Na milanskem Expu danes »zamejski dan« Ulica Mazzini odslej ¡n kraška ohcet raj za pešce Novi odzivi proti shodu gibanja CasaPound JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 111 (21.348) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi / 18 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione ¡n Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 15. MAJA 2015 1,20 € 9 771124 666007 50 5 15 Šolska reforma na preizkušnji Dušan Udovič Odkar pomnim še ni bilo predloga o šolski reformi, ki bi v Italiji naletel na konsenz. Še najbliže rezultatu je bil modri in spravljivi Luigi Beringuer, ki je italijanski šolski sistem v drugi polovici devetdesetih skušal približati sodobnim evropskim modelom. Bil je podkovan sogovornik in prav zaradi tega zelo prepričljiv. Imel je tudi veliko sposobnost piljenja ostrin v pogovorih s predstavniki šolskega osebja in sindikatov, njegov uspeh je jamčila sposobnost dialoga, ki je nima veliko politikov. Na Berlinguerja sem se spomnil te dni, ko je v parlamentu na dnevnem redu razprava o vladnem predlogu šolske reforme, ki ga spremlja (kot vedno) dolg rep polemik. Klima za razpravo ni najboljša, deželne volitve pred vrati pa tudi ne pomagajo. Ve se, kateri so problemi, ki vzbujajo največ protestov, med njimi pa izstopa prekaren položaj številnega šolskega osebja, ki ga v dolgih letih Berlusconijeve vladavine nihče ni bil ne voljan ne sposoben rešiti, kajti vladne prioritete so bile druge. Renzijeva vlada je v uspeh šolske reforme vložila veliko, ker je reforma tudi dejansko potrebna. Predlog o reformi je dobra osnova in gotovo ni v celoti za v koš, kot pravi raznobarvna opozicija. Potrebno in mogoče ga je izboljšati, česar se mora v prvi vrsti zavedati pristojna ministrica, vendar tudi sindikati, med katerimi je slišati skoraj vojne napovedi. Če bo tudi tokrat prevladala politika zid proti zidu bo težko priti do zadovoljivega rezultata. ljubljana - Včeraj srečanje predstavnikov manjšin s predsednikom DZ Milanom Brglezem V Državnem zboru glas s Koroške in Primorske gorica - Obeležitev 70-letnice dnevnika Glasnik Goriške Poudarili povezovalno vlogo našega časopisa, ki že leta presega državno mejo GORICA - »Obletnico časopisa smo po srečanjih v Ljubljani, Rimu in Trstu želeli obeležiti tudi v Gorici, ki je za nas vedno bila pomembno mesto, še pomembnejša pa je postala po padcu meje,« je med včerajšnjim srečanjem v Trgovskem domu pove- dal predsednik DZP-Prae Bojan Bre-zigar, ki se je za izraženo podporo in bližino zahvalil goriškemu županu Et-toreju Romoliju, novogoriškemu županu Mateju Arčonu, predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti in ostalim gostom, ki so se udeležili dogod- ka ob 70-letnici našega časopisa. Navzoči so dejali, da je Primorski dnevnik nenadomestljiv glas mesta, hkrati pa je »most informiranja«, ki z vsakodnevnim poročanjem povezuje Gorico in Novo Gorico. Na 12. strani trst - Stavka in protest pred vhodom i za Alcatel LJUBLJANA - V slovenskem Državnem zboru je bil včeraj dan Slovencev v Italiji in v Avstriji. Predsednik parlamenta Milan Brglez je namreč prisluhnil zastopnikom obeh manjšin, ki so ga seznanili s stanjem, problemi in pričakovanji narodnih skupnosti v dveh sosednjih državah. Predstavniki Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-go-spodarske zveze so Brgleza opozorili med drugim na sporno deželno reformo lokalnih uprav in obenem na problem beneškega narečja, ki ga nekateri izrabljajo za napade na slovensko manjšino. Slovenci iz Avstrije so opozorili na hudo finančno krizo, ki pesti zlasti Koroško, kar vpliva tudi na položaj manjšine. Na 2. strani Generalna konzulka RS Ingrid Sergaš pri Kmečki zvezi Na 4. strani V Miramaru odprli razstavo Triesteantiqua Na 5. strani Znani finalisti nagrade Luchetta Na 5. strani Goriško tovarno obsodili na zaprtje Na 12. strani 15. -17. maj 2015 Traznik,-, 3jjargyev ^ Tete k, 15. maj 2015 19.00: Degustacija špargljevih jedi/ gost:Valerio Lutman 21.00: Dalmatinska klapa Šufit SoBota, 16. maj 2015 21.00: DJ Stane in Rok 'n' Band Ne de Qa, 17. maj 2015 17.00: Tradicionalna povorka in kulturno - zabavni program s skupino Zvita Feltna 8 * rli Orehovlje I Občina Miien - Kostanjevica | SLO 2 Petek, 15. maja 2015 ALPE-JADRAN / ljubljana - Srečanje v Državnem zboru Zastopnike SKGZ in SSO skrbi reforma lokalnih uprav Predsednik Brglez namignil na potrebo po alternativnih oblikah organiziranja manjšine LJUBLJANA - Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je včeraj sprejel predstavnike Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Sestanek se je pričel z uvodno predstavitvijo stanja, ki ga je podal Walter Bandelj, sredi aprila novoizvoljeni predsednik SSO. V nadaljevanju je predsednik SKGZ Rudi Pavšič izpostavil pomen krepitve odnosov med Slovenijo in Italijo, ki je pripomogla tudi k izboljšanju položaja slovenske manjšine v Italiji. Kot je dejal Pavšič, ni dovolj, da imamo ustrezne zakone, pomembno je, da obstaja pozitivno vzdušje, na osnovi katerega se zakoni uresničujejo. Poudaril je, da je potrebno nadaljevati s sodelovanjem in povezovanjem v evropskem duhu in ustvariti novo kakovost odnosov med Slovenci z obeh strani meje, še posebej med mladimi. Opozoril je, da imajo Slovenci, ki živijo v obmejnem območju, premalo stikov drug z drugim in da med njimi manjka zavesti o tem, da živijo v skupnem jezikovnem in kulturnem prostoru. Riccardo Ruttar je izpostavil problem obstoja slovenske skupnosti v Benečiji, saj se prebivalstvo stara, mladi pa se množično izseljujejo iz gorskih predelov. S podobno situacijo se srečuje tudi slovenska manjšina v Reziji, pri čemer pa je Luigia Negro izpostavila nekaj pozitivnih premikov, kot so obnova dvojezične šole v Špetru s finančnimi sredstvi s strani Italije, uspešno pridobivanje sredstev za projekte iz evropskih skladov in razvoj kulturnega turizma, h katere- Predsednik Državnega zbora Miran Brglez s predstavniki SKGZ in SSO po včerajšnjem srečanju mu bo še pripomogla ureditev Rezijanske hiše v Stolbici. Kot je dejala, v Reziji beležijo velik obisk turistov iz Slovenije, kar je svojevrsten način za učenje slovenskega jezika; predstavniki slovenske manjšine namreč opažajo, da kakovost znanja slovenščine med pripadniki narodne skupnosti pada, čeprav se vpis v dvojezične šole povečuje. Sogovorniki so kot morebiten negativen korak za manjšino ocenili predvideno reformo lokalnih uprav v Furlaniji Julijski Krajini, ki manjšim občinam, kamor sodi večina občin s slovenskim prebivalstvom, nalaga, da se povežejo v medobčinske unije. Prav tako so opozorili na poskuse nekaterih županov, da bi preprečili povezavo narečij, ki jih govorijo Slovenci v Reziji in Benečiji, s slovenščino. Zavzeli so se, da bi se v italijanskem zakonu o medijih sistemsko uredilo financiranje slovenskega časopisa Primorski dnevnik, ki letos obeležuje 70. obletnico delovanja ter izpostavili tudi pomen prisotnosti predstavnikov slovenskih oblasti na območju, kjer prihaja do problemov, za njihovo ureditev. Predsednika Brgleza veseli, da manjšina v Italiji deluje tako koherentno ter izrazil nadaljnjo trdno podporo Slovenije pri njeni manjšine. Poudaril je, da je vsaka narodna skupnost v zamejstvu specifična in da jo mora matična država v tem tudi podpirati, in sicer na način, kot to želi posamezna skupnost, ne pa pričakovati, da se bo manjšina podrejala pričakovanjem matične države. Brglez je izrazil mnenje, da bo ob reformi lokalnih uprav v Italiji potrebno najti alternativne oblike organiziranja manjšine ter še dejal, da je za korist manjšine ključno vzdrževanje dialoga na vseh ravneh. Na pogovoru je sodeloval tudi predsednik parlamentarne Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu Ivan Hršak. Slovenščina v avstrijskih medijih ne more nadomestiti slovenskega časopisa usoda triglava ljubljana - Koroški Slovenci v Državnem zboru Erjavec se ne strinja z vladnim kompromisom LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister in predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki se zaradi udeležbe zasedanja zunanjih ministrov članic zveze Nato ni udeležil včerajšnje seje vlade, ne pristaja na kompromis glede uvrstitve Zavarovalnice Triglav med strateške naložbe le do povrnitve glasovalnih pravic države. Zavarovalnica Triglav mora po njegovih besedah ostati strateška naložba. »Naložba v Zavarovalnico Triglav mora biti prenesena na demografski sklad, ker je to v 34 odstotkih naložba upokojencev. Ne pristajam, da bo zavarovalnica le začasno strateška naložba,« je Erjavec za Slovensko tiskovno agencijo zatrdil in napovedal, da bo v ponedeljek sestanek poslanske skupine DeSUS. Vlada Mira Cerarja je včeraj soglasno potrdila strategijo upravljanja državnih naložb s klasifikacijo, o kateri se je koalicija usklajevala še pred sejo in dosegla kompromis tako glede uvrstitve Zavarovalnice Triglav kot pogoja razpršenega lastništva pri pomembnih podjetjih. Če bi držala izjava, da zunanji minister in predsednik DeSUS Karl Erjavec ne soglaša z dogovorjeno strategijo upravljanja, ki jo je sprejela vlada in je bila koalicijsko usklajena, gre verjetno za nesporazum, pravi premier Miro Cerar. Strategijo so usklajevali predstavniki DeSUS z vsemi pooblastili in je bila sprejeta soglasno, dodaja. »Če bi držala izjava, da minister Erjavec ne soglaša z današnjo odločitvijo, ki je bila sprejeta na vladi in predhodno koalicijsko usklajena - tudi z DeSUS - gre verjetno za nesporazum oz. šum v komunikaciji,« je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Cerar. Državni zbor Republike Slovenije je včeraj gostil predstavnike Slovencev v Italiji in Avstriji arhiv LJUBLJANA - Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je včeraj sprejel tudi predstavnike slovenske manjšine v Avstriji. Gostje so bili enotni v oceni, da se je v zadnjih letih situacija za manjšino v političnem smislu bistveno izboljšala, saj so se z novo deželno oblastjo na avstrijskem Koroškem napetosti etničnega značaja umirile, manjšinska vprašanja pa niso več osrednja tema. Hkrati slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem in Štajerskem močno občuti posledice hude finančne in gospodarske krize, ki pesti obe deželni vladi. Zaradi nevzdržnih finančnih razmer je ogroženo izhajanje celovškega slovenskega tednika Novice, pri čemer predstavniki manjšine izpostavljajo nujnost dolgoročne sistemske rešitve, ki bi jo morala v skladu z avstrijsko državno pogodbo (ADP) zagotoviti Avstrija. So pa predstavniki manjšine kot dobrodošlo dodatno ponudbo pozdravili odločitev nekaterih časopisov na avstrijskem Koroškem, da objavljajo posamezne strani v slovenščini, a to po njihovem mnenju ne more nadomestiti slovenskega časopisa. S finančnimi težavami se soočajo tudi Slovenska študijska knjižnica in slovenski kulturni domovi ter kulturna društva. Na področju kulture je bo besedah predstavnikov manjšine ključna izmenjava s kulturnimi društvi in institucijami v Sloveniji ter čezmejno sodelovanje med občinami, saj se na ta način krepi zavest o skupnem kulturnem prostoru. Zadnje lokalne volitve na avstrijskem Koroškem marca letos so bile za koroške Slovence zelo uspešne, tako za tiste, ki so kandidirali na listah tradicionalnih avstrijskih strank, kot za tiste, ki so se nastopili znotraj samostojne politične stranke Enotna lista. Predstavniki manjšine so ocenili, da s slovenskimi institucijami dobro sodelujejo in pozdravili s spremembo, v skladu s katero sredstva od Slovenije prejmejo že v začetku in ne šele sredi leta. Izrazili so željo, da bi manjšinskim vprašanjem s področja kulture posebno pozornost poleg urada za Slovence v zamejstvu in po svetu namenilo tudi ministrstvo za kulturo. dvojezicnost Manjšini v Sloveniji opozarjata na težave LJUBLJANA - Komisija slovenskega Državnega zbora za narodni skupnosti je včeraj obravnavala primere dobre in slabe prakse izvajanja dvojezičnega poslovanja v državnih organih, ki opravljajo javno službo na narodnostno mešanih območjih. Komisija ugotavlja, da še vedno obstajajo nedoslednosti pri izvajanju določb v praksi in poziva vlado, da to področje čim prej uredi.Predsednik komisije Roberto Battelli je opisal razsežnosti težav pri javni rabi italijanskega oz. madžarskega jezika na območjih občin, v katerih živita italijanska in madžarska narodna skupnost. V poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti so po njegovih besedah zaskrbljeni, ker se nedoslednosti ali celo kršitve ustave pojavljajo v več primerih na skoraj vseh področjih dela uprave. Prav tako se težave pojavljajo pri vodenju postopkov v italijanskem oz. madžarskem jeziku v upravi. Premaknilo se je sicer pri urejanju dvojezičnih elektronskih storitev v delu državne uprave, a spletne strani upravnih enot so še vedno v slovenskem jeziku. To sta potrdila tudi predsednika Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodne skupnosti in Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, Alberto Scheriani in Ferenc Horvat. Opozorila sta, da so se s pristojnim ministrstvom srečali večkrat, da so sicer na tem področju določeni premiki, a izpostavila, da je država prva, ki mora zagotoviti pravice narodnih skupnosti. Zavzela sta se za to, da občine na narodnostno mešanem območju sprejmejo sklepe, ki se bodo pri dvojezičnosti dosledno uresničevale. Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh se z opisom stanja v veliki meri strinja, a hkrati opozarja, da so na uradu pripravili načrt ukrepov vlade za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti do leta 2018, v katerem so zajeti tudi ukrepi v javni upravi. Načrt bo na vladi sprejet junija, pravi Baluh, ki je prepričan, da bo to korak naprej v uresničevanju manjšinskih pravic. Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj meni, da je zakonodaja v zvezi z zagotavljanjem dvojezičnosti na narodno mešanem območju ustrezna. So pa v načrt ukrepov za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti predlagali, da se uvrsti ugotovitev, ali obstajajo italijanski in madžarski prevodi vseh predpisanih obrazcev, ki so namenjeni uveljavljanju pravic strank v postopkih pred sodiščem. Torej, ugotoviti je treba, ali imamo prevode vseh obrazcev za celotno državo, je dejala. (STA) Predstavitev knjige Marka Korošica ŠKRBINA- V Spacalovi galeriji v Škrbini bo danes s pričetkom ob 19. uri literarni večer v okviru Fabianijevega leta. Predstavili bodo knjigo tržaškega Slovenca Marka Korošica Čar prostora: o oblikovanju slovenskih arhitektov v Furlaniji Julijski krajini. (OK) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 14. maja 2015 3 milan - Danes »zamejski dan« v okviru slovenskega paviljona na Expu 2015 Glasba, ples in fanclji z dušo v središču svetovne razstave MILAN - Danes se bo na milanskem prizorišču svetovne razstave Expo 2015 mudilo večje število zamejskih Slovencev. Ob zaključku dvotedenske predstavitve Obalno-kraške regije bo slovenski paviljon namreč gostil »zamejski dan«, ki ga skupaj prirejajo Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza, SKGZ in SSO. V upanju, da vreme ne bo preveč nenaklonjeno, je pričakovati lep prazničen dan na prestižni lokaciji, ki jo brez pretiravanja lahko označimo kot svetovno izložbo. Napovedana je prisotnost slovenskega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca in veleposlanika v Italiji Iztoka Mirošiča, iz Trsta in Gorice potuje v Milan več avtobusov. Pred samim paviljonom bodo od dopoldneva do večera nastopali Ženska vokalna skupina Stu ledi iz Trsta, navijaška skupina Cheerdance Millenium iz Trsta, dekliška vokalna skupina Bodeča Neža iz Gorice ter rock skupina BK Evolution iz Benečije. Na potezi pa bo tudi po devet gostincev in vinarjev, ki bodo v sklopu kuharskih šovov med drugim pripravili fanc-lje z dušo in njoke s slivami. Med 14. in 16. uro pa bo v VIP dvorani slovenskega paviljona na sporedu degustacija za novinarje specializiranih revij in časopisnih prilog pod vodstvom izvedenke Aurore Endrici. Obeta se, skratka, dolg in pester dan v samem središču svetovne razstave. (af) milan - Pogovor s kuharjem Andrejem Stancichem »Za zgled mi je babica« MILAN - Na Expu 2015 so začeli preverjati, ali se bodo inovativne zamisli obrestovale in se bodo želje organizatorjev izpolnile. Po najbolj vročem obdobju otvoritve, ko se je vsa medijska pozornost usmerila v številke in splošne vsebine dogodka, se je o Expu začelo poročati zaradi posebnih pobud, kot je duhovita predstavitev Coldiretti odlične hrane s stranskim učinkom neprijetnega vonja, ali zaradi socialnega ozadja, na primer z vprašanjem o dobrodelnem preusmerjanju preostalih živil, ki naj bi ob koncu vsakega dneva nemoralno polnila smetišča. Podobna »hrana« za novinarje pa ne odmeva v kuhinjah, kjer so kakovost, hitrost in učinkovitost opravljenih delovnih nalog veliko pomembnejše med osebjem, ki vsak dan dela s polno paro. Tako nam je povedal dvajsetletni Tržačan Andrej Stancich, ki vodi kuhinjo slovenskega paviljona. Andrej je študiral ekonomijo, potem pa se je preusmeril v go- stinstvo in zdaj obiskuje prvi letnik šole na Bledu. V Milanu so njegovi delovni urniki kar natrpani. Njegov dan se začne ob osmih z zbiranjem sestavin in pripravljanjem jedi. Do včeraj je delal tudi do štirinajst ur na dan. Kakšni so bili prvi odzivi in vtisi obiskovalcev? Ocene so bile pohvalne, moram pa povedati, da je pot še dolga: v teh prvih dneh nismo še doživeli navala. Veliko je šolarjev in po večini italijanskih obiskovalcev. Vrhunec pričakujemo v poletnih mesecih. Marsikdo se sprašuje, katera so »navodila za uporabo« Expa? Na prireditvi najdemo vse različne jedi za prihodnost in živila, ki so tipična za različne države. Slovenija poudarja pomen zdravega načina življenja, vse države pa se vsaka na svoj način sprašujejo, če bomo v bodoče lahko živeli tako kot danes. Zelo konkretno se Slovenija predstavlja s solinami, čebelarstvom, termalno mineralnimi vodami. V kuhinji najdete narodne, slovenske jedi. Recimo, da je »finger food s tradicijo«. Kam te bo po tej izkušnji vodila pot? Upam, da bom lahko pridobil pomembne izkušnje v tujini in da se bom po- tem vrnil s potrebnimi sredstvi, da bom lahko odprl svojo restavracijo v Sloveniji. Kaj te zamika v drugih evropskih državah? V Sloveniji je kulinarika manj razvita v primerjavi z Italijo ali Francijo, v Švici pa imajo dobre šole. Ko sem se odločil za študij v Sloveniji, mi ni bilo še jasno, kaj bom delal. Gostinstvo me je od nekdaj zanimalo, zato sem nekje začel in poskusil. Zdaj pa sem razumel, kaj hočem. Kuharske oddaje so zadnje čase zelo popularne, zato smo se vsi naučili, da sta kuhar in »chef« zelo različna poklica. V katerega bi se usmeril? »Chef« ustvarja, vodi delo ekipe v kuhinji, se ukvarja tudi z birokracijo, odloča o vsebinah in o delu, nadzoruje. Seveda upam, da bom postal ravno to. Katera pa je trenutno tvoja nepogrešljiva specialiteta? Parmigiana po receptu moje babice: ta je garancija! (ROP) gospodarstvo - Intervju z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom ob zaključku evropskega projekta Transarmon »Evropski skupni trg je mit« TRST - Usklajevanje zakonodaje v korist čezmejnih malih in srednjih podjetij je bil glavni namen čezmejnega evropskega projekta Transarmon, ki se je začel novembra leta 2011 in seje zaključilpred kratkim. Projekt v vrednosti 792.100 evrov je bil sofinanciran v okviru programa čezmejne-ga sodelovanja Slovenija-Italija2007-2013, njegov vodilni partner pa je bilo Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta. Partnerji v projektu so bile številne zbornice in organizacije iz Italije in iz Slovenije, neuradno pa so sodelovala tudi nekatera ministrstva oziroma njihovi uradi. Smisel projekta je bilo pomagati slovenskim podjetjem, ki hočejo poslovati v Italiji in italijanskim podjetjem, ki poslujejo v Sloveniji. V ta namen so analizirali slovensko in italijansko zakonodajo, izdelali priročnik in tudi odprli posebno spletno stran z novo službo za čezmejno poslovanje. Za obračun smo prosili direktorja SDGZ Andreja Šika, ki je rade volje privolil v pogovor. Kako je nastala zamisel o projektu Transarmon? Projekt se je rodil na podlagi nekaterih izkušenj SDGZ oziroma podjetja Servis glede težav pri čezmejnem poslovanju nekaterih podjetij. Slovenija je namreč leta 2004 vstopila v Evropsko unijo. Takrat smo začeli razmišljati, kako bomo našim članom omogočili, da poslujejo v Sloveniji. Tedaj se je npr. rodilo tudi podjetje Servis Koper. Ugotovili smo, da so nekateri problemi, posebno težko pa je za slovenska podjetja, ki delajo v Italiji. Nekatera slovenska podjetja, ki so sodelovala z našimi člani, so imela na primer več težav, še posebej po letu 2007, ko so odpravili schengensko mejo. Do takrat se je namreč malokdo ukvarjal s problematiko čezmejnega poslovanja. Kaj se je zgodilo po letu 2007? Čezmejno poslovanje in torej problemi so začeli rasti eksponencialno na Direktor SDGZ Andrej Šik fotodamj@n obeh straneh meje, zadevo pa je seveda močno podžigala tudi gospodarska kriza. Zgodilo se je, da se je pojavil velik problem, ki ga šele zdaj opažajo tudi drugod na evropski ravni. Kakšen problem? Obstaja splošno sprejet mit o skupnem evropskem trgu, ki pa je dejansko -mit. Dogaja se namreč, da obstaja območje brez carine, a z implementacijo evropskih uredb, ki je na nacionalni ravni zelo različna. To pomeni, da pogoji podjetij, ki gredo iz svoje države delat v drugo državo, v veliki večini primerov ne ustrezajo zakonodaji druge države. Skratka, vsaka država ima svoje zakone in normative, podjetja pa imajo zaradi tega velike težave pri čezmejnem poslovanju in so podvržena kaznim in globam. To ne velja npr. samo za varnost pri delu, ki je v Italiji in Sloveniji bistveno drugače organizirana. Okoljevarstvena problematika je na primer v Sloveniji percepirana popolnoma drugače kot v Italiji. Prevažanje odpadkov v Sloveniji ni velik pro- blem, v Italiji pa je: podjetja, ki gredo iz Slovenije v Italijo, trčijo ob ta zid. Takih primerov je še in še. Projekt Transarmon naj bi torej skušal odpraviti te zidove... Da. Ugotovili smo, da postajajo težave vedno hujše in smo se odločili, da nadgradimo naše delo z zadevnim projektom in da vanj vključimo vse dejavnike, ki delajo na ozemlju. Nastal je tako projekt Transarmon, v katerega so se vključile številne zbornice in organizacije iz Italije in iz Slovenije. Med temi so bili Confindustria, CNA, Confartigianato na italijanski strani ter Gospodarska zbornica Slovenija, Obrtna zbornice Slovenije in razne območne zbornice na slovenski strani. Sodelovale pa so tudi inšpekcijske službe, od tržaškega zdravstvenega podjetja s službama za varnost pri delu ter higieno živil do Pokrajine Trst s službo za naravovarstveno problematiko. To pomeni, da smo sposobni nuditi podjetjem informacije, ki niso certifici-rane s strani naše interpretacije zakono- daje, ampak so zraven nadzorne službe, ki certificirajo informacije, ki jih SDGZ posreduje podjetjem. Kako je potekal projekt v teh letih? Naš namen je bilo pomagati slovenskim podjetjem, ki hočejo poslovati v Italiji in italijanskim podjetjem, ki poslujejo v Sloveniji. V okviru projekta smo zbirali informacije za usklajevanje poslovanja podjetij slovenski oz. italijanski zakonodaji. Na osnovi projekta Transarmon naj bi torej omogočili čezmejnemu podjetniku, da bo v prihodnosti brez težav delal tako v Italiji kot v Sloveniji ob upoštevanju zakonodaje. V ta namen smo v okviru projekta analizirali zakonodajo na petih področjih, od davčno-administrativ-nega in okoljevarstvenega do varnosti pri delu, mobilnosti delovne sile ter higiene živil. Italijansko in slovensko zakonodajo smo obravnavali primerjalno. Kje je največ težav? Največje težave zadevajo varnost pri delu, kjer je med drugim tudi največ kontrol. Največ slovenskih podjetij posluje v Italiji na področju gradbeništva. Toda če mora npr. podjetnik odpeljati odpadni material z gradbišča v odpad, mora biti v Italiji vpisan v poseben seznam. V nasprotnem primeru ga lahko doleti zaplemba tovornjaka in sodni pregon. Odgovoren za varnost na gradbišču pa je lahko le tisti, ki je sledil 16-urnemu tečaju. Poleg tega delavci iz držav nekdanje Jugoslavije, ki imajo delovno dovoljenje v Sloveniji, ne smejo delati v Italiji in drugih evropskih državah. Slovenska podjetja lahko torej pri poslovanju v Italiji naletijo na razne pasti in jih lahko doletijo hude kazni, saj gre večinoma za kazenske prekrške. V Italiji je skratka vrsta normativov in pravil, ki jih mora slovenski podjetnik upoštevati in se jim prilagoditi. Če tega ne stori, podjetje ne sme čez mejo. Kako bo torej projekt Transarmon pomagal malim in srednjim podjetjem? V okviru projekta smo poleg številnih študijskih obiskov za podjetja opravili primerjavo zakonodaje na posameznih področjih: izpostavili smo točke, kjer se lahko kaj zalomi, in jih tudi prevedli. Na tej osnovi smo tudi izdelali dva priročnika, namenjena podjetjem. V prvem je analiza italijanske zakonodaje v slovenskem jeziku, v drugem pa slovenske zakonodaje v italijanščini. Vse informacije smo objavili tudi na spletu. Dalje smo izdelali podatkovno bazo vseh podjetij, ki poslujejo čez mejo, ter analizirali probleme, s katerimi so se oziroma se soočajo. Potem smo ustanovili tudi pilotno dvojezično »okence«, kjer lahko dobijo podjetja vse informacije o čezmej-nem poslovanju. Pri tem okencu je v bistvu zbrana sinteza vsega dela, ki smo ga opravili z našimi partnerji na vseh področjih. Srž vsega je vsekakor spletna stran www.transarmon-ita-slo.eu. Kaj nudite prek te spletne strani? Na spletni strani je na razpolago vse, od slovenske in italijanske zakonodaje do podatkov za delovanje v tej ali drugi državi. Poleg statičnega dela je na spletni strani tudi dinamični del, ki omogoča podjetjem, da ugotovijo, ali izpolnjujejo pogoje za poslovanje v drugi državi. Za to so na voljo posebni obrazci. Dovolj je, da podjetnik vnese podatke v specifične vprašalnike: na ta način bo lahko preveril, ali izpolnjuje zahteve italijanske in slovenske zakonodaje v petih navedenih sektorjih (higiena in varnost živil, davčna ureditev, človeški viri in mobilnost, okoljska problematika ter varnost pri delu). Sistem zagotavlja anonimnost pri navajanju podatkov, po izpolnitvi vprašalnika pa bo uporabnik na izbrani e-naslov prejel sporočilo z rezultati. Naj dodam, da sta dostop do vseh informacij in sploh uporaba službe brezplačna in na voljo vsem podjetnikom. Aljoša Gašperlin 4 1 6 Petek, 15. maja 2015 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu gospodarstvo - Po napovedi o prodaji podjetja ameriški Flextronics stavka in protesti Alcatel: po prodaji konec tržaške tovarne? Francoska multinacionalka Alcatel-Lucent bo prodala tržaško tovarno Alcatel ameriški družbi Flextronics. Ta bo polagoma preselila proizvodnjo drugam, več kot 800 ljudi pa bo ostalo na cesti. To je najbolj črna slika, ki si jo glede prihodnosti tržaškega podjetja Alcatel predstavljajo panožni sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotno sindikalno predstavništvo Rsu. Poleg tega, da je najbolj črna, je to žal tudi zelo verjetna slika. Skupina Alcatel-Lucent je namreč na srečanju na ministrstvu za gospodarski razvoj najavila, da bo prodala tržaško tovarno multinacionalki Flextronix, ki že več let dobavlja tržaški tovarni nekatere komponente, ki jih proizvajajo v Romuniji. Poleg napovedi pooblaščenega upravitelja skupine Alcatel Lucent Italia Roberta Loiole pa je ameriška Flextronics napovedala, da bo po zgledu tržaškega zgradila zrcalno podjetje v severni Ameriki. Razlog za to, pravijo, so zahteve globalnega trga. Ravno te besede so bile po mnenju sindikatov med najbolj zaskrbljujočimi in so se pridružile drugim nespodbudnim vestem. Sindikati so zato razglasili stavko in protest pred vhodom v tovarno v industrijski coni, ki se bosta nadaljevala do prihodnjega srečanja v Rimu. Sindikati zahtevajo, da se postopek za prodajo zamrzne, dokler ne bodo jasne podrobnosti fuzije s finsko multinacionalko Nokia Corporation, ki je odkupila skupino Alcatel-Lucent. Pred tovarno je bila včeraj popoldne tudi sindikalna skupščina, ki so se je udeležili predstavniki državnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil Roberta Turi, Giuseppe Ricci in Luca Colonna skupaj s pokrajinskimi sindikalisti Sasho Colauttijem, Umbertom Salvaneschijem in Antoniom Rodajem. Alcatel je namreč odposlal pismo o prodaji 304 stalno zaposlenim uslužbencem (tem gre dodati več kot 400 prekarnih in 100 zaposlenih v povezanih dejavnostih). S tem se je začelo 25-dnevno pogajalsko obdobje s sindikati, čeprav je šlo v bistvu - tako Roda - za enostransko odločitev. Pogajanja se bodo nadaljevala v Rimu, v Trstu pa bodo nadaljevali z enournimi stavkami po oddelkih ter stalnim protestom pred vhodom. Skratka, proizvodnja (računajo, da je njena dnevna vrednost milijon evrov) se bo nadaljevala, medtem ko bo za tovornjake vhod oz. izhod prepovedan. Colautti je povedal, da je včeraj ostal v tovarni tovornjak s proizvodi v vrednosti 25 milijonov evrov. Predsednica Dežele FJK Debora Ser-racchiani je sinoči povedala, da je povabila Loiolo v Trst za razjasnitev. A.G. Protest pred podjetjem Alcatel-Lucent fotodamj@n V nedeljo tudi pri nas dan proti homofobiji Tudi v Trstu bodo v nedeljo obeležili mednarodni dan proti homofobiji in transfobiji. Osrednja prireditev bo z začetkom ob 17.30 na Velikem trgu, kjer bo navzoč tudi župan Roberto Cosolini. Združenje Arcigay poziva k množični udeležbi in izpostavlja na aktualno sporočilnost odmevne pobude, ki se bo istočasno odvijala v številnih italijanskih mestih ter evropskih državah. Italijanska država še ni zakonsko uredila vprašanja istospolnih zvez, kar je pred nekaj tedni naredil slovenski parlament. Premier Matteo Renzi je sicer večkrat obljubil, da bo vlada poslala v parlament tozadevni zakonski predlog, zaradi različnih gledanj in stališč v vladnem zavezništvu pa tega doslej še ni naredila. Nedeljsko pobudo na osrednjem mestnem trgu proti diskriminacijam je včeraj podprla italijanska socialistična stranka PSI. Njen pokrajinski tajnik Gianfranco Orel ugotavlja, da so v Italiji homoseksualci in lezbijske žal še vedno žrtev raznoraznih diskriminacij. promet - Od jutri popolno zaprtje Mazzinijeva ulica odslej raj za pešce Ulica Mazzini bo od jutri do 5. julija zaprta za promet. Tržaška občinska uprava se je namreč odločila, da bo dosedanji ukrep, ki je predvideval zaprtje le ob sobotah in nedeljah, v veljavi vse dneve v tednu. Kot pojasnjuje odbornica Elena Marchigiani, gre za nadgradnjo poskusne faze, ki se je začela julija 2014 in naj bi v prihodnjih mesecih privedla do popolne uresničitve novega generalnega prometnega načrta (PGTU). Ta predvideva reorganizacijo mestnega zasebnega in javnega prometa, eden izmed ciljev Cosolinijeve uprave pa je ravno širitev mestnih območij, namenjenih pešcem. V ta namen so na primer že povsem zaprli prometu ulici Donizetti in Sorgente. Od jutri bo torej Mazzinijeva ulica raj za pešce, kolesarje, otroke in sploh vse, ki nimajo radi oglušujočega in ones-nažujočega prometa motornih vozil. Zaprt bo odsek med Goldonijevim trgom in Ulico san Spiridione, pri tem pa bo treba paziti na prehod Ulice Im-briani: po njej bodo namreč še dalje vozili avtomobili in avtobusi. Po omenjenem odseku Mazzinijeve ulice bodo lahko po novem vozili le avtomobili in taksiji, ki bodo prevažali prizadete oz. ljudi z omejenimi gibalnimi sposobnostmi; taksijev se bodo lahko posluževali tudi ljudje s stalnim bivališčem v Ul. Mazzini. Dovoz blaga tamkajšnjim trgovinam pa bo dovoljen med 5.30 in 9.30 ter 13.30 in 15.30. Na spletni strani tržaške občine so na voljo vse informacije o spremenjenih avtobusnih progah 1, 2, 9, 10, 11, 17, 18, 19, 25 in 28 (njihove postaje so v glavnem prenesli na Korzo in Ulici Carducci ter Valdirivo), pripombe občanov pa bodo zbirali preko elektronske pošte (naslov bodo sporočili naknadno). Stranka SSk izvolila nov pokrajinski svet Na pokrajinskem kongresu stranke Slovenske skupnosti na Colu so v sredo zvečer malo pred 22.uro izvolili nov pokrajinski svet, nadzorni svet in razsodišče oz. delegate, ki se bodo udeležili deželnega kongresa. Ta bo v soboto, 23. maja, ob 9.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Deželni tajnik Damijan Terpin je že napovedal, da ne bo več kandidiral in bo torej stranko v prihodnjih letih vodil nov deželni tajnik. Še pred njim bodo imenovali novega tržaškega tajnika, ki ga bo novi pokrajinski svet izvolil prihodnji teden, najbrž v sredo. V pokrajinski svet so bili soglasno izvoljeni: Aleš Brecelj, Patrick Čur-man, Marko De Luisa, Edvin Forčič, Walter Fortuna, Renco Frandolič, Igor Gabrovec, Ivo Jevnikar, Edvard Peter Krapež, Maja Lapornik, Giulia Legi-ša, Sergij Mahnič, Mario Maver, Marko Milkovic, Peter Močnik, Aljoša Novak, Tanja Peric, Niko Pertot, Robert Petaros, Sergij Petaros, Tomaž Petaros, Alessandro Počkaj, Fulvia Pre-molin, Matia Premolin, Marko Pisani, Igor Poljšak, Boris Slama, Danilo Šavron, David Stolli, Martina Škabar, Danijel Šuligoj, Igor Švab, Mitja Ter-čon, Alojz Tul, Maurizio Vidali in Dimitrij Žbogar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Alojz Debelis, Drago Što-ka in Antek Terčon, razsodišče pa bodo sestavljali Katja Dolhar, Marjan Jev-nikar in Bogdan Kralj. (ag) obisk - Pogovor o aktualnih temah Generalna konzulka obiskala Kmečko zvezo Z leve konzulka Eliška Kersnič Žmavc, generalna konzulka Ingrid Sergaš, predsednik KZ Franc Fabec in deželni tajnik KZ Edi Bukavec fotodamj@n Kmečko zvezo sta včeraj s svojim obiskom počastili generalna konzulka RS Ingrid Sergaš in konzulka Eliška Kersnič Žmavc, ki sta pobliže spoznali delovanje in načrte stanovske organizacije kmetov. Predsednik Kmečke zveze Franc Fa-bec in njen deželni tajnik Edi Bukavec sta visokima gostjama predstavila odnose zveze z Deželo FJK. Fa-bec in Bukavec sta obnovila vsebino nedavnega srečanja, na katerem so s predsednico Serracchianijevo vzpostavili konstruktiven dialog, saj je predsednica posvetila posebno pozornost izpostavljenim temam. Na včerajšnjem srečanju je beseda tekla tudi o knjižnem središču na Trgu Oberdan, za katerega predstavniki Kmečke zveze upajo, da bo služilo ne zgolj promociji knjige, ampak tudi promociji celotnega zamejskega teritorija. Gostji sta z zanimanjem prisluhnili tudi argumentom o nepogrešljivi vlogi Kmečke zveze na našem ozemlju in njenih dejavnostih, s katerimi se krepi gospodarski razvoj. Na sestanku je bil govor tudi o svetovni razstavi Expo, na kateri se bo med ostalimi danes predstavila tudi Kmečka zveza. Obisk pa je bil tudi priložnost za predstavitev prostorov, v katerih deluje Kmečka zveza. Avto v avtobus in prometni zastoj Včeraj okrog 9. ure je avtomobil med vožnjo po Ulici Oriani proti mestnemu središču z neprevidno potezo povzročil trčenje z mestnim avtobusom številka 20. Na avtobusu je več kot ducat ljudi utrpelo lažje udarnine, zaradi nesreče pa je nastal prometni zastoj. Na prizorišču so bili služba 118 z rešilci in rešilnimi avtomobili ter tržaška lokalna policija. Aretacija med Opčinami in Fernetiči Na cesti med Opčinami in Fer-netiči so karabinjerji nabrežinskega poveljstva ustavili 39-letnega T.V., romunskega državljana brez stalnega prebivališča v Italiji. Med pregledovanjem podatkovne baze so ugotovili, da je videmsko državno tožilstvo na njegov račun izdalo zaporni nalog, in sicer zaradi kaznivih dejanj iz leta 2006, povezanih z nezakonitim priseljevanjem. Prestati bo moral 6 leto zapora, potem ko je že 6 mesecev zapora spretno izogibal aretaciji, saj se je ob vsaki kontroli predstavil z drugim imenom. / TRST Petek, 15. maja 2015 5 MIRAMARSKE KONJUŠNICE - 33. sejem Triesteantiqua Starine z izvirnim pečatom zgodovine Serija Thonetovih stolov iz leta 1880 (levo). Bižuterija iz prve polovice 20. stoletja je privabila marsikatero obiskovalko (desno). fotodamj@n V konjušnicah Miramarskega gradu se je včeraj začela izredna spomladanska izdaja prodajne razstave antikvitet Trie-steantiqua. Za 33. izdajo prireditve, ki jo pripravljata konzorcij Promotrieste in Deželno združenje starinarjev FJK, so značilne štiri novosti; lokacija, sezona, čas trajanja in cena vstopnic. Sejem je v konjušnicah nekoč že gostoval, a je od takrat minilo 20 let. Spomladanski termin je za prireditelje novost, tokratna razstava traja le štiri namesto običajnih sedem dni. Vstopnice pa stanejo pet evrov, kar je skoraj pol manj kot ponavadi. Živahno in prijetno vzdušje je bilo čutiti že včeraj dopoldne, ko so tradicionalno prireditev z lepimi besedami pospremili predstavniki lokalnih inštitucij. Na razstavi se predstavlja okrog 30 poznavalcev in ljubiteljev starin, ki se z njihovo prodajo ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko. Razstavljavci prihajajo iz različnih italijanskih regij, med tujci pa smo opazili starinarje iz Belgije, Anglije in Španije. Sta-rinarji prodajajo predmete in kose pohištva iz različnih zgodovinskih obdobij, na prodaj pa so tudi dragocena likovna dela in dragocen nakit. Tako kot vsako leto se tudi tokrat na sejmu predstavlja prodajalec bižu-terije v jugendstilu, imenovanem tudi se-cesijska usmeritev. Sožitje industrije in obrti lepo predstavljajo stoli s podpisi Thoneta. Alessandro Scordo iz Padove, ki se redno udeležuje prodajne razstave Trie-steantiqua, je tokrat s seboj prinesel dragocene primerke stolov Thonet, ki so jih izdelali konec 19. stoletja in na začetku 20. stoletja. Na prodaj so kompleti stolov, ki so jih v avstrijski tovarni pohištva Thonet izdelali leta 1880. Za štiri stole je treba odšteti 4000 evrov, kot dobro investicijo pa je velik poznavalec Thonetovih stolov predstavil tudi stol iz leta 1904, ki zaradi treh nog predstavlja revolucionarni korak v obdobju dunajske secesije. Za ta stol bodo Thonetovi ljubitelji morali seči globoko v žep; stol namreč stane 1800 evrov. Da imajo starine posebno vrednost in da njihov nakup predstavlja dobro naložbo, je potrdil starinar iz Trsta Bruno Vi-sintin, ki si želi, da bi to spomladansko izvedbo razstave obiskalo čim več turistov, ki se mudijo v Miramarskem gradu in njegovem parku. Obiskovalci lahko kupijo ali pa ogledujejo bidermajerske konzolne mize iz orehovega furnirja iz prve polovice 19. stoletja, pisalne predalnike, salonske mizice v različnih stilih, meščanske kredence. Na prodaj so tudi dragocena umetniška dela iz prvih let 20. stoletja, njihova vrednost pa je ocenjena na več tisočakov. Naj omenimo tudi dragocene kamne in nakit iz 19. stoletja, ki ga prodaja tržaška starinarnica Bernardi & Borghesi. Ob obisku razstave smo dobili vtis, da so prav vsi eksponati lepo ohranjeni in da imajo izrazit pečat zgodovine. Kljub temu, da je na tokratni izdaji sejma Trie-steantiqua manj razstavljavcev kot na jesenski izdaji, je izbira kar precejšnja. (sč) RIM - Novinarska nagrada Marco Luchetta Znani letošnji finalisti Novinarji in fotoreporterji so obravnavali tragične zgodbe otrok s kriznih območij SDGZ - Do 31. maja Prijava naprav s škodljivimi toplogrednimi plini Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča, da morajo vse fizične in pravne osebe do 31. maja obvezno izpolniti prijavo F-GAS za leto 2014, in sicer za vse fiksne naprave in sisteme za ohlajevanje, kli-matizacijo prostorov, toplotne črpalke, protipožarne in druge sisteme, ki vsebujejo tri ali več kilogramov ozonu škodljivih fluoriranih toplogrednih plinov. Izpolnjevanje in predstavitev prijave potekata izključno preko platforme Visokega instituta za raziskovanje in varovanje okolja (ISPRA) in se jo lahko predstavi od 1. marca 2015 dalje preko spletne povezave: www.si-nanet.isprambiente.it/it/sia-ispra/fgas. Seznam plinov, ki so podvrženi prijavi, so dostopni na isti spletni strani. Za sisteme, ki kot ohlajevalno snov uporabljajo amoniak, ogljikov dioksid, pesek, plin R22 in ostale snovi, ki niso navedene v prilogi 1 Uredbe ES 842/2006, prijava ni obvezna. SDGZ poziva vse člane, da s svojimi dobavitelji oz. z vzdrževalci naprav preverijo, katero tipologijo plina uporabljajo in če jo morajo obvezno prijaviti. Fotografijo je posnel Vincenzo Floramo za Al Jazeera Magazine Znani so letošnji finalisti nagrade Marco Luchetta 2015, ki jo v sodelovanju z RAI podeljuje Fundacija Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. Žirija, ki jo sestavljajo odgovorni uredniki televizijskih hiš Rai, Mediaseta in Sky ter najpomembnejših državnih in deželnih dnevnikov (tudi Primorski dnevnik), je v zadnjih tednih ocenjevala prispele prispevke in reportaže, včeraj pa sta v Rimu dotična Fundacija in ustanova Rai razglasili finaliste. V ožji izbor 12. izdaje mednarodne nagrade Marco Luchetta so se uvrstili novinarji, snemalci in poklicni fotografi, ki so v žarišče svojega dela postavili različne oblike nasilja nad mladoletnimi osebami. S svojimi zgodbami so navdušile televizijske hiše BBC, Chanel 4 in Mediaset oz. njihovi reporterji Caroline Hawley, Jonathan Rugman in Pietro Suber, ki so uredili ganljive televizijske novice. V kategoriji reportaž se bodo za naziv najboljšega potegovali Pablo Trincia (La7), Lyse Douchet (BBC) in Medyan Dairieh (Vice News). V kategoriji časopisov se bodo pomerili Corriere della Sera s prispevkom Davideja Frattinija, Il Venerdi di Repubblica s prispevkom Antonelle Barine in Avenire z dopisnico Eleno Molinari. V kategoriji tujih časopisov so se med finaliste uvrstili The Guardian, The Washington Post in Paris Match. V kategoriji, poimenovani po Miranu Hrovatinu, pa so v finalni izbor uvrstili fotografije Vincenza Florama, JM Lopeza in Zmnaka Ismaela. Nagrade bodo podelili na prireditvi Naši angeli 2. julija v gledališču Rossetti. Kampanja o iktusu Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni A.L.I.Ce FJK je ob 16. Državnem dnevu boja proti možganskim kapem pripravilo ozaveščevalno kampanjo. O tem, kako lahko preprečimo možgansko kap, bodo prostovoljci društva govorili jutri med 10. in 17. uro na Trgu Cavana. Mimoidoči in zainteresirani obiskovalci bodo lahko izvedeli resnice in zmote o holesterolu ter znake za lažje prepoznavanje možganske kapi. Prostovoljci bodo razložili, kateri so dejavniki tveganja in kako se jim izognemo. Na razpolago bo tudi brezplačno testiranje, v okviru katerega bodo posamezniki ugotovili, kolikšno je njihovo tveganje za pojav možganske kapi. Tisti, ki bodo imeli povišane vrednosti, bodo lahko opravili dodatne teste srca, ki bodo brezplačni. Jutrišnjo kampanjo bo prostovoljno društvo organiziralo v sodelovanju z Občino Trst, Zdravstvenim in Bol-nišnično-univerzitetnim podjetjem. SKLADIŠČE IDEJ - Še danes mednarodni posvet na temo spomina Gostje bodo v precep vzeli generacijski prenos spomina V Skladišču idej se je včeraj začel dvodnevni mednarodni simpozij Prenašanje spomina - Medgeneracijski prenos travmatične izkušnje, na katerem bodo strokovnjaki različnih poklicnih profilov še danes poskusili ovrednotiti spomin na dogodke, ki so naš prostor zaznamovali v drugi polovici 20. stoletja. Simpozij (na slikifotoDamj@n) je včeraj popoldne uvedel Alessandro Casellato z beneške Univerze Ca' Fos-cari, ki je analiziral pomen družine v procesu prenašanja spomina iz roda v rod. Tržaški psihoanalitik Pavel Fonda je spregovoril o evropskih nacionalizmih po drugi svetovni vojni, ki so bili, kot jih je označil, absolutni. Po oceni strokovnjaka smo vse to uspešno presegli, čeprav koncept narodnosti še obstaja, ampak v drugačni obliki. V današnjih časih oseba lastno identiteto bogati z elementi, ki jih črpa pri drugem narodu. Kot je spomnil Fonda, v Trstu živi veliko Italijanov s slovenskimi koreninami, kar je eden od razlogov, da se vse več italijanskih družin odloča svoje otroke vpisovati v slovenske vrtce. Do korenitih sprememb v dojemanju identitete je po Fondovi oceni prišlo po letu 1990, ko so se porušili še zadnji totalitarni režimi. O tem, da je preteklost treba izkoristiti za osebno rast, je predavala psi-hoterapevtka Jael Kopciowski. Današnji del posveta se bo začel ob 10. uri.(sč) e Petek, 15. maja 2015 TRST / ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Edvin Švab jih danes beleži osemdeset Rad pišem te vrstice svojemu nekdanjemu vzgojitelju, ravnatelju in dragemu tovarišu v neštetih življenjskih okoliščinah. Če zelo shematično kronološko preletimo življenje današnjega slavljenca, naletimo na kar nekaj pomembnih poglavij: tabornik in starosta Rodu Modrega vala, soustanovitelj Mladinske iniciative, tajnik Slovenske prosvetne zveze, vzgojitelj in ravnatelj Dijaškega doma Srečka Kosovela, župan občine Dolina, član vodstva SSG, SKGZ, podpredsednik VZPI-ANPI. To je samo nekaj skopih oznak, ki o njem še zdaleč ne povedo vsega. Edvina Švaba sem spoznal pred mnogimi leti, ko so me starši kot enajstletnega prvošolca tedaj še edine nižje gimnazije na šentjakobski Ulici Frausin, vpisali tudi v Slovenski dijaški dom. To je bila zame nepozabna avantura, prvi pravi vzlet v življenje in srečanje s številnimi vrstniki, med katerimi štejem še danes dobre prijatelje. Edvin je bil prvi vzgojitelj, s katerim sem se-srečal. Bil je bil mlad in črnolas, taborniški kader tedanjega »zgodovinskega« ravnatelja Draga Pahorja. Znal je biti strog, saj mu s preko stotimi »elementi«, kakršni smo bili tedaj v domu, drugega tudi ni preostalo. A bil je tudi pravičen, kar smo gojenci naposled znali ceniti. Tega se sicer zaveš, ko si že odrasel, a sled vzgojnega prijema ostane živa in neokrnjena v času. Kot vse prej kot zgleden gojenec sem Edvinu še danes hvaležen. Tudi ko si že mislil, da si zapravil čisto vse priložnosti, kar si jih imel (takrat so to bile točke), je vedno imel v rezervi še eno možnost in ti je nazadnje vedno ponudil roko. Z mešanico strogosti, pravičnosti in sposobnosti nagovarjanja k angažiranemu delu je uspešno obvladal položaj, ki je takrat v dijaškem domu velikokrat terjal bolj krotilca kot koga drugega. Tudi sam sem bil daleč od tega, da bi bil kak »svetnik« in priznam, da sem gotovo prispeval kakšnega od njegovih današnjih sivih las. Še zdaj pa imam tista leta tako kot, kolikor vem, številni drugi gojenci, v najlepšem spominu, v veliko meri prav po Edvinovi zaslugi. Bilo je naravno, da je po obdobju ravnateljevanja profesorja Jožeta Umka njegovo mesto prevzel Edvin. Uvedel je nov stil, Dijaškemu domu je odprl vrata in okna ter ga postavil v korak s časom in potrebami. Edvin je bil pravi človek na pravem mestu, človek neštetih idej in pobud, znal je ovrednotiti vsakršen konstruktiven in ustvarjalen doprinos mladih. V dijaškem domu smo se zbirali mladinci z vseh vetrov. Edvin je zagotovil vse pogoje za uspešno delovanje tržaškega mladinskega krožka, kjer se je na sobotnih zabavah in plesih zbiralo po več stotin mladih. Dom je postal res pomemben dejavnik za mlade na Tržaškem, a je po Edvinovi zaslugi kot vzgojna ustanova zaslovel tudi v mestu kot takem, pa tudi širše v slovenskem prostoru. Edvin je namreč (to je še danes) neumoren tkalec stikov in odnosov, od glave do pet prežet z idejo sožitja med tu živečimi ljudmi različne narodnosti. Naj med številnimi navedem vsaj dva vidna sledova njegovih pobud za sožitje: drevo v parku dijaškega doma, ki sta ga skupaj vsadila tedanji predsednik deželne vlade Illy in slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel ter doprsni kip Srečka Kosovela, ki je bil postavljen v Ljud- skem vrtu. Z organizatorsko žilico, ki jo je pokazal tudi kot dolgoletni tajnik Slovenske prosvetne zveze, je Edvin še zmeraj neizčrpen pobudnik številnih dejavnosti in dogodkov, rojen operativec, bi lahko rekli. Toda Edvin Švab, današnji sla-vljenec, še zdaleč ni ostal omejen na vzgojiteljsko in prosvetno dejavnost. Ko je sredi sedemdesetih let bil na listi KPI izvoljen za župana v občini Dolina, je bilo veliko pričakovanje, kako bo znal naslediti nič manj kot 26-letno ero Dušana Lo-vrihe, kar je bilo vse prej kot enostavno. In dejstvo je, da je znal Edvin tudi kot župan biti inovator. Okoli sebe je zbral pomlajeno ekipo upraviteljev in na občini uvedel ekipno delo, ki je kmalu obrodilo pomembne rezultate. Takrat je občina Dolina zaslovela po svoji dinamiki in številnih pobudah na različnih področjih, s širokimi koalicijami in konstruktivnim dialogom z opozicijo je postala zgled dobrega upravljanja. Edvin pa je v skladu s svojiim znanim dinamizmom gledal tudi preko občinskih meja. Zaživelo je pobratenje s Kočevjem in občino Marzabotto, vpeljano je bilo Odlič-je prijatejstva. Ena od velikih in še danes odmevnih Edvinovih zamisli je gotovo Odprta meja, ki se je začela z vsakoletnimi čezmejnimi pohodi preko doline Glinščice na začetku osemdesetih, v sodelovanju z občino Sežana, nato pa še s pozneje nastalo občino Hrpelje-Kozina. Edinstven dogodek je bil to, da se je meja za par dni prosto odpirala med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo, ko na dokončno odpravo meja še nihče ni niti mislil, in je bila to še oddaljena fatamorgana. Edvinova občinska politika je bila politika vsestranskih stikov, optimizma in zaupanja v sožitje in prihodnost. Toda čas Edvinovega župano-vanja imam v spominu še zlasti po njegovem prizadevanju, da se v zameno za številne infrastrukture, ki so prečkale občinsko ozemlje, kot so naftovod, bencinovod, avtocesta in še kaj, dosežejo ustrezne protivrednosti. Kot župan je prvi razumel, da se velikim javnim infrastrukturam ni mogoče izogniti. Bil je prepričan, da politika zid proti zidu ne pelje daleč in je uvedel prakso pogajanj z nosilci velikih javnih projektov. Tako so lahko številne vasi v Bregu prišle do kulturnih domov in drugih objektov, na katere bi sicer morda še čakale. Danes je Edvin Švab še vedno na prizorišču. Kot podpredsednik pokrajinskega združenja partizanov deluje po istih principih, ki so mu bili zanesljiv kažipot kot vzgojitelju in upravitelju. Danes nas je veliko, ki veselo nazdravljamo njegovemu jubileju in mu kličemo: Še na mnoga leta dragi Edvin! Dušan Udovič Zadruga Naš Kras vabi na odprtje razstave ilustratorke CHIARE SEPIN 'CVET ŽIVLJENJA' o avtorici in delih bo spregovorila prof. Jasna Merku' Glasbeni uvod: Mladinska vokalna skupina Vesela pomlad vodi prof. Andreja Štucin Cergol danes, 15. maja ob 19.30 v Kraški hiši v Repnu Včeraj danes Danes, PETEK, 15. maja 2015 ZOFKA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.52 - Luna vzide ob 4.02 in zatone ob 17.19. Jutri, SOBOTA, 16. maja 2015 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,2 stopinje C, zračni tlak 1009,5 mb ustaljen, vlaga 52-odstotna, veter 4 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,5 stopinje C. [I] Lekarne Do nedelje, 17. maja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 4u Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »II racconto dei racconti«. ARISTON - 16.00, 18.30 »Forza mag-giore«; 21.00 »Leviathan«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 17.45 »Nomi e cognomi«; 20.00 »H24 - Po-liziotti allo specchio«; 21.00 »Aurora«. FELLINI - 17.00, 19.15, 21.45 »Adaline - L'eterna giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.10 »Mia madre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Calvario«; 18.20, 22.00 »Cake«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Ritorno al Marigold Hotel«. S Izleti Dragi EDVIN. narnfy. vsi iz Dijaškega KOPER - PLANET TUS - 17.20 »Hitri in drzni 7«; 16.20, 20.10 »Maščevalci: Ultronova doba«; 18.00, 20.45 »Maščevalci: Ultronova doba 3D«; 17.30, 20.00, 22.25 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 15.30, 18.30, 21.00 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 16.10, 18.20, 20.30 »Prava nota 2«; 16.30 »Spuži na suhem 3D«; 19.10, 21.10, 22.40 »Vroči pregon«; 15.50 »Zvon-čica in legenda o Nikolizveri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 20.10, 21.00, 22.10 »Mad Max: Fury Road«; 16.30, 18.45, 21.15 »Avengers: Age of Ultron«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 21.00 »Samba«; Dvorana 3: 16.30, 18.20 »Doraemon il film«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15 »Sara il mio tipo?«; 22.10 »The Gun-man«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.50, 21.20, 22.00 »Mad Max: Fury Road«; 17.00, 19.25, 21.50 »Mad Max: Fury Road 3D«; 16.15, 18.55, 21.35 »Il rac-conto dei racconti«; 17.00, 19.10, 21.10 »Avengers: Age of Ultron«; 19.05, 21.30 »The Gunman«; 16.40 »Doraemon il film«; 16.20 »Child 44 - Il bambino n. 44«; 16.40, 19.00, 21.20 »Adaline - L'eterna giovinezza«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Mad Max: Fury Road«; Dvorana 2: 17.15, 19.45, 22.10 »Il rac-conto dei racconti«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »Mad Max: Fury Road 3D«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.15 »The Gunman«; Dvorana 5: 17.30 »Do-raemon il film«; 20.00, 22.10 »Forza maggiore«. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so v teku vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2015-16. Obrazci so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici, Nabrežina 102. Prošnje najkasneje do danes, 15. maja, v uradu, Na-brežina Kamnolomi 25. Info na tel. 040-2017375. Danes praznuje 80. rojstni dan Edvin Švab zaslužni kulturni, družbeni in politični delavec. Ob pomembnem prazniku mu iskreno čestita Slovenska kulturno-gospodarska Nov tenorček nam prepeva, v vrstah Gallusa odmeva. Erik je končno privekal na svet, Anna in Edwin imata tercet! Z njimi vsi se veselimo in jim sreče zaželimo. Petelinčki in kokoške Čestitke Naša teta in sestrična PETRA je danes polnoletna postala. Komaj čakamo, da nas bo okoli peljala ali k morju ali na igrala. Koš poljubčkov pošiljajo Erik, Emil, Evan, Marko in Taran. Draga PETRA, danes si polnoletna postala. Da bi tvoja mladost nadaljevala še naprej, bodi tako delavna, vesela in srečna, to ti želi družina Ravbar. Zveza slovenskih kulturnih društev čestita kulturniku EDVINUŠVA-BU ob visokem osebnem jubileju. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 14. maja 2015 KMEČKA ZVEZA prireja v petek, 22. maja, izlet na ogled 26. državne razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, ki bo v minoritskem samostanu na Ptuju. Na razstavi sodelujejo tudi slovenske zamejske kmečke organizacije združene v Agraslomak v koordinaciji MKGP. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 6.30 in z Opčin ob 7.00. Vpis do 20. maja v uradih KZ na tel.: 040-362941 (TS); 048182570 (GO); 0432-703119 (Čedad). KRU.T vabi v petek, 29. maja, na zaključno srečanje pred poletjem z obiskom Rogaške Slatine in kulturnih ter drugih znamenitosti v Olimjah pri Podčetrtku. Prijave in info v Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PODPORNO DRUŠTVO ROJAN IN KRU.T vabita v nedeljo, 7. junija, na izlet »Lepote Nediških dolin«. Pot bo vodila na Staro Goro, v Špeter Slove-nov do Sv. Ivana v Čele, na povratku še postanek v Rožaški opatiji. Prijave in info v Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it ali tel. 040-826661 (Darko Kobal), 040417025 (Anton Bolet). Bari 57 46 41 32 78 Cagliari 20 5 44 1 19 Firence 57 63 24 49 32 Genova 7 58 83 8 28 Milan 84 50 40 80 46 Neapelj 2 72 71 55 77 Palermo 62 79 35 82 38 Rim 75 81 84 25 90 Turin 69 76 43 34 7 Benetke 30 5 18 2 34 Nazionale 82 70 47 22 84 Super Enalotto Št. 58 19 25 42 51 55 56 jolly 24 Nagradni sklad 12.772.702,49 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 2 dobitnika s 5 točkami 92.826,98 € 552 dobitnikov s 4 točkami 342,85 C 22.131 dobitnikov s 3 točkami 16,94€ Superstar 75 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 34.285,00 C 88 dobitnikov s 3 točkami 1.694,00 C 1.395 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 9.042 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 19.060 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 17. maja 2015 7 Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 24. maja. Tel. 040-229439 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsako soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 IGOR JE ODPRL OSMICO v Ricmanjih. 366-5304154, 333-8979612 [III Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 49. Tel.: 040229180. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V ZGONIKU je odprl osmico Milič Stanko. Tel. 040-229164. S Poslovni oglasi PRODAM STANOVANJE ulica Papaveri, Opčine. Tel. 3400503429 H Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Ul. Set-tefontane 4: šesto nadstropje z dvigalom, kuhinja, kopalnica, dve sobi, dnevna soba z balkonom in shramba. Tel. št.: 339-5840600. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št. 3402719034. IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb. Tel. št. 0038631354244. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op- činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723. ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje (pribl. 55 kv. m.) na Proseku s samostojnim ogrevanjem. Tel. 3201509155. PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. št.: 040-200865. ZÜ] Obvestila CENTER OTROK IN ODRASLIH Harmonija sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 15. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Canova 15. CENTER OTROK IN ODRASLIH Harmonija vabi na predstavitev poletnega centra Harmonija 2015 danes, 15. maja, ob 18.00 na društvenem sedežu v Ul. Canova 15. Poletni center bo letos potekal julija in avgusta v Grljanu in je namenjen otrokom od 3 do 14 let starosti. Toplo vabljeni! MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otro- ke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah v prostorih Marijanišča od 15. do 19. junija, vsak dan od 9. do 16. ure. Za ostale info po tel. 040-370846 (vsak dan od 9. do 17. ure). ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA prireja delavnice za otroke med 3 in 12 letom v igralnici in knjižnici pri gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Danes, 15. maja, od 16.30 dalje delavnica z recikliranim materialom. V soboto, 16. maja, od 16.30 dalje delavnica z glino. Med dejavnostmi bo prikazan program Poletni čas 2015 z možnostjo vpisnin. Info na tel. 3336030887, terrasophia@tiscali.it. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -Vabimo vas na 4 urno srečanje, ki bo potekalo v soboto, 16. maja, v Kulturnem domu v Nabrežini, od 15. do 19. ure. Učenje in osvajanje somat-skih gibov bo vodil fizioterapevt Aleš Ernst. Prosimo za predhodno najavo, omejeno št. mest. Info in vpis na tel.: 349-6483822 (Mileva). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 16. maja, ob 6.00 odhod avtobusa s Padrič za nastop na Koroškem (Prevalje). KMEČKA ZVEZA IN OBČINA DEVIN NABREŽINA prirejata, v sodelovanju z MoPZ Fantje izpod Grmade ter s pokroviteljstvom ZKB, v nedeljo, 17. maja, ob 18.30 proslavo ob 40-le-tnici postavitve spomenika Kmečkemu puntu v Devinu ter vabita člane in občane k polnoštevilni udeležbi. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Plavi Laguni pri Poreču od 20. do 30. junija. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, (II. nad.) Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA obvešča cenjene člane, da bo redni občni zbor v drugem sklicanju v nedeljo, 17. maja, ob 10.00 na sedežu SISSA (bivša bolnica Santorio) v Ul. Bono-mea 265 na Opčinah. Članom je na voljo brezplačno parkirišče ali brezplačni transfer s kombijem do zavoda SISSA in nazaj. Odhod izpred sedeža banke od 9.15 dalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Čer-neta vabita v ponedeljek, 18. maja, v Peterlinovo dvorano, Ulica Donizetti 3, na večer Med papežem in kraljem - pogovor o prepletanju jugoslovanske in vatikanske diplomacije v prvi polovici prejšnjega stoletja. O nedavni izdaji avtobiografije in dokumentov diplomata msgr. dr. Niko-le Moscatella (1885 - 1961) bo spregovoril njihov urednik, mladi hrvaški zgodovinar dr. Stipe Kljaic iz Zagreba. Začetek ob 20.30. ONAV (vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) vabi na večer posvečen Valpolicelli. Pokušnjo bomo izpeljali v torek, 19. maja, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Info in vpisnina po tel. 333-9857776 ali trieste@onav.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 19. maja, ob 14.00 v prvem in v sredo, 20. maja, ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. ZSKD vabi na predstavitev delavnic »Kult-ura zate2« namenjene mladim aktivnim članom do 30. leta starosti, ki bo v torek, 19. maja 2015, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, drugo nadstropje). Program delavnic bo predvideval tako teoretski kot praktični del, njihov namen pa je, da se mladi povežejo s skupnim ciljem: pripravo dela programa letošnjega Slofesta, ki bo v Trstu med 18. in 20. septembrom. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in ostale davčne zavezance, da v svojih uradih CAF izpolnjuje obrazce 730 tudi v slovenskem jeziku, kot običajno po predhodnem zmenku. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v četrtek, 21. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev 22. regijskih iger Specialne Olimpi- jade Slovenije v petek, 22. maja, ob 9.30 na atletskem štadionu na Koloniji. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja nov tečaj za začetnike pod vodstvom Loredane Kralj. Tri srečanja bodo potekala na kolesarski stezi (zbirališče nad Ricmanji) v soboto, 23. maja, od 14.30 do 16.30. V nedeljo, 24. maja, od 9.00 do 11.00 ter v soboto, 30. maja, od 14.30 do 16.30. Info in prijave na tel. 333-3616411 (Sonja) od 14.00 do 15.00. SKD LIPA BAZOVICA - »Kamnite pastirske hiške na B'zovskem in v okolici«. Ogled pastirskih hišk na dveh pohodih: v nedeljo, 24. maja, z zbirališčem ob 15. uri pri kalu in v nedeljo, 31. maja, z zbirališčem pri naravoslovnem centru v Bazovici. Pohoda trajata približno tri ure. V nedeljo, 24. maja, ob 19. uri po pohodu otvoritev razstave slik v Bazovskem domu. Vodi Vojko Ra-žem. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Se-sljanskem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnasti-ca 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@di-jaski.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in zadruga »La Quercia« obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih 16.00 - 18.00 in ob sobotah 10.00 - 12.00. Namenjena je otrokom od 1. do 6. leta. Za mesec maj je predvidena delavnica Rdeči maj. Za ostale info na tel. 040299099 (ponedeljek - sobota 8.00 -13.00). POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. LETNIKI 1955 Lonjer Katinara Rovte se dobimo v sredo, 3. junija, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju, da se pogovorimo o praznovanju naše 60. letnice. Info na tel. št. 333-3443017 (Ervin). OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za šolsko leto 2015/2016. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.san-dorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239 ali po faxu 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 040- Primorski mobile Spletne novice dnevnika vedno s sabo 2171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it. NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.3018.30). Info na info@melanie-klein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.3018.30). Info na info@melanie-klein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6. do 10. leta. Za info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. PRIMORCI BEREMO 2015 - Vabljeni k branju slovenskih avtorjev do 11. novembra. Informacije pri sodelujočih knjižnicah: Narodna in študijska knjižnica, Trst (ponedeljek-petek, 10.00-18.00), Občinska knjižnica, Salež (ponedeljek in sreda, 15.0019.00), Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev, Opčine (ponedeljek-petek, 16.00-19.00), Knjižnica B. Pahorja, Prosek (ponedeljek 19.30-21.00). SS Prireditve ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina »F. Pavisi«, Ul. Mazzini 30 v Trstu prireja dve srečanji na temo: »Antropozofija, kot moderni način ozdravljenja naših odnosov do sveta« danes, 15. in v soboto, 16. maja, ob 20. uri na sedežu. Predava antropo-zofski zdravnik dr. Sergio Maria Francardo. V NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, je do danes, 15. maja, na ogled razstava akvarelov Sophie Vinci »Navdih«. Urnik: od 10. do 18. ure. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 15. maja, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave ilustratorke Chiare Sepin »Cvet življenja«. Razstavo in avtorico bo predstavila prof. Jasna Merku'. Glasbeni uvod: Mladinska vokalna skupina Vesela pomlad pod vodstvom prof. Andreje Štucin Cergol. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi otroke in prijatelje otrok v soboto, 16. maja ob 17.30 v dvorano Finžgarje-vega doma. Otroška dramska skupina Tamara Petaros bo premierno uprizorila otroško igrico Rdeča kapica malo drugače, ki jo je napisala in režirala Manica Maver. Za uvodni pozdrav bodo zapeli otroci otro- ške pevske skupine Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Andreje Štucin Cergol. »LJUDSKA PESEM NA BORJAČU« v soboto, 16. maja, bodo mladi oblikovali večer »u Kutu«, Prosek 82. Vrata na borjač se bodo odprla ob 18.30. Prepletanje barv, dišav, ljubezni do zemlje in ljudskega melosa bodo oblikovali: Skupina pevk s programom »Borjaške rozamunde« pod vodstvom dirigentke Mire Fabjan, harmonikaš Egon Taučer, oblikovalec kamnitega nakita Saško Ferluga ter mladi vinogradniki Miloš Škabar in Žarko Bukavec. Večer bo povezovala Veronika Carli. MOVS LIPA organizira v soboto, 16. maja, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici 11. pevsko revijo Fantje pojejo na vasi, posvečeno klapskemu petju. Nastopajo: Kraška klapa Sežana, klapa Škvadra iz Ko-šane, klapa Semikantà iz Pobegov ter MoVS Lipa s člani tamburaškega orkestra France Prešeren iz Boljunca s projektom »Mi jn Uane«. Večer bo povezoval Peter Verč. SKD I. GRBEC, SKD Barkovlje in SKD S. Škamperle vabijo na premiero gledaliških predstav »Alica v čudežni deželi« v izvedbi osnovnošolske skupine in »Zaledenelo kraljestvo - Fro-zen« v izvedbi srednješolske skupine, v soboto 16. maja, ob 16.30 v dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Režija Boža Hrvatič, Elena Husu, Maruška Guštin in Barbara Gropajc. 4. FESTIVAL MLADINSKIH ORKESTROV Slavko Luxa bo v nedeljo, 17. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Koncert, ki ga prireja Godbeno Društvo Prosek, letos sooblikujejo Šolski pihalni orkester Mavrica iz Divače, Simfonični orkester Glasbene šole Sežana, Šolski pihalni orkester iz Komna in Otroški orkester GDP. Toplo vabljeni! SKD F. PREŠEREN in SKD Slovenec vabita v nedeljo, 17. maja, ob 18. uri v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na premiero otroške igre »Naša pravljica«, v izvedbi otroške dramske skupine Breg in baletne skupine SKD Prešeren. Rezija Boža Hrvatič, koreografija Marjetke Ko-sovac. SDD JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev knjige Draga Štoke »Iztrgani spomini«, ki bo v sredo, 20. maja, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi na potopisno predavanje prof. Loredane Kralj z imenom »Sama na poti - od Lisbone do Santiaga de Compostela«, ki bo v četrtek, 21. maja, ob 20. uri v baru v Miljah (Ul. San Giovanni 4). »DOMAČE VEDUTE« - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 24. maja, v Prapotu št. 15. SKD BARKOVLJE in SSG vabita v četrtek, 28. maja, na predstavo: Miroslav Košuta »Zlati prah v očeh« -glasbeno gledališki projekt Maje Bla-govič in Jureta Ivanušiča v dvorani društva, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave Pavla Morelja v prostorih Občine Divača, od 9. do 14. ure. Sobota in nedelja zaprto. KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 3555 SKD F. Prešeren. SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah, od 9. do 14. ure in ob nedeljah, od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-institu-te.org. Prispevki Namesto cvetja na grob Brune Persič por. Pavletič darujeta Magdi in Nadja 30,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Aleksandra Ražema daruje Silvestra Ražem 50,00 evrov za SKD Lipa iz Bazovice. e Petek, 15. maja 2015 TRST / KNJIŽEVNOST - Večer ob 80-letnici pisateljevega rojstva Kakšen obraz ima meja v Tomizzevih romanih? Štiri ženske, ki živijo ob meji, obravnavale njegov pogled na prehajanje meje Romani pisatelja Fulvia Tomizze, sina istrske zemlje, nas s svojo večplastno razsežnostjo popeljejo na številne bregove. Predstavljajo edinstven način za razmislek o identiteti in meji. V počastitev 80-letni-ce avtorjevega rojstva je kulturno društvo Cizerouno s podporo dežele Furlanije-Julijske krajine v sredo v prostorih Srednjeevropske pobude (SEP) priredilo branje štirih Tomizzevih romanov. Srečanje je predstavljalo uvod v projekt Varcare la frontie-ra, ki sta si ga zamislila Mila Lazič in Mas-similiano Schiozzi. Schiozzi je opisal, kako se meja v našem pojmovanju pojavlja v številnih oblikah, kar nazorno izžareva v romanih Fulvia Tomizze: »Društvo Cizerouno si je tako zamislilo drugačen večer, kar se kaže že pri izbiri predavateljic. Izbrali smo štiri ženske, ki živijo ob meji, štiri navdušene poznavalke ustvarjalnega opusa istrskega pisatelja.« Vsaka izmed njih se je poglobila v eno od njegovih del in pokazala, kako se v njem zrcali doživljanje meje. Glavna junakinja Giustina in drugi liki romana Dekle iz Petrovije (1963) bralca popeljejo v enega izmed najbolj dramatičnih aspektov prehajanja meje, t.j. zgodovinsko poglavje istrskih ezulov, ko so bili mnogi italijansko govoreči Istrani postavljeni pred izbiro, ali naj ostanejo doma (a pod drugo oblastjo) ali pa naj odidejo. Elis Deghenghi Olujč je preko analize posameznih odlomkov ponazorila težke posledice tega poglavja zgodovine na življenje posameznikov, ki so Srečanje je bilo v prostorih Srednjeevropske pobude v Trstu fotodamj@n si morali v popolnoma drugačnem okolju ustvariti nova ravnotežja. Strani dela Pregrešna razmerja (1992) obelodanjajo odnos z drugim, drugačnim. Središče dogajanja predstavlja samomor glavnega junaka, ki globoko prizadene vse njegove bližnje sorodnike. Kot je orisala Sanja Roič, »vir življenja se lahko prelevi v vir smrti«. Nives Zudič Antonič je navzočim predstavila roman Prijateljstvo (1980), v katerem se lahko soočimo z globljo osebno krizo Fulvia Tomizze. »Ta knjiga nam pomaga razumeti, kako je v obdobju pisanja knjige avtor doživljal razočaranje. Sodelovanje med Italijani, Hrvati in Slovenci namreč ni doseglo tistih rezultatov, za katere si je prizadeval. Še vedno je bilo med njimi čutiti močno ločnico, kar ga je zelo bolelo.« Kljub vsemu pa je zaznati upanje, da bodo naslednje generacije z močjo prijateljstva znale premostiti medkulturne pregrade. Močan avtobiografski pečat je zaznaven tudi v knjigi Drevo sanj (1969), v katerem Tomizza opisuje tudi svoj kompleksen odnos z očetom. O knjigi je spregovorila Patrizia Vascotto, ki je ugotovila, da je istrski pisatelj prišel do pomembnega spoznanja, da identiteta ni ena sama, temveč jih je več. (vpa) PROVINCIA dl TRIESTE Fondazione FONDAZIONE CRTRIESTE CEKTO/ NOVECENTO Stoletje umetnosti v Zbirki Tržaške hranilnice 1. april 2. junij 2015 MAGAZZINO DELLE IDEE Trst, Korzo Cavour, vhod s strani morskega pročelja ODPIRALNI ČAS Torek in sreda: 10-13 Četrtek: 10-17 Petek, sobota, nedelja: 10-13 / 16-20 Ob ponedeljkih zaprto NASLEDNJI VODEN OGLED RAZSTAVE Sobota, 16. maj, ob 17.30 PO MESTNIH ULICAH Palača Economo Nedelja, 17. maj, ob 10h in 11.30 INFO www.provincia.trieste.it tel. 040 3798 500 PROST VSTOP s pokroviteljstvom OBČINA DOLINA Konec tedna v znamenju kamna V sklopu projekta RoofOfRock - Apnenec kot skupni imenovalec naravne in kulturne dediščine bodo od danes do nedelje v dolinski občini potekale pobude z naslovom Dolina Glin-ščice: na prehodu med dvema svetovoma. Cilja sta ovrednotenje projekta RoofOfRock ter promocija trajnostne rabe naravnega kamna. Pod okriljem Občine Dolina bodo jutrišnje delavnice za otroke in odrasle potekale v centru France Prešeren v Boljuncu: od 10.45 do 12.45 delavnici Valorizacija naravnega kamna ter Dolina Glinščice in njene geološke zanimivosti, med 14. in 18. uro delavnica obdelovanja kamna za odrasle in otroke (ponovili jo bodo v nedeljo v istem času); od 15. do 18. ure pa še voden obisk Doline Glinščice. V nedeljo bodo udeleženci spoznavali gradnjo suhega zidu: odrasli v Gročani, otroci v Pa-rovelovi kleti od 9. do 13. ure, od 14.30 do 17.30 bo še voden ogled Med kamnom in oljko. Predhodne prijave zbirajo na naslovu roofo-frock.eu@gmail.com in na tel. št. 334-7961593 (od 9.30 do 12.30). Niz pobud se bo končal v nedeljo s projekcijo dokumentarca Jurija Grudna Živeti kamen, vseskozi bo v Boljuncu tudi sejem kamnitih izdelkov in tipičnih lokalnih proizvodov. Program se bo začel danes ob 18. uri z odprtjem razstav: pri Zobcu bodo na ogled slike Stana Žerjala, pri Parovelu kamniti izdelki dijakov VSŠ Sežana, osmica Starec bo gostila kipe in kamnite izdelke. (mar) TRIESTE PRIMA Jutri poklon Stockhausnu Mednarodni festival sodobne glasbe Trieste Prima, ki ga je ustanovil in dolgo let vodil pokojni Giam-paolo Coral, je imel svoj prvi koncert 16. maja 1986. Društvo Chromas in njegov predsednik Corrado Rojac želita obeležiti 29. obletnico s koncertom, ki bo jutri ob 18. uri v Muzeju Revoltella posvečen enemu najpomembnejših skladateljev minulega stoletja Karlheinzu Stockhausnu. Z mojstrom, ki je bil vodilno ime v Darmstadtu, kjer so poletni tečaji privabljali avantgardo iz Evrope in Amerike, je imelo društvo Chromas prijateljske stike, zato bo skladatelj v soboto doživel monografski poklon, ki ga bosta oblikovala mlada pianista Gaston Polle Ansaldi in Filippo Gorini. Izvajala bosta zbirko Klavierstücke, parti-turo, ki je močno zaznamovala razvoj glasbe od leta 1952 dalje. Rojac bo pred koncertom analiziral in predstavil skladbo s pomočjo videopro-jekcij in glasbenih primerov. (kk) Stavka v lokalnem prevozu Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo zaradi državne stavke v prevoznem sektorju danes morebitne težave. Stavko je razglasil osnovni sindikat USB, in sicer od 2 do 6. ure, od 9. do 13. ure in od 16. do 2. ure jutri. Ekskurzija s Poldinijem V okviru pobude Jadran: zgodba pisana na vodi, ki jo prireja združenje Marevivo v sodelovanju s Skupino 85 in Primorskim dnevnikom, bo jutri na Opčinah ekskurzija s prof. Liviom Poldinijem. Zbirališče bo na Nano-škem trgu ob 9. uri, nato se bodo udeleženci podali z avtomobili do Fernetičev. Od tod bodo nadaljevali peš do znamenite Orleške doline. Nahaja se na meji med italijo in Slovenijo, globoka je 90 in široka 300 metrov. Ob povratku okrog 13. ure bo postanek na kmetiji Lenarda Vidalija v Bazovici za po-kušnjo kraških sirov. Prireditelji priporočajo prijavo. Posvet o delu Deželna Demokratska stranka prireja danes ob 18. v hotelu Continentale (Ul. Dante št. 6/A) posvet na temo dela z naslovom #Ita-liaRiparte. Srečanja se bo udeležila podtaj-nica na ministrstvu za delo in za socialne politike Teresa Bellanova. Ta bo še pred tem obiskala nekatera župane in se med drugim pogovarjala o težavah v papirnici Burgo in tovarni Alcatel. Evropska identiteta Študijski center Dialoghi europei v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost iz Trsta prireja danes ob 17. uri posvet na temo Evropska identiteta in kulturna politika Evropske unije. Srečanje bo v glavni dvorani muzeja Sartorio na Trgu Papa Giovanni, ki jo bo dala na razpolago tržaška občinska uprava. Na posvetu bodo govorili strokovnjaki Roberto Barzanti, Diego Marani in Thomas Jansen. Posvet, ki ga bo povezoval predsednik centra Dialoghi europei Giorgio Rossetti, bo uvedel pisatelj in literarni kritik Miran Košuta. Otroška igra Naša pravljica V nedeljo ob 18. uri bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu premiera igre Naša pravljica otroške na pobudo dramske skupine Breg, ki deluje pod okriljem SKD Slovenec. Tokrat je skupina povabila k sodelovanju baletno in jazz skupino SKD Prešeren iz Boljunca, ki ju vodi Mar-jetka Kosovac. V predstavi nastopa 31 otrok, starih od 4. do 14. leta. Tečaj poulične umetnosti Na šoli Bergamas se je pred kratkim začel tečaj poulične umetnosti, pri katerem sodeluje skupina 25 dijakov tržaških nižjih srednjih šol. Tečaj so priredili na pobudo tržaškega občinskega sveta mladih, ki se je tako v bistvu ogradil od tistih, ki mažejo zidove po mestnih ulicah. V delavnicah bodo na pobudo združenja Melart tri srečanja in zaključni staž, za katere skrbi prof. Rita Tripodi. slovensko stalno gledališče OSNOVNI ABONMA Slovensko stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! Vinko Moderndorfer OBISKI režiser Vinko Moderndorfer M A £ t 1 I I HC de1.le idee danes, 15.maja, ob 20.30- drugi petek 16.maja, ob 20.30 - druga sobota 17.maja, ob 16.00 - prva nedelja (z avtobusnim prevozom iz Sesljana) v Mali dvorani z italijanskimi nadnapisi (rezervacija je obvezna) I BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616 / brezplačna številka 800214302 www.teaterssg com / MNENJA, RUBRIKE Petek, 15. maja 2015 9 ŽARIŠČE Dora Mittelbau po sedemdesetih letih Adrijan Pahor 13. aprila 2015, je bila v KZ Dora Mittelbau velika svečanost ob priložnosti osvoboditve taborišča. Mittelbau-Dora je (bilo) podružnično koncentracijsko taborišče kompleksa Buchenwald v Nemčiji, kjer je SS izkoriščal zapornike predvsem za izkopavanje tunelov in bližnje podzemne prostore za podjetje Mittelwerk v Kohnsteinu, ki se nahaja v bližini Nordhausena, kjer so proizvajali rakete V-2 in V-1. V 18. mesecih je bilo v taborišču približno 60.000 zapornikov iz 21. držav. Po ocenah je umrlo 20.000 zapornikov, 9000 zaradi izčrpanosti, preostanek pa predvsem zaradi bolezni in lakote. Na slovesnost je bilo povabljenih kar nekaj še živih bivših vojnih (u)jetnikov in de-portirancev, ki so lahko zopet obiskali kraje, na katere jih vežejo trajni, predvsem pa neprijetni spomini. Deležni so bili toplega sprejema, odkritosrčne pozornosti, prijaznih besed. Med povabljenimi gosti je bil tudi moj oče, ki sem ga po Bergen Belsnu tokrat drugič spremljal na taki nevsakdanji poti. Oče je bil tu že dvakrat, v Nemčiji pa je po zaslugi prevedenih knjig (predvsem Ne-kropole) še kar poznan in priznan pisatelj. To je bilo razvidno skoraj na vsakem koraku, saj je bil deležen razmeroma velike pozornosti. Dora-Mittelbau je bila nekakšna predzadnja postaja očetove nemške »dogodivščine«, saj so ga nato v neposredni bližini Bergen Belsna skupaj z ostalimi jetniki konec aprila 1945 osvobodili Angleži, na kar je bil zaradi načetih pljuč zadržan na zdra- vljenju v francoskem sanatoriju. Dora Mittelbau je eno izmed tistih taborišč, od koder je bil povratek skorajda nemogoč zaradi napornega dela v tunelih pogorja Harz v bližini Nordhausna, kjer so nacisti izdelovali smrtonosne rakete V-2 in V-1, in nečloveških razmer, katerim so bili izpostavljeni taboriščniki. Znano je, da je projekt vodil major SS Werner von Braun, ki so ga Američani po vojni brez večjih birokratskih zapletov skupaj z njegovimi inženirji prepeljali v ZDA, kjer je Američanom nudil vse svoje znanje pri oblikovanju raketnega programa pri NASI. Dejstvo, da se je na tak način zloglasni nacistični znanstvenik izognil povojnemu sojenju, je izpostavil moj oče tudi v svojem posegu pred krematorijem v Dori in žel veliko odobravanje, predvsem judovskih predstavnikov na svečanosti. Kasneje so območje Nordhausna morali Američani na podlagi dogovora v Jalti prepustiti Rusom, to pomeni, da je bilo to mesto z okolico del nekdanje Nemške demokratične republike in tega sem se zavedel šele kasneje, v pogovoru z ljudmi in brskanjem po zemljevidu in internetu. Spominsko svečanost v Dori in sosednjem Buchenwaldu sicer organizira mednarodni Mednarodni komite IKBD, vendar so pri organizaciji sodelovali mladi pripadniki skupine Jungend fur Dora, ki so sprejemali in spremljali nekdanje deporti-rance in goste na vsakem koraku. V pogovoru z njimi je bilo čutiti, da to niso »običajni« (zahodni) Nemci, ampak potomci ti- stih, ki so živeli pod nekdanjim vzhodno-nemškim režimom, ki je očitno mladim generacijam nekoliko bolj izpostavil ali vcepil »krivdo« njihovih prednikov, zraven pa še zavest, da določene vrednote še nekaj veljajo in da je pravilno in nujno ohranjati zgodovinski spomin. Pričevanje preživelih deportirancev nekdanjega koncentracijskega taborišča (od tega je ostalo bolj malo - poleg informacijskega centra je tu še krematorij in nekaj obnovljenih barak) zgodovinski viri - vse to ne more pustiti posameznika ravnodušnega, sili ga k razmisleku o marsičem. Nemci so za svoje zločinsko početje odgovarjali: narod je bil torej sposoben priznati, obžalovati in se tudi opravičiti za storjene grozote, ki so po zaslugi politike in izobraževalnih programov prešle v trajno kolektivno, lahko bi rekel neizbrisno zavest. Priznanje krivde osvobaja, olajša vest, krepi samospoštovanje in te istočasno dviga v očeh drugih. Pa še ta pripomba: v Dori so poleg Judov umirali deportiranci različne narodnosti, zato je bilo prav, da so na svečanosti posvetili vsem nekaj pozornosti; večkrat se je namreč zgodilo, da so načrtno omenjali le nekatere (Jude) in marginalno obravnavali (ali celo zamolčali) druge, kar je očitno skregano z realnostjo, saj nacističnega in fašističnega preganjanja niso doživeli samo Judje, ampak številni drugi, začenši z Nemci samimi, torej tistimi, ki so se kot prvi uprli nacionalsocializmu in katerim so bila taborišča (na začetku) tudi namenjena. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu TA TEDEN Po dolgotrajni bolezni je v Trstu umrl profesor Matko Man-dic, državni poslanec in kulturni delavec. »Pokojnik je bil najožje spojen s preporodom našega naroda v Istri in tudi v Trstu, in eden onih idealnih starih rodoljubov, ki je vse svoje življenje od mladih nog naprej posvetil svojemu narodu. V dušo našo je prišla težka žalost, srce nam razjeda neizmerna bol, glava ne more zbrati misli in najti besed, ki bi primerno izrazile, kar nam čutita srce in duša. Notri med zgodovinsko velikimi dogodki, sredi velike drame, ki se odigrava ravnokar na pozorišču bojnih poljan in ki ima s svojim zaključkom določiti usodo avstrijskih narodov, in ne v najmanjši meri usodo našega malega slovensko - hrvatskega naroda v našem Pri-morju, v času torej, ko mora ta narod naš doprinašati največje žrtve za bodočnost naše širše in ožje domovine; notri med temi velikimi dogodki nas je zadel težek udarec na domačih tleh, v hiši domači. Profesorja Matka Mandica, tega narodnega boritelja, tega narodnega zastopnika v najpopolnejšem smislu tega najčastnejega naslova, PRED 100 LETI tega altruista, kakor jih je le malo v sedanjih časih materijaliz-ma — ni več med živimi! Izdihnil je po dolgem velikem trpljenju. Sicer smo že dolgo vedeli, da ni rešitve zanj, ker ga je prijela bolezen, ki sicer počasi razjeda človeški organizem, proti kateri pa je zdravniška umetnost obnemogla; vendar nas je vest o smrti Matka Mandica zadela omamljivo, kakor da je iznenada švignila strela in raztreščila mogočen hrast. Da, sedaj nam je prišla iz peresa primerna beseda: hrast je bil Matko Mandic po svoji orjaški postavi, po vrlinah svoje duše, svojega srca, svojega uma. V duši njegovi sta se z mehkobo, milobo, blagostjo in dobrohotnostjo spajala železo in jeklo. Dobra je bila narav pokojnika, otroško blago mu je bilo srce, ali značaj njegov ni bil le kristalno čist, ampak tudi železen, volja jekleno neupogljiva, energija silna, da ni poznala transigiranja in odjenjavanja: ko je trebalo braniti pravice in koristi svojega naroda. Vzplamteval je v zares svetem ogorčenju vzpričo vsake krivice, ki se je dogajala našemu, njegovemu narodu; tedaj je bil brezobzirno odkrit proti nasprotniku.« TA TEDEN Tudi v Zgoniku so proslavili dvajseto obletnico osvoboditve, ob tem pa je zgoniški občinski svet sprejel važen sklep. »Pred županstvom bodo postavili spomenik vsem padlim borcem v partizanskih vrstah in po taboriščih smrti. Hkrati je bil na seji sprejet tudi sklep, ki določa milijon in pol lir za gradnjo spomenika. Proslava je bila po udeležbi prebivalstva in po celotnem partizanskem in ljudskem vzdušju, ki je vladalo med udeleženci, ena najbolj uspelih na našem področju. Zbrano občinstvo je najprej pozdravil župan Josip Guštin, ki je med drugim dejal: Na današnji dan praznuje ves svet velik praznik, praznik osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. To je dan zmagoslavja nad najbolj zakrknjenimi in mračnjaškimi silami, ki so si v svoji blazni nameri hotele podjarmiti ves svet in ga potopiti v morje gorja in solz. In ravno naše ljudstvo je bilo eno od glavnih tarč pobesnelega nemškega nacizma in italijanskega fašizma. Odločili smo se, da se bo tudi naša občina spomnila tega zgodovinskega dneva, ki je, čeprav po obsegu in števi- PRED 50 LETI lu občanov majhna, vendar dala v protifašistični borbi zelo veliko število človeških žrtev. Od tedanjih 1364 prebivalcev, jih je 52 žrtvovalo svoje življenje v partizanski borbi, v koncentracijskih taboriščih in drugje v borbi proti nacifašizmu. Na današnji izredni slavnostni seji je naš občinski svet sprejel sklep, da se na tem mestu, kjer danes stojimo, postavi spomenik vsem padlim naše občina. To bo sicer kaj skromno plačilo za njihove žrtve, toda mi hočemo, da bi bil ta spomenik večna priča naše neizmerne hvaležnosti padlim soob-čanom, neizbrisen spomin za naš narodni preporod in trajen poklon veliki ideji pravičnosti in svobode.« Domači pevski zbor je na proslavi zapel nekaj partizanskih pesmi, proseška godba pa je zaigrala nekaj partizanskih koračnic. Proslava se je zaključila z zakusko, ki jo je občinska uprava priredila v prostorih županstva za vse prisotne, kjer so se bivši borci, upravitelji, predstavniki oblasti in drugi dlje časa zadržali v prijetnem pogovoru in obujanju spominov iz slavnih dni borbe.« MANJŠINA V OČEH MLADIH Še ujeti v prizmo »naši proti vašim« Objavljamo četrtega v nizu prispevkov skupine mlajših raziskovalcev in novinarjev na okrogli mizi Manjšina v očeh nove generacije (Opčine, 10. aprila 2015). Okrogla miza je nastala na pobudo Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slovenskim programom ter redakcijo Deželnega sedeža RAI za FJK. Na Primorskem in še zlasti v zamejstvu si večkrat ponavljamo, da smo bili med drugo svetovno vojno v veliki večini na pravi strani in da med nas niso usodno zarezale ideološke razlike, ki še danes pogojujejo politično življenje v osrednji Sloveniji. V teh besedah je nedvomno veliko resnice, kljub temu pa menim, da je treba vzroke za nekatere probleme znotraj slovenske skupnosti v Italiji iskati ravno v ideološki oziroma politični razklanosti, ki pogojujeta del manjšine, v starih zamerah in neporavnanih računih, ki vplivajo na odnose v organiziranem in politično bolj ozaveščenem delu manjšine. Del skupnosti namreč omenjene okoliščine silijo v to, da na svet gleda skozi prizmo naši proti vašim in jo nato vnaša v številne aspekte manjšinskega življenja; v očeh nekaterih je bolj kot analiza realnih potreb manjšine in iskanje najsposobnejših kandidatov pomembna zvestoba temu ali onemu taboru. Ideološke razlike same na sebi seveda niso problematične, saj odražajo, kot večkrat radi poudarjamo, demokratičnost in pluralnost naše skupnosti. Škodljive pa so, ko se v njihovem imenu odrekamo kakovosti. Tak primer iz vsakodnevne kronike je vprašanje nepremičnin, ki se občasno pojavlja v javnosti in na račun katerega letijo različni očitki: na primer ta, da si je ena stran prisvojila nekatere nepremičnine, ki so bile v skupni lasti, in sedaj samovoljno upravlja z njimi. Ali pa očitek, da se druga stran na te nepremičnine požvižga in ne prispeva k njihovemu vzdrževanju, pa čeprav vanje zahaja vsa manjšina. Zunanji opazovalec dobi občutek, da predstavlja vztrajanje pri tem lažjo in politično bolj rentabilno pot, kot bi bila presoja, katere nepremičnine so naši skupnosti res potrebne, in iskanje sredstev za njihovo vzdrževanje - če je treba tudi s sredstvi, ki bi jih pridobili od prodaje manj strateških objektov, na primer zasebnih stanovanj, ki so sedaj v lasti te ali one zamejske nepremičninske družbe. Skupna analiza stanja in priznanje svojega dela krivde (če seveda obstajajo razlogi zanjo) pa se mi zdita temeljnega pomena za načrtovanje nadaljnjega manjšinskega življenja. Vse to pa odpira nova vprašanja: kdo naj določi, v katere nepremičnine bo manjšina vlagala finančna sredstva in energijo? Kdo naj prevzame odgovornost za nelahke in tudi nepopularne izbire na različnih področjih družbenega življenja? Kdo naj na primer preuči, ali manjšina res potrebuje šest ali več založb in založniških hiš? Vprašanj je še in še, njihova predpostavka pa ena: zastopanost manjšine. Na dlani je, da se današnja družba po eni strani vse manj prepoznava v tradicionalnih strankah in organizacijah, po drugi pa zahteva večjo demokratičnost, transparentnost in soudeleženost pri odločanju. Skupno manjšinsko zastopstvo, ki je v preteklih desetletjih nedvomno odigralo aktivno vlogo v manjšinskem političnem življenju, bi danes, tudi če bi obstajalo, najbrž ne bilo tako uspešno. Ljudje namreč pričakujejo, da imajo njihovi zastopniki formalno in direktno legitimacijo za odločanje o tej ali oni zadevi. To pa pridobiš le na demokratičnih volitvah. Kako organizirati vsemanjšinske volitve, ni lahko vprašanje, z njim so se konkretno ukvarjali že nekateri posamezniki in organizacije, osebno pa menim, da bi moralo biti iska- Poljanka Dolhar nje najprimernejšega odgovora prioriteta številka ena, saj je od njega odvisna rešitev marsikaterega odprtega vprašanja. Meni se zdi najprimernejši in najbolj demokratičen model volitev na podlagi seznamov, v katere bi se prostovoljno vpisal vsak (polnoletni) posameznik - potencialni volivec, ki bi se izrekel za pripadnika slovenske manjšine. Strah, da bi se vanje vpisali tudi sovražniki manjšine, se mi zdi odveč: po eni strani zato, ker jih je k sreči vse manj, po drugi pa, ker bi moral vsak posameznik ob predložitvi osebnega dokumenta podpisati tudi ustrezno pristopno izjavo. Poleg tega je naša skupnost tako dobro organizirana, da bi znala mobilizirati člane društev in organizacij, ki bi se volitev gotovo udeležili v velikem številu. Ne glede na to, kakšna volilna pravila bi izbrali, je seveda jasno, da bi morala sloneti na demokratičnih osnovah in uživati podporo čim širše javnosti: vsi sodelujoči bi se morali obvezati, da bodo spoštovali volilni izid in odločitve večine, ustrezno zastopanost pa bi bilo treba zagotoviti tudi »poraženi« manjšini. Pristojnosti novega manjšinskega zastopstva bi morale biti široke in jasno definirane, morda bi lahko celo razmislili, da bi slednje upravljalo tudi nekatere manjšinske ustanove, za katere sedaj hvalevredno skrbijo prostovoljci (kar se mi ne zdi pravilno, saj ti upravni odbori obračajo visoke vsote javnega denarja in so zanje odgovorni tudi pred zakonom). Zato najbrž ne bi bilo napačno, ko bi bila nova manjšinska vlada plačana: po eni strani zato, ker bi imela pomembno in odgovorno vlogo, po drugi pa, da bi se za izvolitev ne potegovali le tisti (v prvi vrsti upokojenci), ki bi si to lahko privoščili. Nikakor ne zagovarjam, da so mlajši kandidati apriorno boljši, prepričana pa sem, da potrebuje manjšina bolj svež in zgodovinsko manj obremenjen pristop, zato bi moral biti dostop do vodilnih funkcij omogočen čim širšemu krogu ljudi. V upanju, da bi bili naši volivci tako zreli, da bi nagradili tiste z najboljšim programom, ne pa tiste, katerih edina lastnost je, da so »naši«. POLJANKA DOLHAR se je rodila v Trstu leta 1978. Po maturi na znanstvenem Iiceju Franceta Prešerna je diplomirala iz sIovenisti-ke na tržaški Filozofski fakulteti. Z novinarstvom se je začela ukvarjati Ieta 1997, sodelovala je z raznimi mediji (Luxa TV, MIa-dina, Primorske novice, programski oddelek Radia Trst A, Večer). Leta 2003 je opravila novinarski izpit, od Ieta 2010 je redno zaposIena v uredništvu Primorskega dnevnika. Je aktivna tudi na sindikalnem področju (v de-žeInem vodstvu in državnem svetu novinarskega sindikata FNSI) ter v ljubiteljski kulturi (trenutno je predsednica Slovenskega kluba v Trstu). Leta 2011 je z Eriko Be-zin napisaIa vodnik Kako Iep je Trst - Com'è beIIa Trieste. 10 Petek, 15. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR / sazu - Predstavili trinajst knjig Založbe ZRC V novih publikacijah tudi o Kanalski dolini in zahodnem slovenskem etničnem prostoru V atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v Ljubljani je včeraj potekala predstavitev kar trinajstih novih knjižnih del Založbe ZRC. Pester nabor novo izdanih publikacij se tematsko navezuje na področja muzikologije, antropologije, umetnostne zgodovine, narodopisja, filozofije in arheologije. Več del obravnava širši zahodni slovenski etični prostor in ozemlje ob nekdanji italijansko-slovenski meji, eno izmed njih, z naslovom Skladbe za lutnjo, pa je posvečeno Giacomu Gorzanisu. Kot prvi je bil na ljubljanskem dogodku predstavljen prav omenjeni Tretji zvezek zbranih del tega tržaškega glasbenika, v katerem so objavljene kritične transkripcije druge knjige lutenjskih tabulatur iz leta 1563. Urednica Metoda Kokale je na predstavitvi izpostavila, da so skladateljeva dela za slovensko narodno dediščino pomembne, saj so bila posvečena plemstvu, ki je živelo na območju današnje Republike Slovenije. V nadaljevanju je urednik Klemen Grabnar predstavil publikacijo, posvečeno dvema prvič objavljenima skladbama največjega renesančnega skladatelja slovenskega rodu Iacobu-sa Hadla- Gallusa. V letošnjem letu je bilo izdano tudi delo Tre sonate, op. 26 avtorja Franesca Pollinija, ki je v mladosti deloval v okviru Zoisovega kulturnega kroga. Predstavljen je bil tudi slovensko- italijanski zbornik Kulturna dediščina med Alpami in Krasom - Vodnik po zbirkah, namenjen popotnikom po Kanalski dolini, Mojca Ravnik (levo) in Metoda Kokale Ratečah v Gornjesavski dolini, Belo-peški ravnini, Reziji, Terski in Kar-najski dolini, Kobariškem, Nadiških dolinah, Liškem, Kambreškem in dolini Idrije, po Kanalskem in Goriških Brdih, ki jih zanimajo etnološke ter druge zgodovinske značilnosti tega prostora. Vodnik je nastal v okviru projekta Zborzbirk, sofinanciran v Programu čezmejnega sodelovanja Slovenija- Italija 2007- 2013. V okviru omenjenega projekta je izšel tudi dvojezični zbornik z naslovom Zbirke povezujejo- etnološke zbirke, ustno izročilo in kulturni turizem med Alpami in Krasom. »Na žegen!« Žegnanje in drugi prazniki z rekruti v Ukvah v Kanalski dolini pa je delo Mojce Ravnik. Avtorica osrednjo pozornost namenja žegnanju, ki ga praznujejo na sv. Jakoba, 25. julija, oziroma na bližnjo nedeljo. Mojca Ravnik je na predstavitvi med dru- rosa gim posebej izpostavila, da je bogato izročilo ljudskega, cerkvenega in zborovskega petja trdno zakoreninjeno prav v Ukvah. Za primerjavo je nekaj strani posvetila tudi žegnanju v bližnjih Žabnicah. Na dogodku je bilo predstavljeno še delo Upravna enota Logatec (več avtorjev), Evropska integracija kot kulturna praksa (Tatjana Bajuk Senčar), Vizualna antropologija -Osebne izkušnje in institucionalni vidiki (več avtorjev), i-knjiga z naslovom 3D Archeology (Benjamin Štu-lar, Seta Štuhec), angleški prevod slovenskega zbornika z naslovom Smed-ling Castle (več avtorjev) ter Bios- Bi-politika in filozofija (Roberto Espo-sito), ljubljansko predstavitev pa so sklenila Okna brez monad - Estetika od Heideggerja do Ranciera, avtorja Roka Benčina. RoŠa nagrada caraian - Konservatorij Tartini Virtuozen nastop Aleša Lavrenčiča 20. maja poklon Pavletu Merkuju Goriški violinist je osvojil 2. nagrado Lilian Caraian (1914-1982) je bila mednarodno uveljavljena pianistka, ki se je ukvarjala tudi s poezijo in slikarstvom - med drugim je v Salzburgu sledila tečajem Oskarja Kokoschke -, dolgo let pa poučevala klavir na tržaškem konservatoriju Tartini. V oporoki je vse svoje imetje podarila skladu, ki naj bi nagrajeval najbolj perspektivne študente, izbor pa poteka na tekmovanju, ki se odvija vse od leta 1986 in je vsakič posvečeno drugačni disciplini. Letos je bila v ospredju violina, mlade talente pa je presojala žirija, ki ji je predsedoval Massimo Belli, člani pa so bili Lucio Degani, Diana Mustea in Giancarlo Nadai, docenti na tržaškem in videmskem konservatoriju. V Veliki dvorani konservatorija Tartini se je zbralo številno občinstvo, da bi prisluhnilo najboljšim finalistom, ki so si prislužili prve tri nagrade in štipendijo: pobudo sta podprla tudi tržaški Rotary Club in tovarna Wartsila, čigar predstavniki so bili prisotni na slovesnem nagrajevanju skupaj s glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS i The Day Is My Enemy The Prodigy Cyber punk, big beat Cooking Vinyl Records, 2015 Ocena: ★★★★★★★ Po dolgih šestih letih smo končno dočakali novo ploščo angleškega benda The Prodigy. Pred enim mesecem je namreč izšel album The Day Is My Enemy, šesti plošček v petindvajsetletni glasbeni karieri; izdala ga je angleška neodvisna glasbena založba Cooking Vinyl Records. Skupina The Prodigy je nastala daljnega leta 1990. Bend so takrat ustanovili glasbenik in dj Liam Howlett ter pevca oziroma »plesalca« Keith Flint in Leeroy Thornhill; fantje so se spoznali na neki rave zabavi in se kmalu spoprijateljili. Bend velja za enega izmed pionirjev big beat scene, to je posebne glasbene zvrsti, ki jo sestavljajo močna elektronska glasba, rok kitare in še veliko drugega. Pri snemanju prve plošče Experience je k skupini pristopil Keith Palmer, bolje poznan s psevdonimom Maxim, in od takrat postal stalni član zasedbe. Sound benda je bil od vsega začetka izredno agresiven, podoben neke vrste elektronskemu panku. Z glasbo in pisanjem besedil se je v glavnem ukvarjal Howlett, preostali člani pa so plesali - skakali po odrih. Po prvencu Experience je leta 1994 zagledal luč album Music For The Jilted Generation, tri leta kasneje pa glasbena prelomnica The Fat Of The Land. Pesmi pojeta tokrat tudi Flint in Maxim, album pa je postavil skupino na vrh svetovne elektronske glasbene scene. V zadnjih petnajstih letih je bend izdal le dve plošči. Always Outnumbered, Never Outgunned in Invaders Must Die nista bili ravno na nivoju prejšnjih plošč-kov, z novo The Day Is My Enemy pa kaže, da so se fantje vrnili h glasbenemu stilu devetdesetih let. Album sestavlja štirinajst komadov, traja pa malo manj kot eno uro. Nekateri glasbeni kritiki bendu očitajo, da je plošča preveč podobna starejšim, a nič zato. Določene pesmi sicer res spominjajo na uspešnice iz devetdesetih let, publika pa naj sama presodi, če je tak tip glasbe še aktualen ali ne. dsp - Najboljše otroško ali mladinsko delo Desetnico prejel pisatelj Mate Dolenc Letošnji prejemnik desetnice, nagrade Društva slovenskih pisateljev za najboljšo otroško ali mladinsko delo, je Mate Dolenc. Žirijo je prepričal z mladinskim romanom Mali princ z otoka. Kot piše v obrazložitvi, so prav posebna vrednost knjige preprosti odgovori starega mornarja na otroška vprašanja o zapletenih rečeh. Najpogostejši motivi Dolenčevih mladinskih del so morje in otoki, zato ne preseneča, da si je pisatelj tudi tokrat za literarni prostor svojega dela izbral neimenovan otok v Jadranskem morju. Na njem živijo domačini, opremljeni s potrpežljivostjo in modrostjo v ritmu časa, kot jim ga narekuje narava. Poleti se domačinom že nekaj let zapored pridruži enajstletni deček Sičič. Njegovi starši ga zaupajo staremu mornarju Siču, da skrbi zanj do jeseni, ko mora otrok spet na celino v šolo. Zanj po malem skrbijo vsi domačini, dogajanje pa popestrijo tudi občasni obiskovalci otoka, kot so policisti, umetniki in turisti, ki prinašajo na otok drugačne navade in poglede. Zgodbe tečejo mirno, kot teče čas. »Vedno se kaj zgodi,« pravi mornar, tudi razburljive reči, velika skala se zruši v morje, Sič in Sičič skoraj doživita brodolom, umetnik pripelje kip Neptuna, da ga potopi v Modri špilji. Kot piše v obrazložitvi, je jezik živ, obogaten z narečnimi izrazi, kar mu daje pristnost. Vrednost pa delu dajejo tudi preprosti odgovori starega Siča na otroška vprašanja o zapletenih rečeh: o Bogu, spolnosti, smrti, dvoličnosti. Jasnost odgovora pa vse- eno pusti mlademu človeku prostor za določeno skepso, premislek in primerjavo, je zapisala žirija v sestavi Polonca Kovač, Borut Gombač, Janja Vidmar, Klarisa Jovano-vič in Vinko Moderndorfer. Mate Dolenc, rojen leta 1945 v Ljubljani, se podpisuje pod vrsto proznih del za odrasle in otroke. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, leta 1986 Levstikovo za mladinsko delo Morska dežela na železniški postaji, leta 2004 desetnico za Letečo ladjo, leta 2011 večernico za zbirko kratke proze Maščevanje male ostrige. Leta 1995 je za deli Pes z Atlantide (1993) in Rum in šah (1993) prejel nagrado Prešernovega sklada. (STA) fotodamj@n predsednico sklada Caraian Anno Roso Ru-gliano, predsednikom konservatorija Ma-riom Diegom, ravnateljem Massimom Pa-rovelom ter predsednikom žirije Massimom Bellijem. Kot prva je nastopila tretjeuvrščena Laura Furlan, rojena v Palmanovi l.1990, ki študira na tržaškem konservatoriju s prof.Bellijem: ob spremljavi pianistke Fran-cesce De Nardi je uglajeno zaigrala 1.stavek Mozartove Sonate v e-molu KV 304, ob spremljavi Martine Petrafesa pa 1.stavek Viottijevega Koncerta v a-molu op.22, v katerem je pokazala lepo izpiljeno tehniko. Drugo nagrado je osvojil Aleš La-vrenčič, sedemnajstletni talent iz Doberdoba, ki je nižje tečaje opravil na SCGV Emil Komel pod mentorstvom prof.Jurija Križniča, zdaj pa študira na videmskem konservatoriju z moldavsko violinistko Diano Mustea. Že več let sledimo razvoju nadarjenega mladeniča, ki ima vse pogoje, da si lahko zastavlja visoke cilje: temperamentna igra, ki je podprta s solidno tehniko, je navdušila občinstvo s 1.stavkom Koncerta v D-Duru Arama Hačaturjana, izredno zahtevne partiture, pri kateri je imel Aleš dragoceno oporo svojega očeta Hila-rija, odličnega klavirskega spremljevalca. Virtuozno in strastno se je Aleš predal melodijam in vžganim ritmom armenskega skladatelja, nato pa zablestel v toplini Ros-sinijeve teme iz opere Mojzes, ki jo je Nic-colo' Paganini predelal v bravurozne variacije. Eskpresivno, nato briljantno in iskrivo, je mladi violinist dokazal, da si je upravičeno zaslužil nagrado, zato smo bili radovedni, kako se bo izkazala zmagovalka ter ugotovili, da sta si bila prva- in drugouvršeni po kvaliteti dokaj blizu, medtem ko je tretjeu-vrščena opazno zaostajala. Giada Visentin, rojena v Castelfrancu Venetu l.1998, dokončuje svojo študijsko pot pod mentorstvom prof.Nadaia, s katerim dela že devet let. Svoj nastop je začela s Telemannovo Fantazijo št.9 v h-molu TWV 40:22, ki jo je odigrala z lepim zvokom, muzikalni temperament pa je razkrila v Sonati Uga Amendole, manj znanega, a dokaj zanimivega skladatelja, ki je bil v drugi polovici minulega stoletja ravnatelj beneškega kon-servatorija. V invenciji je bilo opaziti predvsem Ravelov vpliv, partitura pa je v interpretaciji mlade Visentinove zazvenela tehtno in privlačno. Ob spremljavi pianistke Sa-brine Comin je zmagovalka nato zaigrala 1.stavek znamenite Lalojeve Sinfonia espa-nola op.21, v katerem je razkrila vse svoje vrline, od sočnega zvoka do prekipevajočega temperamenta, s katerim bo violinistka lahko marsikaj dosegla. Konservatorij ponuja še vrsto zanimivih dogodkov, že nocoj ob 20.30 bo nastopil srbski tenorist Dejan Maksimovič ob spremljavi Lorenza Cossija, v sredo, 20. maja, pa bo na vrsti poklon Pavletu Merkuju, ki ga bodo oblikovali študentje tečaja za kompozicijo. Katja Kralj / ITALIJA, SVET Sobota, 16. maja 2015 1 1 antalya - Na srečanju zunanjih ministrov držav članic Nato Zveza Nato in EU krepita sodelovanje ANTALYA - Zunanji ministri zveze Nato, med njimi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, so se včeraj v turški Antalyi zavzeli za okrepitev sodelovanja med Natom in Evropsko unijo. Kot so poudarili na srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico unije Federico Mogherini, bo to omogočilo učinkovitejše soočanje z regionalnimi krizami in novimi varnostnimi izzivi. »Obkrožajo nas izzivi, ki nas združujejo. Po naravi smo drugačni, a delimo enake vrednote,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarila Mogherinijeva ob prihodu na srečanje z ministri severnoatlant-skega zavezništva. Ob tem je priznala, da se unija prepočasi odziva na dogajanje v svoji soseščini. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da se zavezništvo sooča z vse večjimi izzivi na svojem vzhodu in jugu. Kot je pojasnil, je na vzhodu vse agresivnejša Rusija, ki želi s silo spreminjati meje in ustrahovati sosede, na jugu oziroma Bližnjem vzhodu pa so neredi in nasilni ekstremizem dosegli razsežnosti, kakršnim v sodobni zgodovini še nismo bili priča. Mogherinijeva je še poudarila, da je sodelovanje med EU in Natom, ki imata skupnih 22 članic, pomembno na vseh ravneh, še posebej pa pri izmenjavi informacij o novih grožnjah, s katerimi se soočamo. Na delovnem kosilu, s katerim se je sklenilo dvodnevno zasedanje v Turčiji, so ministri govorili o pripravah na naslednji vrh Nata v Varšavi ter izpolnjevanju zavez, sprejetih na zadnjem vrhu zavezništva v Walesu septembra lani. italija - Šolstvo Sindikati poslancem: podprite nas! RIM - Poslanska zbornica bo v sredo odobrila šolsko reformo Renzijeve vlade, ki bo potem romala v senat. To vsaj upa vladna koalicija, potem ko je Renzi izključil možnost vladne zaupnice. To pomeni, da bodo poslanci pred sklepnim glasovanjem vzeli v pretres vse popravke k zakonskemu predlogu šolske ministrice Stefanie Giannini. Sindikati, ki odločno nasprotujejo reformi, so medtem včeraj javno pozvali vse poslance, da se pridružijo boju proti temu zakonskemu predlogu. Pozivu so se do včeraj odzvali le parlamentarci SEL, ki ocenjujejo, da hoče Renzija vlada vsiliti elitno šolo, ravnatelji pa naj bi po novem postali neke vrste pode-staji (župani v fašističnem režimu). Sindikalne zveze sicer enotno odklanjajo šolsko reforme, razhajajo pa se v načinih sindikalnega boja. Marsikdo med sindikati se namreč ne strinja z bojkotom t.i. testov Invalsi, o katerem je uvedel preiskavo državni garant za stavke. Tako zasnovani sindikalni protest po njegovem mnenju prizadene predvsem dijake. Kot so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, se je Karl Erjavec zavzel za sprejem odločitve do konca leta o vabilu Črni gori v Nato. Izpostavil je prepričanje, da je Črna gora pripravljena na članstvo in da bo kmalu rešila preostala odprta vprašanja. Tak korak bi po njegovem mnenju potrdil, da je politika odprtih vrat še vedno aktualna in hkrati posredoval pozitivni signal ostalim državam v regiji. Prvi dan zasedanja so se ministri članic Nata zavzeli za izpolnitev dogovorov iz Minska ter Kijev pozvali k reformam. Ameriški državni sekretar John Kerry je kolege obvestil o pogovorih z Rusijo v Sočiju, ministri pa so tudi potrdili dokument s smernicami za aktivnosti v Afganistanu po koncu misije Odločna podpora. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini ansa kabul - V atentatu štirinajst mrtvih Med žrtvami tudi Italijan Talibani napadli hotel, kjer so v glavnem prebivali tujci - Umrla tudi bodoča žena italijanskega kooperanta KABUL- V napadu na hotel in gostišče v središču Kabula, ki sta priljubljena med tujci, je bilo po navedbah policije ubitih najmanj 14 ljudi, od tega šest tujcev. Odgovornost za napad so prevzeli talibani. V gostišče Park Palace je po navedbah afganistanskih varnostnih sil vdrlo več oboroženih moških, ki so zajeli več talcev. Kot je pojasnil predstavnik policije v Kabulu, se je obleganje gostišča končalo po sedmih urah, varnostne sile pa so rešile 54 ljudi. Najmanj 14 ljudi je bilo ubitih, med njimi štirje Indijci, Američan in Italijan. Žrtev je 48-letni kooperant in pravnik Alessandro Abati. V atentatu je izgubila življenje tudi njegova bodoča žena, sicer državljanka Kazahstana. »V napadu na civiliste, zbrane na kulturnem dogodku v hotelu Park Palace v Kabulu, je bilo ubitih 14 civilistov in ranjenih več drugih,« je v sporočilu zapisala misija Združenih narodov v Afganistanu (Una-ma). Namestnik afganistanskega notranjega ministra Ajub Salangi je po- Levo prizorišče krvavega atentata in desno ubiti italijanski kooperant Alessandro Abati ansa vedal, da so bili v napadu ranjeni trije zaposleni v gostišču, dva tujca in vojak. Dejal je še, da so varnostne sile ubile dva napadalca. Po navedbah varnostnih virov, na katere se skli- beograd - Po odločitvi višjega sodišča Mihailovič rehabilitiran ZZB Srbije kritična, haaški obsojenec Šešelj podpira odločitev, prav tako princ Karadordevič cuje francoska tiskovna agencija AFP, pa so bili napadalci trije, vsi pa so bili ubiti.Talibani, ki so kmalu po atentatu prevzeli odgovornost za napad, medtem trdijo, da je bil napadalec le eden. Gostišče leži blizu sedeža misije Združenih narodov in predstavništev drugih mednarodnih organizacij v afganistanski prestolnici. V času napada naj bi bilo v gostišču kakih sto ljudi, med njimi številni tujci. Napad se je zgodil tik pred napovedanim koncertom. (STA) BEOGRAD - Višje sodišče v Beogradu je včeraj ugodilo zahtevi za rehabilitacijo poveljnika srbskih četnikov med drugo svetovno vojno Draže Mihailovi-ča, poročajo srbski mediji. S tem je izničilo smrtno obsodbo Mihailoviča iz leta 1946 in mu vrnilo državljanske pravi-ce.Kot je odločitev o rehabilitaciji danes pojasnilo sodišče v Beogradu, je bil Mi-hailovič obsojen v nezakonitem procesu iz političnih in ideoloških razlogov ter ni imel možnosti pritožbe. Predsedujoči sodnemu svetu Aleksandar Trešnjev je ob tem poudaril, da je šlo za »sojenje režimu kraljevine Jugoslavije«. Pojasnil je še, da sodišče ni odločalo o tem, ali je bil Draža Mi-hailovič vojni zločinec temveč izključno o tem, ali je imel pravično sojenje, je sporočila srbska tiskovna agencija Beta. Pred sodiščem so se ob včerajšnji odločitvi zbrali tako številni privrženci Ravnogorskega gibanja kot tudi nasprotniki rehabilitacije Mihailoviča. Zahtevo za rehabilitacijo so leta 2006 vložili Mihai-lovičev vnuk Vojislav, profesorja z beograjske pravne fakultete Smilja Avramov in Kosta Čavoški ter več združenj, tudi Združenje političnih zapornikov in žrtev komunističnega režima. Zahtevali so izničenje sodbe jugoslovanskega sodišča s 15. julija 1946. Mihailovič je bil tedaj obsojen na smrt s streljanjem zaradi sodelovanja z okupatorjem in vojnih zločinov ter še istega leta ubit. Draža Mihailovič Postopek rehabilitacije se je začel septembra 2010, odtlej pa je sodišče zaslišalo več deset prič in zgodovinarjev, pre-poslušalo zvočne posnetke sojenja in zbralo obsežno dokumentacijo. Mihailovič je leta 1941 kot prvi v tedanji okupirani Jugoslaviji iz vrst kralju zvestih vojakov organiziral odpor proti nacistom, kasneje pa je prestopil na drugo stran in se skupaj z Nemci boril proti partizanom. Po vojni je bil obsojen kolabo-racije z nacisti in vojnih zločinov proti lastnemu narodu. Toda za mnoge v Srbiji je Mihajlovič borec za Srbe in žrtev komunistične represije. Včerajšnja odločitev višjega sodišča v Beogradu o rehabilitaciji poveljnika srbskih četnikov med drugo svetovno vojno je v Srbiji naletela na različne odzive. Medtem ko nekateri poudarjajo pomen rehabilitacije za spravo naroda, je Zveza združenj borcev NOB Srbije kritična in poudarja, da gre za »prikrajanje resnice«. Eden od odvetnikov tistih, ki so vložili zahtevo za rehabilitacijo, Zoran Živa-novič je pojasnil, da odločitev sodišča pomeni tudi, da lahko Mihailovičevi potomci zahtevajo vračilo zaplenjenega premoženja Mihailoviča. Srbsko gibanje obnove in njegov predsednik Vuk Draškovič sta po poročanju srbske tiskovne agencije Beta sporočila, da so sodniki po skoraj sedmih desetletjih »pritisnili pečat pravice na zgodovinsko resnico« o Mihailoviču. »Naposled je popravljena ena največjih krivic v novejši srbski zgodovini. To ni bila samo krivica nekemu rodoljubu temveč krivica vsej deželi in narodu,« je poudaril princ Aleksandar Ka-radordevič. Tudi patriarh srbske pravoslavne cerkve Irinej je izrazil željo, da bi bila epilog rehabilitacije sprava srbskega naroda in konec ideoloških delitev na partizane in četnike. Vodja Srbske radikalne stranke in obtoženec haaškega sodišča Vojislav Šešelj pa je odločitev sodišča označil za «edi-no možno» ter ocenil, da bi morali današnji dan razglasiti za «dan splošne srbske sprave». I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 34.625,28 +274,22 SOD NAFTE (159 litrov) 66,40$ -1,64 EVRO 1,1419 $ +1,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. maja 2015 valute evro (povprečni tečaj) 14. 5. 13. 5. ameriški dolar 1,1419 1,1221 japonski jen 136,12 134,31 bolgarski lev češka krona 1,9558 27,458 1,9558 27,450 danska krona 7,4646 7,4630 britanski funt 0,7231 0,7174 madžarski forint 307,52 306,95 poljski zlot 4,0827 4,0872 romunski lev 4,4580 4,4602 švedska krona 9,3907 9,3267 švicarski frank 1,0386 1,0410 norveška krona 8,4328 8,3570 hrvaška kuna ruski rubel 7,5495 57,061 7,5591 55,608 turška lira 2,9764 2,9744 avstralski dolar 1,4087 1,3945 braziljski real 3,4572 3,3684 kanadski dolar 1,3645 1,3436 kitajski juan indijska rupija južnoafriški rand 7,0812 72,7162 13,5127 6,9622 71,8256 13,4450 1 2 Petek' 1S- maJa 2015 0W APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - V Trgovskem domu obeležitev 70-letnice našega časopisa Pomemben glas mesta in »most informiranja« Primorski dnevnik je nenadomestljiv glas goriškega prostora in hkrati »most informiranja«, ki z vsakodnevnim poročanjem povezuje Gorico in Novo Gorico. To so goriški župan Et-tore Romoli, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in novogo-riški župan Matej Arčon poudarili med srečanjem ob 70-letnici Primorskega dnevnika, ki je včeraj potekalo v Trgovskem domu v Gorici. Na povabilo so se ob omenjenih upraviteljih, ki so izrazili podporo časopisu in izpostavili njegovo vlogo za slovensko narodno skupnost in čezmejno območje nasploh, odzvali tudi drugi gostje, med katerimi so bili nekdanji generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, nekdanji novogoriški župan in poslanec Mirko Brulc, novinar, bivši senator in evroposlanec Dimitrij Volcic, goriški kvestor Lorenzo Pillinini ter župana Doberdoba in Števerjana Fabio Vizin-tin in Franka Padovan. Navzoči pa so bili tudi predstavniki slovenskih ustanov in sodelavci dnevnika. »Obletnico časopisa smo po srečanjih v Ljubljani, Rimu in Trstu želeli obeležiti tudi v Gorici, ki je za nas vedno bila pomembno mesto, še pomembnejša pa je postala po padcu meje,« je povedal predsednik DZP-Prae Bojan Brezigar in spomnil, da je bil Primorski dnevnik v času vključevanja Slovenije v EU med prvimi, ki so ta dogodek zaznali kot priložnost. »Zato smo takrat goriško kroniko preimenovali v Goriški prostor. Odprli smo se dogajanju onkraj meje, v Novi Gorici in okolici,« je dejal Brezigar. Čas, ko je Slovenija vstopala v EU, je obudil tudi odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, ki je leta 2004 vodil goriško uredništvo: »Nekateri tuji novinarji so takrat pisali o "padcu zadnjega berlinskega zidu", mi pa smo vedeli, da ni bila meja med Goricama noben berlinski zid, ampak zastarela pregrada, ki so jo dogodki prehiteli. Primorski dnevnik se je že prej zavzemal za premoš-čanje meje, zato je bilo za nas še lepše beležiti dogajanje v tistih dneh.« Tako Brezigar kot Udovič nista mogla mimo težkega finančnega položaja, v katerem se je v zadnjih letih znašel Primorski dnevnik, na podlagi podpore, ki so jo v prejšnjih dneh zagotovili vladni in deželni predstavniki, pa sta izrazila prepričanje, da bo časopis svoje težave premostil. O zadrugi Primorski dnevnik, ki je lastnica časopisa, je spregovoril Jure Kufersin. Pojasnil je, da je štela konec lanskega leta 2150 članov, med katerimi so predvsem naročniki in bralci. »Še najmanj članov imamo na Goriškem. Lepo bi bilo, če bi k zadrugi pristopilo več Goričanov, predvsem mladih,« je povedal Kufersin. »Primorski dnevnik je eden izmed treh goriških dnevnikov in pomemben glas našega mesta,« je poudaril župan Romoli in izrazil željo, da bi nekoč - ko bo kriza mimo - Primorski dnevnik lahko svoje vsebine vsaj delno ponujal tudi v italijanščini, »kar bi vsem Goriča-nom dalo možnost, da spoznajo zorni kot slovenske manjšine in njena pričakovanja.« Romoli je bil zadovoljen, ker je Primorski dnevnik za praznovanje svojega jubileja v Gorici izbral ravno Trgovski dom, sedež Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, s katerim Gorica, Nova Gorica in Šempe-ter-Vrtojba gradijo svojo skupno prihodnost. »Prijateljski odnosi so pomembni, a ne zadoščajo. Skupen razvoj tega območja je mogoč le na stvarnih temeljih,« je povedal Romoli. Časopisu je voščil tudi predsednik pokrajine Gherg-hetta, po katerem je Primorski dnevnik »nenadomestljiv glas tega prostora, ki ne sme usahniti.« »Ideja Evrope, v katero verjamemo, temelji ravno na sožitju, odpiranju meja in jezikovni raznolikosti. V uresničevanje teh vrednot je naš prostor vložil veliko truda. Ravno zaradi teh značilnosti se mi zdi povsem Udeleženci slovesnosti v Trgovskem domu (levo); novogoriški župan Arčon je Primorskemu dnevniku poklonil grafiko (desno) bumbaca neumestno, da prireja gibanje CasaPo-und svoj shod ob stoletnici vstopa Italije v 1. svetovno vojno ravno v Gorici,« je dejal Gherghetta, ki je za prispodobo uporabil nadaljevanko o invaziji ne-zemljanov iz 80. let: »Za nas so pripadniki gibanja CasaPound kot nekakšni "visitors".« Primorskemu dnevniku je čestital še novogoriški župan Arčon, ki je izrazil upanje, da bo manjšinski časnik tako kot v preteklosti uspešno prebrodil težave, v katerih se je znašel. »Primorski dnevnik je res "fenomen". Ob tem, da ohranja slovenski jezik, poroča o dogajanju na slovenski in italijanski strani ter je s tem neke vrste gorica - Sindikati srečali lastnike Zaprtje tovarne Siap še pred koncem leta V Campodarsegu je včeraj potekalo srečanje med predstavniki sindikatov in vodstvom družbe Carraro, ki je v prejšnjih tednih napovedalo zaprtje tovarne Siap v Gorici. Sindikalisti se s srečanja žal niso vrnili z dobrimi novicami, saj jim je vodstvo kot pričakovano potrdilo, da ne namerava spremeniti svoje odločitve. »Tovarno nameravajo zapreti še letos,« je za Primorski dnevnik povedal predstavnik sindikata FIOM-CGIL Livio Menon, ob katerem so se srečanja udeležili tudi predstavnik sindikata FIM-CISL Alessandro Contino in dva predstavnika enotnega sindikal- nega predstavništva delavcev tovarne Siap. »Vodstvo tovarne je potrebo po zaprtju utemeljilo s tem, da je bil predviden obseg prodaje v tem leti 40 milijonov evrov, v resnici pa naj bi jih dosegli le 20 milijonov. To se nam zdi zelo čudno, saj znaša povprečna mesečna realizacija po naših podatkih 4,6 milijona evrov,« pravi Menon. Vodstvo tovarne je sindikatom predlagalo novo srečanje že 18. maja. »O tem, ali se ga bomo udeležili, se bomo pogovorili z delavci. Njihova zahteva je bila namreč ta, da bi bila ohranitev goriške tovarne pogoj za nadaljevanje pogajanj,« je pristavil Menon. Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Zadruga, ustanovljena leta 1908 Sedež v Doberdobu (GO), Rimska ulica 23 tel. 0481-784811 - Številka ABI: 08532 Številka vpisa v register zadrug s pretežno vzajemnostjo: A160295 Davčna koda in številka vpisa v Register podjetij Goriške pokrajine: 00065660318 VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV Vljudno vabimo člane na redni občni zbor članov, ki bo v drugem sklicanju danes, petek, 15. maja 2015, ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20. Osnutek bilance s prilogami poslovnega leta 2014 je na razpolago članom na vseh podružnicah banke v uradnih urah. P.S.: Pooblastila se lahko dvignejo na sedežu in na podružnicah banke v uradnih urah. Opozarjamo Vas, da na podlagi zakonskih določil mora pooblastitelj v trenutku, ko dvigne pooblastilo, navesti tudi ime pooblaščenca. ZA UPRAVNI SVET Predsednik Dario Peric "most informiranja" med dvema mestoma, ki ju povezuje podobna usoda. Obe Gorici sta na nek način stisnjeni v kot, s skupnimi močmi pa lahko načrtujemo boljšo prihodnost,« je dejal Arčon in poklonil našemu dnevniku grafiko, ki od včerajšnjega dne že krasi steno goriškega uredništva. (Ale) Šparglji v Orehovljah Do nedelje bo v Orehovljah praznik špargljev. Današnji program se začenja ob 19. uri, ko bodo obiskovalce medse povabili gostinci, ki bodo pripravili špargljeve jedi, in vinarji, od pridelovalcev bo moč kupiti sveže šparglje in kulinarične dobrote poustvariti tudi doma. Dogodek bo popestril Valerio Lut-man, zmagovalec resničnostnega šova Gostilna išče šefa. Ob 21. uri se bo večer nadaljeval ob pesmih dalmatinske klape Šufit. Jutrišnji program bo potekal v znamenju športnih iger, zvečer pa bosta zabavala DJ Stane in skupina Rok'n'band. Nedeljski program se začenja ob 17. uri s tradicionalno povor-ko, zabavno kulturnim programom in skupino Zvita feltna. (km) Zavora popustila Vozilu smetarske službe ISA je včeraj okrog 11. ure v Koštaboni popustila ročna zavora, medtem ko je voznik nanj metal vreče s plastiko. Vozilo je zdrvelo po cesti navzdol, zatem je podrlo ograjo in trčilo v vrtno lopo. K sreči se ni nihče poškodoval. Dobrote s sejma Expo V Tržiču bo danes promocijski dogodek za milanski sejem Expo, ki se imenuje Platea Cibis. Na Trgu Republike bodo na voljo dobrote z raznih koncev Italije. Freevoices v Šlovrencu V dvorani občinskega sveta v Šlovrencu bo danes ob 20.45 nastopil mladinski pevski zbor Freevoices s koncertom na temo prve svetovne vojne in miru. Ujede iz Rezije Ujedam in drugim zaščitenim vrstam iz Rezije bo posvečeno srečanje, ki ga alpinistični klub CAI prireja danes ob 20.30 na svojem sedežu v Ulici Rossini v Gorici. Spregovoril bo izvedenec Marco Favalli. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. maja 2015 1 5 zagraj - Predsednik republike bo 24. maja na Debeli griži Priprave na obisk v polnem teku Slovesnost naj bi trajala od 15.30 do 16.30, prometne omejitve bodo stopile v veljavo ob 13. uri - Do prizorišča z brezplačnim avtobusom Na goriški prefekturi in kvesturi se vneto pripravljajo na obisk italijanskega predsednika republike Ser-gia Mattarelle, ki se bo v nedeljo, 24. maja, udeležil slovesnosti ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno na Debeli griži. Na prefekturi so nam včeraj pojasnili, da Kvirinal še usklajuje zadnje podrobnosti obiska, začasni program pa naj bi v glavnem obveljal: Mattarella bo na Debelo grižo prišel ob 15.30, njegov odhod je predviden okrog 16.30. Slovesnost bo torej trajala slabo uro; v tem času si bo predsednik s svojimi spremljevalci - ministrico za obrambo Roberto Pinotti, predsednico dežele Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani, goriškim prefektom Vittoriom Zappalortom, županjo iz Zagraja Elisabetto Pian, načelnikom generalštaba italijanske vojske Claudiom Grazianom in generalnim komisarjem ustanove Onorcaduti Rosariom Aioso - najprej ogledal muzej, ki ga upravlja združenje Juliaest, nato pa se bo začela slovesnost. Z enominutnim molkom se bodo poklonili padlim v prvi svetovni vojni, sledili bodo govori županje Pianove, strokovnjaka na področju prve svetovne vojne in ministrice Pinottijeva. Sledil bo slavnostni govor predsednika republike, ki se bo kot omenjeno zaključil do 16.30. Pod odrom (včeraj naj bi padla odločitev o tem, kam ga bodo postavili) bo sedelo sto gostov, v glavnem predstavnikov oblasti in upraviteljev, na ploščadi bo igrala godba konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli. Navzoči bodo predstavniki vseh štirih vej oboroženih sil, vojske, karabinjerjev, finančne straže, mor- narice in letalstva. Na goriški pokrajini upajo, da si bo predsednik pred odhodom lahko ogledal tudi obnovljene topniške rove, ki pa jih je v prejšnjih dneh ustanova Onorcaduti začasno zaprla. »Namestiti bomo morali še nekaj tabel in razsvetljavo, kar bomo opravili do ponedeljka, o ponovnem odprtju pa ne odločamo mi,« je pojasnila podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic. Dostop do prizorišča bodo omogočili tudi medijem in občanom, a v omejenem številu. Kdor se bo želel udeležiti slovesnosti, bo moral parkirati v obrtni coni na Malnišču. Na križišču z Ulico Primož Trubar bodo uredili začasno avtobusno postajo, ki jo bo od 13. ure dalje z Debelo grižo povezoval brezplačni avtobus pokrajinskega prevoznega Sergio Mattarella ansa podjetja APT. Avtobus bo vozil vsakih dvajset minut. Publika bo lahko do prizorišča slovesnosti prišla tudi po pešpoteh, ki vodijo na Debelo grižo. Informacije bodo na kraju ponujali prostovoljci civilne zaščite. Od 13. ure dalje bo za promet zaprta ce- sta med Martinščino in Petovljami, zaprta pa bo tudi Ulica Brigata Sas-sari v Martinščini. Na določenih odsekih pokrajinskih cest št. 9 in 15 bo prepovedano parkiranje. Omejitve prometa naj bi veljale približno do 18. ure. (Ale) gorica - Pavšič (SKGZ) pisal vladni komisarki Shod škoduje sožitju Vrstijo se odzivi proti shodu, ki ga skrajno desničarsko gibanje CasaPound namerava prirediti v središču Gorice v soboto, 23. maja. V zvezi s shodom je deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič pisal vladni komisarki Fran-cesci Adelaide Garufi. »Slovenska kulturno-gospodarska zveza si od vedno prizadeva za mirno in konstruktivno sožitje med avtohtono slovensko manjšino in večinskim prebivalstvom v deželi Furlaniji Julijski krajini. To so naši ustanovitelji zapisali v ustanovno listino. Po zaslugi številnih slovenskih in italijanskih družbeno-političnih komponent, ki so v to vložile veliko truda, so bili v zadnjih letih v to smer opravljeni opazni pozitivni koraki, ki v naši deželi utrjujejo večkulturno stvarnost po evropskih principih,« poudarja Rudi Pavšič v svojem pismu in ugotavlja, da se občasno žal še vedno pojavljajo dogodki, ki kvarijo vzdušje in skupna prizadevanja za omikano sožitje in premagovanje napetosti iz preteklosti. »V zadnjih dneh je skrajno desničarsko gibanje CasaPound napovedalo svoj shod v naši deželi. To se dogaja ravno v času, ko praznujemo 70. obletnico konca druge svetovne vojne in zmago nad nacifašizmom, ki je hudo zaznamoval območje, na katerem živimo,« poudarja Pavšič in razlaga, da napovedani shod močno zaskrblja vse slovenske in italijanske demokrate in antifašiste, saj gre za žalitev vrednot, na katerih temelji tudi sama italijanska ustava. »Na vas se obračamo s prošnjo, da storite vse, da ne bi prišlo do napovedanega shoda, saj sta apologija fašizma in njegovo poveličevanje zakonsko prepovedana. S tem se pridružujemo številnim županom in drugim organizacijam, ki so v teh dneh izrazili odločno nasprotovanje takšnim in podobnim provokacijam,« se zaključuje pismo, ki ga je Rudi Pavšič poslal vladni komisarki Francesci Adelaide Garufi. Tržiški tematski park prve svetovne vojne, ki je letos zabeležil velik porast števila obiskovalcev, bo odslej bolj varen. Občina je postavila nekaj lesenih ograj, uredila stopnice ene izmed kavern in z železnimi vrati zaprla vhod v eno izmed jam sredi parka. Skupno so porabili 7000 evrov, dela je opravilo podjetje Soranzio iz Tržiča. V kratkem bodo po parku začrtali več poti za nordijsko hojo. Iz Tržiča bodo speljane vse do kote 77 pri Sabličih in do Prelosnega jezera. gorica - Protifašisti »Manifestirali bomo al • •• f VI proti vojni in fašizmu, CasaPound ju povzdiguje« Sočasno s shodom desničarskega gibanja CasaPound bo v soboto, 23. maja, v Gorici tudi manifestacija, ki jo prireja deželni protifašistični observatorij. »Geslo desničarske manifestacije "Risorgi, combatti, vinci" (Vstani, bojuje se, zmagaj) je tipično fašistično. Proti komu naj se bojujemo? Proti stricu s slovenskim, hrvaškim ali avstrijskim priimkom? Proti prijateljici, s katero se odpravljamo na kavo na drugo stran čezmejnega trga? Proti očetu, mami, sosedu, ki ga srečamo zjutraj? V soboto, 23. maja, prirejamo v Gorici veliko mirovniško manifestacijo, na kateri bodo prisotni tudi Slovenci in Avstrijci, zbrali se bomo pred železniško postajo in manifestirali proti vojnam, fašizmu in zločinom, ki jih Ca-saPound povzdiguje,« pravijo iz protifašističnega observatorija in napovedujejo, da bodo jutri ob 10.30 ponesli na Travnik na desetine križev. Z njimi bodo ljudi opomnili na svetovno morijo, ki jo hoče gibanje CasaPound proslaviti. Gibanja CasaPound je marsikje že nalepilo letake za shod gorica - Samo Pahor (Edinost) » Nespodobna provokacija« V zvezi z napovedanim shodom gibanja Casapound je v prejšnjih dneh sprejelo stališče tudi društvo Edinost iz Trsta. V njegovem imenu Samo Pahor pojasnjuje, da 20. člen mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (GS OZ 16-12-1966) določa, da vsakršno propagiranje vojne mora biti z zakonom prepovedano in da vsako hujskanje k nacionalnemu, rasnemu ali verskemu sovraštvu, ki bi pomenilo spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju, mora biti z zakonom prepovedano. »Ko je italijanski parlament z zakonom št. 881 z dne 25. oktobra 1977 ratificiral v zadevi navedeni mednarodni pakt, ni odobril določila o kaznovanju oseb, ki propagirajo vojno in hujskajo k nacionalnemu, rasnemu in verskemu sovraštvu ter zahtevajo diskriminacijo jezikovnih in narodnih manjših. Tako ima goriški prefekt zavezane roke in ne more prepovedati zborovanja, ki je napovedano za 23. maj v Gorici in bo po vsej verjetnosti imelo vse značilnosti, za katere mednarodni pakt predpisuje prepoved. Sicer bi bil lahko prefekt, ki je študiral mednarodno pravo prav v času okoli ratifikacije tega pakta in je na začetku službovanja lahko opazoval norenje tržaških rasistov, posegel na pristojnem ministrstvu, ki bi lahko v 24 urah poskrbelo za zakonski odlok, kot se je leta 1993 zgodilo z dopolnilom k zakonu št. 654 z dne 13. oktobra 1975,« poudarja Samo Pahor, ki je v prejšnjih dneh pozval poslanko Tamaro Blažina, naj takoj poseže s parlamentarnim vprašanjem ali predložitvijo resolucije. Kot smo včeraj poročali, je poslanka v sredo opozorila na shod pod-ministra za notranje zadeve Filippa Bubbica, svojo zaskrbljenost je nato izrazila v poslanski zbornici. Po mnenju Sama Pahorja je vlada še v času, da izda ustrezen zakonski odlok, ki stopi takoj v veljavo. »Vse, kar se bo 23. maja neljubega pripetilo v Gorici, na meji z državo, ki je že v ustavi iz leta 1991 v 63. členu prepovedala vse to, kar prepoveduje navedeni mednarodni pakt, bo velika sramota, še zlasti zato, ker ustava italijanske republike v 11. členu odklanja vojno. Dopustitev take manifestacije na meji države, katere ozemlje je že dvakrat pustošila italijanska vojska, je mogoče šteti za hudo nespodobno provokacijo,« za družbeno politično društvo Edinost poudarja Samo Pahor. vrh - Bodeča Neža Tridnevno turnejo V • • • H začenjajo na sejmu Expo Danes pojejo v Milanu, jutri ob Gardskem jezeru, v nedeljo v kraju Piazzola sul Brenta Vokalna skupina Bodeča Neža med nedavnim nastopom Dekliška vokalna skupine Bodeča Neža se ta vikend odpravlja na krajšo turnejo po severni Italiji. Danes bo nastopila na mednarodnem sejmu Expo v Milanu. Dekleta bodo kot predstavnice slovenske manjšine v Italiji zapela v slovenskem paviljonu. Izvajala bodo sodobne skladbe in skladbe iz slovenske ljudske zakladnice. Jutri bodo pevke gostje moškega zbora Coro Castel Sez. SAT iz Arca, s katerim bodo oblikovala celovečerni koncert v cerkvi Chiesa colleggiata v Arcu. Zbor bo ob tej priliki pel pretežno sakralni program, v katerem izstopajo renesančni skladatelj Jacobus Gallus, estonski skladatelj Arvo Part, slovenski skladatelji Pavle Merku, mladi Patrick Quaggiato, pa tu- di pred nedavnim preminuli tržaški skladatelj Marco Sofianopulo. V nedeljo, 17. maja, bo Bodeča Neža nastopila na priznanem festivalu Festa Musica Attiva v kraju Piazzola sul Brenta, v očarljivi vili Contarini. Festival podpira ljubiteljske izvajalce glasbe vseh oblik, od solistov, do zborov, komornih skupin, bendov, ki izvajajo klasično, jazz, gospel in pop glasbo. Bodeča Neža bo v avditoriju predstavila raznolik program slovenskih, italijanskih in drugih evropskih skladateljev. Ob tej priložnosti bodo dekleta predstavila izsek iz novega sodelovanja z goriškimi glasbeniki, in sicer niz treh pesmi ameriških skladateljev ob spremljavi basista Davida Šu-ligoja in tolkalca Patricka Quaggiata. 14 Petek, 15. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Na sejmu Expo v Milanu Štafeto bo jutri prevzela Goriška V neposredni družbi Avstrijcev, Italijanov, Švicarjev in Američanov se na milanskem sejmu Expo v samostojnem paviljonu predstavlja tudi Slovenija. Prvih štirinajst dni po slavnostni otvoritvi tega svetovnega promocijskega dogodka se je v slovenskem paviljonu predstavljala Obalno-kraška regija, od jutri dalje pa štafeto za novih štirinajst dni prevzema Goriška. »Računamo na več kot 5.000 obiskovalcev dnevno. Zato, da bi jih pritegnili v naš paviljon, smo pripravili nekaj zanimivosti,« napoveduje Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko. Danes, dan pred začetkom predstavitve Goriške, se v slovenskem paviljonu predstavljajo Slovenci, živeči v Italiji. »Na prelomu predstavitve obal-no-kraške in goriške regije smo se dogovorili, da damo priložnost za predstavitev našim kolegom zamejskim Slovencem. Prepričan sem, da bodo tudi oni na predstavitvi beležili lepe uspehe,« pravi Špacapan. »Predstavitev Goriške, za kar imamo na voljo dva tedna, bomo skušali izkoristiti v čim večji meri,«nadaljuje direktor RRA. Vendar gostov v hudi konkurenci ni tako lahko prepričati, naj vstopijo v paviljon in se tam kar najdlje zadržijo. Zato so v skladu z rdečo nitjo letošnjega sejma - hrano - v prvem tednu pripravili animacije z mojstri mešanja koktajlov Liquid Factory iz Nove Gorice, v drugem tednu pa bo s kuharskim showom obiskovalce navduševal eden najboljših kuharskih mojstrov Evrope Tomaž Kavčič iz restavracije Pri Lojzetu na dvorcu Zemono. Expo pa ne bo le priložnost za spoznavanje turističnih lepot dežele, na sejem se iz regije podajajo tudi delegaci- je županov, gospodarstvenikov in obrtnikov, ki bodo po svojih najboljših močeh tkali nova poslovna partnerstva. »Računamo na to, da se bo na Expo odpravilo veliko tujih delegacij in da se bo katera od njih na podlagi videnega v našem paviljonu, odpravila tudi v Slovenijo. Zaenkrat imamo na našem koncu že napovedani dve kitajski delegaciji. Podatki prvega trimesečja pa kažejo tudi, da se je, sklepamo, da na račun Ex-pa, ki je tokrat skoraj po stoletju v naši bližini, turistični obisk v regiji povečal za 6 odstotkov, česar smo zelo veseli,« pravi Špacapan. Da se Goriška predstavlja kot druga regija zapovrstjo, je strateškega pomena, saj čas predstavitve sovpada z začetkom poletne turistične sezone, zato organizatorji upajo, da bodo na ta račun v Slovenijo pritegnili več turistov kot bi jih sicer. Smaragdna dežela - destinacija je pred kratkim zamenjala dosedanji slogan Smaragdna pot - se na predstavitev na Expo Milano pripravlja ob finančni podpori trinajstih sevrenopri-morskih občin in s pomočjo sponzorstva Hita in Intre Lighting. »Naši stroški bodo znašali okoli 80.000 evrov, od tega je 50.000 prispevalo trinajst se-vernoprimorskih občin,« pojasnjuje Špacapan. Preko agencije SPIRIT se bo v slovenskem paviljonu predstavilo še več slovenskih podjetij in kot rečeno, območni obrtna in gospodarska zbornica, ki bosta prirejali dogodke za podjetnike in obrtnike. »Gre pravzaprav za dva velika cilja: povečati obisk Slovenije v turističnem in gospodarskem smislu in pa vzpostavitev novih stikov z delegacijami, ki prihajajo iz daljni dežel,« še pristavlja Špacapan. Katja Munih TRŽIČ - Deželni odbornik Panontin Unije občin prvi korak na poti združevanja Med govorniki je bil tudi Panontin (drugi z desne) bonaventura Z medobčinskimi unijami naj občine vzpostavijo sodelovanje, potem pa naj razmislijo o združitvi. Med zagovorniki združevanja občin v Furlaniji Julijski krajini je tudi deželni odbornik Paolo Panontin, ki se je v sredo v Tržiču udeležil okrogle mize, na kateri so razpravljali o predlogu za združitev tržiške, ronške in štarancanske občine. Srečanje je priredil odbor, ki že zbira podpise za sklic medobčinskega referenduma, na katerem bi se prebivalci treh največjih občin iz Laškega izrekli o njihovi združitvi; doslej so že zbrali 2500 podpisov, potrebnih jih je 5600. Za srečanje je bila občinska galerija sodobne umetnosti pretesna, med udeleženci so bili skoraj izključno krajevni politiki in upravitelji. Med njimi sta izstopala tržiška županja Silvia Altran in štarancanski župan Riccardo Marchesan, medtem ko ni bilo na spregled upraviteljev iz Ronk, ki na celi črti nasprotujejo združevalnim predlogom. »Med pripravo deželne reforme krajevnih uprav sem se pogovoril z raznimi župani iz Laškega; številni med njimi so mi pojasnili, da se o združevanju govori že trideset let, vendar še ni bil storjen niti en konkreten korak v tej smeri,« je poudaril Panontin in pojasnil, da si dežela želi večjega sodelovanja in združevanja med občinami, saj gre za trend, ki so ga ubrali povsod po Evropi in vodi k boljšemu upravljanju, prihranku javnega denarja in večji učinkovitosti krajevnih uprav. V slovenskem paviljonu na milanskem Expoju bodo prihodnja dva tedna promovirali dobrote in tipične proizvode iz Goriške nea culpa NOVA GORICA - Pismo ministrici za zdravje Tudi župani predlagajo, naj se dobra praksa ohrani Temeljni kamen urgence ob bolnišnici so položili februarja foto k. m. Novogoriški župan Matej Arčon je ob podpori preostalih županov občin na ožjem Goriškem območju ministrici za zdravje Mi-lojki Kolar Celarc konec aprila poslal pismo, v kateri jo poziva, naj v pogovore o bodoči organiziranosti urgentne in dežurne medicinske službe na Goriškem vključi vse zainteresirane akterje. Ministrica se bo s predstavniki stroke sestala danes v šempetrski bolnišnici. Potem ko je predstavnica novogori-škega doma župane na zadnjem rednem mesečnem srečanju seznanila z zaskrbljenostjo glede organiziranosti urgentne in dežurne službe v omenjeni ustanovi ter o veliko nejasnostih glede ureditve nujne medicinske pomoči po uvedbi urgentnega centra ob šempetrski bolnišnici, so župani sklenili ministrico z omenjenimi pomisleki posebej pisno seznaniti. Temeljni kamen za šempetrsko urgen-co je bil po številnih zamikih na veselje predstavnikov stroke in lokalne skupnosti položen februarja letos. Že takrat je v zraku viselo vprašanje o organiziranosti službe nujne medicinske pomoči v okoliških zdravstvenih domovih. Po razgrnitvi osnutka Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči jih je še več. »Zanima nas, kako si ministrstvo razlaga podaljšanje dostopnega časa do pacientov na tej strani predora Panovec na račun selitve ekipe nujne medicinske pomoči v Šempeter, kdo bo opravljal hišne obiske in kdo mrliške oglede,« je ta teden javno opozorila Petra Kokoravec, vodja službe nujne medicinske pomoči v novogoriškem zdravstvenem domu, ki bo, kot kaže, kmalu prevzela tudi direktorsko mesto te ustanove. Nejasnosti se pojavljajo tudi v povezavi z dežurstvom v novogoriškem zdravstvenem domu ob vikendih in praznikih. Na problem dostopnih časov do bolnikov v regijskem središču Novi Gorici ter do bolnikov iz okoliških bolj oddaljenih predelov kot so Goriška Brda, Kanal in Trnovsko-Banjška planota je v imenu županov goriške opozoril tudi Arčon. Poudaril je, da imajo trenutno v novogoriškem zdravstvenem domu dobro in učinkovito, popolno 24-urno zdravniško oskrbo tako na terenu kot v zdravstvenem domu. »Da ne bi morda narobe razumeli - z izgradnjo Urgentnega centra v Šempetru smo več kot zadovoljni, vendar vas župani pozivamo, naj bo organizacija službe na takem nivoju, da bi pomenila nadgradnjo obstoječega sistema, ne pa korak nazaj,« je zapisal Arčon in v imenu županskih kolegov ministrici predlagal, da se pred končno odločitvijo za skupno mizo usedejo vsi vpleteni: tako predstavniki bolnišnice, zdravstvenega doma kot strokovni delavci z ministrstva. »Predlagamo tudi, da smo v pogovore vključeni predstavniki lokalnih skupnosti, da bi skupaj prišli do ustrezne rešitve,« je pismo ministrici sklenil župan. Ekipa ministrstva za zdravje z ministrico na čelu se bo s predstavniki stroke in lokalne skupnosti na temo sprememb, ki jih prinaša pravilnik o službi nujne medicinske pomoči sestala danes popoldan v prostorih šempetrske bolnišnice. (km) GORICA - Drevi Dobrodelni koncert z Bollanijem Drevi ob 21. uri bo v podporo projektu LAM! v Verdijevem gledališču v Gorici »pro bono« nastopil pianist Stefano Bollani s predstavo Piano Solo. Projekt je namenjen raziskovanju vloge, ki jo imajo igre pri razvoju otroka, in obenem osveščanju javnosti o pomenu vključevanja invalidnih otrok. Bollanijev koncert, ki bo edini v Furlaniji Julijski krajini do poletja, prirejata obe »duši« projekta LAM!, in sicer neprofitno društvo Incastri in podjetje Look at Me. Pri pobudi sodelujejo še druge ustanove, med katerimi je tudi goriška pokrajina. Vsi sodelujoči partnerji želijo, da bi se jim uresničile sanje, da bi vsi otroci, tudi invalidni, imeli priložnost se igrati z igračami, ki so bile izdelane zato, da spodbujajo njihovo rast. Stefano Bollani »Ime projekta izhaja iz dejstva, da nas že od malih nog učijo odvračati pogled od vsega, kar nam je različno, tudi od invalidnosti. Mi pa želimo spremeniti to paradigmo in rečemo: Glej me! Moje potrebe so tvoje! Pri tem odigrava odločilno vlogo igra, saj predstavlja priložnost za učenje in odpiranje navzven,« pravi Anna Devecchi, predsednica društva Incastri in ustanoviteljica podjetja Look at Me. Pomembne italijanske klinike, ki delujejo na področju otroške nevropsihiatrije, so podprle projekt in začele raziskovati vlogo, ki jo igre oz. igrače imajo pri razvoju otrok, zlasti invalidov. Celoten izkupiček koncerta bo namenjen financiranju raziskav, ki jih izvajajo Smile Lab raziskovalnega središča Stella Maris v Pisi, ustanova Mondino v Pavii in oddelek za otroško ne-vropsihiatrijo bolnišnice Gemel-li v Rimu. Goriški koncert je priložnost za vse, ki se prepoznajo v vrednotah projekta LAM!, in ljubitelje kakovostne glasbe. Mednarodno priznani jazz pianist in šovmen Bollani bo popeljal vsakega gledalca skozi glasbeni koncert, ki združuje tudi čustva in zabavne vsebine. Ne vprašajte ga, kaj bo zaigral na koncertu Piano Solo, kajti Stefano Bollani tega nikoli ne ve, dokler na nasloni svojih prstov na tipke in se poda na podoživljanje svojega jaza, spominov in čustev. Piano Solo je popotovanje v njegovo notranjo glasbo in čustva, ki obsegajo Brazilijo, glasbo iz 40. let preteklega stoletja in »bis«. Koncert, ki ga prirejata društvo Incastri in podjetje Look at Me v sodelovanju z goriško pokrajino in projektom Go Labor, so finančno podprli društvo Progetto Musica, Zadružna banka iz Ločnika, Ko-privnega in Fare,zadruga Itaca -FAB, podjetja GraphicStudio, Sil-verleaf in Pecar Piano Center. Dogodek so spokroviteljstvom podprle Konzulta za invalide Furlanije Julijske krajine, občina Gorica in občina Videm. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. maja 2015 1 5 NOVA GORICA - Šola Komel v frančiškanskem samostanu Mladi talenti Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Kulturni dom Nova Gorica povezuje dolgoletno uspešno sodelovanje. Poslanstvo šole, ki ga je začrtal nekdanji ravnatelj Silvan Kerševan, danes v istem duhu uresničuje ravnateljica Alessandra Schettino. Koncertni niz Snovanja, kljub neprijaznemu finančnemu položaju šole, nadaljuje enako srčno. Čezmejna sodelovanja od vedno zaznamujejo naš kulturni prostor in ga naredijo drugačnega in posebnega. Tako sta si Snovanja in Glasba z vrtov svetega Frančiška podala roke, saj je namen enega in drugega podoben - za mladinsko glasbeno ustvarjalnost našega področja. Torkov koncert Mladi talenti SCGV Emil Komel iz Gorice je bil drugi koncert enaindvajsete sezone cikla novogoriškega Kulturnega doma. Na njem so nastopili najboljši učenci solisti, prejemniki zlatih plaket na državnih in mednarodnih tekmovanjih in tisti, ki so se izkazali na revijah ter državnih izpitih. Predstavilo se je osem mladih in-terpretov. Najmlajša, ki je uvodoma zaigrala, je bila komaj deset let stara violinistka, najstarejši, s katerim se je koncert zaključil, pa petnajstletni violončelist. Med njima so glasbeniki različnih starosti izvedli paleto prikupnih malih mojstrovin. Pa naj so zaigrali otroci, kot so bili violinisti Pavla Vezjak (2006), Makrina Quinzi (2005) ali Simon Gerin (2003), kot tudi najstniki, kot je Raffaele Martina Matej Vidmar Vida Boškin matej vidmar Simone Sette (2001), iz razredov violinskih pedagogov Jurija Križni-ča in Frančiška Tavčarja, prav vsi so se na odru izkazali. Vsi so dosledno sledili notam v izbranih skladbah. Kljub majhnim tehničnim »škratkom« pa so izrazili muzikal-nost in so, zelo pohvalno, že podajali prve nastavke osebne interpretacije. Prav tako sta nastopila tudi harfistka Vida Boškin (2005), pedagoginje Tatiane Donis, in saksofonist Raffaele Martina (2002) iz razreda pedagoga Tomaža Škamper-leta. Izbor skladb je bil oblikovan s posebnim občutkom do slovenskih skladateljev. Dela Tomaža Habeta, Janeza Gregorca in Matije Bravni-čarja so naredila koncert toliko bolj zanimiv. Manjkala pa niso niti dela iz svetovne zakladnice, med njimi tudi virtuozna Fantaisie-Impromptu, op. 66, Frederica Chopina, ki jo je odločno in navdušujoče podala pianistka Michela Sbuelz (2002) iz razreda pedagoga Sijavuša Gadži-jeva. Prav tako je s svojo sijočo interpretacijo prevzel poslušalce vio-lončelist Jurij Lavrenčič (2000) iz razreda pedagoga Federica Magrisa. SCGV Emil Komel se tako lahko pohvali z delovnimi mladimi glasbeniki, ki pod mentorstvom dobrih pedagogov razvijajo glasbeno nadarjenost. Vsekakor optimističen pogled v prihodnost, kjer bo glasba v kulturnem življenju zasedala pomembno vlogo. (ms) [13 Lekarne fl Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481-790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: 15., 16. in 23. maja ob 20. uri »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic); 15. maja ob 10. uri v sklopu Festivala vizije s prostim vstopom »Ljubezen, ali pač...« (po Antonu Pavloviču Čeho-vu), nastopa Amaterski mladinski oder. 21. maja ob 20. uri bo premiera filozofske komedije »Neumnost« (Rafael Spregelburd), ponovitve 22. in 27. maja ter 5., 11. in 13. junija. 29. maja ob 20. uri ob podelitvi nagrade Tantadruj »Postani obcestna svetilka« (Srečko Kosovel) s koncertom Kosovelovih poezij orkestra NOVA. 6. junija ob 20. uri »Preobrazba« (Franz Kafka), nastopa Hrvaško narodno gledališče Split (s slovenskimi podnapisi). Informacije na blagajna@sng-ng.si ali po tel. 003865-3352247; več na www.sng-ng.si. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V GORICI v Kulturnem centru Lojze Bratuž 25. maja ob 20.30 »Obiski«. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 15. maja, bo koncert skupine Area Open Project. Informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.0019.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. V GORICI: na sedežu univerzitetnega pola v Ul. Sv. Klare 1 bo danes, 15. maja, ob 16. uri srečanje ob predstavitvi razstave z naslovom »Gorizia: una lettura ipermediale, multimodale e interattiva. Un esperimento«. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carduc-ci) je na ogled fotografska razstava »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne); do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0019.00, vsako nedeljo ob 17. uri potekajo vodeni ogledi; vstop prost. Danes, 15. maja, ob 18. uri bosta Alessandra Martina in Antonella Gallarotti vodili ogled razstave, v torek, 19. maja, ob 18. uri bo ogled vodila Raffaella Sgubin. V soboto, 16. maja, ob 10.30 bo potekala brezplačna umetnostno-didaktična delavnica za otroke med 5. in 10. letom starosti (rezervacije do 15. maja po tel. 348-2560991). 29. maja ob 18. uri bo srečanje s fotografom Rossa-nom Bertolom. Po domeni je za najmanj deset oseb možna rezervacija brezplačnih vodenih ogledov razstave v slovenskem jeziku (tel. 0481537111). V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled samostojna razstava slikarke Janine Cotič; do 15. maja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ure in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. ZDRUŽENJE ANDOS iz Gorice vabi na ogled skupinske razstave članic, ki sodelujejo na tečaju slikarstva pod vodstvom Rosanne Braida z naslovom »Bacche e frutti« v trgovini La Violaciocca na Trgu Sv. Antona 3 v Gorici. Ob razstavi bodo potekala predavanja: danes, 15. maja, ob 20.30 »Bacche e frutti nostrani in cucina«, Liubina Debeni in »Bacche e frutti nostrani con effetti benefici«, Paola Sapunzach. À Koncerti SNOVANJA 2015 v organizaciji SCGV Emil Komel: v soboto, 16. maja, ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici bo koncert »Mi smo pomlad«. V duhu medsebojnega spoznavanja in povezovanja bodo nastopili učenci SCGV Emil Komel z vrstniki GŠ iz Tolmina in Kulturnega društva Iris iz Marcona (Benetke). V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo v soboto, 16. maja, ob 21. uri nastopil kantavtor Jean Luc Dancy s koncertom »Note di Francia«; vstop prost. Informacije po tel. 0481961305. FESTIVAL DVORNE GLASBE: 16. maja ob 21. uri v goriškem gradu »A due mantici. Le radici popolari del-la musica colta«, nastopajo C. Pron-tera, N. Berardi, V. de Lorenzi. 17. maja ob 11.30 v goriškem gradu koncert ens. Protempore. H Šolske vesti KAMP »ENGLISH IN ACTION« za fante in dekleta od 7. do 13. leta bo potekal v Dijaškem domu od 15. do 26. junija. Na programu bo učenje angleščine na igriv in dinamičen način: poleg tečaja jezika še košarka (v sodelovanju s ŠZ Dom) ali ples hiphop. Urnik do 13. ali do 15.30, cena zelo ugodna; vpis po tednih, do zasedbe mest, na tel. 0481-533495 (od 13. ure dalje). V OTROŠKIH JASLIH s slovenskim učnim jezikom Tika Taka v Gorici vabijo na dan odprtih vrat v ponedeljek, 18. maja, med 16.30 in 18.30. Kdor bi rad vpisal svoje otroke v slovenske jasli, si bo lahko ogledal prostore in se pogovoril z vzgojiteljicami. U Kino S Izleti V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu XXIV Maggio 15/C v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Roberto Kusterle. Riti del corpo«; do 30. maja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več na www.studiofaganel.com. V GORICI: v galeriji Kosič, Raštel 5-7/Travnik 61 (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na 22. Mednarodni likovni delavnici »Slovenija odprta za umetnost 2014« na Sinjem Vrhu; po urniku trgovine do 6. junija. V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481391228). skih.arhitektov@gmail.com do četrtka, 28. maja. □ Obvestila DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 - 22.10 »II racconto dei racconti«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Mad Max: Fury Road«. Dvorana 3: 17.00 »Doraemon il film - Le avventure di Nobita e dei 5 esplo-ratori«;19.10 - 21.40 »Leviathan«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Mad Max: Fury Road«. Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Il racconto dei racconti«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Mad Max: Fury Road« (digital 3D). Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.15 »The Gunman«. Dvorana 5: 17.30 »Doraemon il film - Le avventure di Nobita e i 5 esplo-ratori«; 20.00 - 22.10 »Forza mag-giore«. SPDG prireja v nedeljo, 17. maja, izlet na Sivko (1008 m) in Bevkov vrh (1051 m). Zbirališče ob 6.45 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, odhod ob 7. uri. Možnost prevoza s kombijem; informacije po tel. 3383550948 (Mitja). AVTOBUSNI IZLET KNJIGE OB 18.03 v Glinščico, ki je odpadel zaradi slabega vremena bo v soboto, 16. maja; rezervacije po tel. 0481-593506 (9.0012.00). SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira 30. maja izlet v Vicenzo na ogled razstave Tutankamona, Van Gogha in Caravaggia ter mesta z vodičem. Vpisovanje in informacije do 15. maja po tel. 347-1243400 (Magda). SPDG prireja v nedeljo, 31. maja, izlet na Grobničke alpe nad Reko. Pot ni zahtevna, kosilo iz nahrbtnika. Društvo bo ob zadostnem številu prijav poskrbelo za avtobusni prevoz. Prijave in informacije do 15. maja po tel. 0481-882079 (Vlado). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na enodnevni pomladanski izlet v Prlekijo in Va-raždin v soboto, 30. maja. Vpisovanje do 17. maja oz. do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice okrog 6. ure. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument za tujino. Na račun 20 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. DRUŠTVO PRIMORSKIH ARHITEKTOV prireja od 13. do 16. septembra izlet v Milan z dvodnevnim obiskom sejma EXPO (ponedeljek, torek) in ogledom drugih stavb v Milanu in bližnji okolici (nedelja, sreda). Informacije in prijave na drustvo.primor- AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena). AŠZ DOM prireja od 12. maja do 12. junija mesec odprtih vrat za učence osnovnih šol, ki želijo poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Vadbe v mesecu maju-juniju bodo brezplačne (obvezno zavarovanje); informacije po tel. 329-2718115 ali na domgorica@gmail.com (David Am-brožič). KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Plavi Laguni pri Poreču od 20. do 30. junija; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je umestitvena seja novega pokrajinskega sveta SSk za Goriško sklicana za torek, 19. maja, ob 20. uri na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je sklican 15. deželni kongres, ki bo zasedal v soboto, 23. maja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 9.30. 15 Prireditve V GORIŠKEM GRAJSKEM NASELJU bo v nedeljo, 17. maja, ob 14.30 otroška ustvarjalna delavnica na temo vrtnarstva; ob 17. uri bo v Pokrajinskih muzejih predavanje Diega Kuz-mina z naslovom »Gorizia - Nova Gorica, una storia di confine«; ob 17. uri se bodo otroci zabavali s plesom zumbakids pod vodstvom Corradine Zin. Potekala bo nabirka denarnih prispevkov za zdravljenje malega Alessandra. V ROMANSU: ob jezerih Fipsas na drevoredu Trieste bo od 15. do 17. maja 3. zgodovinski festival »Romans Longobardorum«. Prisotne bodo skupine, ki se bodo izkazale s spopadi, možni bodo vodeni ogledi, animacija za otroke, predstave, fotografska razstava ex-tempore, prisotne bodo stojnice antičnih pridelkov, glasba v živo in langobardske jedi; informacije po tel. 333-6157615 ali www.invictilupi.org. V GORICI: v Kulturnem domu bo v torek, 19. maja, ob 18. uri v okviru »Srečanj z avtorji 2015« večer v spomin na pisatelja in vsestranskega kulturnega ustvarjalca Celsa Macorja. Večer z naslovom »Ceslo Macor - Po-klon umetniku ob njegovi 90-letnici rojstva« bodo oblikovali novinar revije Iniziativa Isontina in pesnikov osebni prijatelj Renzo Boscarol, odgovorni urednik tednika Voce Ison-tina Mauro Ungaro, odgovorni urednik tednika Novi Glas in slovenski pesnik Jurij Paljk, novinar in predsednik goriškega Foruma Andrea Bellavite, ravnatelj Goriške državne knjižnice BSI Marco Menato in predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v Tumo- vi dvorani v Gorici na Verdijevem korzu 51 v torek, 26. maja, ob 18. uri predavanje dermatologinje Majde Cossutta na temo »Kožni rak: kako se mu lahko izognemo?«. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.50, Rosa Ma-russich por. Valentinuzzi iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. 1 6 Petek, 15. maja 2015 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Zapustila priprave DUNAJ - Anna Fenninger je še v sporu z avstrijsko smučarsko zvezo. Še naprej hoče sodelovati z menedžerjem Klausom Kärcherjem, noče pa se podrediti sistemu. Spor je šel tako daleč, da je skupna zmagovalka svetovnega pokala zapustila kondicijske priprave na Cipru. V ozadju so predvsem želje 25-letne smučarke po osebnem pokrovitelju in osebnem kondicijskem trenerju, za katerega pa zveza noče odšteti sto tisoč evrov letno. Brez Andyja in Serene RIM - Britanski teniški igralec Andy Murray je predčasno zapustil turnir v Rimu. A ne zaradi poraza na igrišču, ampak zaradi utrujenosti, zaradi katere noče ničesar tvegati pred drugim letošnjim grand slam turnirjem v Parizu. Prav tako v RImu ni več sester Williams. Lanska zmagovalka in prva nosilka Serena Williams je dvoboj osmine finala proti rojakinji Christini McHale predala brez boja zaradi bolečine v zapestju, njeno sestro Venus pa je pred tem izločila druga nosilka Romunka Simona Halep. NOGOMET - Polfinale evropske lige Zgodovinski uspeh V finalu, 27. maja v Varšavi, bosta igrali pričakovano Sevilla in Dnipro, prvič v zgodovini Dnirpo - Napoli 1:0 (0:0) Strelec: Seleznjov v 58. minuti Fiorentina - Sevilla 0:2 (0:2) Strelca: Bacca 22., Carrico 27. FIRENCE/DNJEPROPE-TROVSK - V finalu evropske lige bo prvič v zgodovini igral klub iz Dnje-propetrovska, ki je pred domačimi gledalci z 1:0 premagal Napoli. Zmagoviti gol, ki je bil dovolj za zmagoslavje Ukrajincev (na prvi tekmi je bil končni izid 1:1) je v drugem polčasu dosegel spet Selezjonov, uspešen že v Neaplju, v 58. minuti. Ukrajinski nogometaši so nato vse do konca ostro branili svoj gol, medtem ko je Napoli na vse načine skušal za- tresti mrežo, a neuspešno. Gostje so imeli sicer dve priložnosti že na začetku s Higuainom, a obakrat je streljal mimo gola. Dnipro se bo v finalu, 27. maja v Varšavi, pomeril s Sevillo. Od lige se je namreč pričakovano poslovila tudi Fiorentina, ki niti na drugi tekmi ni dosegla golov. Po uvodnem 3:0 na prvi tekmi so včeraj izgubili z 2:0. Za Sivillo sta oba gola padla že v prvih 27. minutah,(Bacca in Carrico), v nadaljevanju pa so finalisti samo branili rezultat. Monotonost je prekinila samo enajstmetrovka, ki jo je za Fiorentino v 67. minuti zapravil Josip Iličic (igral je od prve minute). Tekmo pa je sodil Damir Skomina. Nogometaši Dnjepra so ostro branili ansa KOLESARSTVO - Na Giru zmaga Greipla, Contador poškodovan »Nočem domov« FIRENCE - Nemec Andre Grei-pel (Lotto) je zmagovalec šeste etape dirke po Italiji od Montecatini Terme do Castiglione Della Pescaia v dolžini 183 kilometrov. Mirna šesta etapa, ki se je pričakovano zaključila s sprintom, Zaradi izpaha rame Alberto Contador, vodilni kolesar po šesti etapi, sploh ni mogel obleči rožnate majice ansa pa se je za nekatere končala s padcem le 300 metrov pred ciljem. Med vpletenimi je bil tudi vodilni Španec Alberto Contador (Tinkoff-Saxo), ki se je po padcu pobral in prevozil cilj, ohranil rožnato majico, vendar pa se je vi- Vsi zmagovalci tudi na Giru Od 18. do 21. junija bo tudi Slovenija kolesarsko obarvana. Na vrsti bo 22. izvedba dirke Po Sloveniji. Bistvenih novosti ne bo, edini novinec med kraji gostitelji je Dobrovnik v Prekmurju, kjer bo start »kraljevske«, tretje etape, ki se bo končala z vzponom na Tri kralje (5,6 % naklon). Konkurenca bo tudi letos odlična. Prijavljene so tri ekipe najvišje ravni, to so Sky, za katerega naj bi vozil Richie Porte, Lampre, ki bo najbrž v boj poslal slovenskega junaka Gira Jana Polan-ca, in pa Katjuša, za katero bo skoraj zagotovo vozil lanski zmagovalec Tiago Machado. Na startu bo tudi Jani Brajkovič (UHC), na žalost pa ne bo Simona Špila-ka, ki bo v tem času nastopil na dirki po Švici. »Zaenkrat imamo samo predprijave, tako da ne moremo z gotovostjo trditi, kdo bo na dirko prišel. Mi kot organizatorji želimo najmočnejšo možno konkurenco, čeprav se s tem možnosti, da jo začinimo s slovensko zmago zmanjšajo. Termin dirke je dober, zato jo mnogi izkoristijo za pripravo na Tour, med te spada tudi Sky. Nasploh pa so odlični kolesarji tudi v drugih ekipah. Lahko postrežem s podatkom, da so vsi zmagovalci prvih petih etap Gira že bili pri nas, kar je pohvala za organizatorje,« je na predstavitvi dirke dejal njen direktor Bogdan Fink. delo, da jo je kar dobro skupil. Na odru, ob razglasitvi rezultatov, je namreč imel precej težav, saj leve roke, udarec je dobil v ramo in koleno, ni mogel dvigniti, tako da si rožnate majice ni mogel obleči. Po rengentskem slikanju so ugotovili, da si je Contador izpahnil ramo, zloma pa ni. »Upam, da bom nadaljeval z dirko, nočem domov,« je povedal španski kolesar po pregledu. Odločitev bo padla danes pred dirko, po vsej verjetnosti pa bo Contador nadaljeval. Najhuje jo je v padcu skupil Daniele Colli, ki si je zlomil roko. Posnetek kamer, ki so ga predvajali po televiziji, je pokazal, da za množični padec ni bil kriv kateri od kolesarjev, ampak nespametni fotograf, ki je čez ograjo molel fotografski aparat in tako poskrbel za nesrečo. Med včerajšnjimi favoriti je bil tudi Luka Mezgec (Giant-Alpecin), ki je končal na osmem mestu. Današnja sedma etapa bo najdaljša na tokratnem Giru, kolesarji bodo morali premagati 264 km od Grosseta do Fiuggija. Izidi: 1. A. Greipel (Nem/Lotto Soudal) 4:19:42, 2. M. Pelucchi (Ita/IAM), 3. S. Modolo (Ita/Lampre), 4. M. Belletti (Ita/Southeast), 5. G, Niz-zolo (Ita/Trek), 6. A, Petacchi (Ita/Southeast), 7. E, Viviani (Ita/Sky), 8. L, Mezgec (Slo/Giant). Skupno: 1. A. Contador (Špa/Tinkoff-Saxo) 20:25:36, 2. Fa, Aru (Ita/Astana) + 0:02, 3. R, Porte (Avs/Sky) 0:20, 4. R, Kreuziger (Češ/Tinkoff-Saxo) 0:22, 5. D, Ca-taldo (Ita/Astana) 0:28. PO KALIFORNIJI - Slovaški kolesar Peter Sagan je v četrti etapi dirke po Kaliforniji vendarle dočakal zmago. Jure Kocjan (SmartStop) je še drugič na dirki zasedel deveto mesto.V skupnem seštevku še naprej vodi Latvijec Toms Skujins (Hincapie Racing Team), Sagan na drugem mestu zaostaja 22. Znani polfinalisti PRAGA - V polfinalu svetovnega prvenstva elitne skupine v hokeju na ledu se bosta pomerili Kanada in Češka, ki gosti prvenstvo, ter ZDA in Rusija. Izidi polfinala: ZDA - Švica 3:1, Kanada - Belorusija 9:0, Švedska - Rusija 3:5, Finska - Češka 3:5. Cristiano Ronaldo »nima velikega srca« LONDON - Angleški Daily Mail je minuli teden objavil pompozno novico o veliki dobrodelni gesti portugalskega nogometnega zvezdnika, zvezdniškega napadalca v španskem moštvu Real Madrid, ki naj bi podaril dobrodelni organizaciji Save the Children pet milijonov funtov (sedem milijonov evrov) za žrtve katastrofalnega potresa v Nepalu.. Iz te organizacije pa so novico demantirali in zanikali, da bi od Ronalda prejeli donacijo. Žbogar napredoval SPLIT - Na evropskem prvenstvu v razredu finn v Splitu so tretji dan regat izpeljali le eno regato od dveh predvidenih. Vasilij Zbogar je bil v zahtevnih vremenskih razmerah 17., skupno je dve mesti boljši, torej na 15. mestu V ligi prvakinj KAMNIK - Odbojkarice Calcita Vol-leyballa so si ob naslovu državnih prvakinj priborile tudi pravico igranja v ligi prvakinj. Vodstvo kluba se je včeraj odločilo, da bo sprejelo izziv. Vrtovec odšel NOVA GORICA - Nogometni klub Gorica, se bo vse do konca boril za ohranitev prvoligaškega statusa, je ostal brez predsednika. Klub zapušča Robert Vrtovec, ki je bil na čelu od februarja leta 2010. »Iz kluba ne odhajam z zamero, ampak zato, ker je moje poslanstvo v njem zaključeno,« je izjavil Vrtovec. Največji dolg do kluba je zapustila Parma. EVROLIGA Od danes finale četverice, CSKA favorit? MARDID - Danes se bo v Madridu začel finale četverice evrolige. CSKA iz Moskve bo igral proti Olympiakosu (ob 18. uri), Real Madrid pa proti Fe-nerbahčeju (ob 21. uri). Zmagovalca se bosta pomerila v soboto za osvojitev naslova klubskega evropskega prvaka. Za krajšo napoved pred jutrišnjim začetkom finala četverice smo vprašali igralca Jadrana Matijo Baticha in Boruta Bana, ki sta redno spremljala ligo. Matija Batich, igralec Jadrana: »V letošnjem finalu četverice ni Maccabija, kar je morda nekatere, tudi mene, presenetilo. Ekipa lanskih zmagovalcev ni doživela velikih sprememb v igralskem kadru, a kljub temu ji preboj med štiri najboljše ni uspel. V četverici pa bi lahko igrala tudi Barcelona, ki pa je po napetem dvoboju v končnici le podlegla grškemu Olympiacosu. Od finalistov ima po mojem mnenju največ možnosti CSKA: svojo premoč je ruska ekipa pokazala že v finalu šestnajsterice, ko je osvojila 11 dvobojev, izgubili pa so le dvakrat. Na papirju so zato glavni favoriti za zmago. V drugem srečanju med Fenerbahčejem in Realom pa ima najbrž več možnosti madridska ekipa, ker bo igrala pred domačimi gledalci. Fenerbahče ima kvalitetne igralce, a težko bodo zmagali v Madridu, čeprav želim, da bi jim uspelo presenetiti Madridčane. Rad bi gledal dvoboj med CKSA-jem in turško ekipo. Prav gotovo pa bodo vse tekme zelo izenačene.« Borut Ban, igralec Jadrana: »Real, Fenerbah-če in CSKA so pričakovano v finalu, saj imajo v primerjavi z drugimi nekaj več. Četrta najbolj opremljena ekipa je bila Barcelona, ki pa je izgubila z Olympiacosom in mu tako prepustila mesto v finalu. Ravno grška ekipa, čeprav ni najboljša, ima trdno ogrodje Grkov, ki nikoli ne popustijo. In to jih ponese vedno daleč. Osebno bom navijal za Fenerbahče, saj pod vodstvom Obradovica trenirajo še drugi dobri jugoslovanski igralci. Med finalisti ima morda kaj več le CSKA, ki je med sezono lažje premagovala nasprotnike, sicer pa so razlike med ekipami minimalne. Odločali bodo živci, v izenačenih končnicah pa posamezniki.« Med MVP več »Jugoslovanov« Medtem so včeraj izbrali najboljše igralce letošnje evrolige. Srbski košarkar Nemanja Bjelica je najbolj koristen igralec evrolige v sezoni 2014/15. Sedemindvajsetletni in 209 cm visoki igralec turškega Fenerbahčeja iz Istan-bula je v tej sezoni v povprečju dosegal 11,9 točke, 8,6 skoka, 1,9 podaje in 1,2 ukradene žoge na tekmo. V idealni postavi evrolige so poleg Bjelice še njegova rojaka Miloš Teodosic (CSKA Moskva) in Boban Marjanovic (Crve-na zvezda) ter Grk Vasilis Spanulis (Olympiakos) in Španec Felipe Reyes (Real Madrid). Najboljši mladi igralec v vzponu je Srb Bogdan Bogdanovic (Fenerbahče), najboljši obrambni igralec pa je Američan Bryant Dunston (Olympiakos). / ŠPORT Petek, 15. maja 2015 17 GIMNASTIKA - Od 12. do 22. junija Tea Ugrin bo za Italijo nastopila na premiernih evropskih igrah v Bakuju Na evropskih igrah, evropski različici azijskih, afriških ali pa panameriških iger, bo nastopila tudi tržaška Slovenka Tea Ugrin. Telovadka Artistice '81, ki vadi pod vodstvom Diega Pecarja in Terese Macri, bo od 12. do 22. nastopala v Bakuju. » To ne bo evropsko prvenstvo B-lige, ampak tekmovanje na visokem nivoju. Nastopile bodo tudi Rusinje, Romunke, sicer brez najboljše te-lovadke, prisotna pa bo tudi članska evropska prvakinja Švicarka Giulia Steingru-ber,« napoveduje trener Pecar, ki bo spremljal italijansko reprezentanco v Bakuju. Z izbrano vrsto bosta nastopili še Giorgia Campana, ki je letos v A1-ligi tekmovala s Tržačankami, in Alessia Leolini. Trojica bo tekmovala po sistemu evropskega prvenstva: v ekipni in nato še posamični konkurenci. Ekipo za Baku so sestavili na podlagi trenutne forme: na Igre bodo namreč odpotovale tiste, ki so tačas najbolje pripravljene in niso utrujene po nastopu na članskem evropskem prvenstvu oziroma niso poškodovane. Nastopa na Igrah se seveda že veseli tudi Tea Ugrin, ki je šele letos prestopila med članice in si po enoletnem premoru zaradi poškodbe že priborila vpoklic v izbrano vrsto: »Presenečena sem bila že aprila, ko so me vpoklicali v prvo ekipo na mednarodnem tekmovanju v Jesolu. Zdaj pa grem še v Baku,« je zadovoljna 16-letnica (17 let bo dopolnila na dan odprtja Iger, 12. junija). »Tein nastop v Bakuju je pomemben predvsem zato, ker bo tam nabirala mednarodne izkušnje, ki jih zdaj nima zaradi daljše odsotnosti in jih potrebuje, če bo nastopila tudi na svetovnem prvenstvu. Upam, da bo tekma v Bakuju pokazala, da smo doslej dobro delali,« razmišlja Pecar. »Tea sicer fizično ni še pripravljena. Ker je dalj časa mirovala, potrebuje tudi dalj časa, da se spet privadi na ritem dela in intenzivnost vadbe. Ampak počuti se dobro in zdaj lahko normalno vadimo,« dodaja Pecar. Raven nastopov ni še tista, na kateri je nastopala leta 2013, ko je osvojila absolutni državni naslov, vendar so ocene, ki jih prejema, že visoke, kljub temu, da še ni vključila vseh elementov. »V bistvu manjkata moram dodati še dva elementa, enega na gredi, ki ga bom morda vključila že pred Ba-kujem, drugega na parterju,« je napovedala Ugrinova. Ciljev si trener Pecar ne zastavlja. Previden je prav tako, kot pred začetkom A1-lige. » Vendar predvsem zato, ker ne poznam nasprotnic,« pojasnjuje. Morda pregovor, da je previdnost mati modrosti, res drži. V A1-ligi se je Tržačankam na koncu izšlo odli- čno, saj so zaostale samo za Brixio. Tudi na zadnji tekmi v Riminiju so potrdile drugo mesto in se tako veselile novega pokala: »Najbolj pa me veseli, da se je Tea vrnila na stara pota. Tega nismo bili gotovi, saj je v tem času telesno zrasla, eno leto ni tekmovala, kar v tem športu ni enostavno. Lahko izgubiš samozavest, a so tekme pokazale, da spet pridobiva na zaupanju. Ob njej pa gre pohvala Federici Macri, ki je pri 25 letih, še vedno nenadomestljiva. Na predzadnji tekmi je nastope končala, čeprav si je huje strgala mišico na podlahti, po dveh tednih počitka pa se je spet vrnila v telovadnico in bila v Ri-miniju zelo prepričljiva, kot vedno. Campani smo pomagali, da se je vrnila v formo po daljši odsotnosti, najmlajše pa so bile brezhibne,« je ocenil Pecar. Tea Ugrin je bila v Riminiju, na zadnji tekmi A1-lige, tudi najboljša posameznica, ki je nastopila na vseh Na prvih evropskih igrah v Azerbajdžanu bodo 16 dneh v 20 športih podelili 253 kompletov medalj, tekmovalo pa bo 6000 športnikov, med njimi tudi Tea Ugrin pecchiar štirih orodjih (56,500): »To je bil moj najboljši letošnji nastop,« je potrdila tudi Ugrinova. Ali je to dobra popotnica, da bi ponovno osvojila absolutni državni naslov? »Takrat ni bilo Ferrarijeve, Fasana je nastopila samo na dveh orodjih, Rizzellijeva pa na treh,« priznava Pecar. »Med tistimi, ki so nastopale na vseh orodjih, je bila daleč najboljša. Vendar pomembnejše je točkovanje: ko tekmovalka osvoji več kot 56 točk, je raven res visoka, ko prejmeš 55 točk, si dober, oceno pod 55 točkami pa prejme veliko tekmovalk. Ker pa sta Ferrarijeva in Fasana že presegli tudi 57 točk, moramo s Teo še napredovati, smo pa na dobri poti.« Pred nastopom v Bakuju bo Ugrino-va nastopila še na mednarodni tekmi v Tu-rinu, kjer bodo nastopile tudi Rusinje, Romunke in Kolumbijke. Veronika Sossa NOGOMET - Naši mladi nogometaši drugje Na višji ravni Alessio Celea v Pordenonu - Gregor Brani deželni prvak -»Slovenska« Pro Gorizia V prihodnji sezoni bo končno znova ena mladinska ekipa naših nogometnih društev igrala v zahtevnem in bolj prestižnem deželnem prvenstvu (naraš-čajniki Krasa). Izjema so mladinci, ki na tej ravni nastopajo že nekaj sezon. Nekateri slovenski nogometaši s tržaške in goriške pokrajine pa so na deželni ravni igrali že letos. Seveda v dresu drugih klubov. 15-letni Prosečan pa se je celo boril na državni ravni. Začnimo pri vrhu. Alessio Celea (letnik 2000), dijak prvega razreda tehniškega zavoda Žige Zoisa v Trstu, je drugi del sezone igral v Pordenonu. Oblekel je dres ekipe najmlajših, ki je igrala v državnem prvenstvu. Desni bočni igralec (igra tudi v napadu) je sezono 2014/15 začel pri Trieste Calciu v deželnem prvenstvu. Decembra pa so ga poklicali v Pordenon, kjer so ga spremljali že nekaj sezon. Pod drobnogledom ga je imel tudi Udinese. Najmlajši Pordenona so igrali proti ekipam Chieva, Udineseja, Brescie, Vicenze in drugim. Sezono so končali na solidnem 6. mestu. Od play-offa jih je ločilo le nekaj točk. »Še dobro, da je Alessio soliden v šoli, drugače bi bila res trda. Pa tudi profesorjem se moramo zahvaliti, saj so zelo potrpežljivi in ga podpirajo. Večkrat mora namreč predčasno iz šole, saj se mora z vlakom odpeljati do Portogruara, kjer čaka nogometaše avtobus in jih odpelje v sodoben športni center De Marchi v Pordenon,« je povedal Alessiov oče Massimiliano. Dijak Zoisa trikrat tedensko trenira v Pordeno-nu, enkrat pa z nekdanjimi soigralci pri Trieste Calciu, ki je tudi lastnik njegove iz-pisnice. V prihodnji sezoni bo Prosečan, ki je svojo nogometno pot začel pri kriški Vesni in jo nato nadaljeval pri Triestini, bržkone nadaljeval v Pordenonu, čeprav se zanj zanimajo še drugi klubi. V prihodnji sezoni bo igral v kategoriji naraš-čajnikov. Če bo ostal v Pordenonu, bo igral v državnem prvenstvu naraščajnikov (letniki 1999) Lega Pro. Alessio je lani nastopil tudi z reprezentanco ZSŠDI. Mimogrede: včeraj je igral z naraščajniki Trieste Calcia na turnirju Il Giulia pri Svetem Ivanu v Trstu proti Koprčanom. V skupini elite (za deželni naslov) naraščajnikov je igralo kar nekaj slovenskih nogometašev z Goriške. Z naslovom deželnega prvaka se je okitil goriški vratar Gregor Braini, ki je letos igral z vi-demsko Ancono (podružnica Udineseja). Gregor (letnik 1998), dijak zasebnega športno-znanstvenega liceja Paolino d'Aquileia (pred tem je končal nižjo srednjo šolo Ivana Trinka v Gorici), v zadnjem delu sezone zaradi poškodbe kolena ni igral. »Lani je prestal tri operacije. Zdaj okreva in bo morda v prihodnjih tednih lahko nastopil v državnem finalu,« je optimist Gregorjev oče Daniele, ki je letos še igral odbojko pri štandreškem Valu. Gregorjeva Ancona je v zadnjih krogih prehitela Donatello, ki ga trenira slovenski trener Igor Bric. Gregor, doma iz Pod-gore, je svojo nogometno pot začel pri Ju-ventini. Igral pa je tudi odbojko pri Soči. V skupini za prvaka je igrala tudi Pro Go-rizia, ki je bila letos precej slovensko obarvana. Modro-bele barve so branili Simon Čavdek, Manuel Quaggiato (oba letnik 1998) in Elia Lutman (1999). Sovodenjc Simon Čavdek, njegova izpisnica je last Od desne: Elia Lutman, Manuel Quaggiato in Simon Čavdek ŠD Sovodnje, je igral v zvezni liniji. Quaggiato, doma iz Peči, je vratar, Štan-drežc Lutman pa napadalec. Vsi trije obiskujejo slovenske višje srednje šole v Gorici: Čavdek in Quaggiato sta dijaka 3. razreda znanstvenega liceja Simona Gre-goriča, Lutman pa obiskuje državni izobraževalni zavod Cankar-Zois-Vega. Pro Gorizia se je v skupini za prvaka uvrstila na predzadnje mesto in se je tako izognila dodatni tekmi za obstanek. V deželnih prvenstvih najmlajših in naraščaj-nikov sta igrali tudi ekipi Sistiane, ki je letos sodelovala s kriško Vesno in pri kateri igra nekaj slovenskih nogometašev in slovenska trenerja (Mario Germani ter Alessandro Antonič). Naraščajniki Si-stiane so si izborili obstanek, medtem ko so najmlajši izpadli iz deželnega prvenstva in bodo v prihodnji sezoni igrali na pokrajinski ravni. Septembra pa bodo v deželnem prvenstvu naraščajnikov igrali tudi igralci Krasa iz Repna, ki so bili letos tržaški prvaki. Kot zanimivost moramo dodati, da bo tržaški nogometaš Luca De Panfilis (letnik 2001), igralec ekipe najmlajših tržaškega San Luigija (osvojili so deželni naslov), v prihodnji sezoni igral za Juventus. (jng) Gregor Braini Alessio Celea ODBOJKA OK Val za naslov med under 15 Odbojkarski klub Val bo v nedeljo organiziral deželni finale prvenstva under 15 za moške, na katerem bo ekipa skupnega projekta OK Val skušala po naslovu med mladinci slaviti zmago še v tej kategoriji. Spored, polfinale: 10.30 v telovadnici Mirka Špacapana: Cordenons - OK Val; 10.30 v Štandrežu: VB gemona - Stella volley; 15.30 v Štandrežu: za 3. mesto, sledi finale. KOŠARKA Konec z zmago Azzurra B - Bor Breg 42:49 (12:8, 11:20, 12:10, 8:11) Bor Breg: Bonini 2, Negovetti 7, Cingerla 2, Pregarc, A. Žerjul 6, M. Žerjul 7, Oblak 11, Ota 4, Stricla, Hervat. V zadnjem krogu drugega dela prvenstva je združena ekipa Bora Brega v skupini za prvaka U14 premagala tudi Azzurro B. Srečanje sicer ni bilo pomembno, saj si je združena ekipa že v prejšnjem krogu zagotovila mesto v deželnem finalu, ki bo od 29. do 31. maja v Korenu. Tekma je bila vsekakor izenačena. Bor Breg je bil veliko boljši v drugi četrtini, kar se je na koncu izkazalo za odločilno. Bor Breg je tako končal drugi del prvenstva nepremagan. 71 Obvestila JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3341258848 (Ester) 333-2939977 (Roberta). NK KRAS prireja avtobus, za navijače v nedeljo, 24. maja, za tekmo Giorgione - Kras, veljavna za obstanek v D-Ligi. Prijave po tel. 040-2171044, 333-2939977 (Roberta) in 347-7313232 (Matteo). »GURNCE - DULNCE« Bazovica 2015, v soboto, 30. maja ob 17.30, v športnem centru Zarje v Bazovici. Tekmo bo povezoval duo Marucelli&Arduini. Nastop navijaške skupine Cheerdance Millenium. Poskrbljeno za pijačo in jedačo. ŠD JUVENTINA organizira v soboto, 13. junija, od 10.00 dalje na igrišču Juventine v Štandrežu turnir 12 ur nogometa&greenvolley. Novosti: turnir v igri zadeni prečko in beer pong. Zvečer zabava z DJ Bestcompany Tour. Vpis do 7. junija. Info: Maja 3290913340 in Nikol 3297864633. 1 6 Petek, 15. maja 2015 KZŠ in kraška ohcet Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna „Če papež bo naprej deloval po tej poti, bom spet postal katoličan." Voditelj Kube Raul Castro Vestni bralci Šuma že veste, kaj pomeni kratica KZŠ. Klub zamejskih študentov je, kot smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk, letos ponovno zaživel. V četrtek 7. maja so se na Škisovi tržnici tudi prvič uradno predstavili. Pogovorili smo se s Tino Malalan, predsednico društva, ki nam je predstavila delovanje kluba. Kako je prišlo do zamisli za ustanovitev kluba in kako je ta nastal? Lani smo se nekateri študentje udeležili Škisove tržnice kot obiskovalci in bili smo zelo navdušeni. Zato smo pomislili, da bi se lahko tudi zamejski študentje predstavili na tem dogodku. V ta namen smo se tudi začeli sestajati. S časom pa smo videli, da imamo ker nekaj idej in da bi lahko ustanovili svoj klub. Koga združuje klub in kdo lahko pristopi? Na začetku je bila zamisel, da bi združili zamejske študente, ki študirajo v Ljubljani. Kaj kmalu smo se odločili za celotno Slovenijo, saj trenutno veliko ljudi študira tudi na drugih univerzah po Sloveniji. Bivši študenti pa se lahko včlanijo kot alumni. Kje in kako potekajo vaša srečanja? Srečujemo se v kakšnem mirnejšem lokalu na pijači. Na strani naše Facebook skupine sporočimo datum in uro sestanka. Vsi člani so toplo vabljeni, da se sestanka udeležijo. V odločitve pa poskušamo vključiti vse člane, vsakdo lahko pove svoje mnenje. Naj poudarimo, da so sestanki mišljeni tudi kot družabno srečanje. Vaše skrite želje, nameni in cilji... Cilj je, da bi združevali zamejce v Sloveniji in da bi hkrati osveščali Slovence o naši prisotnosti. V mislih imamo razne projekte. Radi bi novim študentom pomagali ob vpisu na univerzo, delili nasvete in jim predstavili svoje izkušnje. V ta namen bi želeli oktobra pripraviti t.i. posvetovalnico za bruce. Želeli bi tudi višješol-cem predstaviti študij v Sloveniji in jim dati ustrezne informacije. V bistvu bi radi predstavili študij v Sloveniji z zornega kota zamejcev. Poleg tega bi radi tudi osveš-čali Slovence o svoji prisotnosti in delovanju z udeležbo na prireditvah, kot je lahko Škisova tržnica. Radi bi tudi organizirali ogled Trsta in Gorice ter ogled določenih prireditev, kot je lahko Kraška oh-cet, Kraški pust, Majenca itn. Bi nam predstavila vaš logo? Želeli smo predstaviti same sebe. Zbrali smo razne ideje, nazadnje smo se odločili, da predstavimo Trst in Gorico in smo v bistvu združili tržaško helebardo in goriški grad. Logo je v barvah slovenske zastave, da poudarimo svojo slovensko pripadnost. Zraven je še kratica našega društva. Njegov grafični oblikovalec je Lenart Legiša. Zakaj bi mladim svetovala študij v Ljubljani in zakaj, da se vključijo v klub? Ker smo Slovenci, je lepo,da imamo to možnost, da lahko nadaljujemo študij v slovenskem jeziku. Je odlična priložnost za osamosvojitev, ker, tudi če je Ljubljana blizu, se naučiš živeti sam in skrbeti zase. Svetovala pa bi, da se mladi včlanijo v klub, ker imamo nekateri člani že veliko izkušenj glede študija v Sloveniji in lahko delimo nasvete in jim pomagamo. Poleg tega imaš otoček Krasa v Ljubljani z domačimi ljudmi, s katerimi se lahko družiš, še posebno, če imaš malo domotožja. Nastopali ste se na Škisovi tržnici. Predstavi nam to prireditev. Gre za festival, ki poteka v Ljubljani v sklopu Majskih iger. Na prireditvi se vsi Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna klubi študentov iz Slovenije lahko predstavijo z raznimi kulinaričnimi dobrotami in predstavijo svoje področje. Vsaka regija ima svoj otok stojnic. Zraven je tudi mednarodni kotiček. Vse to poteka v dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah. Popoldne in zvečer pa so na vrsti razni koncerti. Otok Primorske, kako so vas sprejeli? Ste navezali kaka prijateljstva? Naj povem, da so nas na začetku organizatorji nameravali vključiti v mednarodni kotiček. Mi pa smo prosili, da bi nastopili med slovenskimi klubi, ki so predstavljali Primorsko regijo. Žal se je to izšlo le pod pogojem, da smo plačali vpisnino, ki pa je za druge klube zastonj. Poleg tega so se morali vsi klubi, ki so predstavljali Primorsko, na glasovanju strinjati, da lahko nastopimo z njimi. Zelo smo bili veseli, da so se vsi strinjali in bili navdušeni, da smo se jim pridružili. Med samo prireditvijo pa smo se lepo vključili, navezali dobre stike in dobili povabila na razne festivale. Tema vaše stojnice je bila kraška ohcet z osmico. Kako je prišlo do te zamisli? Stojnice naj bi prikazovale značilnosti svojega kraja, najbolj izvirna stojnica je tudi nagrajena. Ko smo na sestanku razmišljali, kaj bi uprizorili, smo se odločili, da predstavimo osmice, ker so za naše področje značilne. Potem se je pojavi- la zamisel o kraški ohceti. Ker je letos pri nas doma ne bo, smo se odločili, da jo vsaj mi uprizorimo na svoji stojnici. Stojnico smo okrasili z bršljanom in rožicami iz krep papirja ter pripravili smo še smerokaz z napisom osmica. Ponujali smo vino, še posebej teran, teranov liker, pršut v kruhu, sir, kuhana jajca in naše olje. Ker je bilo lepo vreme, je osmica zares lepo uspela. Da bi pričarali vzdušje kraške ohceti, smo na začetku začetku načrtovali, da bi se kdo izmed nas oblekel v narodno nošo, potem pa smo to idejo opustili, ker je bilo veliko tveganje, da bi se noše umazale. Odločili smo se, da bomo obiskovalce stojnice aktivno vključili in jim predlagali, da bi se pri nas poročili. Za nevesto smo pripravili rutko, šal in šopek rožic, ženin pa je imel klobuk. Zraven smo oblekli še priče. Ženin in nevesta sta morala prebrati od nas sestavljeno zaprisego ljubezni in si nato izmenjati prstana. Eden izmed naših članov se je oblekel v duhovnika in par poročil ter jima dal ustrezno prirejena potrdila o poroki z žigom, ki ga je predstavljal odtis kozarca s teranom. Obiskovalci so bili nad našo idejo navdušeni in so se lepo vživeli v vloge. Mi sami smo se tudi zelo zabavali. Res moram vse člane pohvaliti za dobro sodelovanje. Kdo pa so bili vaši sponzorji? Zahvaljujemo se agriturizmu Rado-vič, agriturizmu Ušaj, kmetiji Vidali, vinogradniškemu podjetju Parovel in trgovini Pavšič. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Američani ciljajo na kvantiteto, Evropejci na kvaliteto Denar sveta vladar ali boljše: kupec sveta vladar. Statistični podatki nas opozarjajo, da je vpliv kupcev na ekonomijo ključnega pomena, saj ti med 60 in 70 % vplivajo na njeno usmeritev in razvoj. Strokovnjaki torej podrobno preučujejo navade oz. obnašanje kupcev. Ugotovili so, da v glavnem na kupca vplivajo štiri dejavniki, in sicer kulturni, družbeni, osebni in psihološki. Šum se je med brskanjem po spletu posebno navdušil nad tem, kako ekonomisti raziskujejo različne dejavnike, na podlagi katerih je treba pri oglaševanju in prodajanju nekega proizvoda upoštevati kulturne razlike posameznega zemljepisnega območja. Kultura igra pri razumevanju potreb in obnašanja posameznika ključno vlogo. Šum je tako za vas zbral nekaj zanimivih podatkov, ki se pojavljajo v strokovnih raziskavah o obnašanju kupcev. Seveda, nočemo nikakor spodbujati stereotipov in kli- šejskih gledanj, zato naj podčrtamo, kako predstavljajo zapisane besede predvsem težnje, ki so prisotne znotraj pripadnikov določene kulture, ne pa absolutne resnice. Na Japonskem prinaša npr. število 4 in vse kar je z njim povezano nesrečo, torej proizvode ponavadi prodajajo v paketih po pet enot. V Franciji moški uporabljajo kozmetične produkte toliko kot ženske, če ne v še večji meri, kar upoštevajo pri oglaševanju tovrstnih proizvodov. Američani imajo težnjo, da porabijo več kot tisto, kar zaslužijo. Medtem ko je pri prebivalcih evropskih držav opaziti večjo težnjo k prihranjevanju denarja. Prebivalci ZDA ciljajo predvsem na kvantiteto, Evropejci pa na kvaliteto, zato polagamo večjo važnost na posamezne blagovne znamke. Pri avtomobilih imamo tako npr. razširjeno predstavo, da so švedski ali nemški avtomobili najboljši. Istočasno nas izred- no privlačujejo popusti in nizke cene ter pokvarjen kupljen predmet radi popravljamo. Američani pa imajo težnjo, da ga vržejo proč in kupijo novega. Posebno važnost polagajo na dejstvo, da se z nakupom določenega proizvoda razlikujejo od ostalih. Na Japonskem je povsem nasprotno, oglasi morajo tako poudarjati, kako so z določenim proizvodom popolnoma enaki drugim. Res je sicer, da je današnji svet vedno bolj globaliziran in da se kulturne razlike predvsem med mlajšimi generacijami vedno bolj manjšajo, še vedno pa imajo otipljivo moč. McDonald's predstavlja čudovit primer prilagajanja na posamezni trg. Prebrisana multinacionalka torej dobro ve, kako upoštevanje različnih okusov pomeni večji zaslužek. Samo v Franciji lahko tako dobimo McBaguette (tipični francoski kruh, meso, solata, ementalec in gorčica Dijon). V Indiji, kjer ima v prehrani pomembno vlogo piščanec,lahko seže- mo po Chicken Maharaja Mac-u in sendviču s piščancem na žaru in tipično omako masala. Za japonsko tržišče pa so si zamislili hamburger z omako teriyaki in Gurakoro, sodobno verzijo hambur-gerja s pašto in kroketami. Seveda v mulsimanskih državah, svinjsko meso nima mesta in je za vse sestavine zagotovljeno, da so bile pripravljene v spoštovanju obrednih pravil halal. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. maja 2015 19 RAI3bis RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 The Voice of Italy 0.00 Senza peccato RAI3 21.10 Film: Déjà vu - Corsa contro il tempo (zf, '06, i. D. Washington) 23.10 Sfide _RAI4_ 11.50 Heroes 12.35 18.30 Andromeda 13.3019.15 Rai Player 13.40 20.15 Star Trek Enterprise 14.30 90210 1 5.05 Heartland 16.00 Joan of Arcadia 16.45 Streghe 17.35 Novice 17.40 The Lost World 19.20 Doctor Who RAI PREMIUM SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ra-gione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Serija: Il commissario Montalbano 23.10 Tv7 13.15 Nad.: Un posto al sole 14.15 Nad.: Terapia d'urgenza 15.05 21.25 Nad.: Terra Nostra 15.50 Serija: Sulle tracce del crimine 17.40 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 17.45 GranPremium 18.05 Serija: Delitti in Paradiso 19.10 Nad.: Legami 19.50 Novice 19.55 Nad.: Batti-cuore 20.45 Nad.: La signora in rosa 22.15 Serija: Nero Wolfe 23.20 Serija: Il commissario Manara RETE4 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.05 Film: I Cowboys (vestern) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto grado CANALES 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.25 Kolesarstvo: Giro mattina 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 14.50 Rubrike 15.15 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2015, prenos 7. etape 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.05 Amici fase serale 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Pomerig-gio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'in-decenza 21.10 Nad.: Le tre rose di Eva 23.15 Grand Hotel Chiambretti ITALIA1 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 11.10 Nad.: The O.C. 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.15 Serija: Merlin 16.40 Serija: The Vampire Diaries 17.35 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.35 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: After.Life (horor, '09, i. L. Neeson, C. Ricci) 22.55 Wonderland 2015 23.15 Film: The Woman (horor, '11) _RAI5_ 13.50 La Terra vista dal cielo 14.40 Wild Italy 15.35 Gledališče: Gli esami non finis-cono mai 18.40 Novice 18.45 This is Opera 19.40 Rai Player 19.50 Art of... Spagna 20.45 Memo - L'agenda culturale 21.15 TuttoDante 22.50 Dok. film: La guerra dei vulcani 23.50 David Letterman Show RAI MOVIE 14.0017.15 Rai Player 14.10 Film: Leoni per agnelli (dram., '07, i. R. Redford, M. Streep) 15.40 Film: Tomahawk - Scure di guerra (vestern, '51) 17.10 Novice 17.25 Film: I co-spiratori (dram., '70, i. S. Connery) 19.35 Film: Il giustiziere di mezzogiorno (kom., It., '75) 21.15 Film: Un uomo innocente (akc., '89, i. T. Selleck) 23.10 Film: Reality (dram., It., '12, r. M. Garrone) 21.10 Film: Act of Valor (akc., '12) 23.40 Film: Ballistic (akc., '02, i. A. Banderas) _IRIS_ 14.00 Film: Brancaleone alle crociate (kom.) 16.10 Note di cinema 16.20 Film: Il marchese del Grillo (kom.) 18.45 Supercinema 19.10 Serija: A-Team 21.00 Film: The Patriot (pust., '98, i. S. Seagal) 22.20 Film: Highlander - L'ultimo immortale (fant., '86) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: McBride 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Benedetta 11.00 19.00, 20.05 Cuochi e fiam-me 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 Serija: Providence 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 21.00 Ring 12.30 Aktualno: Musa Tv 13.00 Le ricette di Gior-gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Košarka 18.00 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour LAEFFE vice 20.05 Posso dormire da voi? 21.05 Film: La Vie en Rose (dram., '07) 23.45 Nad.: Annika - Crime Reporter _CIELO_ 12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 MasterChef USA 16.1518.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 20.15 Dok.: House of Gag 21.10 Quattro matrimoni in Italia 23.15 La bambina sirena _DMAX_ 12.30 Storage Wars 13.20 19.30 Rimozio-ne forzata 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turt-leman 16.50 Airport Security 18.35 Affari a quattro ruote 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro degli abissi 22.55 Nella terra dei serpenti a sonagli 23.45 Cacciatori di fantasmi SLOVENIJA1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.2018.25 Kviz: Vem! 11.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 11.55 Panoptikum 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 18.10 Otroški program: OP! 16.20 Osmi dan 17.30 Nad.: Presneto štirinajsto 17.55 0.20 Dnevnik 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.10 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 9.30, 0.35 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.25 Infodrom 8.35 Moja soba 10.15 Dobro jutro 12.00 Dan Slovenske vojske 13.30 Ugriznimo znanost 13.55 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 14.30 Mednarodna obzorja 15.30 Slovenski utrinki 15.55 Mostovi - Hidak 16.30 Avtomobilnost 16.55 Žogarija 17.20 Nogomet: vrhunci evropske lige 17.55 Košarka: državno prvenstvo, Helios - Rogaška, polfinale, 2. tekma, prenos 20.00 Dok. odd.: Rusija - moja usoda 20.45 Nan.: Osiveli prijatelji 21.20 Nad.: Popravljena krivica 22.10 Film: Letijo žerjavi (voj.) 23.45 Točka _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.45 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.25 Film: Idealen par (kom.) 17.10 Dogodki 17.25 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.30 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Folkest 2014 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Feelthe90 23.15 Avtomobilizem _POP TV_ 7.00 Risanke 8.05 10.00, 11.10, 12.20 Tv prodaja 8.20 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.15 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.25 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 12.35 Serija: Lepo je biti sosed 13.35 MasterChef Slovenija 17.00 18.55, 21.55 Novice 11.40 18.35 Bourdain: Senza prenotazione 13.2S 16.3G Silvia, pepe quanto basta 13.S0 19.3G Attraverso una lente 14.2S Il cuoco vagabondo 1S.2S Il guru delle prelibatezze 17.3S Jamie: Menù in 15 minuti 19.S0 No- 20.00 Film: Kar si dekle želi (kom., '03) 22.30 Eurojackpot 22.35 Film: 007 - Samo dvakrat se živi (akc., '67) _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.50 Risanke in otroške odd. 8.55 11.30 Serija: Odvetnik z ulice 9.45 Pazi, kamera! 10.20 12.20, 12.35 Tv prodaja 10.35 Serija: Kamp razvajencev 12.5016.15, 22.00 V živo iz hiše Big Brother 13.2017.05 Serija: Komisar Rex 14.20 Film: Carja Haz-zarda (kom.) 16.35 Serija: Novo dekle 18.55 Top Gear 20.00 Big Brother 22.30 Film: Samo prijatelja (rom., '05, i. R. Reynolds) PLANETTV 10.55 Nad.: Moja družina 11.40 Tv prodaja 12.10 Nan.: Preiskovalci na delu 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Petek, 15. maja Rai movie, ob 23.10 VREDNO OGLEDA Reality Italija 2012 Režija: Matteo Garrone Igrajo: Aniello Arena, Loredana Si-mioli, Nando Paone, Graziella Marina, Nello Iorio in Nunzia Schiano Po včerajšnji predstavitvi Garroneje-vega najnovejšega filma v Cannesu, še en njegov film na televizijskem sporedu. To je njegovo predzadnje delo, ki si je po zmagi prav na francoski obali zagotovilo vrsto nagrad, med drugimi tudi tisto za najboljšo moško vlogo, ki jo je sindikat filmskih novinarjev podelil protagonistu Aniellu Areni, to je igralcu in članu ansambla La com-pagnia della fortezza, gledališča, ki deluje znotraj zapora v Sieni. Arena je namreč Luciano, Neapeljčan, ki ima ribarnico na tipičnem parte-nopejskem trgu. Strankam pa ne ponuja samo rib, ampak jih osrečuje tudi z neverjetnim igralskim talentom, s katerim pogostoma nastopa na zabavah in pred sorodniki. Nekega dne ga družina prepriča, naj se udeleži selekcije za sodelovanje pri televizijski oddaji Grande fratello. Luciano sprejme izziv in se odpravi na avdicijo v Cinecitta. A bolj ko sanjari o skorajšnji slavi in se že veseli bajnih vsot, ki naj bi mu jih zagotovilo sodelovanje v televizijskem sho-wu, bolj se njegovo dojemanje resničnosti oddaljuje od realnosti. Nan.: Talenti v belem 16.10 21.00 Bar 17.10 Nan.: Preiskovalci na delu 18.10 Nan.: Allo allo 19.00 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Nan.: Ray Donovan 22.55 Bar doma 23.35 Film: Ljubljana je ljubljena (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 11.00 Studio D; 11.15 Nataša Kramberger: Kuba - moja osebna reportaža; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 15. maja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Območje visokega zračnega tlaka se je pomaknilo nad južni Balkan. Nova hladna fronta se zadržuje severno od Alp. V višinah doteka k nam od zahoda postopno hladnejši in bolj vlažen zrak. Nebo bo pokrito, padavine pa se bodo okrepile in možne bodo tudi nevihte. V gorah in na zahodu dežele bo deževalo. Popoldne bo pihala krepka burja, v nižinah pa bo šibkejša. Danes bo oblačno in deževno, vmes bo ponekod tudi grmelo. Več padavin bo v severni polovici Slovenije. Ohladilo se bo. Čez dan bo ob morju še pihal jugo, proti večeru pa bo na Primorskem zapihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 14, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem od 18 do 23 stopinj C. Jutri zjutraj bo oblačno z možnostjo krajevnih ploh. Popoldne bo na območju Karnije deževalo, možne bodo tudi nevihte. Zjutraj bo pihala krepka burja, ki bo popoldne oslabela. Jutri bo pretežno oblačno, dopoldne bo tu in tam še rahlo deževalo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. 2000 m............8 2500 m ...........5 2864 m ........... 2 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 7,5 in v gorah 8,5. Moški v rdečem delujejo bolj dominantno PARIZ - Da moški, odeti v rdeče, delujejo bolj strašljivo in dominantno, vedo biki že od nekdaj, sedaj pa temu pritrjujejo tudi znanstveniki. V študiji, ki jo objavlja časnik Biology Letter britanskega Kraljevega združenja, so znanstveniki preučevali odzive skupaj stotih moških in žensk na fotografije moških, oblečenih v oblačila različnih barv oz. v rdečo, modro ali sivo. Od njih so zahtevali oceno agresivnosti in avtoritarnosti ter duševnega stanja moških na fotografijah. Moške, oblečene v rdeče, so sodelujoči označevali kot bolj agresivne in dominantne, prav tako pa so jih večkrat označevali za jezne kot tiste, ki so bili oblečeni v sivo ali modro, navajajo znanstveniki z Univerze v britanskem Durhamu. Phil Collins bo na novo izdal vse svoje albume —p * - t ilU : * 1 L v NEW YORK- Britanski glasbenik Phil Collins, ki je v 80. letih minulega stoletja veljal za enega najbolje prodajanih glasbenikov, bo na novo izdal vse svoje solo albume. Po pisanju francoske tiskovne agencija AFP jim bo morda dodal tudi nekaj doslej še neobjavljenega materiala. Kot so sporočili iz Warner Music, so s Collinsom sklenili dogovor, da bo njegov celoten solistični opus po vsem svetu izšel pri isti založbi. Na novo bodo izdali vseh osemCollinsovih albumov-vdrugi polovici letošnjega leta bodo začeli z albumom Face Value iz leta 1981, prvim, ki gaje posnel brez skupine Genesis, in albumom Both Sides iz leta 1993. cannes - Na Azurni obali se nadaljuje mednarodni filmski festival Na rdeči preprogi »boj« lepotic Včerajšnji dan tudi v znamenju očarljivih igralk Salme Hayek in Charlize Theron - Francoski dokumentarec Jaz sem Charlie našel distributerja Dve zelo različni lepotici. Ena visoka, svetlolasa, s sinjimi očmi. Druga nižje postave, temnolasa, s črnimi očmi. Včerajšnji prvi canski dan je označila prisotnost dveh zelo različnih filmskih zvezd, ki pa sta zadostili potrebam fotografov in snemalcev vsega sveta. Charlize Theron in Salma Hayek. Prva Južnoafričanka, ki jo je po prejetju oskarja za najboljšo žensko vlogo v filmu Pošast, Nelson Mandela povabil na večerjo in se ji zahvalil, »da je Južno Afriko postavila na zemljevid sveta«. Druga Mehičanka, libanonskega rodu, ki se je oskarjeve nagrade skoraj dotaknila z interpretacijo Fride Kahlo v filmu Julie Taymor, od vedno pa se posveča dobrodelnim pobudam in je po poroki s francoskim mogotcem Pinaultom ustanovila tudi organizacijo, namenjeno otrokom in ženskam na vojnih območjih. Zelo simpatična Salma Hayek je že zjutraj opozorila nase med predstavitveno konferenco prvega italijanskega filma v tekmovalnem sporedu festivala, to je Il racconto dei racconti Mattea Gar-roneja. Hayekova je dovtipno pripovedovala o anekdotah, ki so se ji pripetile med snemanjem filma med Toskano in Apulijo, ko je v nemogoči vročini imela ves dan na sebi obleko, ki je težila štirideset kilogramov in se v bistvu ni mogla premikati, kljub temu pa jo je Garrone med snemanjem scene v velikem labirintu pošiljal gor in dol. Zelo simpatično je opisala tudi snemanje druge klape, to je tiste, ko v snežno beli sobani, na dolgi svetli mizi požrešno žre veliko krvavo srce morskega zmaja. »Ti- Igralka Salma Hayek in režiser Matteo Garrone ansa sto srce in kar je bilo v njem - je včeraj nasmejano pripovedovala - je bila najbolj ostudna jed, ki mi jo je kdajkoli kdo ponudil, a scena je predvidevala, da sem tisto rdečo zmes res morala pogoltniti.« Sicer pa je Garronejev film naletel na zelo deljena mnenja. Nekaterim je bila fantastična zgodba povzeta po pravljicah neapeljskega pisatelja Basile-ja všeč, druge Garronejevega izbira, da se posveti fantasy filmu, ni prepričala. Dolgi aplavzi pa so kar nekajkrat preglasili projekcijo filma Mad Max: Fury Road Georga Millerja, to je četrti del znanstvenofantastične filmske serije sedemdesetletnega avstralskega režiserja, kateri je včeraj Cannes posvetil poseben hommage. Millerjev celovečerec, ki je te dni na ogledu tudi v slovenskih in italijanskih filmskih dvoranah, je nora eksplozivna akcijska zgodba, ki jo je režiser posnel med Namibijo in Avstralijo. Za ta celovečerec so producenti odšteli sto milijonov dolarjev, po napovedih pa bodo »kasirali« vsaj enkrat toliko. Protagonist dela je spet policist Max Rocka-tansky (pred petindvajsetimi leti, v zadnjem delu, ga je poosebljal Mel Gibson), ki ga igra Tom Hardy. Spet se mora Mad Max v postapokaliptični puščavski prihodnosti boriti z neprizanesljivimi kriminalci divjine, pri čemer mu pomaga hroma, na kratko ostrižena Furiosa, ki jo igra Charlize Theron. Sicer pa je eden osrednjih dogodkov v Cannesu najpomembnejša svetovna filmska tržnica. Na njej bodo letos predstavili skoraj tisoč filmov najrazličnejših filmskih produkcij. Prav tu so včeraj podpisali dogovor s francoskim distributerjem Pyramide, ki bo v prihodnjih mesecih, predvidoma že ko- Charlize Theron in Sean Penn, spodaj prizor iz filma Mad Max ansa nec poletja, poskrbel za distribucijo novega dokumentarca o pariškem satiričnem tedniku Charlie Hebdo. Njegovo uredništvo je januarja napadla skupina teroristov in ubila dvanajst ljudi. O tem dogodku sta oče in sin, Danielle in Emmanuel Leconte, ki sta pred ne- kaj leti realizirala film o satiričnem tedniku in ga predstavila v Cannesu, posnela nov dokumentarec I am Charlie, ki prinaša intervjuje s preživelimi člani redakcije in je zamišljen kot poklon prijateljem, ki so »umrli za določeno idejo Francije«. (Iga)