni-arskili sil na pripravljanje zaščit-'a norm in pričakovanja za volil-.c rezultate. Poudaril, da Slovenci ,e 15 let v organizirćini obliki zah-,vajo globalno zakonsko zaščito, o ednji pa se na raznih ravneh raz-. avlja 5 let. Razprava je posebno ,, ' nzivna v zadnjih šestih mesecih, ' ualjevala pa se bo s pogovori med tian S^a>7niki posebnega odbora v se-Z .. in z zastopniki raznih organi-e,l’ ki bi radi sporočili svoja mne-
nja o zaščiti, 15. in 16. maja. Kljub sedanji obravnavi te problematike pa ni pričakovati, da bi zaščitni zakon bil sprejet do meseca novembra, ko bomo slavili deseto obletnico osimskih sporazumov. Slovenci seveda želijo, da bi bil zakon čimprej sprejet, toda ob tem opozarjajo, da narašča gonja raznih sil in organizacij, ki nasprotujejo globalni zaščiti in pri tem navajajo tudi izmišljene podatke, trditve in laži.
Glede volilnih napovedi je bilo rečeno, da skoraj povsod pričakujejo uveljavitev naprednih demokratičnih strank in sil, ki imajo v svojih pro-gramili tudi zakonsko zaščito Slovencev. To je važno tako v vsedr-žavnem okviru, zlasti pa v deželi Furianiji - Julijski krajini, kjer žive Slovenci. Tako tudi v Benečiji pričakujejo ponovno uveljavitev enotnih občinskih list, ki jih sestavljajo demokratično usmerjeni kandidati. Hkrati pa so tam tudi močne težnje, po ohranitvi monopola oblasti, ozračja predsodkov do Slovencev in Jugoslavije, v funkciji tradicionalne stranke, ki je mnogo let po vojni upravljala večino občin.
Ob takem stanju in težnjah pa so seveda tudi pomembni deli v večinskem narodu, ki zagovarjajo in se
zavzemajo za pravice in zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Te težnje so v skladu s prijateljskimi odnosi in sodelovanjem med Jugoslavijo in Italijo, ki jih usmerjajo osimski sporazumi. Vendar pa je i-talijansko prebivalstvo premalo seznanjeno s pravim položajem Slovencev, ker tega njihova javna občila ne obravnavajo. Zaradi tega razmišljajo o informativni okrepitvi »Primorskega dnevnika« in tudi o tem, da bi morali izdajati kakšno novo občilo v italijanskem jeziku.
Pred razgovorom o položaju Slovencev v Italiji, so si udeleženci o-gledali film o manifestaciji ža globalno zakonsko zaščito, 20. maja lani v Gorici.
MARJAN DROBEŽ
Odkritje spominskega obeležja v Trebenčah
CERKNO — Krajevna konferenca SZDL Gorje - Poče - Trebenče nad Cerknim pripravlja proslavo in odkritje spominskega obeležja dogodkom iz NOB, ki bo v nedeljo, 12. maja, ob 14. uri v Trebenčah. Proslava bo združena s proslavljanjem 40. obletnice o-svoboditve in zmage nad fašizmom in praznovanjem krajevnega praznika.
Nova linija Beograd-Portorož
PORTOROŽ — V jubilejnem letu portoroškega turizma (100 let neprekinjenega delovanja na tem področju) je to lepo mestece slovenskega Primorja bogatejše še za eno pridobitev, ki naj bi dala impulza turističnemu in vsakršnemu drugemu gibanju. Včeraj zjutraj je namreč na sečoveljskem letališču prvič pristalo DASH 7, ki bo sedaj enkrat tedensko povezovalo Portorož z Beogradom in Tivatom.
Včerajšnjemu dogodku je prisostvovala gruča gostov, novinarjev in turističnih delavcev, ki so pričakovali »otvoritveni« pristanek in ugibali; če bo že prvi dan kaka zamuda. Glede slednjega so bili razočarani, saj je letalo (ki bo lahko prevažalo 48 potnikov) Inex Adrie Avioprometa točno ob določeni uri (10.40) pristalo na pristajalni stezi.
»S tem se slovenska obala. Primorje in Istra neposredno vključujejo v zračni promet« je poudaril vodja portoroškega letališča Vojko Starovič. Direktor Inex Adrie Janez Kocjančič pa je poudaril, da nova linija pomeni skrb tudi za potnike iz zamejstva, predstavlja pa za podjetje tržni test in samo čas bò poka-kal, če se nova proga izplača.
Vsekakor lahko rečemo, da je to obogatitev za širši prostor. Nova linija bo gotovo pripomogla k boljši povezanosti različnih krajev, čeprav bo letalo iz Beograda v Portorož, od tod v Tivat in iz Tivata nazaj v Portorož in nazadnje v Beograd letelo samo ob četrtkih. Če bodo obeti ugodni, pa bo Inex Adria poskrbela še za kake drugačne, učinkovitejše možnosti, (mč)
V Ljubljani so se srečale predstavnice ženskih organizacij iz treh obmejnih dežel
LJUBLJANA — V sredo je bilo v Ljubljani srečanje predstavnic ženskih , ; Wnizacij iz Slovenije, dežele Furlanije - Julijske krajine in Koroške, ki je 10 Nekakšna priprava na zaključek Dekade OZN, posvečene ženskam, pod seslonn »Enakopravnost, razvoj, mir.«	^
Na srečanju, kjer so si udeleženke izmenjale informacije o poročilih, penali in stališčih, ki so jih pripravile posamezne nevladne organizacije in fzavne institucije za svetovno konferenco, posvečeno problemom ženske, ki v? ■etos julija v Nairobiju, je imela uvodno poročilo Vida Tomšič, ki je predsta--‘ a dosedanje priprave Jugoslavije, pa tudi aktivnost ostalih neuvrščenih dr-^av na tem področju. Vida Tomšič, znana družbenopolitična delavka, udeležen-a številnih mednarodnih konferenc in srečanj o položaju ženske v svetu, avto-ca knjig in brošur na to tematiko, vodja jugoslovanske delegacije na svetov-I konferenci v mednarodnem letu žensk v Mexicu - Cityju leta 1975 ter čla-.*ca v dvph mandatnih dobah sveta Instituta OZN za raziskave glede napredka ^nsk v deželah v razvoju, je ob koncu srečanja podala tudi zaključke posveta, 1^ Predvidevajo izdajo enotnega dokumenta o problemih ženske v svetu, ki ga ®do objavili v vseh deželah, kot tudi organizacijo podobnih srečanj, ki bi b. a *e druge napredne ženske organizacije v Italiji in Avstriji. Vse te po1 dftìw. naì Lj usklajeval ožji odbor, ki bo izdelal tudi podrobnejši program bo-ardi srečanj.	1
f.. Krajše posege so imele na srečanju v Ljubljani Luša Perla v imenu tržaške v^eracije KPI, Ester Pacor v imenu ZŽI - UDI in Nerina Švab, ki je sprego--ala v imenu slovenskih žensk iz zamejstva.	N. L.
Skupna prizadevanja za varstvo okolja ob meji
■-'ORlCA — Skupna prizadevanja za varstvo okolja na področju ob meji Zač • Rj° rn Jugoslavijo ter v širšem prostoru skupnosti Alpe - Adria, je v hov etn ^asu predmet pogovorov na številnih srečanjih med predstavniki usta-vorl’ stroLovnjakov in politikov. Najbolj pereče je vsekakor vprašanje yarstva so, a- Tesno povezano z ekološkimi problemi je tudi vprašanje izpopolnitve si-Ute a- c*v^ri0 zaščite v primeru ekoloških katastrof ali naravnih nesreč, ki bi Prizadeti večje ali manjše področje na meji ah v notranjosti katere cd ^dnjih dežel.
1'odn- ^lorrtemben doprinos k razreševanju te problematike bo nedvomno medna-za i1 P°svet, ki bo 29. maja v Kranju in ki ga pripravljata republiški Lomite de-; ,ar.stvo okolja SR Slovenije ter skupnost slovenskih občin, v sodelovanju z etaim odborom združenja italijanskih pokrajin (UPI).
Se ,v sredo je bil v Gorici, na pobudo združenja UPI, še zadnji pripravljalni , 3nek ža omenjeni posvet, na katerem so se dogovorih o točnem programu Poteku manifestacije. Sestanek, ki se ga je udeležila tudi številna delega-potg^2 SR- Slovenije, je vodil predsednik deželnega odbora UPI Edoardo Bressan, ka-l Pa je v prostorih goriške pokrajinske uprave, (vk)
• V organizaciji GM in Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije
V sredo v Trstu III. srečanje mladih slovenskih glasbenikov iz treh dežel
TRST — V sredo zvečer je bilo v Kulturnem domu v Trstu tretje srečanje mladih slovenskih glasbenikov iz dežele FJK, Koroške in Slovenije, ki sla ga organizirala Glasbena matica v Trstu ter Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije, nastopilo pa je na njem okrog 60 mladih glasbenikov kot posamezniki, ali v drugih sestavih, ki so zastopali kar 12 glasbenih šol, oziroma centrov in zavodov za glasbeno vzgojo iz treh dežel.
Mlade glasbenike, njihove profesorje, pa tudi občinstvo, je v imenu Glasbene šole GM v Trstu na kratko pozdravil prof. Svetko Grgič, o pomenu srečanja pa je povedal nekaj besed prof. Klavdij Palčič, predsednik odbora za kulturo pri SKGZ. Slednji je poudaril velik pomen teh srečanj, ki nudijo je dejal možnost povezovanja mladih glasbenikov iz treh obmejnih dežel, kot tudi priložnost na utrjevanje enotnega kulturnega prostora, ki je za razvoj slovenske narodnostne skupnosti na področju glasbe še posebno koristno in potrebno.
Sledil je nastop gojencev posameznih šol, ki so se predstavili z igranjem na različne inštrumente, samostojno, pc tudi v sestavu dua, tria, kvinteta na koncu pa še e nastopom harmonikarskega ansambla »Synthe-sis 4«, ki ga vodi prof. Claudio Furlan. Prav gotovo je bil to lep in primeren zaključek večera, ki je navdušil, žal še vedno premalo številno ob-
činstvo, ki pa ni štedilo s priznanjem vsem nastopajočim.
Ker se je tudi to srečanje odvijalo v počastitev evropskega leta glasbe, smo izkoristili priložnost in povprašali za mnenje predstavnika glasbenih šol iz treh obmejnih dežel. Zvezo društev glasbenih pedagogov Slovenije je na večeru predstavljal predsednik prof. Lovro Sodja, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da je zamisel o srečanjih mladih glasbenikov iz treh obmejnih dežel padla na plodna tla. »Prvo srečanje smo imeli v Cankarjevem domu v Ljubljani, drugo je bilo lani v Celovcu. Veseli smo, da se tokrat srečujemo v Trstu in to v počastitev le
Na srečanju je nastopila tudi gojenka GM iz Trsta Tamara Ražem
ta, namenjenega glasbi. Naj povem, da to ni naša edina prireditev v sklopu letošnjih prireditev v. počastitev evropskega leta glasbe. Imeli smo namreč že tekmovanje violinistov v Fari pri Gorici, nato pa še glasbene nastope o Ljubljani, Celovcu, Vidmu in Trstu. Ta glasbena srečanja so nekaj enkratnega ter upam, da jih bomo organizirali tudi v bodoče. Tako se naši mladi med seboj bolje spoznajo, pa tudi naše glasbene šole lahko navežejo tesnejše medsebojne stike, kar je vse v korist razvoja naše dejavnosti na področju glasbe.«;
Glasbene šole iz Koroške je na večeru zastopal predsednik prof. Joško Hudel, ki je povedal, da delujejo lete komaj sedem let, da pa imajo že okrog 250 gojencev. »Lahko bi jih imeli še več, če bi imeli dovolj učnega kadra. Osrednja glasbena šola je v Celovcu, potem pa imamo podružnice v krajih od Beljaka do Pliberka. Veseli smo, da smo udeleženi na tem srečanju, saj smo prepričani, da bo to v veliko vzpodbudo našim mladim glasbenikom.«
Svoje zadovoljstvo nad srečanjem je izrazil tudi ravnatelj glasbene šole GM v Trstu prof. Svetko Grgič, ki je dejal, da potekajo letos vse proci kcije v znamenju počastitve evropskega leta glasbe. »Naj poudarim še to, da so na tem srečanju zastopane tudi naše šole z Goriškega in iz videmske pokrajine, kar je prav gotovo zelo pomembno.«	N. L.
FRAN MILČINSKI
Butalci
20.
Uic Se ,e °^e Dideldač resnično zmenil z mojstrom gi eri} tako, da bo sin samo gledal, kako delajo dru-k ’ ,u^le se mu bodo oči, pa bodo znale roke in ne ° kaj trpele.
jtlu tako je Naca štremljasti študiral kovaštvo in so dvoi *?otekala leta. Butalci so že šteli dneve, kdaj dobe kov-- kovača, oče Dideldač pa je pričel pripravljati kj-af^teo, lepo ob cesti da bo stala — sem in tja, r°ka,h Utal	klancem, da bo voznikom pri
v R^,a I® Prišel dan in se je Nace štremljasti vrnil Se j aIe in je'imel na veliki poli pismo in pečat, da So <,e r®Snično tri leta učil kovaštva. Vesoljne Butale d0rne forale okoli kovačnice, da bodo videle, kako bo ljaj a?e senie sebi v prid in Butalam v ponos oprav-'nrenitno kovaško rokodelstvo, kla a Se 1® Pričel Naca štremljasti sukati okoli na-žewv eno roko je dobil klešče, s kleščami je prijel naLl .0’ v drug) je vihtel kladivo, kakor so se mu bile Rio * , oči- in je pogumno razbijal po železu in mi-^eleza tudi.
so vnU^ski m°žje so spoštljivo zijali in se čudili in Prašali; »Mojster Naca, kaj bo to?«
Mojster Naca je imel prvikrat klešče v rokah in kladivo, oboje je bilo težko in je čutil, da mu ne vladata roki kladiva in klešč, nego da mu kladivo po svoji volji obračata roki in je dejal: »Pokazalo se bo, kar bo. če bo špičasto, bodo vile, če bo široko, bo lopata.«
Pa so možje še bolj zijali, kaka mojstrovina se bo razodela izpod rok mladega mojstra.
Ta pa je potil mrzel pot, železo se mu ni maralo vreči ne po vilah ne po lopati. Roka mu je pešala, iskre so ga pikale, še bolj ga je bilo sram, pa je ročno skočil iz kovačnice in železo vrgel v grm.
V grmu je ležal volk. Oplazilo ga je vroče železo, zatulil je in zbežal v gozd.
Pa so se prestrašili Butalci in so mislili, volk da je postal iz železa, in so dejali: »Nak! Volkovi niso koristna žival, mi Butalci jih pobijamo. Ti pa da nam bi jih nanovo koval? Ne boš! če ste kovači taki, rajše ne maramo kovača v Butale!«
In so mu zaprli kovačnico.
BUTALSKI GASILCI
Butale, oh Butale! Butale so silno znamenite. V Butalah imajo vse in vse imenitnejše kakor drugod. Pa imajo tudi gasilce in so ti gasilci nezaslišano bolj i-menitni od gasilcev drugod in zlasti od onih gasilcev, ki jih rede Tepanjčani.
Da, Tepanjčani! S Tepanjčani se od pamtiveka kosajo Butalci zaradi imenitnosti in bog ne daj, da bi Tepanjčani kaj imeli, Butalci pa ne, in ko so v
Tepanjcah imeli kolero, niso Butalci prej dali miru, nego da so dobili takisto in še črne koze povrhu. To njih slavo še danes očitno razodeva znamenje ob mlaki sredi vasi, kjer imajo svoje vajeno shajališče gosi in race prostranih Butal, znamenite vasi, imenovane mesto.
Pa se je zgodilo in so imeli tepanjski gasilci postavnega načelnika, ki je vedel, kaj se spodobi, in si je nabavil prekrasen gasilski meč s pozlačenim ročajem, da je bil zgled in ponos ne le gasilski četi, nego tudi vesoljni fari tepanjski.
Holaj, komaj so to zvedeli Butalci, že so dejali: »Mi tudi!« In so sklenili in so nabavili svojemu načelniku takisto meč — kaj en meč, dva meča — naj ju nosi ob vsakem bedru svojega! Resnično so ju nabavili in ju je nosil in je bil v sijaju obeh mečev postaven nič koliko — ni dosti manjkalo, pa bi se pri procesiji še župnik umaknil kar izpod neba. Kajti so gasilci v nemajhen kras tudi vsem butalskim procesijam in ne le procesijam, nego vsemu — lahko bi rekel — duhovnemu življenju in napredku in sploh, kar ga je v Butalah. V primeru z njimi so tepanjski gasilci prava figa!
Na primer gasilska tombola v Butalah, prekrasne je imela dobitke. Tepanjčanom so se kar sline cedile po njih, in je bila prva tombola vsakikrat sijajna svinja, tako zavaljena, komaj da so se ji noge poznale iz obilnega Špeha. Vsako leto taka svinja niso bile mačje solze! Pa jo je vsako leto za tambolo podaril butalski župan, čast mu in spoštovanje!
Koalicija KPI-SSk-PSI je dobro izvajala zastavljene programe v petletni mandatni dobi
Z sl napredno upravo v devinsko-nabrežinski občini
Z objavo odgovorov na naša vprašanja zaključujemo danes predstavitev nosilcev kandidatnih list na nedeljskih volitvah v okoliških občinah. Na vprašanja odgovarjajo kandidati v devinsko-nabrežinski občini in sicer slovenska nosilca liste KPI Ivo Širca in Boris Iskra, nosilec liste SSk Bojan Brezigar in slovenski nosilec liste PSI Igor Tuta.
Postavili sme jim sledeča vprašanja:
1. Kako ocenjujete novo urbanistično ureditev občine?
1. Devinsko - nabrežinska občina je v marsičem »težka« občina, tudi kar zadeva odnose med tam živečima narodoma. Kako gleda vaša stranka na problematiko sožitja?
3. Je vaša stranka še pripravljena sodelovati z dosedanjima zaveznikoma pri vodenju občinske uprave?
IVO ŠIRCA IN BORIS ISKRA (KPI)
1.	Glede vprašanja regulacijskega načrta oz. nove variante sicer splošnega značaja je nujno najprej pou dariti, da kljub izredno velikemu pomenu, ki ga komunisti prisojamo temu ključnemu dokumentu, velja omeniti dejstvo, da je do tega prišlo s preveliko zamudo. Glede nujnosti nove variante smo se komunisti izrekli že v teku volilne kampanje iz leta 1975, ki nas je pripeljala do relativne večine in s tem do upravljanja občine. Potrebpa je bila seveda solidna večina za izglasovanje tega novega urbanističnega instrumenta, vendar bi pa posebno za SSk prehitro sprejetje alternativne ureditve teritorija verjetno izzvenelo kot obtožmea dokumentu Legiševe uprave.
Glede vsebine same pa je treba poudariti, da smo vsaki najmanjši aspekt temeljito pregledali, in tako lahko trdimo, da končni rezultat nikakor ne pomeni kompromisne izbire, temveč sad poglobljene konfrontacije stališč. Novo varianto moramo v glavnem ocenjevati iz dveh zornih kotov: o-brambe našega teritorija pred neprimernim naseljevanjem, po drugi strani pa nove možnosti razvoja. Glede prvega aspekta je ključnega pomena izbira, da se naselitvene možnosti o-mejijo na normalni razvojni trend prebivalstva naše občine, kar pomeni z ozirom na prejšnji načrt več kot dvakrat manjšo naseljivost. Nič manj važna pa ni težnja, da se razvojne možnosti občine rebalansirajo v korist zgornjega dela, to se pravi kraških vasi, ki so bile doslej grobo utesnjene v izbire prejšnjega načrta.
V splošni ekonomski krizi pa je vprašanje vsesplošnega razvoja občine postalo neodložljiva nujnost. Tu smo ponovno vzeli v poštev načelo o celovitosti razvoja, tako da smo poleg turističnih dejavnosti, ki so značilne za obalni pas, predvideli turistični razvoj tudi zgornjega dela, primerno pa smo ovrednotili, oziroma zagotovili ustrezno ureditev, tudi za kmetijsko, obrtniško in trgovinsko dejavnost. Seveda pri načrtovanem razvoju najbolj izstopa turistična ureditev obalnega pasu, vključno s Sesljan-skim zalivam.
Z novo varianto so bile dane najob-šimejše možnosti turističnega razvoja, bistvenega pomena pa bo ocena nadaljnjega podrobnega načrtovanja,
saj je od le-tega odvisna turistična uporaba novih struktur, obenem pa bodo od bodočih izbir odvisna vsa možna jamstva proti gradbenim špeku lacijam in proti privatizaciji območja, ki je še najprej namenjeno koriščenju domačega prebivalstva. Končno pa bi lahko rekli, sedaj ko smo takšno urbanistično ureditev dosegli, da bo še naprej vse odvisno od večine, ki bo s tem instrumentom razpolagala. Komunisti smo celih deset let razpolagali s skrajno neustreznim regulacijskim načrtom, pa smo vseeno znali obraniti našo občino; zgodi se; pa lahko, da bi še tako primeren urbanistični instrument neka večina, v kateri bi ne bilo komunistov, uporabljala v zgrešene namene, ga spremenila v popolno protislovje z osnovnimi načeli načrta samega.
2.	Etnična podoba nabrežinske občine se je močno spremenila v povojnih letih s političnimi ukrepi, katerim smo se takrat upirali, vendar nam jih ni uspelo zaustaviti. Minilo je toliko let in istrska manjšina se je vkoreni nila na tem teritoriju, ki so jim ga dale na razpolago sile, ki so bile in so še sedaj gluhe za naše zahteve in pravice. Življenje samo pa je privedlo marsikaterega Slovenca in Istrana k medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju. Če pustimo ob strani osebne in zgodovinske okoliščine, zaradi katerih so se ti ljudje prepričali, da zapustijo zemljo, kjer so se rodili, se lahko zavedamo, da nas marsikaj zbližuje, tako npr. ljubezen do narave ali pa vrednotenje človeškega truda. Na o-snovi tega spoznanja, ob zavesti, da je edina zgodovinska in vkoreninjena prisotnost na tej zemlji slovenska, bo^ mo širokogrudno iskali nove, popolnejše načine, da se nam ta komponenta nabrežinskega prebivalstva približa in da nas spoštuje. V smislu takega, resničnega sožitja so v zadnjih desetih letih nabrežinske uprave dosegle neke rezultate, prav ker so v svojem celovitem sestavu predstavljale vse različne svetovne nazore slovenskega prebivalstva in kar je resnično demokratičnega v italijanskem javnem mnenju.
Drugače pa moramo oceniti pritisk, ki se odraža iz Trsta na okoliške občine, predvsem na nab,režinsko. Ta pritisk, skupno s prelivom mestnega buržujskega prebivalstva, izhaja iz socialnih sprememb in novih načinov življenja, ki jih nalaga celoten zgrešen razvoj, ki ga je doživel Trst. Ta komponenta, ki je nosilka meščanskega, zakrknjenega, nekulturnega in do nas prezirljivega gledanja, se je usidrala v nabrežinsko občino in izma-ličila njeno podobo, zahvaljujoč se neomenjenim možnostim, ki jih je nudil prejšnji regulacijski načrt iz časov levega centra. Take pojave je treba odklanjati, njihov možen vpliv pa zajeziti na vse mogoče načine. Zato je toliko važno, da je bil odobren
novi regulacijski načrt in tudi katere sile bodo z njim delale in imele nad njim nadzorstvo. Skrb za to smo komunisti že dokazali; naloga vseh, ki želijo sodelovati pri uresničevanju čim boljših in nemotenih življenjskih pogojev v Nabrežini, pa je, da se ne dovoli, da bi bila naša občina kakorkoli postavljena na služnost pritiskom, ki prihajajo iz družbenih in političnih sil, ki so zavladale v Trstu.
3.	KPI se je v svojem programu za bodoče upravljanje občine izrecno in brez ovinkov zavzela za nadaljevanje sedanje koalicijske izkušnje. Ni pa bilo potrebno čakati tega zadnjega našega programa: dovolj je, da pomislimo na vso dosedanjo politiko KPI v naši občim ter na ves trud, ki smo ga zastavili, da bi do te koalicije prišlo. Zavezništvu med KPI, PSI in SSk v naši občini ne vidimo alternative. In to ne v zvezi s številkami, oz. matematičnimi možnostmi drugačnih koalicij, temveč z ozirom na politično alternativo. Glede 'koristi domačega prebivalstva, enakopravne vloge slovenskega življa, problema sožitja kot neobhodne nujnosti našega demokratičnega razvoja, mislimo, da nobena drugačna koalicija ne more še zdaleč nuditi teh temeljnih jamstev. Pri tem smo vedno podčrtovali enako dostojanstvo med strankami sedanje koalicije, kar po eni strani morda na zunaj pomeni zmanjšano možnost stranke relativne večine, ki sama šteje več svetovalcev, kot pa oba partnerja skupaj, istočasno pa zagotavlja primemo predstavništvo tudi ostalima strankama. Prav zaradi tega nismo doslej dopustili nobenega forsiranja na to ali ono stran, pa tudi v bodoče ne nameravamo sprejemati nobenih apriorizmov, nominalizmov ali drugih nesprejemljivih pogojevanj, ki bi kršili že zgoraj omenjeno dostojanstvo ene stranke. Želimo na koncu še izraziti željo, da bi bili tako SSk kot PSI glede vprašanja bodoče sestave večine enako odločni in da bi se ne pustili pogojevati od danih situacij, koalicij na deželni, pokrajinski ali tržaški ravni ali pa od neprikritih na Črtov KD in melonarjev, da tudi v nabrežinski občini vsilijo svojo homogeno večino, ki je posebno nam Slovencem ne le nenaklonjena ampak celo sovražna.
BOJAN BREZIGAR (SSk)
1.	Varianta regulacijskega načrta je bila poglavitna točka programa, ki smo si ga zadali ob sestavi sedanje občinske uprave in to obveznost smo u-spešno izpolnili, še zlasti sem zadovoljen, ker smo sprejeli bistvene zahteve slovenskih ljudi in organizacij, tako da v naši občini ne bo naravnih parkov in smo tudi Belcijeve rezervate znatno skrčili, kar sem že ozna čil kot veliko demokratično zmago našega prebivalstva in to lahko le ponovim. Predvideli smo boljše pogoje za razvoj kmetijstva in obrtništva, kar pomeni tudi večjo možnost, da naši ljudje ostanejo v domačem kraju, obenem pa smo ustregli celi vrsti prošenj domačinov — mislim, da gre za kakih 50 primerov — in jim z varianto omogočili, da bodo lahko gradili stanovanjsko hišo na svoji zemlji. Na vse to gledam z velikim zadovoljstvom in ocenjujem te rešitve kot uspeh. Nekoliko pa sem zaskrbljen nad rešitvami na turističnem območju, še zlasti v Sesljanskem zalivu, ki so na papirju sicer zelo dobre, vendar bo morala nova uprava z vehko pozornostjo slediti razvoju dogodkov in paziti, da bi turistični razvoj'ne postal le izgovor za novo množično priseljevanje v našo občino.
2.	Slovenska skupnost je pravzaprav postavila temelje sožitju, ko je pred dvajsetimi leti izbrala narodnostno mešano občinsko upravo. Že to je samo po sebi dokaz, da je za nas sožitje vrednota, mimo "katere v naši občini ne moremo. Mislim pa tudi, da je osnova sožitja v enakopravnosti med obema narodoma, ki je v naši občini, kot tudi drugje, kjer živijo Slovenci v Italiji, še ni. Zato mora iti občinska uprava v to smer in naša stranka je v zadnjem času že večkrat jasno dokazala, da tu ne more biti popuščanja. To velja za dvojezične napise in za pravico do rabe slovenščine, o kateri se je razvila ostra polemika, k; se je končala z uveljavitvijo načel, ki jih je zastopala Slovenska skupnost, a so odraz vsega našega slovenskega življa. Po tej poti
Danes zadnji dan volilne kampanje
DEVIN - NABREŽINA
SSk: ob 18.15 v Križu, ob 17.30 v Nabrežini (Postaja), ob 20. uri v Nabrežini (Kamnolomi) in ob 19. uri v Slivnem. Zaključno zborovanje ob 21. uri na nabre-žinskem trgu z nosilcem liste Brezigarjem, predsednikom deželnega sveta SSk Dolharjem in predstavnikom mladinske sekcije Mitjo Terčonom.
KPI: ob 17. uri v Ribiškem naselju in v Mavhinjah, ob 17.30 v Štivanu in v Cerovljah, ob 18. uri v Medji vasi in, v Slivnem, ob 18.30 v Devinu in v Prečniku, ob 18.30 v Sesljanu in v Praprotu, ob 19. uri v Vižovljah in v Trnovci, ob 19.30 v Naselju sv. Mavra in v Šempolaju, ob 20. uri v Nabrežini (Kamnolomi) in v Križu ter ob 20.30 v Nabrežini (Postaja). Zaključni shod ob 22. uri na nabrežin-skem trgu s Širco, Iskro in Depangherjem. .
PSI: ob 18. uri Nabrežina (Postaja), ob 19. uri Nabrežina (Kamnolomi) in ob 20. uri zaključno zborovanje na nabrežinskem trgu. Govoril bo tudi Igor Tuta.
ZGONIK
NAPREDNA LISTA: ob 20. uri v Samatorci in ob 20.30 v Saležu.
DOLINA
KPI: ob 18.30 v Mačkoljah na križpotu in ob 19. uri pri cerkvi (Mihalič, Švara, Švab), ob 19.30 v Prebenegu (Kocjančič in Švab), Zaključni shod v gledališču Prešeren v Boljuncu ob 20.30 s Tonelom, Švabom in Spetičem. Predvajali bodo film o Berlinguerjevem pogrebu.
PSI: ob 19. uri v Dolini in ob 21. uri sklepna manifestacija v Boljuncu.
SSk: ob 19.30 v Ricmanjih, ob 20. uri v Logu, ob 20.30 pri Domju in ob 21. uri v Dolini. Govorili bodo Štoka, Harej, Mahnič, Tul, Gombač in Petaros.
REPENTABOR
NAPREDNA LISTA: zaključno zborovanje v Repnu ob 20.30. Govorih bodo Colja, Baissova in Križman.
SSG z Andersenovo Snežno kraljico med otroki vrtcev in osnovnih šol
Slovensko stalno gledališče se je tudi v letošnji sezoni spomnilo na svoje najmlajše obiskovalce in obnovilo Andersenovo pravljico o Snežni kraljici, v priredbi Miroslava Košute.
Napisali smo obnovilo, kajti Snežno kraljico je Slovensko stalno gledališče prvič uprizorilo že v sezoni 1978-79, Miranda Caharija in Stojan Colja pa sta jo od takrat odigrala nič manj kot stokrat. Rekordno število ponovitev, ki ga lahko doseže le malokatera predstava, je gotovo tudi najzanesljivejše potrdilo, da je pravljica pri vseh otrocih dosegla izreden uspeh. Za kaj bi torej ne obnovili in nudili tudi novim šolarčkom možnosti, da si ogledajo Snežno kraljico, pravljico o deklici Gerdi, v kateri je Andersen upodobil iskrenost in zaupanje in o dečku Kayju, ki pooseblja sebičnost in razumarsko domišljavost. Zaradi različnega gledanja na svet se mala prijatelja nekega dne ločita, v življenjskih preizkušnjah dozorita, spregledata in znova, dokončno združita svoji poti. Vseh zablod pa je kriv sam vrag, ki je nekega dne razbil čudežno zrcalo, katerega delci v človeških očeh kažejo spačeno resničnost.
Izvedba Snežne kraljice računa na aktivno sodelovanje otrok, ki postanejo tudi sami sooblikovalci predstave. Otroci so pevci, veter, sneg in kot taki ves čas vključeni v pripoved.
Delo je po Andersenovi pravljici napisal Miroslav Košuta, režiral Mario Uršič, glasbeno pa opremil Aleksander Vodopivec. Slikovito in privlačno sceno je izdelal Demetrij Cej, ki je tudi vodja predstave.
Miranda Caharija in Stojan Colja sta te dni zaigrala, v Kulturnem domu v Trstu, Snežno kraljico otrokom iz mestnih otroških vrtcev in osnovnih šol, že v prihodnjih dneh pa bosta obiskala šolarčke na Krasu.
Predstavitev knjige Florjana Lipuša
V baru Kulturnega doma v Trstu bodo 15. maja ob 18.30 predstavili novo prozno delo Florjana Lipuša Jalov pelin.
Za tržaško občinstvo bo to prva priložnost, da se sreča s tem slovenskim pisateljem, ki se s svojim intenzivnim ustvarjanjem uveljavlja tudi v mednarodnem okviru.
Predstavitev sta skupno organizirala Založništvo tržaškega tiska in založba Drava. Pisatelja in njegovo delo bo predstavil Peter Wieser, odlomke iz nove prozé pa bo bral Vladimir Jurc.
•	Na Pomorski postaji bo do danes, 10. maja prodajna razstava antikvariata. Umik razstave, ki jo prireja Turistična in letoviščarska ustanova v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, je od 9.30 do 13. ure, popoldne pa od 15.30 do 20. ure.
•	V konferenčni dvorani v Ulici Macelli 1 bo 15. maja generalna skup ščina tržaškega prevozniškega podjetja ACT, na kateri bodo obravnavali sklepe upravnega sveta in nekatere probleme v zvezi z reorganizacijo podjetja.
bo naša stranka nadaljevala in spoštovanja teh načel za nas ni rij no sodelovanje v nikakršni upra'_ Prepričan sem, da je moč sožitje ri*’ Ijavitì samo v enakopravnosti in za morajo biti napori vseh tistih, ki vore o sožitju, usmerjeni predvsem . uveljavljanje pravic manjšine in t°r£i enakopravnosti med obema narodon*
3.	Mika me, da bi odgovoril z d10 samo besedico: »da«. V prvi točki ri. šega volilnega programa je namaza pisano, da bo naša stranka »nada_ Ijevala z delom v okviru dosedari uprave... če bodo le dani pogoji.« pisano je tudi, da v upravi ne narisi
ravamo igrati podrejene vloge.
Tud>
komunistična partija je to napisala svojem programu. Nisem pa tega tA sledil v programu tretje stranke s6" danje večine, to je socialistov. Miseri da se morajo volivci ob tem resno za' misliti, kajti tokrat res obstaja varnost, da Slovenci izgubimo to ta»0 pomembno občino. Slovenski skupaj sti manjka manj kot sto glasov, izvoli svojega četrtega svetovalca. ^ bi prejela te glasove bi imela tak® skupaj s komunisti absolutno večri svetovalcev, kar bi pomenilo, da 11 več nobene nevarnosti, da bi devi11' sko-nabrežinska občina prešla v dr11 ge roke. Tu ne gre torej samo f vprašanje stranke, tu gre za vpraš3' nje celotne občine. Beseda je prefri ščena volivcem, kajti pred njimi )e velika odgovornost. Mi ne obljublja mo gradov v oblakih, obljubljamo resno in vztrajno delo, kot smo res110 in vztrajno delali doslej. To delo Pj’ je v celoti usmerjeno v korist naš111 ljudi, njihovega družbenega in gosp°p darskega razvoja, pa tudi njibov® pravice do enakopravnosti v tej tak0 težki in tako kočljivi občini.
IGOR TUTA (PSI)
1. Socialistica3 stranka pozitivno cenjuje novi regu' lacijski načrt dev'ri' sko-nabrežinske o11' čine, ker je vseka-kor bolj stvaren 1,1 bolje odgovarja^ P°' trebam tukajšnja ga prebivalstva kri prejšnji. Ko govorimo o regulacijskeri
načrtu pa ne smemo pozabiti, da gre le za sredstvo, ki služi občinskim k' praviteljem za izvajanje pravilne P0' litike teritorija, za vsakdanje življenjske potrebe posameznih občanov' in za razvoj vseh gospodarskih dejaf' nosti v občini. Novi regulacijski načn nudi tudi možnost dejanskega in kori troliranega razvoja turizma in vse11 turističnih dejavnosti. Zato bi moral3 biti prva naloga prihodnje občinsk3 uprave, da izdela obsežen in stvari11 dolgoročni razvojni načrt za vse d? javnosti na vsem področju občin3; Samo na tak način je možno, kljn? posameznim bodočim pobudam, pri“' videti optimalno uporabo delovne sil3 in tudi naravnega okolja, ki je glav'' no bogastvo občine in ga je zato trilla smotrno zaščititi in pravilno o vreč' notiti.
2.	Etnični sestav naše občine j3, kot znano, precej zapleten. Gre za narodnostno mešano področje, kjer se tudi znotraj posameznih etničnih sk3 pan javljajo določene razlike in rari3 trenja. Občinski upravi in raznim kU>' turnim društvom zaenkrat še ni uSp3! lo, da bi med Slovenci in Italijri3 ustvarili boljše stike ter razne obl®3 spoznavanja in sodelovanja. Zato žri ne moremo še govoriti o kakšni kri' turi sožitja, kljub nekaterim pozitiv nim skupnim pobudam. Dogaja se pravzaprav ravno obratno, saj se zla' sti s strani novih priseljencev iz mesta ustvarjajo nove napetosti in 1,3 razumevanja, zlasti do domačega sim venskega prebivalstva. SocialističB3 stranka in posebno njena slovensk3 komponenta si prizadevamo, da bi b3' doči družbeni razvoj šel v smer ve3 jega medsebojnega spoznavanja ri spoštovanja, kar pomeni predvsem spoštovanje preteklosti, spoznavanj3 in sprejemanje kulture, pravica uporabe lastnega jezika ter podpri8 kulturnemu razvoju tako Slovencev kot Italijanov.
3.	PSI je mnenja, da je bivša občinska uprava v glavnem dobro opravi'3 svojo nalogo, saj je kljub, določenim razlikam med tremi strankami veri' ne izpeljala vrsto zelo važnih del m upravnih zadev. Socialisti se nism° hoteli predhodno obvezovati za b3 doča zavezništva, ker smo mnenj3, da nam morajo volivci s svojim g*3 som nakazati, kakšno upravo hočej0. Če se bodo na bližnjih volitvah okr3 pile stranke sedanje večine, je jasn3, da si bomo s svoje strani prizadevaj1: da se tudi v prihodnji mandatni d°. nadaljuje sodelovanje s komunisti m s SSk, saj se zavzemamo za deri0 kratično in domačo upravo. Poleg j3 ga pe je tudi važno, kateri svet0, vaici bodo izvoljeni v novi občinri svet. Zato opozarjam zlasti slovensk volivce socialistične stranke, da 11 pozabijo na preferenčne glasove.
poročila predsednika Petrucca na rednem obenem zboru
Tržaška delegacija zbornice Ital jug ža pospešitev gospodarskega povezovanja
n kratko smo že poročali o nedavnem rednem obč-zboru tržaške delegacije Italijansko - jugoslovanske ob7ske zbornice, na katerem so po treh letih znova zhn nien odb01" ki izvolili predstavnike v milansko 2bor^CO baljug, ki se bo na svojem rednem občnem' tjJgH zbrala prihodnji torek. Izjemno dargocena vloga 10 ^kega dela mešane zbornice v gospodarskem sode-v aniu med Italijo in Jugoslavijo se je tudi tokrat ^rri° odrazila v poročilu predsednika Giulia Petrucca, jienfa Je skupščina ponovno potrdila, na tem odgovor-mestu, in ki ga povzemamo v skrčeni obliki.
j,,	del Petruccovega poročila se je nanašal na
v k0s‘Ovanska gospodarska gibanja v zadnjih treh letih, n katerih se je nadaljeval proces počasnega izboljševa-bjjj razmer v okviru leta 1980 začrtane gospodarske sta-v acije. To dokazuje občutna omejitev primanjkljaja Va ZUnanjetrgovinski in plačilni bilanci, redno odplače-Za J.e tujih kreditov ter porast industrijske (v letu 1984 “ odst. glede na leto 1983) in kmetijske proizvodnje
da ti koga letih
okrog 3 odst.). Pri tem pa je Petrucco opozoril, rjg 1 rezultati niso bili doseženi tohko na račun poveča-J)3 izvoza, ki je po svoji nominalni vrednosti v treh
šan * Praktično na isti ravni, kolikor zaradi zmanj-tuJa uvoza, medtem ko so jugoslovanski proizvodi na
skor .^*ščth ohranili svojo kompetitivnost zahvaljujoč ne aj ikkijučno veliki podcenjenosti dinarja. Te pozitiv-na Zn?ke jugoslovanskih gospodarskih gibanj pa žal še jg p J spremljajo tudi negativni dejavniki, med katere aizt trucco uvrstil visoko stopnjo inflacije, sorazmerno no«*0 Prutzvodnost dela, zadolženost v tujini, brezposel-^ t (katere stopnja je lani dosegla 10 odst) in kar 25-znižanje realnih osebnih dohodkov v zadnjih “nh letih.
^ R-0 je razčlenil trgovsko menjavo z Italijo, je Pe-Vantc,o podčrtal, da leta ostaja eden glavnih jugoslo-več^ partnerjev, saj je takoj za Sovjetsko zvezo naj-Ja odjemalka jugoslovanskega blaga, medtem ko je
po izvozu na jugoslovansko tržišče tretja, za SZ in ZRN. Podrobneje se je nato pomudil pri posledicah omenjenih jugoslovanskih gibanj za tržaško gospodarstvo in pri odsevu na blagovno menjavo po avtonomnih računih, ki jih je delegacija vselej in na vseh ravneh krčevito branila kot dragocen pripomoček za obe sosedni gospodarstvi v celoti. Naštel je konkretne akcije, pri katerih je sodelovala ali jih organizirala tržaška delegacija Italjug in podčrtal njene stalne stike s pristojnimi ministrskimi telesi obeh držav. Veliko pozornosti je posvetila tudi seznanjanju s trgovsko-devizno zakonodajo obeh držav, čemur so bili posvečeni kar trije seminarji v Portorožu, Lipici in v Trstu, medtem ko za prihodnji junij pripravlja seminar o novem jugoslovanskem deviznem režimu, o novostih v zakonodaji o skupnih naložbah in o prostih conah v Jugoslaviji. Ob zaključku pregleda opravljenega dela v triletnem mandatnem obdobju, se je predsednik Petrucco za sodelovanje zahvalil predsedniku tržaške Trgovinske zbornice Tombesiju in predsedniku milanske zbornice Italjug Zuccoliju, poročilo pa je zaključil s splošno ugotovitvijo o ugodnem ozračju in prijateljskih odnosih, ki jih delegacija vzdržuje in krepi z jugoslovanskimi gospodarskimi krogi in ki so najboljše jamstvo za pospešen razvoj delovnih odnosov v prihodnjih letih.
Med dvajetimi novoizvoljenimi člani odbora tržaške delegacije Italjug, ki zastopajo 88 vključenih podjetij, je kar osem slovenskih gospodarstvenikov, prav tako osem pa so jih delegirali kot zastopnike v milansko zbornico. Za predsednika je bil, kot smo zapisali, ponovno izvoljen Giulio Petrucco, za podpredsednika pa Slovenec Stanislav Bole. Med delegati za milansko zbornico so med drugimi Vito Svetina, Dušan Košuta, Stanislav Bole in Marino Košuta kot nadomestni član. Skratka, visoko sorazmerje slovenskih predstavnikov v delegaciji in njenem odboru je pravi izraz pomembne in aktivne vloge, ki jo slovensko gospodarstvo v Italiji že desetletja igra v povezovanju preko meje. (vb)
Sklep devinsko-nabrežinskega občinskega odbora
SKD »L Gruden« priredi razstavo ob 2000-letnici kamnolomov
V teh letih poteka 2000-letnica delovanja kamnolomov v devinsko - na-brežinski občini. Prva pobuda občinske uprave Devin - Nabrežina bo razstava o nabrežinskih kamnolomih, ki naj bi dala okviren in poglobljen oris dejavnosti kamnolomov v občini v tem in prejšnjem stoletju. Na predlog odbornice za kulturne dejavnosti, šport in prosti čas Marinke Terčon je občinski odbor na svoji zadnji seji poveril kulturnemu društvu Igo Gruden nalogo, da postavi razstavo, ki bo potekala predvidoma jeseni v dvorani Igo Gruden v Nabrežini, v nabre-žinski čitalnici ter v prostorih sesljan-ske letoviščarske ustanove.
Društvo je leta 1980 že organiziralo podobno razstavo, ki je imela pri domačem občinstvu izredno pozitiven odziv; nova razstava naj bi dala torej
Tečaj za animacijo
ZSKD in PD Igo Gruden prirejata tečaj za animacijo. Vpisovanje na sedežu ZSKD, tel. 767303. Spored tečaja, ki bo v Gregorčičevi dvorani: 13. 5. ob 20. uri Alenka Rebula - Tuta: Animacija, nova pota do otroka; 20. 5. ob 20. uri srečanje med animatorji, ki vodijo tečaj in tečajniki; 25. 5. popoldne in 26. ves dan: izkusiti animacijo (igre, vaje, razgovor); 1. 6. popoldne in 2. 6. ves dan: izkusiti animacijo - 2. del.
POZIV SLOVENSKE KOMPONENTE PSI
Volilni proglas tržaške federacije DP
rejeli smo s prošnjo za objavo: Slovenski socialisti se zavedamo, čin bližnje volitve v okoliških ob-tržaške pokrajine zelo važne nih b^bbev dosedanjih demokratični uPrav, za uveljavitev slovenske ^sotnosti in za pravice slovenske ^dnostne skupnosti. Te volitve so-Padajo z naraščanjem in izsiljeva-tistih konservativnih sil, ki sku-Osn° SI°vencem kar najbolj omejiti °vne državljanske pravice in celo sin e*-i nekatere pravice, ki so si jih ^venski ljudje priborili z borbo v v.?u. fašizma in z delom v vseh po-v°Jmh letih.
skf^0 je za vso našo narodnostno sav °st važno’ da pokažemo svojo fn-f b>st ne samo na skupnih mani-Dra-’Iub, ampak tudi na bližnjih u-Ujo^b volitvah, s tem, da podpre-ri0 uste politične stranke, ki so jasno Puzzale svojo odprtost do celot-naše stvarnosti.
stoa i-ern srn's^u zasluži Socialistična je arika priznanje in podporo za svo-dj,-krajno delo in prizadevanje na vičavPi ravni za izglasovanje pra-t a zakona za globalno zaščito. v0-krajevni ravni pa si je v vseh po-^kiih letih prizadevala za uveljavi-W s;°venskih političnih predstavni-toh i • °kotoških občinah so v vseh sta k>toh izvoljeni socialistični pred-i dosledno in vestno izvajali jev*VTle Pragrame v prid vsega kra-koiš>fa Prabivalstva, zlasti najšib-jev *n najrevnejših družbenih slo-
vSg^°Venski socialisti zato pozivajo za p^tovce in volivke, da glasujejo didate ^ za nIene scenske kan-svoi ^uko bomo ponovno potrdili izr^u Politično in narodno zavzetost, točni'11 Poznanje socialističnim poli-ne ? delavcem in bomo izvolili v raz-Sohniu ake občinske svete vrsto spo-^ 'n upraviteljev.
kjer zS0niški in repentab,rski občini, V , 1® večinski volilni sistem, gre tlo^vnem za potrditev veljavnosti skuDanjefia opravljenega dela v voljnem občinskem odboru in za iz-Oi v novih kandidatov na krajev-\napredni listi.
nioj dolinski občini obstaja stvarna stavr,0-5,1’ da PSI poveča svoje pred-P^efp' -° v občinskem svetu. Glede ja p rtoto®nih glasov krajevna sekci-Sedan' a®a Predvsem dve imeni: doka .JeSa podžupana Marina Pečeni-Frap" novega mladega kandidata Vn? Prevatina.
obsta ■ev*ns'<0 - nabrežinski občini pa Ve nevarnost, da zaradi poveza-Riw Praferene izpade iz občinskega
na listah PSI pomeni obvezo za pravilne in pravične upravne izbire' v posameznih okoliških občinah, pomeni pa tudi koristen doprinos k reševanju naših osnovnih družbenih in političnih problemov.
Lojze Abram, Marino Bandi, Viljem Bandi, Filibert Benedetič, Srečko Colja, Lojzka Čebohin-Grozdana, Marcelo Čok, Milan Čuk, Elio Fornazarič, Darij Jagodic, Vojko Kocman, Josip Kolarič, Pavla Kolarič, Dušan Košuta, Rado Kravanja, Neda Lah, Branko Pahor, Albert Pernarčič, Danilo Pilat, Andrej Renar, Alma Reschitz, Boris Simoneta, Zorko Spetič, Aljoša Volčič.
* * *
Tržaška federacija Proletarske demokracije je včeraj izdala sporočilo, v katerem poziva somišljenike in simpatizerje v dolinski in v devinsko-nabrožinski občini, da glasujejo KPI, v Miljah'pa Listo Frausin. DP svetuje svojim somišljenikom, naj v Dolini oddajo preferenčni glas Stojanu Sancinu, v Devinu-Nabrežini pa Marinu Vocciju. Tako Sancin kot Vocci sta bila odbornika za zaščito narave in sta se po mnenju DP zelo dobro obnesla.
Proces o mamilih: 5 oproščenih preostalim pa 206 let zapora
Tržaška razpečevalca obsojena na petnajst let ječe
Maxi-proces proti razpečevalcem heroina in morfija se je po maratonski razpravi, ki je trajala štiri dni, včeraj končal. Tržaško sodišče, kateremu je načeloval predsednik Brenči, je pet obtožencev oprostilo, v glavnem znižalo zahteve javnega tožilca Staffe, vseeno pa so bile obsodbe take, da so se obtožencem naježili lasje. Poglejmo podrobneje.
Najstrožjo kazen je sodišče izreklo Ismailu Ulserinu (22 let zapora in 150 milijonov lir globe) in Carlu Sco-laru (20 let in 120 milijonov). Scolaro je po rodu iz Južne Italije, že več let pa živi v Trstu. Na 16 let ječe in od 100 do 120 milijonov lir globe so bili obsojeni Turki: Savas, Kara-kaja, Kačar in Kagiran, na 15 let in 100 milijonov pa Tržačana Gianfranco Misculin in Fabrizio Penzo, ki sta pravzaprav bila protagonista tega procesa. Potem ko sta padla v mrežo javnega tožilca Staffe, sta se namreč odločila, da mu aktivno pomagata postala sta »skesanca« in s tem spravila na zatožno klop veliko obtožencev. Proti njunim izjavam so nastopili med razpravo skoraj vsi branilci in očitno jim je uspelo nekoliko o-rniliti njune obtožbe, saj je sodišče
sMa
v slovenski predstavnik. Zato je Volivr*0bčini posebno važno, da ludi ' socialistične stranke oddajo So tj '?J0 Preferenčne glasove in da ga ka jasov' osredotočeni na glavne-toste , tokata, to je slovenski nosilec
tove]l0r,Tuta-
javitev slovenskih kandidatov
Ranjene tri osebe
Spolzko cestišče in hitrost botrovala prometni nesreči
V Miramarskem drevoredu v višini Centra za teoretsko fiziko se je včeraj zjutraj, bržkone zaradi prevebke hitrosti in spolzkega cestišča, pripetila prometna nesreča, v kateri so bile ranjene tri osebe. 23Tetni Maurizio Silvano, ob katerem je sedela njegova 49-letna mati Laura, oba stanujeta v Ul. Pucino 21, je upravljal golf in bil z njim namenjen proti mestnemu središču, ko je od zadaj, iz še nepojasnjenih razlogov, trčila vanj z mirujem 42-letna Jolanda Marussi por. Giraldi iz Devina.
Ob nenadnem udarcu je Silvano izgubil oblast nad volanom in zavozil na levo, kjer se je nekontrolirana vožnja končala s trčenjem v obcestno drevo. Tudi Giraldijeva je zavozila v drevo na svoji desni strani, od tu pa jo je odbilo spet na cestišče. Najhuje se je poškodovala Laura Silvano:
Zaradi nadaljevanja slabega vremena je občinski odbor še enkrat podaljšal dovoljenje za ogrevanja stanovanj. Tako bodo lahko ogrevalne naprave vključene do 15. maja na celotnem področju tržaške občine.
utrpela je udarce v prsni koš in trebušno votlino, poškodovala pa si je fedi glavo in druge dele telesa. Zdravijo jo na oddelku za urgentno medicino v glavni bolnišnici, njeno zdravstveno stanje pa je zaskrbljujoče, saj se zdravniki niso izrekli glede prognoze. Na istem oddelku so sprejeli tudi Giraldijevo, ki bo predvidoma okrevala v 20 dneh. Mauriziu Silvanu so le obvezali rane in bo ozdravel v tednu dni.
Novi predpisi za vzratna ogledala
Vse države, članice EGS, morajo najkasneje do 1. oktobra uskladiti prometne predpise, ki zadevajo vzratna ogledala na motornih vozilih. Komisija EGS je predlagala poostritev teh zakonov. Spremembe zadevajo tako avtomobile kot dostavna vozila, ki bo-do morala imeti v bodoče taka vzrat-na ogledala, ki bodo omogočala dobro vidljivost ob boku in za avtomobilom, poleg tega pa bodo morala biti take obtoke, da bodo povzročala čim-manjši zračni upor. Za tovornjake pa bo obvezno še dodatno tako imenovano »sirokokotno« vzratno ogledalo.
njihovim varovancem znižalo zaporne kazni, »skesancem« pa zvišalo. Staffa je namreč predlagal za Mi-sculina 13 let zapora, za Penza pa 11.
Turek Hazer Agacan je bil obsojen na 14 let zapora in 120 milijonov, Italijani Felisetti, Esposito in Marcon ter Turek Asansu pa na 10 let in od 60 do 110 milijonov. Giordano Giovan-netti in Duilio Torrinini bosta odsedela, če jima prizivno sodišče ne bo znižalo kazni, osem let in plačala 20 milijonov lir globe. Zaradi pomanjkanja dokazov so bili oproščeni Italijani Sozzi, Favero in Ruggiero (zanje je Staffa zahteval od 10 do 17 let zapora), popolnoma pa sta bila oproščena Bopp in Cortassa.
Skupno znašajo zaporne kazni 205 let, globe pa milijardo in 450 milijonov (sto let in šest mesecev manj, kot je zahteval Staffa). Gre torej za izredno stroge kazni, ki jasno odražajo namen sodstva v boju proti velikim razpečevalcem mamil. Naj še dodamo, da je Staffa že vložil priziv.
Tržaška KPI o onesnaževanju v štivanski papirnici
Pred kratkim smo že poročali o problemih v štivanski papirnici, kjer je zaradi preureditve termoelektrične centrale prišlo do prisotnosti azbestnega prahu, ki je zelo strupen. Svojo zaskrbljenost so izrazili tako uslužbenci papirnice kot okoliško prebivalstvo, vendar vodstvo podjetja njihovih o-pozoril ni jemalo preveč resno in je zagotavljalo, da gre za nenevaren magnezijev prah. Prisotnost azbestnega prahu pa je s posebno analizo u-gotovil tudi center za medicino dela.
V zvezi s tem problemom je svoje stališče zavzela tudi tržaška federacija KPI, ki povsem podpira zahteve delavcev papirnice in okoliških prebivalcev, da se takoj začne z deli za odstranitev nevarnega azbestnega prahu. KPI nadalje zahteva, da se ugotovi odgovornost posameznikov za nastalo stanje in da se opravijo medicinski pregledi delavcev papirnice na centru za medicino dela.
Ob koncu naj omenimo, da je podobno zahtevo posredoval tudi tovarniški svet papirnice vodstvu podjetja CO.ME.CART, ki pa je odgovorilo, da ne more ukrepati, dokler ne dobi vseh izvidov s centra za medicino dela.
• V noči od srede na četrtek so tatovi vdrli v bar 27-letnega Sergia Vatte v Ul. del Pesce 2/a. Večjega plena si vsekakor niso nabrali, saj so iz železne blagajne odnesli le 150 tisoč tor in 150 telefonskih žetonov.
izpopolnjen ter obširnejši prikaz kam-narske in kamnoseške' dejavnosti na občinskem ozemlju v obdobju njenega največjega razcveta. Tedenski ali večtedenski program predvideva razstavo slik, dokumentov in sploh vsega fotografskega materiala, ki ga bodo prireditelji uspeli zbrati v svoji raziskavi ter razstavo starejših izdelkov iz kamna. S predvajanjem diapozitivov ter filma »Kamèn, živa zgodovina Krasa«, ki so ga pripravili dijaki srednje šole »Igo Gruden« v Nabrežini in ki je sodeloval na mednarodnem natečaju šolskega filma v Pesa-ru v šolskem letu 1981/82, bo ponazorjen časovni presek udejstvovanja na področju kamnarstva iz vseh zornih kotov, od metod obdelovanja kamna do obsega prisotnosti te produktivne dejavnosti v občini, do raznih lastništev kamnolomov ter do uporabe nabrežinskega kamna v svetovni arhitekturi, o čemer bodo prireditelji izdali poseben seznam.
V okviru razstav bodo na razpolago obiskovalcem in predvsem šolski mladini kot vodiči starejši kamnoseki, ki bodo z osebnim pričevanjem prikazali bogato kulturno dediščino naših krajev.
Sindikat novinarjev o osnutku sporazuma za obnovitev pogodbe
Deželno vodstvo sindikata novinarjev Furlanije - Julijske krajine je na svoji včerajšnji seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki sindikalnih odborov krajevnih informacijskih medijev, sklenilo, da ne zavrne osnutka sporazuma za obnovitev delovne pogodbe novinarjev, ki so ga prejšnji teden dosegli na pogajanjih z založniki. Po poročilu tajnika Vojmira Tavčarja se je razvila živahna debata, iz katere je bilo jasno razvidno, da doseženi sporazum ni optimalen, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da so bile zahteve novinarjev mnogo bolj artikulirane, kot izhaja iz sporazuma. Kljub vsemu pa so bili prisotni mnenja, da bi bila zavrnitev osnutka pravzaprav skok v neznano in bi se končni podpis sporazuma lahko zavlekel v nedogled.
+	Prezgodaj nas je zapustil
* naš dragi
Ivan Komar
Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo: žena Dorina, hči Rosana z Aleksom in Milošem, sestra Marija z družino ter drugo sorodstvo.
Ricmanje, 10. maja 1985
Ob izgubi dragega očeta izreka uslužbenki Rosani Komar iskreno sožalje
Založništvo tržaškega tiska
Ob tragični izgubi moža in očeta Ivana Komarja izreka iskreno sožalje družini mešani pevski zbor in SKD Slavec.
ZAHVALA
Hčerke in svojci
Ivana Krmeca
se zahvaljujemo zdravnikom in osebju nabrežinskega sanatorija. Posebna zahvala župniku iz Mačkolj, župnikom, redovnicam in vsem, ki so z nami sočustvovali.
Trst, 10. maja 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Visoki jubilej v Ricmanjih
Urška Hrvatič praznuje 90 let
po vojni se je lotila še drugega opravila:	z ricmanjskega trga je
nosila strmo navzgor do železniške postaje ob hrpeljski progi težke vrče mleka, ki ga je nato prodajala mestnim družinam. »Mlekarica« je bila še v začetku šestdesetih let. Ljudje so se venomer čudili, kako da zmore vse to.
Pa je zmogla in vrhtega še do nedavnega rada brusila pete ob kakšni poskočni, dokler je niso posledice trdega dela in tolikšnega nekdanjega pešačenja upognile. Niso pa upognile Urškinega duha in bistrine. Kakor v mladih letih tako tudi danes zavzeto sledi vsem dogajanjem doma in po svetu s prelistavanjem našega dnevnika pa tudi drugih listov in revij iz matične domovine. In boli jo — kako naj bi bilo drugače! — da se mora zamejski del naroda, kateremu tudi sama pripada in katerega hude trenutke je tudi sama delila, še danes boriti za svobodo in enakopravnost. Urški želimo, da bi nas še dolgo oplajala s svojo neomajno narodno zavednostjo in vero v pravičnejšo prihodnost. (dg)
Deseti nagradni ex tempore KASTA
KASTA prireja deseto slikarsko nagradno tekmovanje ex tempore, ki bo letos 19. maja 1985 v Devinu. Vabilo velja tudi za mlade slikarje do 15. leta starosti.
Tehnika in slog sta poljubna, prav tako je dovoljena čmo-bela tehnika. Mera platen: najdaljša stranica lahko doseže 120 cm, vendar celotna površina ne sme presegati enega kvadratnega metra.
Vsak udeleženec lahko predloži v žigosanje dve platni ali osnovi, vendar bo izročil le eno samo dokončano delo.
Žigosanje platen bo v Devinu, Osnovna šola J. Jurčič, od 7.30 do 13. ure.
Dela bo treba izročiti brez podpisa, brez okvirja in brez stekla najkasneje do 15. ure. Ob 15.30 bo komisija ocenila Izročena dela ter dodelila nagrade. Slikarski ex tempore bo ob vsakem vremenu.
Dela bodo razstavljena v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 1. do 8. junija t. 1. Slikarji morajo opremiti svoje slike s podpisom, z okvirjem ali steklom ter s svojim naslovom in ceno dela. Tako opremljene slike je treba izročiti v Gregorčičevi dvorani od 17. do 19. ure v petek, 31. maja 1985.
Vse slikarje vabimo že sedaj na otvoritev razstave, ki bo v soboto, 1. junija 1985, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani.
Kinoatelje vabi na ogled jugoslovanskega filma »Ko to tamo peva« v nedeljo v Trstu
Kinoatelje vabi, skupno z ZSKD in filmskim krožkom Cappella Underground svoje člane in druge ljubitelje filmske umetnosti na ogled jugoslovanskega filma »Ko to tamo peva« (Kdo neki tam poje) Slobodana Šijana. Predstavitev filma bo v nedeljo ob 11.30 v tržaški kinodvorani Ariston.
Gre za uspelo filmsko komedijo, ki je prinesla avtorju kopico mednarodnih priznanj, med katerimi je nagrada žirije na Mednarodnem festivalu filmske komedije v Veveyu leta 1981, nagrada žirije v Montrealu leta 1981, nagrada Grand Prix v Rotterdamu istega leta ter nagrada »Georges Sadoul« za najboljši film tuje proizvodnje v Franciji leta 1984.
Letošnji pregled slovenskih in jugoslovanskih filmov bo zaključila premiera slovenskega filma »Dediščina« režiserja Mitjaža Klopčiča, ki bo v četrtek, 30. maja, ob 16., 18., 20.30, tudi v kinodvorani Ariston. Ob 20. uri istega dne bo tudi srečanje z režiserjem in igralci. Film »Dediščina« bo 18. in 19. maja predvajan tudi na festivalu v Connesu in sicer v programu »Un certain regard«.
Ni lahko pisati o naših slovenskih koreninah na Tržaškem, ki se z neuklonljivo žila-vostjo razpredajo tja do častitljive starosti. Še posebno ne tedaj, ko prestopi prag spoštljivega 90. leta mati in babica, ki so jo trde življenjske izkušnje močno preizkusile, pa je vseeno še danes vedra in Segava, kar je • pač odraz volje in prirojenega optimizma. Mislimo tu na Urško Hrvatič, ki slavi prav danes visoki jubilej in je tudi najstarejša Ricmanjka.
Urška je ostala kar dvakrat vdova, dvakrat sj je torej morala nanovo zgraditi življenje. Hčerki je preživljala z mučnim delom najprej v te-steninski, potem pa v tobačni tovarni. Na delo v mesto je seveda hodila; vsak dan se je spuščala po »sežganki«, pa naj je bilo toplo in sončno ali mrzlo z burjo, zvečer pa spet peš navkreber. Denarja je bilo malo in
včeraj-danes
čestitke
Danes, PETEK, 10. maja IZIDOR
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.23 — Dolžina dneva 14.43 — Luna vzide ob 1.58 in zatone ob 10.28.
Jutri, SOBOTA, 11. maja ŽIGA
Vreme včeraj: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, padlo je 4/10 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 12,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federico Glavina, Elena Franz, Eloisa Filiputti.
UMRLI SO: 86-letni Umberto Puppin, 54-letna Liliana Finesi por. Vlah, 85-letna Norma Calici por. Grimani, 91-letna Benvenuta Levi vd. Della Torre, 63-letni Paolo Tommasini, 75-letna Tosca Mayerberg vd. Elenio, 57-letni Sergio Rocca, 76-letni Luigi Ruzicka, 78-letni Oliviero Reboi, 96-lctna Caterina Smocovich vd. Galiziani, 74-letna Maria Agnola vd. Orsaria.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10. Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6..
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan:
Ob visokem življenjskem jubileju -90. rojstnem dnevu tovarišice URŠCE HRVATIČ iz Ricmanj ji iskreno čestita sekcija PCI-KPI občine Dolina.
Dragi mami MARIJI KOŠUTI iz Križa želita vse najboljše ob 90. rojstnem dnevu hčeri Zofi in Mari z družinama.
Danes praznuje 90 let naša draga nona MARIJA KOŠUTA iz Križa. Vse najboljše in še na mnoga leta v krogu svojih dragih ji želijo Tanja, Fulvio, Livio in Robi.
Danes praznuje URŠKA iz Ricmanj svoj 90. rojstni dan. Da bi tako veselo in srečno nadaljevala ji iz srca želijo Danijela, Ilario, Livia in Franko Cej.
Danes praznuje v Križu 90 let naša draga sestra MARIJA KOŠUTA. Vse najboljše ji voščita Štefanija in Dora z družinama.
URŠKI HRVATIČ po domače PETRAČEVI iz Ricmanj, ki praznuje danes 90. rojstni dan čestita SKD Slavec.
V Ricmanjih praznuje danes najstarejša vaščanka URŠKA 90. rojstni dan. Še na mnoga zdrava in vesela leta ji kličejo hči Milka z možem, zet Vinko, vnukinje z družinami in vsi pravnuki.
A-----------------------------------
Dobrodošla
DAŠA
Da bi čimprej prišla domov z mamico, kjer te z veseljem pričakujemo sestrica Majna z očkom, in nonoti.
Drugorojenki
DAŠI
Da bi rasla krepka, zdrava in vesela, želimo prijatelji in delovni kolegi Dunje in Fab jota ter Jelke in Darkota.
/Ote* SLOVENSKO STALNO^ 'GLEDALIŠČE V TRSTU
OB 40-LETNICI OSVOBODITVE
MITING
Zamisel in izbor:
MIROSLAV KOŠUTA
Režija:	JOŽE BABIČ
PONOVITVE KULTURNI DOM v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri ZA ABONMA IN IZVEN
A. T. Linhart
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija v dveh delih (5 slikah) KULTURNI DOM
JUTRI, 11. maja, ob 20. uri v torek, 14. maja, ob 10. uri
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
SSG v Trstu Andersen - Košuta »Snežna kraljica« - pravljica, jutri, 11. t.m., ob 10. uri na Proseku (osnovna šola).
VERDI
Pri blagajni gledališča (tel. 631-948) se je pričelo vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za »Spomladansko operno sezono 1985«.
ROSSETTI
Danes, ob 20.30, red prost, v abonmaju: odrezek št. 10. Teatro Stabile iz Genove bo predstavil Ibsenovo delo »Ro-smershokn«. Režija: Marco Sciacclalu-ga. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni. Jutri ponovitev ob 16. uri (red prost) in 20.30 (red 1. sobota).
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 10. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
V	petek, 17. maja, ob 20. uri: Elizabeth Wiener, Francija.
Velika dvorana
Slovenske filharmonije
Jutri, 11. t.m., ob 19.30: Beethovnov komorni ciklus. Izvajajo člani in gostje ansambla Camerata Slovenica.
V	ponedeljek, 13. t.m., ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus.
Srednja dvorana
Danes, 10. t.m., ob 22. uri: V mreži, celovečerni film režiserja Bojana Stupice.
Jutri, 11. t.m., ob 19.30: Cankarjevi dnevi 85 - I. Cankar »Za narodov blagor«.
Okrogla dvorana
V	nedeljo, 12. t.m., ob 20.30: M. Mikeln, »Fraklova vrnitev« - satirična monodrama.
V	sredo, 15. trn., ob 20. uri: Kontra-basovski recital.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, ob 13. in 20. uri: L. Pirandello »šest oseb išče avtorja«. Gostovanje v Avditoriju v Portorožu.
Danes ob 20. uri: P. Chiara »Delitev« - gostovanje SSG iz Trsta v dvorani Kulturnega doma za red S petek, S petek A in S sreda ter izven.
Jutri, 11. t.m., ob 19.30 »Hrup za o-drom« M. Frayna, gostovanje PDG v Prešernovem gledališču v Kranju.
Prireditve in tporočila kulturnih druitev in organizacij
PD Slovenec - Boršt - Zabrežec vabi vse vaščane in vinogradnike, ki mislijo sodelovati na bližnjem prazniku vina na masovni sestanek, ki bo danes, 10. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu.
SKD Barkcvlje sklicuje danes, 10. t.m., ob 20.30 redno odborovo sejo.
Društvo slovenskih izobražencev in Združenje Most vabita na predavanje Tarasa Kermaunerja »Kritično - ironična obravnava predvojnega naivnega revolucionarstva« (ob knjigi V. Bartola čudež na vasi) v ponedeljek, 13. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva 3.
TRST
KONGRESNI CENTER POMORSKE POSTAJE
III. PRODAJNA RAZSTAVA ANTIKVARIATA
od 10. do 13. maja 1985
URNIK;
9.00- 13.00 in 15.30-20.00
GLASBENA
MATICA
TRST
DANES, 10. t.m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna, 29
KLAVIRSKI VEČER
v spomin na prof. ERMINIJA AMBROZETA in JOŽICO LASIČ
Vabljeni!
kino
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Micki e Maude«. Režija B. Edwards. Dud-ley Moore.
Eden 15.30 — 22.10 »Vacenze a Saint Tropez«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.15 »China blue«. K. Turner. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 18.00 — 22.15 »Omicidio a luci rosse«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »A-madeus«. Za vsakogar.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »II mistero del cadavere scomparso«. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »La febbre del sesso«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Mignon 16.30 — 22.15 »Je vous salue Marie - H libro di Maria«. Režija: Jean Lue Godard. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »II ritorno dei morti viventi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.45 — 22.00 »Un piedipiatti a Beverly Hills«. Eddie Murphy.
Capito! 16.30 - 21.45 »Urla del silenzio«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Baby ca-kes«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00 — 22.00 »Pink Floyd -Live at Pompei«.
Alcione 17.00 — 20.30 »Reds«.
Radio 15.30 — 21.30 »College girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razstave
V	TK galeriji. Ulica sv. Frančiška, razstavljajo svoja dela tri umetnice: Patrizia Devidè, Jasna Merkù in Mag-
Tsvčcii*
V	Občinski galeriji na Trgu Unità bo v torek, 14. maja, ob 18. uri otvoritev razstave slikarja BORISA ZU-LIANA.
V	Peterlinovi dvorani je do 25. maja odprta razstava Antona Flega iz Kopra. Razstavlja kipe, keramiko in slike. Ogled ob delavnikih od 18. do 20. ure.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom, v torek, 14. trn., ob 20.30 odprtje samostojne razstave JASNE MERKU’. U-vodna beseda Aldo Castelpietra in Franko Vecchiet. Na večeru sodelujejo: kabaretna skupina: Baron De Vet-tak, Beimondo, ščen, Česnik, Miran Košuta in Marko Feri. Vabljeni!
menjalnica
9. 5. 1985
Ameriški dolar............... 1.960,—
Kanadski dolar............... 1.420.—
švicarski frank................ 756.—
Danska krona .......	175,—
Norveška krona................. 218.—
švedska krona............... 217.—
Holandski fiorini........... 562.—
Francoski frank................ 206.—
Belgijski frank................. 29,—
Funt šterling............... 2.425.—
Irski šterling............... 1.980.—
Nemška marka................ 633.—
Avstrijski šiling.............. 89,50
Portugalski eskudo .....	10.—
Japonski jen..................... 7.—
španska pezeta.................. 10.—
Avstralski dolar............1.125.—
Grška drahma................ 14.—
Debeli dinar................ 6.75.—
Drobni dinar................ 7.—
ms
BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. À.
TRST - ULICA F.-FIL2I1G -	(S?
TPPZ in Mladinski zbor P. TOMAŽIČ
POZOR!
JUTRI, v soboto, 11. t.m., ob 6.30 zjutraj odhod s tremi avk> busi z obmejnega prehoda Pesek na jugoslovanski strani na
nastop na osrednji proslavi osvoboditve bele Ljubljane
razna obvestila
Glasbena matica vabi na nastop. , bo v torek, 14. t.m., ob 18. uri v o lusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.	„
Sekcija VZPI-ANPI Repentabor, Kraški dom in uprava občine RePsl tabor bodo ob priliki 40-letnice osv, boditve priredili piknik v dolini P; Golcem v nedeljo, 18. t. m. Organi® torji pozivajo zainteresirance, naj.., vpišejo do 12. t. m. pri: Mariji MnJ'
SPDT vabi na predavanje o Pobtj£! in planincu Henriku Tumi, ki bo n-nes, 10. t.m., ob 20. uri v G rež0, čičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Fra* čiška 20, 2. nadstr.). Temo »Tuma včeraj, danes in jutri« bo razvil ^ Tone Strojin iz Ljubljane. Vabljeni.
13. DOSP. Slike srečanja so na ... gled v Tržaški knjigami. Lahko 1 naročite!
izleti
SPDT vabi na tradicionalni izlet osebnimi avtomobili na Trstelj, hi.° v nedeljo, 12. t.m. Na vrhu pri Stjf' kovi koči ob 11. uri bo PD Nova b riea priredilo družabno srečanje s P*s ninci zamejskih PD. Izlet bo vodil o? bomik Ugo Margon, ki nudi vse ostal informacije (tel. 751617). Zbirališče F izletnike bo na Opčinah pred tramvaj sko postajo ob 8. uri.	_
Društvo slovenskih upokojencev v P. stu obvešča, da bo odhod izleta PrE Ilirski Bistrici in okolici danes, J. t.m., ob 8. uri izpred sodnijske pa13' če - Foro Ulpiano.
darovi in prispevkf\
Namesto cvetja na grob Oskarja Da neva darujejo Marina, Marija, Milena; Cvetka in Marica 30.000 Ur za ŠD K0B tovel.
V	počastitev spomina žene Valérti ob 50-letnici poroke daraje Angel *5 ljak 5C.OOO lir za KD F. Venturim 00 Domja.
V	spomin na prijateljico Ano PjEj tar darujeta Ivan in Lina Verša 50.0W lir za KD Prosek - Kontovel.
mali oglasi
PRODAM stanovanje v Boljuncu, Jjj kv. m s kletjo in parkirnim prost0" rom. Tel. 040/228390.	.
IŠČEM hišo/stanovanje v najem. TeJ-040/418238 v večernih urah. . .
STARE italijanske abecednike, zlasti } konca prejšnjega stoletja zbiram 11 kupim. Tel. 040/568744 od 19. ure dalje.
OSMICO je odprl Emil Purič, Repe1» Toči belo in črno vino.	.
PRODAM renault 5 TL, letnik ’78. Te» v večernih urah na št 040/941-065.
PRODAM fiat 500 L. Tel. 040/200-718.
PRODAM fiat 127 special, troje vrat ? odličnem stanju, in fiat 131 mirafie ’ letnik 1968. Tel. 0481/882-179.	v
PRODAM motorno kolo peugeot 103 dobrem stanju, tomos avtomatic, fazno žago za drva, vhodna hrasr^ va - macesnova vrata, kosilnico, ^ liko za traivo, lombardini. Tel. na 8 040/226-113 ali 228-547.
NUJNO IŠČEM eno ali večsobno novanje, po možnosti v Križu ali njegovi bližini. Tel. 040/220-494.	...
PRODAM dnevno sobo, 1 mizo, 6 sWB ter omaro s steklom. Tel. 040/741-6!'
POHIŠTVO, spalnice, dnevne soBf’ knjižne police, male sobice, ^sedezn garniture in raznovrstno pohištvo P, znižani ceni do 50 odst. prodam. "e na št. 040/54390.
SPOSOBNA OSEBA za prodajo P°n., štva ali pa za računovodsko vodeni iščemo. Pisati na: Oglasni oddel®. Primorskega dnevnika, Ul. Montecc*
6 - 34137 Trst, pod šifro »Pohištvo*-
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
OBVESTILO
Upravni odbor obvešča kandidate/inje usposobljenostnega izpita za uradnike/ce 1. in 3. kategorije, da bo strokovni razgovor zaradi velikega števila udeležencev v naslednjih dneh in urah:
1.	za kandidate/inje za uradnike/ce tretje kategorije: danes 10. t.m., ob 18. uri;
2.	za kandidate/inje za uradnike/ce 1. kategorije: jutri, 11. t.m., ob 15.00 za kandidate/inje, katerih priimki se začenjajo s črkami od »A« do »G«
ob 17.00 za kandidate/inje-, katerih priimki se začenjajo s črkami od »H« do »R«; ter v nedeljo, 12. t.m.,
ob 9.00 za kandidate/inje, katerih priimki -se začenjajo s črkami od »S« do »Ž«.
Datum pismene naloge v slovenščini bomo javili ob, priliki strokovnega razgovora.
Istočasno obveščamo vse zainteresirane, da je bilo v prejšnjem obvestilu pomotoma navedeno »pogoji za pripustitev k — natečaju — namesto k — usposobljenostnemu izpitu«.
UPRAVNI ODBOR
Obisk MPZ »Vesela pomlad« in ansambla »Zvezde« z Opčin pri rojakih v Zapadnem Berlinu
. Novi kraji in nova spoznanja zbu-zlasti v mladih ljudeh posebne ®bčutke. Kadar pa se sredi tujega sve-r9 srečaš z ljudmi, ki mislijo in ču-~J° kot ti, ki govore tvoj jezik in ?hajo prisluhniti tvoji pesmi, so do-ivetja še lepša in bogatejša. Polni ^■kšnih doživetij so se vrnili mladi revci in pevke MPZ »Vesela pomlad« 6r člani ansambla »Zvezde« z Opčin enotedenskega obiska v Nemčiji.
, Nepozabnim srečanjem z rimskimi, ,°roškimi in pariškimi Slovenci je sle-obisk pri naših rojakih v Zapad-oem Berlinu. Tudi v predvojni nem-,kl prestolnici namreč žive naši lju “le, ki jih je vrtinec življenja iztrgal ootnači zemlji in zanesel v tuji svet. ;? tega sveta je prišlo povabilo na r^sk že sredi jeseni. Zbor in ansam-pl sta se ga razveselila in se priče-a nanj zavzeto pripravljati.
, »S pesmijo od srca do srca«, je ne-.'k zapisal zborovodja, g. F. Poha-J'1'-'- Tej njegovi misli ostajajo pevci rVesti, saj se vsi enako zavedajo nje-aega pomena. Skupaj so prehodili že parsikatero pot, na kateri so se prijateljsko povezali in tesno navezali v? našo pesem. Ta pesem mora se-a* »od srca do srca«, mora iz tesnega kroga v široki svet.
^ soboto, 27. aprila sta zbor in an-^nibel najprej sodelovala pri sveti ‘haši v slovenskem središču, nato pa p zbranim rojakom predstavila pe-r in bogat koncertni spored, ki ga £.z vezano besedo napovedovala Lu-
S svojo veselo in razposajena, vča-s " niilo in otožno pesmijo je prvi stik slovenskimi rojaki vzpostavil pev-j, tercet ansambla »Zvezde«. Pesem nkliške skupine MPZ »Vesela po-jntad« pa je vsakomur segla do srca. vre(Jno pester spored je izvajal zbor . Popolnem sestavu in deloma ob ° asbeni spremljavi ansambla «Zve-^ e;- Tedaj je postalo vzdušje narav-,} ^ Praznično in vsi smo si zaželeli, i ni se ta praznik ne zaključil le s ratkim srečanjem...
„n^(red _ zaključno »Zdravljico« se je stujočim rojakom zahvalil Drago s, nev, medtem ko je v imenu sloven-a e skupnosti spregovoril g. Štefan tir . iz njegovih besed je bilo ču-živ Ze*j°’ da bi začeli tudi mladi, ki „1 ® fnzpršeni v nemškem velemestu, nije spoznavati lepoto slovenske pe-
smi in besede. Naši pesmi je v Berlinu prisluhnila tudi nemška mladina. Srečanje je potekalo v salezijanskem zavodu »Don Bosco« sredi čudovitega naravnega okolja. Tudi tu sta bila zbor in ansambel sprejeta z navdušenjem. Predstavil ju je zborovodja g. F. Pohajač, ki je opisal kraj, odkoder prihajamo. Poudaril je, da smo člani narodne manjšine na skrajnem robu slovenske zemlje trdno navezani na svoje korenine in na kulturno izročilo, katero ohranjamo tudi za bodoče rodove.
Del svojega bivanja v Zapadnem Berlinu so mladi pevci in pevke s svojimi spremljevalci posvetili ogledu mestnih znamenitosti. Čas je hitro mineval, a srca so se polnila z raznolikimi doživetji in nepozabnimi vtisi. V naših mladih se je utrdila zavest, da pesem, ki jih je združila pred sedmimi leti in ob kateri so rasli in se spoznavali, resnično zasluži, da jo še globlje spoznajo in jo z vsem srcem vzljubijo.
D. D.
V Idriji proslava osvoboditve
IDRIJA — Družbenopolitične organizacije občine Idrija pripravljajo v počastitev 40. obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom osrednjo občinsko proslavo pod geslom »40 LET SVOBODE«, ki bo jutri, 11. maja 1985, ob 17. uri v Modri dvorani v Idriji. Prireditev je zasnovana kot pregled življenja in dela prebivalcev idrijske občine v preteklih 40. letih.
V programu proslave bodo sodelovali: združeni moški in ženski pevski zbori občine Idrija, združeni mladinski in otroški pevski zbori osnovnih šol in VVZ, plesna skupina doma učencev »Nikolaj Pirnat« iz Idrije z vojaki VP 1267 Vrhnika, pihalni orkester rudarjev in mladinski pihalni orkester Idrija, ansambel Hg iz Idrije, člani »Dramatičnega društva« Idrija in Mira Lampe — Vujičič, članica PDG Nova Gorica.
Po proslavi bo v Modri dvorani v Idriji tovariško srečanje s plesno zabavo.
S. KOVAČ
Podiranje mlajev
Prebenega, Boršta, Doline, Ricmanj in Boljnnca
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.05	Pronto... Raffaella?
Zadnji poziv
14.15 Civiltà - Vtisi Kennetha Clarka
15.00	Primissima kulturne aktualnosti
15.30	Šola in vzgoja: Znanost
.16.00 Topo Gigio in njegovi prijatelji
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Popoldanski spored
18.00	Clap clap - glasbena oddaja
18.35	Kako naj volimo
18.50	Italia sera: dogodki in osebnost;
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Passione mia, un omaggio al cinema. Oddajo vodi M. Vitti
21.50	Dnevnik
22.00	Volilna tribuna
23.10 Professione: pericolo! - TV film 00.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenske razmere 00.15 Šola in vzgoja:
Psihiatrija danes
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Che fai, mangi?
Oddaja o prehran;
Ljubljana
8.45 TV v šoli: TV koledar, Naši prijatelji konji, Glasbena vzgoja, Francoščina, Književnost v NOB
10.35	TV v šoli: Zgodovina, Stroji in orodja, Mali program, Jugoslovanski pisatelji za otroke
12.25	Poročila
17.15	Teletekst RTV Ljubljana
17.30	Poročila
17.35	Doživljaji mačka Toša nanizanka
17.50 Grizli Adams - nanizanka
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Geološka transverzala
19.10 Risanka
19.26	Zrno do zma
19.30	Dnevnik
20.05 Ko se korenin zavemo: Osvoboditev - dok. serija
21.00	Ne prezrite
21.15	A. Marodič:	Naša krajevna
skupnost - pasja afera humoristična nanizanka
22.30	Dnevnik
22.40	Srčni kralj - film •
Koper
14.15	TV novice
14.20 Yu made music - glasbena odd.
15.00	Portret zastrte žene - nadalj.
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria TV film
9.30	La città dolente - film
11.30	Tuttinfamiglia - kviz
12.10	Bis - kviz
12.45 II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV romàn
16.30	Divji svet živali
17.00	Due onesti fuorilegge - IV film
18.00	Zero in condotta - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Dynasty - TV film
21.30	Hotel - TV film
22.30	Volilna tribuna
24.00	Premiere - tednik o kinu 00.15 Strike Force - TV film
retequattro
8.30	Vicini troppo vicini - TV film
8.50	Brillante - TV novela
9.40 All’ombra del grande cedro TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
15.10	Batman - risanka
15.30	L’uomo ragno - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All’ombra del grande cedro
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Piume e paillettes - TV novela
19.25	M’ama non m’ama - igra
20.30	W le donne - vodka Andrea Giordana in Amanda Lear
23.00	La fortuna si diverte - film 00.40 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari TV film
9.30	Buona notte amore mio - film
11.15	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
13.00	Dnevnik 2 : Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Chip
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
14.45	Ognuno al suo posto
16.00	II cucciolo - risanka
16.25	Rim: plavanje
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Aboccaperta
21.50 Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.00	Volilna tribuna 23.10 Quelli della notte
00.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti.
00.20 Tuttocavalli - TV kronika
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.05	Šola in vzgoja:
17.05	Galleria di Dadaumpa
18.15 L’Orecchiocchio - glasbena odd.
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželna volilna tribuna
20.05	Šola in vzgoja:
Umetniki pred zrcalom
20.30	Dogodki XX. stoletja:
»Caporetto perchè«
21.45	Dnevnik 3
22.20	Dogodivščine dobrega vojaka Švejka - 9. nadaljevanje
16.10 Neznana obzorja - dok. oddaja 16.30 Risanke
17.00	Delta - medicinska rubrika 17.55 TV novice
18.00	Športna oddaja
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRST — Komentar odgovornega urednika Primorskega dnevnika in A-gencije Alpe Adria Boga Samse o volitvah
GORICA — Pred volitvami MILJE - NABREŽINA — Prikaz pred upravnimi volitvami TRST — Občni zbor Društva zamejskih likovnikov
DOLINA — Majenca se je zaključila TRST — Protest uslužbencev gledališča Verdi
GORICA — Občni zbor Društva slovenskih upokojencev
19.30 TV D - Stičišče
19.50 Z nami pred kamero
20.25 Mojzes - nadaljevanka
21.35 TV film
22.10 TV D - Vse danes
22.20 Sonce v laseh
23.00 Visoki pritisk - glasbena oddaja
POSTAJE
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	Lady George - risanka
20.30	L’ultimo combattimento di Chen film
22.30	Azzurri - italijanska nogometna ekipa
23.00	Volilna tribuna
24.00	...E poi non ne rimase nessuno film
1.40 Mod Squad e i ragazzi di Greer TV film
TELEPADOVA
13.00	Lupin III - risanka
13.30	Coccinella - risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Adolescenza inquieta - TV film
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Lacrime di gioia - TV film
16.00	Ultralion - TV film
16.30	Risanke
19.30	Adolescenza inquieta - TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
21.30	La saga del Padrino - TV film
22.30	Volilna tribuna
23.00	Evronogomet
24.00	Star Trek - TV film
TRIVENETA
13.00	Oddaja o ribolovu
14.00	Squadra speciale anticrimme 14.35 Agente federale X 3 - film
16.00	Filmski spored
16.30	George - risanka
17.00	Huckleberry Finn - risanka
17.30	Divja narava - dokumentarec
18.00	Barbary Coast - TV film
19.00	Dr. Kildare - TV film
19.30	Športna oddaja 20.15 Filmski spored
20.30	L’enigma che viene da lontano
21.30	Squadra speciale anticrimine
22.00	Q.P. Coupon
TELEFRIULI
13.30	Pacific International Airport
14.30	Andrea Celeste - TV film 15.20 L’incredibile viaggio nel continente perduto - film
17.30	Razstava preprog
19.30	Andrea Celeste - TV film 23.05 Barnaby Jones - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu (ponovitev); 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Po poteh Ludwiga H.; 12.20 Glasbeni potpuri; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.20 15. Mladinski pevski festival v Celju; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz.
Glasbena matineja; od 16.30 do 18.45 Oddaja brez naslova - vodita Maša in Tatjana; 19.00 V svetu fantazije -vodi Roža; od 20. do 21.30 TTR — turistično informativna oddaja - vodita Andrej in Alda; 21.00 Oliver - nočni val.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.15 Objave - EP; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Mladinska oddaja; Pesem tedna; 15.00 Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. ..; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.10 Popevka; 10.10 Vprašajmo stilistko; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Danes bomo govorili o. . .« Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in u-metnosti; 18.00 Besede in glasba; 18.45 Coutry music; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 9.00 Radio anch’io 85; 10.30 Popevke; 11.10 Tolstoj, 5. nadaljevanje; 11.30 Spomini Carla Terrena; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Tednik za potnike; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 14.30 Šola in vzgoja; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Homo-sapiens; 16.00 H Paginone - kulturne aktualnosti; 17.30 Radio 1 - jazz ’85;
18.00	Evropski variete; 18.30 Večema glasba; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Verska rubrika; 19.30 Na naših trgih; 19.35 Audiobox Lucus; 20.00 Fonit-Ce-tra predstavlja; 21.03 Komorni koncert; 22.00 Volilna tribuna; 23.18 Glasbeni odbor.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj. ..; 8.05 Napoved programa; 8.45 Matilde - 88. nadalj.; 9.10 Di-scogame; 10.00 Posebna oddaja Dnevnika 2; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in
14.00	Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 A. Manzoni: »Zaročenca«; 15.42 Omnibus; 17.32 50-let-nica umetnostne akademije »Silvio d’Amico«; 18.32 in 19.57 Glasbena oddaja; 19.50 Kulturna oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Glasba za vse okuse; 22.00 Volilna tribuna.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro j'utro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate. ..; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 1’2.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 P. I. Čajkovski: Suita za orkester štev. 4; 14.30 - 15.25 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. ..; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi. . .;
21.05	Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Zadnja porazdelitev pred zapadlostjo zakona
Iz Goriškega sklada še 3,6 milijarde za pobude na gospodarskem področju
Na zadnji seji razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice, ki upravlja tudi Goriški sklad, so odobrili porazdelitev 3,6 milijarde lir prispevkov za različne pobude na gospodarskem in splošnem družbenem področju. Gre za zadnjo letošnjo porazdelitev sredstev, ki pa je tudi obenem zadnja pred zapadlostjo zakona o goriški prosti coni in Goriškega sklada.
Zakon bo predvidoma obnovljen, najverjetneje nekoliko prilagojen novim pogojem in potrebam, znatno pa naj bi se povečala razpoložljivost Goriškega sklada.
Pretežni del sredstev, ki so jih porazdelili na zadnji seji, bodo uporabili za razvoj obrtniške dejavnosti (okrog 2,5 milijarde lir), sledijo posegi za razvoj pristaniške dejavnosti, kmetijstva, splošnih gospodarskih pobud.
Za urbanizacijo zemljišč in za odkup zazidalnih zemljišč na območju obrtniških con so bili odobreni naslednji posegi: občina Ronke 180 milijonov, občina Gorica za obrtniško cono na Solkanskem polju in-tisto, ob Ulici
Terza Armata skupaj 1,8 milijarde lir, občina Sovodnje 234 milijonov lir, občina Poljan 110 milijonov Mr, konzorcij za industrijsko cono na Tržiškem (posebej za opremljanje obrtniške cone v Štarancanu) 200 miMjonov lir. Posebnemu podjetju za tržiško pristanišče je bil odobren prispevek 230 miMjonov Mr za izpopolnitev opreme (nakup žerjava), 236 miMjonov Mr bo uporabila goriška občina za dokončno ureditev prireditvenega prostora na gradu. Občina Gradišče bo lahko uporabila nadaljnjih 110 miMjonov lir (iz lanskega proračuna je že bil odobren prvi prispevek 150 milijonov Mr) za dograditev in ureditev kmetijskega centra. Razširjeni odbor trgovinske zbornice je nadalje dodelil 200 miMjonov lir goriški pokrajinski upravi za odkup ih ureditev poskusnega zemljišča za kmetijski tehnični zavod v Gradišču. Dvesto milijonov lir bo koristila trgovinska zbornica za razMčne promocijske dejavnosti, 94 miMjonov lir pa Avtonomna letoviščarska ustanova za Gradišče in Poljan za izpopolnitev opreme za poletne prireditve
na odprtem. Poleg zgoraj omenjenih pomembnejših posegov velja omeniti še dva po vrednosti sicer skromnejša: 50 miMjonov Mr goriški KZE za nakup laboratorijske opreme za obvezne a-naMze pošiljk vina za izvoz; 20 miMjonov Mr (na razpolago goriški občini) za pripravo načrta ureditve namakalnega sistema štandreških njiv.
Na zadnji seji je razširjeni odbor soglasno odobril tudi spremembo namembnosti nekaterih, sicer že lani odobrenih prispevkov.
Z zadnjo porazdeMtvijo so finančne razpoložljivosti Goriškega sklada skoraj v celoti izčrpane. Na podlagi proračunskih predvidevanj, naj bi se do konca leta nabralo na skladu še nekaj deset miMjonov lir. Kako jih bodo uporabiM, bodo odločaM v drugi polovici leta, ko se bo odločalo tudi o tem, kako naj bi, tudi po formalni zapadlosti zakona, omogočili zaključek poslovanja sklada. Že zdaj je jasno, da računov ne bo mogoče zaključiti točno 31. decembra 1985, am-pak bodo nakazana sredstva uporabljena postopoma in na daljši rok.
Hvalevredna in pomembna pobuda
Občinski odbor v Zagraju za globalni zaščitni zakon
Občinski odbor v Zagraju se zavzema za čimhitrejšo odobritev globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, takega, ki naj bo v duhu re-pubMške ustave in ki naj pomaga k ustvaritvi sožitja v naših krajih. Kakršnokoli zavlačevanje bi lahko povzročilo negativne posledice. Dokument, ki so ga sprejeM na seji ožjega odbora, so v vednost poslaM tudi senatorju Garibaldiju, predsedniku posebne komisije, ki preučuje zakonske predloge o globalni zaščiti.
Občino Zagraj so doslej skupno u-pravljali komunisti in socialisti. Na območju te občine živi tudi nekaj slovenskih družin, še največ v Zdrav-ščinah.
Občinski odbor v Zagraju je torej sledil dokumentu, ki ga je sprejela skupščina večnamenskega kulturnega središča v Ronkah, v katerem je včlanjena tudi zagrajska občinska u-prava. Brez dvoma bodo, po sedanjih upravnih voMtvah, sprejeM tudi občinski sveti drugih občin tega območja. Hvalevredna je torej podpora, ki jo našim prizadevanjem dajejo demokratično nastrojeni sodržavljani itaM-janske narodnosti. Odbor večnamenskega središča je zahteval avdicijo
Volilni shodi
Lista občinske enotnosti v Doberdobu bo imela volilni shod danes zvečer ob 20.30 pred gostilno v Doberdobu.
V Sovodnjah bo zaključni shod Liste občinske enotnosti danes zvečer ob 21. uri v gostilni pri Francetu.
Slovenska skupnost priredi drevi ob 20. uri zborovanje v Dolu pri spomeniku, ob 20.30 v Jamljah pred spomenikom in ob 21. uri v Doberdobu pri gostiMM Pri Andreju.
KPI kritizira predsednika pokrajine
Tajništvo posoške federacije KPI je ostro obsodilo pokrajinskega predsednika Cumpeto, ki je na lepaku, ki ga je podpisal ob letošnjem 1. maju kot predsednik pokrajine, napisal, da bi referendum o draginjski dokladi povzročil motnje v gospodarstvu, take kakršne bi bile negativne do gospodarskega razvoja Italije. KPI meni, da ne bi smel Cumpeta zavzeti takega stališča.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Enrico Toti, 52 — tel. 72701.
_	_ V''
Pogovor z nosilcem liste SSk Brankom Černičem
Vrsta občinskih problemov v sodelovanju med večino
naj se rešuje in opozicijo
Branko Černič je nosilec liste Slovenske skupnosti za so-vodenjski občinski svet. V njem je bM doslej že dve man-datnidobi.Dva prejšnja svetovalca, tiskar Pavletič, ki je bil na tem mestu pet let, ter Remo Devetak, ki je bil v sovodenjskem občinskem svetu dvajset let, ne kandidira več. Na listi so v glavnem ljudje mlajše in srednje generacije.
»Remu Devetaku se moramo zahva-Mti za njegova dolgoletna prizadevanja. Obljubil nam je, da nam bo še vnaprej pomagal,« je uvodoma dejal Branko Černič in nam nato povedal nekaj točk iz programa Slovenske skupnosti: »Več sodelovanja na raznih ravneh bi bilo treba imeti med
tremi slovenskimi občinami na Goriškem. Tako v prizadevanjih za dosego globalnega zaščitnega zakona — o tem naj se razpravlja kar se da hitro — kot za rešitev drugih vprašanj, Omenil bi predvsem skrb za stare občane. Poleg zdravstvene jim moramo dati tudi drugo pomoč. Za to bi lahko poskrbele vse tri občine skupaj.«
»Kar se tiče specifičnih problemov naše občine,« je nadaljeval nosilec liste SSk, »se moramo tudi v bodoče držati našega regulacijskega načrta, ki ne dopušča preveMkih naseMtev. Občina naj ostane slovenska. Zaradi tega nas zaskrblja načrtovana obrtna cona. Pri vsem tem, še zlasti pri razlaščanjih, naj se v večji meri upošteva mnenje občanov, naj se jim izplača največja možna cena, lahko pa bi razlaščenci dobili zemljo v zameno od občine. Treba bo najti drugo rešitev za vodovod. Že več časa se v
Avtorja G.B. Ponzerà in L. Patat
V Krminu predstavljeni dve novi knjigi krminskih razglednic in o delavskem gibanju
V Krmim so pred. dnevi predstavili kar dve zelo zanimivi knjigi. Prva se nanaša izključno na Krmin in ima naslov »Cormons. Immagini e cronache dal vecchio confine«. Gre za zares razkošno publikacijo, ki jo je uredil Giovanni Battista Ponzerà, sedanji odbornik za kulturo v krminski občini, izdala pa krminska občina v 1.500 izvodih. Gre za nad 260 strani debelo knjigo s številnimi spisi raznih avtorjev (nekateri so tudi povzeti iz že objavljenih knjig) o dogajanju v Krminu tja do konca prve svetome vojne. Najbolj pomembno pa je, da najdemo v knjigi objavljenih približno tristo razglednic iz takratnih časov, fotografij raznih skupin, dokumentov, reklamnih listov. Pri tej publikaciji je zelo lepo, da so razglednice objavljene tudi v večbarvnem tisku, ne le v črnobelem. H knjigi se bomo še povrnili. Že sedaj pa lahko povemo, da je to knjiga veliko, lepša od vseh tistih, ki so doslej izšle v raznih krajih na Goriškem s starimi razglednicami. Na predstavitvi, ki je bila v krminskem gledališču, se je zbralo zelo veliko ljudi. Govorili so prof. Fulvio Salim-beni s tržaške univerze, predsednik pokrajine Cumpeta, ter seveda avtor oziroma urednik knjige Ponzerà.
Večer .prej pa je prof. Lorenzo Patat predstavil svojo, prav tako zajetno knjigo, o delavskem gibanju v furlansko - italijanskem delu goriške pokrajine v časovnem razdobju- po prvi svetovni vojni do fašistične prepovedi. Gre za predelano izdajo diplomske teze, ki smo jo že brali v arhivu pokrajinskega muzeja v palači Attems. V tej knjigi, ki jo je izdal videmski inštitut za zgodovino odporništva, najdemo veliko podatkov o
političnem življenju na Goriškem v prvih povojnih letih. To je bilo takrat ko so se dotedaj katoličanu Fai-duttiju podvržene furlanske kmečke množice prešle najprej na stran socialistov, potem pa komunistov, Patat podrobno analizira takratno dogajanje. Pregledal je vrsto takratnih dnevnikov in periodičnih listov, policijskih dokumentov, ki so v arhivih ter zbral tudi precej ustnih podatkov pri takratnih protagonistih. Žal ni v knjigi skoro ničesar o delavskem in komunističnem gibanju v slovenskem delu Goriške. V predgovoru diplomske teze je Patat to tudi povedal. Zaradi tega je delo, ki je sicer izšlo v knjigi izpopolnjeno, tudi precej pomanjkljivo. Politično življenje se je ob koncu prve svetovne vojne in v dvajsetih letih odvijalo enotno v vsej Goriški, pa čeprav so bile razmere marsikje različne. Knjigo je v krminskem gledališču predstavil predsednik ANPI Boldrini.
Tržiško pristanišče predstavljeno v Hamburgu
Med pomembnejše promocijske dejavnosti tržiškega pristanišča sodi prav gotovo prisotnost na specializiranem sejmu o pristaniški dejavnosti, ki je te dni v Hamburgu. Pristanišče Portorosega je predstavljeno v prostorih, ki jih je najelo združenje ita-Mjanskih pristanišč »Assoporti«. Tržič se na sejmu predstavlja kot najsevernejša sredozemska luka in najbolj o-premljena luka za pretovor lesa, zla-
sti za območje srednje Evrope. Po dosedanjih izkušnjah izgleda, da je med gospodarskimi operaterji precejšnje zanimanje za zmogljivosti in o-perativnost tržiškega pristanišča. Povedati je treba tudi, da je posebno podjetje za tržiško pristanišče letos prvič prisotno na tako pomembni mednarodni prireditvi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175 •— tel. 32515.
občini hudujemo, da je pitna voda zelo slaba. Od CAFO moramo doseči, da najde nov izvir, kajti tako ne bomo mogli nadaljevati.«
»Še posebno pozornost bomo morah posvetiti vprašanjem športa in kulture,« pravi Černič, »kajti ustanoviti o-ziroma obnoviti je treba komisijo za podeljevanje podpor športnim in kulturnim društvom. Upoštevajo naj se resnične potrebe društev. Poleg tega naj se da enkratna pomoč tistim društvom, ki urejajo njihove objekte. Vrhovcem je že bila dana pomoč za gradnjo njihovega rekreacijskega središča. Pomoči so potrebni tudi v kulturnem društvu v Gabrjah in tudi v Rupi, kjer so sedaj uredMi tako zunanji prireditveni kot društveni prostor.«
Nosilec liste SSk nam je nanizal še vrsto programskih točk o gradnji avtobusnih čakalnic, o ureditvi socialnega centra v Sovodnjah, preureditvi občinskih stavb v Sovodnjah in Gabrjah, o nujnosti obnovitve zakona o prosti coni.
Branko Černič pa je bil polemičen do sedanje večine, ko je dejal, da bi bilo v občinskem svetu lahko več sodelovanja, ne pa napadov s strani župana na svetovalce opozicije, češ da so pikolovci. »Logično je, da daje opozicija pike na i, saj je to njena naloga. To v vseh vprašanjih. Takoj v začetku prihodnjega mandata bomo V občinskem svetu sprožili vprašanje prijav sodišču nekaterih občanov, bodisi kar se tiče izjav o obrtni coni kot tudi zaradi neupoštevanja gradbenih dovoljenj. Prej se dolgo let take stvari niso dogajale. želeM bi, da bi bila opozicija bolj upoštevana od večine.«
Ob zaključku pogovora je Černič zagovarjal nastop Slovenske skupnosti povsod na Goriškem. Dve domači listi, slovenski, sta še bolj potrebni danes, ko se je tudi v Sovodnjah po-javMa lista misovcev.
La Bantarella
VELIKA PRODAJA Z OBLAČILI
VELEBLAGOVNICA
GORICA — Ul. Cascino 5 (interna) z vhodom tudi z Ulice Garibaldi 6
KOLOSALNA PRODAJA POMLAD - POLETJE 85
pletenine, oblačila, jeans: CARRERA, JUMA, CLARK, LEVI’S in druge znamke, spodnje perilo, posteljnina
PO IZREDNIH CENAH
NUDIMO NA TISOČE ARTIKLOV IZ RAZNIH STEČAJEV
OBIŠČITE NAS, ČE ŽELITE PRIHRANITI
pri senatorju Garibaldiju in posebni senatni komisiji.
Diapozitivi o Madžarski
Društvo goričkih esperantistov pravlja za soboto, 11. maja, ob uri na sedežu večnamenskega socidj nega središča v Ul. Baiamonti vecv diapozitivov o umetniških in naravni zanimivostih Madžarske. O tem j10 spregovoril (v esperantskom jezik1 s prevodom v italijanščino) prof. M.' vin Fenyvesi z univerze v Budimpešb-
Aprila na mejnih prehodih na Goriškem
Kljub nekaterim prazničnim dnefli' tako na italijanski, kakor na jugoskr vanski strani, je bU osebni promet na mejnih prehodih na Goriškem v aprilu letos precej umirjen in cel° nekoMko nižji kakor mesec prej. podatkih poveljstva obmejne policij® je mejo v aprilu na vseh prehodih prestopilo 585.447 oseb (marca neka! nad 614 tisoč).
V okviru maloobmejnega sporazU' ma so našteU 410.477 prehodov oseb. 174.970 oseb pa je prešlo mejo s p0*® nim Mstom. V mednarodnem prom®; tu so prevladovaM tuji državljan (100.774), medtem ko je bil prom®1 v okviru maloobmejnega sporazuma v glavnem uravnovešen.
Visoko priznanje za natečaj Lipizer
Mednarodni violinski natečaj, ki ža prireja kulturno društvo Lipizer y Gorici je pred kratkim dobil tudi m-soko mednarodno priznanje. Na zas®' danju delegatov mednarodne zveze za glasbene natečaje (Federation deS Concours Intemationaux de Musiqu®4 v Ženevi so goriški natečaj, oziroma prireditelja, sprejeM za rednega člana združenja.
Da gre za visoko priznanje priča že podatek, da je vseh članov v raznih deželah po svetu le 73.
Letošnji, četrti violinski natečaj za nagrado »Lipizer« bo od 10. do la-septembra.
SLOVENSKO STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
A. T. LINHART
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija v dveh delih (5 slikah)
DANES, 10. maja, ob 10.30 v KULTURNEM DOMU v Gorici
	
kino	
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »La zona morta«-
VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo Hot®! privato...«. Prepovedan mladini P0® 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »R ritorno dei m<m ti viventi«. Prepovedan mladini P00 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »InsiaziabUj e morbose«. Prepovedan mladini P0® 16. letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Hokus pokus«.
20.00 »Seks v visoki družbi«. ,
SVOBODA 20.00 »Srečen Božič, gosp0®: Lawrence«. 22.00 »Tisoč in ena no® v Tokiu«.
DESKLE 19.30 »Osvajalec«.
darovi in prispev/d]
Namesto cvetja na grob Adolfa Ko®" jančiča darujejo sestri in brata 20*' tisoč lir za Slovenski dijaški dom v Gorici.
•j"	Po dolgi bolezni je včeraj
•	umrl naš dragi brat
Alojz Primožič
(MILAN)
Pogreb bo jutri, 11. maja, ob 9-30 ^ splošne bolnišnice v Gorici v cerkev Pevmi.
Žalostno vest sporočajo: brat in ^ stre z družinami.
Pevma, 10. maja 1985
Aprila so bile tri pomembne prireditve
Po sklepnih glasbenih koncertih
. Aprila so se sklenile tri pomembne glasbene Reditve: abonmajski koncert Glasbene matice
Trst
Vum
z nastopom Ženskega pevskega zbora COL
rnu
MUSICUM iz Beograda v Kulturnem do-
ri Trstu, abonmajski koncert Tržaškega kon-Jjrtnega duštva v gledališču Rossetti, s koncertom °rjlnega kvarteta ACADEMICA (Romunija) in PRIMORSKA POJE z nastopom zborov v '“ti in na Lokvah. Obiskovalci vseh treh glasbe-Prireditev smo doživeli različne odnose iz-a]alcev do glasbe v izbiri programa in v izvedbi.
Primorski zbori (na vseh koncertih revije Pri-^rrrska poje je nastopilo okrog 120 pevskih zbo-VM- 80 Errali program, ki je pevcem in zboro-°diem (večina so samouki) vsebinsko in glasbe-/° blizu, program, ki slika romantično obarvane ^jrutke vsakdanjega življenja in pevce kot ma-popelje iz vsakdanjosti v lepši, sanjski svet. evci s petjem v zboru zadovoljujejo notranjo po-po izpovedovanju, in prirojeno željo po u-itiniškem ustvarjanju. Njihovo izražanje je zelo “dividualno in spontano, zato večina zborov iz-.Veni kot skupina posameznikov, kar kritiki obilno strogo obsojamo, saj pozabljamo na prima-J!n odnos večine teh pevcev do glasbe. Le redki tiu'i so prerasli to primarnost in ljudskost. pev-^Ba izraza ter težijo k čim bolj popolnemu sttiskemu podajanju glasbe, ki se kaže v izbiri
programa, v homogenosti zbora in v interpretacijah. Višja umetniška raven zbora pa je odvisna od splošne in glasbene izobrazbe pevcev ter od nadarjenosti in strokovne usposobljenosti zborovodij.
Poln estetski odnos do glasbe smo doživeli na koncertu godalnega kvarteta Academica v gledališču Rossetti v Trstu. Godalni kvartet sestavljajo Mariana Sirbus - malina, Ruxandra Colan -violina, James Creitz - viola in Mihai Dancila -violončelo, vsi so študenti na konservatoriju za glasbo v Bukarešti. Njihova izvedba Haydnovega Kvarteta op. 74 št. 3 v g molu »Reiter«, Dvorakovega Kvarteta v F-duru; op. 96 »Amerikanski« in Kvarteta v Es-duru op. 127 Ludwiga van Beethovna je bila brez vseh dodatkov, ki bi motili estetski izraz glasbe. Doživeto podajanje različnih glasbenih vsebin, enakovredno upoštevanje vseh elementov glasbenega izraza in dobra tehnična pripravljenost so odlike, ki jih zmorejo le redki glasbeni ansambli. Veličina kvarteta Academica ni v posebnostih, ampak v preprostem, poštenem odnosu do glasbe, skladatelja, obdobja v katerem je živel in do poslušalcev. Zato so s svojim igranjem navdušili občinstvo.
Nasprotje koncertov godalnega kvarteta je bil nastop Ženskega pevskega zbora COLLEG1UM MUSICUM iz Beograda pod vodstvom dirigentke Darinke Matič - Marovič. Zbor se je v Kultur-
nem domu v Trstu predstavil z Glorio iz triglasne maše Andrea Capleta, s skladbo Benjamina Brittna A Ceremong oj Carlos in z vrsto zborovskih uspešnic srbskih, makedonskih in hrvaških skladateljev (nekatere smo že slišali pred leti na koncertu tega zbora v Kulturnem domu v Trstu). Zbor je glasovno in pevsko tehnično zelo dobro pripravljen, prav tako tudi koreografsko (kar manjka mnogim našim pevskim zborom). Vse to pa ni namenjeno glasbi, ampak zunanjemu učinku, ki ne zavede samo dela publike, temveč tudi nekatere poklicne glasbenike. Njihov nastop v Kulturnem domu v Trstu je bil afektiran, prav tako tudi interpretacije skladb, ki so bile večkrat bolj podrejene zunanjim učinkom kot pa glasbeni vsebini (preveliki dinamični kontrasti, premočni poudarki, pretirano spreminjanje tempov, nerazumljivost besedila zaradi težnje po barvno-zvočni u-činkovitosti. . .). Take interpretacije so namenjene prej vsemu drugemu kot čisti glasbi. Da zbor bolje poje brez »navlake«, je pokazal z izvedbo pesmi maJcedonskega skladatelja Toma Proševa Musandra II., ki je bila najbolje izvedena skladba večera.
Bili smo torej priča trem različnim sklepnim glasbenim dogodkom, toda tudi trem različnim pojmovanjem in posredovanjem glasbe.
MIRKO SLOSAR
Petnajst let Glasbene mladine
Te dni bo izšla nova številka revije Glasbena mladina. Revija izhaja že petnajsto leto, namenjena je predvsem šolski mladini, pa tudi vsem ljubiteljem dobre glasbe.
Prvotno se je revija osredotočala predvsem na resno glasbo, danes pa obravnava poglobljeno vse glasbene zvrsti z namenom, da čitalca pravilno informira in nam pomaga pri izbiri glasbe navljub močnemu vplivu komercialne ponudbe.
V tej reviji dobimo informacije o glasbeni klubski dejavnosti v Sloveniji, o recenzijah plošč in kaset, informacije glede dejavnosti zborov, programe koncertov, naletimo na različne kritike, npr. kritiko video programov, kritiko TV, obstaja rubrika pisem' bralcev, mali oglasi, križanka.
Naročila za Glasbeno mladino sprejemajo na Kersnikovi 4 v Ljubljani, letno pa izide revija v osmih številkah.
_____novost na knjižni polici_
Slava vojvodine Kranjske
Zadnja abonmajska predstava v Rossettiju
Usodna akcija za življenje
, Kraševce je ob koncu 17. stoletja „ax'07- Vajkard Valvasor opisal kot °r°be, divje, zoprne na pogled, sicer ™ izredno delovne ljudi, ki se zaradi vojega siromaštva in premajhnih trun tov zadovoljijo le s kosom svinji-,e- Nasprotno je barona z Bogenšper-u očarala lepota kraških deklet. O je zapisal, da so lepo blede in 11 ne ter da jim noša zatemnjuje ,Iesk naravne lepote. Ob opisu bre-satlske noše in značilnega ovijanja las ..Platneno ruto pa je celo dodal, »da , un bolj črni in surovi so v kakšnem raju moški, tem bolj lepe in bele «tam ženske«.
Valvasor je prepotoval celotno ozem-J°’ ki je v 17. stoletju pripadlo cesar-Uj dedni deželi Kranjski, preden je Pričel z opisom naravnega prostora, °lin, rek in gora ter običajev in vsak-^anjega življenja preprostih ljudi. Od-kul se je predsodkom plemiškega ].°Ja, ki je zaničeval vsakršni izraz JUdske kulture, opisal ljudske ženito-unjske navade, značilne jedi, Ijud-..e noše, ne da bi zanemarjal me-„ Unskoga in plemiškega življenja, pregovoril je tudi o kočljivih argu-JPtih, kot so bjle kmečke vstaje in iranske revolucionarne ideje. Valvasor je kot historiograf, etno-s al. topograf in naravoslovec skušal svojim interdiscipliniranim pristo-žel ^ar se da objektivno opisati de-c_ « Kranjsko. Zato ga lahko danes pumo kot izjemno osebnost, za zna-- «a Prosveti jenske miselnosti in obe-
Uem
din"Za uadaljevalca humanistične tra-dome’ ki J6 prerasel okvire svoje kg] Ovino, vendar se ni nikoli odre-svojim koreninam.
sta aKasorjev namen je bil zlasti pred-sam'i kranjsko deželo tujcem in tudi «am sosedam, ki so jo tedaj pre-
malo poznali. Štel si je v dolžnost po večletnem vandranju po Evropi, da se oddolži svoji rodni zemlji. V njegovem pristopu do rodne zemlje najdemo lahko tudi celo prepričanje o deželni individualnosti slovenskih krajev, o posebnosti kranjskega jezika, ki se razlikuje od sosednih govoric, medtem ko mu je zmotno pripisovati čut o skupni narodni pripadnosti in o naravni zavesti, ki bo šele v poznejših obdobjih izrodek meščanskega razreda.
»Die Ehre des Herzogthums Crain«, ki je izšla leta 1689 je bila dolgo obdobje edini verodostojen vir za proučevanje slovenske preteklosti, danes pa nam je »Slava vojvodine Kranjske« nenadomestljiva zakladnica za spoznavanje življenja in običajev takratnih preprostih ljudi. Zato je natis izbranih in prevedenih poglavij iz Valvasorjevega dela, ki je pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi za člane Svete knjige, hvalevredna pobuda. Novi ponatis nas preseneča zlasti zaradi skrbne opreme in se zaradi tega zato močno približuje izvirniku. Tisk je dvobarven in ohranja izvirne iniciale in originalne grafične znake.
MARTA VERGINELLA
V ponedeljek je bila v gledališču Rossetti tržaška premiera Ibsenove drame »Rosmersholm« v izvedbi Stalnega gledališča iz Genove. Bila je to predstava z različnimi trenutki in z nihajočo napetostjo. Pričela se je nekako v zatišju, ki sta mu botrovala tudi majhno število gledalcev in neprimerna (prevelika) dvorana gledališča Rossetti, zaključila pa se je s pravo napetostjo in z občutkom dramatičnosti.
će odvzamemo teorijo miljenja in dednosti, če se za trenutek odmaknemo od spora med radikalci in konservativci, ki je v drami bistveno prisoten, najdemo jedro Ibsenovega »sporočila« v ženski protagonistki Rebecci, druga protagonistka, Ros-merjeva žena Beta, je odsotna, saj je umrla, vendar je njena senca stalno v ospredju. Rebeccin prihod v staro, plemenito družino Rosmersholm spremeni do dna ljudi in na koncu povzroči tragedijo, hkrati pa postavi posameznika pred svojo resnico. Tako »pomaga« dušnemu pastirju Ros-merju, ki se v tišini zaljubi vanjo, da na koncu duhovne krize zapusti vero v Boga in vero v tradicionalne družbene vrednote ter postane radi-
Nekaj ljubljanskih razstav
V	čitalnici Mestne knjižnice v Ljubljani so odprli razstavo olj in akva-ielov Milana Lukiča, v galeriji »Ars« pa bo razstavljal plakate iz ciklusa »Človek-marioneta« Lovro Inkret. V galeriji Delavske enotnosti v Ljubljani razstavlja Thomas Abold, nemški slikar in grafik, profesor na Visoki šoli za vizualne komunikacije iz Miinchna.
V	Mednarodnem centru za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju razstavlja Gipsy Alcole iz Venezuele 30 grafik iz cikla, ki se ukvarja z Indijanci Yanomami in njihovimi poslikavami.
kaleč. Njegovo ženo Beto prepriča, da je njen zakon z Rosmerjem za moža ječa; Beta se kot tiha, ljubeča in hkrati pasivna žena umakne v smrt. Tega pa Rebecca ne počenja popolnoma zavestno, preračunano. V akcijo jo silita volja po avtentičnem in svobodnem življenju, v najgloblji konsekvenci »dejavna, ljubezen«, ki je najgloblji opredeljevalec Rebec-cinega bivanja. Prav ta »dejavna ljubezen« se izkaže kot rušilna, hkrati pa kot edina možnost za avtentično življenje.
Na koncu, ko Rosmerholm spozna prevaro zgodovine, to je intrigantstvo voditeljev radikalne stranke, ko spozna resnico o ženi in njeni norosti in pa resnico o ljubljeni Rebecci, se zave praznine svojih odločitev. K temu pripomore tudi usoda njegovega učitelja Ulrika Brendla. Zaneseni ljubitelj svobode napoveduje, da bo napisal delo, ki bo odprlo ljudem pogled na resnico; dela nikoli ne zapiše in s svojim bankrotom pokaže tudi Rosmerju majave temelje radikalnih gesel. Sam voditelj radikalcev Mortensgaard se izkaže kot slab nosilec »ideje«. Brendel o njem reče, da je spoznal pravo resnico, to je resnico, da ni vredne ideje, v katero verjeti. Nevera v ideje je torej temelj politične uspešnosti in zgodovinske akcije. Tudi konservativni ravnatelj Kroll je dokaz tega; v svoji zagrizenosti za ohranjanje konservativnega reda praktično izgubi družino in prijatelje. Akcija za zgodovinsko idejo je obsojena na bankrot in uspe le tisti, ki se te resnice zaveda.
Resnična usoda je akcija za življenje in ljubezen, ki jo vodi Rebecca, in v najglobljem spoznanju o tej
resnici se Rosmer odloči za skupno smrt z Rebecco. Tu se seveda odpira vrsta vprašanj; ob nemoči boja za idejo, kaj ostane ljubezni, ki lahko resnično spreminja svet? Je res spreminjajoča moč ljubezni edini temelj človeka in njegovega dela, ki je delo, ki vodi v smrt? Ali bolje, je akcija za ljubezen akcija za smrt? In še, je smrt tragedija ali sreča? Ko se Rebecca in Rosmersholm odločita, da skočita z mosta, v bistvu uresničita to, po čemer sta težila: ljubezen, seveda na način tragedije.
Režiser Marco Sciaccaluga je to zapleteno problematiko dokaj dobro »podal«. Ustvaril je konverzacijsko igro, kjer so vsi konflikti »notranji«, brez naturalističnih izbruhov. Včasih je plačal z igralci določen davek za svojo odločitev jn sicer v tem, da je predstavi zmanjkalo intenzivnosti. K temu so pripomogli tudi nekateri efekti luči, počasne pavze, premehko valovanje dialogov.
Rosmerja je podal Massimo de Francovich, ki je igral čisto, natančno, včasih preveč odmaknjeno. Re-becco West je igrala Mama Ubaldi; ne brez težav, saj se je pogostokrat zatekla v nek »romantičen« stil, ki ni koristil liku, ki ga je upodabljala, celo močno zameglil ga je.
Ravnatelja Krolla je zelo dosledno podal Ferruccio de Ceresa, Claudio Gora je iz svojega Ulrika Brendla u-stvaril do skrajnosti konsekventnoga in pretresljivega junaka. Ugo Maria Morosi je bil Mortensgaard, gospo Helseth pa je zaigrala Rachele Gher-si. Slikovito sceno in kostume, celo preveč lepo sceno, je pripravil Hay-den Griffin.
ACE MERMOLJA
» sredo v Kulturnem domu
^fedstavitev
*l0ve Lipuševe knjige
boH*01^311 Kipuš sodi danes med najdi f ^ne slovenske pisatelje. Zara-bjn , °Je izvirne stilne polnosti in vse-[)ra,kt nabitosti, s katerima ustvarja me, foschen literarno - krajinarski ski ie zanimiv tudi za širši evrop-telip**rostor> na Kar je pokazalo pisa-iem V'|' s?delovanje s Petrom Handke-v J 1° namreč Lipušu odprl vrata "bravi •nar<>dn(> areno in to povsem
Puf® Z Odstranitvijo moje vasi je Lise . zal na nekatere novosti, ki *adn' uvelìavijo indi v njegovem peli Jem literarnem trudu — Jalovem lov n' Knjiga štirih krajših proz Ja-viii j 'n je pravkar izšla in predsta-1° bodo tudi v Trstu.
b>žh:i0i>n'alv<> tržaškega tiska in za-ževnn ,rava vabita vse, ki se za knji-"anii zaniniajo, da se udeležijo srenom r-S koroškim pisateljem Florjani» Ifi i?11*601’ ki bo v sredo, 15. maja Sa d * v karu tržaškega Kulturne-^0*»nhnla; O* bo enkraten stik s so-"stvar- aY*orjem, katerega intenzivno iiem,J.an-'e m°ra zainteresirati sle-toratn raz*skovalca ali ljubitelja li-Vil p re’ Florjana Lipuša bo predsta-Ški «... Wieser (založnik pri celov-bo hrai0- Orava), iz nove proze pa »gralec Vladimir Jurc.
Ron - vsestransko popoln interpret
Kdo se še spominja nekega Rosalina, ki je pred kakimi petnajstimi leti na festivalu v Sanremu pel blago, naivno pesmico: »Pa’, diglielo a ma’« in žel aplavz publike, ki je videla v tem, skoraj še otroku, simbol nedolžnosti, sicer malce hinavske, tiste, ki je taka, ker se ji to trenutno splača? Morda le kak redki navdušenec za italijansko melodično glasbo, pa še ta se ga morda spominja bolj medlo, bežno in površno.
No, sedaj je Rosalino zrasel, si nadel novo ime — Ron, ter se spremenil v vsestransko popolnega glasbenika, ki zna igrati nekaj instrumentov ter pozna svet lahke glasbe kot malokateri. Kot zrel glasbenik, točneje kantavtor, se je pred kratkim predstavil v tržaškem gledališču Rossetti, kjer je nastopil na koncertu^ v katerem je zapel svoje najstarejše, pa tudi najnovejše skladbe. Koncert je bil vseskozi zelo profesionalen, uravnovešen, večkrat tudi navdušujoč. Rono« »sound« je sedaj zelo zveneč, pravzaprav zelo fantaziozen in nov v okviru italijanske lahke glasbe, saj zelo redki uporabljajo tako glasbeno sestavo, ki zaobjema štiri (!) klaviature, bobne, kitaro bas in še električno kitaro. To je glasba, ki od daleč spominja na kalifornijske sanje iz konca 60. let, vendar pa je vsekakor še sveža in dovolj ustvarjalna, saj dopušča fantaziji posamez-
nika, da ji doda oseben trenutni glasbeni navdih.
Ron je ponovno in dokončno zaslovel leta 1979, ko je z megakoncer-tom Dalle in De Gregorija obredel vso, Italijo ter se tako na najboljši način predstavil širši publiki. Res je. da je njegov prvi pravi »hit« pesem »Una città per cantare«, ki je najenostavnejši prevod krasne pesmi Jackson Brovma »The road«, vendar pa je tudi res, kot pravi Machiavelli, da »namen opravičuje sredstvo«. To na lahek način pridobljeno sla-
vo, pa je nato Ron znal opravičiti z vrsto zelo lepih velikih plošč, ki so ga ponesle v olimp italijanskega kantavtorstva zadnjih let, tik pod vrh, ki ga zavzemajo take »svetinje« kot so De André, Guccini, Bennato, Baglioni, Dalla, Cocciante, De Gregari in morda še kdo.
Ron se je na tržaškem koncertu res izkazal. To pa glasbeno, profesionalno in koreografsko, saj je ves njegov koncert spremljal velik video nad odrom, ki je prikazoval njega samega ali pa razne kratke filme iz njegovega umetniškega življenja. Pozna se mu, da ni več dvajsetletnik, saj njegovi vedno bolj u-mirjeni toni prikazujejo očiten razvoj neke življenjske filozofije, ki sili v umirjenost in kontemplacijo, pa čeprav le na nivoju glasbenih tekstov in ne glasbe same. To je filozofija »premlad sem, da bi premišljeval, prestar pa, da bi resnično udaril« na eksistencialnem področju, na čustvenem pa Pavesejeva »ko sem bil mlad, sem objokoval eno žensko, sedaj ko sem starejši, objokujem žensko«, ki jo je umetnik izpričal v svojih dnevnikih.
Ropovih trideset in več let se pozna v pesmih, ko z navdušenjem poje o življenju brez navdušenja, o samoti, ki se pogosto in skoraj neprimerno pojavlja v njegovih pesni-
ških stvaritvah, ki sicer govorijo o ljubezni, o bodočih načrtih, o življenju, ki se izteka, je pa vseeno polno in vredno, da se izpije do konca. Scott Fitzgerald je v »Velikem Gatsbyjm napisal, da ko pride človek v svoja trideseta leta, se mu redčijo ideje, lasje, svežina misli in število prijateljev, to misel pa je Ron v svojih pesmih večkrat podzavestno ponavljal.
Rosalino Cellamare - Ron je tudi pokazal določen pogum, ko je v glavnem zelo mladi publiki zapel pesem »23 dicembre«, ki govori o lanskoletnem fašističnem atentatu na Ita-licus. To je pesem, ki ne govori o sovraštvu, temveč o ljubezni. S svojo glasbeno skupino je še nizal pesmi, kot so »Caterina« (lepa balada modernih časov), »Un anno da ricordare« (nova pesem o starih rečeh), »Al centro della mušica« (verjetno njegova himna, zelo priljubljena pri najmlajših), »11 gigante e la bambina« (pesem, ki je bila pred 14 leti nerazumljivo cenzurirana, ker je pač spolnost nekaj umazanega...), »Cosa sarà« (pesem, ki jo je napisal za Dallo, je pa tipično njegova, navdušena. in cinična obenem) in še mnoge druge. Torej dober koncert popolnega glasbenika, ki se kot vino z leti le boljša...
DUŠAN JELINČIČ
S podpisom dokumenta za mednarodni olimpijski odbor
Uspeh naših ekip na mladinskih igrah
Nov korak Beljaka, Trbiža, Jesenic za organizacijo olimpijskih iger 1992
KRANJSKA GORA — Vito Ansel-mi, župan Trbiža, dr. Leopold Hrad-zil, župan Beljaka in Franc Brelih, predsednik skupščine občine Jesenice, so včeraj najprej v Beljaku, nato na Trbižu in najzadnje še v Kranjski gori podpisali pismo, s katerim obveščajo mednarodni olimpijski odbor, da Beljak, Trbiž in Jesenice skupno kandidirajo za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 1992.
Slovesnost je bila v hotelu Kompas, končala pa se je s podpisom informativne kandidature prijateljskih mest iz treh sosednjih dežel. Slovesnosti v Kranjski gori se je udeležil tudi predsednik sveta za telesno kulturo in član predsedstva RK SZDL Slovenije Ivo Zorčič, ki je med drugim podpisnikom kandidature zaželel, da bi jim uspela prizadevanja za spremembo oziroma izjemo v olimpijskih pravilih in da bi lahko olimpijske igre organiziralo tudi več različnih mest. O pomenu skupne organizacije treh mest treh dežel, ki se ujema z idejo olimpijskega gibanja o prijateljstvu med
vsemi narodi in brisanju vseh meja, so govorili tudi Vito Anseimi, dr. Leopold Hradzil in Franc Brelih, ki je dejal, da je analiza njihovih možnosti za skupno kandidaturo pokazala, da za to ni kakšnih tehničnih ovir, amr pak imajo v marsičem celo prednost pred drugimi, ki se potegujejo za izvedbo teh iger. Dejal pa je tudi, da se zavedajo, da je v kratkem času težko spremeniti pravila tako velike organizacije. »Če nam ne bo uspelo tokrat, nam bo morda za leto 1996, ko bo 100-letnica olimpijskega gibanja,« je še dejal jeseniški župan.
Medtem ko je iniciativni odbor v Trbižu že prejel 10 milijonov lir za aktivno vključevanje v kandidaturo, Beljak pa soglasje Koroške, da stroške vključijo v predračun turističnih organizacij dežele, sta v Sloveniji med drugim pozitivno mnenje o kandidaturi Jesenic izrekla tudi svet za telesno kulturo pri predsedstvu RK SZDL in jugoslovanski olimpijski komite.
(F. B.)
Paganessi pred Mullerjem
LA CHAUX DE FONDS (Švica) — Na drugi etapi kolesarske dirke po Romandiji je zmagal Italijan Paganessi, ki je na cilju prehitel Švicarja Mullerja. Etapa je bila izredno trda in je terjala novo selekcijo: Hi-nault in Visentini sta prišla šele po desetih minutah, Argentin pa je zaradi težav s kolenom celo odstopil, prav tako kot Francoz Mottet, medtem ko se Irec Roche sploh ni predstavil na startu. Na skupni lestvici se je na prvo mesto prebil Muller, Paganessi pa zaostaja za sami dve sekundi. Sledijo: 3. Da Silva (Port.) po 1’22”; 4. Van Der Velde (Niz.) 1’33”; 5. Mutter (Švi.) 1’40”; 6. Gre-zet (Švi.) 1’40”; 7. Ruttimann (Švi.) 1’44”; 8. Lejarreta (Šp.) 1’50”; 9. Prim (Šve.) 1’54”;	10. Zoeteimelk
(Niz.) 1’57”.
Po zadnji etapi mednarodne kolesarske dirke Alpe Adria
Zmagoslavje jugoslovanskih tekmovalcev
CELJE — Tradicionalna, 19. mednarodna amaterska kolesarska dirka Alpe - Adria se je končala z velikim zmagoslavjem jugoslovanskih kolesarjev. Ljubljančan Jure Pavlič je zmagovalec dirke, ekipno pa je na prvem mestu jugoslovanska reprezentanca, za katero so vozili kolesarji kranjske Save.
V zadnji in razmeroma lahki etapi od Zreč do Celja (105 km) je zmagal italijanski kolesar Canesin s časom 2.18’55”. Zadnja etapa je potekala po Savinjski in šaleški dolini, vendar je bila kljub razmeroma kratki progi še kar zanimiva. Predvsem so se tokrat izkazali tisti kolesarji, ki niso imeli možnosti za visoke uvrstitve. Še največ so pokazali čehoslovaki, Poljaki, Italijani in kolesarji ljubljanske Astre. Kljub številnim napadom pa je karavana prišla na cilj skupaj. V šprintu je po pričakovanju zmagal Italijan Canesin, vendar je bila njegova prednost le kak meter.
Zmagovalec dirke Jure Pavlič je na cilj prišel v glavnini. Največ razlogov za zadovoljstvo pa je imel Rogov trener Zvone Zanoškar. Njegova kolesarja Pavlič in Žavbi sta se odlično odrezala, njegova ekipa pa je bila druga za Kranjčani. Zelo dobro so se odrezali nekateri mladi kolesarji. Predvsem velja omeniti Novomešča-na Gljivarja, ki je zasedel osmo mesto, Rogovca Gorazda Penka, Aleša Taihmajsterja iz Astre, Braneta Ugre-noviča iz Roga in Marka Cudermana iz Kranja.
VRSTNI RED:	1. Canesin (It.)
2.18’55”; 2. Moravek (ČSSR); 3. Lam-pič (Jug.); 4. Žavbi (Rog); 5. Hahn (Avs.); 6. Guarin (It.); 7. Bozzato (It.); 8. Lesznjewski (Pol.); 9. Schuster (ZRN); 10. Caczala (Pol.) vsi v času zmagovalca.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Pavlič (Rog) 17.01’50”; 2. Huber 17.0218”;
3.	Wohlfarter (oba Avs.) 17. 03’31”;
4.	Ropret (Jug.) 17.04’51”; 5. Letavay
(ČSSR) 17.05’58”; 6. Lampič (Jug.) 17.06’34”; 7. Glajza (ČSSR) 17.06’44”; 8. Gljivar (Jug.) 17..06’47”; 9. Frein-stein (ZRN) 17.06’55”; 10. Uryga (Pol.) 17.07’25”.
EKIPNA LESTVICA: 1. Jugoslavija 51.17’46”; 2. Rog 51.19'58”; 3. Avstrija 51.20’58” ; 4. ČSSR 51.22’30”; 5. Poljska 51.28’16”.	(Franci Božič)
Millar še vedno vodi
na dirki po Španiji
ALCALA DE HENARES — Na 16. etapi kolesarske dirke po Španiji (Al-bacete - Alcala, 252 km) se je uveljavil domačin Isidro Juarez, za njim pa so na cilj prišli Malakov (SZ), Jonkheere (Bel.), Kelly (Ir.), Van Holen (Bel.) in še dolgo vrsta drugih, ki pa so prišli v zmagovalčevem času. Skupna lestvica: 1. Millar (VB) 85.09T0”; 2. Rodriguez (Kol.) 85 ur 9’23”; 3. Cabestany (Šp.) 85.11’05”; 4. Parra (Kol.) 85.12’04”,
Kosovel pred Cankarjem
Kosovelove odbojkarice so segle po novi lovoriki. Na pokrajinskem finalu (kot smo na kratko že poročali), so namreč osvojile prvo mesto in si s tem zagotovile nastop na deželnem odbojkarskem finalu, ki bo v Trstu v torek, 14. t.m. Zmagoslavje slovenske odbojke je bilo popolno, saj so drugo mesto osvojile dijakinje šole Cankar, ki so obenem s prikazano i-gro tudi pripravile največje presenečenje letošnjega pokrajinskega odbojkarskega prvenstva v okviru mladinskih iger. Tretji finalist, italijanska šola Bergamas je odigrala povsem podrejeno vlogo, saj je gladko klonila najprej Cankarju in nato še Kosovelu.
Najbolj pričakovana tekma — finale med Kosovelom in Cankarjem, mogoče ni izpolnila vseh pričakovanj. Igra je bila namreč dokaj živčna in obe šesterki sta preveč »čutili« težo odgovornosti. Zmagale so, kot rečeno, Peterlinove varovanke, predstavnice Kosovela, ki imajo v svoji sredi nekaj zelo dobrih in rutiniranih igralk in so v sklepnih trenutkih nizov znale stanje obrniti vedno v svojo korist. Mogoče bi ob koncu dodali še to, da so potek srečanja nekolikšo skvarili zelo netočni in neizkušeni sodniki. Odbojkarska zveza je s tem naredila zelo neroden in nekoristen korak do ekip, ki se vestno pripravljajo vse leto in si vsaj na finalnih srečanjih želijo v sodniškem plašču kompetentne in zrele ljudi.
IZIDI
Cankar - Bergamas 2:0 (15:0, 15:9); Kosovel - Bergamas 2:0 (15:5, 15:7); Cankar - Kosovel 0:2 (11:15, 7:15).
LESTVICA
Kosovel 4 točke, Cankar 2, Bergamas 0.
CANKAR: Čok, Klinc, Knez, Legi-ša, Sancin, Superina, Vesel in Volpi.
KOSOVEL: Ciocchi, Gregori, Kocman, Grgič, Škrk, Fabrissi, Maver, Miot, Guštin, Škabar, Rebula, Lupine, Fabi, Hrovatin in Čufar. (INKA)
Mladinske igre —
namizni tenis
V tržaški športni palači so se včeraj pričele mladinske igre v namiznem tenisu, ki se bodo danes zaključile s finalnimi boji. Na igrah nastopa tudi nekaj krasovih igralk, predvsem začetnic, ki jim bo tekmovanje služilo le za nabiranje tekmovalnih izkušenj, ni pa izključeno, da bi dosegle tudi vidnejših rezultatov, saj je doslej Krasova namiznoteniška šola žela že veliko bogatih sadov in
lepo priložnost ima tudi tokrat, ^ se postavi v ospredje tržaškega n3' miznega tenisa.
Jutri in v nedeljo pa bo v TrsW deželno prvenstvo v vseh mlađinsk'1, in v tretji kategoriji, na katereD1 bo nastopilo številno Krasovo zastbP" stvo. Velika večina igralcev to }, gralk ima priložnost, da v razn13 kategorijah poseže po prvih mestih v deželi.
Mladinske igre — košarka Sv. Ciril Metod - Ivan Cankar 63
(34:26)
CIRIL-METOD: I. Bajc 17, G' Bajc 4, Pavlica, Harbaš, Acerbi, tot 18, Blaževič 10, Grahonja 4, h®' Ione, Lovriha, Pregare in Krasna 1“-
IVAN CANKAR: Oberdan 10, Simonič 17, Kranjc 9, Cupin 8, Gasp®' ’ rini 6, Cirelli, Mocor, Cotar 2, B®' ce L
Domačim, če jih tako lahko tol®; nujemo, so pokazali nekoliko boli . skupno igro in povsem zasluženo sl®; vili tudi v letošnjem, lahko bi rekli tradicionalnem srečanju. Dijaki obe®' ekip zaslužijo za prikazano igro j® požrtvovalnost vso pohvalo, sodu® Igor Canciani pa za svoje odlično pravljeno delo ni imel prav nobenih težav, saj je na igrišču vladal pr®}® prijateljski športni duh. (G. Furlani®!
POKAL PRIJATELJSTVA
ODBOJKA - MOŠKI
IZIDI KVALIFIKACIJSKIH SREČANJ: Naš prapor - Sloga 2:0 (15^' 15:7), Jamlje - Sloga 2:0 (15:12, 15:4)' Naš prapor - Jamlje 2:1 (15:8, 8:1®' 15:13).
TOTOCALCIO
RIM — Urad Totocalcia pri CONI je včeraj sporočil dokončne kvot® zmagovitega stolpca od 28. 4. 1985: trinajstice (33 dobitnikov) bodo prejele 223.587.440 lir, dvanajstice (17f dobitnikov) pa 4.161.525 lir.
totip
1.	— prvi	1	X
	- drugi	X	2
2.	— prvi	2	1
	drugi	X	1
3.	— prvi	1	X
	drugi	X	2
4.	— prvi	2	1
	drugi	X	1
5.	— prvi	2	X
	drugi	2	1
6.	— prvi	X	1
	drugi	X	1
kratke vesti - kratke vesti
ZA JADRANOVO TEKMO
Namestili bodo teleskopske tribune
V naši zadnji številki smo z veliko zaskrbljenostjo pisah, da za nedeljsko prvo finalno košarkarsko tekmo play-offa med Jadranom in Stefanelom ne bodo na voljo teleskopske tribune, kar bi prikrajšalo marsikaterega gle1 dalca. Včeraj pa smo z zadoščenjem izvedeli, da se je zadeva vendarle ugodno rešila. Ravnatelj športne palače je namreč predstavnikom Jadrana sporočil, da bodo zaradi spremenjenega umika tekme Cividina lahko že v soboto zvečer namestih teleskopske tribune. To pomeni, da bo obiskovalcem nedeljske Ja-dranove tekme na razpolago 5 tisoč prostorov.
Novosti v italijanskem
košarkarskem play-offu
RIM — Na včerajšnjem sestanku italijanskega košarkarskega vsedržavnega sveta so sklenih, da bo v prihodnji sezoni, ki se prične 6. oktobra, v play-offu igralo šestnajst ekip namesto sedanjih dvanajst, mehanizem za napredovanje - nazadovanje pa ostane isti.
Prestop italijanskih igralcev bo možen do 10. junija, tujcev pa do 1. oktobra letos.
Mazza ostane
VIDEM — Na včerajšnji tiskovni konferenci je Lamberto Mazza dejal, da ostane pri vodstvu Udineseja glede na zadovoljiv potek prvega dela abonmajske kampanje (doslej so prodali 14600’ abonmajev za skupni 2 milijardi 661 milijonov lir). S kampanjo bodo nadaljevali junija, vendar
bodo nekoliko dvignili cene. Glede Žica pa je pripomnil, da bo skoraj gotovo moral pred sodnika zaradi obtožbe ilegalnega iznosa valute v tujino. Dodal je še, da igralec želi nazaj v Brazilijo in tej želji skušajo u-streči.
Maieru kolesarska dirka
po Tridentinskem
TRENTO — Končno zmago na 7. kolesarski dirki po Tridentinskem je osvojil Avstrijec Hadler Maier v 16 urah 7’27”. Sledijo: 2. Contini (It.) isti čas; 3. Zadrobilek (Avs.) isti čas; 4. Salvador (It.) po 7”; 5. Moser (It.) po 12”; 6. Amadori (It.) po 17”; 7. Vandi (It.) isti čas; 8. Giovannetti (It.) isti čas; 9. Chioccioli (It.) 19”; 10. Bontempi (It.) 53”; 13. Saronni (It.) 1T7”. Na zadnji etapi (Malè -Arco za skupnih 212 km) je bil najhitrejši Švicar Freuler
danes igra za vas
Bruna Ciani
totocalcio
Ascoli - Cremonese Atalanta - Verona Avellino - Como Fiorentina - Torino Juventus - Sampdoria Milan - Lazio Roma - Inter Udinese - Napoli Cagliari - Campobasso 1 X Perugia - Triestina Pisa - Bari Palermo - Mesina Martina - Foligno	X
1
X
X
1 X 1 X 1
1 X X
X 1
1 X
Bruna Ciani (letnik 1962) je že od mladih nog vsestranska športnica. P® sezon (od 1974 do 1979) je igrala odbojko pri Kontovelu, dve leti pa se J® bavila z atletiko pri Boru. Sedaj je med nosilnimi igralkami pred kratki,,, osnovane ženske košarkarske ekipe pri Boru. Bruna Ciani se še bavi s stou' Čanjem, od leta 1978 je aktivna v skavtski organizaciji, sicer pa je študentk® filozofske fakultete v Trstu.
Prejšnji teden je Drago Bajc pravilno napovedal 9 rezultatov.
___________iz planinskega sveta__'
Pomemben korak k sožitju
Da je Trst čudno in protislovensko mesto, ki se izmika vsaki sociološki in stvarni zgodovinski analizi, ni treba posebej poudarjati, v ta mikro-kozmos pa spadajo prav gotovo tudi alpinisti. V tisti listi društev, organizacij in ustanov, ki so podpisali proti mirnemu sožitju med Slovenci in Italijani, sta žal bili tudi obe vodilni tržaški planinski društvi CAI -XXX Ottobre in CAI - Alpina delle Giulie.
Kako je bilo to storjeno strumen-talno, predvsem pa ne da bi to vedeli člani obeh društev samih, dokazuje ogorčeno pismo, ki so ga podpisali planinci, alpinisti in jamarji teh dveh organizacij in ga poslali vsem redakcijam časopisov. V pismu v bistvu trdijo, da niso proti, temveč za sožitje in da se ne strinjajo s svojim vodstvom, ki je naredilo nepošteno dejanje vredno graje.
Da to ni ostalo le pri pismu in besedah dokazuje srečanje, ki so ga imeli v sredo zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu člani Alpinističnega odseka SPDT ter alpinisti Alpine in
XXX Ottobre. Prisrčnega srečanja se je udeležilo kakih 40 (!) italijanskih alpinistov, ki so našim vrstnikom prikazali izsek svojega delovanja z diapozitivi.
Številne prisotne je v slovenščini in italijanščini pozdravil načelnik AO SPDT Igor Castellani, nakar so italijanski vrhunski in vodilni tržaški alpinisti prikzovali neverjetne diamo-zitivne in plezarije v bližnjih in oddaljenih krajih. Najprej je Roberto Valentini prikazal plezarijo v Vzh. in Zah. Alpah, v Dolomitih in še drugje, nato pa je Paolo Pezzolata v besedi in sliki živo prikazal gladka granitna ostenja narodnega parka Jose-mity v Kaliforniji, kamor se je pred nedavnim podal. Plezal je v vseh najtežjih stenah celo s Francom Per-
lottom, predvsem pa v mitičnem El Capitanu, ki je s svojo tisočmetrsko steno že pojem res navpičnega in zračnega plezanja.
Mauro Rumiz pa je prikazal svoje vrhunske dosežke v turnem smučanju. Pred nami so se zvrstile visokogorske poznopomladanske zasnežene pokrajine in pa strma ostenja, po katerih so se Rumiz in ostali spuščali kar s smučkami.
Na koncu je prisotne še povabila na sproščen pogovor in zakusko tajnica odseka Tatjana Grgič, pogovor pa se je zavlekel do poznega. Govor je bil o bodočih skupnih programih, načrtih, turah. . . Prvi korak je torej bil storjen, sedaj pa je treba po lej poti tudi nadaljevati.
Drevi predavanje dr. Strojina o Tumi
Drevi ob 20. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr.) predavanje dr. Toneta Strojina iz Ljubljane o politiku in planincu dr. Henriku Tumi. Predavanje spada v okvir predavateljske sezone SPDT, na ta način pa bo društvo na dostojen in primeren način proslavilo 50. obletnico smrti tega velikega Slovenca.
Dr. Tone Strojin je pravi izvedenec o Tumi, saj je pred desetimi leti napisal knjigo z enostavnim naslovom »Dr. Henrik Tuma« in podnaslovom »Veliki slovenski alpinist, publicist in politik« in v kateri je širše obdelal ves Tumov opus. Ta obsega tri knjige in sicer »Imenoslovje
Julijskih Alp«, »Iz mojega življenj^ in »Pomen in razvoj alpinizma«. Že iz teh naslovov opazimo Tumovo vsestranskost. Zgodovinarji namreč najbolj segajo po Tumovem dolgem življenjepisu, planinci pa po knjigi ° alpinizmu, ki je še danes zelo aktualna, saj ni še nihče tako globoko cj' naliziral pojma aplinizma, kot ga !e Tuma.
Naslov predavanja je: »Tuma včeraj, danes in jutri«, po predavanju se bo razvila razprava. Pred P7"® davanjem bodo odprli razstavo 0 Henriku Tumi.
Izlet SPDT na Trstelj
Planinci SPDT se bodo v nedelj0, 12. t.m., udeležili tradicionalnega kričanja primorskih planincev, ki 0a že dolgo let prireja PD iz Nove Go/ rice. Izlet bo z osebnimi avtomobun
zbirališče planincev bo ob 8.00 pre° openskim tramvajem. Družabnost ob 11. uri pred Stjenkovo kočo, idel pa bo vodil podpredsednik društva Ugo Margon, pri katerem lahko d°' bite tudi vse informacije (telefo11’ 751617). Izlet je primeren za vs°’ saj ni dosti hoje.
Pogovor s tehničnim direktorjem Stefane!a iz Trevisa R. Crosatom
»Favorita v tem play-offu ni«
Sliža se prva tekma košarkarske-Play-offa za prestop v B ligo med Jopama Jadrana in Stefanela iz ®yisa. To je že četrtič, ko naša očalna združena ekipa nastopi v °Pčnici prvenstva, vendar pa je Jjjat prvič, da je osvojila eno od ^yih dveh mest ter tako starta s «ivilegiranega položaja, ki ga daje Nebitna tretja tekma doma.
..^a bi zvedeli kaj več o nasprot-ir®1, smo se obrnili do tehničnega Rektorja Stefanela iz Trevisa Ren-a Crosata, ki nam je zelo prijazno “PSovarjal na vsa vprašanja.
, vi imate nekatere grenke iz-.“snje s play-offom. Kdo je po va-fj*} favorit za prestop v B ligo med
^*TCLTln/m ->•»1 SZ+ofnriolrvm*?
P
j favorita ni. Ne verjamem, da ima ita an posebno prednost s tem, da ^sra morebitno tretjo tekmo v Trstu, aj je dovolj, da se spomnimo, kaj ja .la zgodilo lani z nami. V konč-v ci prvenstva smo igrali z Bočnom • Privilegiranem položaju. Najprej rio izgubili doma, nato pa še v go-jT*1 in. . . obstali v C-l ligi. Prav na tekmi med Vicenzo in Udi-u Nordom, čeprav nekateri »stro-, riijaki« menijo drugače in trdijo, 113 le Vicenza že v B ligi.
je po mnenju poznavalcev
^}e]anel
. sarke na papirju verjetno najbolj-^ ekipa v tej C-l ligi, je pa z dentimi prvenstvenimi porazi razo-“riJla. Kaj ste pričakovali od te 'ttpe pred pričetkom prvenstva?
Da smo najboljši na papirju so pravili drugi, ne pa mi. Res pa je, da smo si pričakovali boljšo uvrstitev, ki se nam je izmuznila predvsem zaradi petih tekem, ki smo jih izgubili za eno točko ali pa v podaljških, kot se nam je npr. zgodilo proti vam v Trstu.
Ko smo že pri tem, kaj se je zgodilo v Trstu?
V Trstu smo pravično in pošteno izgubili na igrišču, zato se nam ni zdelo korektno, da bi sploh na ko-
Sandi Rauber
šarkarsko zvezo predstavili priziv zaradi predmeta, ki naj bi zadel našega igralca.
Vi ste si možnost drugega mesta v skupini zapravili pred dvema tednoma v Fidenzi. . .
Res je. Takrat smo igrali neverjetno slabo in zasluženo izgubili. Igrali smo preveč nervozno, saj smo vedeli, da moramo zmagati, obenem pa je nasprotnik igral motivirano in brez psiholoških obremenitev.
Kje je po vašem mnenju moč ekipe Jadrana?
Na splošno lahko rečem, da je Jadran popolna, močna in motivirana ekipa, ki že četrtič zaporedoma naskakuje B ligo in ima torej tudi določene izkušnje. Šesti igralec Jadrana pa je prav gotovo občinstvo, ki je zelo toplo, toda korektno.
No, smo že pri občinstvu. Seveda veste, da sestavljajo Jadran igralci slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. . .
Kako nam ne bi moglo biti to znano! Vem tudi, da je ta ekipa špica športnega delovanja pri Slovencih v Italiji, delovanja, ki je ustrojeno na kvantitativni in kvalitetni bazi. Zato pa ima tako zvesto in kompaktno publiko, saj predstavlja celo vašo manjšino. Za nas pa je pravzaprav eden od tolikih nasprotnikov, ki smo jih in jih še bomo srečali na naši poti.
Hvala lepa za pogovor in nasvidenje v nedeljo!
(D. Jelinčič)
NA TURNIRJU V IDRIJI
Bor
L,‘Ja zadnji seji odbora Jadralnega , ^ba čupa so pregledali dosedanje .ri? in pripravili načrt za skoraj-Jbi pričetek poletne sezone. Najprej v 2 zadovoljstvom ugotovili, da so , sodelovanju s tržaškim pomorskim ^ Ubom Sirena izvedli teoretični te-raJ za upravljanje kajutnih jadrnic in Sato za deskarje v okviru dijaškemu srečanja DOSP. Praktični tečaj za i ajutne jadrnice bodo, vedno v sode-Vanju s Sireno, izvedli v maju. Ču-
?riišt V 16111	PriPrav^a c*ve
v? sic
Jdab .	----------. j
• Junija, mednarodno regato za op-
. —tveni regati za kajutne jadrnice, k JùCer 26. maja in 1. septembra. >, alje pripravlja društveni praznik
uniste in za deskarje, g,. . Poletnih mesecih bo pripravila s,lri tečaje na optimistih za mlade v v arosti od 8. do 12. leta, dva od teh j) sodelovanju z društvoma Sokol in ^..n. Na programu so nadalje te-tJl. za višješolske deskarje. Zadnji (j aJ. ki bo od 1. do 10. julija, bo-. združili z bivanjem pod šotori pri d,. f!u- Tečajniki bodo deskarili in ja-Cah na lubkih in kajutnih jadrni-v: • poslušali pa bodo tudi preda-sl^U o pomorski kulturi, vremeno-^ Vstvu in vsem tistem, kar je pri vi1 .športu dobro vedeti. Vpisovanje .. šaje je na sedežu ZSŠDI do 30.
ttlaja.
sobotah in nedeljah bodo tre-
ningi za tekmovalne ekipe v razredu optimist, ki bodo nastopale s Sireni-no izkaznico. Kakor je bilo ugotovljeno na seji odbora, bodo tekmovalne ekipe deskarjev letos sodelovale na 10 regatah, lastniki kajutnih jadrnic pa na regatah svoje kategorije.
Organizacijo tečajev in treninge vodijo člani mladinskega odseka Damjana Kralj, Pavel Kralj, Niko Koja-nec, Marko Kojanec, Erika Kojanec, Igor Bogateč, Silvan Lakovič, Jadranka Košuta, Peter Malalan, Devan Košuta, Grazia Legiša in Sonja Rupel.
Tem mladim jadralcem, ki žrtvujejo svoj prosti čas in del počitnic, se je potrebno zahvaliti, če je društvena dejavnost tako bogata in če je odprt tudi sedež v Sesljanu odprt, ne samo članom, ampak vsej slovenski mladini, ki se želi organizirano spraviti na morje.
obvestila
FC PRIMORJE
vabi vse otroke od 7. do 10. leta starosti na skupne treninge nogometa, ki bodo vsak torek in četrtek od 17. ure dalje na športnem igrišču na Proseku.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BOR obvešča, da bo drevi ob 20.30 na stadionu »1. maj« odsekcva seja.
nabira
izkušnje
Iskra Idrija — Bor 108:94 (51:38) BOR: D. Kovačič, Pertot, Pregare 40 (10:11), Lippolis 8 (2:2), Vecchiet, Uršič, Pieri 13 (1:2), A. Kovačič 2, Vouk 2, Starc 29 (3:4).
Triglav Kranj — Bor 79:74 (44:44) BOR: Pertot, D. Kovačič, Lippolis 22 (6:7), Vecchiet 6 (2:4), Uršič 10 (0:1), Pieri 7 (3:4), A. Kovačič 4, Vouk 13 (1:3), Starc 12 (0:1).
Borova ekipa mladincev je odigrala dve tekmi na turnirju v Idriji in zasedla zadnje mesto. Ekipo je sestavljalo pet igralcev Jadrana, štirje igralci Bora in Damir Starc s Kontovela.
V	prvi tekmi so naši zasluženo izgubili, čeprav so v 30. min. že izenačili 74:74, več pa niso utegnili predvsem, ker niso znali ustaviti najboljšega igralca nasprotnikove ekipe Rupnika, ki je dal kar 58 točk. V vrstah Bora pa sta dobro igrala Pregare in Starc.
V finalu za tretje mesto so naši nerodno zgubili proti Triglavu s Kranja. Tekma je bila izenačena do konca, zmaga pa je pripadla Triglavu.
V	tej tekmi sta dobro igrala Lippolis in Uršič. (Vanja)
mladinski nogomet - tedenski komentar	[
Vredno je poskusiti z združeno ekipo
tw^udinska prvenstva so se v glav-riin Že končala, sedaj pa je čas obra-opra-' Predstavniki so v glavnem °^igr - svo-*e nalog0, nekateri pa so
v raznih
j^krbeli. za lepe podvige in povsem h<)vloženo delo. Za kratko oce-
Dt-i, k tudi vidno vlogo
g^ritvih.
njL^Pa najmlajših Krasa, naraščaj-2arje in Vesne, in začetniki ter Brega so v letošnji sezoni
ša]j '■'onstva naraščajnikov smo vpra-Le„..s 0Venskega nogometaša Roberta trl(!rSo> ki je od začetka svoje nogo-Urilah koriore vedno igral pri Campa-stV(j »Mislim, da je letošnje prven-He „Potekalo v znamenju Muggesa-Pe’A'timpie in Domia. Vse druge eki-Povsem odpovedale, saj je raz-kj	prvouvrščenimi in ekipami,
Vej; ^jo na lestvici, ogromna. To dintu V Slavnem tudi za ostala mla-Vs t prvenstva.
Cg okakor so mesta na vrhu lestvi-nafaf)^S?m pravično razdeljena. Pri tlo uoujnikih je Muggesana zasluže-tjena •0Uvr^ena> sai j° ekipa sestav-šev v,lz samih postavnih nogometa-li tpi/3, blatnih igriščih res niso ime-tepe ■	Kar se pa tiče prika-
Zal rlgre mislim, da je Domio poka-Vsai ?s aajveč. Slovenske ekipe so, tako mislim, izpolnile pričako-
vanje. Zarja ima potencialno zelo močno ekipo, vendar so jo razni problemi in poškodbe prisilili k precej spremenljivemu obnašanju. Vesna je startala kot nekak novinec, saj nismo poznali njihovih nogometašev in lahko mimo trdim, da se je s svojimi mladimi nogometaši res dobro odrezala.
Breg je letos povsem razpčaral, ne vem pa iz katerih razlogov. Vsekakor od tega, kar sem jaz osebno preizkusil proti Brežanom, lahko rečem, da ima Breg res zelo šibko ekipo. Razen redkih, nimajo vsi drugi nič kaj o-praviti z naraščajniki prejšnjih let. Upajmo, da si bo opomogel za prihodnje leto, ker je res škoda, da je tako društvo kot je Breg, tako pomanjkljivo v tej kategoriji.
Za prihodnjo sezono nameravam nastopiti v prvenstvu under 18. U-pam, da bo več konkurence kot je bilo letos. Zato, ker je res nedopustljivo, da po dveh izgubljenih tekmah ne moreš več nadoknaditi izgubljenih mest. Slišal sem tudi o združeni ekipi under 18. Nogometašev na razpolago je precej, nekateri so tudi res dobri. Ne vidim razlogov, zakaj ne bi smeli take ekipe sestaviti, saj bi bila izkušnja res konstruktivna. Eksperiment bi po mojem mnenju
povsem uspel, saj bi s tako ekipo v prihodnji sezoni, upoštevajoč letošnje naraščajnike, nastopali na določenem nivoju brez vsakršnih problemov«.
Miloš Tul
Jutri v Borovem športnem centru
Revija najmlajših
V Borovem športnem centru se bo jutri odvijala »IV. revija najmlajših«. To bo javni nastop vseh predšolskih otrok, ki telovadijo v Športni šoli Trst. Revija bo v bistvu zaključila to »telovadno« sezono, čeprav se bo vadba nadaljevala do konca meseca.
Nastopalo bo približno 90 otrok iz tržaških otroških vrtcev in miljske-ga. Prikazali bodo spretnosti na o-rodju in z orodjem: hodili bodo v ravnotežju, se plazili v tunel, metali žogo na koš, plezali po posebni lestvi itd. Skratka, prikazali bodo to, kar so se med letom naučili.
Revija se bo pričela ob 15.30, ob 15.00 pa bo zbirališče otrok. Poleg ožjih sorodnikov so seveda na revijo vabljeni vsi Usti, ki se zanimajo za to področje, v prvi vrsti vzgojiteljice, organizatorji ter vaditelji sorodnih skupin. (L.K.)
naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
NA TRŽAŠKEM
Tudi odbojkarska prvenstva v ženski 1. diviziji in under 15 pri dekletih se nagibata h koncu. V prvi konkurenci sta ostala do konca boja za točke še dve koli, v konkurenci deklet pod 15 leti pa samo še eno. V 1. ženski diviziji lahko pride do spremembe samo pod vrhom z jutrišnjim neposrednim obračunom med Le Volpi Abitare in nabrežinskim Sokolom, saj ločita ti dve šesterki na lestvici samo dve točki razlike. Po prepričljivem uspehu Brega v slovenskem derbiju s Kontovelóm Electronic Shopom, so si mlade brežanke z matematično gotovostjo zagotovile prvo mesto in s tem pokrajinski naslov v tej konkurenci in napredovanje v višjo ligo.
V	skupini A under 15 premočno vodi Sloga B, ki je odpravila vse nasprotnice z gladkim 2:0. Po vsej verjetnosti se bodo morale zastopnice Bora zadovoljiti s tretjim mestom za DMA Linea Vogue, sicer z enakim številom točk, a žal s slabšim količnikom v nizih. Nabrežinski Sokol bo izbojeval 4. mesto, Kontovelke pa zadnje.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Breg — Kontovel	3:0
(15:3, 15:7, 15:5)
BREG : Zobec, Elena in Elizabet Žerjal, Maranzina, Tavčar, Možina, M. in K. Velikonja, Komar in Man-menvall.
KONTOVEL E. S. : Štoka, Brischia, S. in R. Daneu, Ukmar, Rupel, Perini, Prašelj in Bukavec.
Tudi v povratnem srečanju je v slovenskem derbiju Breg premagal odbojkarice Kontovela. Gostje so se žilavo upirale, a so bile proti občutno boljšemu napadu gostiteljic brez moči, tako, da sta točki zasluženo ostali doma.
IZIDI: Sokol - Volley Duke 80 3:0; Kontovel Electronic Shop - Le Volpi Abitare 0:3; Inter 1904 - Breg 0:3; Le Volpi B - CUS 3:0; Club Altura - Prevenire 2:3.
LESTVICA: Breg 32, Le Volpi Abitare 26, Sokol 24, Prevenire 20, Club Altura 16, Le Volpi B 14, CUS Trst 12, Kontovel Electronic Shop in Inter 1904 B, Volley Duke 80 0.
UNDER 15 — ŽENSKE
SKUPINA A
IZIDI 13. KOLA: Sokol - Virtus B 2:0; Sloga B - Bor 2:0; CUS - Kontovel Electronic Shop 2:0.
LESTVICA: Sloga B 22, DMA Linea Vogue in Bor 16, Sokol 12, CUS Trst 8, Virtus B 4, Kontovel Electronic Shop 2.
SKUPINA B
IZIDI 13. KOLA: Virtus A - Centro d’Aosta 2:0; Sloga A - Breg 2:0; Mon-tasio - Inter 1:2.
LESTVICA: Virtus A in Inter 1904 20, Montasio in Sloga A 12, Ricreatori Comunali 8, Breg 2, Centro d’Aosta 0.
(G. F.)
NA GORIŠKEM
Na Goriškem trenutno odigrava glavno vlogo tekmovanje 1. ženske divizije, v katerem se kar dve naši e-kipi, Dom Agorest in Olympia, borita za prestop v višjo ligo. Odločilna pa vsekakor bo tekma med Olympia in Intrepido, ki bo na sporedu v nedeljo zjutraj v Štandrežu.
V	1. moški diviziji v zadnjih kolih do bistvenih sprememb ni prišlo. Solidno vodi ekipa iz Musa, pred Gra-dežem. Od naših ekip se le Val iz Štandreža dobro vede. Soča in Olympia pa sta z zadnjimi porazi zdrknili na dno skupne lestvice.
V	prvenstvu Under 15 za moške zabeležimo novi dve zmagi Vala, ki je tako še utrdil svoj položaj na vrhu lestvice. Upati pa je, da bodo naši fantje ta položaj obdržali do zaključka tekmovanja, kar bi resnično pomenilo nov uspeh štandreškega odbojkarskega kluba.
1 MOŠKA DIVIZIJA
Libertas San Luigi — Soča	3:1
(9:15, 15:9, 16:14, 17:15)
SOČA: Malič, Černič, Fajt, Sirk, Gergolet, Giantin, Černič, Ferfolja, Kovic, Jarc.
V	odločilnih trenutkih zadnjih dveh setov so bili igralci Libertasa priseb-nejši. Resnična škoda za ekipo Soče, ki bi lahko tokrat izbojevala nov par točk in si tako popravila položaj na skupni lestvici.
Volley bali Krmin — Olympia 3:1
(15:11, 6:15, 18:166, 15:11)
OLYMPIA: Maraž, Cotič, Špacapan, Devetak, Kosič, Bello, Ciglič, Maraž, Komjanc, Batistič.
Sredi Krmina je Olympia klonila domači šesterki in tako obstala na dnu lestvice. V tem nastopu so se Goričani dobro izkazali le v drugem in tretjem setu, toda to je bilo premalo, da bi lahko posegli po končni zmagi.
IZIDI: Lucinico - Val 3:1; Grado -Adi Ronke 3:1; Volley bali Krmin -Olympia 3:1; Arci Pieris - Val 1.3; Adi Ronke - Torriana 3:1; Mossa -Volley Krmin 3:1; Libertas San Luigi Gorica - Soča 3:1.
LESTVICA: Mossa 30, Grado 28, Ard Pieris 24, Val Štandrež 22, Lucinico in Libertas San Luigi Gorica
18, Volley bali Krmin 14, Torriana 12, Adi Ronke 10, Soča 8, Olympia Gorica 4. (Olympia in Lucinico eno tekmo manj).
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Sredi aprila se je na Goriškem zaključil kvalifikadjski del odbojkarskega prvenstva under 15 za ženske. V A skupini tega tekmovanja so letos nastopale tri slovenske ekipe in sicer: Dom Agorest Gorica, Olympia Gorica in Sovodnje, kar je prav gotovo razveseljivo dejstvo, saj je bila doslej udeležba naših ekip vedno skromnejša.
Vse tri ekipe so prikazale dobro in včasih celo kvalitetno odbojko, kar daje upati v prihodnje. Nadvse potrebno pa je, da dekleta nadaljujejo požrtvovalno po začrtani poti, obenem pa da društva dosledno sledijo njihovemu športnemu razvoju. Pri vsem tem pa lahko odigrajo važno vlogo tudi starši sami, ki hi morali v večji meri kot doslej spremljati e-kipo, oziroma lastne otroke.
Naše ekipe so v letošnjem prvenstvu under 15 ženske nastopile v naslednjih postavah:
DOM AGOREST GO: Ožbot, Furlan, Hoban, Sfiligoj, Prinčič, Rinelli, Orel, Petarin, Paulin, Nanut, Moretti in Pintar. Trener: Miran Strgar.
OLYMPIA GORICA: Vertovec, Vetrih, Bednarik, Sgrazzolo, Feri, Pavio, Bensa, Terčič, Kosič, Mužič, Alt, Or-zan, Jezban.
SOVODENJE: Briško, V. in E. Tomšič, M. Krašček, Lovisutti, Kovic, M. Krašček, češčut, Černe, Devetak, Klančič, Nanut. Trener: Rajko Pete jan.
KONČNA LESTVICA A SKUPINE UNDER 15 ŽENSKE
1. S. Luigi lib.	GO	16	14	2	28
2. Mossa		16	14	2	28
3. Lucinico		16	12	4	24
4. Olimpya		16	10	6	20
5. Dom Agorest		16	6	10	12
6. Sovodnje		16	5	11	8
7. AGLI Ronchi	»A«	16	4	12	8
8. Fincantieri		16	4	12	8
9. Farra		16	3	13	6
IZIDI: Canon - Libertas Krmin 0:3; Fincantieri - Intrepida Mariano 0:3; Grado - Olympia 0:3; Canon - Torriana 3:1; Fincantieri - Libertas Krmin 0:3; Intrepida Mariano - Dom Agorest 3:1; Canon - Fincantieri 3:0.
LESTVICA: Intrepida Mariano 22, Dom Agorest in Olympia 20; Libertas Krmin 16, Torriana in Volley Canon Tržič 8, Grado 6, Fincantieri Tržič 2. (Intrepida Mariano, Canon in Fincantieri eno telano več).
Dom Agorest — Libertas Cormans 0:3
(5:15, 14:16, 4:15)
DOM AGOREST: Orel, Kojanec, Primožič, Plet, Humar, Zavadlav, Ro-ner, Kocjančič.
Domovke je v tej tekmi pokopal strah pred odgovornostjo zaradi napredovanja. Zaupanje v same sebe, ki so ga čutile do sedaj v prvenstvu je odpovedalo. (D. R.)
Grado — Olympia	0:3
(2:15, 5:15, 7:15)
OLYMPIA GORICA: C. in M. Ber-tolini, Klanjšček, Doktorič, Olivo, Antoni, Mazgon, Primožič, Kostnapfel.
O srečanju nimamo mnogo kaj poročati, saj so plave odločno zaigrale in izbojevale potreben izid.
NUDER 15 MOŠKI
Fincantieri — Jami je	0:2
(7:15, 8:15)
JAMLJE: A., M. in I. Tomšič, Černič, Radetič, Soban, Okretič, Stanzia-ni, Pahor, Načini, Čavdek.
Sredi Tržiča so mladi odbojkarji Ja-melj izbojevali pomembni točki in tako ponovno potrdili, da iz tekme v tekmo igrajo bolje.
Fincantieri - Naš prapor	2:1
(14:16, 15:13, 16:14)
NAŠ PRAPOR: Orel, Sošol, M. in A. Ferri, Koršič, Klanjšček, Sfiligoj, Primožič.
Sinoči je ekipa Našega prapora klonila po zelo izenačeni tekmi Tržiča-nom. Tekma je bila lepa in obe ekipi sta igrali požrtvovalno. To je bila gotovo ena najlepših tekem briške ekipe in škoda, ker bi z le malo več športne sreče tekmo zmagali (B. M.)
IZIDI: Fincantieri - Jamlje 0:2; Fincantieri - Volley bali Krmin 0:2; Val - Lucinico 2:1; Naš prapor - Fincantieri 0:2; Volley bali Krmin - Val 0:2.
LESTVICA: Val 24, Libertas Gorica 18, Olympia 16, Torriana in Jamlje 14, Libertas Krmin 6, Naš prapor, Lucinico in Fincantieri 4. (Olympia dve tekmi manj; Jamlje, Torriana, Lucinico in Libertas Gorica eno tekmo manj).
UNDER 15 ŽENSKE
FINALNI DEL
DOSEDANJI IZIDI Lib. S. Luigi Gorica - Corridoni 2:0; Fincantieri -Mossa 1:2; Corridoni - Fincantieri 2:0.
LESTVICA: Libertas San Luigi Gorica, Corridoni in Mossa 2; Fincantieri Tržič 0. (Mossa in Libertas Gorica eno tekmo manj).
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podietja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Juli|Ske krapne se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v ltali|i pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k. ^ ZTT m tiskaF" ^Trst
Član Ralijansk« zveze časopt*11^ založnikov
10. maja 1985
Nasilje v Sowetu
JOHANNESBURG — V Južni Afriki se je dvignil val nasilja, ki se je razširil tudi v največje satelitsko mesto južnoafriške prestolnice, v Soweto: življenje so izgubili štirje čmopolti državljani. ,
Po uradnem policijskem sporočilu sta dva črnca izgubila življenje v Sowetu, kjer živi kakšna dva milijona črncev. V hiši, ki jo je množica zažgala v drugem satelitskem naselju Duduza je živa zgorela neka mladenka, medtem ko so v kraju Welkom v Orage free statu do smrti kamnali nekega moškega.
Val nasilja pa se tukaj ni ustavil. Visokemu policijskemu funkcionarju so naročili, naj preišče okoliščine smrti nekega sindikalista slikarja, ki je po zaslišanju na policiji umrl v bolnišnici.
Stiska bolnih za AIDS
EL PASO (Teksas) — Vsak dan na stotine Amerikan cev potuje v Mehiko po nakup isoprinocina, doslej edino znanega zdravila proti bolezni AIDS. Zdravilo je v prodaji v 70 državah na svetu, pristojni ameriški urad pa tega še ni dovolil. V armadi potnikov je zelo veliko homoseksualcev. Zdravila kupujejo zase, pa tudi za prodajo na črni borzi. V mehiških lekarnah plačajo za škatlico z 20 tabletami 2,5 dolarja (okoli 5.000 lir), na črni borzi v San Franciscu, z AIDS najbolj okuženem severnoameriškem 'mestu, pa jo preprodajo za dvakrat višjo ceno.
Po besedah namestnika direktorja bolnišnice v San Franciscu Abramsa je zdravilo učinkovito ob, samem na stanku bolezni. Ko se bolezen razvije, proti njej ni še zdravila.
na drobno sadja in povrtnin
Primerjava cen
RIM — Včeraj je Zveza trgovinskih zbornic Italije objavila pregled cen na drobno sadja in povrtnin v raznih italijanskih mestih. To bo odslej počela tedensko, in sicer v okviru širšega obveščanja potrošnikov, za katero je dalo pobudo ministrstvo za industrijo. Da bi olajšali primerjave, so za ugotavljanje povprečnih cen v posameznih mestih določili konvencio-
nalno »košarico« sadja in vrtnin, ki jo sestavljajo po en kilogram solate, jajčevcev (melanzane), paprik, grana, bučk, jagod, jabolk »golden« in limon.
Prvi pregled cen, ki ga je objavila Zveza trgovinskih zbornic, je po svoje presenetljiv. Iz njega izhaja, da so povrtnine in sadje v Firencah pov-
prečno skoraj dvakrat dražja kot v Catanii. Za opisano «košarico« je treba namreč v Firencah odšteti 28 tisoč lir, v Catanii pa samo 15 tisoč. V Milanu »košarica« stane 26 tisoč, v Veroni in Bologni 25 tisoč, v Pescari 24.500, v Rimu 22.500 in v Turinu 21 tisoč lir. Za mesta naše dežele nimamo podatkov, gotovo pa sodijo med dražja.
Kakor jo obrnete, je prav
Spomiuski posnetek ameriške vesoljske posadke; napravila ga je v stani'! breztežnosti. Ob povratku na Zemljo jo čaka neprijetno soočanje z zaščitni^ malih živali. Nasprotujejo namreč seciranju živali (opice in drugih), ki so bi v orbiti zaradi raziskovalnih namenov.
Po tvegani operaciji
Umrla siamska dvojčka
BOLOGNA — Poskus, da bi kirurško ločili siamska dvojčka Fausta in Davida, je tragično propadel. Oba sta umrla le nekaj ur po operaciji, ki se je končala predvčerajšnjim ob 18.30. Prvi je izdihnil Fausto, in sicer včeraj ob 0.15, njegov bratec pa se je boril s smrtjo še natanko eno uro.
Italijanska javnost je njuno usodo spremljala z veliko prizadetostjo. Dvojčka sta se rodila s spojenima glavicama in sta imela skupen tudi del možganov. Iz tega tragičnega položaja ju je skušal rešiti bolonjski kirurg Giuliano Gaist. S svojimi sodelavci se je dolgo pripravljal na operacijo, do katere je prišlo v sredo v bolnišnici Bellaria. Trajala je 15 ur. Na začetku je kazalo, da se bo vse steklo na najboljši način. Prof. Gaist je dve uri po operaciji časnikarjem celo izjavil, da je tehnično uspela, čeprav je opozoril, da sta Fausto in Davide še vedno v smrtni nevarnosti. Že med njo se je obema ustavilo srce. Kaže, da je prav v njunih preslabotnih srčkih treba iskati vsaj enega izmed vzrokov njune žalostne usode.
□ LUKSEMBURG — Borbeno ekološko gibanje, policiji doslej neznana organizacija, je sporočilo, da je izvršilo prejšnjo noč atentate na drogove visoke napetosti. Organizacija si lasti miniranje petih stebrov, v katerem je bilo ranjenih deset oseb.
Privilegirani nastopili proti šolanju
NEW DELHI — Indijski zgodovinarji trdijo, da so skozi vso zgodovino dogajanja v najzahodnejši indijski državi Gujarat bila predhodnik sprememb na celotni indijski podcelini.
Breme stoletne razdelitve indijske družbe na kaste je predsednik države Gujarat, Madavsin Solanki, skušal zmanjšati z marčno napovedjo, da bo v priimim ponovitve volilnega uspeha v krajevno skupščino, v šolah in v državni upravi povečal število delovnih mest za pripadnike tako imenovanih zaostalih skupnosti, ki predstavljajo okoli 70 odstotkov vsega prebivalstva. Te skupine obsegajo nižje kaste in nekatere verske ločine, vsi skupaj pa živijo sila revno.
Nasprotni takšne vladne odločitve so šli na ulice protestirat, pa čeprav je Solanki samo namignil na možnost, da bi izvedel ustavno določilo, ki je izraz dolgoletnega boja očeta indijske države Mahatma Gandija za odpravo po kastah razdeljene družbe.
V zgoraj omenjenem smislu so nedavno tega ustavo izvedb v indijski državi Rkanataka. Konzervativna stram ka lanata Party je na marčnih volitvah prepričljivo zmagala, ker je siromašnim slojem, torej državljanom
3rez privilegijev, ki jih dajejo kaste, priznala določen Dravice, ki jih poprej niso imeli in celo niti na konc zameti niso mislih, da bodo kdajkoli do njih sploh prh : štranka lanata Party je s tem pokazala, kolišen voblri potencial je izvajanje ustave, se pravi javno angažiranj® nimo kast, rakave rane te druge največje države na sve-,u, prav gotovo pa prve po nerešenih protislovjih. _ Tudi Solankijeva Kongresna stranka j© na marčrnn volitvah v Gujaratu prepričljivo zmagala s prisvojitvi) Iveh tretjin poslanskih mest v državni skupščini. Ob tis» priložnosti je Solanki napovedal dvig števila delovnin •nest v šolah in v državni administraciji za siromasn Dd poprejšnjih 31 na 49 odstotkov.	,
Ob tem moramo povedati še eno zanimivost. V vse štirih desetletjih svobode so siromašni vedno imeli Pm sta mesta v državni upravi, vendar jih niso zasedb z4' radi pomanjkanja izobrazbe. S povečanjem števila nies za siromašne v šolah pa je Solanki odprl možnost doslej neuki in izkoriščani množici, da se dokoplje do znanja i^ 3 tem tudi do delovnih mest v državni upravi. To pa J sodu izbilo dno: pripadniki višjih kast so se zbali za svoj
/-vz-ri	c* 11 r-vr«rvf Qoti r-o F
Eden izmed največjih policijskih škandalov v New Yorku
NEW YORK — Okrožni javni tožilec v newyorskem predmestju Queensu je dal zapreti pet policijskih častnikov, ki so obsojeni mučenja preprodajalcev mamil. V obsežni preiskavi je preiskovalno sodišče ugotovilo, da to ni bil osamljen primer in da newyorska policija pogosto »na nedovoljen in surov« način ravna z zaprtimi osebami. Skoraj ne mine dan, da ne bi prišli na dan novi primeri surovega ravnanja newyorske policije, kar je povzročilo enega izmed največjih policijskih škandalov v New Yorku v zadnjih letih.
Župan New Yorka Ed Koch je odstavil celotno vodstvo 106. policijskega okrožja v Queensu, pet obtoženih častnikov pa so postavili pred sodišče. Afera je prišla na dan pred nekaj tedni, ko je eden izmed uličnih preprodajalcev mamil zbral toliko poguma, da se je okrožnemu javnemu tožilcu pritožil nad surovimi postopki policije. Kot so ugotovili v preiskavi, so se namreč žrtve bale prijaviti policijske prestopke, da ne bi bile še bolj kaznovane. V povprečju gre namreč za ljudi iz najbolj revnih plasti, ki nimajo denarja, da bi si najeli advokata. Na dan je prišlo, da je pet častnikov policijskega okrožja v Queensu zaprte preprodajalce mamil mučilo s tako imenovanimi električnimi pištolami, ki proizvajajo električne šoke pod napetostjo 50 tisoč voltov, ki so zelo boleči in puščajo na koži grde brazgotine. Razen tega je policija v Queensu na nedovoljen način uporabljala tudi priljubljeno policijsko palico - pendrek. Preiskava je zelo otežkočena, saj so se po
besedah preiskovalnega sodnika Santuccija obtoženi policisti »zavili v tako imenovani modri zid molčanja«, pa tudi drugi častniki ne kažejo posebnega zanimanja, zato da bi pričali proti svojim kolegom. V zvezi s tem se je razvila široka razprava, na kakšen način preprečiti policijsko brutalnost. Sedanji škandal namreč ni prvi te vrste, ampak se skoraj redno ponavlja. Res je sicer, da sodi New York med tista mesta na svetu, ki so soočena z največjo stopnjo kriminalnih dejanj na svetu, pravi župan, vendar to policiji ne daje pravice za nezakonito in brutalno ravnanje z zaprtimi kriminalci. Leta 1984 so na primer samo na področju New Yorka zabeležili 600.126 večjih kriminalnih dejanj. Klasična kriminalna dejanja so se sicer lansko leto iz doslej še nepojasnjenih razlogov znižala za 3,6 odstotka, zato panarašča kriminal, ki je povezan s preprodajo mamil.
Združenje za obrambo državljanskih pravic dobiva, ker so se prebivalci malo opogumili, vsak teden od 25 do 45 novih obtožb o surovem ravnanju policije, samo vodstvo newyorške policije pa je lansko leto dobilo 6.658 podobnih pritožb. Po eni izmed anket javnega mnenja žrtve ne prijavljajo grobega ravnanja policije predvsem zato, ker sodijo, da javni tožilci ne bodo nastopili proti policiji, ki je njihova »desna roka«, kot je dejal eden izmed anketiranih, in zato ker gre v glavnem za pripadnike najnižjih slojev, ki nimajo zaupanja v pravičnost sodnega sistema. Glede na to,
da nekatere študije kažejo, da je pojav policijske brutalnosti s posebej v velikih mestih skorajda poklicna bolezen, so se oWe' pile pobude, da bi uvedli strožje javno nadzorstvo nad polici)0' Nekateri na primer predlagajo, da bi namestili posebne častnik0’ ki bi nadzorovali delo posameznih postaj, bili odgovorni saf10 vodstvu policije in bi pošiljali vodstvu newyorske policije »tajn0 poročila« o prekrških. Sodijo namreč, da je poklicna solidarno^ glavni razlog za to, da ni mogoče učinkovito zatreti tega pojav0-Nekateri člani mestnega sveta in ugledni pravniki pa zastop°)0 stališče, da mora biti nadzorstvo nad policijo jarma zadeva in 00 bi morali ustanoviti posebne civilne svete za sprejemanje pritožb’ ki bodo poskrbeli, da policija ne bo prikrivala izgredov. Vodstv0 policije same pa razmišlja o možnosti, da bi ustanovili tako irif. novane krajevne policijske patrole. Prebivalci posameznih mestnv1 skupnosti naj bi poznali svoje lokalne policiste, neformalna ka0 troia pa naj bi pomagala preprečiti njihovo brutalnost. Glede 00 to, da se je takšen poskus dokaj dobro obnesel v 72. okrožju Brooklynu, razmišljajo, da bi na tej osnovi reformirali celotu newyorsko policijo. V zvezi s tem se je v lokalnem tisku razvnri0 tudi polemika, ali bo samo povečano nadzorstvo nad policijo lej’. omogočilo odpraviti te kronične ekscese, ali pa je treba poskrbe za to, da bodo imeli policisti predvsem višjo raven izobrazbe, k° jo imajo v povprečju sedanji.
»Mostiščarji «
Tekst in slika: JERNEJ ROVŠEK
OAZ. PA VEIA, K.DAT) BOMO DOSEGLI POPOLNO ENAKOST VSEH MOSTIŠČARJEV !	^
TAKRAT, KO NIHČE NE BO IMEL NIC !
er
%