Leto LXVI foStnTna plačana ▼ gotovini f Ljubljani, v soEofo, Bne 23. julija 1938 tfev, 167 ~> Cena f.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din U redništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljubljana št* 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praea-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev.6< Spor med Japonsko in sovjetsko Rusijo na kritični točki Za hribček v Mandžuriji Kakor na odru je potekal razgovor med japonskim poslanikom in zunanjim ministrom SSSR Litvinovim Tokio, 22. julija.. TG. Zastopnik zunanjega ministrstva je časnikarjem tolmačil poročilo o poteku protesta japonskega poslanika v Moskvi proti zasedbi mandžurskega obmejnega kraja Čenku-fenga po sovjetskih četah. Prvi protest je pri sovjetski vladi vložil japonski odpravnik poslov dne 15. julija in je v imenu japonske vlade zahteval takojšen umik sovjetskih čet. Sovjetska vlada jo zahtevo japonskega zastopnika brez nadaljnjega zavrnila. Dne 20. julija se je zglasil v zunanjem ministrstvu v Moskvi veleposlanik Mamoru Sige-m i c u, ki je vložil v drugič protest pri Litvi-novu in zahteval umik sovjetske oborožene sile z mandžurskega ozemlja. Razgovor med japonskim veleposlanikom in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovom je bil sledeči: Poslanik Š i g e m i c n je razložil Litvinovu, da so Mandžurci hrib, ki so ga zasedli sovjetski vojaki, že stoletja smatrali za .romarski kraj in da so tamkaj v juliju in septembru velike verske svečanosti. Mandžursko ljudstvo je zaradi zasedbe ogorčeno. Lit vin o v k temu ni imel ničesar povedati. Š i g e m i c u je nadalje razlagal, da je ta hribček last Mandžurije in da je samo po sebi razumljivo za Japonsko, da jamči za nedotakljivost ozemlja svoje zaveznice, da mora takoj podvzeti korake, ki ji jih narekujejo njene obveznosti. Sovjetska Rusija da je do sedaj spoštovala mandžursko mejo in je vedno zatrjevala, da ji ni ničesar bolj pri srcu, kakor to. da ostane med Mandžurijo in Sovjetsko Rusijo status quo — to je dosedanje obmejno razmerje. Zalo je Japonska začudena nad nenadnim vdorom sovjetske vojske na mandžursko ozemlje. Japonska mora to dejstvo smatrati kot kršitev dosedanjega stanja in Sovjetska Rusija mora nositi odgovornost za vse hude posledice, ki morajo iz tega dejanja nastati. Dejanje Sovjetske Rusije mora Japonska smatrati kot izzivanje, naperjeno proti Japonski. Položaj, ki jo nastal, je resen, kajti ne sme se pozabiti, da tudi dosedanji •dnosi med Japonsko in Sovjetsko Rusijo nikakor ■ iso bili izglajeni. Japonska vlada sporoča sovjetski vladi, da je povsem pripravljena storiti skraj-nostne ukrepe, ki so potrebni, da se Mandžurija zaščiti. Japonska zahteva od Sovjetske Rusije, naj nemudoma umakne svojo oboroženo silo iz Čanku-Icnga in okolice na prejšnjo mejo, kot je obstojala do 11. julija. Japonska vlada prosi sovjetsko vlado, naj tej zahtevi posveti resno pozornost. Lit vino v je na ta dolgi japonski protest odgovoril, da je ozemlje okrog Čankufenga sovjetsko ozemlje in da morajo obmejni neredi, o katerih govori japonski diplomat, izvirati od man-džurske ali japonske strani, ki nosita tudi odgovornost zanje, ne pa Sovjetska Rusija, ki je tamkaj lastnica in na svojem. Glavno odgovornost za te nerede pa mora prevzeti Japonska. Japonski poslanik je odgovoril Litvinovu, da zemljevid, ki ga je sovjetska vlada v do- kaz svojih trditev pokazala, nikdar ni bil objavljen in ga nlkdo razen sovjetske vlade ne pozna. Razgovor o takšnih zemljevidih stvar samo še bolj zamotava. On se o zemljevidih, posebno ne o takšnih, ne bo razgovarjal. Sedanji spor je jasno nastal zaradi tega, ker so sovjetske čete prekoračile^ mejo in zasedle ozemlje, kjer so bili prej Mandžurci in ki je dokazano mandžursko. Nadalje je očividno Sovjetska Rusija hotela izzivati Japonsko, ker so sovjetske čete na zasedenem ozemlju začele graditi utrdbe, proti čemur mora cesarska japonska armada odločno protestirati, kajti njo veže dolžnost, da skupno z mandžursko armado brani nedotakljivost mandžurskega drž. ozemlja. L i t v i n o v je na to odgovoril, da mora sovjetska vlada odločno protestirati proti temu, da ji očitajo, češ da je Japonsko izzivala. Sovjetske žete imajo vendar pravico, da se na svojem lastnem ozemlju premikajo, kakor hočejo, in nobena tuja država nima pravice premikanja čet v Rusiji sami proglasiti za izzivanje. Pač pa je zahteva, naj se sovjetsko čete umaknejo, izzivanje od strani Japonske, proti kateremu mora Sovjetska Rusija vložiti oster protest. Š i g e m i c u je na to menil, da so, odkar so sovjetske čete na mandžurskem ozemlju, vsak dan dogajajo vojaški incidenti. Japonska zahteva hoče samo doseči^ da se obnovi staro stanje in da prenehajo vojaški neredi na meji. Sovjetska Rusija naj dobro premisli, kaj bo storila, in naj dobro pretehta odgovornost, v primeru, če bo Japonsko zahtevo odbila. L i t v i n o v je na to odgovoril, da japonskega protesta ne vzame na znanje, ker Japonski ne dovoli, da bi se vmešavala v notranje zadeve Rusije. Sovjetske posadke so dobile povelje, da morajo braniti sovjetsko ozemlje. Š i g e m i c u je odgovoril, če sme Japonska iz tega sklepati, da je za poravnavo spora, ki je nastal, potrebna uporaba oborožene sile. L i t v i n o v je odgovoril, da japonske zahteve sploh ne more vzeti na znanje, ker se tiče ozemlja, Id je last sovjetske države. Naj sporoči japonski vladi, da naj nikar ne računa na kakšen uspeh, če bi v Moskvi izražala grožnje o uporabi oborožene sile. Takšen je bil potek razgovora med japonskim poslanikom v Moskvi in Litvinovim. Časnikarji so nato stavili nekaj vprašanj, na katera je zastopnik zunanjega ministrstva odgovarjal. Ko so med drugim stavili vprašanje, če so resnične vesti tujega tiska, da je poslanik Šigemicti pri tej priliki omenil, da )e Japonska pripravljena s silo uveljaviti svoje zahteve, je zastopnik japonskega zunanjega ministrstva odgovoril, da Sige-micu ni nikdar kaj takega dejal. Drugi časnikar pa je vprašal, kakšne ukrepe bo sklenila sedaj Japonska. Zastopnik zunanjega ministrstva je odgovoril, da vsa diplomatska sredstva še niso izčrpana. S pogajanji z Moskvo je treba biti potrpežljiv. Toda Japonska je v vsakem primeru pripravljena, da položaju ustrezajoče ukrepe izda. Ultimat? Pariz, 22. jul. AA. (Štefani.) Po nekih vesteh iz Moskve se zdi, da je točna vest, da je Japonska poslala Sovjetski Rusiji ultimat. Litvinov je uradno obveščen, da bo Japonska prisiljena rabiti silo, če Sovjetska Rusija ne bo spoštovala nedotakljivosti man-džurskib meja ter ne bo takoj umaknila svojih čet z mandžurskega ozemlja okrog Čenkufenga. Tokio, 22. julija, c Zastopnik zunanjega ministra je izjavil zastopnikom tiska, da ni res, da bi bil japonski veleposlanik v Moskvi zagrozil sovjetski vladi s kakšno posebno japonsko akcijo zaradi dogodkov na mandžurski meji. Pač pa je potrdil, da se japonska vlada stalno posvetuje in da pripravlja cclo vrsto primernih ukrepov. (Zemljevid k dogodkom v Mandžuriji glej spodaj.) Angleški kralj odšel iz Pariza Pariz, 22. jul. AA. (Havas.) Po večerji v Quai d'Orsayu je bil v palači velik .koncert, katerega so se poleg angleške kraljevske dvojice udeležile tudi številne ugledne osebnosti. Vsa palača je bila od znotraj in zunaj krasno razsvetljena. Umetniški program so izvajali najbolj odlični člani pariške opere in baleta. Po zaključku umetniškega programa ob 23.15 so se angleška kralj in kraljica ter predsednik Lebrun s svojo gospo pokazal na balkonu. Nepregledne množice ljudi, ki so se zbrali okrog palače, so z burnim vzklikanjem in silno navdušenimi manifestacijami pozdravile goste. Reka Seina in ves Pariz sta se kar bliskala v morju luči. Ob pol polnoči sta se kralj in kraljica umaknila v svoje prostore, predsednik Lebrun in gospa sta se Po odhoda angleškega kralja iz Francije „Sedaj lahko mirno gledamo v bodočnost Pariz, 22. jul. AA. (Havas.) Včeraj med Bonnetom in Halifaxom ni bilo pogovorov v uradnem smislu te besede, dasi sta se oba državnika med manifestacijami in slavnostmi večkrat pogovarjala. Ti pogovori pa so bili stalno prekinjeni zaradi poteka dogodkov. Ker se je snoči prav za prav končal obisk angleške kraljevske dvojice v Parizu, so francoski uradni krogi snoči izjavljali, da so popolnoma zadovoljni z dosedanjim potekom razgovorov. Ves obisk v francoski prestolnici je potekel v ozračju popolnega zaupanja in prijateljstva. Vse to je namgodneje vplivalo na pogovore med francoskimi in angleškimi državniki. Francoski in angleški državniki, pa tudi angleška vladarska dvojica so stalno izjavljali, da so popolnoma zadovoljni s sprejemom in slovesnostmi, prav tako pa tudi s splošnim razpoloženjem. Kralj in kraljica sta večkrat poudarila, da so ju simpatije pariškega prebivalstva globoko ganile, Prav tako je bilo prav ugodno sprejeto tudi vabilo, da naj pride Lebrun v London. Zato vsi izjavljajo, da sedaj lahko mirno gledamo v bodočnost. Zelo so opazili tudi včerajšnji sestanek med Bonnetom in češkoslovaškim poslanikom Osu-skim. Verjetno je, da bo kljub alarmantnim vestem o položaju v Evropi to vprašanje ugodno rešeno. Ameriški finančni minister v Franciji Pariz, 22. jul. c. Jutri dopotuje v Boulogne sur Mer ameriški finančni minister Morgenthau. V Francijo prihaja na počitnice, ki jih bo prebil v južni Franciji. V Parizu se bo sestal z zunanjim ministrom Bonnetom in finančnim ministrom Mar-chandeaujem. u> s. [rtihneudmA pito s., A. . ^ \ M s. V^Modni VfOiBstor-Hoto / &Wfar\ // ^ ifflnauroi HONGOL1A ____^MANfcHUKUO/iST i flTaonan, ' * , / " S L X v /ttsinhing. vg-ting-fu Si-an-fu® C H i N A fhancfchun Huling fhlsinhing Mouhde^S Heii '/nen ""-Arthur,:., -tao Motiuh dik KYUSff •anghai- KOREA ; ■ pa odpeljala v Elizejsko palačo. Toda množice, zbrane okrog Quai d'Orsaya, so še nadalje navdušeno vzklikale kralju in kraljici, da sta se morala ponovno pokazati na balkonu. Še dolgo potem so se po ulicah Pariza razlegali vzkliki angleškemu kralju in kralici. Zadnja slovesnost pred odhodom ^ Pariz, 22. julija, b .Danes dopoldne sta angleški kralj in kraljica zapustila Pariz in odpotovala v Ville-Bretagne, kjer sta prisostvovala odkritju spomenika padlim avstralskim vojakom v svetovni vojni. Ob 10 dopoldne se je angleška kraljevska dvojica še enkrat pokazala Parižanom na balkonu svojega apartmana na Quai d'Orsayu ter se poslovila od pariškega prebivalstva. Takoj nato sta kralj in kraljica odšla na kolodvor, kamor so ju spremljali člani francoske vlade in avstralska delegacija. S posebnim vlakom so odšli nato v Ville Bretagne, kamor je odpotoval tudi predsednik francoske republike Lebrun. V Ville Bretagne so pozdravili visoke angleške goste predstavniki francoskih oblasti na angleškem področju, ker je francoska republika darovala britanskemu narodu kos zemljišča, na katerem je postavljen spomenik v svetovni vojni padlim žrtvam. Pred spomenikom je imel angleški kralj kratek nagovor, nakar so spomenik odkrili. Ko je bila spominska svečanost končana, je kraljevski par nadaljeval svojo* pot v domoviiio. Do Calaisa se je odpeljal s posebnim vlakom, tam pa je angleškega vladarja čakala ladja »Enchantress« in ga odpeljala nazaj v Anglijo. Hiilerjevshi odličnihi na Koroškem Celovec, 22. jul. TG Iz Salzburga je prišel semkaj nemški propagandni minister dr. Giib-bels, ki se je po daljšem posvetu z oblastmi odpeljal dalje proti Gradcu, kjer mu pripravljajo svečan sprejem. Za nedeljo je najavljen obisk Hitlerjevega namestnika Rudolfa llessa, ki bo imel v Celovcu velik govor v prisotnosti vseli od ličn i kov oblasti in stranke. Zaradi tega je bil tudi »Slovenski dan« v Globasnici prepovedan in preložen na naslednjo nedeljo. Spaak na konferenci skandinavskih držav Bruselj, 22. julija, c. Belgijski ministrski predsednik Spaak je danes odpotoval v Kopenhagcn, kjer se bo udeležil konference skandinavskih držav. Po španskih bojiščih Salamanca, 22. jul. AA. (DNB.) Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva: V četrtek se je nacionalistom posrečilo napredovati na pobočjih hriba Salade. Zasedli so vasici Higieras in Benefar. Na odseku Fanzere so zasedli mesto Rezito ter odbili pri tem hud sovražnikov napad. Na estremadurskem bojišču so naše čete zavzele postojanke na odseku Puente del Artiohis in Renove ob obali reke Gvadalviara in pri tem zlomile sovražnikovo bojno črto. Nato so nacionalistične čete prodirale v smeri proti Redoma, Valvilar de Pela. Dunajska vremenska napoved: počasi se bo zjasnilo in topleje. Pismo iz Nemčije 1'rvo, kar človeka prijetno preseneti, je neverjetna živahnost v obratu. Tovarna zaposluje trenutno 3000 delavcev, od katerih večina dela v akordnem delu. Kot trdi inženir, ki razkazuje obrat, tovarna ne more ustreči vsem naročilom, čeprav se dela v dveh izmenah (Schicht) — torej po 10 ur na dan. Zanimivost so vozovi za konjsko vprego s kolesi na gume. Konstrukcija voza je podobna konstrukciji tovornega avtomobila. S tem vozom lahko par srednjih konj pelje |>o njivi 7500 kg tovora, n. pr. sladkorne pese. Za vele-posestva vsekakor dragocena pridobitev. Cena vozu je sorazmerno visoka: 1200 do 2000 mark. Toda to so tehnične zadeve, ki zanimajo predvsem strokovnjake. Nas pa zanima v prvi vrsti človek. Delavstvo v tovarni je nekam presenetljivo molčeče, a na zunaj dostojno opravljeno in tudi dobro hranjeno. Kakega hujšega pomanjkanja tli opaziti. Če vprašaš delavca po plači, je odgovor kratek: toliko in toliko na teden. Več kot polovica je strokovnih delavcev. Ti zaslužijo sorazmerno dobro, izbranci celo do 65 mark na teden — brutlo seveda; torej okroglo 250 mark na mesec. Od tega se odtegnejo razne dajatve, pri omenjeni plači 25 do 30%. Čim manjši je brutto-zaslužek, tem manjše so procentualne dajatve. Pri brutto plači 130 mark na mesec znaša odtegljaj samo še okroglo 10%. To je pa hkrati tudi eksistenčni minimum, ker je življenje v Nemčiji sorazmerno zelo drago. V nekem drugem industrijskem centru Nemčije sem imel priliko, da izvem podrobnosti o današnjem življenju nemškega delavca. Tu so mi povedali, da se v splošnem plačo za samce od 1. 1933. niso povečale, pač pa se ia podražilo življenje okroglo za 30%, na nekaterih področjih tudi za 45 do 50%. Vsekakor pa je zelo vestno poskrbljeno za družinske očete s številnimi otroki. Tu je priskočila na pomoč država, ki je iz posebnih fondov izdatno podprla družine z več nepreskrbljenimi otroki: za četrtega otroka je določena že mesečna podpora v višini 10 mark, za vsakega nadaljnjega otroka pa 20 mark. Tako prejme n. pr. oče z 8 nepreskrbljenimi otroki za ženo in deco skupno okroglo 100 mark podpore od države, poleg svojega zaslužka v tovarni. Seveda so očetje z 8 otroki bolj redki, najbolj pogosta je družina z 2 ali 3 otroki — v tem primeru pa je plača skoraj enaka kot za samca, Dodatek je zelo skromen. Važna pa je okolnost, da je ogromna večina delavstva zares zaposlena in da trenutno za brezposelnost ni nobene nevarnosti. Zato si delaveo lahko nekako uredi svoje življenje primerno svojemu zaslužku in s tem lahko tudi računa. Posebej je treba podčrtati velika prizadevanja podjetij v higienskem oziru. Tovarna R. Sark' ima v vsakem oddelku skupno umivalnico za delavce s toplo in mrzlo vodo. K umivalnici je priključena kopalnica s prhami, ki se jih delavci po pripovedovanju redno poslužujejo. Tu so tudi v posebnem prostoru omare za obleko. Ko se delavec po delu okoplje, pusti svojo obleko v omari in obleče snažna oblačila za na ulico. Ko so odhajali delavci iz tovarne, na njih ni bilo opaziti, da so 8 ur delali ob Martinovih pečeh ali v barvarskem oddelku. Tudi za uspešno zračenje tovarniških prostorov se je veliko storilo. Ponekod so bile montirane moderne naprave za zračenje, katerih instalacija je stala težke desettisoče mark. So podjetja, ki so jih uvedla prostovoljno in zgledno, nekatera so pa bila tudi prisiljena. Še v nekem oziru se je v Nemčiji veliko storilo za zboljšanje življenjske ravni delavca — to so delavska stanovanja. Na periferiji Leipziga je v zadnjih letih vstalo iz tal več tisoč eno ali dvostanovanjskih hišic, ki so namenjene v prvi vrsti za delavsko družine s številnimi otroki. Vseh teh hišic jo okroglo 9000 in v njih je prostora približno za 14.000 družin. Vsako stanovanje ima kuhinjo s pritiklinami, kopalnico in najmanj dve sobi, iahko pa tudi tri ali celo štiri sobe. Vsaki družini je dodeljen kos zemlje, 800 do 1000 kvad. metrov, neposredno okoli hišice. Družina se mora obvezati, da bo (o zemljo vestno in skrbno obdelovala. Kdor bi zanemaril obdelovanje zemlje, izgubi pravico do nje in do stanovanja. Doslej — po pripovedovanju — takih primerov ni bilo. Najemnina za hišico in zemljo znaša 18 do 25 mark mesečno. To je za razmere v Nemčiji zelo ugodno, posebno če pomislimo, da je v tem tudi že zapopadena amortizacija za hišico. V 40 letih postane namreč družina lastnik hiše in ji ne bo več treba plačevati najemnine, dočim ostane zemlja tudi potem še vedno last mestne občine. Hišice lastnik ne more prodati — razen v izjemnih primerih — in jo mora zapustiti svojemu zakonitemu potomcu. Sicer je 40 let zelo dolga doba in 6e medtem marsikaj lahko spremeni, vendar pa je upanje, da bo nekoč ta hišica last družine, to tipanje daje delavcu veselje do napredka in upanje na lepšo liodočnost. Priznati je treba, da je ta zamisel predvsem psihološko zelo duhovito in dobro zamišljena. Hišice so postavili iz javnih sredstev, mestna občina pa je dala na razpolago svet. Vrednost hišic je preračunana na povprečno 4500 'mark. Če je delavec, ki se je potegoval za tako hišico, v svojem prostem času pomagal osebno pri grad-bi, se mu je njegovo delo vračunavalo, in to pavšalno v višini 900 mark. Temu primerno traja potem odplačevanje nekaj let manj, nekako 34 let. Na ta način se je skušala povečati podjetnost delavca in seveda so se tako tudi gradbeni stroški zmanjšali. Pogled na delavsko kolonijo na robu Leipziga je zelo prijazen. Njivice so zgledno obdelane, največ je videti krompirja, sicer pa vsakdo luhko dela po svojem okusu. Nekatere družine gojijo celo koze, druge imajo zajce ali kure; navadno je kaj živega drobiža okoli hiše. Za številne otroke je mestna občina postavila v koloniji moderno šolo, otroška igrišča in uredila tudi manjše športne prostore. Vsa kolonija je preprežena z lepimi poti. deloma asfaltiranimi, do kolonijo vozi tudi cestna železnica. To je en primer tovrstnega prizadevanja, ko se skuša z javnimi sredstvi priskočiti na pomoč ravno tistemu sloju, ki se jc po dosedanjih skuš- Nadaljevanje na 2. strani Dr. Stojadinovič na Jadrana ^ Sušak, 22. julija. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Mi.an Stojadinovič je snoči v spremstvu ministrov Stošoviča, Letice in dr. Novakovi-ča z avtomobilom odpotoval z Bleda na Sušak. Med potjo se je ustavil v Kastavu. V Kastavu se je poklond pred spomenikom blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. Nato je obiskal Ka-slavsko občino, kjer ga je pozdravil župan Veko-slav Špinčič ter mu razložil potrebe svoje občine, za katere se }e predsednik vlade živo zanimal in končno obljubil svoj pomoč. Predsednik vlade je pr tej priliki podaril za reveže v Kastavu 3000 din. Dr. Milan Stojadinovič je nato obiskal gospodinjsko šolo, kjer ga je. pozdravila upraviteljica šple gdč. Danica Telišman z učenkami, ki so ga navdušeno pozdravile. Dr. Stojadinovč je nato izročil upravi-teljici 2000 din kot nagrado z a štiri najboljše ■učenke te šole na koncu prihodnjega šolskega leta. Navdušen sprejem na Sušaku ' Nato ie g. predsednik vlade v spremstvu bana savske banovine dr. Ružiča, ministrov Letice, Stošoviča, dr. Miletiča in dr. Novakoviča krenil na Sušak. Na Sušak je prispel okrog osmih. Na vsem trgu Kralja Aleksandra se je zbrala velika množica ljudi, ki )e pričakovala prihod predsednika vlade. Zbralo sc jc okrog 7000 ljudi. Vsi dohodi na trg, vse ulice, pa tudi terase in balkoni na hišah so bili polni. Na trgu je v imenu JRZ pozdravil predsednika vlade g. Polacio, za omladino JRZ dr. Matejčič. S trga kralja Aleksandra se je predsednik vlade med navdušenimi pozdravi množice odpeljal s spremstvom v pristanišče Baroš, kjer ga je že čakala ladja »Petka«. V pristanišču so ga pred ladjo pozdravili zastopniki oblasti, poveljnik mesta polkovnik Popovič, zastopnik pristaniške kapetanije vojne ladje Palič in sreski načelnik Ivo Rusija. Prav tako so v pristanišču pričakovali predsednika vlade in ga pozdravili zastopniki gospodarstva inž. Bora Jerbič, Roko Du-čič, Rizmondo Rismondi, Premru in Viktor Cerič. Poleg tega ga je pozdravil tudi zastopnik pravoslavne cerkvene občine prota Omčikus. Ko se je prisrčno pozdravil z zastopniki oblasti in gospodarstveniki, je imel predsednik vlade najprej konferenco z zastopniki gospodarstva s Sušaka in Primorja. Gospodarstveniki so mu razložili potrebe in razna vprašanja njihovih krajev. Po tej konferenci je odšel predsednik vlade na konferenco krajevne JRZ, ki 60 ji prisostvovali tudi vsi ministri in poslanci, g. Miloš Vidakovič, inž. Kabalin, Kostrenčič, predsednik sreske organizacije in vseh krajevnih organizacij z gornjega Primorja. Okrog 10 se je predsednik vlade umaknil v hotel Park na Sušaku, kjer je ban savske banovine njemu na Čast priredil večerjo. Od Sušaka do Kraljeviče Sušak, 22. jul. AA. Predsednik kralj, vlade dr, Stojadinovič je izjavil na snočnji konferenci gospodarstvenikov, da je gradnjo novega pristanišča v Martin-ščici in njegovo združitev s sušaško luko vlada načelno že sklenila. Gre le še za to, da se ta sklep izvede; v tej smeri živahno dela prometno ministrstvo. Dalje je predsednik vlade izjavil, da bodo na Sušaku zgradili novo poslopje za pošto in brzojav ter poslopje za podružnico Poštne hranilnice. Sedanja suša-ška telefonska centrala se spremeni v avtomatsko. . ■ iS/ ' Izjava predsednika vlade je doživela navdušen sprejem v vseh gospodarskih krogih na severnem Jadranu. Predsednik kr. vlade je obiskal danes vse kraje na cesti od Sušaka do Novega. V njegovem spremstvu so bili finančni minister Letica, gradbeni minister Stošovič, minister za telesno vzgojo Miletič, minister brez portfelja Niko Novakovič, ban 6avske banovine Ružič in drugi. Prvi sprejem je priredil predsedniku vlade Bakar. K sprejemu se je zbrala velika množica ljudi in bakarskih otrok. Vse hiše so bile v zastavah. V Bakarcu so predsednika vlade pozdravile deklice s šopkom cvetlic in velika množica naroda. V Kraljeviči se je na glavnem trgu zbrala ob prihodu predsednika vlade velika množica ljudi. Predsednika vlade j« pozdravil župan Malačič, ki je sicer pristaš bivše HSS. V imenu JRZ je predsednika vlade nagovoril lekarnar Kapona, Dr. Stojadinovič pri škofu Srebrniču Krk, 22. jul. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je na svojem potovanju po Hrvatskem Primorju dospel nocoj ob pol 8 zvečer v mesto Krk na otoku Krku, kjer sc je izkrcal iin je ostal tam do 9 zvečer. Tam je obiskal škofa dr. Srebrn iča, ki mu je kmalu nato vrnil obisk na ladji. Knez namestnik odpotoval v Bukarešto Gradič Brdo, 22. jul. AA. Nj. Vis. namestnik in kneginja Olga sta se odpeljala v Bukarešto na pogreb romunske kraljice Marije. V spremstvu Nj. Vis. kneza namestnika in knoginje Olge so minister dvora Milan Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general Nikola Hristič in upravnik dvora pehotni polkovnik Jovan Leko. Za dobro ime Slovencev Belgrad, 22. julija, m. S številnimi narodnimi tabori, ki se vrše vsako nedeljo po Sloveniji, se bavi tudi današnja »Samouprava«, ki v članku pod naslovom: »Sela govore« med drugimi poudarja, da je dr. Kramar vso svojo politiko osnoval na trditvi, da je samo njegova skupina jugoslovansko orientirana, ter je stalno napadal stranko g dr. Korošca, da ni jugoslovanska. »Samouprava« zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da so ti spontani in številni tabori enkrat za vselej de-mantirali to neresnico. Tabori v Sloveniji so poleg brezpogojne vdanosti svojemu voditelju in velikemu državniku tudi dokaz, koliko je pri njih in pri mladini močna jugoslovanska ideja. To »Samouprava« posebej poudarja. Osebne vesti Belgrad, 22. jul. AA. Na lastno prošnjo je upokojen dr. Robert Ogoreuc, sodnik apelacij-skega sodišča v 3/1 v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu po zakonu pripada. BI Danes se prično mednarodne tekme letalskih modelov Claai ocenjevalne komisije z vseh strani sveta so že dospeti Ljubljana, 22. julija. Danes so prispeli z vojnim letalom iz Zagreba komandant zrakoplovstva general Simono-vič, inž. Milosavljevič in predsednik Aerokluba inž. Tadija Sondermayer. Takoj po prihodu so si ogledali hangar Aerokluba, v katerem so nameščene skupine modelarjev. Z vodji posameznih skupin so ostali v daljšem razgovoru. Po izvršenem pregledu so odšli v Vojaške zgradbe. Na letališču se je danes sestavila športna komisija za I. mednarodne modelarske tekme. Na čelu športne komisije je inž. Sondermayer kot podpredsednik in delegat FAI (mednarodna letalska zveza), kjer nadomešča predsednika modelarske sekcije FAI g. Messnea. Člani športne koihi-sije so: predsednik inž. T. Sondcrmayer (Jugoslavija) in P. Thurston (Anglija), Lemrad Bresi-slav (Češkoslovaška), inž. Dušan Lučič (Jugoslavija), G. Bengsch (Nemčija), Claude Brcguet (Francija), inž. Abdul Meguid Omar (Egipt), Iliimer de Hiil (Madžarska), 0. H. C. Mcssupr (Švica) in John Zaje (USA). Sestavili sta se tudi komisija za pregled modelov z inž. Lučičem na čelu in startna komisija, ki ji predseduje Slovenec Bisail, Startna komisija l>o vodila tekmovanje in določala vrstni red tek-movalcev. rtin »v Opoldne je bilo na letališču povabljenim gostom prirejeno kosilo. Podatki, hi so potrebni za družinsko pokojnino iz Pokojninskega sklada DHB Belgrad, 22. julija. AA. Katere podatke je treba poslati Državni hipotekami banki v primeru smrti uradnika in vlagatelja v Pokojninski sklad. Zaradi pogostil pritožb Državne hipotekarne banke glede izdajanja potrdil rodbinam umrlih vlagateljev o času vlaganja v uradniški sklad in da bi se pospešilo delo pri izdaji teh potrdil z ozirom na potrebo nagle ureditve družinske pokojnine, priporočamo vsem naredbodajal-cem, odnosno izplačevalnim blagajnam, da v primeru smrti vlagatelja takoj dostavijo Državni hipotekami banki (direkciji samostojnih skladov) sledeče podatke: Za uslužbence, za katere velja zakon o uradnikih. 1) V katerem zvanju je bil na dan 1. aprila 1931 (skupina, stopnja in periodno povišanje) po prevedbi na prejemke po zakonu o uradnikih iz 31. marca 1931, 2) Koliko je mesečno na dan 1. aprila 1931 dobival na račun razlike po 8 259 uradnega zakona, in sicer: koliko po točki 1) in koliko po točki 2) § 259 uradniškega zakona. 3) Kdaj je napredoval v skupino, stopnjo in kdaj je dobil periodni povišek v času od 1. aprila 1931 do dneva smrti in od kdaj se dotično napredovanje računa. 4) Dan smrti. 5) Je li vloga za zadnji mesec plačana in v kateri višini. 6) Za policijske izvršne organe je treba poleg gornjih podatkov navesti tudi to, kolikšen dodatek je užival po § 311 uradniškega zakona na dan 1. aprila 1931. Za upokojence, in sicer: a) za tiste, ki so bili upokojeni s plačo po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931, je treba priložiti odlok o višini osebne pokojnine v overovljenem prepisu; b) za tiste, ki so upokojeni s plačo po zakonih, ki so dobili obvezno veljavo pred 1. aprilom 1931, je treba priložiti odlok o višini osebne pokojnine umrlega v (Nadaljevanje s t. strani) njah mogel le redko osamosvojiti. Sicer je ta osamosvojitev odmerjena na dol>o skoraj vsega življenja ene generacije, a vendar pod sorazmerno zelo ugodnimi pogoji. Če stanuje delavec v mestu, ga stane veliko skromnejšo stanovanje 20 mark mesečne najemnine, pri tem pa nima nobenega upanja, da bo poslal nekoč lastnik tega stanovanja. Kakor sem pozneje videl, Leipzig ni edino mesto z delavskimi kolonijami. Sicer so razna industrijska središča vezana na krajevne razmere, a vendar je opazili precej splošno stremljenje, da bo imel nemški delavec v bodoče vsaj dostojno in zračno higiensko stanovanje. Zanimive so številke iz Hamburga. Tu so podrli velik del starega mesta in na razvalinah zgradili cele bloke modernih stanovanjskih hiš za pristaniške delavce. Kot trdijo, se je tu v zadnjih treh letih samo v Hamburgu zgradilo 200.000 novih delavskih stanovanj, večinoma na podrtinah nekdanjega starega mesta. Baje pridejo v kratkem zopet nove mestne četrti na vrsto, kjer bo nastalo zopet nekaj tisoč delavskih stanovanj. Vse kaže, da je bila ravno delavnost v tej — socialni — smeri najmočnejša sila, ki je postavila dejanski jez proti nemškemu komunizmu. Najbrž tii liili samo policijski ukrepi neprimerno manj zalegli, čeprav se ne more trditi, da niso doprinesli svojega deleža. overovljenem prepisu in poročilo, od kdaj plačuje vloge za uradniški pokojninski sklad ter je li in v kolikšnem mesečnem znesku je bila ta vloga zadnji meserd Wake-field je tudi za te tekme jioklonil krasen pokal. H koncu omenjamo še, da bodo 31. julija tekme v Parizu za pokal lorda Wakefielda. Današnji spored: 7.30: Odhod z avtobusi na aerodrom. 9: Slavnostna otvoritev tekem. 9.45: Začetek tekmovanja. 13—15: Kosilo na aerodromu. 15—17: Tekme. 20.30: Večerja za jKivabljence v banski palači. Belgrad, 22. julija, m. Dosedanji tajnik v češkoslovaškem poslaništvu v Belgradu Vladislav Jindra je prestavljen v zunanje ministrstvo Prago. Belgrad, 22. julija, m. Ob obletnici smrti patriarha Varnave bodo jutri po naročilu arhierej-skega sabora srbske pravoslavne cerkve po vseh pravoslavnih cerkvah zadušnice. S kongresa železniških premikačev Slavonski Brod, 22 julija, m. Kongres strokov, nega združenja vozno prenjikalnega 06ebja j* snoči z izvolitvijo novega odbora in s sprejemom resolucij zaključil svoje delo. V resolucijah zahtevajo povečanje plač, odnosno, da se vrnejo vo*"0 premikalnemu osebju prejemki, ki so jim bili odvzeti 1. 1931., dalje da se eksekutivnemu osebju povečajo plače za 20% in da se z napredovanjem avtomatično plačujejo njim pripadajoči zneski, ne pa šele po 13 mesecih. Končno zahtevajo, naj se vsemu temu osebju ob ureditvi službenega položaja priznajo dnevničarska leta za pokojnino, da se določi proračun, iz katerega bi 6e plačevale vloge za pokojninski fond in da bi se te vloge več ne odtrgavale od službenih prejemkov. Nadalje prosijo za povečanje kilometraže, povečanje števila osebja in v zvezi s tem za znižanje službenega časa ter za družinske doklade tudi za dnev-ničarje. Ljubljanski profesorji na Češkoslovaškem Praga, 22. julija. AA. (ČTK.) 30 profesorjev iz Ljubljane, ki so na potovanju po Češkoslovaški, je včeraj obiskalo Purnov na severnem Češkem. Zastopniki oblasti kakor tudi prebivalstvo so jugoslovanskim gostom priredili prisrčen sprejem. Združena opozicija pričakuje dr. Mačka Belgrad, 22. julija, m. Danes dopoldne je V hotelu »Pariš« obiskalo Aco Stanojeviča več bivših poslancev narodne radikalne stranke, za njimi pa Krsta Miletič, Miša Trifunovič, Ranko Trifuno-vič in Miloš Bobič. Na sestanku je bil govor o vsakdanjih političnih zadevah. V ponedeljek se vrne iz Vrnjačke Banje tudi Ljuba Davidovič, vodja bivših demokratov, ter bo z ostalimi srbijanskimi opozicionalci čakal na pri« hod dr. Mačka. Za nove železniške proge v Bosni V Sarajevu je bila konferenca železniškiK strokovnjakov, kateri je predsedoval prometni minister dr. Spaho, udeležili so se je pa mnogi višji uradniki prometnega ministrstva in železniške direkcije v Sarajevu. Konferenca se je pečala z vprašanji, kako normalizirati doslej ozkotirne proge po Bosni Brod—Sarajevo in Tuzla—Doboj. Govorili 60 tudi o podaljšanju proge Foča—Bileče. Sklepi te konference bodo služili za osnovo v nadaljnjem razgovoru železniškega prometa v teli krajih. Nepismenost med Hrvati Po ljudskem štetju iz 1. 1931. je bila nepismenost v državi v odstotkih prebivalstva takole razdeljena: Vrbaska banovina (Banjaluka) 72, vardar-ska (Skoplje) 70, zetska (Cetinje) 60, drinska (Sarajevo) 62, moravska (Niš) 62, primorska (Split) 57t dunavska (Novi Sad) 28, savska (Zagreb) 26, dravska (Ljubljana) 5. V sami savski banovini pa je bila nepismenost po posameznih okrajih razdeljena v odstotkih takole: Slunj 63, Donji Lapac 61, Gračac 61, Udbina 59, Virginmost 59, Perušič 55, Korenica 54, Senj 54, Glina 53, Vojnič 51, Pisarovina 48, Brinje 46, Otočac 46, Petrinja 46, Kostajnica 43, Gospič 41, Ogulin 41, Krapina 37, Novi 35, Samobor 35, Velika gorica 35, Stubica 34, Rab 34, Novi Marof 34, Pakrac 34, Sv. Ivan Zelina 34, Ivanec 34, Karlova c 33, Slatina 33, Zlatar 30, Sisak 29, Dugoselo 29, Požega 29, Grubišno polje 28, NaSice 26, Viro-vitica 26, Jastrebarsko 26, Pregrada 25, Križevci 25, Bjelovar 25, Kutina 24, Osijek 24, Čazma 24. Vrbovsko 23, Zagreb 22, Valpovo 21, Gairešnica 21, Novska 21, Varaždin 21, Nova Gradiška 21, Krk 21, Vukovar 20, Županja 20, Daruvar 20, Kla-njec 20, Koprivnica 19, Crikvenica 18, Vinkovci 18. Djakovo 18, Donji Miholjac 17, Ludbreg 16, Djur-djevac 16, Brod 16, Sušak 15, Kastav 14, Čakovec 12, Delnice 11, Prelog 9, Čabar 8. Predavanje dr. Nedeljkoviča na Sušaka Člani »Agrarne misli« na Sušaku so imeli V tamošnji kolodvorski restavraciji svoj društveni večer, na katerem je predaval glavni ravnatelj Poštne hranilnice iz Belgrada dr. Milorad Nedelj-kovič. Razlagal je namene in organizacijo »Agrarne misli« in govoril o vtisih, ki jih je dobil v Ženevi, kjer je kot delegat Jugoslavije sodeloval V finančnem odboru Zveze narodov, Skof dr. Njaradi v Monakovem Križevski škof dr. Dionizij Njaradi je pred nekaj dnevi odpotoval v Monakovo, kjer je na prošnjo rektorja kolegija sv. Andreja dva bogo-slovca posvetil v duhovnika, enega pa za diako-na. Od novih duhovnikov je eden določen za Kanado, drugi pa za Vilno. V kolegiju sv. Andreja v Monakovem se namreč vzgajajo tisti bogoslovci, ki se nameravajo posvetiti dušnemu pastirstvu med narodi vzhodne Evrope. Znižane voznine Belgrad, 22. jul. AA. Glavno ravnateljstvo državnih železnic je dovolilo popust na državnih železnicah udeležencem 20. mednarodnega katoliškega esperantskega kongresa iz Jugoslavije in iz tujine; kongres bo od 23. do 28. julija t. I. v Ljubljani. Ugodnost velja od 20. jul. do všetega 1. avgusta v vseh razredih in vlakih, razen ekspresov. Jugoslavija v evropskem iinatu Bruxelles, 22. julija. Evropski polfinale za vstop v evropski finale 6e je danes v boju med Eeglijo in Jugoslavijo odločil v korist Jugoslavije. Že v prvih bojih je Jugoslavija vodila z 2:0, danes pa si je odločila končno zmago in vstop v finale za prvenstvo Evrope. Pred občinstvom, ki je štelo kakšnih 1500 obiskovalcev sta v double odločila naš par Kukuljevič in Mit.J proti De Bromanu in Gelhaertu. Prva dva seta sta dobila naša igralca v razmerju 6:3 in 6:3, kar se jima je posrečilo z veliko lahkoto, nato pa je postal Kukuljevič utrujen, tako da sta Belgijca dobila s 6:3. Po odmoru sta bila Jugoslovana utrujena in sta Belgijca vodila že s 5:0, nato pa sta Jugoslovana zopet popri-jela in po hudem, trdem boju se je ta set zaključil z zmago Jugoslovanov z 10:8 Jugoslavijo čaka še borba v dveh srečanjih, emlglih, ki pa nista važni, zakaj 3 točke so za Jugoslavijo dobljene in s tem spet stopa Jugoslavija kot kandidatka za evrop* sko prvenstvo. Naš nasprotnik Nemčija? V Berlinu sta danes igrali Nemčija in Francija. Za Nemčijo sta igrala v singlih Henkel in Metaxa, za Francijo pa Petra in Destremau. Zmagala sta oba Nemca. Henkel : Ivon Petra 4 :6, 6:0, 11:9, 6:2; von Metaxa : Destremau 6:4, 7:5, 5:7. 5:7, 6:3. — Po vsej verjetnosti bo torej Nemčija premagala v tenisu Francijo ter bo naš nasprotnik v končnem boju za evropsko prvenstvo. Stopnja naših tekmovalcev je tako visoka, da naša zmaga nad Nemčijo ni samo mogoča, temveč tudi verjetna ter bo Jugoslavija najbrž prišla tudi v svetovni linale. \