Z87. Številka. ■ Ljubljani, v Eitrtt IS. decembra 19Z0. Lin. leto LOfENSKI ima?« mk du popoldne, izvzema* a**sl|e ta sraiala*. frtse ati i Prostor l ml m X M mm ta male oglase do 27 ai/m vili nt 1 K, od 30 m'm višine dalje kupčfjski in uradni oglasi t mtm K 2"—, notice, poslano, preklici, izjave hi rekla-ne 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—<. Pri večjih naroČilih popust. Vprašanjem glede inseratov nai se prfloft znamka za odgovor. npr?vnlitvo „Slov. Blaroda" In „Marodat TIskarna" Eaaflesa ulica št. 5, pritlične. — Tatalaa it 134. „Me tesani ffarer vei|e * M*w|am iB pa poeti • a* Jugssianii i celoletno aapttj pUčaa , K 1B0-— polletno w 90- — 3 mesočao. ♦ 45 — I * «•••••»* 15*— Pri morebitnem povišanju se ima dat ji« naročala« doplačati. Novi naročniki nai aosljeio v prvle naročnino vedno 40JT ae nahjznld. Na samo eismena naročila brez postatve denaria ae ne moremo ozirati. V laaaeamatra i celolctiio • ••••• K 240*— petletno •••«••• „120-— S mesečno 60-— 20-— OrednUtvo „aUov- Naroda« Eaafiova allos Št S, I. a*datr*»'j Telefon atev. 14L. DopUa apra|taaa la podpisane ta sn do etno frank ovan*, mW Rokoplaov na vrača. Posamezna itavilka vella 1 krona, PoStnlna platana v gotovini« Separatisti In srbska iaonosf. V Beogradu 12. decembra. Srbska javnost je bila napram hrvatskim m slovenskim separatistom dolgo časa docela ravnodušna. BiH so celo srbski politiki, ki so kazali neke posebne vrste razumevanje za težnje hrvatskih in slovenskih separatističnih krogov, ter jih naravnost podpirali v njihovih stremljenjih. Politični dogodki zadnjih dni na Hrvatskem in v Sloveniji pa so srbski javnosti mahoma odprli oči. Srbi so uvideli, da so doslej podcenjevali separatistično gibanje, misleč da je ta pokret igolj delo neznatne skupine političnih despara-dov. ki stoje pod tujim vplivom in so plačani od tujih faktorjev v svrho, da ne pride do potrebne notranje konsolidacije v državi. Radićev nastop in njegov ultimat, ki ga je poslal iz Zagreba centralni vladi, je izzval v srbski javnosti ne toliko čut ogorčenja, kakor čut globokega užaljenja- Dočim Je doslej ves svet priznaval neprecenljive zasluge, ki si jih je pridobil srbski del našega naroda za narodno osvobojenje in ujedinjenje, za katero so Srbi prelili potoke krvi, se je osmelil edino Radič ne samo zanikati glavno zaslugo srbskega ljudstva na tem člnn, marveč le-to pri-p'sovatl izključno le hrvatskemu delu troimeneera naroda ter njegovi seljački stranki, dasi je vsemu svetu znano, da ta stranka med vojno ni ganila niti z mezincem, da bi osvobodila jugoslovenski narod Izpod avstrijskega in madžarskega jarma pač pa storila vse, da vzdrži ta narod pod habsburSkim rob-stvom. To prHaščevanje tujih zaslug Je zadelo Srbe v živo ?n jih ne-fzrečno užalilo. Ni se potem Čuditi, da ie vsnričo Padičeveea nastopa, kakor tudi vspričo očitnih simpatij, H jih kažejo slovenski klerikalci za Radićevce, nastalo med Srbi neko čudno razpoloženje, ki je kulminiralo v nv?li, da bf bilo najbolje, ako bi Srbi priznali nopolno in neograničeno svobodo Hrvatom fn Slovencem, da s? urede svojo hišo docela po svoj volji in po svojem okusu. Lahko rečemo, da je bil v tem orfru enodušen ves Beograd in vsa Srb:ja. Da ni došlo do javnega izra- za tega prepričanja, se je zahvaljevati edino treznim politikom in novinarjem, ki so zastavili ves svoj vpliv in ugled, da so korigirali javno mišljenje in ga zopet spravili na pravo pot. Ne da se oporekali, da je med Srbi mnogo življev, ki so v svojem bistvu slični separatisti, kakor so Radičevci in hrvatski zajedničarji na eni, slovenski klerikalci pa na drugi strani. Ločitev Srbov od Hrvatov in Slovencev bi bila torej voda na njihov mlin, ker bi to omogočilo vzpostavitev Velike Srbije, tega njihovega ideala. Velika Srbija, ki bi obsegala poleg bivše srbske kraljevine, še Bačko z Banatom, Srem, Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Čmogoro ter južno Dalmacijo, bi bila nesporno država, ki bi imela v mednarodnem o žiru mnogo ugodnejši položaj, kakor ga ima sedanja Jugoslavija. Ta država bi predvsem lahko računala s podporo in pomočjo Italije, ker bi z odcepi jenjem Hrvatov in Slovencev odpadli vsi vzroki za medsebojen konflikt. Velika Srbija bi lahko stopila iz istih vzrokov tudi v prijateljske odnošaje z avstrijsko republiko. Poleg tega bi za Veliko Srbijo odpadla dolžnost plačati ogromno takso, ki jo morajo poravnati, kakor je znano, za svojo osvoboditev pokrajin, ki so se rešile izpod avstrij-sko-madžarskega jarma. Kakor bi bil mednarodni položaj Velike Srbile v tem slučaju rožnat, tako bi bila temna in ogrožena usoda sosedne hrvatske in slovenske republike, kakor so jih v svojih zmedenih glavah zasnovali razni Radič? in Oosarji. Saj je čisto gotovo, da bi življenja tako hrvatske, kakor slovenske republike ne štelo po letih, marveč* kvečjemu po mesecih, ako ne samo po dnevih. Ni treba imeti mnogo soli v glavi, da se ve, da bi v tistem trenotku, ko bi prišlo do razločitve med Srbi ?n Hrvati, udarili od Hrvatov silneišl Madžari na Banovino ter napravili z mečem v rok! konec hrvatski seljački republiki še preje, nego bi ie-ta začela živeti svoje samostofno žlvlienje. Da b? bila nsoda male, majčkene slovenske renuMtVe g« iafostnejša in klavernejša, leži na dlani. Italijani in Nemci bi pač ne pomišljali niti en hip, da bi si kot dobrodošel plen ne razdelili med seboj vse ozemlje brezmočne slovenske republike. Kdor ni slep, lahko to razvidi že iz pisave laškega in nemškega časopisja. In da se vse to zgodi, je obstojala, kakor smo že omenili, neposredna nevarnost. Listi so že nameravali pričeti s propagando te ideje, ki bi po svoji vabljivosti gotovo mahoma osvojila vso javno mišljenje. »Razporoka« med Srbi, Hrvati in Slovenci Je bila Že na vidiku, da niso v najusodnejšem momentu nastopili možje, ki so dali z energično gesto drugi pravec srbskemu javnemu mnenju. Res, sedaj je vsaka opasnost v tem oziru odstranjena, ni pa s tem rečeno, da bi ta nevarnost ne mogla nastati v še bolj grozeči obliki v bodočnosti, ako se ne bodo Hrvati in Slovenci, ne zavedajoč se, da so zgolj marijonete v rokah tajnih tujih sil, prenehali otroški Igrati s svojo usodo in bodočnostjo. Kaj pripraoljalo slovenski in hruafski RadiCeucI... Ut's1, ki so jih beležili italijanski politiki s svojih posetov v Jugoslaviji, so bili pred pričetkom zborovanja ustavotvorne skupščine, za presojanje bodočnosti naše države še precej ugodni. NaglaŠali so. da obstoje sicer notranji spori, ki se v slučajih hudo poostrujejo, ali temelj države stoji trdno in nikdo več ne misli resno na rušenje Jugoslavije. Zato pa je tudi italijanski parlament pohitel z ratifikacijo ra-pallske pogodbe in italijanska vlada je kazala na potrebo, da se čim Drej dožene h kraju tudi reško vprašanje in je v to svrho storila potrebne korake. Ali kar hipoma je zbliževanje Italijanov k Jugosfove/iom ustavilo Radtčevo kolovratenje. Stojmo! Nekaj se pripravlja v Jugoslaviji? Italijanskemu senatu se nič več ne mudi z ratifikacijo rapallske pogodbe, aneksija Julijske Benečije se je zdela italijanski vladi jako nujna zadeva, ali odložena je do srede januarja, Češ. do takrat bo pa že rešeno reško vprašanje. V resnici vlada ni mislila v prvi vrsti na reško vprašanje, ampak na dogodke, k! jih pričakuje v Jugoslaviji. Stojmo! Počakajmo! D" Annunzio dela Italiji velike pretffaviee in noče opustiti svojega stalfšča v reškem vprašanju za nobeno ceno. Vsi Italijani pa ga smatrajo ra veltkesra junaka, ki je ohranil Reko italjanstvu. Kako naj bi se ga torej lotila vlada sovražno? Iz vseh teh neorfllk Jo snrav-lla politika Radič« la vseh onih. Id n podpirajo ▼ njegovem protidr-fct^nem rovarenju. tor^J predvsem n*š1 k'eHkalcl. Oddahnila se je ita-l;janska vlada in čaka trenotka, ko bi se lahko razrušila rapallska po-gouba ter bi imela Italija zopet svobodno roko napram razdornemu delu Jugoslavije. Italijanska vlada čaka v Rimu, na Reki pa čaka D' Annunzio. Italijanski nacionalistični listi so med vrstami v poročilih z Reke že povedali, da pričakuje D* Annunzio jugoslovenskih dogodkov, ki bodo pomagali njemn in italijanski vladi iz sedanje zagate. Italijanski poslanci so šlj preklinjat na Reko, ali godilo se jim je kakor starozgo-dovinskemu Bileamu, da so blagoslavljali D* Anmmzijevo delovanje in odšli vsi zadovoljni, smehljajočih obrazov nazaj v Rim. Tudi italijanski klerikalec V asallo Je bil te dni pri D'Annunziju. Dolg razgovor Je imel ž njim in ves zadovoljen Je zapustil Reko. Ta Vasallo je govoril Že takoj po podpisu rapallske pogodbe glede Dalmacije, da naj Italijani nikar ne jadrkufeio radi sedanje izgube te dežele, ker pričakuje od avto-nomlstfčnega gibanja v Jugoslaviji take rezultate, da dobi tudi Dalmacija avtonomijo In to pomeni počasno pa gotovo Italijansko osvojitev dežele. Italijanski nacionalistični H-sti poročajo z veseljem o Vasallo-vem poseru pri D1 Annunzlju, ki ga smatrajo za dober znak. da se utrjuje D# Annuncijeva vztrajnost In se zaupa njegovim napoved'm. To, kar dela Radič, Korošec In drugi razdomikl. to Je močna voda na ItelUarrskl mlm. Zmlel nam je že precej, sedaj čaka, da zmelje še jedinstvo Jugoslavije. Glavna žrtev M bili Slovenci Radič snuje nemire, Korošec mu sledi v pripravljanju meščanske volne. Izbruhnili bi izgredi, ki bi jih hitro porabili v svoje svrhe komunisti, divjal M boj po Slovenskem in Hrvatskem In nekega dne bi prišel iz Pariza v Rim ukaz. da naj italijanske čete zasedejo južne nemirne dele premagane Avstrije. Kajti z nastopom nemirov bi prenehalo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ortala bi !e srbska kralieviaa, kjer bi vladal mir in red, na Hrvate In Slovence pa bi prihajala nsoda. katero so si sarrai Izvolili, usoda novega suženjstva. Dr. Korošec noče priseči pravoslavnemu kraliu Petru, ki daja Ju-goslovenskemu narodu svobodo in zagotavlja bodočo združitev z našimi neodresenci, prisecsl pa bi katoliškemu kralju Viktorju Emanuclu. ki bi prinesel Slovencem narodno smrt. Hrvatski 1n slovenski razdomf-ki se Igrajo na najnevarnejši način z našo usodo. Vodi jih plemenski Šovinbem, naperjen proti Srbom. Tem se ni ničesar batf. Oni bi Imeli svojo lastno državo, bogato žitn jo fn dohod k morju, Hrvatje in Slo-1 venci pa bi mrli pod italijansko« nemško in madžarsko strahovlado. Naša usoda je v igri na kocki. Kjo si, genli rugoslovenskega naroda, dal preprečiš katastrofo? K. Staofta. Rudarji trboveliske družba t&> pet napovedujejo šfrafk. Kakor zna« no. so bili zahtevali na ukaz komu-' nistov poviSanie svojih nlač in dra* ginjsk&i doklad za 134 odstotkov* Povijanje bi stalo Trboveljsko družbo 285 milijonov kron na leto. Naravno je. da bi družba to breme ore-; valila na — konsumenta ter bi se co-na premrla zvišala kakor nikier na svetu. Razno strokovne onranlzaciid so zahtevale povišan ie v razni vlso* kosti od 60 do 100 odstotkov. Najvišje so šli komunisti, vsled tetra tudi ostale organizacije niso hotele zaostati ter so svoie zahteve zlicitiralt rudi na 134 odstotkov. Pružna aevtl ni moela pristati na tako zahtevo* ponudila je dosti manie. Vlada ie slavila posredovalen prediger, ki na so ga rudarji odklonili ter zagrozili, 'la dne 28. novembra zvečer »— na dan volitve za konstlmanto — prično s stavko, ako se Itm ne ueocfi v pomeni obsegu. Svole rrrnžnie teira dne sicer niso uresničili, nač n* so sedai stavil? družbi In vladi ultimatum. Odposlali pa so še delegata v Beograd. Dr. H. Zarnilc Umetniška razstava. Ko s^m bil otrok, je bil avstrijski ceneral Filipovi*? popularen jnnak. Slovenci fo ga vieoko spoštovali. A s mežikanjem in muzanjem »o H obenem pripovedovali, da se je v neki bitki, kr-r ni imel ne trenotka Saaa. moral poslužiti svoiib epneral^kih hlač namesto samotne hišice Tak Junnk, kaj? Amoak — — — liihihi, hehehe, hn-huhu ... Nekake nođoTme obrntke opažam pri Ljrnblja.nee.nih ob sodobni razstavi v Jnkonicevem paviljonu. Umetnost, o! umetnost! Tzvr*tna stvar! Ampak lale mzstava. hihihi ... Mno^o je zakrivila tista novomeška kritika, nezrel slavospev o nezre-to*ti. Če se o krvavih začetnikih piše irko, r>ot<»in eeveda robelira občinstvo po pravici. A potem tudi mece v en koš poloh vse. kar ie drugačnega, nego ie bilo ponavadi dosedanje. V resnici ni sedanja razstava pravzaprav nič >hudac. Marsikaj Je v njej dobrega, morda celo nekaj prav dobrega. Otalo naj se pa presoja po tem, kar hode in more biti. Razstavljilcev je le pet, Božidar Jakac, brata Fran in Tone Kralj, Mari-?-m Mušič in Zdenko Skalickv. Ivan Napotnik stoji v katalogu, ni pa razstavil. Jakac zavzema dve sobi, veliko vstopno in levo zraven. Meni je od \seh šestih najljubši dasi sta oba Kralja morda talentiranejša. Jakac raa> stavlja ninopo tura to v stvari; pa na srečo jih večina ni one vrsrte, o katerih pravimo, da jih rre ravno dvanajst m a rueat. iSo skoro same, risbe. zlaaH z ojrljem, par lesorezov, nekaj Jih je s tn^om, naposled na tudi zadosti barve« nih, zlasti pastelov. Mnosjo je portret-pih glav, ie ve? morda pokrajinskih risb. zlasti vidov a veMkomeatnfh re«5t. Največ vti*a sem debil od njegovih jrihnth Stud^; v prijetnem snominn mi je kočij«ž onrnfhusa«, pred katerim se vidita srJavi obeh koni.To ie im^reel-ja, narisana v enem naskoku: nalabko ©zn*£enima konjema ae pozna, kako jn je Jakac >vjel« sredi eokljajoceff« tra-ba. Enako hvalevredna ae mi zdita lista s pozami moža. ki se vadi v boksanju. Cmobel ulični prizor, fierure, tramvaj in drusro le a čopičem, pomočenim v tuš, nakazano v svojih senčnih partijah, je tudi povsem živ In obenem siguren v linijah: ekstrakt vsakdanjega nlienesra življenja, podan oh največji varčnosti in preprostosti umetniških sredstev. Had bi videl od Jakea kaj več impresij iz živalstva; to so nemirni modeli, a vsak njihov arib je značilen za dotično vrsto živali. Tudi je živalstvo polje, ki so ae a;a naši umetniki doslej ogibali šs bolj ne po Človeškega telesa. Obe sadači sta težki, a prehvaleini za onega, ki mnogo zna. Omenjam izmed neStetih risb še letališče z dvigaj očimi ss aeroplani in s gnječo ljudstva, ne da bi a to omenit-vijo hotel dati tej risbi ravno prednost pred nekaterimi drugimi; premnogo 4ih ie, da bi vaako naštevat Jak reve barvaste stvari so po deloma venrlarle presimnel In prenavad-ne za javno razstavo. Tistih prenežnih »lančaftov« — kakor 60 reče rusko — kakor bi Wli n*pr*»vlien! Iz ralčevine fn iz ml«ka iz ljubljanske okolice (no-f> kron liter, do 70% vode), smo videli že odveč. 6sj leži v marsikteri mno^o resničnera čuta morda, a dela ae Jih lahko tudi na zalosro. I>olaročasne so in tistemu, ki nI ravno njih umetniški oče. ne povedo ponavadi nič. Soloh leži JskČeva dana^nia moč v arafiki. v čmobeli risbi. Tudi njecrovi večji pasteli, port*»rne Studije, so mi rlolffo-časnir če so one m«le nokrsiine medla in prsenostavne, siM pri teh islikah« (v ožjem pomenu besede) tehniško *T»-divo, s katerim so delane, preveč v ospredje. Vidi se jim nekako, da se je Jakae potrudil, narediti pravo pravcato seriiozno >a!iko«. Morda bo po nekaj letih dru »rače Nikakor mu ns smejo dobre impresije, ki jih zna risati, ostati aamonamen. Obetajo mnogo, so kot umetniška beležko častivredne, a če ostane Jakae na tem, ae bo prav kmalu popolnoma raz d al napram občinstvu in samemu sebi. Cmobele por-tretne Irtudije njegove, stoječe nad nivojem zgolj skic, so vsegakor tako dobre, — boljis nego. pastelne, — da nimam bojazni za umetniško karijeru gosp. Jakoa. Oe drugega ns. bo Jakae najbrže v kratkem v vrsti onih jugoslovanskih gaafikov, ki ae jih sme med svetom pokazati brez z snidenja nad domačo revščino Kako mu pa impresionizem v barvi ne gre ali is ae gre izpod rok, mi spričnje majhna sličica v belem okviru, čisto v levem zgornjem kotu glavne sobe. Ne od blizu, ne od daleč, ne s sčipalnikom na nosu, ne s svojimi kratkovidnimi očmi nisem mogel pogoditi, sli so to plavajočo meduze fmorskl klobuki) na dnu morja, ali je travnik c >lučkami< odevetelega regrata ali pa a galerija posneta plesna dvorana s vrvenjem parov v valčku. To ni cena zlobnost od mene, da bi se bralci smejali: to je res.*) Brata (menda ata brata?) Frana in Toneta Kralja je težko razločiti. Vedno moraš pogledavati v katalog, ali gre za Toneta aH Franceta. Morda ata po rojstvu dvojčka? Oba ata zelo nadarjena, oba mata različne, a medeeboj zelo podobne stvari, in oba najbrže mislite^ da sta zelo originalna, dasi nam prinašata le posnemanje gotove nemške umetnosti, včasih nerahlo brizgane s meštrovičevstvom. Množica risb kaže lepo Unijo, a preblizu stoji nekemu nemškemu risarju a češkim imenom, Waetku, ki ga radi povsem groteskne pretiranosti nisem mogel nikoli trpeti. f!emu karikarirati, če zna človek zadosti, da izhaja lepie in blagodejnejše brez tega? Tri nage ženske, ki so zvijajo po tleh, kakor bi bile pile hudičevo olje, ae imenujejo >Zasmehc. Morda zasmehujejo le gledalca? Ce bi se nam predstavile kot karikatura na naslov mogočnega švicarskega slikarja Hod terja, pri kakem umetniškem •) Ooazka. Drug dan mi je gdč. bla-gajničarka na vprašanje povedala, da se ta podobica nazivlje >koneert< — — Torej bi bil skoro uganili >(3echnasfestu«, bi rekli: bravo! A kot resnost, ki hoče obstati aama ra*<»? Raj sp lahko tudi rako riPe-, a treba ni! Ti Franu Kralju celo ne, ker mu povsodi gleda Jz njegovih del prav polnokrven talent. Misli pa, morda, da mora Uoi z modo. četudi je neokusna. Imel sem prijatelja, ki smo mm laV Hko Časa pravili, da je zaljubljen v g vrO v njih in so mladi, sami eebe prepričajo, da je edino ta in ta >sf.ruja< prava, zveličavna in da jim ere od srca in iz dna duše. Oba Kralja se mečeta popolnoma, enostransko za neko talmi-staro-davnostjo, ki so si jo smislili zlasti Nemci, kateri sploh radi posegajo po svojem Dtireriu in po svojih srednjeveških asketskih akulntnrah. Tn to je naposled ie vendar nekaj dmrepa, ker črpajo iz zaklada iroje narodne duaeu 8 to retrosnektimostjo se druži moderna dekora ti v nos t; vs* skupaj je pa Is nekaj vsaj sa n*s Slovence več aH manj nepotrebnega. Bog ve. kteri umetnik si Je pred nekaj leti izmislil — nekaj tega imata £o Meštrovič in rudi Meunier —, da so moška lica pravilno moderno občutena le. če delajo z usti sobo kakor karp na ribjem trgu, in čs imajo ubito nosno kost. £e vrsto let vidimo skoro vse >momirnentalne< mo-Ske s takim obrazom hoditi po poljanah slikarske, zltsti pa kiparsk« nmet-nosti. Ce imajo klobuk na glavi, mora pa biti skoro brei krajcv, kakor oni. ki ga najdeš na amtiidču tusli« pnuudigio 2. stran. SLOVtiNSK! NAROD*, dne 16. decembra iriO. 287. Ste*. al! da od centralne vlade fzslliio svoje zahteve ali pa morda da zainteresirajo za stvar svoie parlamentarne »sodrujre«. TrezneiŠi elementi med rudarji so proti stavki ter priznavajo, da so zahteve pretirane. Toda komunistom tudi ni na tem, da bi se zahtevam ugodilo, oni nasprotno želijo, da bi se lih zavrnilo, ker niim gre v prvi vrsti za to. da lzzoveio nemire in nered v državi V tem pričakujejo svoj raj. Telefonska in brzojauna poročita. DEMISIJA CENTRA t. VE VLADE — d Beograd. 14. dec. (ZUN) Danes ob 6. popoldne ie podal ministrski Žredsednik dr. Vesnič regenta presto-masledniku ostavko svoiega kabineta. — d Beograd, 14. decembra. Na 'današnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se stavi vlada dr. Ves-niča na razpolago kroni tekom dana§-njega dneva. Ker je končala vsa predhodna dela. radi katerih je pred tremi meseci prevzela upravo državnih poslov, smatra vlada dr, Vesniča, da fe s lem dovršila svojo nalogo. Vlada odstopa s polnim prepričanem, da je njeno delo bilo v korist izvršenemu činu, ki ga je naša država tako težko pričakovala. V poiltičnih krogih vlada za Sedaj prepričanje, da je politični položaj tak, da zahteva ponovnih stikov z novim Narodnim predstavništvom. Zdi Se, da bo z ozirom na snorazum med načelniki strank, ki bodo vstopile v novo vlado. Poverjena sestava kabineta Nikoli Pašiču. —d Beograd, T 4. decembra. Ker |e danes Vikola Pašic* izročil dolžnosti predsednika konsr'tuante v^rrfikacij-akemu odboru, bo imel sedaj več časa, da se pouči o položaju ter izvede po-gajania za sestavo skupne vlade. Obenem se je danes ob 10. dopoldne sestal ministrski svet, ki je sklemL da poda celokupni kabinet dcmisiio. —d Zagreb- 14« decembra. »Ve-Cer« poroča iz Beograda: V parlamentarnih krogih se govori, da bo regent poveril Nikoli Pariću mandat za sestavo vlade Ker Pašič sam ne bo prevzel predsedstva vlade, sodijo, da bo določen za predsednika vlade Stojan Protič. S tem bi zopet prišel v pretres načrt ustave, ki ga je izdelal Stojan rVotić In ki predvideva 9 avtonomnih pokrajin. VESTI O OTOTJTTIJEVI DEMISIJI. ' —d Rim, 13. decembra. >Tribuna-r na formalen način dementira vesti, po katerih namerava ministrski predsed-sednik Giolitti demisionirati. Ministr-aki predsednik tudi ne namerava povzročiti nikakih sprememb v resor tih. Kabinet ostane neizpremenjen. EVAKUACIJA DALMACIJE. — dSpIlt 14. decembra. Iz Zadra poročajo, da je admiral Millo zopet ozdravel ter prevzel gubernalne posle. Dal je k sebi pozvati voditelje ulice ter Knajresneje opozoril na to, da hoče lija lojalno izvesti rapallsko pogodbo in da bo naj energične!e nastopila proti vsem. ki bi skušali to onemogočiti. Voditelja nezadovoljnežev dr. Mandl in finančni svetnik Calebich sta bila deportirana v Italijo. V Zadru se pojavlja močno gibanje, da bi se Zader povrnil k Jugoslaviji, ker more gospodarsko ekslstlratl edinole kot glavno mesto Dalmacije. Na Čelu tega gibanja Stoje sedaj nekdanji največji iredentisti. Italiianska voiska neprestano od-baia. V Zader je došlo 42 avtomobilov, polnih vojnega materiiala. Računalo, da sedaj ni več kot 5000 italiianskih vo?akov v vsem zasedenem ozemlju Dalmacije. STAVKE V CEHO^OVASTCT. —d Praga, 13. decembra. >Prag**r Tagblatt« je prejel Iz industriialnih krogov nastopno poročilo o položnju: V srednji industriji stavkajo delavci Samo v malih in erednjevelikih obratih. Tekstilni obrati v Pragi stoje. V tvora i ca h za sladkor razen v modran-ski tvornici so ustaviti delo. V Klad-nem je razmeroma mirno. Kjer so v postavili obratne sovjete, jih je vojaštvo razpustilo. V rudokoplh se ns dela. Samo v Schoellerjevem rovu so delavci sklenili, da bodo zopet pričeli delati. Od 38 rovov v Ostrovi se v 16 ne dela, vendar pa tudi tam še nI prišlo do kršitve miru, V Brnu se je stavka že končala in red je povsod vzpostavljen. Poročila iz Moravsko in Slovaške so zadovoljiva. Tam še ni prišlo do večje stavke. Industrijalci stoje na stališču da za stavko, ki je popolnoma političnega značaja, ne bodo izplačevali delavcem plač. —d Praga, 14. dec, »Prager Tag-blatU pi£e o stavki: Izbruh stavke in razlaščenje veleposestev in tvornie v provinciji je napotilo vlado do izrednih naredb za praška predmestja in za posamezna provincialna okrožja. Gar-nizije in praško orožništvo imajo strogo pripravljenost in se vozijo v avtomobilih na kraj, kjer obstoji nevarnost Aretirane voditelje so snoči z avtomobili pripeljali v Prago h kazenskemu sodišču. Včeraj zjutraj sta dospela v Prago dva nadaljnja transporta areti-rancev. Pričakujejo v kratkem nadaljnji transport 125 oseb. InterurbanRki telefonski promet jo za privatne razgovore ukinjen. Brzojavke se še odpošiljajo. —d Brno, 14. dee. Včerajšnji tal in nocojšnja noč sta potekla popolnoma mirno. Podpredsednik politične deželne uprave objavlja sporazumno z višjim deželnim sodiščem, da so proglaša preki sod za Veliko Brno in vae občine političnih okrajev okolice Brna, Bozkovec, Goedinga in Trebič, Vsak, kdor po objavi te naredbe zakrivi zločin hujskanja k nemirom, bo kaznovan 6 smrtjo. Zbiranje ljudi na cestah je prepovedano. Policijsko ravnateljstvo v Brnu je odredilo, da se morajo iz varstnih ozirov zapirati zasebne hiše ob osemnajstih in gostilne ob devetnajstih. —d Praga, 14. dec. Stavka na Ce-čkem polaeoma popušča. Na Moravskom ae je položaj precej zboljšal. Stavka pojenjuje. —d Praga, 13. dee. >Narodni Politika javlja iz Brna: Včerajšnja konferenca komunističnih caupnikov je sklenila splošno stavko. —d Praga. 13. dee. Po današnjih vesteh je stavka v Kladnu, Slanem. Li-bercih, Znojmu. Trobičih in Goedingu popolna. V Pragi in Bran £S samo delna. REVOLUCIJA NA IRSKEM. —d Berlin. 13. decembra. United Telegraph javlja iz Pariza: Vrhovno poveljništvo slnfajnovske vojske Je odgovorilo na razgla-sitev obsednega stanja nad Južno Irsko a protiprokla-macijo, v kateri izjavlja, da obstoja med Irsko in Veliko B ritan Jo vojno stanje. VsrJca oseba, ki angleškim četam na kakršenkoli način pomaga, bo kaznovana. Orožje se mora takoj oddati, da ne pride Angležem v roke. NAPETOST MED JAPONSKO IKf MEHIKO. —d Berlin, 14. decembra. Po poročilih »Deutscher Nachrichtenstellec iz Washingtona bo zahteval ameriški poslanik v Toki ju od japonske vlade pojasnil glede koncentracije japonkih čet na Formozi. II. seja nsfauofooriie skupščine. —d Beograd, 13. decembra. (Konec poročila). Besedo dobi dr. Nikola Mandl 5 fjugoel. klub), ki izjavlja: V zmislu člena 121 volilnega zakona Je ministrski svet pooblaščen, da v sporazumu z volilnim odborom Izdela poslovnik za ustavodajno skupščino, ki ji bo služil tako dolgo, dokler ga ona sama ne predraga čl v celoti ali (deloma (klici: Tako jeI). Začasno narodno predstavništvo je bilo 28. novembra razpuščeno, in sicer definitivno. Odbor tega predstavništva je fnnkcijoniral še dalje, dasi brez kvalifikacije (v centramu ugovarjanje, na levici živahno odobravanje, glasovi v eentramu: Avstrijska intervencija!) fto je imel 6. decembra ministrski svet posebno sejo skupno z neobstoječim cd borom in sprejel načrt tega poslovnika, je bil zato ta poslovnik napravljen kot zakon brez enega od zakonitih faktorjev ter mu manjka kriterij iskona. Konstatiramo, da Je poslovnik protizakonito sklenjen ter smo v tej smeri stavili predlog, da se to čimprej sanira in da dobimo v skupščini poslovnik, ki odgovarja njeni volji. (V sentrumu ugovarjanje, na levici živo edobravanje.) — Bisto G j o k i 6 (zemljoradnik): Predlagam, da se Izvoli odsek, ki bo predložil skupščini načrt definitivnoga polovnika za usta vod. skupšč. ozlr. izpremembe začasnega poslovnika. Poslovnik naj se reši v 14 deh. (Odobravanje). — Dr. Ivan PaviČič (Narodni klub): Mi ne priznavamo tega poslovnika ter ne moremo dopustiti, da se po tem poslovniku vodi ustavodajna skupščina. M. Lazaravlc (republikanec): Mi smo protivni ne samo radi ugleda ta skupščine, temveč tudi radi one av- toritete, one vere, ki je mora narod dati ustavodajni skupščini in njenim odločbam. Zato ni druge poti, kakor da izdelamo poslovnik In da s njegovo pomočjo obvarujemo ugled ln dostojanstvo konstituante. — Dr. Mehmed Spaho (muslimanska organizacija) pričakuje, da bo ustavodajna skupščina čimprej izvolila, 8e prodno preide na volitev odseka za pretres ustave, odsek, kt bo izdelal poslovni red, ki bo odgovarjal poslovnim redom, kakor so se dosedaj po občnih načelih porabljali v ustavodajnih skupščinah. (Vzkliki pri muslimanih: 21 vio!) Za njim povzame besedo ministrski predsednik dr. VeanlČ, ki izvaja: Proti vsem parlamentarnim načelom so otvorili diskusijo o poslovniku zastopniki skupine, katere vzor je vlada, ki je ubila parlament, ki ga je našla pred seboj, ln vi. zastopniki te skupine, — naj se mi dovoli ta izraz — ste imeli toliko drznosti (klici: Tako je!), da proglašate nasilje ono, kar je smatrala vlada in kar bi vsaka vlada, ki ima resne pojme o svoji dolžnosti, smatrala, da mora storiti, ln to je. da zakonitim petem pripravi vse potrebno. Jaz se, gospoda, ne čudim njihovi politiki, oni delajo po svojem programu, oni ne priznavajo države (klici: Tako je. tako Je! s komunistične strani: Ni tako. ni tako t Hrušc ln trušč). Izraziti moram začudenje In obžalovanje, da so ae jim v tem poslu pridružili zastopniki strank, od katerih se pričakuje resno sodelovanje in da sta se med njimi javila tudi dva pravnika. Jaz sem nekdanji profesor prava (crlaa s komunistične strani« Na žalost!) in nai ml gospoda onrostl ako bi Jaz bil njima podpisal pravniški dinlom, bi moral danes izjaviti ob- žalovanje, da sem to storil (Klici: Tako je! Odobravanje in ploskanje), skupščinski odsek ni raapuščen. (Vz-klici: Take je!) Skupščinski odsek, ki je bil edino ruerodajen, da sklepa o tem, ali je še na pravni podlagi ali ne, da dela a vlado. Ta skupščinski odsek je v popolnem pojmovanju sa-korra sodeloval in a vlado sprejel ta poslovnik. (Vzklik na skrajni desnici: Nima imuniteta, ko je skupščina razpuščena!) V to svrhe ae je tudi ustanovil državni odbor. (Odobravanje in ploskanje», a čigar sodelovanjem t te prišli semkaj (ploskanje v sentrumu), pa mu ne odrekate zakonitoati, (odobravanje) odrekate pa zakonitost skupščini, in sicer samo zato, da bi sploh mogli kaj ugovarjati. (Vzkliki: Ni tako!) In delate proti zakonu (vzklik: Ni tako!). Gospoda, naša država j© ustvarjena e velikimi napori kralja, vlade in naroda (burno ploskanje v centrumu, živio-kli/i), a mi, go-poda, vi na levici in mi na desnici, smo samo radi teh žrtev in teh naporov mogli priti semkaj (odobravanje ln ploskanje) in govoriti tako, kakor ste govorili danes. Tovariši, štejem si v čast, da sem odgovoren za vse pri- pravljalno delo ln sklicanje konstitu-ante. Kajti gospoda, da se dobro razumemo, naša država ln ves na* narod pričakuje od nas vseh, da dovršimo veliko delo našega narodnega ujedinjenja. Sestali smo se. Vlada in narod sta nas pozvala, da napravimo iz dobrega zakonitega stanje še boljše stanje in ničesar drugega. (Živahno odobravanje). Prosim Vas, da mi sprostite, da sem moral podati to Izjavo, mislim pa, da Js po vsem tem, kar se je zgodilo, bilo to neobhodno potrebno, fŽivahno odobravanje v centrumu, živio-klici): Posl. Etbin Kristan (socijalist): >Ako ustavotvorna akup&eina ni suverena, potem ni ustavodajna. To je zadosten razlog, da odklanjamo poslovnik in zahtevamo, da se izd- la tak poslovnik, kakršnega hote skup ščina sama in kakršn«^:* potrebuje.< (Odobravanje pri aoeijaltatih). Besedo prevzame prcdstva ruska boljševika v CmJ gori. Iz Kotora poročajo. da sta se mudila tam dva Pusa, eden je doktor medicine, drugi doktor filozofije. Beogradska vlada je poslala ruskega zdravnika na eno mesto v Orni gori. drugi ga spremlja kot prijatelj. Njuno obnašanje v Kotoru je kazalo, da sta ta dva moža plačana ruska heljševiška, poslana v našo državo, da rovari ta in agi ti rata v boljševiške svrhe. Javno sta govorila o bližnji revoluciji v Jugoslaviji, kako se v kratkem odcepita od Jugoslavije Crna gora in Hrvatska, ki se proglasi za republiko, itd. V Crni gori ao tla za tako hujskanje Še precej prikladna, zato je neumevno, kako da vlada pošlje takega človeka v Orno goro. =» Angleški predstavniki v trni gori. Predstavniki angleške vlade, ki so prisostvovali volitvam v Crni gori, so odpotovali iz Oetinja. Poročali bodo o poteku volitev I.lovd Georgeu obširno. Ni dvoma, da so odnesli iz Ctis gore prepričani«, da jo ona za jedinstvo in da kralj Niki ta nime resnih pristašev v fVni gori. =rAvstrija hnee Zapadno Ogrsko. Avstrijski zvezni kancler dr. Mavr le v razgovoru z dunajhktm dopisnikom >Uj Nemzedeka< Izjavil, da ae Avstrija ne bo nikdar odrekla svojim pravicam na Zapadno Ogrsko. Madžarska ne more zahtevati, da se Avstrija kdaj odreče temu ozemlju/ Nadalje je izjavil upanje, da se vsled te politične zadeve ne bodo poslabšali gospodarski od-noša.ji med obema državama in prista vil, da se tudi z Jncodavijo niso, dnsira vno je ločilo Avstrijo ln Jugoslavijo koroško vprašanja. Sodna fneiroomrt*.- Njegova kraljevska Visokost prestole- aodfSča v št Lenarta z naslovom m zrta-nasledafk Aleksander Je % odlokom s dnt | čajem vttjeza deželnosodneea svetnika Jo-27. novembra 1920 blarovolfl imenovati: sipa Stergarja ln defe!nosodnega svetnika dr. Prana P e i ti e r 1 a. ta dva v Mariboru: v Celjn: tamošnja deželno-sodna svetnika dr. Ivana Premschaka in dr. Valentina Tlerina; v'Novem mestu: tamoSnJe deZelnosodne avetnfks dr. Vladtmirja To r a t e r J a, dr. Silvina Hralovca m JuHia Kozino: za vi$ia defetnosedna svetniVa h nrcdsteinJka ckr. sodiSČ na dosedanjih slžrbenlh mestfh de-felnesedna svetnika ln predstojnika okraj-mTi sodi« dr Jakoba Doljana hi Antona M • 1 a č a. Za vts*la defelnosodna svetnflca preko si«f*«*rziraneva stanja prt vT*1em deželnem sodišča v Ljub'lani t pridelirvHo k pover-JeniStvu za pravnsod'e v LJubliani 4efc\-ne«r»dn» svenMV* prt deželnem sne^ču v LMffa*i Antona Nazodeta fn Ivana Vrančfča: za prvcira drzavueea pvavd-rrrV« ▼ MubUau? dr^svne^a aravd*l*a v Celin NT^a Pomlnlča: !n ped^Mti na-slnv in znašal d^ernosodnih svetnikov v*S-Iftmo defelnosodnemu svetf,1Vn v nofrtfn t Antonu T.evcn v ^nri^oru in \i5«rmn de-f. etr»o^odntma svetnikoma pri deželnem sodišču % UubUani da. Martina Trav- Za predsednika okrnžneta sodca v Novem mtstn deželnosodneca svetnika dr Jnriia Polenška v Novem mestu m za podpredsednika okrožnega todISča v Mariboru višjega dezVnosodnega svetnika v pokoju dr. Jakoba Top laka, za svetnika vlSJega deželnega sodišča v LJubljani višjega deželnosodnega svetntfca pri deželnem sodišču v Ljubljani Rudolfa Perscheta, prvega državnega pravdnika v LJubljani z naslovom ln značajem dvomosodnega svetnika Božidarja BeZka, deželnosodneca svetnika Ivana Domina od deželnega sodlSča v Trstu, vISjega deželnoaodne-ga svetnika Prana Peterllna fn de*el-nosodnega »vernika dr. Pdvarda P a l n l-ča, oba ed deže'nega aodISčt v LJubljani. Za vftje deželnosodne svetnike pri sod-nm dvorih prva stoouje v LJubljani: de^etnosednega svetnika c naslovom m zn»čalwm vf??eira de*c1nr i a v Mariboru, dr. Matijo Z p r j a-na brez sta!ne?a slu/beneza mesta in ir. Alojzija Lešnika v SI. BLstrLL 4. pri okrožnem sodišču v Celju sodnike Alojzija N e n d 1 a v MokronoKii, dr. Ivana K r a -S k a in dr. Frana L i p S o, oba v Celju ter dr. Leopolda Vičarla v Kenifcah. 8 pri okrožnem sodišču v Novem mestu sodnika v Mokronogu Alojzija Hočevarja. (-.. pri okrajnih sodnih dr. Fmsta K obet a v Škofji Loki za Kranj in dr. Y~adimiria Travnerja v Ptuju za Ptuj VI. fa sodnika Dri v^Jem deželnem scdiSču v Ljubljani sodnjka brez stalnega službenega mesta dr. Rudolfa S a J o v f ; a. Vil. za državnega pravdnka v Celju namestnika državnega pravdrlka tn' dr. lostpa Lo^aria !n za namestnik« državnega pravdnika v VII! čin. razredu brez stalnega službenega mesta dr. Davorina Rusa za Celje. Dalje je minister pravde premestil okrajna sodnika In sodna predstojnika dr. Prana Kalana !z Žužemberka v Vel Lašče In dr Avgusta Leltgeba Iz VHmJa gore na Vrhniko, okrama sodnika Jakoba L u zna rja Iz Ko^anlevice v Novo mesto In Antona A v s c a iz Noven mesta ▼ LJubljano* državnega pravdnika namestnika Viljema Laurenčaka Iz Maribora v LJubljano ter sodnika BoZJda'-a Romiha iz Šoštanja v Sevnico In dr. Tomaža Turata Iz Črnomlja v Lluvomer. Iz naše hralleulne. — Jucoslov. paronrodna dr vrba. Iz Beograda Javliao: Dne 14. t m. je bila seja s nomočnikrm arbitra za razdelitev trgovinskega brodovja. Pričakujejo, da bo koncem tedna ph^cJ semkaj sam arbiter. Zn^toDrr'ki društva "♦lln^aro-Croate« so ?e do^li v Beograd, ter so po^etili finančnega ministra. »Ungaro-Croata« se bo preoravala v »Ju^osloA'en^ko parobrodno družbo*. — Vranglova voiska v Strnišu. Iz Zagreba poro!alo: Dne 14. t. m. dopoldne Je dospel semkai iz Hnke Kotorske zbor Vran?.;ove vojske, okoli lf>00 lindi. Zbor Je odpotoval v ^trr.i-šče pri Ptuju, kjer bo nastanien v ta-mo^ iib barakah. Kadeti Vrannfove vojske bodo tamkaj nadaljevali syq!c Studijo. V Ljubljani 15. decembra 1970. — Ljubljanskemu rodoljubnemu prebivalstvu! Dne 17. decembra t. h se praznuje rojstni dan N/egovega Vtsočanstva Prestolonaslednika Rc~ genta Aleksandra. Ta dan se daruje v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja ob 10. dopoldne slovesna služba bo?ja x molili j o za dolzo in srečno živ-ljenje Njezoveza kr. Vfsočanstva z zahvalno pesnSUc in državno bimno. Uradi ne poslujejo, sWć» imajo pouka prost dan. Poživljam vse .c?. hišne posestnike ln prebivalce mesta fjnhljane, da okrase ta dan s\'o-je hl v civilu, se vabijo, da se udeleže slovesne službe božje v uniformi v stolni cerkvi Sv. Nikolaja na dan 17. t m, ob 10.. ki se vrši v proslavo rojstnega dne Nj. VisoČanstva Prestolonaslednika Aleksandra. Istota-ko se gg. rezervni oficirji vljudno vabijo, da se udeleže svečane zabave s plesom, ki se vrši isti dan ob 20. uri 30 rnirL v veliki dvorani hotela Union. Odelo službeno, dovolle-no je: pantalonl In bele rokavice. Kdor nima službenega odela, more priti v civilnem svečanem odelu z legitimacijo. — Iz kralfeve garde. Kapetan %. Franc Mulaček je Imenovan za majorja kraljeve garde v Beogradu. — Imenovanje. Njegovo Veličanstvo je imenovalo poštnega direktorja g. dr. Janka Debelaka direktorjem v V. činov nem razredu ui stavbnega svetnika Ernesta L a v-renčlča za stavbnega nadsvernika v VI. čin. razredu. — Odllkovante. Regent Aleksander le odlikoval vladnega svetnika dr. Frana Skaberneta 2 redom Sv. Save IV. razreda v priznanje njegovih zaslug kot član fugo-slovenske plebiscitne delegacije v Celovcu. — T Skof dr. Anton Mahn?č. Nad 70 let star fe umrl v Zagrebu po daljšem bolehanju krški škof dr. Anton Mahnfč. Več o njegovem delovanju jutri. — Za notarta na Vranskem je Imenoval pravosodni minister tam-kajšnega notarskega namestnika g. Frana Presečnika. — VelfkoduSan dar ameriških rojakov. Matristro-tni ravnatelj dr. Zamik je pravkar prejel od g. Ivana Mladi-neo, poverjenika dobrotvorne združbe Jugoslav Relief iz Novesra Jorka Ček za 230.000 kron, izplačljlv po Jugoslovanski banki (mišljena je menda Narodna banka) v Zagrebu, za >Dom za s!ence< v Ljubljani. Istovetni pismi sta prejela gg. dr. .Josip Furlan in dr. Iv. Oražen in navedeni trije gospodje v Ljub liani naj sestavijo odbor, ki bo znesek dovedel svojemu ustanovskemu namenu, obvesti o vporabi darovalko in nadzira vporabo te vsote. Enak znesek je Jngoslav Relief poslala na Hrvatsko in v Srbijo. Ves ta denar je preostanek blagotvorne akcije, ko so ameriški Jugoslovani leta 1919. poslali v našo državo veliko število zabojev z blagom v darilo. — Znesek 230.000 K se bo zmanjšal za 20.448*89 K. tako da bo za Slepski dom ostalo 209.556*11 K. ker ima Jugoslav Relief za stroške pri spedicijski družbi >Ba.lkan< in za izdatke >OblačiInice za Slovenijo« še po-tavnati navedeno veo to, m no America- ' ni obljubili, da bodo vso s priposlatvo f — Tržaški sanatr#ri| je v soboto darovanega blaga združene stroške sav- zapustila, kakor poroča II Pfccolo«; mi Poravnan Kljub temu zmanj^n.iu ^ Pav|a Roblekova/ ki je ob zna-za okroglih 20.000 K pa ostane danas- J ,^tM tja tr*a*ki Moreni nje darilo ogromno in mora vsakogar navdajati 2 odkrito hvaležnostjo do ameriških rojakov! — »Spomini na Tolmin. Z ozirom na dopis »Goriške Straže« pod tem naslovom, ki smo ga včeraj priobčili iudi mi, nam piše ga. Andrejana Grom-Vr-tovec, soproga orožniskega častnika v Ljubljani, da je podla izmišljotina, ako se njej očita, da se je dne 11. novembra udeležila italijanske vojaške slav-nosti v Tolmina in da je proti obreko-valcu že nastopila sodno pot. — K aferi na glavni pošti. Poštni pristav Milan D e t e 1 a, ki je dal, kakor je znano, povod, da so se razkrilo nerodnosti na tukajšnji glavni pošti, nas prosi, da ugotovimo, da ni bil aretiran in ne suspendiran od službe, marveč da redno opravlja svoje službene posle pri poštnem uradu Ljubljana 6. — Odpuščeni uslužbenci. Pišejo nam: Žitni zavod namerava baje s L januarjem odpustiti iz službe in vreči na cesto okrog 12 nameščencev, ki so povečini rodbinski očetje. Drugi nastavljene] so bolj srečni. So v službi ld j mesecev, v tem času pa imaio 3 3mcsee-ni dopust s polno plačo. To niso zdrave razmere! V Varaždinu je umrl pretekli teden g. dr. Mato Zidar i č, dolgoletni čislani okrajni zdravnik v 71 letu svoje starosti, ki je bil rojen na Humu pri Ormožu. Mnogobrojna udeležba pri pogrebu je pričala o njegovi splošni pri ljubijenost. N. v m. p.! Časi večne mladosti se b!l- i nem napadu na tržaški Narodni dom, skočila iz gorečega poslopja na ulico in se pri em težko poškodovala, dočim se je njen mož ubil. Bila je 10 dni v javni bolnici neprestano v smrtni nevarnosti. Ko si ii je stanje izboljšalo, so jo prepeljali v tržaški sanatorij, kjer jo je zdravil dr. Gran-di. Podvreči se ie morala dvema težkima operacijama, ki sta se obe posrečili. V soboto je popolnoma ozdravljena zapustila sanatorii in se vrnila v Ljubljano. — Sleoarstva z zlatnino. Ponarejeni punc). Pred nar meseci smo brali v časopisih, da fe policiia prijela sleparja, ki ie Hudem po gostilnah pozlačene verižice prodajal za zlato. Te vrste sleparji v zadnjih časih v Ljubljani, žalibog, niso redki. Po ljubljanskih gostilnah, beznicah in kavarnah se klati vse polno brezposelnih, delomržnib elementov, sumljivih eksistenc še izza časa volne, ki ponujajo in vsiljujejo občinstvu raznega nakita, brlliantov. zlatnine in sre-brnine v nakup. Ti predmeti so. v kolikor ne izvirajo iz tatvin in vlomov, večinoma ponarejeni in brez vrednosti. Da bi Še lažje gi>liuf;:'j lahkoverno občinstvo, sc začeli sedaj 11 sleparji ponarejati celo uradna ptin-cijska znamenja. Ponarejalo iih tako dobro, da premotijo vsakega lajika in da more le izurjeno oko strokovnjaka zapaziti, da Je puncijsko zna- žajo! Kakor čujemo, je v Ljubljani i menje ponarejeno. Skoda, ki jo vsled teh sleparij trpi občinstvo, je ogromna. Skrajni čas je že. da se zganeio v to poklicaTv javni faktorji in preprečijo v interesu občinstva to zakotno sleparsko barantanje. Ta akcija pa bo imela le tedaj uspeh, če jo bo podpiralo rudi občinstvo. In sicer s tem, da vsakega takega sleparja, ki zakotno baranta z zlatnino, nemudoma ovadi najbližjemu stražniku ali pa naravnost policijskemu neki zdravnik vložil prošnjo, da se rmi da koncesija za otvoritev posebnega instituta za pomlajevanje. V Zagrebu pa je imel te dni vseučlliški profesor dr. Boris Zamik predavanje o metodi dr. Stefnacha in dr. \Vororcova. katero je bilo tako številno posečeno, da je moralo okrog 2000 ljudi oditi, ker niso dobili prostora. Ljudsko vseučilišče bo za Prihodnje dr. Zarnikovo predavanje najelo največjo dvorano v Zagrebu. AIJ ni škoda, da bodo te večne mladosti deležni samo moški? — Al! res »Wien« in »Prag-? Vseučlliški profesor dr. Fr. flešlč žigosa v »Jugoslovenski Obnovi Njivi? najno-VeJSO hrvatsko navado imenovanja ^decembra so doslej §e neznani sto-Dunaja. ki ie postal Hrvatom izključno I rilci popolnoma opustošili mestno pole VVien. To je bilo morda pred pre- JSR*1™8 metliško pn Sv. Roku. Od vratom kolikor toliko umestno, ker je o0 do 6*1 sr>omenikov — ?.a ne vec vsled hrvatski sabor sprejel zakon slede i upadlega snega so namreč natančno iavnih krajevnih nazivov, po katerem | stflTJ 0 Je n* moglo ugotoviti--- so poje v Hrvatski samo Zagreb in ne Za- I fnSUi. Kar je kamnitih so tfh prevrnili grab ali Agram. Naš narod ie skozi "> delolm^ f Podstavki vred iz zemlje stoletja nazlval mesto ob Donavi Beč i™™?, železne krize so na do tal prišli Dunai. S tem je to ime dobilo v na- P°S**"v Pn čemur so so ti po večini ravnatelisvu, ki bo te vrste ptiče 1 Pri nabito polnem gledališču v Celju, spravilo na varno. ; Ker je igra pripravnu 'udi za manjše — Tatvina koledarjev. V kini- : ocire' 1° društvom na deželi toplo prt-garno Schwentner le 9. decembra P°ročanio' Delo je Izvirno slovenski je za koledar 10 K. Na vprašanje prodajalke, odkod jih ima, odgovori, knjigarne'*, malo počaka, entnerja, ako pustil kole-:x>mnil. da da iz »Jngoslove; prodajalka mu veli. da gre vprašat g. S jih on kupi. Mladen darje v kniigarni in gre v trafiko kupit e te in da se vrne kasneje po denar, a se ni več vrnil. Dognalo se je. da so koledarji last »Jtutoslovenske knjigarne« po katere je prišel nek mladenič z listkom na ime Antona Turka. Dunajska cesta 7. kateremu pa o vsem tem ni popolnoma nič znano. — Telesna poškodba, Aretir 1 fe bil Jakob Soklič, zaposlen na StavblŠču uradniških hiš Jadranske banke v Predilnic!, ker ie svolcva sodelavca Josipa rfojnika trikrat z nožem sunil v prepiru ter ga te;;T 1 poškodoval. Hoinik je še Sel do kolodvora, kjer mu je postalo slabo in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnico. Sprla sta sc radi neke ženŠčine. — Tatvine na železnici. Policii-sko ravnateljstvo v LJubljani ie prijelo večjo tatinsko družbo, ki ie poglavitno izvrševala tatvine na železnici. Vodja te družbe ie bil neki Jakob Anžur. — Zaplemba manutakturnesn blaga. Urad zoper navijalce cen ie zaplenil večjo množino mairafaktur-nega blaga in uvedel postopanje zaradi navijanja cen. ker so nekateri še vedno mnenja, da moraio zaslužiti vsaj 50 do 60 odstotkov. Umrla ie v soboto v Mariboru soproga pravoslavnega župnika, ga. Lenka Kočarovfć. V ponedeljek se ie vrši! pogreb ob obilni udeležbi občinstva. opustošeno. Iz Metlike pišejo: V noči od S. na šem jeziku zgodovinsko in faktično pravo, kakor vsaka drusra beseda, ki je postala del našega jezika. Mi borno zaman čakali, da bi Nemci v Gradcu ali na Dunaju začeli govoriti in pisati Zagreb ali Ljubliana samo zato ker mi pišemo Oraz In Wlen. Ob tej priliki je treba omeniti., da Srbi in Hrvatje dosledno p'šejo Prag kakor Nem^i, kar Je mehanično vzeto lz nemškejra časopisja. Wlen in Prag v istem Časopisju je dvojni nemsld vpliv, ld sta na oba nepravična. Zato moramo pisati samo Dunaj ali Beč in Praga. — Nov noselski red. Poverieni-štvo za socijalno skrbstvo pripravlja nov poselskl red. V ta namen so se vršHa posvetovanja, ki so se iih udeležile rudi gospodinje In služkinje. V nekaterih točkah le prišlo do sporazuma, v spornih vprašanjih bo vlada sama odločala, /telimo, da bi se zadeva rešila v obojestransko za-dovoljnost, kar bo lahko mogoče, ako se bo pravočasno spoznalo, da so nekatere zahteve poslov to. kar so, namreč pretirane. — Lovske karte. Z novim letom se zvišajo cene lovskim kartam In sicer za lovce na 60 K. za zaprisežene čuvaje 30 K letno. Vsako lovišče sme imeti le določeno število zapriseženih čuvajev po sorazmerju površine lovišča. — Mariborski »cesar« na prodal! Iz Maribora poročajo: Kljub opetovanim prošnjam in opozorit- prelomili. Na vsem grobišču stoji samo Se 6 kamri rib, 7 železnih in par lesenih spomenikov. Skoda ie velika. Žalosten pogled se nudi človeku. Vsekrižem leže po tleb nadrobni kamni iu železni kriči. E sreči pokriva snežna odeja zemljo, da tako vsaj deloma zakriva to brezprimeno razdejanje, nasledke zločinskega dejanja po-surovelib lopovov. Vrbu tetra bo ti brezvesrnezi vzeli iz mrtvašnice mrli- Kulfnra. Repertoir Narodnega ffledaliSča v Ltnbljani. Drama: Sreda 15. decembra Smrtni ples I. Red E. Oetrtek, 16. decembra. Smrtni ples II. Red E, Petek. 17. dec, Sen kresne noči v opernem gledališču, ob dram. cenah. Red A. Sobota. 18. dec. Jubilej Snubae. Medved, Kirurgija. Red D. Nedelja, 19. dec, Bobrov kožuh. Tzven pbonm. Ponedeljek, 20. dec. Smrtni ples L Red B. Torek. 21. dec. Smrtni ple« TT. R^d B. Opera: Sreda 15. decembra. Trovatore. Četrtek, 16. dec, Tosoa. Red B. Petek, 17. dec. Sen kresne noči. dramska predstava. Red A. Soboto. 18. Vesele žene windsor*ke. Red C. Nedelja, 19. dec, Rigoleto. Tzven abm. . odv. kand. v CeUu* pisarna dr. KarlovSeka. — »Vojaški Glasnik,« V Beograda jo začelo ministrstvo vojne in mornarico izdajati polmesecnik »Voja&ld Glasnike v vseh treh fugoslovenskih na-rečjih ter z latinieo in s cirilico. Prva Številka prinaša no čelu vse tri nase himne, slovensko, hrvatsko in srbskp one članke, novice i z vojaškega in obeenarodnega življenja, vojaške šale i. dr. Želeti io, da bi se ta Ust čim najbolj razširil mod našim vojaštvom; naučil jih bo vseh treh na reči j ter tudi cirilice. Naročili je 24 dinarjev na leto. List prinaša tudi ilustracijo. — Obrtnikom in trgoveem! Rnvno» kar je iz-el v založM Zveze obrtnih ■# drag v Ljubljani »Obrtni koledare za i«Mo ljT'^1 z bogato in zanimivo vsv»hino>. Razpošilja se nn posamesne obrtnike in trgovce. Vsak prejemnik nnj blaeovoli posložiti se pridejane poštna položni-oe ta naj vpošlje znesek 1 poštnino vred 20 K. — Novt, naročila sprejema založba. (9401) — ši^if F>r»lo: Dokumenti o post.««; k o kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca 1914 1919. Naklada Matice Hrvat?! ■•• 1920. Sir. °.l!4>. Članska cona -H6 kron. v knjigotržnicab 4\ K. Hrvatski r»ajodlicnejfil živeči zcrodovinnr prof. dr. F. SiSić je bdnl novo dol,, ki rrim*a vse nradne dolnunente o nastanku na.As države pr>rr.n5i od manifesta ■reski v)M']*a z dno ;2-Y j-iliia 1914, d»*> otvoritve* nega nagovora regenta Aleksandra 16. marca 1919 v nerodnem pred.-tfivnistvu. \ se delo doma in v tujini za nn>e osvo bojenje so vidi iz teh dokumentov, ki so iz;Ti iz TirRdnib In neuradnih krojjov v Srbiji, Rimo, Londona, Parizu, ženevi, n? Krfu. v Solunu, v Ameriki, v Narodnem Vijeća v Zagreba ter konrno zopet v Beogradu. Porajanje naSe dr/.v ve tekom vojne in v dobi poloma i^iv&e a v'stro - ogrske monarhije \^ razvidno iz teg:a zbornika n^jrnzlič^^;.'-\\\ m^ni fectov, vojni h poveli, resohioij, spomenic, grovorov Itd. Za politike in zgodovinarje velezanimiva in koristna knjiga* — Kniiire •» podobami za mladino. Naše =likarie in pesnike čaJca Se lepa naloga, podati mladini slovenske In ju> goslovenske pravljice v podobi in oe- piedi. Idilčinski ie ?.e začel: naj bi um sledili druži! Zdaj pi moramo pomagati s tajim blagom. Založna knjigarna Ig-pl. KleinmajT & Fd. Bambor^ v Ljuo-Ijani =e je lotila naloge, da r>oda slovenski mladini najlepše pravljice svetovne književnosti v izcedno okupno llastriranib ir.-iniah. Za sedaj so iz&ls eliri pravljice, dobre in mile znanke vsakemu isobrafenen, in si»»er Rdeoa kar/i ca. Pepel k s, Trnoijčiča In S n e g u ] i č i c a: pripravljajo pa se £e nadaljnje. Založništvo namorja poso-či tudi po pravliimb. ki imajo, kolikor je to nri ; r n! r-pi<-h moarooe, domače obelefie isto4ako po slovenski!* pripovedkah ter j!!, izdati v bogato ilustriranih Izdajah. Doslej nismo se imeli kdo ve koliko Knjižie in knjig • slikami za otroke, zli-ti sa Miklavža in o Božiču. Naveden^ ^tiri pravljice so v ilustrativnem delu izvrženo pmv dobro ter <=o prežeta z dobrodušnim bu-morjem. \ eseli humor je uveljavljen smo posluSalf Forsteria včasih v ljub- P°vso-il. Tisk na močnem belem papirju Uanski stolnici, se le zdelo, da stojimo Je razločen in len. oprema brezhibna, ške nosilnice, jih nesli v mesto ter tu postavili pred neV.o gostilno. V soboto zvečer, dne 11. t. m., se je za č'n zaznalo. Bliskoma se jo raznesla novica po vsem mesto. Tn drusri don o ljudje romali na grobišče kakor v Vseh Svetih, da se na lastne oči prepričajo o tem, česar niso mo^li verJT-ti govorici. Med ljudstvom vlada vsesplošna razburjenost in velikansko ogorčenje. Razpisana je nagrada 1000 kron za tistega, ki bi odkril zločince ali mogel vsaj podati znake, na katerih podlagi bi 6e dali krivci izslediti. Poživljamo vse, ki bi kaj znali o storilcih, naj to nemudoma javijo ali okrajnemu sodišču ali pa orožnikom v Metliki. Povdarjamo. da je v interesu vseh poštenih MetMčanov, da se čimprej izve za te podleže in da so čimprej izroča pravici v roke. vih pescm< je navdal ginfena srca z , *f*J Maribor. 12. decembra. Po dalisem Franca Josipa, marveč so *ra pokrili j 0dm0ru naše »Glasbene Matice« smo z neko zaveso. Da se odpravi ven- j 5 hrepeneniem In ob vsesplošnem za-dar enkrat ta sramotni pečat habs- ' nimanju čakali na rrmogo užitka obeta-burškefira suženjstva, ie mariborski i joči koncert, posvečen proslavi 8,^1 et-»Tabor« prinesel vest. da je ta »ce- 1 niče našega mojstra skladatelja Anto-sar« na prodaj. Sedaj pa se je našlo i na Forsteria. Bogati spored, izredno več oseb. ki so prišle v Maribor, da mnogobrojni mešani zbor (140 članov, si kupijo tes:a »cesarja«. Sodišče, ki ■ med njimi blizu 100 pevk), sodelova-nikakor še ne namerava prodati "Jc , sloveče koncertne solo-oevke ^c. kipa, ie vse te reflektante poslalo v ' S??tarerarim « (s° m .ustaTT?vlteJla ,tJ""v„,*,T_ ToKnro j. x^ xrt.ryo - »Glasbene Matice^ v Mariboru ter pc-iirednlStvo »Tabora«, da lun ta vrne ; | Deva> u^oden dan ($obota potne stroške. n decembra) ter veličastna, to Dot — Skandalozne razmere v ma- « prijetno temperi rana Gfltzova dvora-riborsi klavnici. Iz Maribora poroča- j na: vsi ti pogoji so bili privlačna sila jo: Kljub strogi prepovedi čezmer- \ za mnogoborno udeležbo. Glede oM-nerra klanja živine se dan na dan za- 1 ska nas naše nade niso varale. Dvora-kolje v tnkajšati kla^mlcl 200 do na je bila to pot polna, če tudi ne pre-300 krav, do 100 volov In nad 200 napolnjena, kakor se je pričakovalo V svinj. Ni pa dovolj, da se prekorači RT^ne™ 13 j11* ^e]o^ nastali 7?*T prepoved, marveč se tudi klanje ži- YolUl™E ?\»ZTh7 ?avdIw *l vali vrši na tak način, da se ne more ,e izzvala ****** fmesan 7hr)T s snremlievnnfem harmoniia). Svečano označitii drupče kakor trpinčenje re<;en vtrck \e doseela »Ave MarHa^ živah. Vse dosedame pritožbe na (\z »Goreniskesa slavčkac, me^nn zbor vladnega komisarja dr. Leskovarja s spremlievaniem harmoniia).Tu se ie MO ostale bre^usneSnfi. i izražala vsa duša skladatelja; nam. ki Še dal ših vaj, kot so bile za ta koncert mogoče. A vzlic vsemu ss moramo čuditi, da je pevovodja g. Dev s svojo neumorno voljo ustvaril in dosegel v celoti tako velezadovoljiv in časten uspeh. Vse sence je presiialo vedno smehljajoče se solnce sol. g. Mire v spremstvu črnolasega ljubkega angela ob glasovirju. Pri vsakem njunem nastopu je navdušeno občinstvo pevko klicalo nazaj. Vrhunec je dosegla pevka solistka s svojo koroško narodno — tožbo po izjrubl.enem domu. 2e zato je zaslužila krasni šopek. A zaslužil je tudi drugi šopek njen brat, g. pevovodja. Škoda, da deklamacija ob začetku, v proslavo Forsterju, ni bila n stisnjena na sporedu. —c. — Češka kritika o Lajovieu. Kakor smo poročali se je vršil 19. novembra 1920 v Praetf koncert jugoslovanskega pevskega društva »Lislnsklt pod Masarvkovim protektoratom. Na vzpo-redu so bili zbori Konjoviča, Plamen-ca, Josefovića, Lhotke (društveni pevovodja). Mokranjca. Slovenci smo bili zastopani z najnovejšimi Lajovičeviml zbori na Župančičeve tekste (Ciciban). Češko časopisje konstatuje velik uspeh Lajovičevih zborov. zborov »umetnika, ki združuje narodni značaj s finim občutenjem«. Poleg sladko nežnih »Pastirčkov* so posebno ugajali »Kroparji« in »Medved z medom«, zbora, prekipevajoča svežega h umori a In glasbene dovtipnosti« (»Nar. Li-sty*). Zelo laskavo so se izrazili c niih tudi prisotn' glr.sbenikl, med njimi če- j ob preobratu ukradel dve kravi,"ica-ški skladatelj-prvak Vit Novik. Ome- | ter, ,e prodal Rfcjrov tovariš Mug-n'eni trije in še nadadm Lajovčevi u k{ je bil zaradi tega pred zbori lzideio v krakem v založbi t-rnri,:m' 1.^ nr,i f>vr«inim .Glasbene Matice« in iih bo pel pevski , b™tkim °qbsc>J^^r?° krožnim sodi-zbor »Glasbene Matice« na prvem \JSČe^ na 3 mosece ječe. Josip Vidmal svojem koncertu ! se Je zagovanal z vehko stisko ter - .Rodoliub Iz Amerike«, veselo- ' biI °.brs?;fen na 4 mesece težke ječe igra s petjem v treh delanjih, spisal R. m Velika poneverba. Kot druga ob-Dobovišek, pevske točke uglasbil Ciril tozenka ic stala pred mariborskimi Pregeli. Igra se je uprizorila z veli- j porotniki nečakinja umrlega novo-kanskirn uspehom trikrat zaporedoma 1 meškeza kanonika Ana &>endai g, vsebino: »Mehanika jedinstvsej >Ma« sarvkov na !ijonaiissm€ (V. Dvorniko* vič); >Socijaii7e:u in naeijonalizomf (A.BiHć); Organizacija Cehoslovaka V Jngoslavijif m. Wendel); >f^kolsko pitanje Nem n ca v Vojvod ini c (M. To-mrme5!): »Nemanića h?a?ro<; »Ptemelj« ne skrova«; >T.juhomir Nedič< itd. — Srbski književni glasnik, ki Izhaja vsakega prvega in Šestnajstega t mesecu v zvezkih po 5 pol, stane ea 8 mcforo 120 K. Naroč>. se v BeogTado, Skopljanska ulica 9. V zadnji svoji Številki, ki le izSla 1. decembra, prlobčuie med drugim tudi razpravo dr. Cvijica >Oraniee i sklop naSo zemljec. V političnem pogledu |e zanimiv članek iNal sporazum a Italijo^, ki ga je napisal Inostrani V tem zvezku Je tudi ocena* ki jo je napisal Tov. Erdeljanovic' o dr. .T. Ru^vi bropuriei >Glavni statistični podatki o državi SHS< in o kateri snW spregovorili tudi v našem listu. Izpred sodi£Ea7~ — Tatvina špirita. Drogtstn Antonu Kancu sta dne 12. oktobra t. 1. ukradla France Pucihar In Ivan Jemec 81 litrov špirita, vrednega 0454 K. Korotniki so vprašanja soglasno potrdili. Obsojena sta bila! France Pucihar na 5 let, Ivan Jemec pa na 18 mesecev težke leče. Tatvina krav. Pnnašnfa prva porotna razprava se fe bavlia z železničarjem Vidmajem, ki je leta 1918 4. stran. .6LUVtLNSKI NAKUU", Jiic lo. decembra t«^U. 287. štev. Višnje gore. V kratkem času je okradla svojega šefa trgovca Osterca v Beltincih za več nego 100.000 kron. Bila je zelo zaljubljene narave. Sprva se je zaljubila v trgovskega vajenca Danijela Daviča. nato v brivca Gniševnjaka. končno pa še v nekega čevljarja Ivana Voharia. Vsi njeni ljubimci so jo napeljavah k tatvini in jih je zalagala tako z raznim blagom kakor tudi z denarjem. Udeležila se je tudi orlovskega tabora, a ko se je vrnila, je bila tatvina že ovadena. Danes so stali pred poroto Ana Spendal ter njeni trije ljubimci, za katere je kradla in ki so jo napelia-vali k tatvini. Obsojeni so bili vsi štirje, in sicer: Ana Spendal na 5 mesecev, Danijel Davić na 1 leto in pol. Gruševnjak na 1 leto in Ivan Vohar na 15 mesecev težke ieče. Obsolenl rooaril. V soboto se ie vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti bratoma Franu in Simonu Jusu, ki sta pri Ro-dinskem vrhu pri Ptuju izvršila z revolverji več drznih ropov. Nekoč pa so jih domači fantje izsledili v ne-ki jrostilni. nakar se je vnela Liuta bitka. Roparja sta pobegnila na podstrešje, odkoder sta streljala na oble-govaJce, ti pa so seveda istotako odgovarjali s streli, tako da je bilo več oseb ranjenih. Brata Jus sta bila obsojena vsak na 18 mesecev težke ječe, oblegovalci Hribernik, dva brata Holz in Sirovnik. ki so lovili roparje ter pri tem streliali, pa vsak na šest eednov težke ječe. »Razstava« pred poroto. (Tip kleptomana.) V dvorano ljubljanske porote stopi dne 13. t. m. ob 12. uri opoldne de-belookroerli, črnolasi. čokati, z lahnimi črnimi angleškimi brkam i samski krojač 361etni Ivan Pavlic iz Kosez pri Moravčah. Z nasmehom in z milobnim glasom se pokloni porotnikom. Njegovo življenje se je večinoma gibalo v tesnih zidovih raznih kaznilnic v Gradiški. Mariboru in Karlavi pri Gradcu. Na zadnje je prestal Šest let.. . Ko je stopil na svobodo, je zasnoval velike načrte s pomočjo prijateljev >Judov<. V Karlovcu je nameraval otvoriti »trgovino z žitomc želel je postati »mili-jonarc. Pred klopmi porotnikov in sodnikov je razpredena raznovrstna oprava, perilo, slike, ponve itd. Lepa zbirka, pravcata razstava, katero je vprizoril Ivan Pavlic, ki se je specializiral v vlomih v bogate vile. Pavličevo življenje. S pazljivostjo in napetostjo posluša Ivan Pavlic obširno obtožnico, ki navaja Številne ukradene predmete. Po preči tanju ga vpraša predsednik Zebre: »Ali je vse res?« Pavlic: »Do mar lega je vse res.« Preds.: »Kaj jo vaš poklic?< Pavlic: »Krojač. Bil sem pa tudi glumač, v kaznilnici sem se izučil za knjigoveza. Gospod! Jaz sem prosil za stražnika na Studenec pa so me odgnali. Gospodje župniki mi niso nič pomagali. Samo »Judje« so se me usmilili. Delal sem tudi prošnjo na deželno vlado, oddelek za pravosodje... Morebiti bi bil še rešen, če bi me sprejeli na Studenec.. . Preje sem delal predstave, sedaj ne...« Preds.: »Kje ste fflumacili?« Pavlic: »Igral sem po gostilnah in raznih hotelih, kjer me niso ven Izgnali...« Preds.: »Kakšne predstave?« Pavlic: »Plesal s^m po ognju, deklamiral in imel velike govore.c Preds.: »Vaši starši?« Pavlic: >Mati je umobolna umrla. Oče ima deset otrok z raznimi ženami, cerkvene ure popravlja.« Pavlic končuje svoj življenjepis: »V stare hudobije sem padel!...« ■ Pavlic Želi postati »milijonar«. Uvodoma začne Pavlic pripovedovati v lahnem, milem tonu in lepih figurah, kako je hotel v Karlovcu postati »milijonar«. V Karlavi se je med vojno seznanil z nekim političnim pre-ganjancem — Judom. Ko je prišel na veobodo, je začel svoje delo. Pavlic pravi in fantazira. »Judje so mi dali mnogo denarja. Z Judi sem imel sestanke. Denar sem vložil v trgovino z žitom. Sedem trgovcev nas je ... V Karlovec sem prišel in sem upal, da bom sredi avgusta povišan v milijonarja«. Za sobo sem hotel imeti opremo in opravo. Oprava stane 50.000 K, potem pa mi ne bi od 75.000 K nič ostalo... Prvi vlom v Kamnika. Pavlic pripoveduje oziroma fantazira gorostasno zmes. pri tem pa resno in poetično slika svoje vlome kot ekspedicije za dviganje »zakladov«. Dne 1. julija t 1. ponoči je Pavlic vlomil v vilo lesnega trgovca Jogipa Krž-manca v Mekinjah pri Kamniku. Vlomilec je za okoli 10.000 K pobral razne hišne in posteljne onrave. Predsednik: »Kako ste naložili vse te reči?« Pavlic: »Gospod predsedniki Na voziček moje ranjke matere, na tisti voziček, ki je bil že enkrat tukajle pred porotniki.« Peljal je ponoči vse iz Kamnika proti S t. Vidu. Potoma je še sunil pri nekemu kmetu en suknjič in nove hlače. »Te hlače sem podaril popotnemu človeku, ki je bil raztrgan.« Orožniki ga srečajo z vozičkom, vpraša joč: »Kaj je to?« Odgovorim jim: »To je moja oprava!« Pavlic gre na Bled. »Na Starem gradu v Kamnika imam aeJUad zlatnine, Ga na more nikdo dvigniti.« Na to nadaljuje Pavlic svoje dogodke, kako je na Bledu lečil svoj »revmatizem«. Koncem julija je prišel na Bled. >Kopal sem se v — morskem pesku!« Prišel sem na Mlino. Tam je bila vrla» Kajtimar« gospoda Tribuča. Bila je vse s pajčevinami preprežena. Mislil sem si: tukaj bo dobro! Zlezel sem skozi okno. Dva dni sem notri spal, kuhal in »punkelce« vezal. Za svojo sobno opremo v Karlovcu sem nabral velikansko množino perila in razne kuhinjske oprave. Zastori, čipke, preproge. Vse sera pobral... Predsednik: >Zakaj ste vilo tako okradli?« Pavlic: »Mislil sem, da je kakega Nemca. V vili sem dobil nemške časopise, zato sem še bolj razsajal! ...« Po dveh dneh, ko je stvari odnesel v gozd, je bila naenkrat vila razsvetljena. Kar dejal sem: »Na! Zdaj si pa moraš drugo stanovanje iskati!« Zaključil je Pavlic: Slavnost je bila na Bledu . .. Mene so pa zaprli!« — V istem času je mimogrede vzel tudi v vili >Zlatorog« več stvari. »Blejci so me gledali, ko sem nosil »punkelce«, pa me vpraševali: »Kaj prodajate?«, odgovarjal sem jim: »Grem na kolodvor!« Pavličeva razstava. Iv. Pavlic je ob 4. pop otvoril svojo razstavo. Ob humorist, zvokih je pojasnjeval izvor vsakega predmeta. Vrhunec komike je nastopil, ko je priči g. Jcs. Trihuču počel kazati in sortirati ukradene predmete. »To je en prt! To en »firnk« za oknu! Bluza, povleka... hlače (te so moje!) . .. brisača. To je servijet To je pa tisto za poper! . . . To je rjuha! To je ena slikal . . . »To pa je suknja iz Opatije enega advokata!« To je bluza za teater! »To blagajno sem imel za zlato!« Samovar! Dva kozarca, škoda, da se je eden razbil«. Pavlic veselo: >T o je moj m u solino!« (Roman). Ob 7. zvečer je Ivan Pavlic Eaključil svojo predstavo in razstavo. Porotniki so vprašanji krivde in tatvine iz navade potrdili. Na to je Pavlic prejel honorar. OImo'cu je »il na descf let težke ječe. Pavlic je dosedtj že sedemnajst let presedel po ječah zaradi tntvine. Rop. Jože Novak iz Slovenske Bistrice, pristojen v Metliko, krojaški pomočnik, je bil obsojen na 7 let težke ječe, ker je izvedel več ropov na Koroškem in v Ljubljani NADE D'ANNUNZIA IN ITALIJE V RAZPAD JUGOSLAVIJE. Reška »Vedetta d' Italija« piše, da se pričakuje na Hrvatskem re-voluciia in na to razpad Jugoslavije. To je razlog, zakaj D' Annunzio ne zapusti Reke in Kvarnera. V slučaju, da razpade Jugoslavija, postane rapallska pogodba nič vreden kos papirja in Italija bi moela anektirati vso zemljo do Kraljevice. Ne-or&anizovana. slaba in mala Hrvatska bi se ne moela upirati. Iz Rima poročajo, da se Ima D' Annunzijev odpor, po izjavi voi-ne&a ministra Bonomiia. tolmačiti le kot pričakovanje katastrofalne usode Jugoslavije. Skupina parlamentarcev je šla k Giolittiju In ga opozorila, nai nikar ne Dospešule Izvedbe raoallske pogodbe, ker Jugoslavija ne more izvršiti nikakega pritiska na Italflo glede Izpolnitve oo-godbe, marveč se nričakuieJo uso-deoolnl dogodki v Jugoslaviii. IZMIŠLJENA VEST O RADlCU. —d Beograd, 14. decembra. Danes se le pomestu bliskoma razširila vest. da so Štefana Radića ubili. Pooblaščeni smo .da iziavimo, da ie ta vest, ki ima zloben namen, izmišljena. APANAŽA RAZKRAL.IA NIKITE. — Beograd, 14. decembra. Danes je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od desetih do trinaistih. I Na tej seji se je odredila apanaža za bivšega kralia Nikito. ki ie več kot j 50 let vladal črnogoro in za kra- i Ijico Mileno. Ananaža znaša 300.000 francoskih frankov na leto. O DEMISIJI POKT? A JINSKE VLADE j ZA SLOVENIJO. —d Ljubljana, 14. dec. Minister za j notranje stvari Drašković je predsed-nika deželne vlade za Slovenijo dr. Janka Brejca brzojavno obvestil, da je sprejeta njegova demisija, kakor tudi ostavka poverjenikov za uk in bogo-častje dr. Karla Verstovška, za javna dela inž. Duža na Serneca in za kmetijstvo Jakoba Jana. Ministrski svet je vodstva deželne vlade za Slovenijo in predsedništva do nadaljnega poveril vsenčiliškemu profesorje dr. Lconidu P i t a m i c u ter odredil, da posle odsCopivših in razrešenih poverjenikov do nadaljnega upravljajo po činu najstarejši uradniki dotičnih resortov in sicer posle po-vcrjeniStva za uk in bogočas^/e vladni svetnik dr. Fran Skaberne, posle poverjeništva za javna dela prrađbeni ravnatelj inž. Anton K 1 i n ar in posle poverjeništva za kmetijstvo dvorni svetnik dr. Ivan Vertačnik. NAŠA TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. — d Trst, 13. decembra. Listi poročajo iz Rima, da so se začele priprave za trgovinska pogajanja med Itali o in Jugoslavijo. Včeraj so se v ministrstvu za zunanje posle sestali zastopniki ministrstev za zunanje stvari, trgovine In financ in določili program pogajanj. V kratkem bo drug sestanek, na katerem bodo zastopniki drugih na teh pogajanjih interesiranih uradov obrazložili svoje stališče. Posvetovanj se udeležuje tudi Italijanski poslanik v Beogradu grof Manzoni. DIPLOMATICNI ODNOŠAJI MED HOL ANDI IO IN JUGOSLAVIJO. PREKINJENI. — d Dunaj, 13. decembra. Kakor doznava dunajski kor. urad iz Haaga, je med nizozemsko hi jugoslovensko vlado zaradi postopanja proti nizozemskemu konzulu nastalo nesoglasje. Nizozemska vlada smatra postopanje Ju-gosfovenske vlade v tej stvari za nasprotujoče v zdržanju dobrih mednarodnih odnošajev. Zato Je svojemu posfanikn v Beogradu velela nai odpotuje. In naznanila Jugoslovenskemu op ravniku v Haagu, da na njegovo prisotnost v Haagu ne polaga nobena važnosti. ZOPET BOMBE V OORICL — d Gorica, 13. dec. Včeraj so tržaški republikanci napravili Izlet v Gorico. Ko so zvečer na kolodvoru čakal) l na vlak. so fašisti vreli med nla or: predsednik: iner. cand. Ivan Grebenš^k*. podpredsednik: stud. mont. Milo je Božič; tajnik: stud. mont. Vaša Djordjević: blagajnik: in£. cand. Branko Budin ir kVUžniear: stud. mont. Rudolf .laroš; odborov nam.: stud mont. Branko Vu-kanović; revizor: ing. cand. Tončo Iioman. — Ker je glavni nanien društva strokovna izobrazba, pe odbor obrača s prošnjo na cenj. občinstvo, da po možnosti prispeva za društveno knjižnico in ekskurzni fond. Prispevke je pošiljati na gorenji naslov. Gosiiafarsfcs ossti. Ljubljanski trg. Tržni promet le reduciran. Cene so kolikor toliko stabilizirane, samo cena moki se ne ustali. Mestni trg ie dobro založen, samo forsirani izvoz govejega mesa preti poslabšati kvaliteto govejega mesa domačega trga. Splošno stanie cen je sledeče: goveje meso na trgu I. vrste 22 K, II. vrste 20 K. v mesnicah I. vrste 24 K. II. vrste 22 K. Za prodaio po nižjih cenah 17, 18 in 20 kron kaže, dani več dobrega blaga v zadostni množini, s slabim blagom pa ni nikomur pomagano. Telečje meso 20 K in 22 K. Drobnica 18 K. Prašičje meso I. vrste 32 K. II. vrste 30 K. Slanina trebušna 4S K. riba in sal 52 K, mešana 50 K. Mast 55 K. Šunka 58 K kg. Klobase: krakovske 58 K. hrenovke, safalade. posebne 38 do 40 K. kranjske sveže 46 K, pol prekajene 54 K, suhe 64 K. tlačenke 30 K. Perutnina: piščanec maihen 20 K. večji 30 do 34 K. kokoš 40 do 45 K. petelin 40 do 45 K. raca ^>0 do 65 K. domači zaiec. manjši S do 10 K. večji 20 do 30 K. Div;ačine na trgu ni. ker ie ponudba prešibka In ne kriie gostilniške potrebe. Cena nestalna. Ribii trg je zelo šibek, posebno boljše ribe so redke. Pomanjkanje povzročalo nenavadno visoke cene slabim ribnm. Surovo maslo kg 80 K. čajno 96 do 116. maslo 80 K. k« bohimskeea sira 00 K. slrček 14 kron. Jajc na tnru ni vzlic toleriranju cene 4 K za kos. Sadje: tukstts-na jabolka 8 do 10 K, jabolka I. vrste 6 K. II. 5 K. III. 3 do 4 K. oranže 3 do 4 K kos. Moka št. 0 17 K 50 v do 18 K, moka za kuho 16 K 50 v. lepa krušna moka 14 K 50 vin., bel kruh 15 K kir, navadne žemiie IS K. mlečne žemiie 24 K. maslene 28 K. črn kruh 8 K. Pšenica 11 K kg. rž 9 K 50 vin. ječmen 6 K 50 vin., oves 4 K. koruza nova, sušena 4 K 80 vin., fižol ribničan 6 K. prepeličar 9 K. koruzni zdrob 8 K. pšenični 18 K. ješpreni 10 do 12 K. kaša 9 K 50 vin. Testenine I. vrste 26 K. II. 20 K. Zelenjava: solata endivija 8 K ke. zelinate glave 1 K 20 vin., koleraba 1 K 20 vin., ohrovt 2 K 40 vin. kg. čebula 4 K ker, česeni 26 K ke. rdeča pesa 3 K ke. sladka repa 80 vin. ker. krompir 2 K 30 vin., kislo zelie 3 K. kisla repa 2 K. Piiače: čaša piva 2 K 80 vin., vrček 4 K 30 vin., steklenica 6 K: vino: staro 16. 18 in 20 K: novo 24 do 26 K. Drva 230 K m3, premog 63 K a. — ur Zastol na borznem tržišču v Zagrebu. Strokovni list »Trgovac« se bavi z mrtvilom in zastojem na borznem tržišču v Zaerebu. Izvaia: »Vemo vrlo dobro, da naša valuta vsled notranuh in zunanjih razmer, ki so neurejene, neprestano pada. Faktična kupovalna sila naše valute ie v istini pozitivna in efektivna. Umevno, da vplivaio nanio dogodki, ki se vrše okoli nas. Zato bi bilo v prvi vrsti logično, da se ta valuta realizira v efektih, to je, da se vloži denar prisilne vrednosti v realne papirje z dividendo in sigurnim dohodkom. Godi se pa baš obratno. Realitete se zamenjavajo s papirnimi nov-čanicamf prisilneea tečaja. Ker razen teera ponudbe preseeraio povpraševanje, je novsem razumljivo, da cena pada. Tudi nečastna špekulacija iera tu važno vloeo. Ali kje ie nravi vzrok za ta nezdravi položai? Mislimo, da v nrvi vrsti v oomanikaniu jrotovine. Pred prisilnim menjavanjem valute 1 : 4 je bilo pri nas preveč gotovine. Ljudje so prihranke vlaeali v vrednostne papirje, da tako rešijo 20 odstotkov in valutno diferenco. Tako ic povpraševanje presegalo punudbe in cena je rastla. Z izmenjavo se je količina krožeče^a denarja znižala na eno četrtino. Ali draginja ni p;idla v istem razmerju, marveč narastla. DrŽava ie tudi vse poviša vala od 100 za 100 odstotkov in vse se je moralo plačevati v gotovem denarju, kar ie absorbiralo Še ostale zaloge gotovine. Ko ie zmanjkalo gotovine, so preostali samo še iiakupičeni vrednostni papirji. Denarni zavodi, ki so tudi občutili posledico pomanjkanja gotovine, so zahtevali plačila v gotovini in odpovedovali kredite svoiim odjemalcem. Kaj |e preostalo? Da se vržejo na tržišče vrednostni papirji in se z iztrže-no gotovino pokrije debit na drugi strani. Tako so navalile na tržišče mase papirja, ponudbe so presegale povpraševanje. ^a niso našle kupcev, ki so jih iskale. Padec efektov je bil neizogiben. Kai sedaj? Trebalo bi. da orično vse akcijske dru?he z rcducir:n?cin kistnecra akciiskesra kapitala, z nakupovanjem lastnih delnic in odtegnitvijo iz tečaja. Trebalo bi dalic ustaviti nadaljno emisijo in veledclničarji n?i W ustavili sindikate in onemogočfli dohod delnic v roke neodgovornih* elementov. Porabi naj se mrtvilo in nastala stag-naci'a. da se za nekai časa ustavi kotiranie lastnih delnic na naših in zunanjih borzah. Paraliziraioč na ta ppčin razmerie med povpraševanjem in ponudbami vrednostnih papirjev, bi se omogočilo Stabiliziranje njihovih vrednosti. Državna unrava bi mornla nemudoma vplivati na emisi'ško banko, da popravi svoia pravila v tet smeri, da se bavi ne samo z reeskontiranjem menic, nee^ tudi z lombarden vrednostnih pa-niriev. Na ta način bi lastnik v slu-Cafu potrebe mocel oriti do neobhodno potrebne gotovine. Država na! pps'11 d?na"*rc zavode, da se bavTlo izključno z denarnimi transakcijami, blagovni promet pa se pripust! pro-fcsijoralnim trgovcem. Ooozarjamo rrizadete faktorje na navedene činjenice dosrpvlia"oč. da borza nI mesto urron-^čevania. marveč ekonomskega dvieama našega pridelovalnega živlienia in da je naloga borze mnogo viSia in plemenitega od navadnega očitka »Špekulacije«. —g Povečanje produkcije* premoga v Gornii Slezki. V gorni^lezkem premogovnem področju jo pklenjen dogovor za nadurno delo. Va ta način bc dof^e VP;* \ milijon ton premoga. —g Svetovna sladkorna žetev. Te Ivonf,'Uia poročajo, da se ceni svetovna piskoma zetov za 1920*21 na 17.095.500 ton. BORZE. d Zagreb. 14. dec. Devf*e (veram) Ser« Un 207—20'. Ita'ljl irnlač'lo 540 Ha. 1'ia ček 520— 525, London 522—530. Novi York ffcabel) 151—0, (?eV) 151-0, Parit 900—915. Prapa 178—180 ŠWca 2400—25^0, Dumi 25.45—25.65, Valute: dolarji 14^.50 _149.50, flvstr. krone 78-2*50, carski rublji 70—75 francoski franki 865—880. napoleon-dor 481—485. nemške marke 202—203, leil 21-0-205. Itsl Ure 51-—522, levi 15,0—160, ancle'ki funt 490—510, čehoslevaške krone 165-0. d Dnnal. 14. dec. Devize. Zagreb 399.5C -404 50, Berlin 883 - 889 BnilmpeSta 9^.S0 — 101 SO London 22S0—2300. Milan-Trst 2275-7295, Pariz 3°50-;i89^ Praga 734 50 —73050, Sofija 725—735. VarSava 101.75— 103 5, Cunh 102.25-102,75, Novi York 650 — 664. Valute. Jugoslovanski dinarji 1590— 1610. francoski franki 3830-3870, Švicarski franki 102-102.50. I e§kosloviške krone 745 50—750 50, mad!ars'6Ion<- Dobijo se pri g. Fran Rožanc, Soteska 10» II. nadstropje od 12. do 1. — Izinibila se je črna boa od pošte do muzeja in nazaj po Aleksandrovi cesti Frančiškanska ulica, do Uniona. PoMenemu najditelju dobro nagrado. Naslov pove uprav. >Slov. Narodne Glavni urednik: Rasto PustoslemSek. Odgovorni urednik: Božidar V o d e h. Zagatenje: La Gazette M6di-cale de Pariš poroča, da grenčica »Franc Josef« pogosto že v majhnih množinah služi izborno. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj. kako tu ublažuieio bolečine in utriuieio telo masaže s Fellerjevim pravim Flza-fluidom! 6 dvojnatih aH 2 veliki specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Potrebovali bi odvafaloče. želodec okrenčuloče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza-kro-fflic! 6 škatljic 18 K. — Omot In ooSt-nina posebej, a najceneje. Evcen V. Felter. Stubica donia. Elzatrs št. 238, Hrvatska. £ j 2S7. štev. .SLOVENSKI NAKOD*. dne 16. decernbia lUL'O. 5. stran. o. V trgovini ris to vi c sp>^o<", nas,°v p°d * Ljubljana, Mestni trg 9, Je največja zalopa rro^kih in ženskih oblek po najnižjih cenah. ftšImmz. iS" be. Ponudbe pod »Brezplačno 9-A^ na upravo tepa Usta i'3G8 •n dobro ohranjena blagajna AC (Wertheim). OgUJa se lahko v hotelu .Tivoli'. 9378 flrnd-in pn Igrače za fante .Meccano" rlUlIll) k lndrugo.PoizvescvWolfovi ulici 3.1. 9J79 Drnrtoin to novi *cn ^ ccv:ii >t 36 r.id rlliUu'U &L po^reSene mere. Za ozke noge. Pražakova 10 II. desno. 93S0 f fn starejša blagajnlčarka z več- I" od letno pisarniško prakso za akturno trgovino. Pom:i1be n.i u-.Slov. Naroda- pod .Praksa' 9381. upravo ..Slov. Naroda". • adi n vo~ n> peresa za ponija in 1 Ju C hir,a krava. Poizve »e na Poljanski ceV 9359 03 K nagrade mu dam, kdor ml preskrbi, da kupim hiš » x gostdno, oziroma jo vzamem v najem. Ponudbe pod .Gostilna v raktn 9208* na upravništvo Slovenskega Naroda. 9208 Karbid in krasne karbldne namizne In rudo-kopne svetiljke pn tovarniški ceni v fjavnt zalogi IVO ANDRASCI11TZ, Maribor, Vodnikov trg. 9W Sprejme se vajenec za mizarsko obrt pii Josrnu Slejha Ig S:* k a it. 82. 9352 ma v zalogi drogerija K Kane, Ljubljana, 2'dovska ul. 1 V360 SCrom&ir v množinah od 200 kg naprej oddaja družba Jadru. Danaiska cesta t. po ceni 1 90 K za kg. Isiotam se dobi ud> odbran krompir za krmo po C en 80 vinarjev za kg. £862 . Stvu Slov. Naroda. 9353 ! išče stanovanje s hrano ali brez hrane (eventualno posteljo*. Ponudbe na uprav-.Slov. Nareda" pod „Soiidnost". oovsKa bi^a v ril stropna, nasproti g'avnemu ko- /, v kateri se nahaja že rad Speceri ska trgovina na deb.lo •bno, z r.ovoz dan mi ve ikimi či in novozidanlm konjskim file-c-im dvoriščem in enonadsPop-rsiopjem na dvoriVu, se pod mi l ogoji takoi proda, Nas ov iprava Slov. Naroda. 9267 Froda §e elegantan novi zatvoreni fiiaker ta !efiti sedeža, jedan br?k pokr>ve*i in j^dno polovno lako sedlo sa priborom. Naslov pove upravništvo Slovenskeca Naroda. 9364 J/nrnniTrrfirl ali kn tgovodkinjo (ameri-ilUj;yuVUuJJ kansko k-i.igov. dstvo . popolnoma samostojno prvovr-tno moč, išče za čimprejšnji nastop velepodjetje. Predpogoj: znanje tesno- in strojepisk ter samostojna korespi nienca. Zr.ožni hrvaščine imajo prednost. Ponud >e s *!iko in prepbl spričeval na poštni predal 129. 9330 Qa!anterit5feo podjetje w Lnbljani iiče za povečanje obrata ružabnika s primernim kapitalom od 70 - 80.C00 K pod cuodnlmi pogoji. Ponudbe na naslov upravništvo Slovenskega Naroda pod .BoJočnost/9373". 937i Sprejme se •.:": i i slove ^akeqa in neniške:- \ jezika zmožen za runokop na Ki?, i skem Pi d n st irr3io on, kateri s» delovali v bakrenih rudščih z d ■ pral l1')-nudb.-" z zahtevo plače naj se : »j •od .N4 : vina 11 I jo v ino v Sloventji v b'iž ni želez* ' ■ ' i ;dhe p'1 1 .Bi liot 9101" na upravniStvo Slov. Na;oda. Imata p h pi leTkmr -td., nal se pismeno obrn- na Rudolfa Tel-Vrtač, 3iat, Kateri je pil-ra 1 on vsakomof dat; naianina brez« 9278 /i našo tvornico .Vulkan* v Kranju po na;vi^ ih cenah stare gumijeve odpa Ike, avtovske in bicikeljske zračnice i:d. Ponudba ■ia .Atlanta*, Ljubljana, Ciga-i tova ul. 1. 9371 Lepa vila* V Ebenu štev. 19, pošta Kočevska Reka, fe proda takoi en^nadsrtopna vila, rnpravna za gost 1 o in obrt, ima o sob, 2 kuh;njit nekaj pohištva, hlev sadni vrt, s nak, 2 se ožetl. 2 njiv, ; gozdič, dobro kapnico Vptašatl pn I Orabrer n9 Celovec, Bahnhofstrasse A7 alt pr; o'ko blago nudi po solidnih cenah na drobno in debelo trgovina z žeieznino Breznik * Fritscta u ilubljani, CschariEĐo nabrežje I. »os pristno medicinsko je sveže došlo in se dobi na debelo in drobno. DrojNUa A. Kane. l]\M]ma, ŽNovsha nI. 1. Božiču tr Baranelbe „Eoliaea" prvovrstne češke sladkorčke, ima v zalogi Ifjnbljaoska komercijalna družba, Izubijana. 2!eiwetsova Oesta 18, kot jugosl. reprezentantinja tovarne »Kolinea* Kolin. Osna Izredno nizka! Oddaja se samo v zabojih po 100 kartonov. Brzojavi: Kotrtercifala, Lnbliena, Ts!c2 m 403. 9309 Kr na najboljšem prometnem mestu v Ljubljani pripravne za kavarno, veletrgovine, bazare itd. v novi palači, ki bode dogotovljena v letu 1922 odda Piani MM M t LjBiai Resnim reOektantom so na razpolago načrti in podrobnosti. trgovec v Mozirju, Je otvoril svojo podružnico v Beški, Srem, v bližini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča Rudolf Peuec, prua slooenska furdka u Sramu. Maajun« radna sparne |a Emil Eichhorn Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek I., Zagreb Trankopanska 9. Mi stike mtl oiUlnli. amelenia a vlastitim pokutmaim kolima iti Br^o avt fiiehkora. Pugel in Rossmann oelefrooDina z Dinom, maribor. Brzolanf: Po gel, maribor. TaL Mcrarfc. M dobavila brez bonborence toCilna, namizna In steale-ntCna olua. raa P. «1 t.3! veletrgovina vina sn žgania Liubilana, Kolizei, Tel. Int. i: Nudimo po najnižji ceni fina dalmatinska in banatska no šfdjrrska, ljutomerska in haložanska vina, dobro slivovko i čajni rum, fine likerje v sodih in steklenicah. — Kupino \ množino steklenic od 7Ao litra in 1 litra. Prodala £eul|eu po zelo znižam! ceni prad Božičem pri Mestni trg št. 26. Bilanca o z odlokom poverj-nlštve za finance z dne 3. decembra 1918 It. 358 v korist Mrot, slepcev, invalidov in hiral cev društva .Dobrodelnost* v Ljubljani dovoljeni efektni loteriji i 300000 srečkami po 2 K In 1317 dobitki v skupni vrednosti 80 000 kron, koje Žrebanje se je vršilo dne 3. februarja 1920. Državne pristojbine......... Provizija razpečevalcem srečk po 40 v za 50.461 srečk po 3 K........ Stalne olače nastavijencem loterijske pisarne Nagrade taistih........... Reklama (tnserati, plakati In aflžlranje) • . Tiskanje srečk in drugih tiskovin .... Porto In poštne hranilnice stroitri .... Stro ki žrebanj«........... Najem&ina, pisarniški stroški, zavarovalne premiic, potem plačila za pomožna dela Nastavljena vrednost dobitkov..... Različni stroiki.......... Skupne . . . Kron 800 20.184 15.250 S.ora 1225 10.259 1.503 1116 5213 80.0^0 1.191 143.743 vin. 40 80 88 10 50 •8 Tek. štev Kosmati skupiček prodanih 90 232 ere«k po 2 K Skupi'ek razvidov izžrebanih številk In obresti naložene glavnice . . ..... V pria poujetjn zapadli dobitki . . . ^ Skupno ..... Po odbitke Izdatkov Tedaj čisti danes . . Kron 180.664 1.814 65.050 248 428 143 743 104 85 vin. 70 70 68 02 Karel Grobar 1. blagajnik. r. Viktor f snela 1. r. tehnični vodja loterije ff veletrgovina z manufakturo na debela maribor, Caufcarjeua bIIcu i. iprcjs KckriScliSns^^ Cenjenim trgovcem se vljudno naznan s, da s» ie vila Mariboru velepotrebna ve!etr?ovina z vsakovrstnim m turni perilnlm, pletenim in drobnim blagom na debelo. Tvrdka »MERKUR* si je za prihodnjo pomladansko seziio z sigurala največ čehoslovalkih fabnkatov prvovrsrne kakovosti, sklenila z največjimi čehoslovaSkiml tovarnam! ekskluzivno rrodajo ; Slovenijo. Tvrdka je ustanovila taatno nakupovalno sklad:*če na Dunaju avstrijske in v Pra^i za čehos'ova^ke proizvode. Tvrdka .MERKUR* si je vzela za nalogo, cenjenemu trgovst^ omogočitinakupblasa iz prve roke in 'ako tudi" ubla'iti draginjo in zi vljudno vabi cenj. gosp. trgovce za ob !en ottsk. HHH1II1111I Namesto božičnega darila svojim cenj. odjemalcem podpisana tvrdka prodajala brez vsakega dobička s* 15., 1Cf i7.f In 18. t. m. en gros in en detail možne, pazite boljie in navadno moike čevlja, vse na šivane in iz najboljšega usnja in sicer v trgovini n3 Mes trgu in v .Balkanu", skladišče št. 54 (od 9— Vsl2 in Vj3—5 Kdor hoče imeti res dobro in ceno obutev, naj ne zamudi u like. V. PetriiiCa naši. Samec □IP pgHHl!Hil!I!IIl!!lHni <-3 i naznanja cenjenemu občinstva osobito trgovcem z manufakturo vljudno, da se je preselila s svojo veletrgovino iz dosedanjih trgovskih prostorov, Turjaški trg št, 1, in pisarno, Židovska ulica št. I, v novo preotvorjeno trgovino na Dunajski cesti š (preje gostilna Priporočam njeni obisk se za nadaljni ce-z velespoštovanjem £HARL£S P Si « AVA ATA ATA ATA kW* ATA ATA ATA ATA , ATA *va ATA A 7 r k A REDITHA BANKA V LJU — Brzojavni naslov: Banka L|abljann. — Oeinlika glavnica 50.000.000 — Icron, Stritarjeva ulica štev. 2. Reiervgj aakladl 45t000.0Q0-— Icron, — Ttlefonaka itovliaa 261 In 411. -Glavnica x roiervaml 95.000 000'— krots. i giavtiis^ta jw.vww.vww— hivim _ | m_ .......imm_^_....._.................. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Izvršuje vse bančne posla najkulantneje. Prodaja srečk: razredne loterijo- wW Sprejema ~9M i Kupala In prodajo vse vrste vrednostnih papirjev, va!ut vloge na knjižice in teko« ralun . proti ugodnemu obrestovanju 1 lw VSaKOVrSine ft\K&Wii£ UY