gledališki list drame sng 1939/60 St. 5
Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajtls
Z i e m o v i t, Warszawa. za Poljsko; — dr. Miroslav Pavlovskj, Brno, za Češkoslovaško; — Ossia T r i 11 i n g , London, za Anglijo in Francijo; — dr. Friedrich L a n g e r , Wien, za Avstrijo; — Fred A 11 e n , Basel, za Švico; — dr. Paul Herbert A p p e 1, Hamburg, za Zvezno republiko Nemčijo in Gerhard VVolfram, Berlin, za Demokratično republiko Nemčija.
Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. — Urednik Lojze Filipič. — Osnutek za naslovno stran; Vladimir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva; Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave: Ljubljana, Cankarjeva cesta 11. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo«, Ljubljana — Redakcija pete številke XXXIX. letnika (sezona 1959-60) je bila zaključena 25. oktobra, tisk pa je bil končan 2(i. novembra 1959.
GLEDALIŠKI LIST DRAME
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA
SEZONA 1959/60 — ST E V. 5 DEVETINTRIDESETI LETNIK
PAVEL GOLI A SNEGULJČICA
V	POČASTITEV SPOMINA NA VELIKEGA MLADINSKEGA PESNIKA
PAVLA gOLJIO
UPRIZARJA DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA NJEGOVO PRAVLJIČNO MLADINSKO IGRO
SNEGULJČICA
SNEGULJČICO IGRA ŠTUDENTKA IGRALSKE AKADEMIJE MARIJA BENKOVA, KRALJICO HELENA ERJAVČEVA, KRALJEVIČA DANILO BENEDIČIČ, MARŠALA JOŽE ZUPAN, POVELJNIKA STRAŽE ANTON HOMAR, LOVCA RUDI KOSMAČ, FRICETA LOJZE ROZMAN, FRACETA POLDE BIBIČ, MEGLICO VIKA GRILOVA, PRVEGA ŠKRATA ŠTUDENT IGRALSKE AKADEMIJE STANKO POTISK, DRUGEGA ŠKRATA VINKO PODGORŠEK, TRETJEGA ŠKRATA ALI RANER, ČETRTEGA ŠKRATA JANA OSOJNIK, PETEGA ŠKRATA ŠTUDENTKA IGRALSKE AKADEMIJE LENKA FERENCAKOVA, ŠESTEGA ŠKRATA MIHAELA NOVAKOVA, SEDMEGA ŠKRATA BARB-KA LEVSTIKOVA IN PAZA ŠTUDENTKA IGRALSKE AKADEMIJE IRENA PROSENOVA # NASTOPAJO SE: DVORJANI, MEGLICE, MEDVEDJE, ZAJČKI IN VEVERICE #
☆ ☆ ☆
IGRO SMO NAŠTUDIRALI POD REZIJSKIM VODSTVOM REŽISERJA MILETA KORUNA, KI JE ZASNOVAL TUDI SCENO # NAČRTE ZA OBLEKE JE NARISALA AKADEMSKA SLIKARKA KOSTUMOV ALENKA BARTL - SERSEVA, GLASBO PA JE ZLOŽIL MARIJAN VODOPIVEC #
☆ ☆ ☆
NASLOVNO STRAN GLEDALIŠKEGA LISTA JE NARISALA AKADEMSKA SLIKARKA MARA KRALJEVA #
☆ ☆ ☆
SCENO IN OBLEKE IGRALCEV SO IZDELALE GLEDALIŠKE DELAVNICE POD VODSTVOM INŽENIRJA ARHITEKTA ERNESTA FRANZA # INSPICIENT JE VINKO PODGORŠEK, SEPE-TALKA PA FANI PRESETNIKOVA #• RAZSVETLJAVO VODI LOJZE VENE # ODRSKI MOJSTER JE VINKO ROTAR, LASULJAR IN MASKER PA ANTON CECIC #
*	ODMOR PO DRUGI IN PETI SLIKI -fr
PAVEL GOLIA
SNEGULJČICA TOŽI
Kdo je bolj kot jaz ubog!
Nimam očka, nimamn mame, dragih, ki bi me ljubili, brata, da zavzel se zame bi v nevarnosti in sili, me obvaroval nesreče.
Nikdar ni prijazna roka me pobožala ljubeče, zapuščenega otroka.
In nikoli, kar sem živa, ni beseda ljubezniva mi tolažbe, utehe dala.
Le visoke grajske line vejo, kaj gorja prestala, in na postelji blazine, kaj noči sem prejokala.
Kaj bo z mano? Kje sem zdaj? Zunaj vlažna noč, oblačna, krog in krog neznani kraj, jaz izmučena in lačna ...
Saj omagam, če na pot le korak grem še od tod.
Ves dan, do noči bežala sem po gozdu brez postaje, zdaj ne morem več ...
ZORICA PRI STRIČKU GOLJI
Razgovor s pisateljem in pesnikom Pavlom Goljo, ki ga navajam v sestavku »Zorica pri stričku Golji«, je resničen. Točneje: resnični im dobesedno zapisani so odgovori pisatelja Pavla Golje na moja vprašanja. Čeravno je od razgovora poteklo že nekaj let, so ti odgovori vendarle ena zadnjih pisaiteljevih izjav o svojem življenju, delu in načrtih. Načrta, o katerem je tedaj govoril, ni mogel uresničiti: nove mladinske igre o Marjetici in Acu, ki naj bi šla »med zamorčke v Afriki, med Indijce in Kitajce v Aziji, Indijance v Ameriki in Eskime v deželi večnega snega« ter ustanovila svetovno prijateljsko zvezo otrok, ni1 utegnil več napisati.
•	Prehitela ga je smrt.
Veliki, gosti oblaki dima so se tistega popoldneva valili iz visokih dimnikov tovarne pod svetlo, sinje jesensko nebo. V zraku se je	zaganjiai	vanje	jesenski	veter, da so razpršeni padali na
ceste,	hiše	in	vrtove. Potem	se	je veter spustil niže in vtikal svoj
nagajivi nosek na vrtove, v veže, skozi odprta okna v sobe in nagajal, nagajal, kjer je le mogel. V Kovinarski ulici je Jenčiče-vemu Tončku zapletel zmaja v najvišje in najbolj gosto vejevje divjega kostanja, po tem pa, ej, potem je staknil nekaj prav ljubkega: v kotu vrta je na prijetnem jesenskem sončku sedela mala Prašnikarjeva Zorica in brala iz velike knjige. Slonela je na laktih, zavihani nosek je zarila tako globoko v knjigo, da je moral veter prav od blizu pogledati, ali Zorica ne piše z njim po knjigi. O, veter je Zorico dobro poznal. Ze leta sta bila prijatelja. Veter ji je rad nedolžno, a navihano ponagajal, Zorica pa ni bila nikoli jezna nanj. Navadno mu je dobrodušno požugala z drobnim prstkom in mu takole dejala: »Lej, veter, potepušček! Star si kot svet, pa te moram jaz, ki mi je šele osem let, učiti spodobnosti!« Veter pa je vedel, da je to le šala, kajti imela sta se rada in skupaj sta uganjala norčije. Navadno je bil z njima še dobri prijatelj Zoričin psiček Cuvek. Tekal je z njima, se prekopicaval, skakal, lajal in na vse pretege mahail s svojim lepdm košatim repom. Tudi danes je bil pri Zorici. Ležal je pri njenih nogah, se grel na soncu in — se dolgočasil. Danes ga je Zorica komaj pogledala, ga malo pobožala, potem se je zatopila v knjigo. Cuvek Pa bi se rad igral. Zalajal je, povlekel Zorico za kitko in ko tudi to ni nič pomagalo, se je kratkomalo vsedel na knjigo, iz katere je Zorica brala, in jo zakril s košatim repom, češ pa zdaj beri, če moreš! Ampak Zorica se ni dala ugnati. »Ti, Cuvek,« je
dejala, »kaj mi pa nagajaš? Rajši beri z menoj tole lepo zgodbo o Sneguljčici!«	Cuvek	je imel	Zorico	rad, zato jo je ubogal. Modro
se je zagledal	v knjigo 'kot	da bi	znal zares brati. In tako ju
je našel veter.	Čuvek	je nad	knjigo	že zakinkal, kajti v hrbet ga
je tako prijetno grelo	toplo jesensko	sonce, Zoooa pa je biila tako
zatopljena v knjigo, da tega še opazila ni. Zdaj je postal tudi veter radoveden. »Kaj neki Zorica bere,« si je dejal. Zaletel se je v knjigo, pihnil, obrnil nekaj listov, da se je odprla naslovna sitran in brail: »PAVEL GOLI A: SNEGULJClČA. PRAVLJIČNA MLADINSKA IGRA.«
Zorica pa se je sedaj skoraj zares razjezila: »Veš kaj, če mi danes ne boš dal miru, ti porednež nagajivi, te bom ... Res, veter dragi, glej., berem igro o nesrečni deklici Sneguljčici, pusti me, da jo v miru preberem. Ali pa, veš kaj, beri z maino, saj tudi o tebi nekaj piše! Glej, tule...« In je začela listati po 'knjigi, da bi pokazala, kje piše o vetru. Ampaik veter je že tak tič, da ne more biti niti za trenutek pri miru. »Veš Zorica, saj bi rad, pa moram še ... veš .. .,« je zaičel jecljati in se izgovarjati. Zorica ga je dobro poznala in ga je kar prekinila: »Vem, vem, veter, naprej bi rad odbezljal. Kar pojdi, mi vsaj listov ne boš obračal s svojo sapo. Ti že kdaj povem, kako je bilo z vetrom v tej pravljični igri. Srečno!« Zorica se je zopet zatopila v knjigo o Sneguljčici, veter pa je odvihral po ulici in se na oglu zaletel v slabo pritrjen plakat, na katerem je z velikim rdečimi črkami pisalo, da gledališče iz mesita gostuje z* Goljevo mladinsko igro »Sneguljčica«.
Ta plakat je pred nekaj dnevi prebrala Zorica in potem je talko dolgo prašila očka in maimico, da sta jo peljala na predstavo. Pravljice o Sneguljčici do tedaj ni poznala. Vsa nestrpna je priganjala starše, da so bili v gledališču dobre četrt ure pred začetkom predstave. Zaverovano je strmela v zastor, da miti ni opazila sošolcev in prijateljev, ki so jo pozdravljali iz vseh kotov prostrane dvorane. Nič ni slišala živžava okoli sebe. Vznemirjena je čakala, da se odgrne skrivnostna pregrada, za katero bo zagledala škrate, kraljico, viteza, predvsem pa nesrečno deklico Sneguljčico. Končno je dočakala. V dvorani so ugasnile luči, zavladala je grobna tišina. Zastor se je dvignil.
Zorica tisti dan sploh ni vedela, kako je prišla domov. Tako je bila zamišljena v zgodbo, ki jo je doživela v gledališču, da je šla po cesti kot v sanjah. Spotikala se je, da jo je morala mamica voditi za roko kot otroka. Bilo je prvič, da je bi/la Zorica v gledališču. Zdelo se ji je, da so se ji odprli čudežni svetovi, neko čudno življenje. Potem je zasula mamo in očka z vprašanji o gledališču, o igrah, o pravljicah. Zvečer ni mogla zasipati, ampak je strmela v temo im bilo ji je kot da še vedno gleda igro v gledališču. Ko jo je potem le zazibal spanec, je vso noč sanjala o Sneguljčici. Sanjalo se ji je, da je bila ona Sneguljčica in da je sama vse to doživela. Drugo jutro je pripovedovala zgodbo Čuveku. Psiček jo je pri tem tako zavzeto in zvesto gledal, da je bila prepričana, da jo razume. Ko mu je pripovedovala, kako je lovec hotel revico umoriti, je bridko jokala in zdelo se ji je, da se je tudi Cuveku utrnila solza.
V	šoli so se med odmori pogovarjali samo o Sneguljčici in o njeni usodi. Učenci, ki igre še niso videli, so sklenili, da takoj
prosijo o6ka in mamico, naj jih ob prihodnjem gostovanju peljejo gledat to lepo igro. Bregarjeva Metka je rekla, da bo šla še enkrat v gledališče, Jermanov Igorček pa tudi. Sitarjeva Marjetica je prinesla s seboj v šolo Gledališki IM. Tu je Zorica med odmorom brala, da je zgodba o Sneguljčici izšla tudi tisikana kot knjiga. In zidaj je seveda prosila mamico, naj ji to knjigo kupi. Mamica, ki je vedela, kako dobro je za Zorico, da bere lepe knjige, je njeni prošnji ustregla in tako Zorica zdaj že drugi dan prebira igro o Sneguljčici.
»Kaikšen neki je ta gospod Pavel Golia, ki je .Sneguljčico' napisal,« je razmišljala Zorica. Biti mora zelo zelo star gospo' z dolgo sivo brado. Najbrž ne živi v naši domovini, četudi piše po slovensko. Biti mora zelo zelo od daleč. Stanuje v skrivnostni stari hiši, kamor ne sme nihče vstopiti.« Tako je razmišljala Zorica, prebirala je knjigo o »Sneguljčici,« hodila je v šolo, se učila, pomagala je mamici pri gospodinjstvu. Saj je tudi Sneguljčica bila tako pridna in delavna gospodinja! Tudi drugače je Zorica postala bolj ubogljiva, ustrežljiva, dobra in prijazna. Vsakomur je hotela pomagati in ustreči. Saj je tudi Sneguljčica bila taka!
Ker je bila Zorica rtako pridna, ji je mamica nekega dne pripravila prijetno presenečenje: obljubila ji je, da bo šla v nedeljo z očkom obiskat teto v Ljubljano. To je bilo veselje! Vožnja z vlakom, pa Ljubljana, pa teta, pa ... še in še! Edino, kar ji je kalilo veselje, je bilo, da mora Cuvek ostati doma. Pa saj se kmalu 'vme, bo že počakal, nagajivček mali!
Tudi teta v Ljubljani, ki ji je mamica prej pisala, kako pridna je postala Zorica, ji je pripravila presenečenje. Ze v soboto popoldne, ko je prišla, jo je peljala v lutkovno gledališče. To je bilo zopet doživetje! Zgodba o zvezdici Zaspanki je bila čudovita! Ko so potem pri teti doma sedeli pri večerji, je Zorica pripovedovala o Sneguljčici:
»Veš teta, tega ne bom nikoli pozabila! Oh, ko bi poznala pisatelja te igre! Kakšen neki je, ko piše take čudovite igre,« je potem vzdihnila.
»Pisatelja Pavla Goljo bi rada poznala?« jo je vprašala teta.
»Oh, pa še kako zelo rada! In ne samo jaz. Vsi, ki smo videli .Sneguljčico*, bi ga tako radi poznali!«
»No, pa ga pojdimo jutri obiskat. Hočeš?« To je teta rekla tako preprosto kot bi rekla: »Jutri gremo na sprehod.« Zorica je od začudenja odprla usta. Ni iiin ni mogla verjeti, da je to mogoče. Teta je opazila njeno začudenje, pa je dodala: »Ne verjameš? No, res. Tule v sosedni hiši stanuje. Poznamo se. Zelo prijazen gospod je. Vesel te bo. Otroke ima zelo rad.«
Vse do drugega dneva, ko so se odpravili na obisk, je Zorica od vznemirjenosti itn pričakovanja vsa drhtela. Obisk pri pisatelju, ki je napisal to čudovito igro! Prej si je tega tako zelo želela, zdaj pa se je začela že bati. »Saij ne bom mogla spregovoriti niti besede,« si je mislila. In drugi dan kar ni in ni hotelo biti ob petih Popoldne, ko je čas obiskov. Zorica je šla s teto prej še na sprehod Po Ljubljani. Ogledali sta si razstavo slik v veliki hiši, za katero ji je teta povedala, da se imenuje Narodna galerija, zanimivosti v muzeju, pa 'tudi dramsko in operno gledališče.
Končno je bila ura pet popoldne. Teta, očka in Zorica so se napotili v Beethovno ulico. Odpeljali so se v hiši na številki
štirinajst z dvigalom v drugo nadstropje in teta je pozvonila pri vratih, kjer je visel napis: PAVEL GOLIA. Zorici' je srce začelo razbijati kot kladivo po nakovalu in zgrabila je očko za roko ter se mu skrila za hrbet.
Vrata so se odprla in nasproti se jim je prijazno smehljal star gospod Bil je pisatelj Pavel Golia. Povabil jih je v veliko, lepo sobo. Teta je predstavila očka in Zorico, nato pa je dejala: »Vidiš, Zorica, to je pisatelj, ki je napisal ,Sneguljčico*.«
Zorica je strmela vanj s široko odprtimi očmi. Tale prijazni striček je pisatelj, ki je napisal to lepo igro? Nič brade nima, govori kot očka im tako ljubeče jo gleda-! Od začudenja, presenečenja in sreče ni mogla spraviti besede iz ust. Samo gledaLa je in rdečica ji (je zalila ličkaj -da so postala podobna zrelemu jabolku. Striček Golia je videl njeno zadrego. Pobožal jo je po laseh, jo posadil na stol poleg sebe in ji ponudil piškotov.
Ker Zoriaa še vedno ni mogla spraviti besede iz ust, je teta povedala pisatelju, da je videla njegovo »Sneguljčico« in da od tedaj Zorica silno želi, da bi ga spoznala. Povedala mu je tudi, da si ga je dekletce predstavljalo popolnoma drugače: kot starega, skrivnostnega gospoda z dolgo sivo brado.
Pisatelj Goliia se je nasmehnil, ko je slišal. »No-, mlad resda nisem več, ampak brade nimam in skrivnosten menda tudi nisem,« je dejal in nato nadaljeval: »Da mi boš verjela, ti bom povedal nekaj iz svoje mladositi in iiz svojega življenja.«
Zdaj se je Zorici razvezal jezik. »Da, da,« je vzkliknila, »prosim, povejte mi! To bi rada vedela jaz sama, pa tudi vsi pionirji, ki so videli vašo ,Sneguljčico*.«
Pisatelj 'se je naslonil na mizo in se zamislil, nato pa začel pripovedovati: »Doma sem iz Trebnjega na Dolenjskem. Rojen sem 10. aprila 1887. V prvi razred osnovne šole sem začel hoditi v Trebnjem, nadaljeval pa sem ga v Mokronogu, v Metliki in Novem mestu. Takrat še niso znali kakor dandanes preprečevati nalezljivih otroških bolezni in moja mati se jim je umikala z otroki iz kraja v kraj. Štiri razrede gimnazije sem dovršil v Novem mestu, nato pa sem stopil v kadetnico in postal leta 1907 oficir.«
Ko je pripovedoval, je Zorica upirala vanj svoje žive oči. »Vegte,« je dejala, ko je prenehal, »jaz sem bila tokrat prvič v gledališču. Kaj pa vi? Ali ste že takrat, ko ste bili še majhni, hodili v gledališče?«
»Nekaj gledaliških predstav, med njimi .Desetega brata* in ,Rokovnjače*, sem videl še v Novem mestu. To je bilo zame veliko doživetje. Nov svet se mi je prikazal. Se danes otočutam, kako globoko so me pretresle usode ljudi na odru, čeprav sem vedel, da so bili vsi preoblečeni in naličeni domačimi in domačinke, ki sem jih osebno poznal. V Trstu sem pozneje videl prve predstave poklicnih gledališč, ki so hodila tja iz Italije.«
Pisatelj je pripovedoval tako prijazno im po domače, da je Zorico minila vsa zadrega. Začuitida je, da ga ima rada. Tako rada, da mu je kar brez zadrege takole rekla: »Striček, kaj pa mladinske igre? Ste jih kaj videli?«
In prijazni striček ji je odgovoril: »Prvo mladinsko igro sem 128 videl na Dunaju. Igrali so ,Janka in Metko*. Najgloblje pa so me
pretresle mladinske igre, ki sem jih v letih 1915 do 1918 gledat v Rusiji.«
»Striček, povejte mi, prosim, zakaj pišete mladinske igre?«
»2e na Dunaju in pozneje v Ruisiji sem sklenil, da bom pisal’ mladinske igre. To sem sklenil zato, da bi pripravil otrokom v svoji domovini taka doživetja, 'kakršna so bila zame obiski mladinskih gledališč po siveftu. To sem pozneje, ko sem postal dramaturg in ravnatelj Drame, tudi storil. Napisal sem ,Peitrčkove poslednje sanje*, ,Triglavsko bajko1, ,Jurčka", .Princesko in pastirčka', ,Ubogo Ančko*, ,Srce igračk1 in ,Sneguljčico'.«
»Striček, kako je pravzaprav s ,Sneguljčico'? Ali je ta deklica res kdaj živela? Kje ste jo spoznali? Itn kako ste napisali igro o njej? Ali ste jo slišali govoriti vse tisto, kar v igri govori?«
»Sneguljčico sem spoznal v drobni slikanici s kratko povestieo o njej. Povestica me ni zadovoljila, ker je bila prekratka in mi je-premalo povedala o tej ljubeznivi nesrečni deklici. Sneguljčico pa sem imel od prvega srečanja dalje zelo zelo nad. Mnogo sem mislil nanjo in nenadoma sem zaslišal njo in vso njeno okolico govoriti. Te raizgovore sem potem napisal.«
»'Potemtakem ljudje iz pravljice res žive, kajne, striček,« je dalje hotela vedeti Zorica.
»Vse te osebe žive, toda ne v resničnosti, temveč v naši domišljiji. Domišljija je dar, ki ga je dala priroda človeku, da si' lahko predstavlja ljudi, stvari in dogodke, ki jih v resnici ni. Na ta način nastajajo pesmi, povesti, gledališke igre in igre za otroke.«
»Da, zdaj razumem, striček. In te igre potem v gledališču-igrajo, ali ne? Povejte no, striček, kaj je pravzaprav gledališče? Meni se zdi neko čudovito življenje. Posebno mladinske igre.«
»Gledališče je kraj, kjer igrajo gledališke igre, iki so jih iz življenja ali iz domišljije napisali pesniki in pisatelji. Ko sem bil jaz otrok, iiger za otroke pri nas še niso igrali, menda tudi v Ljubljani še ne. Danes igrajo v vseh naših mestih in večjih krajih igre za mladino, pa tudi otroci se od časa do časa ojunačijo in si sami zaigrajo.. Da, da, zelo lepo je, če otroci sami prirede gledališko predstavo. Poiskusite tudi vi na vaši šoli! Za začetek si izberite bolj kraitko igro!«
»Ali boste napisali še kaj iger, striček?«
»Trenutno se ukvarjam z novo mladinsko igro. Marjetica in Aci pojdeta med zamorčke v Afriki, med Indijce in Kitajce v Aziji, Indijance v Ameriki in Eskime v deželi večnega snega ter ustanovita svetovno prijateljsko zvezo otrok. Upam, da bom igro še v tej sezoni končal. Takrat, Zorica, pridi spet k meni!«
Zorica je še vedno z velikimi vprašujočimi očmi strmela v strička Goljo, toda treba se je bilo posloviti. Striček Goiia je Zorici poklonil svoje zbrane mladinske iigre in ji v knjigo zapisal prijazno posvetilo v spomin na obisk pri njem.
Zorica se mu je lepo zahvalila, nato pa je obljubila, da bo o prelepem obisku pripovedovala pionirjem in da bo še nadalje redno in vneto obiskovala gledališče.
Ceiz pol ure sta sedla z očkom na vlak in se odpeljala domov.
Lojze Filipič
Prizor iz uprizoritve Goljeve igre »Jurček« leta 1955. Igro je tedaj režiral in načrte za scena narisal inženir arhitekt Viktor Molka, načrte za obleke pa Alenka Bartl - Serševa. Glasbo je zložil Marijan Vodopivec.
Prizor iz uprizoritve Goljeve igre »Jurček« leta 1955. Igro je tedaj režiral in načrte za sceno narisal inženir arhitekt Viktor Molka, načrte za obleke pa Alenka Bartl - Serševa. Glasbo je zložil 130	Marijan	Vodopivec.
Prizor iz uprizoritve Goljeve igre »Jurček« leta 1955. Igra je tedaj režiral in načrte za sceno narisal inženir arhitekt Viktor Molka, načrte za obleke pa Alenka Bartl - Serševa. Glasbo je zložil Marijan Vodopivec.
Prizor iz uprizoritve Goljeve igre »-Jurček« leta 1955. Igro je tedaj režiral in načrte za sceno narisal inženir arhitekt Viktor Molka, načrte za obleke pa Alenka Bartl - Serševa. Glasbo je zložil
Marijan Vodopivec.	131
Prizor iz uprizoritve Goljeve igre »Princeska in pastirček« leta 1954. Zrežiral jo je Juro Kislinger, sceno pa je narisal inženir arhitekt Ernest Franz.
Mihaela Novakova kot Princeska in Majda Potokarjeva kot
132 Boštjanček v Goljevi igri »Princeska in pastirček« leta 1954.
Takole je Pavla Goljo šaljivo narisal slikar Nikolaj Pirnat
PAVEL GOLIA
LOVEC SNEGULJČICI
Vsem si rada pomagala v stiskah zmeraj in povsod, kar si mogla, kar si znala, izkazala si dobrot.
Vse te ljubi, vsa dežela, njen zaklad si, njena nada; • grad in mesto, trgi, sela, srca stara, srca mlada, so, Sneguljka, zate vneta.
Vladarica le, prekleta, tvoja mačeha, do smrti blazno te in besno črti.
Prizor iz uprizoritve Goljeve igre »Princeska in pastirček« leta 1954. Zrežiral jo je Juro Kislingcr, sceno pa je narisal inženir arhitekt Ernest Franz.
PAVEL GOLIA
VITEZOVO VABILO
VI PA, LJUBE MALE, MALI, DRAGA SESTRICA IN BRAT, PRIDITE SPET KMALI KMALI
*
K NAM SNEGULJKO OBISKAT!
|
134
I 10 tableta
(fkomS&oL
PROTIV BOLOVA
UUBUAMA Odobr KZL; 373/54
<S>
1111
I
Dobite
gO y
vsak* J
lekarn
KRAS
RUM-KO!
odlična kombinacija za Vas!
RUM-KO!
izvrsten čokoladni desert, polnjen z rumom ali konjakom!
RUM-KO!
proizvaja ,,K R A Š“ !
135
KREMA ZA LASE
laae ter zmehča trda. laeje poetenejo mehki in ee avati|o. F« krama la« ne zamaati m J*
COMMERCE
Zastopstvo inozemskih tvrdk LJUBLJANA, Dolničarjeva 1 tel. št. 20-761	22-241
20-762 20-763 20-764
Zastopamo renomira-ne inozemske firme, ki oskrbujejo našo kemično, tekstilno, papirno, gradbeno in druge industrije s surovinami, stroji in orodji ter naše kmetijstvo z umetnimi gnojili in rastlinskimi zaščitnimi sredstvi.
TOVARNA KLEJA
LJUBLJANA
ŠMARTINSKA CESTA 50
Telefoni: 30-368 in 30-611 Brzojav: »OSSA«
Proizvaja: kostne in kožne kleje, želatino tehnično in prečiščeno, tehnične maščobe, gnojila in krmila
Prijavite pravočasno svoje potrebe, ker vas med letom zaradi omejene proizvodnje ne bomo mogli upoštevati
TOVARNA
KOVINSKE
EMBALAŽE
LJUBLJANA
PROIZVAJA VSE VRSTE LITOGRAFIRANE EMBALAŽE — KOT EMBALAŽO ZA PRE-HRANBENO INDUSTRIJO, GOSPODINJSKO EMBALAŽO, BONBONIERE ZA ČOKOLADO,
KAKAO IN BONBONE TER RAZNE VRSTE LITOGRAFIRANIH IN PONIKLJANIH PLADNJEV. RAZEN TEGA PROIZVAJAMO ELEKTRIČNE APARATE ZA GOSPODINJSTVA KOT N. PR. ELEKTRIČNE PECI.
☆
IZDELUJEMO TUDI PRIBOR ZA AVTOMOBILE IN KOLESA, IN SICER AVTOMOBILSKE ŽAROMETE, VELIKE IN MALE, ZADNJE SVETILKE, STOP-SVETILKE, ZRAČNE ZGOSCE-VALKE ZA AVTOMOBILE IN KOLESA TER ZVONCE ZA KOLESA. IZDELUJEMO TUDI PLOČEVINASTE LITOGRAFIRANE OTROŠKE IGRAČE.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
Jv
je te H ni svojim bralcem dala zbirko »TOKOVI Č'ASA< z naslednjimi deli:
Tone Pavček:
SANJE ŽIVIJO DALJE
Marjan Rožanc:
MRTVI IN VSI OSTALI
Smiljan Rozman:
OBALA
Vladimir Kavčič:
NE VRAČAJ SE SAM
sE S temi deli je založba predstavila naše umetnike mlade generacije
lllllllllllllllllllllllllllll