NAŠI ALPINISTI DOMA - ■Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava, ki je nameravala osvojiti H51I metrov visoki I.otse po še nepreplezam južni steni, se je včeraj vrnila. 2.7 alpinistov je skupaj s štirimi spremljei _ v:-------- r k m *---• -J" »iicv luiereaue saupuoou za pre- ™i« i? JC^ namen b<> zadostna in trajna preskrba z osnovni-i prehrambenimi izdelki in pridelki, večja izbira in primerne cene 2e od leta 1976 dalje zapisujemo vsako leto posebej v družbene dogovore, da bodo izvrsni svet republiške skupščine in pristojni organi občinskih skupščin ter gospodarske zbornice in Zveza sindikatov spodbujali ustanovitev in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti za preskrbo. Vendar so dosežki dokaj pičli. Sorazmerno dobro deluje le samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljubljane, v Mariboru, Celju, Postojni in se ponekod drugje, tudi na Gorenjskem, pa ustanovitev teh skupnosti pripravljajo. Na Gorenjskem so se Že lani dogovorili, da naj se ustanovi enotna skupnost za vso področje, ker so občine med sabo tako povezane in prepletene, da ne bi kazalo ustanavljati skupnosti v vsaki posebej in s tem delati razlike in drobiti gmotnih sredstev, ki so za spodbujanje večjega pridelovanja hrane potrebne. Zato so imenovali poseben pripravljalni odbor, ki pa tudi po krivdi nekaterih izvršnih svetov, ki so predloge za ustanovitev skupnosti obravnavali s polletno zamudo, naloženega dela ni mogel opraviti tako, kot je bilo pričakovati. Pripravljalni odbor, so poudarili na ponedeljkovi seji predsedstva gorenjskih občin, mora intezivno nadaljevati delo, da čimprej pridemo do potrebnih bilanc možnosti in potreb in na podlagi tega do konkretnih programov pospeševanja proizvodnje in nakupa hrane. Vprašanja, ali naj samoupravno interesno skupnost ustanovimo ali ne, ne sme in ne more biti. Preskrba je prednostna in stalna naloga in potrebno je narediti vse, da do nihanj na trgu ne bo prihajalo. To pa bo mogoče le v dobri povezanosti in organiziranosti vseh, ki hrano pridelujejo in vseh, ki z njo oskrbujejo tržišče, kakor tudi vseh drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na večjo pridelavo in boljšo ponudbo. Zato morajo izvršni sveti gorenjskih občinskih skupščin nuditi pripravljalnemu odboru pomoč, da bo lahko svoje delo opravil v najkrajšem času. Le z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti bomo lahko razvili zadostno in trajno ponudbo vseh osnovnih prehrambenih izdelkov in pridelkov, pestro izbiro in kakovost živil ter sprejemljive cene. L. Bogataj Zavore za cene in spodbude za izvoz Zvezni izvršni svet predlaga ukrepe za povečanje izvoza na konvertibilno področje in za umiritev rasti cen - Ukrepi so nujni, ker na teh področjih prihaja do odstopanj od dogovorjene politike Na torkovi seji zbora republik pokrajin je zvezni izvršni svet napovedal nove ukrepe, ki naj bi povečali izvoz in omejili naraščanje cen. Ukrepi so potrebni zato, ker je prišlo v prvih letošnjih mesecih na teh dveh področjih do največjih odstopanj od dogovorjene politike, zapisane v resoluciji o politiki razvoja Jugoslavije v letošnjem letu. Predvsem naj bi spodbudili večji izvoz na konvertibilno področje. V menjavi z njim smo namreč letos dosegli za 450 milijonov dolarjev prevelik trgovinski deficit, na klirinškem področju pa za 150 milijonov dolarjev suficita. To potrjuje, da naš uvoz ni usklajen z deviznim prilivom od izvoza. Zato naj bi z zmanjšanjem skupne in splošne porabe zbrali okoli 14 milijard dinarjev za izvozne spodbude. Ranke pa naj bi prisilili z zakonom. da bi kreditirale izvoz ladij, opreme in investicijskih del v tujini. Hkrati je predviden tudi delen neposredni nadzor nad cenami. Čeprav se je takšnih in podobnih ukrepov prijel že slab sloves, saj administrativni posegi pogosto pomagajo le kratkoročno, dolgoročno pa povzročajo še večja neskladjk; po mnenju delegatov zbora republik in pokrajin velja za sedanji predlog intervencijskih zakonov zvezni izvršni svet pohvaliti. Predvsem zato, ker zakoni prihajajo pravočasno, ko se zamujeno še da popraviti. Seveda je ob tem potrebno dodati, da zakonov ne bi bilo potrebno pripravljati in sprejemati, če bi se držali dogovorjene politike. Omenjeni rezultati namreč kažejo, da stabilizacija v mnogih primerih še vedno velja le za nekatere. Kranj - Le Se danes do šestih zvečer si lahko v avli skupščine občine Kranj ogledate prijetno razstavo igral, ki so jih za malčke izdelale tovarišice kranjskih vrtcev in risbic, ki so jih narisali njihovi varovanci od drugega do sedmega leta. Vsako leto pripravijb takšnole razstavo v tednu m mladosti, tokrat pa so jo popestrili še s posebnimi razstavami v posameznih vrtcih. Tako so v »Ce-belici« na Planini pripravili tudi razstavo in prodajo knjig in igrač za predšolske otroke, ki jih ima na zalogi Mladinska knjiga, v vrtcu IBI razstavo travniških cvetic in aranžiranje šopkov iz njih, v Janini so prikazali strokovno literaturo za likovno vzgojo, v Najdihojci igralne kotičke in tako naprej. Skratka, bogat teden so tokrat pripravile tovarišice. Razstave so resnično vredne »gleda Če že zaradi drugega ne, boste tu zagotovo našli idejo za prijetno domačo igračo. - Foto: D. Dolenc Sejem opreme in sredstev civilne zaščite Kranj - V torek. 2. junija ob 11. uri se bo v Kranju v prostorih PPC Gorenjskega sejma začel 9. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Sejem, ki je edina prireditev te vrste v Jugoslaviji, je obenem največja razstava jugoslovanske in tuje opreme za osebno in kolektivno zaščito, protipožarno zaščito, prvo pomoč, detekcijo, prečiščevanje voda in druge opreme. Letos so sejmu dodali tudi opremo in sredstva za potrebe službe opazovanja, obveščanja in alarmiranja, obenem pa je na ogled tudi ostala oprema za vse oblike družbene samo zaščite ter slutite javne varnosti. Letošnja novost na sejmu je ocenjevanje vseh razstavljenih artiklov, kar naj bi ob sedanjem komercialnem neredu na tem področju bilo v veliko pomoč pri nakupu tako posameznikom kot tudi organizacijam. Zato bodo ! takoj po otvoritvi, sejem bo odprl predsednik predsedstva SR Crne gore Veljko Milatović. tudi podelili najboljšim razstavljalcem medalje za izbrane eksponate. Prireditev si je v zadnjih letih pridobila tolikšen ugled, da postaja sedanji razstavni prostor že pretesen /a vse. ki bi radi razstavljali. Drugo leto bo na voljo že novi razstavni prostor v novi hali. Prav tako je moral organizator odklanjati prijave za seminar za kadre službe obveščanja, opazovanja in alarmiranja, ki se tokrat organizira prvič, zanj pa se je prijavilo kar 1200 udeležencev. Nekaj manj udeležencev pa bo na seminarju za kadre civilne zašri te. Organizator — Gorenjski sejem v sodelovanju z Zveznim sekre tariatom za LO in Centrom za civilno zaščito ZSLO pričakuje na prireditvi velik obisk. Lani sj je sejem ogledalo okoli 50.000 obiskovalcev. Prireditev, za katero je vstop prost, bo letos zanimiva tudi za mlade, za katere je posebej organizirana informativna služba za seznanjanje z vo-laškimi poklici. L M O L« A S 2.STRAN. PO JUGOSLAVIJI Novi predsednik SZDU Člana predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije Kolja Široka so soglasno izvolili za novega predsednika te organizacije z enoletnim mandatom. Široka je zamenjal dosedanjega pred (tednika Toda Kurtoviča, ki mu je potekel enoletni man dat. 7xi novo predsednico zvezne konference za druž beno aktivnost žensk pa so izvolili članico predsedstva te organizacije Zoro Tomić. Premalo denarja za naložbe Ce je kmetijstvo v tem srednjeročnem obdobju opre deljeno kot prednostna panoga, bi moralo imeti pred nost tudi pri naložbah. Vendar je prav pomanjkanje denarja za naložbe povzročilo, da že sedaj odstopamo od začrtanih ciljev. Banke namreč nimajo dovolj sredstev, da bi lahko kreditirale predvidene investicije. Tako kmetom za vlaganje v razširjeno reprodukcijo ostajajo le sredstva hranilno kreditnih služb. Usklajena nadomestila V večini slovenskih občin bodo skupnosti otroškega varstva same zmogle otroške dodatke in drugo denarno pomoč, manj razvitim in mejnim občinam pa bodo solidarnostno zagotavljali sredstva Iz republike. To so sklenili delegati skupščine otroškega varstva Sloivnije. Sprejeli so tudi priporočilo za enotno urejanje porodniškega dopusta za primere, ko otroka ne neguje naravna mati in predlog za uskladitev nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust v letošnjem letu. Sprejet odstotek povečanja nadomestil osebnega dohodka v času porodniškega dopusta je različen. Odvisen je od tega ali je osnova odmerjena od osebnih dohodkov v letu 1979 ali 1980. V prvem primeru bodo nadomestila povečali za 19.6 odstotka, v drugem pa za 12 odstotkov. Velja pa pravilo, da nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust ne more biti nižje kot je zajamčeni osebni dohodek in ne višji kot bi znašal dohodek delavke, če bi delala. Praksa mora biti dobro urejena Na proizvodno prakso učencev v usmerjenem izobraževanju so v gospodarskih delovnih organizacijah še slabo pripravljeni. To so poudarili pri Zvezi sindikatov Slovenije. Menili so, da je v zvezi s tem še vrsta nerazčiščenih vprašanj. Med drugim tudi še ni znano, kdo bo kril stroške proizvodnega dela. To vprašanje naj bi uredil poseben samoupravni sporazum med šolami in organizacijami združenega dela. Prav tako še niso določene organizacije, kjer bodo učenci opravljali delovno prakso. Srečanje bratstva in enotnosti Šestindvajseto mladinsko srečanje »Bratstvo in enotnost« bo letos v Bosanskem Samcu od 28. do 31. maja. Tu se bo zbralo približno tisoč mladih iz 12 jugoslovanskih mest iz vseh naših republik in pokrajin. Organizirali bo do športne in kulturne prirediti^. Na srečanje so odšli tudi mladinci iz Kranja. NOTRANJA POLITIKA PETEK. 29. MAJA 19S1 Svet v tem tednu Dan Planike — Preteklo soboto so delavci Planike organizirali že četrti tradicionalni dan družbenopolitičnih organizacij Planike, ki se je pričel z manifestativnim pohodom delavcev in mladine proti Joštu. Pri spomeniku narodnega heroja Iva Slavca-Jokla je imel pozdravni govor predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jože Marjek-Joco. predsednik skupščine občine Kranj pa je najprizadevnejšim delavcem Planike podelil odlikovanja predsedstva SFRJ. Najbolj aktivnim članom aktiva ZZB NOV Planika, sindikalnim aktivistom in aktivnim športnikom so bile tu podeljene knjižne nagrade. V kulturnem programu so poleg delavcev Planike sodelovali tudi predstavniki iz drugih republik, ki so jih Planičani povabili na to tovariško srečanje. V domu na Joštu pa je sledil zabavni program. — Foto: B. Zdešar Gorenjska pred kongresom samoupravljalcev Skupno trgovina in proizvodnja » •_____i___.J.jA In tnfn, Lesce - Med radovljiškimi delegati, ki odhajajo na III. kongres samoupravljalcev. je tudi Milica Kunstelj iz trgovskega podjetja Murka Lesce. Milica Kunstelj je aktivna v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih delovne organizacije Murka. »Delovna organizacija Murka je nosilec sporočila za kongres o povezovanju proizvodnje in trgovine. Se poseben poudarek je dan v vseh naših tematskih razpravah temu povezovanju, obenem pa tudi obravnavam o skupnem Erihodku. Menim, da mora prav on gre 8 o tem temeljito spregovoriti in sprejeti izhodišča, ki naj bi se potem tudi uresničevale v praksi. V povezovanju trgovskih delovnih organizacij in proizvodnih delovnih organizacij je zelo veliko problemov, česar se v Murki zavedamo in jih poznamo. Že tri leta se namreč intenzivno ukvarjamo s tem in na nekaterih področjih »tvari že zadovoljivo potekajo, na drugih pa uatrezno sodelovanje nikakor ie ne more zaživeti. Tako so problemi na področju skupnega prihodka, na področju odgovornosti pri stroških trgovine in proizvodnje. Upam, da bomo o tem še temeljito razpravljali, čeprav so bile tudi naše razprave v Murki pred kongresom že temeljite. Kongres samoupravljalcev naj bi v osnovnih smernicah opredelil probleme in možnosti razreševanja, ki naj bi kasneje oživele v praksi.« D. Sede j Zanikanje resnice Ljudska republika Albanija zanika odgovornost za napad na Saše veleposlaništvo v Tirani - Protest našega zveznega sekretariata za *^VJ " Josip Vrhovec v prijateljskih državah - Vladna krua v Italiji - Nemima Poljska - Turneja zahodnonem-škega kanclerja Ko v Jugoslaviji vsestransko analiziramo vzroke dogodkov na Kosovu, njihove posledice in sedanji položaj, ko je delovanje sovražnih sil še vedno očitno, se v slednjim v bok odkrito postavlja sosednja Ljudska republika Albanija. To je očitno že nekaj časa. nova potrditev pa je bombni napad na naše veleposlaništvo v Tirani v trenutku, ko je bila v poslopju proslava v počastitev v25. maja, in reakcija uradnih albanskih oblasti na naše proteste. Albanija namreč ni le ostala na ravni zanikanja krivde za napad, ampak je celo namigovala na odgovornost Jugoslavije zanj. Predstavniki našega zveznega sekretariata za zunanje zadeve so takšna namigovanja in zanikanje odgovornosti zavrnili ter terjali popolno zaščito naših predstavnikov v Albaniji na osnovi mednarodno dogovorjenih norm. Sicer pa je za teden značilna živahna zunanjepolitična dejavnost naše države. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je po obisku Japonske v torek dopotoval na obisk v Demokratično republiko Korejo, čaka pa ga še srečanje s predstavniki Kitajske. Povsod je govora o žgočih mednarodnih problemih, o poglabljanju dvostranskega sodelovanja, pozornost pa velja tudi vedno pomembnejši vlogi neuvrščenega gibanja v sedanjem zapletenem položaju na svetu. Aktivnost gibanja neuvrščenih in utrjevanje dvostranskega sodelovanja so bile tudi osrednje teme pogovora naših predstavnikov z ganskim voditeljem, ki je bil na obisku pri nas. Sicer pa zunanjepolitična slika sveta ni ohrabrujoča. Viroki libanonske krize še niso odstranjeni. V Španiji so odkrili priprave na atentat na kralja, pa tudi sicer se v tej državi bohoti naalje Zahodnonemški kancler Schmidt je po obiskih v Združenih državah Amerike in v Franciji, kjer se je kot prvi tuji državnik sešel i novi) francoskim predsednikom Mitterandom, povedal, da so pogovor t Vzhodom potrebni, vendar morajo biti strani predhodno vojst« izenačene. Italija je sredi vladne krize. Vlada premiera ForUmsI* licna^iic. >">"j» j*- viaua premiera Forum* F odstopila zaradi razkntja tako imenovane prostozidarske lože P-2,kij* združevala nad 1000 ljudi iz vrhov italijanskega uuliUtatP gospodarskega in vojaškega življenja ter zakrivila številne šnekulacije. kraje in celo umore. Slišati je bilo ugibanja, komu bo Dredseda« Pertini zaupal sestavo nove vlade: ali še naprej krščanskim demokratom ah prvič socialistom, ah pa utegnejo biti celo medcas* parlamentarne volitve. Po sredinih vesteh sodeč slednjih ne bo ampak bo skušal predsednik preaiostiti krizo po redni poti z dogovorom strank. Vendar je jasno, da novi kompromis strank ni traina r*5b>v Po zatišju stopa v ospredje spet Poljaka. Vedno r*oWeišVaodemonstracije za izpustitev političnih zapornikov, nrav takbn.tv& razni protisovjetekiizpadi. Vlada jih je obsodila, ostre mj,*Z pnhajajo tudi iz sosednjih socialističnih držav Dva u»l^T«- ^i;X sta si vzela življenje, položaj pa se vztrajno ^frufeU^um da bo rešen mirno. J ™Je upajmo. J. Košnjek Odgovornost vodilnih delavce Živahno izobraževanje TRŽIČ - Na pobudo občinskega sveta zveze sindikatov Tržič je delavska univerza razpisala dva seminarja za potrebe združenega dela. Prve dni junija bo seminar za člane oziroma delegate v disciplinskih komisijah, zatem pa še seminar za člane delavskih svetov. Zaključen rok za zbiranje prijav za prvi seminar je pokazal, da ni pretiranega navdušenja za seminarsko izobraževanje. Število prijav je sicer kar lepo in bo Zazidalni načrt kulturnega središča teoretično slušateljev dovolj za dober dvodnevni popoldanski seminar. A pri delavski univerzi imajo slabe izkušnje o razmerju med prijavami in dejansko udeležbo. Na seminarju za člane organov samoupravne delavske kontrole je od 85 prijavljenih oba dneva sodelovalo le 20 slušateljev, skupaj pa jih je bilo le 40 ali manj kot polovica. Prijavljanje samoupravljalcev za izobraževalne oblike v tržiš-kem združenem delu nedvomno zasluži oceno določene neresno-sti in neodgovornosti. Bilo bi. razumljivo, da delovne organizacije, skupnosti, šole in drugi oklevajo s prijavami za seminarje, če bi jim to pomenilo dodatne finančne obveznosti. Ker pa družbeno izobraževanje v Tržiču financira združeno delo na osnovi svobodne menjave dela v izobraževalni skupnosti, so oklevanje, zavlačevanje in Jesenice - Na pobudo občine Jesenice ter družbenopolitičnih organizacij je kulturna skupnost Jesenice naročila pri Biroju za ur- „„ ---- banizem in stanovanjsko poslovanje .površen pristop pnjn, Jesenice zazidalni načrt kulturnega sag»tair||aflfr ± Wi««H» centra na Jesenicah. Zazidalni pro- * zasnovali v treh gram centra so zasnovali v fazah. V prvi naj bi na zahodnem delu zgradili objekt, ki ima v pritlični etaži prostore za knjižnico, kinodvorano. razstavne prostore, prostore delavske univerze ter restavracijo s 150 sedeži. V nadstropju so predvideni dodatni prostori knjižnice ter delavske univerze. V drugi fazi v vzhodnem delu načrtujejo izgradnjo objekta z večnamensko dvorano, koncertno dvorano in prostori glasbene šole. V tretji fazi pa bi bilo mogoče v okviru območja stanovanjskih objektov ob Tomšičevi cesti center zaokrožiti z adaptacijo teh objektov. Ta zazidalni načrt hi terjal rušenje dveh stanovanjsko poslovnih objektov — trgovine Jugopla-stike in Borova, v nadaljnji izgradnji pa hi porušili le pomožne objekte. D. S. hi|vwitV..#- - - docela nerazumljivi, de posebej to velja ob podatku, da delegati iz osnovnih organizacij zveze sindikatov občinskemu sindikalnemu vodstvu pogosto izražajo potrebo po permanentnem izobraževanju, pri dejanski izpeljavi nalog pa se krepko zatika. -mv Na 91. seji komiteja OK ZKS Kranj so obravnavali poleg drugih važnih zadev tudi reorganizacijo kranjske Iskre-Elektromehanike, o kateri v Iskri že dalj časa razpravljajo. Dokumenti, ki govore o razlogih in potrebah po reorganiziranju, so v dosedanji javni obravnavi med delavci Iskre doživeli vrsto vprašanj, pripomb, predlogov in dopolnil, kar predvsem velja za samoupravne organe in družbenpolitične organizacije. Kljub temu komite meni, da niti vodilni delavci niti družbenopolitične organizacije v Iskri niso na- Eravile vsega, kar se od njih priča-uje, da bi sleherni delavec sodeloval pri tako življenjsko pomembni akciji, da bi jo sprejel kot nujnost in pogoj za še hitrejši razvoj in večjo poslovnost in uspešnost Iskre kot celote in vsakega njenega dela posebej. Ker pa reorganizacija Iskre ni in ne more biti samo notranja zadeva tega kolektiva, ki šteje preko 10.000 delavcev (na kranjskem področju pa okoli 8000) so se s to problematiko seznanili zbor združenega dela kranjske občinske skupščine ter občinska vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij, ki so predlagano reorganizacijo sprejeli in jo podpirajo. Kranjskim komunistom in vsem delovnim ljudem Kranja in Gorenjske ne more biti vseeno, kakšna bo nadaljnja programska, poslovna in organizacijska usmeritev Iskre, ki predstavlja 1/3 kranjskega delavstva! Zato je komite zadolžil tako svoje osnovne organizacije ZKS v iskri kot tudi vse poslovodne organe, vodilne in vodstvene delavce, da se z vso odgovornostjo aktivno vključijo v zadnje priprave na referendum, ki bo predvidoma konec junija 1981. Skrajno angažiranost pričakuje tudi od drugih družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa zahteva, da se vsi vodilni in vodstveni delavci pred svojimi delovnimi kokfcjffl javno in jasno opredelijo o pn*ra. gani reorganizaciji. Komite nsWrj zahteva, da dobijo delavci lsb*i najkrajšem času odgovore in I jasnila k slehernemu vprašanju '. j predlogu, ki so ga bili dali ob obravnavi predvidene reorganutfrf Iskre. Ker ti odgovori te kasnijoj komite izrazil grajo skupini, k' Komite bo še nadalje sp"** spremljal vse priprave na refr**" dum, angažiranost komunistov.^ dika ta, mladine in borcev ZZ&' katere zaupa, obenem pa terja f* vseh in poslovodnih organov,«* lavce Iskre sprotno, temeljito- * krito in razumljivo informira)0 J vseh vprašanjih in zadevah, ki " življenjskega interesa sleher^ delavca Iskre. I Zaključek dopisne šole marksizma Tržič - Tudi v letošnji iaobra^ valni sezoni so v Tržiču or«nwr** dopisno šolo marksizma. Ta oblik* idejnopolitičnega usposabljanja komunistov je bila zaključena v toM 26. maja. V dopisni šoli marksiima se R letos izobraževalo le devet čh**1 zveze komunistov iz triiške ob.1** Že pri kadrovanju so osnovne ganizacije zatajile, kajti v Sok-* napotile le petnajst komunistov htevno izobraževanje pa tudi n*1* nost in neodgovornost slušatelja * povzročili osip in na koncu * podelili le devet priznanj. Dop*° šolo je pripravila delavska univen* v Tržiču, kot predavatelji pa so sodelovali predvsem domači stroko**' in družbenopolitični delavci. -m* Rezervirano za urednika »Imam naročen časopis Glas. Ker služim vojaški rok, je bilo dogovorjeno, da ga bom dobival v vojašnico. Ta mesec nisem dobil niti enega izvoda. Ne vem, ali se izgubi med potjo, ali ga sploh ne pošiljate. Mislim, da se bo ta napaka nekako odpravila in bom časopis dobival v redu.« Tako nam piše naš naročnik iz vojne pošte v Po-žarevcu. Taka in podobna pisma večkrat dobivamo od naših naročnikov, ki služijo vojaški rok. Zt tega moramo povedati, da imamo z dostavo Gi našim naročnikom, pri vojakih posebne teiair. * > preverjamo vzroke, zakaj nekdo ne dobiva Glasa, ugotavljamo, da od nas in iz kranjske pošte «rWno r redu odhaja Glas, ne pride pa do naslovbtnco Ponosih predvidevanjih se časopis izgublja na nasioc Ijenčevih vojnih poštah. Zato predlagamo našm naročnikom-vojakom, da se v takih pnmerAi obrnete do tovarišev, ki razdeljujejo pošto in prrmšt za pojasnilo, kam zahaja vaš in naš časopis. Urssnik NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE »ohitevanje zamujenega 3.STRAN O LAS od združitve /gorenjskih organaza*-ij mineva že no. pa pričakovanih učHnkov trpniziranost sle ni daia Sicer slabo merilo, posebno še. . da se v začetku, kmalu p*> v Gorenjski zdravstveni atvari niso in niso spremenile, pa je nastalo nekaj vid-. ki so se že iz dogovo-a papirju začele prelivati tudi tako da so spremembe tudi že za uporabnike varstva, že daje otipljive rezultata dolgo zaželjena in pričak o ftrokovna povezanost ajorenj-akavstva. Prav strokovna po-jp bika namreč ena temelj-ah lev združitve pforenjskm organizacij v tri delov-anaizarije. ki sestavljajo SOZI) zdravstveni center. Tako mer medirinski svet — stro orpui sozda učinkovito deiu nv njegove odločitve občasno tudi na odpore v posanez-lašk saj ae s strokovnimi re Nai ki jih sprejema medirinski' H ar strinjajo vedno in se jim ifauvljajo po robu« s svojimi aapnmaai pravicami: te pa naj *> nedotakljive tudi na račun mt ardrinske doktrine-, ki i<> ^medicinski svet. ^rja poodariti nekaj sprememb. i«|0e a? je že opredelil medicin l«t anda in se že izvajajo ali pa v kratkem. To je na primer ambulanta v Kranju, ki jo jraniska bolnišnica in zdaj dvakrat tedensko, sčasoma pa lahko sprejemala bolni dan. Ugodno bo nMJttrik že v urejena sedanja dvojna de nafta v jeseniškem zdrav domu in v jeseniški bolniš-kar so pobudo dali de lega novem bo dežurni zdravnik prakse v prostorih bolnišni-bo skrajšalo bolniku pot do , ki bi jih naročil dežurni Do nove smučarske sezone bik) urejeno tudi vprašanje dežurne službe v smučar centra kot sta Kranjska gora tanj.Za sedaj je v pripravi šele ureditve in povezave zdrav fcšzibe. G RS in hotelov za JSeaece. ko se Število prebi / dan poveča kar za trikrat. InV smučarjev pa so tudi t Sino cilj združevanja njorenjske-ntntva je bila delitev dela. ki * I jaradi racionalnosti prinašala r |(V«am tudi ekonomske učinke t $ tem prihranke k stroškom i MtM»eea varstva. Lani sta bila ^aa dva samoupravna sporami mar o delitvi dela med Go-zdravstvenim centrom in Kliničnim centrom, sporazum o delitvi dela med Institutom Golnik in Bolnišnico Jesenice, letos pa spora zum o delitvi dela med osnovnim, specialističnim in bolnišničnim zdravstvenim varstvom Sporazumi so podpisani, sedaj jih bo treba pre nest i v srednjeročne plane tozdov V tem srednjeročnem obdobju se predvideva krepitev osnovnega zdravstvenega varstva, kar pa prinaša seveda tudi zahteve po boljši opremljenosti ambulant in tudi pre hod na dispanzersko metodo dela v anaananaena zdravstva. Ob sedanjih omejenih sredstvih za zdravstveno varstvo pa bo verjetno mogoče uvesti le posamezne--elemente dispanzerskega dela. v celoti pa šele po letu 1985. saj so s tem povezana tudi kadrovska vprašanja. Čeprav pri idnaževanju dela in sredstev gorenjski zdravstveni toadi ravno ne hitijo, pa so vendarle spra vili pod streho sporazum o združeva nju sredstev za specializacije, med tem ko ostali spimnimr <> zdVuževa- nju sredstev /a štipendiranje, rezervni sklad, investicije in sredstva SLO še sledijo, že do konca tega leta pa morda tudi sporazum o združeva nju sredstev /a izplačila i/ sklada skupne porabe za socialno varnost Doslej namreč ni enotnih meril in osnov na ravni sozda in tudi ne delovnih organizacij, pač pa v tozdih p«) priporočilih sindikata delijo, koli kor pač imajo, saj solidarnostnega pokrivanja ni. Prav tako je še vedno »nepopisan list« izdelava osnov in meril za deli tev sredstev /a osebne dohodke, kar je sicer še letošnja naloga drožbemo-političnih organizacij v sozdu Vsaka temeljna organizacija una svo| pra viknk o defitvi. vendar pa ae na skupnih osnovah in merilih, pa tudi določila o nagrajevanju po delu še ■bo zašla vanje. Izjema doslej je le zobna poliklinika Kranj, kjer so na referendumu pred kratkim sprejeli pravilnik / elementi nagrajevanja po avla I. M Študentje še daleč od družbene prakse Jesenice — Člani jeseniškega komiteja ZK Jesenice so na eni zadnjih sej temeljito spregovorili tudi o vlogi in vključevanju mladih v družbeno in politično življenje občine V jeseniški občini je 4H2 študen tov. od tega 70 odstotkov rednih in .'30 odstotkov študentov ob delu. Največ jih je vpisanih v prvi letnik, z višjim Iletntkorn p« je odstotek vedno manjši. Solidarnostne štipendije za redne študente na višjih in visokih šolah dobiva 94 študentov, na srednjih 181 in na poklicnih šolah 25 študentov. Kadrovske štipendije prejema na višjih in na visokih šolah 59 študentov, na srednjih šolah Wj Študentov in na poklicnih šolah 184 študentov ter na šoli za metalurške delavce 29študentov Študentje se povezujejo v okviru Kluba študentov jeseniške občine Klub združuje okoli 200 študentov, od tega pa le dvajset aktivneje. Aktivni so le in predvsem študentje tehničnonaravoslovne smeri, med tem ko študentje fakultete za sociologijo, politične vede in novinar stvo ne kažejo prav nobene želje po aktivnejšem delu. Klub se loteva predvsem organizacije kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, premalo pa deluje na področju ide jnopolitičnega usposabljanja avet Skupščine občine z Obrtnim ▼ tzvaujnmjta poslovnih prostorov. I. NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV: V Carikaurjeveiri naselja v Radovljici je predvidena gradnja poslovnih prostorov za opravljanje storitvenih dejavnosti in sicer: RTV mehanika, popravilo gospodinjskih strojev, krojastvo i spodarjanje pa jih praktično ne zanima Tako so se dogovorili, da bodo s takšnimi razgovori Še nadaljevali, sai .so se izkazali za nadvse koristne Se slabše pa ,e s povezovanjem kadrovskih Štipendistov t lani komiteja so poudarili o., morajo ,meti posamezne delovne organizacije več neposrednega stika s studenti saj se za zda, , njimi ukvarja le jeseniška Železarna. jo v nas, socialistični družben? ure-ditv, Zato so član. komiteja menili, da je treba mlade stalno vključevati v neposredno družbeno prakso in jih seznanjati z vsemi problem, v delov nem okolju, kjer se bodo po studiju zaposlili. " B. Sede j »Družbenopolitična skupnost Radovljica je predlog zakona o Triglavskem narodnem parku podprla, čeprav smo ob osnutku zakona imeli odločne odklonilne predloge, saj nekatere stvari še niso bile usklajene. Predvsem so se pojavljala vprašanja o obsegu osrednjega in robnega območja parka, o financiranju, o omejitvenih določbah za kona, vprašanja ob statusnih in organizacijskih problemih posebne organizacije za varstvo parka in tako dalj«'. Sedanje besedilo zakona je rezultat dovolj široke razprave v občini; odstopili smo od amandmajev, ker je predlagatelj zakona zagotovil, da naselja v Triglavskem narodnem parku ne bodo omejena in prizadeta v nadaljnjem razvoju. Omejevanje gospodarjenja, normalnega življenja in razvoja znotraj parka ne bi bilo sprejemljivo in bi bilo v nasprotju z dosedanjim družbenim naporom, da se zakon sprejme. Bilo je veliko pripomb, ki so jih posredovali tako posamezni krajani. Alpetour kot nosilec razvoja na tem območju, Tekstilindus in drugi. Pomisleki so bili upravičeni, še posebej, ker informacije niso bile vedno natančne in popolne, toda strpen in ustvarjalen pristop predlagatelja je te dileme razrešil. Menimo, da je podpora zakonu smiselna, saj so v robnem območju predvidene nujne dejavnosti kot so razvoj in gradnja novih turističnih zmogljivosti v družbenem sektorju, razvoj in pridobivanje zmogljivosti kmečkega in zasebnega turizma, rekonstrukcija sedanje žičnice na Vogel ter ureditev smučarskih prog. Možni bodo tudi manjši posegi ob obali bohinjskega jezera za razvoj turizma, tako kopališče, čolnarna, obnova kampa, mogoča bo gradnja novih stanovanj za prebivalce naselij in del gospodarskih dejavnosti na območju parka, gradnja počitniških domov na Goreljku in drugih prenočitvenih zmogljivosti v robnem območju parka, obnova planin in planšarskih naselij in go-»jpudiarjemje na planinah in na senožetih Varovanje z rakonom zaščitenih vrednot bo torej prva naloga, ki naj pomen, tudi zaupanje prebivalcev na območju Triglavskega narodnega parka s tem, da ne bodo prizadet, v nadaljnjem razvoju^ Park mora imeti resnično široko nacionalno obeležje in ne sme biti le domena občin, ki jih triglavski narodni park zajema« V. Visoka cena ni rešitelj izgub Ijnjjj je doas starostnikov Petra Uzarja »pridelal« 2,8 milijona j«—« j« ■ izgube, v prvih treh mesecih letos pa je je že za dobre pol aainjjoBaa — Rešitev ni v dvigu cen oskrbnega dne, ampak zlasti v Buapotnjeaju vseh 120 postelj - Razmišljanja o razširitvi bolniškega oddelka rrr Trne — Dom starostnikov Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču je lani sprejel prve oskrbovance. Zdaj jih je 9& prostora pa je še za 24 ljudi. Zaradi nepopoln jen osti in visokih zagonskih stroškov so delavci doma za lani predvideli dobre tri milijone dinarjev izgube. po zaključnem računu pa so jo ugotovili 2.8 milijona. Izguba se pojavlja tudi v letošnjih prvih treh' mesecih. Nekaj več kot pol milijona jo je. Vzroki niso slabo poslovanje Delavci se trudijo, da bi varčevali na vsakem koraku. Tako je. na primer, zaposlenih le 39. .manj kot določajo republiški normativi glede na število varovancev, seveda pa čarovnij ne morejo delati, če naj bo oskrba taka kot je treba. Polovica letošnje izgube gre na račun prepozno odobrene podražitve cen oskrbnega dne. saj so nove začele veljati šele s prvim marcem. Pripomb na visoke cene, ki se giblje jo od 258 do 286 dinarjev, je veliko Po mnenju izvršnega sveta skupšči ne občine Tržič zmanjšujejo interes za dom. po drugi strani pa izgub ne rešujejo Dejstvo je. da bo dom pre stopil mejo nedonosnosti šele, ko bo v celoti napolnjen, saj so stroški vzdrževanja m materiala, kot tudi visoka amortizacija, ogromni Kurilno olje. na primer, se je v letu dni podražilo za 112 odstotkov! Izgubo naj bi pokrila ustanoviteljica doma. občinska skupnost socialnega skrbstva. Skupnost je vseskozi, opozarjal*.' da bodo zagonski • stroški visoki, vendar ni našla prave- ga posluha. Zato bo o tem, kako nadomestiti lansko izgubo, v kratkem moral spregovoriti izvršni svet, medtem ko z.a letošnjo trije meseci niso realni pokazatelji. Vsekakor je prispevek občinske zdravstvene skupnosti, ki je lani za medicinsko nego primaknila le 25,25 dinarjev na oskrbovanca, v letošnjem prvem polletju pa se je vsota dvignila na 38,55 dinarjev, še vedno preskromen. V domu menijo, da bi se morali posebej pogovarjati tudi o prispevku za oskrbovance, teh je okrog štirideset, ki potrebujejo posebno bolniško nego. Dvigovanje cene oskrbnega dne ni priljubljen način reševanja težav. Te bodo trajale, dokler dom ne bo poln. Kako ga napolniti, pa je drugo vprašanje. Zanimanje je dosti večje za bolniški oddelek, zato v domu razmišljajo, če naj bi v drugem nadstropju uredili 900 kvadratnih metrov proste površine, na katero bi spravili še 25 postelj. Naložbo bi lahko speljali iz sredstev, ki se od pokojnin stekajo v sklad za gradnjo domov in stanovanj upokojencev pri skupnosti pokojninskoinvalidskega zavarovanja, začeti pa bi jo bilo mogoče že letos. Seveda pa bo pred odločitvijo potrebno dobro pretehtati ekonomsko upravičenost, se sporazumeti i zdravstveno skupnostjo o višjem prispevku, s skupnostjo socialnega skrbstva o pokrivanju razlik v ceni oskrbnega dne, v domu Petra Uzarja pa opredeliti organizacijske in kadrovske potrebe. v. . . „ „ .....H.Jelovčan. PETEK. 29. MAK 1M1 GLASI.STRAH Pri »Gorencu« vedno kaj novega Je že tako. Ce si obrtnik, moraš kar naprej vrtati in mozgati, vedno kaj novega pripraviti za trg. če hočeš, da uspevaš. Tokrat se je v Kranju na 6. sejmu malega gospodarstva zvrstila vrsta obrtnikov z. raznimi novostmi. Najboljši so bili seveda tudi nagrajeni. Med njimi je bil tudi Ludvik Stare s Spodnjega Brnika, ki je tokrat razstavil 4-vrstni sadilec za sajenje sadik. Zlato medaljo si je prislužil zanj. Doslej je delal le dvovrstne — tudi zanj si je prislužil medaljo sejma malega gospodarstva — toda potrebe so se pokazale za večje, pa se je Ludvik spet lotil stvari s prave plati in uspel. 4-vrstni sadilec je namenjen velikim plantažam tobaka, poljem zelja, solate, nasadom vrtnic, drevesnicam in podobno. Zanimanje zanj je veliko doma pa tudi v inozemstvu. 100 dvovrstnih sadilcev je prek KŽK že izvozil na Poljsko. Dvanajst let ima Ludvik obrt. Prej je po službi popravljal kmetom stroje vseh vrst. Tu se je največ naučil, pravi. Ugotavljal je. kje se kmetijski stroji najraje lomijo, kakšne napake se ponavljajo. Na napakah se pa najbolje učiš... Potem je začel na svoje. Marsikaj novega je prišlo za kmeta iz njegove delavnice. Tako »silo trak«, to je transporter za spravilo koruze v stolpne silose, čelni nakladalec za prenašanje bremen, kultivator za drobljenje zemlje, kot nekakšen nadomestek za brano, pa žična brana za čiščenje travnikov spomladi in žitnih polj. Lani je na novo razvil hidravlično planirno desko za 4 tipe traktorjev, hidravlično sprednjo, za vse vrste traktorjev pa zadnjo, pa napravo za pluženje snega, ravnanje cest. planiranje raznih terenov. Poznani so tudi njegovi nakladalni drogovi za vse vrste traktorjev, za dvigovanje lesa. težkih bremen, skal pri betoniranju, za razkladanje težkih bremen. Nikoli ne odjenja. nikoli ne počiva. Zdaj načrtuje spet nekaj novega: planirno desko, ki bo ravnala naprej ali nazaj, vedno pa bo zadaj pripeta in se bo obračala za .'160 stopinj. Ve. da bo tudi to za kmeta precejšnje olajšanje. Njegov največji uspeh bo. če bodo zadovoljni z njegovim izdelkom tako kot so s sadilcem. Iz potrebe je nastal. Takrat, ko je kamniška Eta sklenila s kmeti tam okrog pogodbe za dobavo večjih količin povrtnin. Pa je nastal problem sajenja. Ludvik je slišal, da so v Nemčiji izdelali tak sadilec za krompir. Pa je začel razmišljati, razvijati svojega. Na prvem sadilen je devet brniških kmetov sadilo. Vendar nezaupanje je še vedno vladalo. Nekaj kmetov je še vedno vztrajalo pri svojem in sadilo na roke. Naslednje leto so se pa že pulili zanj. kdo ga bo dobil. Zdaj imata že po dva kmeta en sadilec v skupni rabi. Pravijo, da po takem sajenju tudi raste bolje, kof pri ročnem, kajti na roko narediš luknjo, vtakneš vanjo sadiko, in zemljo le narahlo zravnaš. Pri stroju pa sadiko zadelaš z zemljo z vso težo, da ob koreninah ni zraka. Tudi če zunanja peresa odmro. srčika ostane zdrava. Pa veliko hitreje gre in hrbet ne boli... * ......~" Sadilec sadik, izdelek Ludvika Sta reta. »Gorenca« s Spodnjega Brnika, si je na 6. sejmu malega gospodarstva v Kranju prislužil zlato medaljo. — Foto: D. Dolenc Vrsto zamisli ima še v glavi Ludvik, da bi olajšal kmetu delo. če bo le material dobiti. Trenutno ima velike težave. Pa tudi prostor ga stiska. Njegovi izdelki rabijo velik prostor. Dokumentacijo za novo delavnico že ima. Če bo po sreči, bo čez nekaj let v večjih, svetlejših prostorih in o »Gorencu« bomo zagotovo kmalu spet slišali. D. Dolenc INDUSTRIJSKI KOMBINAT KI objavlja za potrebe DSSS naslednja prosta dela in naloge 1 ORGANIZIRANJE PLANA IN ANALIZ , A v 2. ORGANIZIRANJE - PROGRAMIRANJE PROJEKTOV OBDELAV 3. PROGRAMIRANJE '4 VODENJE ORGANIZACIJSKIH PROJEKTOV Za izvajanje del in nalog se zahteva: podi.: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj na področju plana in analize poslovanja Pod 2.: — visoka strokovna izobrazba organizacijske, tehnične ali ekon.oms.ke J oP( sistemske funkcije). — 4 leta delovnih izkušenj na področju programiranja in or%*mzan)e *mer\e — opravljeni strokovni tečaji s področja AOP za organizatorje ui program - — znanje programskega jezika PL / 1. COBOL ali ASSEMBLbK. — znanje enega svetovnega jezika (angleški ali nemški). — organizacijske sposobnosti, — poskusno delo traja 3 mesece pod 3.: — štiriletna srednja strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri oziroma gimnazija. — 3 leta delovnih izkušenj na področju programiranja, . — opravljeni tečaji za strukturirano programiranje, — znanje programskega jezika PL / 1, COBOL ali ASSEMBLER. —' znanje tujega jezika (angleščine ali nemščine). — sposobnost vodenja programske skupine. — poskusno delo traja 3 mesece , pod 4.: — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, ,„,v^/avi z avtomatsko — 4 leta delovnih izkušenj na področju organizacije poslovnih sistemov v poveza obdelavo podatkov, — znanje tujega jezika (angleščine, nemščine) — sposobnost vodenja projektnih skupin. — poskusno delo traja 3 mesece Prijave sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika, KranJ v po objavi. O izbiri kandidata bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka vložitev prijave.__. v 15 dneh roka za Visok devizni presežek V prvem letošnjem tromesečju so porabljena sredstva v tržiftkem gospodarstvu naraščala za poldrugi odstotek počasneje od celotnega prihodka - Zunan^trgoviMka menjava se ugodna, vendar pa je zaskrbljujoč padec izvoza na konvertibilno področje Tržič - Poslovni rezultati tržiškega združenega dela kažejo u prve tri letošnje mesece v primerjavi z enakim lanskim obdobje ugodno sliko. Vendar pa so visoki porasti varljivi, saj so predv posledica ukrepov ekonomske politike, ki so dopuščali izredno gib cen surovin, materialov in izdelkov, po drugi strani pa tudi zadrževanji rasti osebne porabe. Celotni prihodek se je v tržiški občini povečal za skoraj 40 Sr stotkov in je dosegel več kot 1.8 milijarde dinarjev, obenem pa » porabljena sredstva naraščala za poldrugi odstotek počasneje. Zato je tudi skupni dohodek večji kar za 44 odstotkov. Nadpovprečno rast aV hodka so zabeležili v Tokosu. Triu, Lepenki, Tiku, Rogovi Cevamiiro Zlitu, najnižjo pa v temeljni organizaciji SAP in v temeljni zadružni enoti Križe. I u Počasnejša rast porabljenih sredstev, ki pa so v več kot polovK 11 tržiških delovnih kolektivov vendarle prehitevala celotni prihodek, so* I« celoti pripomogla k nekoliko boljši ekonomičnosti kot v lanskem prvw I h trimesečju. Na drugi strani pa so se pojavile tudi izgube, in sicer v Ko- H munalnem podjetju ter v Sapu. I h Dohodek na zaposlenega je porasel kar za 45 odstotkov in je vpov I i" prečju dosegel 90.000 dinarjev. Osebni dohodki so se povečali za 25 od- I* stotkov, torej v skladu z resolucijskimi določili oziroma celo manj. kar |S je posledica zavestnega stabilizacijskega obnašanja tržiških delavcu |'< Ugodna zunanjetrgovinska menjava je za gospodarstvo trtsV I* občine značilna tudi v letošnjem prvem trimesečju, čeprav obstaja b#- I jazen, da bo nadaljnje zmanjševanje uvoza ogrozilo nemoten potrt proizvodnje. Izvoz je bil večji za dobrih 22 odstotkov v primerja« i lanskim obdobjem, nekoliko pa se je ustavila prodaja na konvertMao področje. V izvozu seveda spet krepko vodi Peko, ki je ustvaril kar 78 odstotkov vseh deviz. Tržiško gospodarstvo je v prvih treh meaKŠ uvozilo za sedem odstotkov manj blaga kot lani in tako doseglo J*-" njetrgovinski presežek v vrednosti 77 milijonov dinarjev. Padec izvoza na konvertibilno področje je osrednji problem P0^ vanja v prvem trimesečju. Najbolj značilen je za tovarno obutvtr** ki je na zahod poslala le 60 odstotkov svojih izdelkov. Na to so vp^ak predvsem težave pri oskrbi s kvalitetnimi reprodukcijskimi material kot tudi dodatne izvozne obveznosti, ki jih je Peko sprejel in del*1 uresničil v zadnjem trimesečju lani. H. Jelovčan Dobri predvsem izvozni dosežl V Alpini so v prvih treh mesecih izvozili 156.000 parov vendar na zahod le 3000 parov - Manj kot so planirali redili v tozd Plastika predvsem zaradi pomanjkanja dolarjev zaslužka. Vendar pa ne gre brez pripomb, da grV nje izvoza predvsem na racu prodaje v Sovjetsko zvezo sai iZah/±^° trŽi^e v teni *aal e 3.000 parov v vrednost, ftOlM 1 a rje v. Osebni dohodki so znašali. tromesečju 9.180 dinarjev in za 23 odstotkov večji kot % času lani in za 10 odstotU skoletnim poprečjem L VI NA DELOVNEM MESTU Tržič - Ciril Slapar iz Tržiča, vodja vzdrževanja strojnega parka v Triu. ima več poklicev. Bil je letalski in avtomobilski mehanik, preden se je posvetil tovarniškim strojem. »Stroji so me vedno zanimali. Rad sem brskal po njih, jih preučeval in popravljal. Večkrat sem kaj pogruntal, preuredil, poenostavil. Pred dobrimi štirimi leti smo v Triu dobili nove stroje. Napake so se začele hitro pojavljati. Pri stroju za oblikovanje notra-njikov so se kar po vrsti lomili vijaki. Včasih tudi večkrat na dan in vsakič je je stroj, s tem pa tudi proizvodni proces, obstal za uro, dve. Štirje delavci smo se morali krepko truditi, da smo ga razdrli, zamenjali vijake in znova sestavili.« Ciril Slapar je našel krajšo pot. Stroja zdaj ni več potrebno razvM rati. En delavec lahko v desetin minutah zamenja vijak. Podobno izboljšavo je doživel tudi avtomatski sekalni stroj. Potiskač lepenke, ki se je pogosto lomil, je tržiški novator nadomestil z novim, trdnejšim ter na ta način prihranil veliko dragocenega časa. Prej sta namreč dva delavca rabila dve uri. da sta del zamenjala. Tudi na delovni plošči tega stroja so se vijaki pogosto lomili. In spet je stal dve uri. Ciril Slapar je ploščo toliko poenostavil, da je vijake mogoče zamenjati v pičlih dveh minutah. Prihranek, ki so ga vse tri izboljšave prinesle, so v Triu ocenili na 321.215 dinarjev, prav gotovo pa je prihranek še večji, če upoštevamo izpad proizvodnje zaradi zastojev, ki so bili prej in jih zdaj domala ni več. Pred prvim majem je Ciril Slapar prejel zlato značko in plaketo novatorja leta prve stopnje trži-ške občine. »Priznanja sem bil zelo vesel,« pravi, »ker sem čutil, da sem res nekaj koristnega ustvaril, pomagal tovarni pa tudi sebi pri delu.« »Novatorstvo delavcem se ni prodrlo v zavest, čeprav ima vsak za svojim strojem ali pisalno mizo možnost, da kaj izboljša, poenostavi. Niso zainteresirani, delajo le tisto, kar morajo. Sam imam, kot sem že rekel, za to veselje. Res pa je, da moraš stroj ali postopek dobro poznati. Sproti sem zapisoval vse napake, potem pa ob delu in doma premišljeval, kaj bi se dalo storiti. Včasih sem vstal tudi ob dveh, štirih zjutraj in študiral, risal, računal. Ni mi žal časa, ki sem ga temu posvetil.« * H.Jelovčan Ciril Slapar, novator leta prve stopnje v tržiški občini J Žiri — Visoko naraščanje cen surovinam in repromaterialu, težave v oskrbi in slabo delovanje tržnih zakonitosti so težave, s katerimi se srečujejo delavci žirovske Alpine tudi letos. Čeprav so pohvalna prizadevanja za čimvečji izvoz, to nikakor ni dobro, če gre za izvoz surovin. Prav posledice takšnega izvoza so letos v Alpini krepko občutili, saj jim je^ primanjkovalo nekaterih materialov in povzročalo težave v proizvodnji. Pomembne uspehe so dosegli v izvozu, saj se je povečal bolj kot v enakem času v preteklih letih. Kljub težavam so v Alpini v prvem tromesečju naredili za 9 odstotkov več čevljev kot v erjakem času lani. To jim je omogočila predvsem spremenjena struktura izdelane obutve. Zmanjšali so količine smučarske, lahke športne obutve in sandal in povečala količino obutve za po smučanju, navadne obutve in gojzerjev. Manjša je bila tudi proizvodnja plastičnih delov in to zato, ker so imeli težave z uvozom surovin, ki jih potrebujejo za to vrsto proizvodnje. Vrednost celotne proizvodnje je bila za 8 odstotkov večja kot lani v enakem času. Vendar so s tem dosegli le slabih 70 odstotkov plana. Manjši dohodek gre predvsem na račun večjega izmeta zaradi slabih materialov in zaradi rasti cen surovin. Hkrati so v Alpini prodali v letošnjih prvih treh mesecih kar za 46 odstotkov več obutve, vendar večja prodaja gre izključno na račun večjega izvoza. Izvozili so 156.000 parov čevljev, kar jim je prineslo 4,3 milijona Kemična tov EXOTERM Kranj I Kadrovska komisija objavlja dela in naloge ČISTILKE za pospravljanje in čiščenje upravnih prostorov v popoldanski izmeni. Pogoj za zasedbo je nedok*" čana osnovna šola. Dak združuje za nedoločen hI N polnim delovnim časom Prijave sprejema aplo**1 sektor Kemične tovara* Eioterm Kranj, Strufc* 66,15 dni po objavi. I AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Odbor za delovna razs*da razpisuje naslednja dela in naloge VODJE KNJIGOVODSTVA Pogoji: — končana srednja sola eko-| nomske smeri. — najmanj tri leta dek>vnii izkušenj v knjigovodsi\ Delo je za nedoločen vxas polnim delovnim časom. Prijave sprejema aekreta-] riat društva AMD Ki Koroška 53/d, do vključi 15. junija 1981. IE».IMJA19S1 KULTURA 5.STRAN O LAS Partizanski tisk na Škofjeloškem /jkumentiranjc medvojnih ti-wlt*hnik in tiskarn) je zamudno to.čeprav so tiskarji vodili pisano ^i>nco o opravljenem delu. Vedno avaod le ni podatkov za manjše mri zlasti zato. ker se vsi arhivi i ohranili. Reči pa je treba, da je jku na Škofjeloškem ohranjeno peroma veliko gradiva. Pri razlivanju podatkov, kdaj je bilo i tiskano# si danes lahko pomalo z 2e objavljeno literaturo o rtoanskem tisku, z arhivi in nek-ijini partizani-tiskarji, ustvarjal %o tiska. V nekatrih primerih pa todobna poročila tiskarjev (ar- ^—-- ^ Kulturni koledar^ [BANJ - V Prešernovi hiši •it* razstavlja makedonski sli-ur Niče Vasiljev, v kletnih štorih pa si lahko ogledate «atavo risb Petra Jovanovi-ta V galeriji Mestne hiše so na '^eddela akademskega slikarja Lojaeta Čemažarja. V steb-naVČni dvorani Mestne hiše se jsdatavlja s svojimi deli aka feada kiparka Štefka KoAir-?etri*, v Mali galeriji pa aka fonati slikar Marko Ivan tspaik. V galerijskih prostorih orohie stavbe v Tavčarjevi 43 i lahko ogledate razstavo ffjtaje aa Gorenjskem leta ifl, ki je posvečena 40-letnici udje. Razstave so tako kot BJne muzejske zbirke G oren j-fcp muzeja odprte vsak dan |0. do 12. ure in od 17. do 19. j, ob sobotah in nedeljah od Ido 12. ure. ob ponedeljkih so ■rte. MlEDDVOR - V soboto. 30. m. ob 15. uri bo Zveza murnih organizacij Kranj s kovanjem osnovne šole litija Valjavec Preddvor pri-u v prostorih osnovne šole koncert letošnje občinske trfje mladinskih pevskih krov. Nastopili bodo otroški Ialadinski zbor OS Matija {p,H Preddvor, troglasni in M »W«mi zbor OŠ Lucijan Seljak m hUle, otroški zbor OS >1 KT Prešeren Kranj, mla taJ J*zbor °^ Janko in Stanko Hkn Šenčur, mladinski zbor tvj |f Josip Broz Tito Predoslje J Ifflladinski zbor Gimnazije ]t %¥JA LOKA - V gale-m* k m loškem gradu je odprta d^ruStvena članska filateliji razstava Ziajarstvo na 0* drreaakem, ki jo prireja Fi-*fc»tično društvo Lovro Košir «Wja Loka ob 140-letnici prve iCJti* zbiralnice na Gorenj-^vSkofji Loki. Razstava bo ifcru do konca maja. med Som od 10. do 17. ure. ob t/t»h in nedeljah od 9. do 17. laaorni pevski zbor Loka K vodstvom Janeza Jocifa bo toboto. 30. maja ob 1930 Mi v Cragrobu pri Škofji ovečerni koncert rene-«/nih pesmi. Izvedel bo dela Mji evropskih renesanč {mojstrov. S koncertom bo /iavil desetletni jubilej zbo- KAMNIK - V razstavišču v na svetu. Svoje delo ^stavil Peter Tonkli, pnu sodelavec biološkega liti Jovana Hadžija pri lagati akademiji znanosti in -most i. član slovenskega »/aoloflkega društva Štefana etdija in jugoslovanskega r/noloskega društva ter slo-w& biološkega društva. ifimm razstava. ki jo wk Muzejsko društvo Ze-P bo prikazala kako raz-k ta favna, do kakšnih I vzorcev, oblik in velikosti * razvili metulji na našem 'j Poseben poudarek ima-fomafi metulji, nekaj zna- »slovenskih in jugoslovan-I Ur metulji iz okolice So-»Razstavo si lahko ogledate rtdan razen ponedeljka ]■ manj pet takšnih elektrarn kat jtp fužinska. Najbolj smotrna pa bif bila gradnja malih elektrarn.fr bi se združilo več investitorjev skupaj. Tako gradnja ne bi bik velika obremenitev, velik pa bi bil prihranek pri elektriki. Menim, da bi morala družba dati; več spodbude takšnim gradnja«, saj bi lahko bistveno popravile energetsko bilanco. Predvae* naj ne bi bilo toliko sitnosti a najrazličnejšimi dovoljenji ia ugodnejša bi morala biti kreditna politika.« L. Bogataj 23 MAJA 1981 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7.stran.G LAS moprispevek v Gorjah r gjfft ,L "•J*. «* bodo v krajevni skupnosti Gorje odločali Km^^no^^M^Z^^e%A samoprispevka - Zbrali bi Šolska vrata so še odprta fft - V krajevni skupnosti » krajani s samoprispevkom an domala vse pomembnejše k ceste in poti in položili ivadratnih metrov asfalta, za ^porabili okoli 8 milijonov di-i V nedeljo. 31. maja. pa se h štirih voliščih odločali za bajevni samoprispevek, ki ga lio za objekte skupnega po-f katerim bi zbrali v nasled-letih okoli 6 milijonov di-ili so se. da okoli 2 mili-za mrliške vežice, v za razširitev poko-500.000 dinarjev za začetek plošča žrtvam voj ne jo so na gasilskem h pri Bohinjski Bi-odkrili spominsko druge svetovne vojne Kamnje v Bohinju so nekdaj zavedna in t in številni prebivalci J v NOB, med njimi pa svobodo žrtvovali tudi Zato je plošča v spo-i, da se strahote fa-' ne bi ponovile. — del pri napeljavi telefonskega omrežja in okoli 3 milijone 200.000 dinarjev za nekatere druge objekte skupnega pomena kot je izgradnja kanalizacije, vodovoda, asfaltiranje. Že marca so po vseh vaseh pripravili javne razprave, na katerih so se s krajani pogovorili o rezultatih prvega samoprispevka in o namenu drugega. Tisti, ki so sodelovali, so program podprli, saj se večina krajanov dobro zaveda, kakšen napredek prihaja v vasi s samoprispevkom, zavedajo se uspehov in si želijo izgradnje novih objektov ter razrešitev vseh problemov. Zasebni standard je v Gorjah in v vseh naseljih zadovoljiv. vendar pa krajevni skupnosti manjka družbenih objektov. Se posebno je pereč problem vodovodnega omrežja in kanalizacije, saj so še številna .naselja, kjer jim stalno primanjkuje vode. Voda je hud problem za Zasip, Gorje. Bled. predvsem pa za Podhom in Poljane, vendar je pri tem krajevna skupnost nemočna. Ze pred leti so v Radovljici načrtovali programe za izgradnjo vodovodnega omrežja, a zdaj se je izkazalo, da planov sploh še ni. Komunalno gospodarstvo v Radovljici je tako premalo pozornosti posvetilo tem problemom, ki pa so za krajane ne le Gorij. temveč tudi Bohinja in vse lipniške doline življenjskega pomena. Medtem ko se je stanovanjska gradnja hitro širila in so se gradili tudi drugi objekti, so povsem pozabljali, da imajo še v številnih naseljih povsem neustrezne, dotrajane vodovode, s premalo zmogljivosti. Gorje z Zasipom imajo okoli 1.100 gospodinjstev, ki so vezani na vodovod z eno samo vodovodno črpalko in lahko si je predstavljati, kaj bi se zgodilo, če se črpalka pokvari. V Gorjah bo torej v nedeljo, 31. maja referendum za ponovni krajevni samoprispevek, s katerim naj bi v naslednjih petih letih izdatno prispevali k razvoju kraja. Krajani vseh naselij in vasi so že do zdaj pokazali visoko zavest in pripravljenost, da tudi z lastnim prispevkom pomagajo pri čimprejšnjem razvoju kraja. Zato naj bi tudi nedeljski »da« pomenil napredek krajevni skupnosti Gorje in vseh njenih na.se- '" D. Sedej »Usmerjeno izobraževanje je v primerjavi s sedanjim veliko bolj človeško, ker učencem s poklici daje enake možnosti za nadaljevanje študija,« pravi Janez Zurc, ravnatelj P0*"«"« šole v Kranju, ki bo v novem šolskem letu usposabljala učence v gradbeni usmeritvi - Sola je na preobrazbo dobro pripravljena, gorenjske potrebe po teh kadrih so velike, le zanimanje med otroki je težko prebuditi Kranj - Poklicna šola v Kranju uspešno usposablja mlade kovinarje, elektrikarje in slikopleskarje. Z novim šolskim letom pa se bo njeno delo spremenilo. Kovinarje in elektrikarje bo prevzel šolski center Iskra, poklicna šola pa bo izobraževala učence v gradbeni usmeritvi. Imela bo sedem oddelkov z 210 učenci in sicer gradbince v srednjem in skrajšanem programu, polagalce podov in slikopleskarje v srednjem programu ter slikopleskarje-antiko-roziste v skrajšanem programu. Bistvena razlika med programoma je. da v skrajšanem učenci hitreje pridejo do poklica, čas izobraževanja je torej krajši, vanj pa se lahko vpišejo tudi tisti, ki niso uspešno zaključili osmega razreda osnovne šole. Na začetek usmerjenega izobraževanja se šola pripravlja že od 1974. leta. Osnove za uspešen start imajo. S šolskim centrom Iskra so sklenili pogodbo o skupnem koriščenju kabinetov ter o izmenjavi učiteljev, pogodili pa so se tudi s SGP Gradbinec, ki jim bo odstopil učilnico in učne delavnice ter s svojimi strokovnjaki pomagal pri praktičnem pouku oziroma izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse. »Usmerjeno izobraževanje je v primerjavi s sedanjim veliko bolj človeško,« meni ravnatelj poklicne šole Janez Zurc. »Doslej učenec s poklicem ni imel enakih pogojev za pridobitev višje stopnje izobrazbe. S končano šolo se je lahko vključil šele v drugi letnik srednje, kar pomeni, da se je usposabljal celih šest let, preden je postal tehnik. Naj navedem še bolj skrajen primer: slikopleskar doslej sploh ni mogel nadaljevati rednega šolanja na srednji ston-ker *a v naM republiki ni. Učence smo usmerjali na delavsko univerzo, ki je v dogovoru s tehnično slikopleskarsko šolo v :Zagrebu to izobraževanje izva-L*_ novem pa so —»— Glede ~>a to. da bo poklicna šola v prvem letu usmerjenega izobraževanja sprejela kar 210 učencev, se nehote vsiljuje vprašanje, če številka v primerjavi s potrebami, trenutnim položajem v gradbeništvu pa tudi s skromnim zanimanjem učencev morda le ni preveč optimistična. »Gorenjsko gradbeništvo ima ogromno sezonskih in razen tega še nekvalificiranih delavcev,« pojasnjuje Janez Zurc. »Število oddelkov ni izračunano na pamet. Če hočejo gradbena podjetja zaustaviti fluktuacijo ter izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, je to edini način. Poglejte: SGP Gradbinec iz Kranja je bil prisiljen odpreti lastni izobraževalni center prav zato, ker mu manjka strokovnih delavcev. Precej učencev pričakujemo tudi od drugod, saj je v Sloveniji taka šola le še v Mariboru. Mislim, da težav s prostorom v dijaškem domu ne bo. Gradbinci imajo v njem na voljo osemdeset postelj, povezali pa smo se celo tako daleč, da nam je SGP Gradbinec pripravljen odstopiti nekaj mest v svojem samskem domu.« Doslej so učenci s prijavami zapolnili komaj en oddelek v šoli. »To je pač odraz stare miselnosti, navezanosti Kranja na kovinarsko in elektro industrijo. Proti njej smo še vedno dokaj nemočni, čeprav smo s skupnostjo za zaposlovanje, z zavodom za šolstvo in s komitejem za družbene dejavnosti pri skupščini občine Kranj izvedli široko akcijo informiranja osnovnošolcev in njihovih staršev. Akcija še ni sklenjena, šolsko leto tudi ne. Pričakujemo, da bomo s preusmerjanjem oddelke napolnili, čeprav je škoda, da moramo pobirati predvsem manj uspešne učence. Gradbeništvo je dovolj privlačno, ponuja obilo možnosti za nadaljnje izobraževanje. Mislim tudi, da bi končno morali prestopiti mejo med moškimi in ženskimi poklici. Zakaj ne bi bile ženske, na primer, slikopleskar-ke? Delo fizično ni tako naporno, znano pa je tudi, da imajo dekleta običajno več smisla za urejanje prostora kot fantje. Lahko bi bile prav uspešne.« H. Jelovčan A NISMO SE UKLONILI Ožboltu bili doma kurirji Hrastnice se je to nedeljo kopala Kot bi vsa naenkrat zacvetela, spoznana dolinica, ki se začenja »puftalskim gradom na robu Škofje ?wem neoskrunjena se zdi. Če bi ne kilometrov asfalta, bi bilo, kot da tehnika še ni prodrla vanjo. Malce ta zemlja morda zavira gradnje in to Minico ohranja tako, kakršna je bila. »floveku to kar prav zdi. «acu doline se pot razcepi in desni krak hrib proti Ožboltu. Le nekaj ovinkov >*»ce. Prva hiša je Kopačeva. Na M hiš bodo danes odkrili spominsko **jni kurirski postaji G-15, ki se je na-'*v bližini. Dvema spominskima obe-* bo pridružilo še tretje: na skednju ijtna spominska plošča padlim partijske čete zaradi izdajstva 31. okto-pieprosta skala pri drevesu nad hišo, marmornat in kovan spomenik •nami in še nekaterim partizanom omučeniški smrti Kopačeve mame a »vobodo nekaj borcev in kurirjev, ljudi je prišlo, predvsem kurirjev, k znanih obrazov s proslav ob ... inskih plošč kurirskim posta-po Poljanskem in Selškem. Veliko peš. Po proslavi bodo nadaljevali cerkvice sv. Ožbolta in čez Fojke v *rh ali pa v Poljane, pa v Bodo-frapoali pa na drugo stran do sv. Bar-hn Oaolnik na sv. Katarino in Medvo-»razvejane, dobro urejene. Nekoč so k redke kolovozne poti, steze, po Vinot in dan tekle kurirske zveze. kurirska postaja G-15 je bila usta-W|nj»ta 1943 v Sorževih smrekicah v niče. Pol leta so kurirji preživeli v Vajeni iz smrekovih brun, do polo-ml}t, pokriti z deskami in smrekovim ' ^nuarja 1944 so se premaknili v hfttjozd na sv. Barbari. Tu so zgradili 'fcbirako, le da je ta imela dvojne stene 'tonami zemljo zaradi boljšega zavaro-M sovražnikovimi kroglami. Kmalu »lana Beli so hkrati požgali to in ono kjp*«mrekicah. ^kurirsko postajo so potem zgradili v •<*, %ozau, čez mesec dni pa so se prt v Tošč, od tu v Tomažkovo in *rpod kmeta Krtela pod Ožholtom. i.r.fvke postaje so bile trdno grajene §*fctudi peč za ogrevanje. Dimne cevj , so bile speljane več metrov po zemlji, da so prikrili dim. Kurili so le z olupljenimi trdimi drvmi, da ni bilo preveč dima. Za razsvetljavo pa so uporabljali petrolejke in ročne svetilke. Kurirska zveza je najprej potekala od postaje Staniše G-13, po njeni premestitvi v* Bodoveljsko grapo pa do postaje Studenčnice G-25. Poleg tega je delovala tudi zveza z enotami, ki so se zadrževale na tem področju in s tehniko TRILOF. Javke za zvezo so bile na kakem hribčku ali pri velikem drevesu, da jo je bilo možno najti tudi ponoči. Vsak kurir, ki je čakal na zvezo, je ustavil prihajajočega in zahteval geslo. Razpoznavni znak je bil tudi udarec ob puško ali ob drevo. Obveščevalci v vaseh so dajali znake kurirjem na različne dogovorjene načine: na vidnih mestih so postavljali deske, razobešali blago, obleke raznih barv in podobno. Ponoči pa so za kurirje veljali znaki z lučjo: osvetljeno okno je bilo zagrnjeno ali od-grnjeno. Veliko je bilo tod okrog dobrih kmečkih družin: pri Podbreznikovih, Janščevih, Ro-barjevih, Koparjevih, Poljančevih, Fojskih, Močeradnikovih in pa seveda, pri Kopačevih. Zlatih rok je bila Kopačeva mama. Tudi po trideset partizanov je imela hkrati na hrani. Mož in starejši sin Janko-Jelovški sta bila oba kurirja te postaje, imela pa je še šest majhnih otrok. 30. oktobra 1941 se je iz Dolomitov zatekla k njim tedaj že razbita Rašiška četa. Sedemindvajset mož je bilo, prezeblih, lačnih. Iz Hrastnice gor so prišli. Sneg je sproti zakrival njihove sledove in nihče ni pričakoval nevarnosti zanje v tem skritem kraju. A videl jih je Bašelj iz Hrastnice. ki se je polakomnil 30.000 RM, ki so bile razpisane na »bandite«. Za njimi je šel do hiše, se prepričal, da so ostali tu in šel v Skofjo Loko ovadit. Naslednje jutro so prišli, obkolili domačijo. . . Sedem jih je padlo, iz besa so Nemci požgali Kopačev hlev in skedenj. Znova in znova so se oglašali partizani. Kopačeva mama jih je sprejemala kot sinove. Drobcena, majhna ženička, ki ji je življenje namenilo eno samo trpljenje. Trdo življenje jo je kalilo. Prava mati korajža je bila. Ko se je na Črnem vrhu ustanovila postojanka bele garde, so bili beli vse pogosteje tudi na Ožboltu. Vedeli so, da je tu partizanska hiša in pogostp so oprezali tod okrog, da bi prese netili partizane. 6. septembra 1944 so prišli s posebnim namenom, da obračunajo z mamo. Pridrli so okrog pol enajstih dopoldne, ko je ravno prišla z njive, da bi otrokom skuhala kosilo. Zadnji trenutek je mati vrata zapahnila. Mož Fran-celj je bil tedaj ravno doma, ker je od nekod prinesel neko meso in ga v kašči razsekaval. Zavpila je očetu: »Francelj bejž, ta beli so!« Beli so zdaj vedeli, da je tudi mož doma. Navalili so na zadnja Vrata, ki pa niso vzdržala njihovega pritiska. Vdrli so v hišo. Prvi je v mater, ki je stala pri kotlu za prašiče, ustrelil rafal. Sedem strelov je zavrtalo v njena drobna, izčrpana prsa. Pa to še ni bilo dovolj. S kopiti so pobijali že mrtvo. Nekaj se jih je usulo za možem, ki pa se je potegnil za zid pod streho. Streljali so v streho, bombe metali, da so skoraj hišo zažgali, toda očeta niso dobili. Ker drugega niso mogli, so izpustili prašiče in jih postrelili na dvorišču. Od gozda sem sta streljanje slišala dva kurirja. Začela sta streljati proti hiši in pregnala bele, ki so bili prepričani, da je partizanov več. Mamo sta našla v veži. Beli so jo pokrili z rjuho in ji prižgali furmansko svetilko. Otroci so bili to dopoldne vsi na njivah. Najstarejšemu je bilo štirinajst, najmlajšemu pa osem let. Ko je začelo pokati okrog njihove hiše, niso upali domov. Pustili so vse skupaj in stekli k sv. Barbari in od daleč opazovali kaj se dogaja doma. Neko žensko so poprosili, da je potem, ko se je umirilo, šla z njimi do hiše ... Popoldne je prišlo več partizanov. Pospravili so pobite prašiče, hišo uredili, počistili tla. Mamo so dali na mrtvaški oder. Vso noč so kurirji držah stražo, da so partizani lahko hodili kropit Kopačevo mamo. Drugi dan so njeno krsto pospremili do kapelice v dolini. Tu so se od nje še zadnjič poslovili... Mamo je zamenjala teta Katra, ki je odslej skrbela za otroke in partizane. Spet so partizani imeli svojo hišo, kajti Katra je bila prav tako skrbna zanje kot Kopačeva mama. Takoj po vojni so kurirji mami postavili skromen spenik pred hišo, 1959. pa je ona in še nekaj borcev, ki so padli tod okrog, dobilo lep marmornat in kovan spomenik. Da se ne bo nikoli pozabilo ... •» D. Dolenc Ožbolt nad Zmincem — Lepo slavje je bilo v nedeljo, 24. maja ob odkritju spominske plošče kurirjem relejne kurirske postaje G-15 na Kopačevi hiši na Ožboltu nad Zmincem. Slavnostni govornik je bil nekdanji komandir postaje Karel R ihta ršič-Drago, v kulturnem programu so pa sodelovali mladinci in šolarji z Ožbolta in iz Puštala, pevski zbor upokojencev iz Puštala^ z izredno doživetim recitalom pa člani KUD Ivana Novaka-Očka iz Tacna pod Šmarno goro, ki so ob tej priložnosti želeli počastiti spomin na padle borce iz Rašiške čete. saj je bila le-ta ustanovljena prav pod Šmarno goro. — Foto: I). Dolenc ' . ... O LAS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA P€TEK.2S MAJU«! Tomo Križnar 35 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Se bolj ostrmiš, ko se znajdeš v centru Boa Viate. Vso travo so populili, zemljo prelili z asfaltom, palme oklestili in jih ukrotili v ravne vrste parkov, okrog katerih s prometnimi znaki in prehodi za pešce, kultiviranom samotnimi površinami v opoldanski vročini prišumi kak najnovejši tip volkswagna, po strehi zapa-can jeep ali z novodošlimi priseljenci in njihovo kramo naložen tovornjak. Nasproti, čeravno še kar daieč stran, stoji nov hotel. Tropical do Boa Vista. Tam, kjer vstaja sonce, se košati upravno poslopje, poleg je Banco do Brazil in prazna Palacia do Cultura, v katero ne smeš v kratkih hlačah. Čez vse te drzno projektirane moderne stavbe pa sega cerkev, ki me spominja na neko betonsko hišo božjo iz Švice. Kam vse ne tišči brazilska domišljavost, porojena v lastnih kompleksih. Ostre linije samotnih širokih avenid simetrično vodijo z osrednjega trga na vse strani neba. V tem satelitskem mestu hodiš vedno le v krogih. Na koncu vsake ulice lahko opaziš prve savanske trave. Boa Vista je projektirana za leto 2000. Arhitekti so jo zasnovali na podobnih načelih kot novo prestolnico države Brasilio. Vse je tu, samo še ljudje morajo priti. Naravna " bogastva so namreč neizmerna, zato ima Boa Vista, kot pravijo, izredno prihodnost. Življenjska raven prebivalcev je že sedaj zelo visoka, kar lahko opaziš v trgovinah, kjer se košatijo najnovejši . izdelki evropske in severnoameriške potrošniške industrije. Cene so sicer precej bolj zasoljene kot v brezcarinski coni Manausa, tod to skoraj nikogar ne moti. Ljudje imajo zlato, diamante, kar je glavni gospodarski adut Roraime. Tisti, ki so obogateli v Venezueli, se po napornih letih ilegalnega brskanja po blatu ob Orinoku vračajo s polnimi žepi, njihove žene nosijo velike zlate uhane in drug nakit, življenje so si olepšali do smrti. Denar je pripravljen in komaj čaka, da ga naložijo v prve zametke industrije. V pristanišču ob Rio Branco se ziblje nekaj splavov, ki so naloženi z motorji, cevmi in mehaniziranimi siti za izpiranje peska. Vprašam, ali me vzamejo s sabo. Zanima me, kako se najde zlato. Mešanec s širokom kavbojskim klobukom nemo odkima. Z zlatom je kot z gobami, vsak skriva svoja najdišča. Iz revnih lesenih barak gledajo zvedave oči indijanskih otrok. Matere v umazanih modrcih prenašajo sem ter tja počrnele aluminijaste lonce. Iz bližnjega bara se sredi dopoldneva opoteče pijan caboclo in zabrodi v smrdeče luže. Deževna doba je. Ljudje v tej četrti živijo po njenih zakonih. Kadar ae nad reko dvigne megla in izpod neba rosi, se zavijejo v viseče mreže. Samo garjavi cucki brskajo po smeteh. Debela ženska, ki sem jo videl prejšnjo noč obešeno na nekega moškega, ki mi je zaman ponujal za pšenično zrno debel neb ruše n diamant, se glasno pretegne in zlije na ulico pomije. Za barakarskim naseljem se vije čez reko eleganten most. Ponos brazilskih inženirjev. Čezenj se valijo to-" vornjaki, polni ljudi z juga, revnega Pemambuca. predmestij Ria. Te kraje je zopet zajela mrzlica — a ne zlata, kot pred desetletji, niti ne kavčukova kot nižje doli okrog Manaosa. Tokrat dramijo domišljijo vladne subvencije. Brazilska politika želi nadzorovati in zato kolonizirati nenaseljeni sever, izkoriščati bogastva lesa in rudnin, obenem pa odvečno delovno silo, ki v prenaseljenih obalnih krajih, povzroča kriminal, goji ideje o revoluciji, pregnati sem gor, od koder bi jo, če bi jo potrebovali, potegnili ponovno nazaj. Ko sem hodil po neskončno dolgih ulicah Boa Viste, sem odkril, da nimajo gledališča, knjigarn, nikjer si ni mogoče ogledati zemljevida Južne Amerike. Pred kinom visijo plakati filmov kung fuja, na televiziji je vsak večer nekaj ur risanih filmov, spekta- Domačini kularnih TV kvizov in potem do polnoči roman za romanom groze, nasilja, kriminala. • * • Sonce zahaja v situ betonskega spomenika izpiral-cu zlata v samem središču Boa Viste. Mladina, kot povsod na svetu, v teh nemirnih večernih urah poseda okrog vodometa. Zasliši se top udarec, na bele mar mome plošče banke prileti krvav cvileč pes. Gospod s temnimi očali za volanom Chrvslerja se niti ne ozre Možje z aktovkami, žene v kavbojkah. prodajalci bonbonov ne obrnejo glave. Mladina pa se reži. »Na vizum za Venezuelo je treba čakati tri mesece. Izjem ni,« me zadircno zavrne funkcionar venezuelske ambasade. Povem mu, da je to zame edina možna »mer aa poti domov. Da poti čez Gvajaao ni. Da se moram brez vizuma vrniti do prvega pristanišča €000 km daleč nazaj. Nič ni pomagalo. Ljudje v pisarnah Latinske Amerike se đajo podkupiti le z večjimi denarji. Jaz pa sem bil finančno že na koncu. Dva dni posedam ob reki in žalostno tuhtam, kaj storiti Poten ase zgrabi jeza. Gore, sssf lirjs. dhsasjke me niso sjsJttsjhj, tudi ušiva imikiimli arij■ me ae bo. Ušel bom čez mejo? 80 km više proti severu nekako 10 km pred venezuelsko mejo, najdem most čez Rio Tocadero. za vijem na levo po ozki poti m pod večer istega dne priropotam v indijansko vas. Nekaj starih žena je posedalo okrog ognja. Otroci so ae vrešče porazgubiti. Mlade lene so zastrle vhode v okrogle inaloke. Mladcev mi bilo videti. Bika je taka. v zraku sem Čutil aoamsmsdja. Zgodaj zjutraj poženem čez neznano zemljo. Stare žene usnjenih, razbrazdanih obrazov so mi ob pečenem tatujevem bedru dale vse potrebne nasvete. Savana je bila ravna, pokrita s šopi rjave bodeče trave, sem in tja sem se moral izogniti razbitim ostankom termitnjakov ali skupini oljnih pakn. Včasih sem zavil tudi okras; jezerca tople, amnfljme vode, v kateri so ae pasli veild bek ptiči. Tla so Ima dovolj gladka, da sem lahko poskakoval z drugo presta wo m tri četrt pum. Z valovitega pita se je razgrnil čudovit pogled na rjavo morje, ki je izginjalo v nedkmled pred mano. Sonce je peklo. Nikjer žive Opoldne sem nekaj malega pojedel. Počitka ni biki. Bil sem preveč na tram___ Iz od vročine augetejačah tal pred mano se je počasi prikazalo nekaj kot grmovje, potem se mi je zazdelo, da je džungla — nato sem preklel vse — bde so gore. Nekako sem prišel čez. Velike skale, hiknje, strmi klanci grušča... Ubogi motor. Vendar, na dragi strani, kamor sem pogledal, od vzhoda na zahod, do konca obzorja sami griči, za njimi še višje in višje dvigajoča se požgana hribovja. Poti, jasno, nobene? Peš preiščem najbolj primerne smeri. Nič. Kot zakleto. Povest iz XV. stoletja JANKO BRUN g Sonce ne ljubi vitezov Imel je tri škatlice m msjksni žogiro. S škatlico je pokril postavil vse tri v vrsto in velel Klemenu naj ugiba^pod katriu ie Klemen je pokazal s prstom Mož je privzdigni m res, žogica je bitna Nekaj je nejevoljno za mrmral v brado in ponovil igro. Tokrat »aV*. malo premešal, vendar je bil nespreten in Klemen je z lahkoto unaalkk tiči žogica Zdelo se je, da brazgotin« ni najbolj zadovoljen sarnsanaL Tedaj se je oglasil berač m predlagal btmzgotincu igro m bj£ Brazgotinec je premišljeval, nazadnje pa je privolil. Pričela sta wa£ Berač je dobival kakor nor V trenutku je prislužil deset riuaiL \ dvakrat ni uganil, čeprav je Klemen natanko videl, kje je kroadica upal prišepniti in stari bedak je izgubil dva grofa. Bim jen«! preprosto. Človek bi si lahko prislužil novega konja preden bitn« očesom. Berač je zadovoljno prešteval denar. Brazgotinec pa ae n» držal. Nazadnje je ponudil igro Klemenu, ker je, tako je rekel. mL. imel proti njemu več sreče. Klemen je bil tako razburjen H« dregetal Toda ni imel denarja. O pač. Babičin zlatnik. Dregetajoč je razvezal o vratno ruto in privlekel na H»n Brazgotincu in beraču so za žarele oči. Brazgotinec je a j?^d' menjati denar. Kar po cekinu naj igrata pa konec, čeprav * * "?ll*> kakor izgleda slabe sreče m ni dosti nmmja, da bi *>fca?Mujfj^gv^ je ves v ognju hlastno prikimal Bal se je, da se oni ne bi premami ^m** Brazgotinec je slovesno spravil kroglico pod škatlico nekajkrat umirjeno vse tri premešal. Klemen, ki je kakor rit!dJOu* tisti pravi, je menil, da ga ima. Zmagoslavno je pobaral kjITl.-^ nec jo je previdno dvignil Pod njo ni bilo nic. Kleamnuib?^ glavo. To je vendar nemogoče. Natanko je videl Brni*.?'-— . roko po cekinu Tudi Klemen jo je iztegnil. Hw *go*inccirw^^.^j žolo in privlekel na dan za tako prijaznega človeka ksM^a Klemen se je umo obrnil, da bi dosegel meč, ki ga je odložil * ^*^nil je ubogi ocufani berač mimo zamahnil s palico po njegovigUi^*^ padli j Ko se je prebudil je bila že temna noč. Nikogar živega ni biosb* Premetenca sta ga z vlekla s ceste v grmovje. Mogoče sta miabla ■ a. Pobrala sta mu vse Tudi meč in škornje. Vadihujoč in stoku*** kakor pastirček odpravil po temni poti naprej ZadaHbVJt j* tljeval njegovo pot Potok je živahno šumel. Tesani goadori*** ,o mrmrali v vetru. Srebrno so se v rahli mesečini blrJLT-L. • J-"- bos osve pa aa — nostnih mogočnih smrek in macesnov rahli rranecmi bleščale ajktt Proti jutru se je Klemen ves onemogel privlekel do Celčeve atnV Daleč okrog vidni stolp se je kopal v prvih jutranjih žarkih. Sonce je *k-nilo temne gozdove Smreke so žarele z rahlim rdečkastim Njihovo cvetenje ae je bližalo koncu MTV -^-^ —JH~--JI—---— ~_ Ob potoku se je trudno ulegel v bujno zeleno travo in začel vati, kaj naj stori Takšen, kakor je, vendar ne more slavnemu rima*»| oči. Od utrdbe sem je galopiral konj. Vse bližje je prihajal njegov travnatih terasah. Klemen je zaprl oči. Narahlo ga je zmrarilo ixavi»uu-------—i—---6" travi Konj se je pred njim ustavil in začudeno zahiral JI1J rxr je - " m«ui«. Na njem je sedelo malo dekletce, mogoče mlajše od Klemena a I a držak). predrzno držalo. — Kdo si? Zakaj ležiš v travi? Ves krvav si nad ušesi Nai »licem očeta? Klemen je od »čudenj* odprl svetle oči m se zazrl vanio _ Zase se bngaj, je nazadnje odgovoril neprijazno _ Če grem po očeta, ti že pokaže. gremkipl - Briga me, še malo mi ni mar tvoj oče. Nikogar Deklica se je zvonko zasmejala. s* bojan. Od utrdbe sem je dirjal drug konj. Na njem ie m-lj jezdec, kajti s konjem sta lahkotno preskakovala mrke bT^ mo*k^ Klemenu je postajalo tesno pri srcu Kar mfaT ™ °g»*ie. biti neznani jahač * * kdo bi «f Kmalu je prispel do njiju. Zaustavil je konja Kletna ■ mu je zdelo ta trenutek nadvse primemo. 3e zrl v tla.Tel — Kaj pa je z njim? - Ne vem, noče povedati Važnega se dela. Pravi d» boji. Verjetno je ubežen pastir. ^ °* se te prav wć*| Možak je lahkotno skočil s konja. Stopil ie h . * pogledala naravnost voči. "v"nn*»u manupnrdtj bilo nil brado, da sta - Kdo si? Vprašanje j dvomiti, o tem to vitez Cele. Bil je visak, črnih ms, z rahlo puhasto bradico. Nu_ lepota je zaslepila človeka Od njega je velo po usnju in po dehteča«**! nenavadno lep in — izgovorjeno tako gospodovalno « ti, o tem, da je vpraševrdec mož, vajen poveljevati Nedvn—*al ez Cele. BI je visok, črn* ms, z rahlo puhasto bradJTTi Ta, mogoče še ne štiridesetleten mož, opravljen, je zrl posmehljivo v Klemena. Klemenu je zmanjkalo besed. Samo za rde val j* m se prijemi BRANKO BABIC NA KOZARI Med drugim ie dejal: »Prehod s frontalne borbe na [»artizanski način bojevanja ni bil ahek, vendar smo vse težave doslej obvladali... Naše čete so dobro oborožene in oblečene ter pripravljene boriti se kjerkoli proti sovražniku. To se pravi, da smo premagali ozko gledanje borcev o obrambi samo svoje hiše in svoje vasi, ki je prevladovalo v času frontalnih borb. Ustvarjene so gibljive enote, ki gredo povsod, kjer je potrebno sovražnika tolči.« (Kozarski) NOP odred je tedaj resnično že pomenil pomembno vojaško silo. Po mojem političnem poročilu o stanju v vojski in na osvobojenem ozemlju je sledila razprava. To razpravo je Osman Karabegovič takole omenil: »Razprava na posvetovanju je bila vsebinsko zelo bogata. Na meni je pustila močan vtis politična zrelost vodilnega kadra. Vidi se, da so tu ustvarjene močne politične in vojaške pozicije narodnoosvobodilnega gibanja in da imajo naši vodilni ljudje jasne poglede na cilje naše borbe ...« V zaključni besedi pa je Djuro .Pucar-Stari dejal: »Kozarski par- tizanski odred je najbolje organiziran in najbolje urejen v Bosanski krajini — vojaško, politično in v vsakem drugem pogledu.« Štab odreda je vedno težje obvladoval čete, ki so po številu neprestano naraščale, zato je balo na koncu sklenjeno, da ustanovijo naslednje bataljone: 1. bataljon na področju Karana (Bosanski Novi in Bosanska Kostajnica), 2. bataljon na področju Bosanske Dubke in Prijedora. 3. bataljon na območju Bosanske Gradiške z delovanjem proti Banjaluku V vseh četah in bataljonih so bili imenovani komandirji oziroma komandanti in poli t komisarji ter njihovi namestniki. Sprejet je bal sklep, naj v vseh enotah ustanovijo partijske organizacije, ki se bodo preko bataljonskih komitejev povezovale s partijskim komitejem odreda oziroma z namestnaVom politkomisarja odreda ter z okrožnim komitejem KP Kozare. Po istem principu je treba po vseh enotah postaviti tudi organizacije SKOJ. Tako je bila vojska ne samo vojaško, merveč tudi politično čvrsto organizirana. Odred je tako številčno povečan, bolje oborožen in politično enoten dočakal leto 19*1 OssGANOACUA ZALEDJA IN GRADITEV LJUDSKE OBLASTI S širjenjem osvobojenega ozemlja se je porajalo vprašanje, kako organizirati zaledje. Stara oblast je bda uničena in potrebno je baVo ustvariti nekaj novega. V začetku še nismo imeli nobenih navodil, s črna m kako nadomestiti prejšnjo oblast. Jasno nam je bilo, da moramo prebivalstvo politično organizirati ter ga čvrsto vezati na cilje narodnoosvobodilnega boja in da nikakor ne smemo dovoliti povratka prejšnje oblasti. Zato je bao potrebnu dati mrvi oblasti Ijmtski nmčajj, ki mom t>smijati na bratstva m emalmmli Srbov, Hrvatov m Muslimanov. V Bosanski krajini, kakor tudi v mnogih krajah Jugoslavije, je na samem začetku oboroženega boja prišlo do splošne ljudske vstaje m do osvoboditve obsežnih ozemelj, kjer ni balo poprej zgrajene politične organizacije osvobodilnega gibanja. Tu je ham le nekaj organizacij komunistične partije in posameznikov, ki so bili sicer idejni nosilci in organizatorji oboroženega boja, a so se zdaj nenadoma znašli v pravem morju ljudstva, ki je z oporam pregnalo nasilne oku- patorje in zlasti domače izdajalce. Ljudstvo je do temeljev porušilo staro oblast in se naenkrat znašlo pred vprašanjem politične organizacije zaledja in zgraditve nove — ljudske oblasti. Torej povsem drugačna situacija kot v Sloveniji, kjer ni prišlo do spontanega upora, ampak je bilo najprej zgrajeno množično gibanje vseh naprednih družbenih sil — Osvobodilna fronta (OF) — ki je postopoma prešla v organiziran oboroženi boj Do narodnoosvobodilnih odborov ljudske oblasti je prišlo šele pozneje, ko so nastala osvobojena ozemlja Do tedaj pa so delovali odbori OF. s katerimi je (ma preprežena vsa Slovenija Ti so bili politični nosilci ljudske oblasti, ki se je potem utelesila v izvoljenih NOO. Spričo vseh teh spoznan] smo po bosanskih vaseh razvili intenzivno politično delo. pojasnjevali cilje osvobodilnega boja in pomen enotnosti vseh ne glede na vero ali nacionalnost. Zaradi krvavih zločinov ustašev nad srbskim prebi valstvom je bilo to vprašanje nai pomembnejše, pa tudi zaradi tradicionalne politike meščanskih strank, ki so svoje pozicije med ljudstvom gradile tfa šovinizmu in mržnji med narodi. Tako smo člani okrožnega komiteja in slaba odreda prekrižarili vse osvobojeno ozemlje in skoraj ni bilo vasi. kjer ne bi priredili zborovanja, razgovora in konference z ljudmi Mene so ljudje s simpatijami sprejemali že kot Slovenca, kajti vedeli so. • Hitler Slovence preganja » j* razseljuje; znano jim je na»W bilo, da je mnogo že res.« Vselej ko so ljudje po vasek z vedel i. da bom prišel in povonl. *) se zborovanj vedno polpošhiihn udeležili Zelo pozorno so |inihaili, vmes se včasih prešerno zasmeuk na koncu pa seveda burno u ploskali. V začetku sem razmaha! čemu se smejejo in če sem moorbiti kaj takega dejal, da je bio vttobo smeha in prešernem hiaUaa Opazili so mojo zadrego, prm k sneni ter mi povedan, čeani snek M, 29.1 29. MAJA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 9 STRAN G LA Petelinovca se nov svet odpre hmo zadnjič zapisali, da je Ja-|tt nad Preddvorom »gorenjska i«, prav gotovo za razgled s f*taovca pri Jamniku velja isto. ta je od tu pogled bolj na zgornji Gorenjske, pa z nasprotne -\ I 1DOVOLJSTVO IAD SERVISOM .vljica — »K pisanju me v,Jbudd(i pismo bralke, ki pritožuje nad uslugami Al-Mumcega servisa na Bledu. \Wa bi povedala. da njen r m osamljen.« piše bralka Radovljice. j (tudi jaz se na avto malo \fdnam. Tovarniška izdelava rtu je pod kritiko in če je že to inta.it. naj bi se vsaj na ser-*k nekolikn potrudili in •*.(// servis in popravila jW se spodobi. ' prevoženih 1500 km sem pliala avto na obvezni servis m Bled. Popravljal) so mi "r>«ir za olje pri motorju (ki 71 no žalost še vedno danes |f menjalnik (po servisu je U it dvakrat v popravilu). Menjali so mi varovalke (če-|jr»' ie danes ne vem, zakaj) in nekaj manjših stvari. Tako plačala obvezni »brez-pf.ru* servis okoli 7.50 di- _ u dolgo zatem se je pokvaril mdek za kontakte pri ključav-(Sli ivlana. S težavo ga pri-na Bled, kjer pa mi od-„■■u tovariš neprijazno za-mi, da tega dela sploh ni-Hfi in da je najbolje, da Htm ponj v Trbiž. Zakaj naj »uma kupovala dele. če je ' k r garanciji/ Ko pa sem ■ r zamenjala, sem šla vpra-wi trgovino Merkur, če imajo ''dek, pa so odvrnili, da po-\immh nimajo, temveč sku-\m» celo ključavnico. Torej bi mnli na servisu zamenjati m ključavnico! tnalu nato so se začele po: ■ufati težave na menjalniku, 'ifanorni tovariš na blejskem mi je po nekaj metrih \tnkiune vožnje zagotovil, da rirufta prestava, čeprav ne flmjuto i redu in da se meni 'tkuoai le dozdeva. i"mdnjič sem peljala avto wu itevca, ki je imel slab ti in*o mi ga pritrdili in spet tfAivili, da bit delal kot je iM pa npet ni bilo vse skupaj l v ledno izteka tudi olje... ifatorni tovariš je skoraj že ml nalog za popravilo, pa se ifVi dmg odgovorni tovariš. | bi je npet naročil, naj kupim wnng i Italiji, češ, naši niso tj prida in ga bodo morali nfiti enakih štirinajst dni. Wo nem, naj mi zamenjajo m matico pri volanu, pa so m, da ne za eno popravilo ne »Vc izdajati delovnega na-*# i/i mi bodo vse skupaj ifauu. ko bom prinesla nmng iz Trbiža. V tistem '»MtJtu nem sklenila, da za-wam nenis. saj potovanje v W' in nazaj vsakih štirinajst 'nkdt ni zastonj. . .* h Alpetourov servis na W Zdaj pa se je nabral ie rujeten kup obtožb. Že «lastnici avtomobilov triu, da sta zamenjali ser-i Boste vsaj kai spodbija* i Brnikom potrdili, da se •staje nezadovoljstvo nad isi storitvami? j strani. Kajti lovska koča na Petelinove je potisnjena pod sam rob Jelovice. Najti je ni težko. Tesno ob poti Kropa— Draž goše so jo postavili pred poldrugim letom kroparski lovci. Pod potjo stoji in s ceste boste videli streho. Sicer pa tudi smerokaz kaže pot do nje. Oglasili smo se pri oskrbnici Jelki Rozman iz Radovljice, ki tu popotniku postreže z jedačo in pijačo. Iz Krope. Železnikov, Dražgos, Radovljice in od drugod prihajajo k njej gostje. Največ mladina, pa lovci, saj je to vendar njihova koča. Vedno je veselo, pravi, saj le veseli, razpoloženi ljudje prihajajo v hribe. S suhimi klobasami, z domačo zaseko, sendviči z domačo salamo vas postreže, kuha pa le po naročilu. Ajmoht. golaž, ajdove žgance, kot se za hribe spodobi. Prijetno je v koči, toda zdajle spomladi, ko se sonce upre v dolino in breg, ko vse cveti, je najlepše posedeti zunaj. Pod seboj imate kot na dlani Begunje, Pod vin, Mošnje, celo Podgoro do Tržiča, vso okolico Tržiča. Enkraten pogled je od tu na Peračico na most. Pod vami so Brezje, vse tri Dobrave. Ljubno. Otoče. Do Nakla je videti. Če bodo lovci »skrajšali« nekaj vrhov pod kočo, se bo pa pogled odprl prav do Kranja. Od tu je, verjemite. Gorenjska Se enkrat lepša, kot jo sicer poznamo. Kako blizu so hribi in gore. Stol na gornji strani, pa Zelenica za njim. Begunjščica, Dobrča s svojim dolgim hrbtom, pa Kriška gora, Krvavec, pa vse Karavanke in Kamniške planine. In kako pridete do Petelinovca? Iz Krope gor je kakšne štiri kilometre — zdaj je že položen asfalt — iz DražgoŠ pa kakšnih pet, šest. Iz Kranja je najbližje skozi Besnico, Nemilje, Podblico in Jamnik. Ce se vam da, pridite peš. Avtomobilov ne boste srečali veliko. S Petelinovca je tudi lepa peš pot na Vodiško planino. Uro in pol do dve ure hoda je do nje. Lepo doživetje je tudi partizanska cesta, ki vodi od Jamnika do Dražgoš mimo spomenikov padlih partizanov: Viktorja Kejžarja nad Podblico. Tatjane Odrove in Janine Sinkovčeve nad Lajšami in drugimi. D. Dolenc TOKOS TRŽIČ Tržiška tovarna kos in srpov p. O. Delavski svet in komisija za delovna razmerja pri DO razglašata prosta dela in naloge 1 RAČUNOVODJE 2. DVEH KONSTRUKTERJEV 3. TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Pogoji: pod 1. pod 2. pod 3. imeti mora višjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo ter 3 oziroma 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ter pozitiven odnos do samoupravljanja imeti mora končano štiriletno srednjo tehnično oziroma višjo šolo strojne smeri, delovne izkušnjo,na osnovi katerih bosta kandidata razporejena na ustrezna dela in naloge so zaželjene, niso pa pogoj imeti mora višjo šolo pravne, upravne oziroma politološke smeri — znanje strojepisja Za opravljanje del in nalog pod 1. in 2. bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod 3. pa bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom, za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. OD po pravilniku. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Tokos, Tržič, Cankarjeva 9. r VAŠA PISMA »BLED JE LEP OD DALEČ ...« Dovolite mi, kot bralcu navedenega (slikovnega) zapisa nekaj splošnih misli, ker je Bled še najmanj kriv za stanje v turizmu, kakršno je pač po celem svetu. Cene naraščajo povsod, inflacija pa načenja vsako, še tako trdno valuto, kot je dolar in z njim vred vse druge. . . Kriza je povsod, le s to razliko, da se gost pri nas počuti varnejši. Se vedno je bolje plačati nekaj več in odnesti celo kožo. Ce prelistate vaše Glase dvaj set in več let nazaj, lahko vidite, da je kratek stik r.ekje drugje in ne tam, kot se zdaj Bledu pripisuje. Res je, da imamo nekaj slabosti, ki se iz leta v leto ponavljajo, predvsem to, da celoten Bled ne živi s turizmom, kakor si> vajeni drugod. Za to pa so krivi tudi drugi in ne le turistični dejavniki. Naj rečem, da je nekdanja občina Bled znala dosti bolje skrbeti in prisluhniti razmeram na Bledu in z manjšimi sredstvi veliko bolj skrbela za urejenost kraja. Logično je. da gre razvoj naprej in se mu moramo prilagajati, toda le s tem. da dvigamo cene tik pred sezono in po tem, ko gostom že pitšljemo svoje prospekte in ponudbe, si počasi že žagamo vejo. na kateri (še) sedimo ... Menim, da realni tečaj dinarja lahko veliko pomeni, če bi njegovo realno vrednost objavili. S tem domači gost ne bi imel občutka, da plačuje razliki> valut in vrednosti močnejšega, pa naj bo v turizmu in gostinstvu, izvozu itd. Tudi pretakanja valut v črne kanale ne bi bilo toliko, kot ga je. Mislim, da je s tega stališča vsak turizem — ne le blejski — videti drugačen kot je! Alojzij Vovk. Bled ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 29. 5. do 5. 6. 81 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5. tel. 26-357 ali 21-798 SOKLIČ Drago, dipl. vet., Strahinj 116, tel. 47-192 Za občino Skorja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 VOGLER Anton, dipl. vet., Skorja Loka, Groharjevo naselje 8 Za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. AVTO-MOTO DRUŠTVO TRŽIČ Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine Občine Tržič in Zveza organizacij za tehnično kulturo Tržič VABIJO na cestno prometno predavanje o novi zakonodaji za vse udeležence v cestnem prometu, ki bo v petek, dne 29. maja 1981 s pričetkom ob 19. uri v Cankarjevem domu v prostorih kina Tržič. Vljudno vabljeni! Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (77. zapis) V prejšnjem zapisu sem obljubil, da na kratko kaj povem p življenjski poti treh nadarjenih bratov, ki so se kot slikarji, risarji ali bakrorezci zapisali v našo kulturno zgodovino. Bili so to bratje Janša z Breznice na Gorenjskem. Živeli so sredi 18. stoletja. Vsi trije so svoja zrela leta preživljali na Dunaju kot ugledni možje in spoštovani strokovnjaki. Ta brezniški rod je gotovo edinstveni pojav, saj mu je sledila kar cela vrsta ožjih rojakov, velmož naše kulture (profesor Kersnik, Čop, Prešeren, Zemlja. Zupan. Finžgar. Jalen idr.). ANTON JANŠA Najstarejši od bratov, je bil rojen na Breznici 20. maja 1734, umrl pa je 13. septembra 1773 na Dunaju. Ni znano, kako je preživljal mladost, niti to ne, kje je dobil prve šolske nauke. Le to se ve, da se je že doma na Breznici ukvarjal s slikarstvom, še posebej pa s čebelarstvom. Imel je menda kar 100 panjev. Prvi trdnejši življenjepisni podatki: leta 1766 vstopi (že 32 letnik!) v bakrorezno-risarsko šolo dunajske umetnostne akademije in brž dobi kar lepo letno ustanovo (štipendijo) s prostim stanovanjem in kurjavo, v denarju pa 360 goldinarjev. Zaslužil pa je tudi s slikarstvom vsaj še letnih 200 goldinarjev ali celo več. Torej naš Brezničan tudi na Dunaju ni bil kak siromašen študent. Ostal je lahko ponosen Gorenjec. Očitno pa je svoj slikarski študij na mah prekinil, čim je zvedel, da dunajska gospodarska družba (nekako po naše: Obrtna zbornica) išče izvedenega čebelarja, ki bi se hotel posvetiti učiteljski službi, učiti v umnem čebelarjenju manj izvedene po avstrijskih deželah. Leta 1770 je odlično opravil še formalne učiteljske usposobljenostne izpite. Bil pa je Janša neki tako uspešen in med strokovnjaki veljaven, da je cesarica Marija Terezija zaukazala, da se morajo avstrijski čebelarji ravnati po Janševih načelih čebeljereje. Kajti prav naš rojak je kot prvi učil, da se čebelic pri odvzemu strdi ne sme moriti, da je treba čebele voziti na pašo, da troti oplode matice v zraku, med letom. Knjiga, ki jo je Anton Janša napisal o čebeljereji, še danes ni izgubila svoje veljave. Knjiga je doživela mnogo ponatisov. Napisana pa je bila seve v nemščini. Zato jo je bilo v slovenščino šele treba prevesti. Storilo pa je to kar več prevajalcev v različnih časovnih obdobjih. Prvi med temi je bil znani Peter Pavel Glavar (Pregljev »Odisej s Komende«; poznejši graščak na dolenjskem Lanšprežu) leta 1776, sledil je Golič-nikov prevod leta 1792, zadnji prevajalec je bil učitelj Franc Rojina (šolski upravitelj v Smartnem pri Kranjučigar Popolni nauk o Čebelarstvu je izšel kar dvakrat leta 1906 in leta 1922. VALENTIN JANŠA Mlajši Antonov brat. Valentin, rojen 12. februarja 1747 na Breznici, je umrl 11. avgusta 1818 na Dunaju. Na dunajsko umetnostno akademijo se je vpisal leta 1767 in po končanem šolanju ostal kar v ustanovi: postal je učitelj zgodovinskega risanja in slikarstva. Leta 1797 ga imenujejo »risarskega mojstra«, kar je tedaj veljalo kot zelo laskav naslov LOVRO JANŠA Očitno pa je, da je najmlajši od bratov, Lovro, napravil vsaj kot slikar, največjo kariero. Rojen 30. junija 1749 na Breznici. umrl 1. aprila 1812 na Dunaju, se je zapisal v našo umetnostno zgodovino, kot priznan krajinski slikar in kot pravi profesor na dunajski umetnostni akademiji. Leta 1811, leto pred smrtjo, je bil imenovan tudi za »akademskega svetnika«, vsekakor visoka čast za našega rojaka! Kaže, da je po Janševih krajinskih risbah vrezavala v kovinske plošče cela vrsta najuglednejših takratnih bakrorezcev (takrat tehnika sodobnih klišejev še ni bila znana). K sreči se je mnogo Janševih risb ohranilo. Največ seve na Dunaju, kar precej (okrog 170) jih hrani celo naš ljubljanski Narodni muzej. ČEBELARSKI MUZEJ Gotovo je. da se je čebelarstvo na Gorenjskem tako razvilo zaradi prizadevanj Antona Janše že pred 2(X) leti. Saj smo že pred prvo svetovno vojno veljali ne le kot izvozniki medu. pač pa tudi kot izvozniki čebeljih matic v druge evropske in prekomorske dežele. Zato je bilo več kot naravno, da so prav v Radovljici, v »srcu visoke Gorenjske«, že leta 1962 ustanovili specializiran Čebelarski muzej. Ob 200-letnici smrti Antona Janše, leta 1973, tso muzej znatno dopolnili in izdali prekrasen katalog v barvah. Ustanova sodi v sklop muzejev radovljiške občine. Čebelarski muzej v Radovljici (nameščen je v stari graščini sredi mesta na glavnem trgu) ima zaradi velike zbirke izvirnih panjskih končnic - zdaj jih je že prek 600 kosov! - tudi določeno etnografsko obeležje. Predvsem pa tudi zaradi zdravega ljudskega humorja, ki odseva z motivov na končnicah. Panjske končnice pa niso poslika -vali le samouki ljudski slikarji, pač pa so se s tem delom občasno ukvarjali celo poklicni slikarji naše pretekle in polpretekle dobe (Leopold Laver, Matevž Langus, Marko Pernhart, brata Šubica, Matija Koželj idr.). Seveda pa zarodki slovenskega čebelarskega muzeja segajo že daleč v leta med obema vojnama. Znani čebelar in urednik Slovenskega čebelarja Avgust Bukovec je že leta 1925 predlagal, da bi bilo potrebno ustanoviti poseben muzej, tudi kot spomin na rojaka, ki je veljal v nekdanji avstroogrski državi za prvega čebelarja. Bohinjska Bela — Delavci Gradbinca Jesenice — temeljne organizacije nizke gradnje so na Bohinjski Beli že postavili dva nova mostova čez Savo Bohinjko. Na sedem kilometrov dolgem odseku, ki pelje mimo Bohinjske Bele. kjer je zaradi ozke ceste promet precej oviran, naj bi položili tudi asfalt. Položiti bi ga morali že lani, vendar so se dela zavlekla, tako, da so ga delavci Cestnega podjetja položili letos maja. Asfaltni cestni priključek poteka le do prvega mostu, za ostala dela in za vso obvoznico ni denarja. Tako kljub zgrajenima mostovoma in asfaltu na priem delu ceste mostova in cesta še ne bosta prevozna. — Foto: D.Seaej GLASIO.STRAN REPORTAŽA Tegobe Starega gradu Kamničani te vrsto let ne zahajajo več na Stari grad, nekdaj priljubljeno izletniško točko. Kar Kranjčanom pomeni Jošt, Ločanom Lubnik, je Kamničanom nekdaj pomenil Stari grad. Vedo, da je gostišče ob razvalinah Starega gradu zanemarjeno. Pred dobrim tednom dni, natančno 18. maja, so inšpektorji naredili piko na i. Lokal so zaprli, dokler stvari ne bodo urejene. Gostišče je zanemarjeno Ze zunanja podoba gostišča, pravzaprav penziona Stari grad, pove, da ne pozna skrbne gospodarjeve roke. Okolica je zanemarjena, poslopje brez fasade je odbijajoče, razmajana vrata s polomljeno kljuko so slaba dobrodošlica, skozi umazana okna smo sredi dopoldneva zrli v nepospravljeno gostinsko sobo. v prazne steklenice in kozarce na mizah ... Inšpektorji so že večkrat obiskali gostišče in v mapi se je nabral zajeten šop zapisnikov, v katerih ne manjka opozoril, kaj vse je treba urediti. Toda zalegla niso. Zadnjega, 18. maja, so sestavili sanitarni, tržni in davčni inšpektorji. V njem je niz zahtev, kaj vse je treba urediti, popraviti. Po temeljiti prenovi kliče kuhinja, gostinska soba, pa sanitarije in sobe za goste. Nujno je treba urediti odtok odpadne vode, ki so jo v kuhinji zbirali kar v večje posode ... Iz zapisnika zlahka izluščimo, da je gostišče zanemarjeno do skrajnosti, da so sanitar-no-higienske razmere nevzdržne. Dopoldne, ko je lokal zaprt, so inšpektorji v gostišču našli več ljudi, ki tam niso zaposleni, niti niso bili vpisani v knjigo gostov. Sedeli so v kuhinji, kadili in pletli pogovor. Nekdaj priljubljena izletniška točka Stari, domačini mu pravijo tudi Zgornji grad, je 585 metrov visok hrib tik nad kamniškim mestom. Strmo pada v strugo Kamniške Bistrice in Nevljice in z vrha se odpira čudovit pogled na mesto. Več poti vodi na vrh. Z vseh strani: od ceste, iz Novega trga, od kopališča, iz Tuhinjske doline. Dobre pol ure hoda je navkreber. Leta 1958 so gozdarji navzgor speljali cesto, danes dobro vzdrževano makadamsko cesto, ki se v dolžini štirih kilometrov vije med gozdovi in ima le tik pod vrhom malce strmejši vzpon. Hrib je dobil ime po razvalinah gradu, ki so ga zgradili in močno utrdili že v 12. stoletju, da bi zaščitili trgovino po Tuhinjski dolini. Leta 1511 ga je poškodoval potres, leta 1576 ?a še strela. Opuščeni grad je začel propadati. *red vojno je bil lastnik zemljišča ob graščini posestnik Franc Rus iz Ljubljane. Med vojno so Nemci na razvalinah zgradili bunker. Takoj po vojni, že leta 1945, so kamniški planinci začeli snovati planinsko postojanko na Starem gradu. Naredili so načrte in v letih 1946 in 1947 udarniško na temeljih bunkerja postavili prijetno planinsko postojanko. Notranjo opremo je izdelal znani kamniški slikar Stanko Cuderman. Leta 1955 so spodnje leseno ogrodje, ki je začelo trohneti, zamenjali z betonskimi stenami in postojanko posodobili. Domačini se še dobro spomnijo tedanjih udarniških akcij, ki so jih zagnano vodili planinci, posebej Andrej Stegnar. Opeko so si podajali kar iz rok v roke od vznožja do vrha, tovorili navzgor cement v koših. Kasneje so udarniško postavili tovorno žičnico za dovoz materiala in oskrbo postojanke. Tista leta je bila planinska koča na Starem gradu zelo obiskana. Ob lepih sobotah in nedeljah je prišlo na vrh več kot tisoč ljudi, po sto med tednom. Planinci so sami, prostovoljno dežurali v koči in zaslužek vlagali v vzdrževanje koče. Leta 1958 so gozdarji zgradili cesto, z odcepom za Stari grad. Obiska in s tem tudi dela za planince je bilo vse več. Vse teže so upravljali z domom. Postojanko so dali v najem. Toda z oskrbniki niso imeli sreče. Menjavali so se vsaki dve leti. Nekateri so vse gledali le skozi denar, drugi delu niso bili kos. Pravega dohodka ni bilo, pojavljala se je celo izguba. Postojanka se je le trošila, za vzdrževanje ni skrbel nihče več. Tako se je vleklo do leta 1975, ko je zadnji najemnik za nekaj časa dom enostavno zaprl. Zganili so se tedaj v kamniški občini, Češ, zakaj je dom zaprt. Planinsko društvo je napisalo okrožnico, da je pripravljeno postojanko odstopiti kateri od delovnih organizacij. Tudi pri Planinski zvezi Slovenije so dejali, da kaže dolinsko planinsko postojanko oddati. Pri delovnih organizacijah odmeva ni bilo. Na Veliki planini je imel tedaj veliko uspeha Andrej Zorman in planinci so se dogovarjali z njim o odkupu doma na Starem gradu. Na občini so celo rekli, da bi mu dom odstopili brezplačno. Toda planinci so vendar vanj vložili veliko dela in denarja. Aprila 1976 je bila pogodba vendarle sestavljena. POZD Kanu Smlednik je poslopje in 3.156 kvadratnih metrov nerodovitnega zemljišča ob njem kupil za 735.258,00 dinarjev. Kupnino Planinskemu društvu plačuje v obrokih, po 90.000 dinarjev letno. Stekli se bodo do konca leta 1985. Sprva je POZD Kanu, ki ga vodi direktor Andrej Zorman, zastavil preureditev gostišča na Starem gradu. Urejena je bila kuhinja, sobe, obnovljena streha. Toda že po dobrem letu se je ponovila stara zgodba. Stari grad je spet prevzel najemnik. Kaj pravi lastnik Lastnik gostišča na Starem gradu je torej POZD Kanu Smlednik, ki ga sicer poznamo po izredno kvalitetnih gostinskih storitvah. Toda Stari grad ima danes v zakupu Hamzo Humerovič in dejstvo, da so inšpektorji lokal zaradi zanemarjenosti in neustreznih sanitar-no-higienskih razmer zaprli, govori, da je prav tako neuspešen kot'so bili zakupniki Planinskega društva. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, zakaj je POZD Kanu gostišče na Starem gradu dal v najem, zakaj se je izrodila zamisel o prijetnem gostinskem lokalu na dobro obiskani izletniški točki. POZD Kanu je bil leta 1975 na začetku svojega razvoja in finančno nesposoben popolnoma uresničiti zamisel o ureditvi Starega gradu, kajti tedaj je šel v obnovo restavracije na medvoškem klancu in izgradnjo restavracije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Zakup Starega gradu je bila zasilna rešitev. Zataknilo se je pri zakupnikih. »Ne prejšnji, ne sedanji, ki že leto dni ni plačal niti najemnine, nista naredila nič,« pravi direktor POZD Kanu Andrej Zorman, »škoda je vsakega dinarja, da bi ga pri takšnem delu vložili v naš obrat.« Andrej Zorman nam je povedal, da pravkar zbirajo prijave, iščejo novega zakupnika, človeka z ustreznim znanjem za vodenje obrata, s katerim bodo po dogovoru sklenili zakupno pogodbo za daljši ali krajši čas. »Za- 11 interesiram smo, da je grsd kot iaetaim , točka oskrbovan s primernim ■oetinataj, objektom, ne smemo si dovoliti, da W" ostalo tako kot je zdaj.« Toda. Vrsta neuspešnih najemnike« asj^ vendar pušča dvom: mar bo zmoe?l ^ t človek premakniti voz, ki je obsul k j"! dvemi desetletji, mar ni vzrok teiav Sms* »Kamnik ima v neposredni ahtj tako vrednoto za turizem, da ".tJJ1 spet postal turistični kraj, atekkkaasip ve gostinskih objektov, kot fob»r* Zm* bi v mestu in okolici zrasli no* "J? 3< aktivirali Vaaeno. To je bil tsi**^L5M)l sem se odločil za nakup, ker •t**t^k§» da je Stari grad dopolnitev gU^*l^?5i jekta v Vasenem. Gostje bi poiirt**" pešpoti prihajali na Stari grad.Tator^ treh vrelcev topla voda odteka »i Gostinski objekt na Starem frad* buje lepo, svežo fasado, urediti j* centralno ogrevanje, poslopje * izolirati, popraviti električno nap potegniti vodovod iz doline, urediti rišče. Vzporedno pa bi morali v fost^g razmisliti, kako presekati nan*r*W gostinske dejavnosti, četudi aa l*n največjega upa, da bo Viator KaaSMl Veliko planino spravil na najvišji Besede Andreja Zormana. ki raikrA« jedro problema, motiv torej, da bo Sun« dokončno urejen, prijeten gostinski losK stilu slovenske planinske postojanke, pM, ska hiša, kakor pravi Zorman. KULTURNI SPOMENIKI SE PODIRAJO V Studorju v Bohinju propada najstarejša domačija — Kdaj se bomo vendarle zavedali, da izgubljamo etnografske vrednote in nenadomestljive spomenike — Kovačija v Grabču pa se je podrla Stara kovačija v Grabču v Gorjah se je sesedla Najstarejša domačija v Studorju v Bohinju propada; do leta 1985 ne bo denarja za njeno obnovo ... Studor v Bohinju - Na Gorenjskem, posebej v odmaknjenih krajih, je še vedno precej starih slovenskih hiš. ki so jim na tramove v stari kmečki izbi ali nad vhodna hišna vrata vrezali letnico sto, dvesto, tristo let nazaj. Ne moremo trditi, da lastniki niso domačij redno in vestno obnavljali. Kjerkoli so le mogli, so vložili v popravila veliko denarja in poslopje ohranili takšno, kot je bilo zgrajeno, vse do danes. Tudi pod varstvom Zavoda za spomeniško varstvo, ki je dolžan bdeti nad takšnimi kulturnimi spomeniki in takšno etnografsko vrednostjo in naših dedov in pradedov zapuščino. A obenem si upamo trditi, da naša vsesplošna družbena skrb le ni bila takšna, kot bi si jo želeli: za ohranitev teh spomenikov in za njihovo trajno zaščito je vedno primanjkovalo denarja. Kadar se je že kulturna mošnja odprla, je bilo vedno toliko, drugih zahtev in potreb, ob katerih pa so stare domačije, stari mlini, stare kovačije počasi, a neizbežno propada- le. Čeprav smo jih v sezna*5 mih uvrščali med kulturno zaščitene in se z njimi ponašali, jih radi ogledovali in se včasih tudi česa naučili, pa za resnično temeljita popravila ni bilo denarja. In njihovi tramovi so se začeli u pogibati, strehe so popuščale, spomeniki kulturne dediščine so postajali vse-bolj nebogljeni in komaj komaj so se za silo držali pokonci. Studor v Bohinju je prava etnografska poslastica s pravimi in na moč privlačnimi kozolci pred vstopom v vas. s starimi kmečkimi hišami, katerih pročelja vzbujajo toliko gorenjske domačnosti kot le malokje. Za nas. obiskovalce, seveda, za nas, ki pritiskamo na fotografske sprožilce. nikakor pa ne za domačine, ki tod živijo, kmetujejo. Prav nič romantičnega ni v tem, če danes živiš za majhnimi okenci in kuriš kmečko peč. če pa bi rad in zmoreš vgraditi večja, svetlejša okna in /.moreš napeljati centralno ogrevanje. Kaj bi /. romantičnostjo in nostalgijo za starimi, dobri- mi časi, kaj bi s tem, da tujci vzdihujejo pred pročeljem hiše, ko pa moraš vsak dan tu tudi živeti? Na koncu vasi v Studorju sameva najstarejša studor-ska domačija, ki jo je lastnica zaprla in se odselila v Kamnje k sorodnikom. V hiši z malimi okenci, lesenimi tramovi in.stropi, vsemi gnilimi, v hiši. ki"se že poča~ si, a vztrajno nagiba, ni mogla več živeti. Domačija je spomeniško" zaščitena, se pravi, da je ni moč podreti. Le obnoviti bi se morala, koliko pa stane obnova popolnoma nagnite in napol že podrte stare domačije, pa si lahko samo predstavljamo. Spomeniško varstvo do leta 1985 nima denarja, hiša pa se bo do tedaj prav gotovo zrušila — že zdaj je na vse mogoče načine podprta. Domačija je bila naprodaj — a brezštevilni kupci od blizu in daleč so obrnili hrbet, ko so slišali, da je pod spomeniškim varstvom. Tako. Zdaj lahko samo še čakamo, kdaj se bo sesula. Severno pročelje je na moč načeto tudi zaradi ozkega ovinka, saj h& avtobusni in tovorni met. Leseni hlev vis.« del hiše pa daje tako*« sliko, kljub vsej etno« vrednosti in sna*« varstveni zaščiti Ctf* mo torej, da jo vnstj časa. tako. kot nam*' treba dolgo čakat) * številnim opozoril« »J poročilom, da a < I noma sesula stara * ^Jmj zanimiva kovačija v v Gorjah, poleg'start* na. Kovačija v Grabču*v' al nimivost za krav ^ Ij vedno bolj oživlja t#*P Res je. da je v Conah*, okolici dovolj drugih l izletniških točk in aaJW zanimivosti, atsprafci^ji zakaj vendarle nf ? 1 st ičnega izleta obo-gatu- t s prikazom kulturne** *~ menika? Nobenega ni, da bi bili tujo n**l navdušeni, saj *™ pogrešajo tovrstnih av tij in ogledov. Danes se je M*af Radovni popolnoma ** povsem je omagala. S*j več ne pogleda, nihč* * šče kot je ni obiskal * let nazaj, enostavno * več. Pred leti je bilo * volj možnosti, da aV deloma obnovili al ohranili, da bi • 1 preuredili kasneje, ko bi dovolj denarja Tako J* nam je podrl se en s* nik ... Najlaže je *>*<« tdv_ ni denarja, zmignit; "*« ni in oditi. A nam venSm propadajo najlepši k ■ vrednejši spomeniki, ki bi s skupnim dogovarjati** skupnim prizadevanjem 1 ko ohranili. Zdi se da >-« nas samih le premalo • II zdi se. da se sploh ^ ne vedam«), kaj izgubljamo hib, 29. MAJA 1981 REPORTAŽA Na Pasjo ravan, potem pa imogrede še na Blegoš 11 - STRAN GLA Ione bo čisto držalo,« »dejal Franci Kloboves [Poljan nad Škofjo Loko. rako mimogrede ne gre % saj nisem več med ijširni. Letos dopolnil 59 let, a hribi >re ostajajo moje rečje veselje.« K let že lazi po Navdušila ga je ki je bila za tiste kar malo posebni »j je v hrib lezel le ki ni mogel drvi-af*. ki je bil visoko »mi in pastirji. Teta je *ao poletje zbrala šah »ebe otroke in ciidino in jih popeljala ■i Blegoš Na soboto mftr so odrinili iz h*n do Zetine in tam aaočili. Zjutraj pa so ttkljevali pot proti Kakih osem let je bilo. ko je šel na pot in najbolj. . ae spominja pa- ki jim je z vrha pri vrisk a I na-Tudi pred vojno, »na Blegošu delali je bilo zadrže-tam okoli p repo so Ali gor. Teta korajžna in je šla j. ne da bi koga vprašala. Vojaki so aalo gledali, rekel ni nihče nič in so srečno prispeli na vrh. »Se mama ae je nekoč odločila in šla z nami. Oče je sicer nekaj godrnjal, a branil ji ni, ko pa amo prišli nazaj, ae je pa jezil, ker smo na Blegošu kurili. Včasih je bila hoja v hribe tratenje časa, postopanje, namesto, da bi delali.« Leta 1946 je bil Franci Kloboves prvič na Triglavu, zatem pa je vse naše vršace osvojil tudi po večkrat. »Zjutraj ob treh sem sedel na kolo, ko se je zdanilo sem bil v Kokri in opoldne na Grin-tovcu. Celo do vznožja Krna sem se podal s kolesom. Večinoma sm hodil sam, saj tu v vasi pred leti ni bilo dosti zanimanja za planina rjenje.« Kasneje je osvojil tudi večino drugih ev- Trenirani so po srcu mladi ropskih alpskih vrhov. Osem takih, ki imajo nad 4000 metrov je premagal. Udeležil se je tudi odprave na Makalu v Himalaji. »Planinska zveza Slovenije je iskala planince, ki bi bili pripravljeni spremljati odpravo v Hima-jajo. Veliko se jih je prijavilo in po dokaj zahtevnih preizkusih vzdržljivosti in pripravljenosti, so nas nekaj izbrali. Ni važno ali si majhen ali velik, važno je koliko zdržiš. 38 dni sem bil od doma in povzpel sem se 5500 metrov visoko. Dvanjst dni smo hodili gor in prav toliko nazaj. Dobro smo se razumeli tudi z domačini in veliko novega in zanimivega videli. Najhujša nadloga pa so bile pijavke. Z vseh koncev so lezle v spalno vrečo in traj si se zbudil krvav.« Naslednje leto je bil Franci Kloboves na Ki-limandžaru v Afriki, potem se je podal v Peru v Ande in pred dvema letoma je obiskal Kreto in Olimp. zju-ves »Medtem ko so bili ljudje v Nepalu naravni in prisrčni, je Afrika že povsem skomercializirana. Za vsako sliko oziroma fotografiranje je treba plačati in tudi vzpon na najvišjo goro črne celine je pravzaprav le še turistični izlet. Grčija pa je tudi zelo lepa.« Trenutno nima večjega vzpona v načrtu. Obiskuje le domače gore. Planinarjenje le precej stane. Pravi pa. da niti ne. Planinci so skromni. Malo argo juhe si skuha, da je nekaj toplega, in konzerve. Pa pri Škofjeloški kmetijski zadrugi mu gredo na roko jn mu dajo dopust, ko ga potrebuje. »Pri nas se dela še po kmečko. Tedaj, ko je delo, se ne gleda na osemurni delovnik, zato tudi dopust laže dobim. Tudi doma zaradi tega, ker sem veliko od doma, nimam težav. Sem z ženo, še ko sva bila fant in dekle, sklenil 'samoupravni sporazum': če me hočeš imeti, mi moraš pustiti planine.« L. Bogataj Znanost nas uči, da človek današnjega časa preživi komaj polovico po naravi mn dane življenjske dobe. Čeprav se je ta od pradavnine do danes znatno podaljšala, se le nekateri posamezniki približujejo 150. letom. V podaljševanju človekovega življenja pa je še veliko možnosti. Te uresničujeta, poleg ostalih dejavnikov — zdravilstva, porasta blaginje, ohranjevanja miru in čistega okolja — tudi človekova gibalna dejavnost in športno razvedrilo. Pri prizadevanju v podaljševanju življenja gre predvsem za podaljševanje tvornih in ne betežnih let. Človeka starajo bolezni, skrbi, nedejavnost in druge težave. V ohranjevanju zmogljivosti in mladostnega zagona veliko prispeva mišična aktivnost, ki je močna usmerje-valka vseh organov. Posebno tedaj, kadar je dovolj izdatna, kadar si slede primerne obremenitve in kadar se po naporu organizem hitreje umirja. Aktivno športno razvedrilo, ki razvija in ohranja vzdržljivost, moč, hitrost in spretnost pomlaja in upočasnjuje staranje. Njegovi zvesti privrženci so videti mlajši od sovrstnikov, ki jih vadba ni ogrela, ki se nikoli niso ukvarjali s športom ali so se od vadbe prekmalu poslovili, se pogreznili v naslanjače in se vdali pretiranim porabniškim navadam. Njihovo srce — motor življenja — zaradi neznatnih gibalnih pobud začne slabeti. Trenirano srce pa se hitreje prilagaja večjim naporom. Veliko mu pomagajo skeletne mišice udov, ki potiskajo kri po venah. Cimbolje te delujejo, bolj normalno kroži kri po organizmu. Poleg tega pri pravilnem odmerjanju in nadzoru napora nastajajo v mišičju značilni naravni produkti presnavljanja, ki se utapljajo v krvi, pritekajo k srcu in vplivajo na moč njegovega delovanja. Vsak napor opredeljujejo pobude, cilji, namen in verjetnost njegovega uresničevanja. Naravnim gibalnim pobudam v zgodnjem otroštvu sledi načrtno treniranje v mladosti, znatna gibalna dejavnost v srednjih in priletnih letih. Zmogljivost je vedno cenjena, osebno pa še bolj, kadar hkrati z zdravjem slabi in peša. Meje dolgega in dejavnega življenja se snujejo v rosni mladosti, se utrjujejo z zmernim naporom, z omejevanjem v hrani, s pravilnim ritmom dela in oddiha, napora in sprostitve. Temu se pridružujejo še ostale vrednote, ki sestavljajo osebno in skupno srečo. Športno srce, kakor danes imenujemo trenirano srce, je ob zmogljivosti dihal, ki nasitijo kri s kisikom, ob pomoči krepkega mišičja vodilna človekova vrednota. Da bi to vrednoto ohranjevali in da bi se po srcu čim dlje počutili mlade, moramo kaj kmalu dramiti prvobitne gibalne odzive in ostati ljubitelji zmernega napora. Danes je nesporno, da pravilno odmerjanje obsega in trajanja napora boljša človekovo naravo, ga usposablja in prilagaja za zahtevnejše naloge, za življenje v spremenjenih razmerah, širi naravne in osebne možnosti. J. Ažman POSOJENA REP A, SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJ Spomini Yoko Ono Vdova ubitega Johna Lennona se spominja zadnjega obdobja življenja s slavnim članom Beatlesov, njunega prvega srečanja, enoletne ločitve in ponovnega najdenja Kranj — Izobraževalna akcija »Ali poznate Kranj?«, ki jo je začelo Turistično društvo Kranj, je dosegla izreden uspeh. Sicer se je od 110 vabljenih delovnih organizacij odzvalo le 13, toda na seminarju se je zbralo preko 140 delavcev kranjskih kolektivov. Najbolj se je <>drezala Kokra, ki je na seminar poslala kar 59 svojih delavcev, po številu udeležencev pa sledijo Central, Živila, Alpetour in drugi. Vsi udeleženci seminarja pa so bili enotni, da bi morali s tako vrsto izobraževanja nadaljevati, saj bi morali o svojem kraju vedeti prav vsi, ki kakorkoli pridejo v stik s turisti. Turistično društvo bo s predavanji nadaljevalo. — Foto: D. Dolenc NA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA dvoje, je John hotel, naj bom stalno z njim. Vodil me je celo v moško stranišče. Bal se je, da bi pobegnila z drugim, če bi ostala v studiu.« Ko je bil decembra lani John Lennon aWt, ae je vdova Yoko Oho zaprla v aewyorško stanovanje v stavbi, pred katero je podlegel strelom fanatičnega oboževalca. Philip Norman, pisec knjige 8hout, nove biografije Beatlesov, je pred kratkim govoril o Lennonu na televiziji, de iati dan ga je, na njegovo veliko začudenje, poklicala Yoko in ga povabila: »Bi pri Ali pogledat, kje sva z Johnom živela?« Tako je nastal tale zapi*. Yoko sedi za pisalno mizo, obloženo z zlatom, v delovni aobi, v kateri je polno raatlin, belih zof in umetniško oblikovanih svetilk. Kot običajno, je oblečena v črno; lahke hlače, škornje z visokimi petami, srajco in kravato. Lase ima spete aa zatilju, na obrazu pa ji lebdi naime h, ki so ga zunaj teh zidov videli le redki. Širok obraz z visokimi ličnicami in temnimi obrvmi se ni veliko smejal. »Najprej niaem mogla ničesar jesti, kasneje pa sem želela samo čokolado. Neprestano sem mislila na to, kako rad jo je imel John. Kadar sem šla ven, sem ao jo prinesla. Elton (John) je bil zelo dober. Poslal mi je veliko čokoladno torto. Po enem mesecu je moj organizem ponorel. Ničesar drugega nisem jedla kot čokolado in gobe.« »Bila sva srečna. Oba. Spominjam k, da sem nekaj dni pred nesrečo pomi- slila: ,Tako nama je lepo. Je mogoče, da bi vedno trajalo?4« Yoko Ono pravi, da je po Lennonovi smrti spoznala nov občutek. Ljudje so jo nehali sovražiti. To ji je bilo tuje, saj jo je sovraštvo spremljalo, odkar sta z Johnom zapustila London in pobegnila v New York, celo tedaj, ko je njuno umetniško sodelovanje postalo običajna stvar. Ni bilo milosti za Japonko, ki je razdrla čarobno skupnost Beatlesov, potegnila Johna iz ljubkosti v avantgardno agresivnost, iz pop glasbe v protestne manifestacije v postelji. Se danes pogosto govorijo, kako je Yoko zasledovala Johna, prihajala na skrivna manja Beatlesov, šla za njim stranišče. »Pravijo, da sem norela za Johnom. To ni res. Nihče od naju ni zasledoval drugega. Bila sva preveč boječa. Takrat sva bila še oba poročena. John zaradi Beatlesov ni upal ničesar storiti. Po prvem srečanju v tisti galeriji (The Indica, kjer je Yoko 1906. leta razstavljala) sva dve leti hodila drug okrog drugega. Nisem hotela napraviti niti koraka. Zapustila sem London in odšla v Pariz, John pa v Indijo. Takrat sem bila prepričana, da nikdar ne bova skupaj. Nikoli ga nisem sledila. Če bi ga, ne bi ničesar dosegla. Ko pa sva zaživela v sne-celo v spomini: John Lennon in Yoko Ono Je bil ljubosumen? »Ljubosumen? Zaboga! Napisal je pesem Ljubosumni fant, ki naj bi svetu povedala, kako je ljubosumen. Nekoč je zahteval, naj sestavim spisek moških, s katerimi sem spala, preden sem ga srečala. Ni mu bilo všeč, ker sem govorila japonsko, saj je bil to del mene, ki mu ni pripadal. Kmalu sem prenehala brati japonske knjige in časopise.« »Bil je genij z manjvrednostnim kompleksom, čudovit umetnik, ki se je bal, ko so ga prosili, naj napravi svoje litografije in napiše skeč za mušica I Oh! Calcuta! Odločitev, da se 1973. leta ločita, je bila Yokina. Pomagala mu je, da najde pot iz Beatlesov, vendar je s tem, kot pravi, žrtvovala vse svoje ambicije in identiteto umetnice. Pred Johnom je imela dva moža; navajena je bila ločitev. John je zapustil New York in odšet v Kalifornijo, preživel pijano in zmed« no leto, ki ga je kasneje opisal k< »izgubljeni vikend«. »Nekajkrat je prišel v New York i me prosil, naj se vrnem. Nisem hotel Potem me je fant, s katerim sem hodi1 nagovoril, da greva na Eltonov ko cert. Nenadoma sem na odru zagled* Johna. Nisem vedela, da bo tam. Lju so ga navdušeno sprejeli. Opazila s* da se prehitro in prevečkrat prikh in pomislila: ,Tako osamljen je.' Far katerim sem prišla, je hotel po konc« za oder. Tam je bil John z nekim d< tom. Rekel je: »Srečen sem, ker t dim.' Sedla sva, se prijela za roke pogovarjala. Njegovo dekle in moj sta cala in naju gledala. Potem John povabil ven. Tako sva se spe«, šla.« GLAS12.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PtTtK,29.|jLji1Mi Plavalni miting v Krškem Dobri rezultati KRftKO - Čeprav sts bila otvoritvena plavalna mitinga ie v Beogradu in Splitu, m je v bazenu v Krškem na mitingu ob otvoritvi letne plavalne sezone zbralo nad ieato plavalk in plavalcev iz Hrvatske. Boane in Hercegovine ter Slovenije. Udeležba je bila rekordna, aaj so nastopali tekmovalci iz šestnajstih klubov. Tudi ta miting je pokazal, da so vsi dobro pripravljeni za letno sezono, ki se bo končala v septembru z evropskim prvenstvom v Splitu. V Krškem so plavali odlično, saj so bili doseženi kvalitetni rezultati. V vseh kategorijah so spet največ pokazali Kranjčani, saj so v večini disciplinah dosegali prva mesta. Izkazal se je Samo Marenčič. ki je na 200 m kravi postavil nov rekord Slovenije za mlajše pionirje. Nova slovenska znamka na tej progi je 2:18,33. Rezultati - pionirji C - 50 m kravi - 1. Juvan (Olimpija) 41.24, 2. Voičič 42,51. 3. Murovec (oba Triglav) 46,221; 50 m hrbtno - 1. Torkar (Olimpija) 50,80. 2. Voičič (Triglav) 53,18; pionirke — 50 m prsno — 1. Bogataj 53,07. 3. Polec (obe Triglav) 5830; pionirji B - 100 m kravi - 1. Aibe 1:15,42, 2. Rus (oba Triglav) 1:17.56; 100 m prsno - 1. Jocič (Triglav) 1:32,43; 100 m hrbtno - 1. Jerkovič (Ilirija) 1:23,50. 3. Azbe (Triglav) 1:20,54 ; 50 m delfin - 1. Rus 37,07. 3. .Jocič (oba Triglav) 38,53; pionirke - 100 m prsno — 1. Pelan 1:30,02, 3. Milenkovič (obe Triglav) 1:43,40; 100 m hrbtno - 1. Milenkovič (Triglav) 1:36,0; 50 m delfin - 1. Kalan (Triglav) 3632; pionirji A - 200 m kravi - 1. Marenčič (Triglav) 2:18,33 (rekord SRS za pionirje A); 100 m hrbtno - 1. Zebec (Olimpija) 1:16.07, 3. Oberstar (Triglav) 1:17.50; 100 m delfin - 1. Marenčič (Triglav) 1:13,71; pionirke - 100 m hrbtno - 1. Pavelič (Mladost) 1:16,71, 2. Savinšek (Triglav) 1:22,42; st. pionirji - 200 m kravi - 1. Covič (Mladost) 2:07,18, 2. Marenčič /Triglav) 2:11,42; 100 m prst.« - 1. Knap 1:20,46. 2. Mrkaič (oba Triglav) 1:2136; 100 m hrbtno - 1. Covič (Mladost) 1:6643. 2. Bešter 1:11,58, 3. Prislan (oba Triglav) 1:13,40, 100 m delfin - 1. Marenčič (Triglav) 1:06,40; pionirke - 200 m kravi - 1. Koairnik 2:26,07. 3. Jugovie (obe Triglav) 2:27,63; 100 m prsno - 1. Kosirnik (Triglav) 1:23,08; 100 m delfin -I. Škafar (Celulozar) 1:12,68. 2. Mohorič 1:1634. 3. Jugovie (obe Triglav) 1:17.37; mladinci in člani — 50 m kravi — 1. B. Petrič (Triglav) 26.66. 400 m kravi - 1. B. Petrič 4:0638, 2. D. Petrič 4:1130, 3. Kadoič (vsi Triglav) 4:25.56; 100 m prsno - 1. Pavliha (Branik) 1:10,16. 3. Jocič (Triglav) 1:1430; 200 m mešano - 1. Kadoič 2:26,18, 2. Jocič (oba Triglav) 2:2538; mladinke in članice - 460 m kravi - 1. Rebolj (Triglav) 4:44,63; 100 m prsno - 1. Sovine (Fužinar) 1:20.60. 3. Cvek (Triglav) 1:26,00; 100 m delfin - 1. Zavrat-nik (Branik) 1:0037, 2. Berlotnik 1:00,97. 3. Praprotnik (obe Triglav) 1:10,25; 200 m mešano - 1. Praprotnik (Triglav) 2:35.76. TUDI VOJAKI V BAZENU KRftKO — Na otvoritvenem plavalnem mitingu v Krškem so svoje prvenstvo v plavanju imeli tudi vojaki ljubljanskega armadnega območja. Največ uspeha so imeli vojaki kranjske garnizije. Rezultati - 100 m kravi - 1. Balant 57 30, 2. Slavec (oba Kranj) 1:01,66, 3. Simeunovič (Maribor) 1:0131; 100 m prsno - 1. Rodi* (Vrhnika) 1:16,75, 2. Leskovar (Kranj) 1:22,07, 3. Strel (Maribor) 1:25,73; 50 m kravi s puško v obleki - 1. Malavalič 31.08, 2. Brinovec (oba Kranj) 33,23, 3. Tonkovič (Maribor) 36,48; 4 x 100 m kravi - 1. Kranj 4:11,10. 2. Maribor 4:20,31. 3. Vrhnika 4:22,66; 4 x 50 m kravi s puško v obleki - 1. Kranj 2:2134. 2. Maribor 2:33.94. 3. Ajdovščina 2:36.49. Hh Tenis Obetaven začetek KRANJ - Teniški klub Triglav iz Kranja je začel novo sezono na osnovi sprejetih delovnih smernic in programov. Dejavnost temelji na pionirjih, mladincih in članih ter rekreativcih. Program obsega tudi dokončno izgradnjo novih igrišč in vzdrževanje starih. Dobri rezultati na začetku sezone so posledica taktnega dela, čeprav brez problemov ne gre, vendar jih klub rešuje uspešno. Na igriščih vladata večji red in disciplina kljub dostopnosti in odprtosti vsem ljubiteljem tenisa, kar je edinstven primer v Jugoslaviji. To pa je pogoj za nemoteno in uspešno delo vseh kategorij. Številna tekmovanja so ie za tenisači Triglava. Uvodoma so pripravili klubski turnir, »Kritetrij prvega lesa« imenovan. V finalu ie Mulej premagal Starmana, tretji je bil Znidar. četrti pa Por. Mednarodni turnir Istrska revtera za člane in članice ni prinesel vidnejših uvrstitev v močni mednarodni konkurenci, vendar so tekmovalci pridobivali dragocene izkušnje. Za tenisači Triglava je tudi ie srečanje s tenisači iz Beljaka. Utrdili so se prijateljski in športni stiki, zmaga pa je prav tako pripadla Triglavu, čeprav ni nastopil v najmočnejši postavi. Na pozivnem turnirju pionirjev in pionirk v Mariboru so sodelovali V oglar, Pevc, in Gantar (kategorija do 12 let), v kategoriji do 14 let pa sta igrala Stare, ki je bil drugi in Pevc. Pionirki Ferenčakova in Skarabotova pa sta kot slovenski reprezentantki igrali n« turnirju Panonija kup v Poreču. Tenisači Triglava so dvakrat igrali s Kamničani: najprej mešani pionirski mladinski ekipi in nato še pionirji. Rokomet Kranjčani so tudi sodelovali v slovenski mladinski reprezentanci, ki je igrala v tekmovanju za Jugokup. Republiške barve so branili Pisk, Pivk, Ferenčak in Tratnik. Posebej pa velja omeniti sodelovanje na odprtem prvenstvu Zagreba .za člane, članice, mladince in mladinke. V Zagrebu so igrali Mulej, Pisk, Filipčič, P. Stare, Tratnik, Ferenčak in M. Por. Nastop Kranjčanov je bil soliden, Ae posebej pa velja pohvaliti mlado Ferenčakovo, ki je sicer še pionirka, pa je bila v kategoriji mladink do 16 let druga, kar jo ie uvršča med najboljše jugoalovanske mladinke. Zanimiv in uspešen je bil tudi nastop na odprtem prvenstvu Kamnika za veterane nad 35 in nad 45 let. Nastopili so Por, Zezlina, Jouškovec, Jenko, Bedenk in Aleš. V kategoriji nad 35 let je zmagal Por, Zezlina pa se je uvrstil v polfinale, v starejši kategoriji pa sta se Bedenk in Aleš uvrstila v osmino finala. Sledilo je odprto prvenstvo Kamnika za mladince In mladinke. Ferenčakova je potrdila, da njen uspeh v Zagrebu ni bil naključen in da ima še velike motnosti napredka, pa tudi ostali so pokazali, da so med pripravami na sezono resno vadili. Pozna se vadba v dvorani. Na odprtem prvenstvu Kranja za pionirke in pionirje do 12 in do 14 let so razen P. Starca nastopili tudi vsi mlajši Pevc, V oglar, Klevišar, Stare, Por in (Jantarjeva. Za večino je bilo to prvo resnejše tekmovanje in dosežene so bile prve zmage. V mlajši kategoriji so se odrezali Por, V oglar in Pevc, ki so v prvem kolu zmagali, Gantarjev* P* Je premagala vse nasprotnice. V starejši skupini pa je bil najuspešnejši P rimo* Stare, ki je klonil šele v polffnalu. I Por Jutri v Škofji Loki Alples : Velenje V D A Kl I r. ._____ KRANJ - Do konca prvenstva v drugi zvezni rokometni ligi - sever sta še dve koli. Rokometašice Al plesa se bodo pomerile v republiškem derbiju z ekipo Velenja. Tekma bo jutri ob 19. uri v dvorani na Podnu v 8k. Loki. V moški republiški rokometni ligi so ro-k ometa »i Peka te med tednom odigrali pomembno srečanje z ekipo Usnjarja, drugo-uvrščena ekipa Jelovice pa bo gostovala v Celju pri ekipi Aero-Celje. V ženski republiški rokometni ligi so rokometašice Preddvora v 10. kolu premagale ekipo Itas Kočevje z dvema goloma razlike, v 20. kolu pa jih čaka v Ptuju izredno neugoden nasprotnik ekipa Drave. V drugi moški republiški rokometni ligi — zahod obe gorenjski ekipi Zabnica in Kamnik gostujeta v Grosupljem oziroma v Izoli. V ženski drugi republiški rokometni ligi pa bodo rokometašice odigrale zadnje kolo. Derbi srečanje zadnjega kola bo Alples: Peko, ki bo odločalo o drugem mestu, vodeča ekipa zahodne skupine Duplje pa se bo jutri ob 10. uri pomerila z zadnjeuvršče-no ekipo prvenstva Zagorjami in upajmo, da bo tekma zanimiva ter da bodo rokometašice Dupelj - F. Prešeren navdušile svoje navijače in se uvrstile v republiško rokometno ligo. V mladinski republiški rokometni ligi so na sporedu naslednja srečanja in sicer jutri ob 17. uri Kranj : Kamnik, v Križah v nedeljo ob 10. uri Peko : Riko ter v Sk. Loki Jelovica : Olimpij«. Mladinke pa bodo igrale: Alples : Preddvor jutri ob 16.30 uri; v Dupljah v nedeljo ob 10. uri Duplje : Polje in v Lji*"s--: Ljubljani Olimpija: Kamnik. I. Kuh;ii USPEH PREDDVORČANK V VOJVODINI MALI ID206 - V tem vojvodinakem mestu je bil mednarodni tenski rokometni turnir »Dan mladosti '81.« Nastopila so rokometna moštva 8 en te. Bekesszentandras iz Madžarske, Preddvora in organizatorja moštva Grad-žamonta. Preddvorčanke so na tem turnirju, ki je bil te šesti, dosegle lep mednarodni uspeh, saj so zmagale. Premagale ao vse nasprotnice in zasluženo so prve. Povedati je treba, da je bila najboljša strelka turnirja Preddvorčanka Majda Brotih s 16 goli, pot na ta turnir pa je Preddvorčankam omogočila Ljubljanska banka iz Kranja. Izidi - Preddvor : Senta 13:12, Preddvor : Gradtamont 13:10. Preddvor : Bekesszentandras 15:10. -dh TURNIR V TENETIŠAH V počastitev krajevnega praznika bo organizirala osnovna organizacija ZSMS Te-netiše tradicionalni nogometni turnir v malem nogometu, ki bo 20. in 21. junija na igrišču v Tenetišah. Prijave sprejema Marko Markovič, T en Kiše 43. do 15. junija do 18. ure. Ob isti uri bo na igrišču žrebanje. Ob prijavi je treba polotiti 400 dinarjev. CERKLJK - Športno društvo Krvavec Cerklje bo organiziralo v nedeljo s pričet-kom ob 8. uri partizanski mnogoboj s programom preverjanja telesne zmogljivosti in sicer v šestih disciplinah. Tekmovanje za osnovno solo Davorin Jenko je namenjeno vsem krajanom vasi pod Krvavcem. I Kuhiip DELAVSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE RADOVLJICA - Občinski svet Z8S Radovljica, šahovsko društvo Murka iz Lesc in Šahovsko društvo Radovljica bodo jutri in nedeljo v Festivalni dvorani na Bledu organizatorji triintridesetega odprtega delavskega moštvenega prvenstva Slovenije. To slovensko moštveno delavsko prvenstvo se bo pričelo jutri ob 14. uri, zaključek pa bo v nedeljo ob 13. uri. Pravico igranja imajo vsa prijavljena delavska moštva Slovenije. Igralo ae bo po pravilniku SZ Jugoslavije po švicarskem sistemu, jugoslovanska krožna izboljšava, enajst kol. Vsako moštvo šteje štiri igralce in dve rezervi. Čaa igranja je petnajst minut na igralca ali igralko. vija) 8720. 4. Paautti (Italija) 6777. 7. lan »Ml, 8. V slan t 0118, 12. Sader (ra Hf> slavite) 0663; po treh dirkah: l. Cteom 1M. 2. Coradini 116. 3. Zaauesi (vailtaftjM 112,6. Pušnik (Jugoslavija) 72. -b PRVI TRIM POHOD USPEL Prvi t rim pohod Stratišča T rim kluba Sava Kranj j uspel. Pohoda ae Je saVak* pohodnlhov, ki so za u se stan arskaja* pot dobili lepa priznanja, tal pa aikaar. niso razumeli biatva popotaištv« is »»trn pohod spremenili v trtam teh. Draaeetaaa) bili udeleženci pohoda ladnviujsi, ada) pripomb Je bilo le na izbiro prsat, m bi le-ta lahho potekala bolj po ravabazh predelih z manjštani vzponi kot kan Pohoda ao ae udeležili pokidilli i Gorenjske kahor tudi iz ostalih knj> a Slovenije. r. Kegljači Triglava praznujejo začetkov pred trij. ,B" 11 mmm športni kolektiv r?i8etlmi W JU! kegljaške kolektive v"dl"^^ in kegljačice T^tJ državi. M* bo^i vj J«goB^vfjrvLrAbi,i^l,: so teli tudi v mVrt' oAl}^* tekmovanjih mednar«»nih »ej*-** nimi tekmovanji 80 • **** mladosti je bi 7*Vih *la»»...*J članov. Pomeril! *etvep<*oj •«*«** Mubljane TcSeVia T k^%5 va. Med tednom ««* Je"«««« >■ moštva K —_?-T 80 nastopila forme? lp*. Ljubelja itT* £ Kranja. Bhe* u tcunom ao nas moštva Kranjake gore, ča, Jesenic, Save iz Kranja. Jenka iz P od reče in Medvode. Jutri, v soboto, bo ob 11. uri l| tetni moški četveroboi. Nastoa»hJ*u moštva Celja, zagrebške Gina**« 1 Testine in Hidra. V nedeljo beo»**l nastop članic Triglava in Testi«. *1 9.30 pa se bodo pomerila ženakaueN*! Celja in Konatruktorja. V nedeljo »d* šli na stezo spet člani. Ob ll.Sšat* pričel troboj Branika ii Mario** V arteksa iz V aratdina in Triglava, V nedeljo ob 18.30 pa bo v dom« AA v Kranju slovesna proglasitev resrj tatov in podelitev priznan) najzaskn nejšim članom kegljaakega kluba Td, glava. strelsko tekmovanje ob dnevu zmage Strelska družina »Franc kOtAlt afgi doeelj je organizirala v počaantr« ZMAGE troboj strelskega tekmevoaf^ rijsko zračno puško in sicer and d TABOR Jezica, Strelsko dratuM i Loko in domačini. Ekipno Je zmagala ekipa 90 Ti Jezica a 1760 krogi od 2000aaatehh SD Skorja Loka Je bila draga a ITU» in domačini 8D Franc MRAK M» "poaomfino: BOHINC Janez, TAMB&l tica 363 krogov od 400 aaotalk. S A Franc SD Franc MRAK rWa*»| krogi, 3. DOVC Gabrijel. SD TAM**«*! 360, itd. r Vaterpolo Triglav drevi in v nedeljo spet doma KRANJ - Po štirih kolih prvt'zvezne vaterpolske ligejenaitk zagrebška Mladost-Student. Zagrebčani vodijo brez izgubljene tekm Seveda teh osem točk ni pravo merilo za vodečega. saj ji w »kar ieral v domačem bazenu na Savi Koliko veljajo sploh v letoingrn prvenstvu Zagrebčani, se bo videlo te dm ko gredo wlerpot* PMUiZsti prvič v goste. V Dubrovniku je bil v nedeljo pni A derbi za letošnji naslov. Jug je gostil Partizana iz Beograda Po M* ieri so bili uspešnejši domačini. Partizan je sicer izgubil v Dubrvauh. a iz Korčule se je vrnil z obema točkama. Za presenečenje v ^oua^^ dveh kolih je poskrbelo moštvo Jadrana iz HervegNovega.Jadnv** so gostovali v Splitu in osvojili vse štiri točke. Čeprav so tmeh * nasprotznika POŠKBrodomerkur in Jadran, so z boljo igro prtm galfoba. Velika je zmaga Jadrana nad POSK. POŠKje bil r*3 naciii za novega državnega prvaka Po tem porazu je verjetno t odvadel in v borbo za prvaka se bo poleg Juga. Partizana »faW vmešal še Jadran iz Herceg Novega Po teh dveh kohh seje povečal krog tudi za obstanek v ligi. Korh lancem, Solarisu iz Šibenika, Crveni zvezdi iz Beograda in friftai*c Krania se je sedaj pridružil še splitski Jadran. V prednosti so Kod* lanci ko so v štirh kolih iztržili štiri točke. Za KPK je takoj Solons M ima tri točke, Jadran iz Splita ima dve, medtem ko sta še brez pne* stvenih točk Triglav in Crvena zvezda. Položaj na dnu se bo p današnjemjutrišnjem in nedeljskem kolu spremenil. Kranjčani so v teh dveh kolih igrali v Zagrebu in Šibeniku. Došm go s«? vrnili z dvema porazoma. V Zagrebu so izgubili s 13:8. vSibemku pa z 95. Ta dva poraza sta bila načrtovana. Sta pa pokazala.daJt igra Triglava v vzponu. V obeh srečanjih so bili Triglavom skonj enakovreden nasprotnik domačinom. Za boljši uspeh in morda tudi kakšno točko so jih oškodovali tudi sodniki v obeh srečanjih. S.«iiii .* tako kot se mora pač soditi »na domačih bazenih.* Drevi v Kranju ob 20. uri gostuje splitski POŠK-Brodomerk, kolih sta oba ranljiva D.Humer m ». MAJA 1981 RADIO, KRIŽANKA 13.STRAN O LAS RADIJSKI SPORED adidog>A- lOOOTA, M. nuja fm program 4JP Dobro jutro! - 9.06 Z «km na poti - 10.06 Pojo sartmki zbori - 10.30 Sodim matineja - 11.06 Za afao peaem; OPZ OS Bi fcfjr - Ljubljana - 11.20 Po »aaShf»h in pokrajinah -llOZapojte z nami - 12.10 Gank v ritinu - 12.3© K me isti nasveti ing. Tatjana kanit: Ozelenjevanje teras 1140 Veseli domači nape vi -tJ» Dane* do 13.00-ih — Iz ran krajev — Iz naših fantov • 13.20 Obvestila in sferna glasba - 13.30 Pripo-sa» vam. . . - 14.06 Glasam panorama 15.00 Do adu in odmevi -15.30 Zabavna glasba 15.50 bno danes, radio jutri! O) Vrtiljak - 17.00 Studio • 17.00 - Zunanjepolitični mom 18.00 Škatlica z jatn 1830 Mladi mladim 4.8 Obvestila in zabavna ajda - 1935 Mladi mostovi 9J6 Domovina je ena -1§ Sobotni zabavni večer -BUD Za prijetno razvedrilo -8 JO Oddaja za nase izseka* • 23.05 Lirični utrinki -i* Od tod do polnoči I Ji Norm program Vigi prograrr) Ut Sobota na valu 202 0 Dober dan na drugem 13.06 Radi ste jih 13.35 Glasna iz . Amerike - 14.00 I lakaje republik in pokrajin UJO Hitri prsti - 15.45 _ za Andreja .Šifrerja UJO Nai podlistek Gvula Ipr N« Haronovem čolnu • »15 Lepe melodije - 16.40 &jadva - 17.30 Novice -M krajev - 17.40 Lahka ga« »Jovenskih avtorjev -1H Pol ure za chanson -II Naši kraji in ljudje -M Glasbena medigra ^Razgledi po kulturi 3 Stereorama - 21.15 w«aocna glasba - 21.45 soj/jH - V soboto obujamo wpna? 22.45 Zrcalo dneva ffa Glasba za konec pro- Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo, sport, glasba in se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Nove plošče - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa adidaš e a. e > fta.sa.sf aMoš^ yPBVA.ll. s»jWr»ofraBa *W<6 Dobro jutro' H.07 [Mi tobogan - 9.06 Se anm>. tovarni! 10.05 [M^jaVa matineja - 11.00 tak poslušalci čestitajo in ndravljsjo - 13.10 Obve ca n zabavna glasba JU* Za kmetijske proizva-^gd* 13.50 Pihalne godbe -k9> Humoreska tega tedna ■0*ky Parker: Spola A& 8 popevkami po Jugo-a*ip - 15.10 Pri nas doma -;D Nedeljska reportaža -•*% Ladi iz notesa - 16.20 >no v kmo - 17.05 Popu a« operne melodije - 17.50 /stana radijska igra - 18.30 U ajarnji polici - 19.30 %ajstai m zabavna glasba -1* Lahko noč. otroci! 1« Glasbene razglednice -»•»nedeljo zvečer - 22.20 /satan tribuna mladih sena program JRT — tm Sad 23.06 Lirični «aii 23.10 Mozaik melo fj^flO/B Nočni program — PONEDELJEK, 1. junij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -Miro Kokol - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti Vrt v juniju - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.00 Poročila - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nasši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca - 20.00 Iz nase diskoteke - 21.05 Poletni divertimento - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz part.itur orkestra Norveškega radia - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa 23.10 lil adidaš ^ TOREK, 2. junij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih sol - 9.00 10. republiško tekmovanje učencev in Studentov glasbe v Mariboru - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporoča io vam . . - 3ADI0 TRIGLAV JESENICE 0 Domače aktualnosti -*estaa 16.30 Ponedeljkov jartai pregled - Morda vas »asnualo 17.20 Nafti od t*i - čestitke ali Izbor do a^tatsbe b* 4l) Domače aktualnosti -atesta* - 16.30 Oddaja za anV - Morda vas bo za niša- 17.20 Delegati spraftu * Oddaja o NNNP - Ce- m 40 Domače aktualnosti -***** - 16.30 Stop zelena V Morda vas bo zanimalo rat* 'drtek: 4» Domače #»«ataa aktualnosti t 16.30 Nafte zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutn - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Naši odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo 14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba 15,50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje 18.45 Glasbena medigra 19.25 .Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minut«1 t ansamblom Milan Ferleža 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Linčni utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 - Torek na valu 202 -vmes ob - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja svvinga — Orkester Gene Krupa - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Jack Wolfe - 16.00 Pet minut humorja 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter - 17.40 Iz partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana - 17,50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu r 19.25 Stereorama -20.00 Od plošče do plošče -21.00 Misel in pesem - 21.45 Zvočni portreti — Cecil McBee - 22.15 Rezervirano za disco - 22.45 Zrcalo dneva - 22,55 Glasba za konec programa mm lil adidaš ^ SREDA, 3. junij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.35 Znano in pnljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti dr. Jože Ferčej: Dedne napake pri govedu -12.40 Ob izvirih ljudske glas bene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času — Peter Eben »Ljubezen in smrt« - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska Klavirske skladbe 2x2-19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka - 20.00 Glasba Josauin Des Pres-a - 20.25 Iz slovenske literature za violončelo -21.00 Poročila - 21.06 Vvolf-gang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Beg iz Sera-ja« 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih Csvcev zabavne glasbe - 23.05 irični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - 00.06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 13,35 Znano in priljubljeno 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15,30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur baročnega orkestra »Armand Versailles« - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva - 22,55 Glasba za konec programa B adidaš = ČETRTEK, 4. junij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje Mladinski pev- ski festival Celje 1981 -zmagovalci, nagrajenci - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno -Vivaldi in Schumann o pomladi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . . - 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15,30 Zabavna glasba - 15,50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . Pesmi hrvaških partizanov - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo -18.35 Ludwig van Beethoven: Sonata v f-molu, op. 57. »Appassionata« - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19,35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer Grška in rimska dramatika VI - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22,30 Plesna glasba z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljublana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Franco- ' ske popevke - 16.45 Jazz — klub — Gost kluba: Drago Vovk - 17.40 Iz partitur Londonskega festivalnega orkestra - 17.55 Mi in narava 18.00 Popularna countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama -20.00 Novi val - 20,50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite 22.00 S festivalov jazza - Jazz Ost-West — Niimberg/80 V. odaja: The Adderlev Brotherhood 22.45 Zrcalo dneva - 22.56 Glasba za konec programa adidaš ^ PETEK, 5. junij Prvi program 4,30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Iz Otroškega glasbenega sveta - 9.05 Z radiom na poti - 10.00 Poročila - 10.05 Rezervirano za... - 11,35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Franček Sivk - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Aaron Copland: »Billv The Kid« — baletna syita -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15,30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po slo venski glasbeni literaturi -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z Veselimi planšarji - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utnnki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu — Geoirge Shea-ring-Brian Torff - Herb ] Ellis-Joe Pass - 13.35 Znano in priljubljeno L 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče -hladno - 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? - 17.40 Odmevi z gora Mitja Košir: To in ono s planinskega sveta - 18.00 i Vodomet melodij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22,55 Glasba za konec programa rumena ali R0EĆKA sta snovvnekaterih| rastlinah. zlasti korenju (vitamin a) 1 FR. FILM. KOMIK IN REŽISER (JACOUES) I TKANINA • ZA BRISAČE STAROGA 0IDAKT. PESNIK MESTO v ZAHODNI ROMUNIJI ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA NEMŠKA ILUSTR. REVIJA PRIPR. ZA MERJENJE HITROSTI VETRA SLOVESNO KOSILO ALI VEČERJA 0INE RUMENO RJAVA BARVA SMUKAĆ REA0 MESTO V KOLUMBIJI TRGOVSKO SREDIŠČE GRŠKA POKRAJINA! |ti I .NEHATOM ZA IZMEN TOK FRANCOSM PISATELJ (CLAUDE) KRAJ PRI LJUBLJANI s rOVAHNOl PLETENIN PONAV LJALNI GLAGOL NIZOZEM ŠAH. VELE MOJSTER TRAVA TRETJE KOŠNJE ZNAČILEN PREDSTAV NIK OKRASNA SOBNA RASTLINA. ŠKRNICELJ PREBIVALEC REKA AMERIKE I V BOSNI VELIKAN V GRŠKI MITOLOGIJI OPAZNA PLOŠČA IZ SMREKOVIH ALI JELOVIH LETVIC. SESTAVLJENIH V SREDICO NEKD. JAPONSKA PRESTOLNICA Rešitev nagradne križanke z dne 22. maja: kalemegdan. ana pavlova. tarantela, anam, ada. rd. ignacij, antal, ra, ebro, zelot, mann. irika. alodij. beg, pk. analiza, ravs. odin, one. ivko, dilema, ha. nadvoz, van, ideologija, kan. avesta. Prejeli smo 13« rešitev. Izžrebani so bili: I nagrado (150 din) prejme Albin Urh, Jelovška 10. 64264 Boh. Bistrica, 2. nagrado (120 din) prejme Marija Mihelcic, C. 1. maja 59. Kranj. 3. nagrado (100din) prejme Viktor Bizjak. Šenčur. Stefetova 26 a. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do srede, 3. junija, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din IZBRALI SO ZA VAS Te stenske ure amo poslikali pri jeseniikem FUŽI-NARJU. Nekaj je uvoženih iz Koreje, nekaj pa je domačih, proizvod Zlatarne Celje in Gorenja. Nekatere se dobe že po zelo ugodni ceni. Cena: od 760 do 9.467 din Novost za nase kopalnice so kabine za tuširanje, ki imajo trdno plastično dno, plastične stene, ki izgledajo kot steklene in vrata. Pri Mer-kurjevem UNIONU na Jesenicah so jih pravkar dobili v rumeni, csrneol, zeleni in beige barvi, izbirate pa lahko tudi med temnimi ali svetlimi sipami. Istih barv dobite tudi elemente za kopalnico. Cena za kabino: 15.640,73 dinarjev Iščete lep in kvaliteten jedilni servis? Pri FUŽIN AR-JU na Jesenicah smo videli tegale, uvoženega s Čehoslo-vaške, z lepim temno modrim vzorcem. 26-delni je. Imajo pa tudi servise za belo in crno kavo, lončke in čase in se vrsto drugega uporabnega za na mizo. Cena: 2.779 din za servis G L* A S14.STRAN TELEVIZIJA, KINO TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, M. 5. 8.50 Poročila - 8.35 Minigodci v - 9.15 Ko utihne šo rtna sobota - 21.40 Glasbeni bienale Zagreb 81 (do 22.25) Moški ne jokajo je i. adaljevanje filma i apitan Korda češkega režiserja J ose fa Pinkave. k: se na izredno tenkočuten, a ne r melodramatičen način 1 deva problemov ndadine. Prvi govori o posvojenem dečku, ki se lepo ujame z »novimi« starši. Kmalu pa se znajde v težavah. Starši pričakujejo naraščaj, kar fanta prav nič ne veseli. Njegovo soremenjeno obnašanje p ripisuiejo puberteti. Nazadnje se le sprijazni 2 dejstvi. t %odba kanadskega fi Ima ... In sina se oivija na mirnem ledenem otoku na reki St. Lawrenca. Gre za spor med dvema človekoma, ki si življenje predstavljata povsem drugače. Stari otoški lord vidi ves smisel v farmi, Noel, ki dela na ' jezu,pa bi na otoku rad zgradil velik hotel za ameriške lovce na bele gosi. Odnosi med glavnimi junaki se zaostrijo, otok pa počasi doživlja spremembe, kakršnih nihče od njih ni pričakoval. TV Zagreb - I. program: 9.30 TV v šoli: Izobraževalni film. Risanka, TV izbor. Zadnje minute - 11.25 TV v šoli: TV koledar. Starodavna umetnost na Kitajskem -12.25 Zabavni koledar - 15.10 Poročila - 15.15 TV koledar 15.15 TV Koledar - 15.25 Otroška oddaja - 16.25 Nogomet Vardar : Velež - 18.15 Pisatelji revolucionarji 18.45 Risanka - 18.55 Havi-rov: EP v košarki - Jugoslavija - SZ - 19.40 TV dnevnik - 19.55 Košarka - II. polčas - 20.45 Človek na strehi, švedski film - 22.35 TV dnevnik - 22.50 Za konec ted- kumentarna reportaža 21.40 V znamenju - 22.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan i Hajduk - 22.30 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test - 16.00 Nedeljsko popoldne - 17.30 Uničevalec filmov, ameriški film - 19.00 Retrospektiva animiranega filma Zagreb 80 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jazz na ekranu - 20.55 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Odrske luči, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.10) Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Neustrašni d'Artagnan - 11.30 Ansambel »Kolo« - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Rad sem vas imel, sov. film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.00 Animirani film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ko pomlad zamuja - 21.10 Dokumentarna reportaža - 21.40 TV dnevnik - 22.20 Partizan : Hajduk, repor. - 22.30 Športni pregled Izobraževalna redakcija TV programa je zaradi aktualnosti ponovno uvrstila v spored zanimiv barvni ciklus petih oddaj Človek in duševna stiska, ki so bile prvič predvajane 1977. leta. Pojasnijo, kako nastanejo nevroze in psihosomatska obolenja, kako je potekal zgodovinski razvoj zdravljenja in kakšni so današnji pristopi k preprečevanju m zdravljenju teh težav. TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Gledališče strička Brane - 18.00 Enci menci - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik -20.00 Z. Dirnbach-M. Seče-rovič: Lidija, TV drama 21.35 Glasbeni trenutek -21.40 Kultura v objektivu -22.25 TV dnevnik - 22.40 Dokumentarni film adidaš ^ NEDELJA, 31. 5. 8.50 Poročila - 8.55 2iv žav. otroška matineja - 9.45 D. Šušič: Tale, nadaljevanka TV Sarajevo - 10.40 TV kažipot - 11.00 Festival MPZ Celje 81, prenos prireditve -11.55 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 14.10 Monte Carlo: avtomobilske dirke za veliko nagrado Monaca, prenos - 14.55 Počitelj, dokumentarna oddaja TV Sarajevo 15.25 Monte Carlo: avtomobilske dirke za veliko nagrado Monaca, prenos, - 16.45 ... In sina, kanadski film - 18.10 Sestanek v nebotičniku - 19.10 Risanka -19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 A. in Y. Shkreli: Ko pomlad zamuja, nadaljevanje in konec - 21.05 Vas med strelskimi jarki, do- adidaš^ PONEDELJEK, 1. 6. 17.10 Poročila - 17.15 Vrtec na obisku: Mali ribiči - 17.35 Pajkova mreža in mravlje, jugoslovanska filma - 18.00 Človek in duševna stiska: V stiski - 18.20 Prizadeti otroci rišejo - 18.35 Obzornik - 18.45 Zdravo mladi - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Tone Peršak: Odmor, TV drama -20.55 Kulturne diagonale -21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Gledališče strička Brane - 18.00 Enci menci, lutkovna oddaja TV Skopje - 18.15 Ženski alkoholizem, izobraževalna oddaja -18.45 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.50 Zagrebška panorama - 21.30 Obljubljena dežela, poljska nadaljevanka - 22.30 Iz sporeda TV...(do 23.00) adidaš^ TOREK, 2. 6. 17.15 Poročila - 17.20 Kapitan Kuk, slovaška pravljica -17.30 Glasba narodov: La Coruna - 18.00 Pisani svet: Kako sem posnel film - 18.30 Obzornik - 18.40 Kričač, oddaja iz cikla Cas, ki živi -19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Odprto za ustvarjalnost - 20.55 W. Hohnensee: Bojni tovariš Hans Beimler, vzhodnonem-ška nadaljevanka - 22.05 V znamenju Vzhodnonemška nadaljevanka Bojni tovariš Hans Beimler riše življenjsko zgodbo nemškega revolucionarja in komunista Hansa Beimlerja (1895- 1936). Po poklicu je bil ključavničar, od 191H. leta član Spartacusbunda, nato KP Nemčije, 1919 član vlade Bavarske sovjetske republike, v letih 1932 in 1933 poslanik nemškega Reichstaga. Po prihodu Hitlerja na oblast so ga zaprli v koncentracijsko taborišče Dachau (kasneje) je napisal knjigo V taborišču smrti Daehauu), od koder mu je uspelo pobegniti na Češkoslovaško. Zatem je odšel v Francijo, sodeloval v gibanju Narodne fronte in med prvimi dobrovtdjci odpotoval v Španijo ter se boril na strani republike. Bilje politični komisar Thalmannovega bataljona pa komandant divizije. Padel je v bojih pri Madridu. Nadaljevanka opisuje razdobje od 1933. leta do Beimlerjeve smrti. Oddajniki II. TV mreže: 16.10 Test - 16.25 Atletska tekmovanja za »Zorkov me-morial«, prenos (slov. kom.) • 18.30 Glasbena medigra -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 »ABBA« zabavno glasbena oddaja -20.55 Človek in čas, dokumentarna serija - 21.25 Zagrebška panorama - 21.50 Od Križevcev do Kalnika, izobraževalna oddaja T V Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Splošna ljudska obramba, oddaja T V Novi Sad -19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop - 21.(K) Pastoralna simfonija, francoski film - 22.45 TV dnevnik dnevnik - 17.45 Kaj je novega pod streho, otroška oddaja -18.15 Dokumentarna oddaja - 18.45 Amaterski studio -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Jugo ročk: Tomaž Domicelj (do 23.00) Zgodba filma Točno opoldne je preprosta in ne prav izvirna, pa vendarle velja film za vzor klasičnega ' westerna. Režiser Fred Zinnemann, ki mu je dobro pomagal tudi odlični Gary Cooperje ustvaril zanimivo, vredno delo, ki celo po tridesetih letih ni izgubilo svežine. Govori o šerifu, ki brani svoje mesto, a nikakor ne more pridobiti meščanov, ki se bojijo vmešavati v spopad s tolpo. , TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Kaj je novega pod streho - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Jugo Ročk: Tomaž Domicelj angleška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik - 20 OD Argumenti. P5FJLANIKA adidaš^ SREDA, 3. 6. 17.40 Poročila - 17.45 Z besedo in sliko - K. Grabelj-šek: Moje akcije - 18.05 Umetnost v revoluciji, 2. del kulturno dokumentarne oddaje - 18.30 Obzornik - 18.45 amaterski studio - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Točno opoldne, ameriški film - 21.25 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.30 Miniature: Kolumbijsko zlato - 21.55 V znamenju j Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV zunanje-poiiof. Idsja - 20.50 M »pol. zabavna oddaja - 2lS) oddaja'™' 22 06 G^ PETEK, 5. t. 17.15 Poročila - 17.20 Dni ta Smola, madžarski n-na serija - 17.45 Cet tn gore: Oktet »Tosama« -18.15 Obzornik 1825 Vkaki socialnega dela: Kaj je socialno delo - 18.56 Ne prttrv te - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 1955 Vreme - 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija - 20.55 Kot-metika za poletje - 2106 T. Mann: Buddenbrookovv nemška nadaljevanka - 22.05 V znamenju (reportaža » športnega tekmovanja ljubljanskega armadnega območja) - 22.30 Nočni kino Časa nova. italijanski film adidaš ^ ČETRTEK, 4.6. 17.25 Poročila - 17.30 Deklica, ki ni znala niti krave pomolsti. otroška oddaja TV Zagreb - 18.00 Mozaik kratkega filma: Ljubezen neke uniforme, jugoslovanski film - 18.30 Obzornik - 18.40 Po sledeh napredka - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Glasbeni četrtek - 21.25 625 -22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 družba rdečelaske Zore - 18.15 Znanost -18.45 ugrabitev, angleška nadaljevanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teleskopija: Božidar Violič - 21.00 Po izbiri... - 23.00 24 ur - 23.05 Kronika sterijevega pozorja (do 23.05) T V Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Družba rdečelaske Zore - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Ugrabitev, Casanova, legendarna osebnost IS. stoletja, je pojem moškosti in topogledne zmotl]n\*t\ Predstavlja tir šfcitintfc bolj ali manj uspešnih literarnih in drugačnih interpretacij. Feliinijri« vsekakor ni običajna N/e^oro »razgaljen;« tega svojevrstnega zgodovinskega lika je zelo osebno, predr*'" zaradi vsega tistega.kcT naj bi Casanova predstavljal. Zafofil" t o Fellinijeiem Časom*' lahko označimo kot ljubezensko grotesk" Oddajniki II. TV mrete 13.45 Test - 14.00 Pw»-i Tenis (polfinale moški samezno in ženske dvojict».i vključitev v jprenos (»VvA kom. OFF) EVR -Glasbena medigra - \&AJ Namesto top liste - \M5\ Staroste, zabavno glasbeni oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba - 20.45 Zagrebška — Družina "»entarna " doku- iv«rna serija - 21.55 KuV tura srca (do 23.55) TV Zagreb 1. program: 17.40 Poročila - 17.45 Man\ svet - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Reka 18.45 Koraki, mladinska od-1 daja - 1930 TV dnevnik \ 20.00 Ustvarjanje Tito« Jugoslavije - 21.00 Dob« k večer, zabavno glasbena oo-1 daja - 21.50 TV dnevnik 22.00 Kri in meso, senisfc film NOVO V KINU fKINO i7ue *uvaja plaže prihaja iz Zahodne Nemčije. Ze naslov da slutiti, da gre za seksi komedijo, v kateri se prepletajo ljubezenske zgode in nezgode privlačnega reševalca. Izkušenega gangsterja preženejo iz Amerike. S svojimi 'udmi pride v Hamburg in hoče na hitro prevzeti vse nedovoljene post , ki cveto v tem luškem mestu. »Stari« mafijaši se mu eveda ne pustijo. Zahodnonemški film HAMBURŠKA MAFIJA je zelo razgiban, poln karateja, boksa, revolveraških obračunov nidej, hi so jih zmotni le prekaljeni kriminalci. Po vojni prihajajo v Zagreb z vseh koncev osvobojene domovine iladi, da bi sodelovali pri gradnji prvega domačega generatorja, fanjka strokovnjakov, manjka denarja. Na pomoč naj bi priskočili ehi in Sovjeti. Tedaj pa pride, kot grom z vedrega neba, resolucija nformbiroja. Mnogi ljudje ne morejo verjeti, da bi Stalin, njihov veliki zornik. lahko napravil napako. Iz nasprotij v idejah se rojevajo sebne d*XWle, kjub temu pa graditeljska zagnanost ne popusti. Gene-ator, simbol upornosti nekega naroda, dela še danes. Film Visoka apeto je zrežiral Veljko Bulajič. Za nim od mnogih enakih oken, ki gledajo na umazano ilvoriiče v siromašnem predelu Neaplja, živita Genarino in gat i m s sedmimi otroki. On ni posebno priden, zato težko odrti katerokoli delo. Ima pa posebno vrtino; narava mu je odarii neobičajno možatost, ki jo izkoriščajo njegove lepe 0 sede, "nazadnje pa tudi žena, ki od »strank« na skrivaj pobi- 1 dem PLAČANI LJUBIMEC je seveda seksi komedija, polna A mesnih prigod, kakšne umetniške vrednosti pa nima. _____ KRANJ CENTER 29. in 30. maja hongk. ban. karate film ZMAJ v ogn.lt' ob IH.. IS. in 20. uri. :{0. maja premiera nem. bare. krim. filma HAM-burska MAFIJA ob22. uri maja nem. barv. pust. film 1)1.d SURE-H and ob 10. uri. hongk. bare. karate film ZMAJ V ognju ob 15.. 17. in 19. uri.premi era nem. ban. erot. filma zgodbe ČUVA J a plaže ob 21. uri I. in 2.junija nem. ban. krim. film HAM burška MAFIJA ob IH.. IS. in 20,uri ■'{.junija premiera domačega ban. filma visoka na petost ob /«.. IS. m 20. uri 4.junija nem. ban. erot. film zgodbe Cl 'VAJA plaže ob IS.. IS. in 20. un KRANJ STOR2IC 29. maja avutral. ban. erot. film ABC UDbežni in seksa ob 16.. IS. in 20. uri :t().maja ital. ban. erot. film svakinja ob Iti. in IH. uri. amer. barv. l/ub. film SE koc V parizu ob 20. uri ■iI. maja ital. ban. akcij, komedija ble EERJI ob 14. uri. nem. ban. erot. film RES nične zgodbe I. det ob IH. in IS. uri. premiera ital. ban. filma plačani 1,1 U BI MECob20. uri I. in 2.junija ital. ban. komedija placa ' NI LJUBIMEC ob IS.. IS. in 20. un i. junija nem. ban. erot. film resnic SE zgodbe I. del ob Iti.. IS. in 20. uri 4.junija ital. ban. akcij, komedi/a BI.E EERJI ob Iti.. IH. ni 20. un Kino TR2IC HO. maja nem. barv. pust. film Ol.l) SURE H and ob IH. uri. nem. barv. erot. film zgodba Čuvaja plaže »b is. in 20. m, amer. barv pust. film RIBE - morilke oh 22. uri ■ Il.maja nem. barv. pust. film super BABY ob 15. uri. nem. barv. erot. film zgod BE čuvaja plaže ob 17. uri. avstn/. barv. film meščan kassbach ob 19. uri premiera nem. ban. krim. filma hambur ŠKA mafija ob 21. uri 1. junija amer. barv. pust. film RIBE -morilke ob IS. uri. premični domačega ban filma visoka napetost ob 20. un 2. junija amer. ban pust. film RIBE morilke ob IH. m 20. uri J. in 4.junija nem. barv pust. film RES SlCNE zgodbe I del ob IH.. IH. ,,, 2<>. un KAMNIK DOM Tv"l-TaAaDi".'^kM.h"n karate film KARA TE 1/. HRAMA šaolis ob IH. un. avstro/ ban. er„, /•//„, AHr /„/f 'BEZ EN I IN s1'^BABYob22,irr ^ **' """ Il.maja nem barv pust. film Ol.l) si rehand ob /.». uri. atstral. ban. erot film ABC ljubezni IS SEKSA ob 17.. 19 ,„ 21. uri I.junija avstral barv erot. film ABC hlf \ bežni IN SEKSA ob IH. m 20. uri 2. junija nem. barv. pust. film SUPER BABY ob IS. uri. ital. barv. komedi/a MIMI KOVINAR ob 20. uri :i in 4. junija amer. ban. pust. film RIBE ilr - MORILKE ob IH. in 20, uri Kino DUPLICA 10. maja nem. barv. erot. film RESNIC XE ZGODBE I. del ob 20. uri ■Il.maja hongk. ban. film KARATE IZ HRAMA ŠAOLIS ob 15. m 17. uri. domači ban. film VISOKA NAPETOST ob 19. u n. ■ {.junija nem. barv. erot. film ZGODBE C t' VAJA PLA ŽE ob 20. uri 4.junija nem. barv. krim. film HAMBUR ŠKA MAFIJA ob 20. uri Kino KOMENDA 29, maja amer. barv MORILKE ob 20. uri ■W. maja ital. barv. UUBIMEC oh 20. uri KinoCESNJICA 29. maja nem barv. erot. film ZGODBF Cl 'VAJA PLAŽE ob 20. uri ■Il.maja ital. barv. vojni film PETORICA ŽIGOSANIH ob 17. uri. amer barv. srhliivka NOC CA RO VNK' ob 20. un l>ust. film RIBE -komedija PLAČANI vsak dan ■JAZZ ob 20. uri bat film TA VmtA Bo/yE^urr,hnn fitm ™*M Kino BLED 29. maja špan. fcan . film ZA Kl A/) SKIH GA L1J ob 20. un ^ .m maja ital. ban: film DRA(;i ,,-IS. uri. amer. ban film KO TU-IFC POKU CE ob 20. uri ~ M. maja amer. barv. film KO TVJEl' 8V KLICE ob IS. un. rugo*l. ban Mm F** c7ENA ZON.4 ob 20. ur, 1. junija franc. barv. 20. uri 2. junija jugosl. ban TA VEN FA NT ob 20. un .{.junija jugottl. ban. knm film ItUaV LIŠKA VEZA ob ZO. uri Kino BOHINJ - BOH. BISTRICA .10. maja jugosl. ban. film EKOGiM ZONA ob IH. uri :?/. maja špansk. ban film SPANSK/H GALIJ -TEZA V A H ob 20. uri „XLl!?iaLamer- n,f"" i>lm kost H ' KONEC ob IS. m 20. un I. junija amer. film MANRKES0* x DETEKTIV oh 20 un JESENICE RADIO 29. maja jap. Igod film SOGUSlM SAMURAJI ob 17 m IS un :}0. in .'?/. maja angl fant gr>K OtOM POTNIK ob 17. in 19. un JESENICE PLAVŽ 29. maja amer. film SORA Thh\t\ i t in 20. uri :m. m (/. maja angl film POlSotS ESPRESob IH. m 20. un KINO DOVJE MOJSTRANA ■ 10. ma/a /ap film CA RSTVO STRAsT i O. ma/a franc. fitm JAVNA HIS.A IZ> ,* KINO KRANJSKA GORA M». maja franc. film JAVNA tttmS 20. uri ;i.,u„„„ angl. film POl.St* MM — ob 20 uri 29 MAJA 1981 ZA DOM IN DRUŽINO 15.STRAN G LAS Naš dojenček Kolki. Pogosteje kot prirojeni izpah nam rentgen-I lo »likanje kolkov v četrtem mesecu odkrije plitkost llepne ponvice v kolku, zaradi katere lahko kasneje. iootrok shodi, tudi nastane izpah. Sama od'sebe ali s hnebnim povijanjem v odnoženju in z vložkom med Lomi se ta nepravilnost lahko popolnoma popravi, basih so pri zdravljenju potrebne kovinske opornice. L jih nosijo tudi otroci s pravočasno ugotovljenim Lahom. V nekaterih primerih je za dobro zdravljenje Ltha potrebno učvrstiti odnoženje v mavcu. Ne-hrtdedani otroci, pri katerih odkrijejo izpah Sele, ko Lpavoshodijo (racajo), plačujejo zamujeno skrb star Lv z operacijo, ki včasih tudi ne uspe. ABC kuhanja Hujšajmo zdravo erjeva kaša Gospodinjski koledar je letos objavil zanimivo očiščevalno, zraven lahko tudi shujševalno dieto z Bircherjevo kašo. Kaj je pravzaprav va kaša? To je najprimernejša mešanica žita, mleka in sadja. Dr.Bircher, švicarski zdravnik, je čisto po naključju odkril to Veliko je hodil — o hoji je govoril kot o najboljši telovadbi - in n je zanesla tudi visoko v gore, kjer mu je v svojem planinskem pastir ponudil svojo večerjo, nekakšno kašo iz zmletega žita z ,om in slajeno z medom, h kateri je možakar prigrizoval jabolko, a je doktor le spraševal, od kod tovrstna večerja, mu je gorjanec a jo je povzel po očetu, ki se je že od nekdaj tako hranil. Pri tih letih še ni videl zdravnika in plezal je kot mladenič, sape nikoli ni manjkalo. Zjutraj in zvečer se je tako hranil, opoldne pa je air.Ćrn kruh, jabolka, orehe .. ; Dr Bircher je iz radovednosti raziskoval dalje in ugotovil, da v ti-i*krajih taka hrana ni bila nič posebnega, da se hranijo z Žitom (pše-«pri kateri ostane zrno v plevah), ovsom, ječmenom in s sveže po-•ftnjin mlekom ter sadjem, pogosto pa tudi z orehi. Tako je odkril Tmleka, ovsene moke in svežega sadja. Po več poskusih jo je r uvedel v svoje diete. Postala je vsakdanji »kruh« njegove Razširila pa se je tudi po svetu. Danes vam s to kašo postrežejo Ariji pod imenom Swiss musli, v Milanu ji pravijo »Dolce hm,. vZurichu ali kjerkoli po Švici pa enostavno naročite Ta kaša je skupek vse Bircherjeve dietetike. je popolno To je »živa* hrana. Zaužiti jo je treba takoj, ko je pripravljena. 1& jo pripravljamo v majhnih količinah. gCEPTI za bircherjevo kašo Uporabimo lahko vse vrste žita. toda največ so v rabi ovseni gsdje ne sme biti škropljeno. Jabolka naj bodo sočna in zmerno ki-jonatan, renete, kanadke. Izvzeti je treba prekisla zelena jabolka, tofut nsj bo so£ns Zaradi hitrejše priprave lahko uporabimo v majhni količini sladko rirano mleko, ki ohrani večino svojih bioloških vrednosti. Včasih »mleko nadomestimo z jogurtom. Sladkor najdbo rjav. iz sladkornega trsa. Med naj bo čist. brez do-i» sladkorja. Orehi naj ne bodo prestari ali žaltavi. vni recept bircherjeve kaše Za eno osebo potrebujemo: 8 g ovsenih kosmičev (1 velika žlica). ;flice hladne vode, 1 žlico limoninega soka, 1 žlico kondenziranega vit 200 g jabolk, 1 žlico zmletih mandljev, lešnikov ali orehov. Kosmiče namakamo 12 ur. (Instant kosmičev ne namakamo, koli-*» vode ostane ista.) Limonin sok in mleko prilijemo kosmičem in dobro premešamo, da varno mešanico, ki je manj gosta kot na primer pire. Jabolka operemo, obrišemo in jim odstranimo pecelj. Sicer pa upo-tfroocela jabojka z lupino in peškami vred. Grobo jih naribamo in /meterno kosmičem. Kafopotresemo še z zmletimi lešniki ali orehi. VAA z jabolki in jogurtom Ta kaša je primerna za shujševalne diete in za osebe, ki ne prenese-i, mleka. Za eno osebo potrebujemo 8 g ovsenih kosmjčev. 3 žlice vode. to jogurta, 1 žlico limoninega soka, 1 žlico medu ali 1.5 žlice rjave-0 neprečiščenega sladkorja, 200 g jabolk. 1 žlico zmletih mandljev ali trnkov. Kosmiče, Če niso instant, namakamo 12 ur. Dodamo jogurt, limo-tH sok. med ali sladkor, naribana jabolka in zmlete lešnike ali man-ipt. Tem receptom lahko dodamo poleg jabolk manjšo količino druge-wie«a sadja: jagode, maline, borovnice, banane, breskve, pomaran-mandarine itd. (asa z jagodic je m ali koščicastim sadjem Ta kaša ima posebno mnogo vitamina C. Vzamemo enake količine ij*mc*v in vode kot pri osnovnem receptu. Jabolka nadomestimo z: /)do200 g opranih prebranih jagod, malin, borovnic, rdečega ribeza. #do200gsliv, breskev, marelic. •Jagodičje zmečkano z vilicami ali stlačimo, koščičasto sadje pa v/ta o narežemo. Pripravimo po osnovnem receptu. Pri želodčnih in črevesnih boleznih raje ne jemo marelic in sliv. >a8e kaša za tiste, ki bi se radi zredili -iaIa z jabolki in smetano Za eno osebo potrebujemo 3 g ovsenih kosmičev. 1 do 2 žlici vode. 3 ',4 žlice smetane, 1 žlico medu, 2(X) g jabolk, 1 žlico zmletih lešnikov mandljev. Smetano rahlo stepemo in zmešamo z limoninim sokom. Jabolko ajfcanaribamo. Vse sestavine zmešamo z namočenimi kosmiči. Prihodnjič: 8-dnevna Bircherjeva dieta nt' Jagodov flip V kozarec za mešanje damo 4 do 5 koščkov ledu, 1 sveže celo jajce, 1 zvrhano čajno žličko sladkorne moke in 2 in pol liker-jeva kozarčka sadnega likerja, borovničevega, malino vega, jagodnega ali podobnega in dobro pretresemo. Ce nimamo doma prave posode za tovrstno pripravljanje pijač, shaker kot ji pravijo gostinci, poiščimo posodo k> se dobro zapre, pa nam bo ravno tako dobro služila za pretresanje pijače. Potem flip takoj vlijemo v kozarec, ga potresemo z malce nastrganega muška tnega oreščka in postrežemo. Ta mesec na vrtu Enoletnice so hvaležen material fukln1, in.Jt med, ,rainkami nastalih rbh ra,n"kn,e' k> »"»tanejo v nasa-otn trajnu zarad zime in iih n laahkomWhtakt Zrvimr t-Jn/cam, bahko dobro obsadimo z enoletnicami. Isto velja tudi za prazne prostore, ki so ostali za odcvetelimi tulpa-mi. Ko sadimo enoletnice, pa moramo upoštevati zlasti višino trajnic med katere jih sadijno. Po 15. maju lahko sadimo na prosto večino rastlin, ki smo jih vzgajali v zaprtih in toplih gredah, lake so na primer enoletne astre marjete m podobno. Preden jih sadi-mo,.na prosto, jih je treba dobro utrditi. Samo tako lahko zdrže tudi morebitne nočne temperature okoli ničle. Dal i je lahko množimo tudi s p taknjenci. Ce potaknjence sadimo zadnji tretjini maja. se še isto leto „ njih razvijejo lepi grmi. Potaknjenci daly so cenejši kakor prezimljeni gomolji. To si velja zapomniti, ko kupujemo nove sorte. Cinije in žametnice sadimo na prosto šele po 20. maju. Te enoletnice so silno občutljive in jih uniči že najmanjši mraz. Razen tega pa cinije in žametnice potrebujejo tudi topla tla, da se dobro in hitro primejo in vrastejo. Grede, na katerih so odcvetele čebulnice, lahko zasadimo z enoletnicami. To velja zlasti za tiste grede, na katerih ostanejo čebule narcis in tulp v zemlji. Enoletnice sadimo med vrste. Ker so vrste narcis in tulp navadno nekoliko bolj goste, sadimo enoletnice v vrstah po 25 cm narazen. Pa še to: brž ko tulpe (Kleveto, cvetna stebla porežemo, liste pa pustimo. Ce tega ne storimo, porabijo tulpe veliko hranilnih snovi za delanje semena, čebule pa pri tem slabijo. Ze konec maja moramo odbrati pri jagodah matične rastline, od katerih bomo vzeli okoreninjene pritlike za nove nasade. Odbranke zaznamujemo s količki. To so samo zdrave in nadpoprečno rodne rastli ne. Razen tega morajo biti plod teh rastlin značilne oblike, barv« okusa, kar se razlikuje od sorte .. sorte. Praviloma poženejo manj rodni grmiči jagod več prit lik in dajo krepke jše sadike, toda kdor uporabi za pripravo novega nasada sadike od takšnih rastlin, naj se ne čudi slabim pridelkom. Pri malinah ne smemo pustiti do-rasti vseh mladic, ki so pognale i/ tal. Doraste naj samo 4 do 8 najmočnejših, vse ostale pa maja populimo. Krepke in močno razvite šibe bodo drugo leto dobro Obrodile, razen tega pa prevelika gneča med malinovim mladjem ugodno vpliva na razvoj bolezni. po- V iz lovi in do pečenje mesa v pečici Pri pečenju v pečici prevajata toploto maščoba in vroč zrak. Dogajanje je tu podobno kakor pri dušenju, kajti razen topeče se maščobe se ne izločajo iz živila skoraj nobene snovi v maščobo v ponvi. Oba prevajalca toplote, maščoba in vroč zrak. delujeta skoraj enako na celice, pri čemer se hkrati tudi živilo bogati z maščobo, na kateri se peče. Tudi pri pečenju beljakovine polagoma za-krknejo. škrob postane lepljiv, rudninske soli in cukrovine se ohranijo in ravno tako skoraj vse dišavne snovi. Rdeče meso izgubi polagoma, ko se močno segreje, svojo barvo. To barvo ima od rdečih krvnih telesc, ki vsebujejo barvilo, imenovano hemoglobin. Ce segrevamo večji kos mesa. se razbarvajo najprej samo njegove zunanje plasti, njegova notranjost pa ostane še rdečkasta. Po daljšem segrevanju pa mesni kos tudi znotraj ni več rdeč. Na vitamine vpliva pečenje ravno tako"kot na kuhanje ali dušenje. Pač pa nastajajo pri pečenju nove prijetno grenke snovi, tako imenovani assamar. iz katerega se naredi po pečenki rjava skorja slastnega okusa in katerega majhen del preide skupaj z izločajočim se sokom v maščobo v ponvi. Ce se živilo v prevroči pečici predolgo peče. se te snovi začno žgati in ima zato pečenka slabši okus. Ce hočemo, da beljakovine hitro zakrknejo in da porjavi skorja, je treba, da živilo, zlasti še meso. denemo v ponev z vročo maščobo in pečemo v začetku v zelo vroči pečici. Pri tem pečenko večkrat polijemo z mastjo, da ne postane skorja na njenem površju trda in pusta. Ce je pečenka predolgo izpostavljena hudi vročini, posebno še vročini od spodnjega grelca, se začne kmalu žgati. Zato takoj, ko se po njej naredi skorjica, znižamo temperaturo na 130 do 145 stopinj Celzija. Meso. ki ga pečemo do konca v zelo vroči pečici, se izsuši in zelo skrči. Para. ki se nabira v zaprti pečici učinkuje kot vlažna vročina. Ce torej hočemo, da bo pečenka prijetno hrustljava, moramo poskrbeti za dobro zgornjo vročino in za odvod pare. Mastno meso. kot je na primer svinjski hrbet ali svinjsko stegno, dobi pri pečenju bolj hrustljavo skorjico. če mu prej. preden ga damo v pečico, naredimo po vsem površju na zgornji strani zareze v obliki kvadratov ali rombov. Vsakemu prava očala - Foto: D. Dolenc Marija Prime, optičarka: »Ne okvir, stekla so pomembna« Prepričana sem, da nihče nima rad očal. toda, ko začnemo mežikati, ko napenjamo oči. da nas nekje za zenicami kar boli, ali pa roke postajajo »prekratke«, tedaj le moramo k zdravniku za oči, da pregleda kaj je z njimi narobe, potem pa seveda še k optiku, da nam na naš recept pripravi prava stekla in jih uokviri. Pa smo tam. Z otroki ni težave. Tudi z moškimi največkrat ne. toda, ženske, z njimi je pa hudo. Vsaka bi rada velika, modema stekla, taka, kot so navadno v modi sončna očala. Pa kaj ko vsake oči niso za velika stekla! Velika so lahko toliko, kolikor jih prenese naša zenična razdalja, dioptrija. Oko mora priti v center, sicer nas bo bolela glava, utrujeni bomo, naše počutje bo slabo. In to samo zaradi očal. ki nam ne odgovarjajo. »Danes se pri nas, če pa hočete, pa tudi iz uvoza, dobi že toliko lepih okvirjev za očala, da nobenega ni treba biti sram svojih očal,« pravi optičarka Marija Prime, ki si je svojo majhno optičarsko delavnico pred slabimi dvemi leti uredila doma, na Klancu, tam, kjer pride pot čez razmajani most čez Kokro. »Zal pa nekatere ženske gledajo samo na modo. Vsaka se mora držati zdravnikovega nasveta in tudi optikovega. Saj je vsak po svoje vložil trud v to, da človek, ki išče pomoč za svoj oslabljeni vid, dobi prava očala. Optik se pač prilagaja zdravnikovemu receptu. Res je, da je treba včasih počakati tudi do tri mesece, da pridejo prava stekla in pravi okviri, toda vedno je bolje počakati.« Marija Primčeva ima kljub mladosti za sabo že dolgoletno prakso. Izučila se je v Ghetaldusu, delala dve leti v kranjskem Ghetaldusu. potem pa štirinajst let v ljubljanskem. Zaradi bolezni v družini, vožnje, se je odločila, da bo delala dpma. Ljudje so se je že kar navadili, čeprav se zdi, da je malce na skritem kraju in od rok. Najtežje je, pravi, kot za vsakega optika, pravilna nastavitev kompliciranih stekel, točno določene dioptrije. Zajitevno, odgovorno delo. Povprašali smo jo, kaj bi svetovala našim bralcem, ki so zapisani očalom. Pa je poudarila, da bi moral vsak, ki nosi očala, na dve leti do največ dve leti in pol na ponoven pregled k zdravniku, kajti v tem času se vidnost spreminja. Ne pa, da nosijo po sedem, deset let očala z isto dioptrijo, pri tem pa tožijo o bolečinah v glavi ... Pa še to: tisti, ki ima očala za daljavo, naj si kupi še rezervna očala, ker če se mu razbijejo ta, je brez njih. Predno bo dobil nove, bo trajalo, ta čas pa bo ves izgubljen. Sploh pa naj mamice vedno poskrbe, da bodo njihovi otroci, če imajo predpisana očala, imeli vedno po dvoje. Otrok sploh ne more in ne sme biti brez očal, če ima dioptrijo. Pa tako rade se jim lomijo. Kaj hočeš, otrok je otrok, zato pa moramo starejši poskrbeti zanje. Pa Marija ne izdeluje le novih očal. Tudi okvirje popravlja, lota kovinske dele, lepi plastiko. Tudi na socialno hodi sama, tako da ima stranka le pot od zdravnika do nje in poskrbi tudi, da dobe denar nazaj, kar ga k očalom prispeva socialno varstvo. Tudi za sončna očala smo jo povprašali. Najboljša, pravi, so prava stekla ali res dobra plastika. Tisti z dioptrijo ne morejo nositi navadnih sončnih očal. Le pri optiku ali v specializirani trgovini bo lahko dobil prava očala zase. Morda se bo spet ustavilo pri okvirih, toda vsak naj razume, da so tudi tu najpomembnejša stekla, potem šele okvir. D. Dolenc G Lr A S16.STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PETMM MAJU! ALPETOUR RIM - CAPRI, odhod 19.6., cena 5.900.- din JADRANJE NA DESKI (surfing), vveekend tečaji pod vodstvom vaditeljev kluba Veter v Izoli (Simonov zaliv) BEOGRAD, IZLETI PO DOMOVINI m V TUJINO, za kolektive in zaključene skupine LETOVANJE NA LOŠINJU IN V KAŠTEL LUK8IĆU Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah. JURČIČEVA DOMAČIJA IN GALERIJA NA MULJAVI Ob letošnji stoletnici Jurčičeve smrti je Etnografski muzej iz Ljubljane prenovil pisateljevo domačijo, v bližini hiše pa Se druge objekte: Krjavljevo hišo, čebelnjak itd. Tako je sedaj na ogled celoten kompleks tipične srednje kmetije iz 19. stoletja. Postavili so tudi pod iz prejšnjega stoletja, v katerem je urejena gostinska soba, kjer lahko šolske skupine dobijo toplo malico. V podu je tudi nova galerija, v kateri so občasno razstave. Etnološki kompleks z zbirkami in razstavami je na ogled vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. in od 13. do 16. ure. Moino je tudi vodstvo, za tople obroke v gostinski sobi ali v gostuni pri ObrSčaku pa sprejema naročila Kulturna skupnost Grosuplje na telefon (061) 771-028. V počastitev stoletnice Jurčičeve smrti so pripravili različne kulturne prireditve. Jutri zvečer ob 20. uri bodo dijaki gimnazije Josipa Jurčiča iz Stične pripravili VEČER PRI OBRŠCAKU, naslednjo soboto pa se bo ob 20. uri predstavila gledališka skupina Kulturnega društva Muljava z ljudsko igro Josipa Jurčiča SOSEDOV SIN. 0 Koncerti: SREBRNA KRILA V ŠKOFJI LOKI: v petek, 29.5.1981 ob 16. uri kinodvorana Sora NA JESENICAH: v petek, 29. 5.1981 ob 20. uri športna dvorana pod Mežak-Ijo V DOMŽALAH: v soboto, 30. 5.1981 ob 20. uri dvorana Komunalnega centra Domžale Predprodaja vstopnic po 100 dinarjev: v Kranju — v turistični poslovalnici Alpetour (v hotelu Creina). na Jesenicah — v hotelu Pošta, v Domžalah — v turistični poslovalnici Sap-Viator r V PARIZ - 5 . junija Kompas prireja trodnevni izlet z letalom v Pariz. Izletniki si bodo ogledali znamenitosti francoskega glavnega mesta in obiskali tudi Ver-sailles in Louvre. Lahko bodo prisostvovali tudi predstavi v revijskem gledališču Casino de Pariz ali Follies Bergere (doplačilo). Cena potovanja po osebi je 7.300 din. vanjo pa je vračunano: Prevoz z letalom v obe smeri, avtobusni ogled Pariza ca. 4 ure. 2 karti za podzemsko železnico, gostinske storitve po programu, avtobusni prevoz do Versaillesa. vstopnica v Dome des Invalides. letališke takse ter vodstvo in organizacija izleta. Odhod (5. junija je petek) je zagotovljen. Prijave še sprejemajo vse turistične poslovalnice. ZA LOVCE Kompas v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije prireja štiridnevni obisk največje mednarodne lovske razstave v Plovdivu v Bolgariji, kjer bo razstavljeno in ocenjeno 11.450 trofej. Poleg razstave si bodo udeleženci ogledali tudi Sofijo. Odhod je 26. junija. Podroben program vam je na voljo v turističnih poslovalnicah V. ZA OBISKOVALCE BLEDA Jutri in v nedeljo bo na jezeru jadralna regata za pokal »Slovenskih jezer«. V nedeljo ob 9. uri bo vvindsurfing tekmovanje za »Slovenski pokal«, popoldne ob 16. uri pa bo v Zdraviliškem parku promenadni koncert pihalnega orkestra Veriga. Od 1. junija bo vsak dan razen petka v hali Grand hotela Toplice animir glasba. V bistroju hotela pa bo plesna glasba vsak večer. Ob petkih, sobotah in nedeljah pa bo večer ob svečah. Vstop bo prost. V Kazini vsak večer razen torka igra za ples priznani ansambel »Grupa 777« z vokalnimi solisti. Vstopnina s konzumacijo je 100 din. V kavarni Park v Kazini pa igra vsak dan od 17. do 19. ure in od 20. do 22. ure »Duo Passat« (orgle in vokalna solistka). Vstop je prost. Disko klub Stop je odprt vsak dan razen ponedeljka. Ob nedeljah je matineja od 15. do 20. ure. Novost blejske turistične ponudbe je turistični avtobus, ki bo od ponedeljka dalje povezoval najbolj zanimive turistične objekte na Bledu in v okolici. Vozil bo na relaciji Bled —Blejski grad trikrat na dan, Bled-Zaka-camping petkrat na dan, Bled-golf igrišče šestkrat na dan, Bled-Vintgar dvakrat na dan, Bled-camping Sobec šestkrat na dan. Postajališča so: avtobusna postaja pri hotelu Jelovica, pri Park hotelu in hotelu Krim. Vozni red je objavljen v Blejskih turističnih informacijah 81, ki so že izšle. AUTOCOMMERCE Ljubljana Predstavništvo in trgovina KRANJ obvešča cenjene kupce in poslovne prijatelje, da zaradi selitve v nove poslovne prostore na Cesto JLA 14 (pri zavarovalnici) trgovina in predstavništvo ne bosta poslovala od 28. maja 1981 do 10. junija 1981. Nujne informacije: tel.: 23-968 V naši trgovini na Bledu v Park hotelu imamo bogato izbiro usnjene ženske in moške konfekcije, pasov, torbic in rokavic, vse v modnih barvah in z možnostjo kombiniranja. Ce vam standardni modeli ne odgovarjajo, vam naredimo tudi po meri Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah od H. do 13. ure. Prodajamo tudi na potrošniško posojilo in za obveznice posojila kupon št. 1,2 in 3. KOM PAS JUGOSLAVIJA 30 let vaš turistični kompas OHRID, 3 dni, 5/6,12/6,19/6,6 dni, 7/6,14/6 VIS oddih, 8 dni, 20/6 BUDVA, 2 dni, 6/6,13/6,20/6 MADŽARSKA, 3 dni, 19/6, 20/6 MADŽARSKA, 3 dni, 19/6,3/7 PRAGA-BERLIN, 4 dni, 2/7 BENETKE-VERON A-GARDA. 2 dni, 13/6 RIM, 5 dni, 24/6 PARIZ, 3 dni, 5/6 ŠKOTSKA in Orkneyski otoki - posebno letalo, 9 dni 30/6 CARIGRAD-IZMIR-EFES-TROJA, 9 dni, 2/7 GRČIJA-8KRETA, 6 dni, 19/6 MADRID, 4 dni, 26/6 MADRID IN ANDALUZIJA, 29/6 NORMANDIJA-BRETANIJA, 6 dni, 28/6 KITAJSKA, 11 dni, 28/6, 2/8, nizka cena, 36.175.- din POČITNICE NA KORZIKI od junija do septembra Tečaji angleščine v Angliji: poletni tečaji, tečaji za juniorje in \thi za profesorje angleščine. Tečaji nemščine v MOnchnu. KOMPASOV PROGRAM POČITNIC IN LETOVANJ 1« VAM JE NA VOLJO V VSEH POSLOVALNICAH PT OVDIV - Mednarodna lovska razstava, 4 dni, 26/6 MUNCHEN - IFAT 81 - Svetovna razstava o tehniki u btafc 3 dni, 23 in 25/6 HANNOVER - Mednarodni sejem perutmnarstva in praSk** 4 dni, 23/6 ... LONDON - Sembal 81 - Mednarodna razstava laboratorijski! pribora, 4 dni, 2/6 . BIRMINGHAM - Screenpnnt - Sejem sitotiska, 4 dni, 9/6 DUSSELDORF - mednarodni rudarski sejem, 4 dni, 11/6 CANNES - 28. mednarodni festival propagandnega filma. T 22/6 KRAJEVNA SKUPNOST LESCE Odbor za gospodarjenje z družbenim centrom pri I Lesce odda v najem GOSTINSKI LOKAL - RESTAVRACIJO DRUŽBENI CENTER LESCE, Alpska cesta 58. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov Kraj skupnost Lesce, Alpska cesta 58, 64248 Lesce, v roku enepi seca od dneva objave razpisa. Vse kandidate prosimo da navedejo v svoji ponudbi] Lnovnih podatkov tudi dosedanja službovanja z navedbo lov, ki so jih že vodili, oziroma so bih tam v službi. Poleg navedenega naj interesenti navedejo možnost in prip lienost sofinanciranja pn adaptaciji restavracije. Odbor bo z najugodnejšim ponudnikom sklenil zveljavnostjo od 1. septembra dalje po dogovoru. Vse informacije se dobijo pri svetu KS Lesce. Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n.sol.o. Ljubljana, Parmova 53 objavlja po sklepu komisije za delovna r.«*« TOZD Notranja trgovina Prodajna mreS^ IJnhhS n.sub.o. Ljubljana, Parmova 53 ** prosta dela oziroma naloge MIZARJA— SERVISANTA za trgovino LESNINA Kranj — pohištvo Primskovo Pogoji: - visokokvalificirani ali kvalificirani delavec tehničn* ali lesne stroke, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom o izpolnjevanju pogojev in dokazila o šolski izobrazbi na naslov Lesnina, TCraiij - pohištvo, Primskovo, 64*4 Kranj, do vključno 14. junija 1981. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav 29. MAJA 1981 17 STRAN G LAS alpina, žiri za trim trening šport za trim trening šport GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n sub o Kranj, Jezerska 41 Zbor delavcev DS SS razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi * mi VODENJE IN ORGANIZIRANJE POSPEŠEVALNE SLUŽBE v Kandidati naj poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjujejo še naslednje pogoje: * — magister ali diplomirani inženir agronomije, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj, — vodstvene in organizacijske sposobnosti. Mandatna doba je 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Gorenjska kmetijska zadruga. Jezerska cesta 41, Kranj O rezultatih izbire bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. r Kovinarsko podjetje Železniki Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge I VODJE KADROVSKO-SPLOSNEGA SEKTORJA Pofoji: - da izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike občine Škofja Loka, - imeti mora višjo izobrazbo pravne ali kadrovsko-socialne smeri z najmanj 3 letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah ali - srednjo izobrazbo ekonomske ali upravno administrativne smeri z najmanj 5 letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih delovnih nalogah, - da ima moralne in družbenopolitične vrline ter pravilen odnos do razvoja samoupravnega socialističnega sistema Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo traja 4 leta. Kandidati morajo k prijavi priložiti življenjepis, dokazilo o izobrazbi in Mazilo o praksi. Prijave je treba vložiti v 15 dneh po razpisu na naslov Niko, kovinarsko podjetje, Železniki, komisija za medsebojna delovna nanerja. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje v 30 dneh •opoteku razpisa. Stanovanj ni zagotovljenih. OBVESTILO Obveščamo občane, lastnike oziroma uporabnike zemljiških parcel na območju Stražišča v Kranju, da bodo delavci Geodetske uprave pričeli na tem območju ugotavljati in zamejničevati posestne meje. Zamejni-čevanje se bo vršilo v navzočnosti lastnikov oziroma uporabnikov. O ugotovljeni meji pa bo sestavljen zapisnik. Posestne meje je potrebno ugotoviti za aerofotosnema-nje tega območja, iz podatkov snemanja pa bomo nato izdelali nove zemljiško katastrske načrte v merilu 1:1000. Prosimo občane, da pri postopku sodelujejo, o točnem času paHbodo naknadno obveščeni. Veletrgovina SPECERIJA BLED Na osnovi 505. člena zakona o združenem delu, statuta delovne organizacije Veletrgovina Specerija Bled, in statuta temeljne organizacije Veleprodaja Bled, razpisujeta delavski svet delovne organizacije Veleprodaja Bled prosta dela in naloge 1. DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE 2. VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE VELEPRODAJA Pogoji: - poleg pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1. - višja ali srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri. - najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. - moralno politične kvalitete in aktiven odnos do samoupravljanja Kandidati bodo izbrani za mandatno dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Veletrgovina Specerija Bled, Kajuhova 3, z oznako »za razpisno komisijo DO« oziroma »TOZD«. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbire v 30 dneh po zaključku objave razpisa. CESTNO PODJETJE Kranj oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela: - 2 STROJNIKOV GRADBENE MEHANIZACIJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje posebne pogoje: - poklicna šola kovinarske stroke in tečaj za strojnika gradbene mehanizacije, — dve leti ustreznih delovnih izkušenj Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Pred izbiro strojnika gradbene mehanizacije se bo izvedel preizkus strokovne usposobljenosti kandidatov za upravljanje s stroji gradbene mehanizacije. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi v kadrovsko službo podjetja. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje, ki so navedeni v tem oglasu.* Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. DOM UPOKJENCEV Dr. Franceta Bergelja Jesenice Razpisna komisija razpisuje dela in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, določili statuta mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — ima višjo izobrazbo socialne, ekonomske, pedagoške smeri, — ima 5 let prakse v dejavnosti delovne organizacije oziroma na delovnih mestih s posebno odgovornostjo v družbenih službah. — je moralno in politično neoporečen. Za direktorja je lahko imenovan tudi delavec,ki ne izpolnjuje zahtev iz druge alineje pod točko a, vendar sme imeti le eno stopnjo nižjo izobrazbo, iz njegovih delovnih izkušenj pa je mogoče oceniti, da bo uspešno opravljal in da izpolnjuje druge pogoje določene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Jesenice. - Kandidati naj svoje vloge predložijo v pisni obliki z navedbo kratkega življenjepisa in dosedanjega službovanja ter predložijo dokumentacijo o strokovnosti v 15 dneh od dneva objave na naslov Razpisna komisija v Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja, Jesenice. /t\ KOVINSKA SOPREMA W MOJSTRANA objavlja javno dražbo za prenos oziroma odtujiieV osnovnega sredstva KOMBI IMV 1600 R, . osebni avto, leto izdelave 1975,61 KM, karamboliran, izklicna cena 18.000 din Dražba bo dne 4. 6. 1981 od 9. do 11. ure v DO Mojstrana. Alojza Rabiča 58. Ogled vozila je mogoč v delovni organizaciji od 1. do 3. junija 1981 od 6. do 14. ure in uro pred pričetkom licitacije. Davke plača kupec. K dražbi lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki položijo pred pričetkom 10 odstotkov od izklicne cene v blagajni delovne organizacije. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ Komisija za delovna razmerja TOZD Nabavna organizacija Kranj objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA SKLADIŠČNIKA II Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje — polnoletnost, - zaželjene izkušnje v skladiščnem poslovanju Kandidati naj pismene prijave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Elektromehanika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. + * : v A G L, AS18.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi nafte drage mame. sestre, tete in babice IVANE ŽUST ■ ■ »e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Se posebno Janezu in Majdi, vsem znancem in prijateljem za pomoč, izrečena soialja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sindikatu Alpine Ziri, osebju Hematološke klinike v Ljubljani, g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Zahvala tudi vaškemu odboru SZDL Selo in govorniku za poslovilni govor ter pevcem Alpine Ziri. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerka Minka z družino, brat Polde, sestri Katarina in Marjanca ter drugo sorodstvo! Dobraeeva, Ziri, 21. maja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA PILARJA bore« VDV brig.de pismeno sožalje za^podari^le *0T0 4 Ziberna Bogdan. Savska Loka-' Kranj Ugodno prodam moško ŠPORl NO KOLO rog, 10 prestav in otn* športni VOZIČEK. Telefon 27-tf Prodam 8 tednov starega TELlk K A, primernega za rejo ali v skriaJi Frelih, Davča 39 Prodam obžagan LES za ostmto dolžina od 6 do 9 m. Cerklje 79 9| Prodam PUNTE. Ogled v danskem času. Lom 22.Trtic SB Prodam KONJA. Krmelj Jok.& Andrej 14. Škofja Loka Prodam betonsko OPEKO. x»lr delne stene. Dorfarje 13. Zabakt i Prodam globok italijanski 0*fi^I ŠK1 VOZIČEK, znamke peml** Telefon 064-60-959 »J Ugodno prodam JADRAJ DESKO imgrad. Luinik. Trau^ Škofja Loka. tel. 064-62-040 p** da?rodam KRAVO, ki je enkr*'*' lila. Čadež Milan. Studenta * Medvode Prodam FOTOAPARAT kod* Močnik Zlato. Center slepih - Sk* ja Loka Prodam SRF in AM1 8. po PRAŠIČE, težke od 25 do (■globok OTROŠKI VOZI »je 51, Kranj 5162 fdobok OTROŠKI VOZI iv žameti. Informacije po J 5163 jm 1000 kosov STRESNE XI. RABLJENE. Hribar. Gol-. Kranj - Kokrica 5164 GLISER elan GT 402 in tomos 18 elektronik. Tele-5-612-402 5165 KRAVO, po izbiri. Bo-iBelal50 5166 — obžagan LES za ostrešje. STREŠNIKOV trajanka in m DEBLO. Telefon 40-028 h 16. ure 5167 - kombinirano PEC stad-\blff) ccal., gorilnik, črpalko in ventil, cena 3,6 SM (lahko fzno). Telefon 47-385 ali 5168 dve KRAVI po telitvi. Zi-i»/a 5169 NAPUSČ (pobj<>n) Na-jnem oddelku. 5170 TELICO, v osmem mese-i.Hrase 28. Lesce 5171 PSIČKE - LABRADOR .r, odličnih staršev, stare 6 cepljene proti steklini, pri-j lov ali vodnika slepih, cena Informacije: 064-21-622 KUPIM -: UTEŽI za dviganje in E REKVIZITE. Pristov, L Žirovnica 5056 th starega 7 dni, simentalca, Kopač. Senično 20. Tržič 5057 rabljeno MIZO za NA-US. Telefon 40-531 5058 'navadni ali kombinirani -NI MIZARSKI STROJ •i i ceno in opisom polj i te na Stanonik Janez. Dobračeva 5059 m MOTORNO ZAGO, rab-Mt v okvari in staro KRUŠNO lahko stoječo. Demšar. Zg. iltf.Zabnica 5173 19.STRAN.G LAS VOZILA PEUGEOT 204, letnik , ugodni ceni. Fajfar, Pod-153, Škofja Loka 4816 VW 411 L, letnak 1970. obranjen. V račun vzamem kredit ali les. Telefon popoldan 4981 R-4 - KATRCO, letnik KiliEdo, Golnik lO 5060 MOTOR moto-cross ccm. Toplak, Zg- Bitnje 5061 ZASTAVO 750, letnik ik, Skalica 12. Kranj 5062 110 SL, letnik 1974, regi-do aprila 1982, prodam, o naselje 103. Škofja 064-61-136 5063 PZ 125 do delih. Miljuš, iharja 1, Kranj — Planina i hm obnovljeno ZASTAVO »f*mk 1972. Strahinj 117, Naklo ;I 5065 '§■> ZASTAVO 750, letnik • »Wrirano do februarja 1982. '•#Predoalje 95 5066 Jt" dve ,eti 8taro S1MCO ^•»•ravacije v soboto na tele- Ifeiih prodam V VV 13O00, letnik fiff komplet nove BLATNIKE m u VW 1300. Tavčar, Zali iofja Loka 5092 _ ohranjeno ŠKODO 100, m za 35.000 din. Telefon -81 zvečer- 5093 »m R-4. TL special. letnik 77. 1*424 5142 nov zadnji BLATNIK za K in za FIAT 124 ter dele za ! Bimitrovski Rade. H rastje 50. J / . 5067 Nm DIANO 6, letnik 1977. M8M. Pot na JoSta 25. Stra- 5068 - staro ŠKODO (poceni), lil Staneta Žagarja 54. Kranj 5069 FIAT 850. Strahinj 15. er) 5070 VW 1303, letnik 1975. s 41. Preddvor 5071 avto NSU 1000 celega ali 18* jo vic, Kokra 4 5072 1602, letnik 1972, gara žira n. ,™o podvozje, odlično oh rali TOMOS 14 TL nov. ter AMI VEKTOR poslovamca Kranj sprejme v delovno razmerje za določen čas (eno leto) ADMINISTRATIVNO MOČ (izstavljanje in šifriranje tovornih listin za cestni kamionski transport) Pismene vloge sprejemamo do 10. junija 1981. informacije na telefon 21-584. 8. letnik 1972. ugodno prodam. Pot v Bitnje 8 5073 Prodam zadnja troja VRATA za ZASTAVO 101. Mavčiče 63 5074 Nujno prodam ALFA SOUI). letnik 1974/75 in AUDI 100 S. letnik 1970. Ogled vsak dan popoldan. Telefon 064-77-964 5075 Prodam VVARTBURGA. 25.000 km. dobro ohranjenega. Siškovo naselje 29. K ranj. Ogled po 15. uri 5076 Prodam prenovljeno ZASTAVO 750. letnik ,1971. na novo registrirano. Sp. Brnik 35. Cerklje 5077 Prodam ZASTAVO 750 lux. registrirano do marca 1982. Kovač. Cerklje 69 5078 TOMOS junior cross. dodatno opremljen, prodam. Martinjak. Zg. Brnik 90, Cerklje 5079 Prodam dobro ohranjen VVV. Luže 54, Šenčur 5080 Prodam MOTOR MZ 250/1 TS. letnik 1980. Merlak. Koroška c. 39. Kranj 5081 Prodam FIAT 1100, registriran do februarja 1982. za 10.000 din. Rozman, Janeza Puharja 6/V.. Kranj — Planina 5082 Prodam avto ZASTAVA 101. 1975. nova karoserija. Pavlic. Veljka Vla-hoviča 10. Kranj 5083 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOLO MZ - TS 250/1. Srevoženih 1700 km. Sitar Viktor, enčur, Pajerjeva 11 5084 Prodam RENAULT TL 12, letnik 1971, registriran do novembra. Fero. Tomšičeva 21, Kranj 5085 R-4", letnik 1974, 82.000 km. prodam. Langerholc. Kranj. Zupančičeva 25 5086 Prodam 126-P. letnik november 1980. Naklo 46 5087 R-4, letnik 1978. prodam. Informacije po tel. 61-210 5088 Ugodno prodam MOSKVIČ 1500 ccm, zel° dobro ohranjen, letnik 1978, 34.600 km, registriran do aprila 1982, cena 6,9 SM. Zupan. Kranj, Li-kozarjeva 4, tel. 21-454 5089 Prodam skupaj ali po delih ZASTAVO 1300. Informacije po telefonu 40-617 v nedeljo 5090 Zaradi gradnje nujno prodam 126-P. letnik 1979, registriran do marca 1982 in DIANO 6, letnik 1977. registrirano do februarja 1982. Telefon 064-21-819 5091 Prodam NSU 1200, registriran, ga-ražiran, po zelo ugodni ceni. Telefon 064-62-516 popoldan 5094 Prodam TOMOS 3 M avtomatic. Koblar Ivana. Suha 14. Škofja Loka 5095 Prodam 4 nove GUME za R-4. prednji in zadnji odbijač R-4 in 2 rabljeni GUMI s platišči za Z-101. Završnik. Poljanska 62. Škofja Loka 5096 Prodam dobro ohranjen MOTOR tomos — sprint. Stirnova 10. Kranj - Primskovo 5097 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1972, ohranjen. Koželj? Tupaliče 59. Preddvor 5098 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976. rdeče barve z radiokasetofonom za 81.000 din in novo brezhibno rumeno plastično BANJO za 2.500 din. ceneje kot v trgovini. Ferjan. Ribno 131. Bled 5099 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO, nosilnost 500 kg. Bončina, Janeza Puharja 5, Kranj ✓ 5100 Prodam PONY EXPRESS. Voršič. Praše 3, Mavčiče 5101 Obnovljeno ZASTAVO 101. registrirano za eno leto. prodam za 47.000 din. Marjan Zupančič. Mlaka 41, Kranj 5102 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navdnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Kupim ZASTAVO 750 ali 101 na kredit za gradbeni material, do •"> SM Naslov v oglasnem oddelku. 5103 Prodam AMI 8. letnik 1972. Ažman. Loka 35. Tržič 5104 Poceni prodam SUNBEAM 1300. dobro ohranjen, prevoženih 66.000 km. Dolinar. Križe 86/a.Tržič 5105 Prodam FIAT 850. po delih. Oru-čevič. Strahinj 15. Naklo 51615 Prodam VW 1200. potreben manjšega popravila Habjan Anton. Selca št. 84 5107 Prodani ZASTAVO 750 lux. letnik 1975. Predoslje 29. Kranj 5108 Prodam ASCONO 16 S. letnik 1972. Slibar. Aljaževa 5, Bled 5109 Prodam MINI MORIŠ, letnik 1970. Haklin. Golnik 47 5110 Poceni prodam RENAULT 8 major. Telefon 23-254 ali 24-614 5111 Prodam novo DIANO. neregistrirano. Skrinjar Emil, Zg. Lipnica 2. Kamna gorica tel. 74-813 5112 Prodam VVARTBURG. letnik 1970, nevozen. Oman. Tominčeva 24. Stražišče, tel.21-164 5113 R-4, letnik 1978. ugodno prodam. Benedik Jože. Tominčeva 72. Kranj. tel.23-722 5114 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1976. registriran do decembra. Rogelj Andrej. Zabije 5. Golnik ' 5115 Prodam osebni avto OPEL REKORD sprint 1900. letnik 1973, v dobrem stanju. Bohinc Franc. Trboje 26, tel. 49-037 5116 Prodam PEUGEOT 304 karavan, letnik 1972, registriran do aprila 1982, pločevina obnovljena. Telefon 79-547 5117 Prodam ZASTAVO 750 in dele za PRINZA 1200 C. Ogled v soboto in nedeljo. Informacije po tel. 77-351 5118 Prodam DIANO 6. Pretnar Štefan, Krnica 3/a, Zg. Gorje 5119 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. Prebačevo 27. Kranj 5120 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1975, 65.000 km, oranžne barve. Milan Oblak, Stara vas 50. Žiri. Ogled v soboto in nedeljo. 5121 Prodam MOTOR BMW. 250 ccm. letnik 1954, registriran: in cilinder, bat in glavo cilindra za enak motor. Informacije po tel. 47-ft59 vsak dan od 14. do 16. ure 5122 Kupim ZASTAVO 750 ali 101, letnik 1972-75. Delno na kredit. Informacije po tel. 82-850 od 16. ure dalje. 5123 Ugodno prodam osebni avto LADA 1200. Prebačevo 5, Kranj 5124 Prodam NSU 1200 C. celega ali po delih. Informacije po tel. 70-491 popoldan od 14. do 16. ure 5125 Ugodno prodam MOPED APN 4 in MOPED tomos cross. Mali Boštjan, Hlebce 38, Lesce 5126 Kupim ZASTAVO 750 ali 101, re- fistrirano za 1 leto. cena do 4 SM. 'onudbe pod šifro: V voznem stanju 5127 SPAČKA, 1976. 60.000 km. prodam. Bodla j Srečo. Pristava 39. Tržič 5206 Prodam VVARTBURGA, letnik 1977. Ifnormacije po tel. 061-752-716 5207 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975, prevoženih 52.000 km. Ogled vsak dan popoldan. Dodevski S.. Planina 5. Kranj 5208 R-12 - DACIA. prodam, letnik 1973. Oprešnikova 20. Kranj, telefon 25-875 5209 Prodam ZASTAVO 750, 1972, registrirano do maja 1982. Igor Rener. Kidričeva 20, Kranj 5210 Prodam SPAČKA, letnik 1972. registriran do 22. maja 1982. Bubanja. Lahovče 31. Cerklje STANOVANJA STANOVANJE nudim ženski do 50 let, najraje upokojenki v zameno za gospodinjska opravila. Ponudbe pod ZaŽeljen vozniški izpit 5212 Iščem SOBO v Kranju z uporabo ali souporabo kopalnice. Tel.W-648 od 13. do 14. in od 19. do 20. ure 4997 Zamenjam lastniško, dvosobno, novejše komfortno STANOVANJE v Kranju, za vsaj dvoinpolsobno, bližje Ljubljane. Ponudbe: Dogovor - doplačilo 5174 Stirisobno STANOVANJE in GARAŽO v Kranju, prodam. Informacije po telefonu 064-26-240 5175 V najem vzamem dvosobno STANOVANJE ali manjšo HlSO v Kranju ali bližnji okolici. Informacije po tel. 28-016 5176 Dva podnajemnika ali zakonski par, sprejmem za določen čas na stanovanje v Škofji Loki. Šifra: Pod-lubnik 5177 Starejša, samska, brez-otrok, išče enosobno STANOVANJE na območju Radovljice. Telefon 75-152 5178 Dve dekleti iščeta SOBO v Kranju. Nudita pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod šifro: Najin drugi dom 5179 Enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici, išče posten mlad par. Ponudbe pod: Predplačilo 5180 Iščem SOBO v okolici Škofje Loke. Šifra: Pomagam ali plačam 5181 Mlada družina brez. otrok išče SOBO v okolici Kranja. Kondič Sto ian. Tončka Dežmana 10. Kranj Prodam starejše podstrešno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 518.'! Moški, krojač, išče SOBO Prodam PROSTORE z vrtom, v centru Preddvora, ali zamenjam za vikend v okolici Preddvora. Prostori so uporabni za stanovanje, lokal, obrt ali skladišče, cena ugodna! Ponudbe pošljite na »Glas* pod: Gotovina 5186 Večjo zazidljivo PARCELO pod gozdom. Pogled na Stol. prodam na Blejski Dobravi. Ponudbe pod: Prilika ali tel. 106II 340-34 4 5187 V Kranju, v Vrečkovi ul. prodam GARAŽO. Informacije po tel. 21-678 5188 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 5189 Frizerski salon TAVČAR MILENA Partizarska 18 Kranj SPREJMEM FRIZERSKO POMOČNICO Telefon 23-472 popoldan. OBVESTILA ROLETE: naročite SPILERJU. Gradnikova 9. Radovljica, telefon 75-610 4944 SERVIS CANI)Y - pralnih strojev — Knific Rajko — Kranj. Obveščam cenjene stranke, da zaradi opustitve poštnega predala, sprejemam naročila po tel. 21-457. SE PRIPOROČAM! 4945 Popravljam vseh vrst TRANZI-STORSKIH SPREJEMNIKOV. GRAMOFONE. KASETOFONE Silvo Mulej. Staneta Žagarja 57 pri plinarni 5195 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Delamo kvalitetno in poceni. Staneta Žagarja 20. K ranj 5196 PRIREDITVE ZAPOSLITVE Zaposlim K V INSTALATERJA centralne kurjave. OD po dogovoru. Stare Brane. Krašnova 5/a. Kranj, tel. 26-032 4939 Sprejmem K V AVTOLIČARJA ali delavca za priučitev. Draksler Izidor. Zasavska 36/b. Kranj - Ore-hek 4941 Zaposlim K V SLIKOPLESKAR JA. OD od 10.000 do 15.000 din. Ponudbe pošljite pod: KV slikopleskar 5001 RADE KONČAR ZAGREB -POČITNIŠKI DOM BAŠ ELI, išče KV KUHARJA ali KUHARICO za nedoločen čas. Stanovanje in hrana v domu. Oglasite se po tel. 45-040 5190 Takoj zaposlim žensko v KEMIČNI ČISTILNICI. Kemična čistilnica ARNOL. C. talcev 5. Škofja Loka 5191 Sprejmem delavca za delo na kmetiji. Najraje upokojenca (ali za popoldansko pomoč). Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku. 5192 Sprejmem delo na stroju za vrtanje in v rezo vanje navojev. Naslov v oglasnem oddelku. 5193 Si želite prebiti poletne mesece v miru na lepo urejeni planini? Tokrat imate priložnost! Iščemo dva MOLZCA (lahko zakonca) za planino Javornik na Pokljuki, za dobo 3 mesecev. Plačilo po dogovoru. Prijave sprejema v roku I tedna po objavi Zorč Franc, Gorjuše 13. Bohinjska Bistrica ali po tel. 76-400 5194 V nedeljo, 31. 5. 1981. bo ZADNJI MLADINSKI PLES v sezoni, na Primskovem. Vabijo TRGOVCI! 5197 Ansambel JEVŠEK. igra vsak dan, razen ponedeljka, ob 19. uri v PIVNICI ALPE ADR IA v Ljubljani; v nedeljo pa v restavraciji POŠTA v Domžalah . 5198 OO ZSMS LANCOVO. prireja v soboto. 30. 5. 1981 v kulturnem domu na Lancovem MLADINSKI PLES, s pričetkom ob 20. uri. Igra ansambel SENCA VABLJENI! 5199 KARAVANSKI KVINTET igra vsako soboto, ob 19.30 na VRTU HOTELA JELEN v Kranju VABLJENI! 5200 GASILSKO DRUŠTVO POD-BREZJE, priredi v nedeljo, 31.5. 1981 VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za kolo. Igral bo priznani ansambel MODRINA. Vabijo GASILCI! 5201 ČESTITKA ANTONU PRINČIČU iz Kranja, želijo ob 90-letnici še mnogo zdravih in srečnih let. HČERKA TILKA in vsi NJEGOVI! 5202 IZGUBLJENOJ 24. 5. 1981 sem v Stražišču izgubil DENARNICO z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da dokumente vrne na naslov v osebni izkaznici, denar pa obdrži 5203 OSTALO Iščem VARSTVO za 10-mesečne-ga fantka. Partizanska 33. Kranj 5204 Obžalujem besede, ki sem jih izrekel o Lotrič Albinu, Jamnik 3. Janez Lotrič. Jamnik 1. K ropa 5205 V SPOMIN Ze leto dni te Zfmba krije, v gomili tihi mirno spiš, Srce ljubeče več nt> bue in ti se več ne prebudi* Pomlad na vrt bo nai prišla čakala bo, da prideš ti in sedla bo na rosna tla ter zavekala, ker te ni j 22. maja je minilo leto od kar nas je za vedno zapustila ljuba mama, stara mama, sestra in teta NEŽKA KALAN roj. Tomaževi« Iskrena hvala vsem, ki se je še kakorkoli spominjate! ŽALUJOČI VSI NJENI! Jeleadol - Tržič, Kranj ZAHVALA Ob prerani smrti drage mame, stare mame, babice, prababice in sestre MARIJE AMBROŽIC iz Straži Ač a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, šoli »Lucijana Seljaka« in sodelavcem tovarne Sava Kranj za cvetje in izrečeno sožalje. V8I NJENI! GLASOVA ANKETA Kranjska gora pred turistično sezono Turisti želijo mir V Kranjski gori sprejmejo tudi poleti veliko tujih gostov -Letos julija in avgusta pričakujejo zasedenost prenočitvenih zmogljivosti - Vedno bolj privlačni avtokampi nova prireditvena dvorana v hotelu Lek, ki bo sprejela okoli 200 obiskovalcev,« pravi predsednik kranjskogorskega Turističnega društva Vojteh Budinek. »Vendar pa smo za poletno sezono uredili vse sprehajalne poti, obnovili kažipote in poskrbeli, da se bodo gostje ob. sprehodih v naravo dobro počutili. Največ poletnih gostov prihaja v Kranjsko goro prav zaradi miru, dobrega zraka Vojteh Budinek Kranjska gora — V našem zimskem turističnem središču Kranjska gora se intenzivno pripravljajo na letošnjo poletno sezono. Tako pričakujejo julija in avgusta domala polno zasedenost v hotelih in pri zasebnikih, ki oddajajo polovico kranjskogorskih prenočitvenih zmogljivosti. Največ bo inozemskih gostov (okoli 70 odstotkov), ostali pa so domači gostje, ki prihajajo največ iz drugih republik. V Kranjski gori ugotavljajo, da je turistični promet v predsezoni in po njej v rahlem upadanju — ni toliko skupin in ne kongresnega turizma. »Največja pridobitev Kranjske gore v letošnji poletni sezoni je Prizidek k Leku kmalu odprt - V novem prizidku ob hotelu Lek v Kranjski gori pravkar končujejo z zadnjimi notranjimi deli in predvidevajo, da bodo prizidek odprli konec letošnjega junija. V njem bo 70 postelj visoke kvalitete, s pomožnimi ležišči pa bo 90 postelj. Precejšnja pridobitev za vso Kranjsko goro in ne le za hotel Lek pa je prireditvena dvorana, ki so si jo v Kranjski gori že leta želeli in jo pogrešali. Prireditvena dvorana v hotelu Lek je sodobna z 200 sedeži in primerna za vse prireditve, kongrese, zbore in sestanke. Prizidek je veljal 48 milijonov dinarjev, dobili pa so ugodne bančne kredite in objekt je jeseniški Gradbinec zgradil brez zastojev v pogodbenem času. - Foto: D. Sedej in zaradi sprehodov in izletov. Organizirali bomo več prireditev, folklornih, prirejali stalne avtobusne izlete v bližnjo in daljno okolico. 13. junija bo rekreativni tek na Vršič, 12. septembra bo kolesarska vršička dirka in že po tradiciji 13. septembra piknik M* Obenem bodo stalni Kranjska gora - Kranjska gora ponuja v hotelih okoli 1600 ležišč, skupaj z zasebno ponudbo pa jih ima okoli 3.000. Zanimivo je, da ima Kranjska gora zelo dobro letno ----#_---»—- — »uuiijoru u skupaj z zasebno ponudbo pa jih ii _ Kranjska gora zelo dobro letno sezono in je privlačna za domače in tuji goste, ki si želijo miru in sprehodov v naravo. Letos so posebno —yv > il si ini/i; mil u in sprenouou v naravo, jueius su y pozornost namenili ureditvi sprehajalnih poti, pripravljajo pa več zabavnih in etnografskih prireditev za poletne goste. Vsi hoteli so že odprti, krajani so poskrbeli za lepo ureditev okolice, med drugim so se tudi v starejšem hotelu Razor odločili, da hotelski stavbi dajo lepšo in privlačnejšo podobo. - Foto: D. Sedej \ FUNKCIONALNA IN LEPA KUHINJA --^ Dovolj dela tudi v pokoju . V radovljiški občini so ta teden organizirali že tradicionalni Teden upokojencev, ki so ga posvetili 35-letnici ustanovitve upokojenskih društev v občini. V teh dneh je bilo zato več zanimivih prireditev Zveze društev upokojencev Radovljica, osrednja svečanost pa bo danes popoldne v Kinodvorani v Radovljici. Kaj delajo danes upokojenci, s čim se ukvarjajo, nad čim se pritožujejo, kako nasploh živijo? Povprašali smo tri radovljiške upokojence: na tromeji. pikniki julija in »»g»»--telu Erika, gostje pa se bodo ob „ toplih poletnih dneh prav gotovo radi zadrte vali ob jezeru Jasna. Tu je zdaj gostišče, ki pa ga nameravamo v prihodnje obnoviti in zgraditi manjši penzion. Prav tako bo osvežujoče jezero ob hotelu Lek, v Pišnici, ki je izredno zdrava voda. Še vedno so v Kranjski gori težave z obnovo Liznekove domačije, ki jo obnavljajo že precej let. Prav tako bi radi ob Poren-tovem domu zgradili avtokamp, za kar pa še zbiramo denar. Dobro je, da so lani obnovili v Gozd Martuljku kamp, ki ima zdaj primerne sanitarije. Opažamo, da je za avtokampe vedno več zanimanja. V Kranjski gori bo tudi dovolj zabavne glasbe. Problemi so le v tem, ker nam manjka majhnih trgovin, s katerimi bi popestrili turistično sezono. Za zdaj še ne vidimo nobenih možnosti, da bi trgovske delovne organizacije bile pripravljene zgraditi manjše trgovine in nove lokale. Pripravljamo se na izdajo novega turističnega prospekta, vse delovne organizacije naj bi ftrispevale nekaj denarja. Sode-ovanje različnih hotelskih delovnih organizacij v Kranjski gori: Leka, Kompasa, Gorenjke, Alpe-Adrie je dobro, tako, da skupaj sodelujemo ob vseh večjih akcijah. Skrbi nas le to, da je med zasebniki vedno manj zanimanja za oddajanje zasebnih sob in v okviru Turistične zveze Gorenjske se pripravljamo na predlog, da bi se obnovili krediti za zasebne sobe in da bi bila na Gorenjskem enotna davčna politika. V naslednjih štirih letih bistveno večjega investiranja v hotelske zmogljivosti ne moremo pričakovati, zato naj bi se usmerili predvsem na večjo zasebno turistično ponudbo.« D. Sedej voljna. Delala sem v Verigi in zdaj imam pokojnino, ne visoko govprečno, vendar kar zadostu* eveda pa bi jo lahko povišali \ skladu z življenjskimi stroiku Ivanka Kralj, članica Društva upokojencev, doma iz Lesc: »V pokoju sem že enajst let, zaposlena pa sem bila v jeseniški Železarni. V tednu upokojencev društvo vsako leto organizira vrsto zanimivih prireditev, ki se jih udeležijo številni upokojenci in tako bo tudi letos, še posebej ker je jubilej, 35 let upokojenskih društev. Sama se nad življenjem ne morem pritoževati, zemljo imamo doma in tako je še vedno dovolj dela. Vendar pa se vedno, če imam le čas, udeležujem izletov, ki jih organizira društvo upokojencev. Zdaj se pripravljamo na izlet na Češkoslovaško.-« Milena Tomšič, članica Dru-, štva upokojencev, doma iz Hraš: , »Sama imam doma tudi zdaj, ko sem že dve leti v pokoju, dovolj in i kar preveč dela. Imamo nekaj živine in polja, sodelujemo z zadrugo, tako, da dela resnično nikoli ne zmanjka. In še vnuki so majhni, tako, da jih varujem. Za izlete domala da ni časa, še Eosebej, ker je živina pri hiši. ►rugače pa sem z vsem zado- J anez Stare, član upokojencev, doma iz vasi v Bohinju: »Po pokalni čevljar, nato pa sem bil ukleta zaposlen v LIP Bkd * Tomaž Godec v Bohinjski strici. Zdaj sem trinajst let \ «> koju, sem doma in vedno f dovolj dela okoli hiše. stala i pomagam tudi pri gradnji, saj« i bližnji sorodniki gradijo ali da-] navijajo hiše. Nad pokojnino ne morem pritoževati. Bil s v partizanih in prejemam »b čevsko« pokojnino. Vendar razlike v višini pokojnine prei like. Zelo rad se udeleiujafi izletov, ki jih pripravlja nak| organizacija Zveze borcev in nš izletov, ki jih organizira druSrsi Upokojencev.« D.StfJ Razstava v kranjskem domu upokojencev - V srede kranjskem domu upokojencev na Planini odprli razstavo ročnih