Por med Roosevellom in konservativnimi Sokrati se siri. Mnogi vidijo poraz stranke Washington, 24. maja. Spor emokrati, ki so za novi deal ^d nasprotniki Roosevelta taja vedno večji. Konserva-111 demokrati zahtevajo, da se „ K' znižajo zaeno z vladnimi b . °°sevelt neče ničesar slišati o ® > nasprotno je v svojem zad- . govoru trdil, da narodnega računa nikakor ne bo mogo- . alancirati in da bo admini- i c'ja prisiljena vpeljati nove ■»vke. ( jttnogih krogih se zatrjuje, IRoosevelt radi tega drvji v rJo lastno pogubo. Roosevelt Se Vedno mnenja, da je narod z njim. V tem mnenju ga potrjujejo njegovi svetovalci, ki mu ne povedo resnice. Demokratski voditelji kot so senator Glass iz Virginije in senator Bailey iz No. Caroline, ki so bili svoječasno največji prijatelji Roosevelta, delujejo dosledno za njegov poraz. Obenem se opazuje zadnje čase, da predsednik Roosevelt ne govori več ofenzivno, pač pa se je zadnje čase podal v defenzivo, to je, da zagovarja svoje principe. Iz tega se sklepa, da Roosevelt ni več gotov, da so njegovi načrti pravilni, toda odnehati ne more več, ker je zašel predaleč. bonska vojna ladja je ustavila angleški ^iski parnik, toda je bila pregnana ton in je last P. & Co. družbe. Ko so Japonci prišli na angleški parnik so Angleži poslali radio poslanico na angleško vojno ladjo Duchess, ki se je nahajala v bližini in ki je takoj dospela na lice mesta. Na angleškem parniku se je nahajal tudi admiral Murray, ki je bil pred kratkim imenovan aa načelnika angleškega vojnega brodovja v kitajskih vodah in je bil na potu, da prevzame svoje nove dolžnosti. V kongresu napadajo govor Roosevelta Washington, 24. maja. Konservativni demokrati v poslanski zbornici kongresa so včeraj silovito napadli v zbornici zadnji govor predsednika, ko se je izjavil, da proračun ne bo balanci-ran in da je potreben nadaljni dolg. Izjavili so se, da pridiga Roosevelt zadnje čase "nevarne doktrine." Toda kljub vsem tem napadom je poslanska zbornica z malo večino včeraj potrdila ogromno svobta $1,218,000,000 za pomoč ameriškim farmarjem, oči vidno v prepričanju, da če predsedniku ni mar za dolgove, tudi poslancem ni treba biti. Kakor hitro je bil predlog sprejet, so začeli kongresmani z novimi napadi na predsednika. Konservativnim demokratom so se pridružili tudi republikanci. Do večje debate bo pa prišlo, ko pride na vrsto predlog za $1,450,-000,000 za WPA projekte za bodoče fiskalno leto. Manj podpore župan Burton je nasvetoval komisiji za podporo brezposelnim ,da zniža plačevanje podpore od 16 tednov na 13 tednov v letu. Piketirano pokopališče Unija pokopaliških uslužbencev je začela piketirati Riverside pokopališče na zapadni strani mesta. Unija zahteva zaprto delavnico. Bog ve, če bo kdaj do tega prišlo, da bo človek prisiljen stopiti v unijo, predno bo smel — umreti. Broun katoličan Poznani ameriški časnikar Heywood Broun, ki piše tudi dnevne članke za "Press" v Cleve-landu kot za številne druge ameriške časopise in je znan po svojih radikalnih idejah, bo pristopil ta teden v katoliško Cerkev. Broun je bil vzgojen kot episko-palist, pozneje pa poznan kot socialist, a je zadnje mesece hodil v katoliško šolo, kjer ga je odlični katoliški vodja Father Sheen poučeval o katoliških resnicah. Mestni avditorij Včeraj je padel kos zidovja, tri čevlje dolg, od vrha mestnega av ditorija v bližini St. Clair Ave. in 6. oeste. Prava sreča je bila, da tedaj ni bil nihče v bližini. Mestne oblasti so vpeljale preiskavo, ki naj dožene, če je mogoče, da bo padlo še več zidovja na tlak. Zidovje je padlo iz višine 60 čevljev na cestni tlak. Eksportno blago , V mestu Clevelandu se je lansko leto izdelalo raznega blaga v vrednosti $120,000,000, kar je bilo eksportirano v razne tuje> zemske dežele, kot naznanja zastopnik trgovinskega oddelka ameriške vlade. Manj učiteljev Šolski odbor v Clevelandu je sklenil, da bo najel za prihodnje leto 106 manj učiteljev in učiteljic kot jih ima letos. En vzrok je, da pohaja v šole precej tisoč manj otrok kot pa v prejšnih le tih. i Poraženi suhači V Cleveland Heights predmestju so imeli pretekli torek volitve v treh volivnih okrajih, ki naj doženejo, če so ljudje za to, da se iz dotičnih okrajev odpravi opojna pijača. Volivcem so sila stavljena sledeča vprašanja: Ali naj se sploh kaka opojna pijača prodaja? 2. Ali naj se prodaja vino v paketih, da se vzame izven prostorov, kjer se kupi? Ali naj je vino dovoljeno piti v gostilniških prostorih? 4. Ali naj se žganje prodaja na kozarce? 5. Ali naj se dovoli državnim rgovinam z opojno pijačo, da poslujejo v Cleveland Heights? Vseh pet vprašanj je bilo zanikanih. Suhači so dobili nekako 800 glasov, nasprotniki suhačev pa ,200. Za en čas bo torej mir. škrjančki Starše Mladinskega zbora škr-jančki se opominja na zelo važno sejo, ki se vrši v petek 26. maja ob 8. uri zvečer. Na to sejo se morajo prinesti nabiralne pole za potovalni fond v Pittsburgh, kakor tudi potovalne vozne listke za vožnjo v Pittsburgh. Na tej seji se bodo delile tudi vstopnice za koncert. Čas je kratek in še mnogo dela je. Udeležite se gotovo. — Odbor. Zamorski pevci! Mrs. Roosevelt, soproga predsednika, je povabila za dan 8. junija, ko se bo mudil v Beli hiši angleški kralj s svojo soprogo, zamorski pevski zbor iz North Caroline, ki šteje 36 pevcev. Stavimo, da bi naši slovenski pevci bolje zapeli! Slab človek E. E. Potts, ki je bil uradnik dveh delavskih unij, je bil ob istem času na plačilni listi neke privatne organizacije, ki je vohunila proti delavskim unijam, kot je dognal Odbor za civilne svobodščine. In ker je Potts ponarejal tudi bančne čeke bo imel opraviti z zvezno sodnijo. Kaznovana ženska Mrs. Rogowski, 6526 Hosmer Ave., je bila kaznovana na mest ni sodni j i v ječo 30 dni in mora plačati globo $50.00, ker je napadla zaeno s svojimi hčerami dva policista, ki sta prišla da jo aretirata. Zadušnica V petek 26. maja se bo brala sv. maša ob priliki tretje obletni ce smrti pokojne Rose Terček Sv. maša bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete ob 6:30 zju traj. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. 33 mož iz submarina rešenih. V subma-rinu je 26 mrtvih Portsmouth, N. H., 25. maja. Mornarici Zed. držav se je deloma posrečilo eno najbolj težavnih del, kar jih je še kdaj izvršila. Iz pogreznjenega submarina so tekom srede in četrtka zjutraj rešili 33 mož posadke submarina, v katerem se nahaja sedaj še 26 mrtvih trupel. Danes zjutraj, v četrtek ob 12:30 so potegnili na površnje zadnjih osem živih mož iz submarina Squalus, toda še v zadnjem trenutku bi se skoro pripetila večja nesreča. Kabli, ki držijo ogromno, 9 ton težko pripravo, s katero se potegne potopljence na površje, so se zavozlali. Vzelo je nekaj ur predno so kable razvozlali, in medtem so morali pumpati ves čas svež zrak v dotični aparat, 150 čevljev pod površjem. Končno so le potegnili zadnjih osem živih mornarjev iz vode. Rešilno moštvo je bilo silno utrujeno. Z iskanjem mrtvih trupel so počakali, dokler se ne naredi dan, nakar bodo potegnili tudi 26 mrtvih na površje in končno dvignili submarin. Vsi rešeni se počutijo še precej dobro, toda pripovedujejo strašne zgodbe, kakšno je bilo življenje 250 čevljev pod vodo od torka do četrtka zjutraj. -o-- Pogajanja z dr. Mačkom se še nadaljujejo Belgrad. — Vse vesti v tuje-zemskih časopisih, ki pravijo, da so razgovori med Hrvati in Srbi ukinjeni, nikakor niso točne. Tako se naznanja v uradnem poročilu, ki ga je izdala v javnost vlada. Kakor se deluje za konsolidacijo problemov v zunanji politi-ri, tako se tudi deluje glede no-ranjih jugoslovanskih problemov. Vsi pravi prijatelji Jugoslavije, na tej ali oni strani oceana želijo, da bodi Jugoslavija v teh burnih časih močna, složna in silna ,če hoče biti kos vsaki morebitni neugodnosti in nevarnosti, pravi uradno poročilo. -o- županski kandidat Odbor 22 demokratov, katere je imenovala Millerjeva skupina, do šel prihodnji teden na delo, da poišče županskega kandidata. Dosedaj je nekako pol-uradno priglašen kot kandidat kongres-man Sweeney, ki je pri Gong-werjevi skupini, Stephen Young, ki trdi, da ima prijatelje pri obeh skupinah in councilman William Reed, ki pravi, da je neodvisen. Novo bandero Društvo sv. Krunice pri fari sv. Pavla bo v nedeljo posvetilo svoje novo bandero v hrvatski cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Kot glavni govornik bo Rt. Rev. Msgr. Domladovac, kf pride ob tej priliki v Cleveland. Enodejanka The Community Theatre liga priredi v petek, soboto in nedeljo, 2., 3. in 4. junija ob 7:30 zvečer igro enodejanko v takozvanem Little Theatre, 2200 Prospect Ave. Sodelujejo: igralci od WPA ki so omogočili igro. Za vstopnice ali druge informacije pokličite Louis Miller, Cherry 3763. 30-dnevnica Za pokojno Johano Svete se bo brala sv. maša v petek zjutraj 26. maja ob 6:30 v cerkvi sv. Vi da ob priilki 30-dnevnice smrti Prijatelji so vabljeni, da se ude ležijo. Kako se rešuje moštvo na Rusija še ni podpisala pogodbe z Anglijo, pač ^fcfS™ ^ "»hleva nadaljnih garancij od Anglije nariški oddelek naznanja, da se nahaja na mestu, kjer se je potopil submarin Squalus poseben parnik, ki je opremljen s skrivno podvodno metodo za oddajo glasov. Ta metoda se sedaj prvič rabi v zgodovini submarinov. Telefonska zveza med pogreznjenim submarinom in površjem je bila namreč pretrgana. Mornariške oblasti so izjavile, da je metoda skrivnost in da javnost doslej o njej še ničesar ne ve, toda je zelo mogoče, da zna rešiti mnogim ljudem življenje. Predsednik Roosevelt je povedal danes časnikarskim poročevalcem, da je prepričan, da bo moštvo pogreznjenega submarina gotovo rešeno. Tekom zadnjih let je dobila ameriška mornarica mnogo uspešnih aparatov za reševanje, in ti bodo sedaj prišli v poštev. 3redsednik je ves čas v stiku z reševalnim moštvom potom mornariškega radia. Nekateri se pa bojijo, da bo rešitev skrajno i;ežka, kajti morsko dno na onem mestu, kjer se je potopil submarin Squalus obstoji iz mehkega alata in se bojijo, da se zarine submarin v blato, kar bo rešilna dela skoro onemogočilo. -o- Mornariška služba Rekrutni urad zvezne vojne mornarice v Clevelandu nam naznanja: Tekom meseca junija se so v Clevelandu sprejelo v službovanje pri ameriški vojni mornarici 40 mladih fantov. Prosilci morajo biti ne manj kot 18 let stari in ne več kot 25. Morajo aiti absolutno zdravi in prestati dvoje skušenj. Imeti morajo tudi priporočila petih oseb, ki so jih poznale vsaj dve leti. Za na-daljna pojasnila se obrnite v sodo št. 500, staro poštno poslopje na Public Square. Pozdravi Iz Chisholma, Minn., kjer se je vršila konvencija Slovenske ženske zveze, pošiljajo pozdrave F. Medved, Albina Vesel in Jennie Petrich. Prav lepa hvala. In de-egatinje podružnice št. 10 poši-jajo lepe pozdrave vsem članicam podružnice in našemu osob-ju. Podpisane so: France Sušel, Filomena Sedej in Frances Sal-mich. Dobri sodniki Najvišja sodnija v Washing-tonu je razsodila, da so zvezni sodniki ravno tako podvrženi dohodninskemu davku kot vsak drug državljan. Dosedaj se je splošno smatralo, da zvezni sodniki niso podvrženi davkom. Da so si sami sebi naložili davek, je pač znamenje njih poštenosti. 30-letnica Dne 24. maja sta obhajala Mr in Mrs. Joseph in Jennie Dolenc, 1131 E. 63rd St. 30-obletnico svoje poroke. Družina kot uredništvo želi dobremu zakonskemu paru še mnogo srečnih in zdravih let. Zadušnica Za pokojnim Albert Golobič se bo brala sv. maša z libero v petek ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki prve obletnice smrti. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. Poslovni večer V petek večer naj se zglasijo vse tiste, ki so za poslovilni večer za Mrs. Coe, ki je učiteljica angleščine v Library na 55. cesti. Zberejo naj se na domu Mrs. Frances Kodrich, 6522 Schaef-fer Ave., da se ukrene vse potrebno. Geneva, 24. maja. Rusija je včeraj potom svojih zastopnikov zahtevala nadalnje garancije od Anglije kot jih je pa slednja dosedaj ponudila. Ako ne dobi garancij, tedaj se ne bo pridružila angleški fronti. Angleški zunanji minister Halifax je radi tega izdelal nov načrt, katerega je predložil kabinetu Tozadevno se je Halifax včeraj razgovarjal s sovjetskim poslanikom Rusije, ki pa ni zadovoljen s predlogi Anglije. Rusija zahteva, da pride An-' glija in Francija in Rusija na pomoč, eni ali drugi državi avtomatično, ako je katera izmed omenjenih držav napadena. Ako bi bila Rusija napadena, zahteva, da ji prideti nemudoma Anglija in Francija na pomoč. Gdansk, 24. maja. Napetost, ki je prevladovala med senatom mesta Gdansk in med vlado poljske republike, se je deloma potolažila. Gdanske oblasti so dale poljski republiki garancije, da njeni zastopniki ne bodo več nadlegovani. Poročilo očividca glede submarinske nesreče. Submarin se je potopil tekom rednega vežban ja Portsmouth, N. H., 24. maja. Poročnik O. F. Naquin, ki je poveljnik submarina Sculpin, ki je sestrska ladja pogreznjenega submarina Squalus, poroča glede submarinske nesreče sledeče: V torek zjutraj je Squalus od-plul na redno vežbanje na morje. Odplul je pogreznjen. Vežbanje je trajalo že več tednov. Pričakovalo se je, da se Squalus zopet vrne na površje ob 9:40 zjutraj, kar se pa ni zgodilo. "Ker nismo ničesar slišali od submarina in ga potom radia nismo mogli dvigniti, je bil na lice mesta poslan submarin Sculpin, da preišče zadevo in poroča. Poveljnik Sculpina je opazil rdečo bombo, kar pomeni v submarin-skem jeziku, da potrebuje submarin pomoč. "Kmalu potem je moštvo Sculpina opazilo znamenje, ki se navadno spusti iz submarina, ki se nahaja na dnu morja in pride takoj na površje. V znamenju je bil telefon. Tako mo prišli v telefonsko zvezo z moštvom submarina Squalus. Kapitan slednjega nam je sporočil, da se nahaja 240 čevljev pod vodo in je submarin deloma poplavljen radi pokvarjenih ventilov, toda če potapljači dospejo do teh ventilov in jih popravijo, bo lahko dvignil submarin. Po tem sporočilu je mornariški oddelek vlade nemudoma poslal na lice -mesta vse rešilne priprave. Mornariški oddelek je dal povelje, da je glavno, da se reši moštvo, četudi je submarin zgubljen. Parlament odobril načrte glede Palestine London, 24. maja. Angleška vlada je bila zmagovita s svojimi načrti glede Palestine in je dobila večino v obeh zbornicah parlamenta, dasi so nasprotniki hiteli zatrjevati, da so ti načrti ponovna zmaga za Hitlerja in Musso-linija, da bodo načrti "zastrupili razmere med Anglijo in Zedinje-nimi državami. Novi angleški načrti se glasijo, da postane Palestina svobodna država, radi česar se Judje silno pritožujejo, ker bodo za vse čase ostali v manjšini in jim bodo Arabci gospodarili. Poleg tega je tudi naseljevanje Judov v Palestino zelo omejeno. Načrti gredo sedaj pred Ligo narodov, ki jih mora odobriti, predno postanejo veljavni. Nova maša Nova maša, katero bo daroval novomašnik Rev. Francis Straži,-šar, se vrši v nedeljo 4. junija v kapeli Lurdske Matere božje v Providencc Heights, kamor zahaja vsako nedeljo toliko naših ljudi. Po novi sv. maši pa se vrši banket v počast novomašniku v prostorih pod cerkvijo sv. Vida. Vstopnice lahko dobite, ako se zglasite pri Novak's Confectionery, na vogalu 62. ceste in Norwood Rd., ali pa pri Jos. Gr-dina, 6121 St. Clair Ave. Za nižjo elektriko Mestna elektrarna dela toliko dobička v Clevelandu, da bi se cena elektriki lahko znižala. Zato je mestna zbornica sprejela enoglasno resolucijo, v kateri se zahteva, da administracije župana Burtona, da se zniža cena elektriki. Znižnje bi znašalo $425,000 na leto, kar bi se ljudem že nekaj poznalo. Cestna železnica Demokratska večina v mestni zbornici bo prihodnji pondeljek predlagala, da se vsa nadalnja pogajanja z družbo cestne železnice prekinejo in bo mesto najbrž na svoje roke prevzelo transportno postrežbo. Boj med mestno zbornico in kompanijo se vrši že od 1. julija, 1936, ne da bi se sploh kaj doseglo. Sedaj, ko imajo demokrati večino v zbornici, se bo začela zadeva hitreje sukati. Na potu v domovino Včerdj so se podali na obisk v domovino dobro poznani državni senator William Boyd in dr. Nikola Puharič. Mr. Boyd odpotuje na Queen Mary, dr. Puharič pa na parniku Britanic. želimo srečno pot. Za potovanje je preskrbela potniška tvrdka Miha-ljevich Bros. na St. Clair Ave. Jeklarska industrija Prvič v treh mesecih se poroča, da se je izboljšal položaj v jeklarski industriji, ki danes posluje 53 centov normalno. V jeklarski industriji je zadnje čase nastal zastonj in mnogo delavcev je bilo odslovljenih. Sedaj se pričakuje, da se bo delo precej izboljšalo. Zadušnica Za pokojno Metodo Rosea se bo brala v petek 26. maja v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 7:15 zjutraj sv. maša v spomin desete obletnice smrti. Prijatelji so prošeni, da se udeležijo. 30,000 kolesarjev Mesto Cleveland je doslej izdalo že skoro 30,000 licenc lastnikom bicikljev. Ta teden je bilo podeljenih nad 3,000 licenc. Zaroka! Zaročila sta se Miss Mary Mervar, 6626 Blissi Ave. in Mr. Harry Brule, 16301 Huntmere Ave. Naše iskrene čestitke! m IBS Jlll Jil m ftMERISKftW DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN , - SLOVENIAN MORNING I w lancuac£ only AMERICAN HOME daily newspaper _ _" • ____ , CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 25, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. if - j>g Kong, 24. maja. štiri 1 ,'le južno od Waglan svetilnika ] i^ka japonska torpedovka j veliki angleški potniški ] ^Ranpura. Japonci so za- ] S*;1 angftški parnik za tride- i I nut' ( potem pa je dospel na E^sta angleški torpedni ru- 1,1 japonska vojna ladja se i rj^sadko vred umaknila. Ja- j I,.; mornariški častniki so j t.26 dospeli na angleški par- 1 ^začeli preiskovati. 1 Ranpura nosi 16,500 i -o- i)r Iz tržnice i *ava Georgia je poslala v 6land prve letošnje breskve, 1 prišle va tedna prej kot 1 j Iz Californije je dospe- < j>jst železniških vozov če-Kube smo dobili melone, ame pa prve robidnice. < ^.lekaj. Iz mesta Valencia, ] J®> je dospel en železniški i j^h oranž. Cena oranžam 1 ij ^koliko podražila, dočim i in koliko znižale cene špina- s A dečirn redkvicam. ✓jL . Zvišane plače se Je župana Burtona 1. 'straciji dovolilo nadalnje 1 116 zvišujejo plače v mestni $ivVevo in desn0, Oni, ki so L ' Po $4,800 na leto, bodo j. p prejemali $5,500.00, , jLDt se je izjavil ravnatelj l^p blagostanja bo samo v li,6^ oddelku mestne vlade Pito povišanje plač letno fdj Mi pa plačujemo in I in plačujemo! L čakal deset let L s Hartin je čakal deset L ^ uredi zadeva neke zapu-|iJ)0 njegovi stari materi, k 6 so odlašale, ker so mislili Se bo oglasilo več oseb, ki Lotevale dedščino. Sedaj rtj^Ja zaključila slučaj in | I') te dobil zapuščino izpla-k , Svoti 92 centov, in od te k ,0 moral plačati še štiri j ^vka! kj Ni sporazuma t. r: avtnih delavcev in IV tftimi kompanijami ne k it;i do sporazuma. 68,000 Iha avcev j€ danes brez de-k {>%. Emil Maye, pred-rvj| riggs lokalne unije, je mora kompanija zagrni pogajanji. Znižane ure °dbor v Clevelandu je il^solucijo, s katero se boli^ 1111 oskrbnikom in pomo-^^ižale tekom poletja de-^ ® od 44 na 40 na teden. j ^ je 400 oseb. "ameriška domovina" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ■117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ______________________Published dally esccpt Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta >3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 montha Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 montha. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ "83 No. 122, Thurs, May 25, 1939 Ali bo Roosevelt kandidat? V-.—.———» » «—» « . .——■—•—.—.—» » ■————■ » ■■ BESEDA IZ NARODA , -........-»-•-«--- « »-•-« m m-- « « --+ Zadnje čase prihajajo jako netočna poročila iz Wash-ingtona, da, dostikrat precej zmešana. Vzrok temu je, ker je Washington te dni sam — zmešan. V resnici nismo imeli še nikdar toliko negotovosti v Washingtonu, kot jo imamo ravno te redne. Kdor hoče dognati pravi položaj in začne staviti vprašanja, postane sam zmešan, ker ne more dobiti nikjer točnega pojasnila, nobene gotovosti ali jasno sliko o položaju, ki prevladuje v sedanjih časih. Najbolj važno politično vprašanje danes v Zedinjenih državah je, ali se bo predsednik odločil, da je ponoven kandidat za predsedniški urad. Sto in stokrat so že vprašali Roosevelta tozadevno, toda dosedaj se je znal spretno kot jegulja umakniti vprašanju. In to povzroča negotovost, nejasnost, tako da industrije počivajo, ker ne vedo kaj jim prinese bodočnost. V letu 1940 bodo posamezne politične stranke izbirale predsedniške in kongresne kandidate, in narod bo tudi volil prihodnje leto tozadevno. Ker je do predsedniških konvencij komaj še eno leto, bi lahko imeli ameriški državljani že več gotovosti glede predsedniških volitev. Mnogi so prepričani, da če bi Roosevelt podal svojo izjavo, da ne bo več kandidat, da bi se ves ekonomski položaj v Zedinjenih državah spremenil, tako pa vse nekako čaka in z negotovostjo premišljuje kaj se bo zgodilo. Mogoče mi izven Wnshingtona tega še tako ne občutimo, toda Washington je v resnici postal zmešan radi negotovosti. Sicer ni pri vsem tem ničesar novega, ker je naš politični sistem skoro vedno enak, vendar bi mnogi radi slišali izjavo predsednika Roosevelta. A novo je to: kapital čaka, da začne z investiranjem in da odpre tvoarniška vrata. O tem lahko čitamo po vseh časopisih. Dejstvo, da imamo še vedno milijone brezposelnih, dejstvo, da smo dobili številne reforme, dejstvo, da so nas obdavčili tako silno težko, vse to čaka nekega odgovora, katerega pa od nikoder-ni. Čudno je, da je v Ameriki toliko zadev odvisnih od enega samega moža! In kot je položaj sedaj bo preteklo še mnogo mesecev, predno bomo lahko rekli: tu smo in tak položaj je! Vprašanje ponovne Rooseveltove kandidature ni malenkostno vprašanje. Doslej niti en sam amerUški državljan še ni bil trikrat izvoljen predsednikom. Georga Washingtona so.silili k temu, toda odgovoril je, da noben ameriški državljan ni tako dober in uspešen, da bi bil trikrat predsednik Zedinjenih držav. Toda Roosevelt ima silo in moč pri volivcih, in zna se v prihodnjem letu zgoditi, da ga bo narod tretjič potrdil za'predsednika. Vse je odvisno od predsednika, akd v resnici želi ta urad. Še ena druga stvar je, s katero je treba računati. V demokratski stranki je namreč nastal spor n\ed konservativnim in progresivnim elementom. Ako je slučajno predsednik Roosevelt v tretjič imenovan, ne bo dobil iste večine kot leta 1932 ali v letu 1936. Zna se celo zgoditi, da bo demokratska stranka poražena pri volitvah v letu 1940. In kaj potem? Če se predsednik Roosevelt resno peča s to idejo, bi moral priti na dan in obvestiti ameriški narod, kaj misli. V enaki negotovosti je nemogoče dolgo živeti. Saj končno je vendar ameriški narod, ki mora nositi posledice volitev, ne pa predsednik. In demokratsko je, da se jasno izjavi, kaj misli tozadevno prvi uradnik dežele. Pribito dejstvo je, da bo demokratska stranka v letu 1940 padla ali pa zmagala z Rooseveltom. In če premišljujemo o tem dejstvu, nam mora biti jasno, da je Roosevelt poklican, da se izjavi. Njegova osebnost ima več vpliva v ameriški javnosti kot vsaka druga osebnost. Upravičeno torej lahko zahtevamo od Roosevelta, da pove kaj v resnici misli. Na delu v Zedinjenih državah je tisočero demokratskih voditeljev, ki bi radi porazili Roosevelta. In bolj se bo predsednik pripravil za borbo, laglje mu bo. Z molčanjem vemo, da ne bo dosegel ničesar. Zakaj gremo na grobove Cleveland, O.—Dan 30. maja in pa dan Vseh Svetnikov sta dva posebna dneva, ko tisoče in tisoče ljudi obišče grobove svojih dragih. Nadvse je lepa navada ameriškega naroda, osobito katoličanov, kateri ob teh dneh obiskujejo grobove svojih dragih. Zakaj gremo tje, zakaj pokleka-mo na gomilo in zakaj molimo? To vprašanje bi šlo nekoliko onim, ki tako pogosto zagovarjajo boga ta j stvo in zametujejo verske resnice, ki nas uče, da je po smrti življenje teh, ki so nas zapustili. če bi mi tega ne verovali, bi nam ne bilo treba hoditi na gomilo, ker ne bi imelo nobenega se spomnili svojih, bomo obenem tudi v sebi obudili upanje na srečno svidenje po smrti telesa na tem revnem svetu, ki ga imenujemo dolino solz Bog jim daj večni mir in večni počitek vsem, ki so že odšli pred nami. Mi pa bomo rekli: Saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami ! Anton Grdina. -o- Naša cvetoča Ljubljana Euclid, O.—Dosti se piše od naše stare Ljubljane tam onstran morja. Kdor le more, jo obišče enkrat, dvakrat, večkrat. Toda vsem pa ni dano, da bi jo še enkrat videli. Zato smo si pa v na- p——————j j Kaj pravile! j J.,,. . «—.—•—.—.———•—■—•—•—«—•—•—•—.—•—.—■—•— Zdaj imamo po raznih delih sveta že toliko, odstavljenih kraljev in cesarjev, da je že težko dobiti zanje mirne kotičke, kjer bi lahko brez skrbi premišljevali o minljivosti tega sveta, čudno je pa to, da t:e niso še zmisiili, da bi si ustanovili kak klub, udruženje ali zvezo. Morda je ovira to, da bi bili vsi radi predsedniki, tajnik pa noben. * * *> Kot poroča časopisje, so v republiki Ekvador izdelali posebne vrste slamnik, ki ga bodo posadili na glavo predsedniku Roosevel-tu. Slamnik je tako poseben, da bo nekaj časa celo razstavljen na newyorški razstavi. Tam doli v Ekvadorju izdelujejo menda najboljše slamnike. Bogve, odkod jih naročuje naš councilman Tone Vehovec ? m * m Katera je največja iznajdba modernega časa? Prvo nagrado bi dobila, po našem, beseda "halo." Samo premislite, kaj bi rekli v telefon, če ne bi poznali te pripravne besede. pomena, če ne bi živela tudi po smrti duša človeka, potem bi ne bilo treba nobene molitve in ne spomina na rajne. Kaj mi hoče mrtev grob in prah od trupla, če ni ž njim v zvezi tudi vera, ki nam obeta življenje po smrti. Ko so družine izgubile najdražje iz svoje srede, je bila žalost neutolažljiva. Edino upanje, ki jim je še ostalo, je bilo upanje, da ti, ki so odšli, še žive na drugem svetu, kjer bo spet snidenje ž njimi. Ta vera in to upanje nas popelje na grobove. V tem in s tem upanjem tudi vsak katoličan na tem svetu v trpljenju in v nadlogah nadaljuje svoj zemeljski pot. Vsakemu katoličanu je to upanje neizmerne vrednosti. Najbolj, seveda, še ob koncu življenja, ko se tudi on bliža grobu, kjer se bo odpočilo njegovo telo. Za človeka ni v takem upanju drugače strašni grob nič več strašan, saj nam poje velikonočna pesem: "Smrt, kje je tvoja zmaga! Troll nen je več ne straši me! Veselo enkrat zopet vstati, Zveličal" daj mi upanje!" ' ir« To nam da v srcih pogum, da se otožnih grobov ne bojimo več. če se pa še nahajamo v trpljenju in težkočah, pa še želimo, da bi se nam grob odprl še prej in nas rešil* trpljenj a na zemlji ter ga zamenjal za boljše življenje po smrti. Kdo ni s tem zadovoljen, kdo naj odklanja take tolažilne obljube in tolažbe? Ali niso nespametni "tisti, ki se temu rogajo? Katoličan, ki upa in veruje v Boga, nima ničesar izgubiti, vse pa pridobiti, če v veri in upanju vztraja in skuša živeti, že samo to mora vsakogar pripeljati do resnega premišljevanja, najbolj pa še takrat, ko pokleknemo k gomili svojih dragih, ki so že odšli od nas. "Ne žalujte tako kot oni, ki nimajo vere," se glasi božja beseda. Katoličanu ni treba žalovati, marveč upati in verovati ob smrti njegovih dragih. Prav v tem je naša borba v prerekanju z onimi, ki si tako prizadevajo dokazati, da ni ne vere in ne Boga. Take trditve mi katoličani z vso resnostjo odklanjamo. Ako bi morali mi na take trditve pristati, bi se čutili nesrečne in oropane naše neskončne sreče, za katero upamo, da jo z božjo pomočjo dosežemo po zemeljski smrti. Za to si pa tudi na vse načine prizadevamo jo doseči po božjih obljubah in po resnici katoliške Cerkve. Odklanjamo prav odločno bogata j ske trditve in se oklepamo sv. Cerkve in evangelija, ki je luč in sv. resnica ter je nezmotljiva. Za nesrečne smatramo vse tiste, ki so to, kar mi tako živo verujemo, izgubili iz svojih src. Ne sovražimo jih, temveč pomi-lujemo. Nazaj., nazaj k veri! jim kličemo. Po čemu je življenje brez vere, po čemu samo teh par let na svetu? Zakaj ne živeti za vedno in srečno brez konca! Kdo je potem nespameten in kdo je na varnejšem? Vsak bo priznal, da tisti, ki veruje in,upa v Boga. Ko bomo 30. maja na grobeh domestilo ustanovili tukaj v novi domovini lepo mesto Ljubljano v lepem cvetočem Euclidu. Deset let je od ustanovitve. Za to desetletnico se pripravljamo za veliko slavnost, ki bo obenem tudi odprtij a preurejenega Društvenega doma. Na ta dan se bo vršila velika parada, na čelu iste naš neumorni klub "Ljubljana." Odbor je že s polno paro na delu, da bo ta dan res nekaj posebnega. V resnici se boste počutili kot v stari Ljubljani. Zato pa prav prijazno že sedaj vabimo vse od blizu in daleč v našo metropolo na 3. in 4. junija. Prosimo vas, da se za ta dva dneva že sedaj odločite, da pokažete svoje pravo bratsko srce do skupnega naroda, da bomo skupno proslavili 10 letnico naše bele Ljubljane. Res se sklicujemo na brezposelnost, toda to ni zapreka za prave brate in sestre. Glavno je, da se skupaj snidemo, da položimo mal dar Domu na oltar, vsak po svoji moči, pa bo uspeh zagotovljen. S tem bomo pokazali, da mamo dobro,voljo pomagati narodnim ustanovam in to, kakor lam dopuščajo naše razmere. Od povsod pridite! Lahko vas loieti še velika sreča, da boste lobili Westinghouse električno edenco, Grand peč ali Maytag pralni stroj. Trije med srečnimi se bodo spominjali vse svoje živ-j en je, da jih je doletela tako ve-ika sreča v beli Ljubljani. Zra-/en nam pa gmotno pomagate do epšega uspeha. Torej vsi, ki vam •rce bije z,a narod, na plan 3. in 1. junija v našo belo Ljubljano! S pozdravom, Geo. Nagode. -—o-- Novomašnik, bod' pozdravljen! Cleveland, O.—Srečna mati, srečen sin! Tako bi se moral glasiti naslov tega dopisa, ki je namenjen za naznanilo vesele vesti, da bo fara sv. Vida zopet imela novomašnika in sicer v osebi Frank Rafael Stražišarja, ki je brat Pavla Henri ja, ki je imel novo mašo v cerkvi sv. Vida 22. .naja 1932. £ele pred kratkim se je zvedelo, da bo semenišnik Stražišar posvečen v duhovnika. Zato je tudi zelo malo časa na razpolago, da se pripravimo na zopetno veselo cerkveno praznovanje, ki se bo vršilo v nedeljo 4. junija. Dovolite mi, cenjeni čitatelji, da na kratko opišem to srečno mater in njene sinove* da bomo znali bolj ceniti zasluženo družino, osobito pa še mater, ki je že dolgo let vdova z veliko družino in drugače brez denarnih sredstev. Toda do duhovske časti navadno ne pelje pot, posuta z denarjem, raje pot, posuta z revščino in skromnostjo. Poslušajmo, kaj nam ta mati pripoveduje. "Moj mož Jakob je umrl leta 1918 za infuenco. Doma je bil iz vasi Stražišče, fara Begunje pri Cerknici. Moje dekliško ime je bilo Sebal in sem doma iz Pre-zida. Poročila sva se v Wimber, Pa., kamor smo dospeli iz stare domovine leta 1903 v premogar-sko naselbino Lloydell, Pa. Osem otrok se nama je rodilo: Pavel, Mary, Joseph, Ana (dvojčka), Rosie, Frank, Barbara in Aleksander. Trije so že poročeni in edini Aleksander je še pri meni. Dve hčeri sta v samostanu, sin duhovnik Pavel Henry OFM se nahaja v North Carolini in je obljubil, da pride sem. za bratovo novo mašo. Enako se bodo udeležili tudi vsi drugi bratje in sestre ter vsi sorodniki. "Zelo me skrbi," je zatrjevala zaskrbljena mati, "kako bom zmogla vse sama, da bi vse preskrbela za to slavnost, da bi bili ljudje povabljeni in da bi bilo v vseh ozirih tako vse izvršeno, da bi odgovarjalo slavnosti." V teh skrbeh je mati tekala sem in tje in prosila, kakor da mora biti ona sama za vse odgovorna. Velika materina skrb je bila olajšana, ko je bilo z posredovanjem msgr. B. J. Ponikvarja preskrbljeno, da se bo vršila nova maša v nedeljo 4. junija na hribu Lurške Matere Božje (Providence Heights). Po opravilu se bo pa vršil obed udeležencev v spodnjih cerkvenih prostorih fare sv. Vida. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Jožeta Grdine in Novak's Confectionery. To je v kratkem povedano glede nove maše. Da bo č. g. novomašnik pel svojo novo mašo na tem prostoru, se je bil zaobljubil že prej. Novomašnik, Frank Rafael Stražišar je bil rojen 27. januarja 1914 v Lloydell, Pa. v fari sv. Jožefa, študiral je pri oo. frančiškanih v Lemontu in dne 28. maja bo posvečen. Iz srca moramo čestitati nadvse požrtvovalni materi, ki je toliko žrtvovala za vzgojo svojih otrok. Take matere so redke, toda zaslužne. Zato storimo vse, da se isti dan pripravimo izkazati s svojo udeležbo svoje spoštovanje Ker je to v čast fare in naselbino, naj bi se katoličani odzva ii, da se udeleže nove maše, kakor tudi slavnostnega obeda. Dan nove maše je bil za naše ljudi še vedno dan veselja in radosti in tako naj bo tudi ta dan. A. G. Maple Heights, in navdušite naše "Kraljičke," da bodo še nadalje žvrgoleli slovenske pesmice. Takoj po koncertu bo tudi ples, za katerega bo igral Sunny Ray orkester, ki garantira vam obilo zabave. Anton Perušek -o—-- JOHN J. GRDINA priredi veliko čarovniško in umetniško predstavo v nedeljo 28. maja ob štirih popoldne v ameriško slovenskem avditoriju, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Vstopnina 35c in 45c. Pri predstavi mu pomaga Mrs. Dolores Grdina-Zalar, njegov brat. Louis E. Grdina bo pa zapel par točk. Ob tej priliki se Mr. Grdina udeleži konvencije ameriških čarovnikov v New Yorku, ki se vrši 27., 28. in 29. maja v Capitol hotelu. iz domovine Zvirče in strašil ljudi. Pr® več leti pa se je ob tej ces. delj časa potikal neki dni?1 ropar,, ki so ga potem orozn'; ki ujeli. Leta 1931, pa so iwel| na tem hribu cigani svoje ta borišče toliko časa da so se med seboj sprli in je cigan cl gana ustrelil. Nujno potreb'1" bi bilo, da bi varnostne oblasti posvečale večjo pozornost te1" samotnim cestam in kraj®^ Orožniška postaja v Žužemb6' ku je vsekako preoddaljena, , bi mogla z uspehom nadziW to samoto. ' • — Zaradi nesrečne lj"bezn. skočil pod vlak na Vidmu Pr Krškem 20 letni mesarski P ' dO' močnik Alojzij Kravanja, ma iz Bovca pri Gorici. Sju. boval je v Kostanjevici. B» marljiv, delaven in miren fa Koncer-t "Kraljičkov" V nedeljo 28. maja popoldne ima naša naselbina zopet svoj narodni praznik, ko priredi naš mladinski zbor "Kraljički" pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights. Vzgajati našo mladino v slovenski pesmi in besedi je bila ana najboljših idej kar se jih je še pogodilo med nami naseljenci v tej deželi. Sicer se je navdušenje za to idejo med nekaterimi že nekoliko ohladilo, kar pa ni kakor ni prav. Zakaj se ne bi po služili priložnosti, ki jo imamo, da vzgojimo našo mladino v slovenski besedi, pesmi in v slovenskem duhu. Zakaj ne bi podaljšali slovenski živelj v tej deželi vsaj še za en'6 generacijo? Zato-raj apeliram na vse tiste, ki še nimate svojih otrok pri mladinskem zboru, vpišite jih sedaj, ko je še čas za to in da vam ne bo pozna je žal. Ravno tako tudi tisti, ki ste že imeli svoje otroke pri zboru, pa ste jih vzeli ven, pošljite jih nazaj in jih sami malo navdušite, pa boste videli, da bodo a veseljem hodili na pevske vaje. Dasi je naša naselbina majhna, vendar je pri zboru "Kraljičkov" nad 30 pevcev, ki z veseljem prepevajo slovenske pesmice pod spretnim vodstvom našega g. Ivan Zormana. Ako pa boste vpoštevali ta moj apel, upam, da bo na jesenskem koncertu žvrgolelo nad 40 kraljičkov. Kot sem še zgoraj omenil, se pomladanski koncert "Kraljičkov" vrši v nedeljo 28. maja, ob pol štirih popoldne. Vabljeni ste vsi prijatelji mladinskih pevskih zborov, da pridete v nedeljo v —Roparski napad na dolenjskega kmeta. Posestnik Jakob Škufca z Ratja, občina Hinje je bil 1. maja na semnju na Vidmu pri Dobrepoljah. Popoldne se je vračal domov in gnal pred seboj par volov. Ko je bil že daleč na samotni cesti vrhu hriba, je skočil izza grmovja mlad moški, podrl Škufco na tla in ga začel daviti, da se napadem niti ni mogel braniti niti klicati na polnoč. Vendar sta se precej dol--?o ruvala. Ropar je na. vsak način hotel priti do denarja in je skušal omamiti Škufco z udarci po glavi ali ga zadaviti. Šele ko se je roparju posrečilo, da je prišel do denarja, je pustil Škufco in zbežal. Vzel mu je 3300 dinarjev. Škufca je tudi precej ranjen po jlavi, koder ga je ropar suval s peto od čevlja. Napad se je dogodil pri belem dnevu ob petih popoldne na banovinski cesti v smeri proti vasi Zvirče visoko gori la vrhu hriba takoj, ko se cesta obrne navzdol. Ropar je moral opaziti že na semnju na Vidmu, da je Škufca prodal vole in dobil nekaj denarja na račun. Šel je pred njim in ga počakal na samotni cesti v grmovju. Ker je ropar še mlad in močan — ima okrog 30 let — mu ni bilo težko podreti na tla že starega Škufca in mu vzeti denar Ljudje so tega človeka opazili ko je šel po cesti v smeri proti vasi Zvirče in videli so ga spet, ko se je čez neka'j časa po isti poti vračal proti Dobrepoljam. Po opisu, ki ga je podal Škufca, je to tisti človek, ki ga je napadel. Orožniki so roparja začeli takoj z vso vnemo zasledovati in ker imajo točen opis, je upanje, da ga bodo kmalu prijeli. Tudi znani Koder je lani večkrat prišel v bližino vasi iz primorja —Težka nesreča. Gorica, D ja 1939. — 37-letni Jakončic^ dislav iz Podgore je našel na V lju granato in jo je hotel odP ti. Ta neprevidnost ga je stala. Granata mu je eksp rala in ga težko ranila po n Prepeljali so ga v bolnišnic0" —Gorica. — Na Kalu PrJ ^ žiščih pod črno prstjo Je ^ posestnik Lenart Bizjak, P° j mače Hintner star 86 let, ( drvarski mojster. — V so pokopali Angelo Štrukelj'^), spodinjo znane štrukljeve S j ne na Lijaku. — V češnji^, Idriji je umrla Marijana ^ ^ — V šturijah na Vipavsk^j, umrla 80 letni Anton oče zidarskih mojstrov ..p-in Rudolfa in 94 letna Mart pič, šivilja. § .^jo, —Trst, — Malo je v da ni prišlo do velike nes ^ kamnolomu Faccanoni P° je klanim hribom. Radi dežjazi# zemlja s kamnjem tolik0 _ p ljala, da se je vsula na del'a,vg9 so delali v starem rovu, k ^ rabili za shrambo. Zextilirt'^v-trpala vhod in zasula »ttf1 ^jli. ce. Gasilci so kmalu vse Dva delavca 49-letni Andreje, čič iz Gropade in Angel ^ atar 41 let, iz Skednja, J* p i težje potolčena, ostala popolnoma nič. $$ —Renče. — S težkim' P y gobami na glavi so pripelJa 'goriško bolnišnico 37-letn«^ paca špacapana iz Renč, k1 del s kolesa. —Trst. — Matildi Rocola se je nenadoma | ^r čilum. Odpeljali so j° bolnico pri Sv. Ivanu. —Italijanska prosl^?. ^v Zadnjič so po vsej Ita!lJ 0yi'v Marcel. Spominski dan i- ■ :,Y.' K.-.. ISsM.ilv,. ■ w.!. :,i».."fc.f.••'icj! >„;j ] Kmalu so bomo zbrali, da počastim0 ^ $ mrtvih junakov, ki dali svoje življen3^fc0. ^ zdaj lahko uživamo mir, prosperiteto in s ^ini11 ta dan počastimo spomin veteranov, ki s0 u K5 nOlJl kaierim mnogo smo imeli čast oskrbeti jih je poklicala bela žena smrt. louis ferfoua SLOVENSKI POGREBNI^ j^J 3515 E. 81st St. MIchWa —Dnevna in nočna postrežba winnet0u z Winnetouom sem dobil strašno rano, prebodel mi je z nožem vrat pod čeljustno kostjo in jezik. Nezavestnega so me s tremi mojimi tovariši vred spravili Apači na svoj dom, da nas mučijo na kolu. In ko sem se po dolgih tednih prebudil iz težke nezavesti, mi je stregla Nšo či, lepa sestra Winnetouova —. Moja ječa je bila nekje'ob Rio Pecosu. Saj je pravil Sam, moj tovariš, da ležijo domovi Apačev ob reki Rio Pecos. Najbrž pa so me spravili kam v kako stransko dolino reke. Skozi odprtino, ki je služila za vrata, sem namreč dobro videl skalnato pobočje na drugi strani doline. Dolina torej ni bila široka, bolj soteski je bila podobna. Dolina ob Rio Pecosu je gotovo širša, sem sodil. Lepa Nšo či mi je pravila, da stanujem v apaškem pue-blu. Pueblo, — ime je špansko — je tipična stanovanjska hiša Indijancev v južnih Zedinje-nih državah. Podoben je ogromni, kameniti stopničasti piramidi, poslonjeni na skalnato steno ozke soteske. Najrajši si jo postavijo v ozko skalnato razpoko, ki jo enostavno samo na eni ali na dveh straneh zazidajo. Nisem še videl pue-bla, — ko so me pripeljali, sem bil v nezavesti — rad bi si ga bil pogledal, pa kaj, ko me noge niso nesle. In če bi bil tudi močen dovolj, bi menda ne bil smel sobe zapustiti. Gotovo je kje zunaj za vrati stala straža. Potolažiti sem se moral, da bom videl pueblo na dan smrti. Takrat, je dejala lepa Nšo či, bom smel zapustiti ječo. Res pomirljiva tolažba —. V takih prijetnih mislih mi je minil prvi dan, odkar sem bil pri zavesti. Ko se je stemnilo, je prišla starka, ki mi je z Winnetouo-vo sestro vred stregla. Prinesla je svetil j ko, majhno izdolbeno bučo, napolnjeno z o-ljem. Sedla je v kot in postavila svetiljko poleg sebe na tla. Vso noč je gorela. Starka je opravljala v moji ječi nižje posle, tako sem zasodil, Nšo či pa je, da tako rečem, zastopala gostoljubje. Vso noč sem spal mirno; globoko spanje in drugo jutro sem se počutil že mnogo krepkejšega. Šestkrat sem dobil tisti dan jesti, vsakikrat mesno juho Sj koruzno moko. Redilna je bila, obenem pa lahko prebavljiva. Tudi požiral sem jo brez težav. S tako juho so me pitali vse dni, dokler mi ni rana v ustih toliko zacelila, da sem lahko požiral tudi meso. Od dne do dne1 sem bil krep-kejši. Oteklina v ustih je izginjala, kosti so dobivale kite in meso. Redil sem se. Moja lepa strežnica Nšo či je bila vedno enako prijazna, skrbna in resnobna. In prepričana, da se mi smrt z vsakim dnem bolj približuje. Zalotil sem jo včasi, da je njen pogled v tihi žalosti in vprašujoč JOŽE GRDINA: po širokem svetu počival na meni; posebno kadar je mislila, da je ne opazujem. Pomilovala me je —. Napačno sem jo torej sodil, ko sem mislil, da je brezsrčna, ker mi je s tako ravnodušnost-jo pravila, da bom moral v mukah umreti na kolu. (Dalje prihodnjič) -o- —Uboj v gostilni. Pred novomeškimi sodniki sta se zagovarjala 49 letni Karel Kump in šele 19 letni Karel Medic, s Hriba pri Koprivniku zaradi uboja posestnika Rudolfa Štalcerja. Kump je bil obsojen na osem, Medic pa na pet let robi je. Zagovornika sta prijavila priziv. Po zajtrku v gostišču sem nadaljeval z ogledovanjem Jeruzalema in okolice. Na tej poti me je spremljal dr. Aleksič, ki mi je že prejšnji dan obljubil, da me bo spremljal po vseh znamenitih krajih Svete dežele; to obljubo je potem tudi držal, hodil z menoj ter mi z prav teološko in arheološko znanostjo razlagal in pojasnjeval o teh tako znamenitih in svetih krajih, navajal zgodovino, evangeljske dogodke ter ustna izročila. Vse to tako poljudno in zbrano, da sem se brez težkqč poglobil v dogodke, ki so se vršili na teh krajih in kar pozabil sem, odkod da sem prišel in kaj se godi drugod po svetu, niti me ni brigalo kod bom hodil ko zapustim ta tako dragi kraj. Moj duh se je ob tem kar preselil v ono dobo, ko je tod hodil On, večna Resnica, in je tu odmeval Njegov blagodoneči glas, ko je prišel iskat kar je bilo izgubljenega ter napovedal prihod kraljestva božjega. "Danes želite iti na Oljsko goro, kajne?" me vpraša dr. Aleksič s tisto njemu prirojeno prijaznostjo, ko sva stopala po hodniku gostišča. "Da,.tja želim in potem pa še na druge bližnje kraje v kolikor bo to mogoče." "Potem bi bilo najbolje takole: Najprvo greva v Ecce homo, kjer so Sijonske sestre, tam si ogledava kraj Gospodovega trpljenja in Njegove smrtne obsodbe, kraj je prav znamenit in vas bo gotovo zanimal ; potem greva k sv. Ani, si ogledava Bethesdo, spotoma obiščeva Marijin grob, nakar greva na Oljsko goro. Tako bi bilo po mojem mnenju najbolje in tudi prav prikladno, da se bolje porabi čas in se tako več vidi," mi dobrohotno svetuje dr. Aleksič. Ta njegov načrt sem prav z veseljem sprejel, brez vseh nadaljnih dodatkov; saj sem bil prepričan, da je najboljši in da mu je res veliko na tem, da bi jaz ta čas kar najbolje uporabil. Tako sva začela tisto jutro z ogledovanjem kar od kraja. Pri gostišču zavijeva na levo proti vzhodu ter greva po cesti Via Dolorosa, ki gre v klanec proti vzhodu. Tu doli po. njej je prišel v težkim križem obložen Jezus Kristus, ki je na dvorišču sodne hiše vzel na svoje rame težko breme ter ga vdano nesel proti Kalvariji. Po tej cesti, ne daleč od gostišča, prideva mimo velikih poslopij; na levo Ecce homo, kjer je cerkev in samostan Si-jonskih sester, nekoliko naprej frančiškanski zavod Flagella-tio, nasproti tem na desno preko ulice pa poslopje bivše turške vojašnice, kjer je zdaj arabska srednja šola. Tu je nekdaj stal grad Antonija, kjer je bila sodna hiša Pilatova. Tu je bila izrečena smrtna obsodba nad Jezusom. Nad cesto je star lok ali obok, ki sega v svetišče Sijonskih sester: to je lok Ecce Homo, v katerega sta vzidani dve plošči, na katerih je stal Jezus, ko Ga je Pilat pokazal ljudstvu z besedami: "Ecce homo"-—Glejte, človek! Po nekaj stopnjicah stopiva v lepo svetišče Ecce homo, kjer so naju prav z veseljem sprejele Sijonske sestre, ki oskrbujejo to svetišče in tu tudi molijo Dr. Horace D. Perlman, je bil prijet v Philcidelphiji radi masnih umorov za zavarovalnino. Zdravnik je obdol-žen, da je preskrbpval strup za žrtve podivjane gange. Dave Coble je v roke vjel žogo, ki je bila vržemizstolpa mestne hiše v Philodelphiji, p 21 čevljev globoko. Žoga j$ pqdal,a $3- milj .na uro in jc priletela .igralcu v roke s težo 73 funtov. za spreobrnenje Judov. Ponižna pa zgovorna redovnica na> ma je razkazovala svetišče, ki je meni zelo ugajalo; vse tako lepo urejeno pa snažno, da se človek, ki pride s Kalvarije, kar čudi tako vzorni oskrbi. Predvsem pa me je zanimal glavni oltar, katerega ozadje je prav svojevrstno: za oltarjem se dviga kvišku prav star lok oziroma zid z nekako ko lono, nad katero je lep marmornat kip, ki predočuje Jezu sa kakršnega je pokazal Judom Poncij Pilat. Oltar pa je sezidan iz plošč, ki so nekdaj pokrivale, tla sodne dvorane Pilatove, ter je po teh ploščah nekdaj stopal na smrt obsojeni Jezus. Pač znamenit oltar, posvečen s krvjo Gospodovo. Toda kaj pa pomeni lok, ki se dviga za oltarjemTako utegne vprašati ta ali oni. Ta zid z kolono je del loka, katerega se vidi zunaj nad cesto. Imeniten je, nekdaj je tvoril vhod v grad Antonija, kjer se je vršila največja in najbolj krivična obravnava kar jo je kdaj svet videl: smrtna obsodba nad Jezusom! Pokleknil sem pred oltar ter počastil s trnjem kronanega Gospoda, ki je nekoč ves od bi-Čev razmesarjen ter s trnjevo krono na glavi stal pred nehvaležnim Izraelom; ogrnjen z škrlatastim plaščkom, v zvezanih rokah pa je držal trst, poleg Njega rimski'oblastnik Poncij Pilat in vojaška straža, pred Njim v preddvoru pa nahujska-na judovska druhal, ki je zahtevala Njegovo smrt. Milo se je oziral Gospod na razdivjano množico kot bi hotel reči: Ljudstvo moje, kaj sem ti storil? Pilat, trd in neizprosen Rimljan, ki se ni dosti oziral na resnico in pravico, je bil sam pretresen v dno duše ob tem prizoru, ter slovesno izjavil, da ne najde nad Jezusom nobene krivice; sočutno je pokazal na Njega z besedami: "Glejte, človek!" Pričakoval je, da bo tako zdelani in ponižani Jezus le ganil zakrknjena judovska srca, toda Pilat se je zmotil. Nahujskana judovska druhal je v preddvoru tuleč zarjula: "Križaj ga, križaj ga,!" še je Rimljan poskušal, da bi Jezusa osvobodil, kajti strašno neljubo mu je bilo obsoditi nedolžnega človeka, pa ni nič pomagalo; ponosnemu Rimljanu povedo v brk, da če tega izpustiš, nisi cesarju prijatelj. Ko jih Pilat vpraša: Vašega kralja naj križam, so hinavsko vpili: "Nimamo kralja razun cesarja!" Tak prizor se je vršil tu, kjer je cerkev in samostan Sijonskih sester in lok, katerega se vidi v cerkvi ter sega nad cesto, je nekoč gledal to brezmejno ponižanje Gospodovo ter čul kri-vižno izrečeno sodbo nad učlo-večenim Bogom. Zdaj stoji nad lokom lep kip, ki predočuje tako ponižanega Gospoda, na vsako stran tega kipa klečita dva angelja, ki Ga molita, pred Njim je velika trnjeva krona, kakršno mu je dal nehvaležni judovski narod, a sredi nje pa dragocena zlata krona okrašena z biseri in dragimi kamni, ter je kot taka vredna milijone. To krono mu je poklonil vesoljni katoliški svet ter Ga tako priznal za svojega pravega Kralja, marmornati kip pa je blagoslovil sam papež Pij IX. Tu, kjer se je nekoč razlegal strašni kx-ik: Križaj ga! Njegova kri naj pride na nas in naše otroke! se zdaj moli za spreobrnenje judovskega naroda, ko pri sv. maši, pri povzdigovanju molijo Sijonske sestre: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo." Spreobrnjeni Jud Alfonz Ratisbonne, ustanovitelj Sijonskih hčera, sester, ki tukaj molijo za trdovratne Jude, da bi iz-pregledali, je kupil ta prostor, sezidal cerkev in samostan, kjer naj bi te redovnice molile za spreobrnenje njegovega naroda. Sam je bil nekoč tako zaslepljen, da je silno sovražil katoličane, toda nenadoma ga je dohitelo spreobrnenje. Dne 20. januarja 1842 se je na čudežen način spreobrnil v cerkvi sv. Andreja v Rimu. Iz zagrizenega Juda, ki je bil povrhu tega še popoln ateist, je postal vnet katoličan, postal duhovnik ter z vso vnemo delal, da bi tudi njegovi rojaki spregledali, kakor je spregledal on sam. Kako iskren je bil Ratisbonne v tem svojem delu, dokazuje to, da je za drag denar kupil ta prostor in z veliki žrtvami izvršil to svoje veliko delo, ki se kaže ravno tukaj. Njegovo spreobrnenje, ki je bilo za Jude velik udarec, je osupnilo vso širšo javnost, katoličane pa prav iznenadilo, zlasti ko so po kanoničiji preiskavi in natančnem zaslišanju ugotovili, da je bilo spreobrnenje Alfonza Ratisbonne resničen in velik čudež. Katoliška Cerkev je s tem veliko pridobila na ugledu, kajti ž njim ni sprejela kakih plev, pač pa kleno zrnje, ki je obrodilo bogat sad. Ta blagi mož, ki je umrl leta 1884, je povzročil s svojim spreobrne-njem še nekaj drugega. Po njegovi zaslugi, ko je kupil ta prostor, da pozida cerkev in samostan novoustanovljenemu redu, so odkrili pravi originalni tlak nekdanjega preddvora gradu Antonija, kjer so se vršili tako bolestni dogodki Jezusovega trpljenja ter bila nad Njim izrečena smrtna obsodba. Ko so kopali med razvalinami, da položijo temelj za novo cerkev, so pri tem odkrili, da se lok Ecce Homo, ki je bil viden nad cesto, nadaljuje tudi v razvaline; kopljejo dalje in odkrijejo lok, katerega se vidi v cerkvi, in ko kopljejo še globlje, najdejo kameniti tlak, končno odkrijejo pravcati 40 metrov dolg in 30 metrov širok tlakan prostor in odkrijejo cesto, ki je vodila od gradu proti zapadu. Ta tako znameniti prostor sem si tudi jaz o'gledal. Ko sem si ogledal svetišče, naju povabi Sijonska sestra doli niže v kripti podoben prostor; prijetno iznenaden sem stopil na originalni tlak nekdanjega preddvora. Debele ka-menite plošče, nekatere podolgovate, zopet druge v četvero-kotu, .pokrivajo obsežni prostor, široki zidani pil astri, ki stoje vzporedno po teh prostorih, podpirajo gornje, svetišče in druge prostore, ki so pozidane nad tem tlakom. Ogromno je bilo delo, da so vse to odkrili in stroški ter druge žrtve niso bile majhne, toda delo, ki je bilo tu narejeno je neprecenljive vrednosti, vse večje in dragocenejše kot pa razne tisoč in ti-soč-letne izkopnine starih templjev in gledišč. Neprimerno dražji pravim, ker ta kraj tako nazorno in jasno potrjuje resnico sv. evangelija, ki je nekaterim le pobožno branje, drugim pa enostavna pravljica. Toda te plošče, ta okorni tlak, ta kamen, ki je sicer nem, toda vpije'bolj naglas, govori bolj prepričevalno kot pa govore knjige in spisi današnjih modernih prosvitljencev. (Dalje prihodnjič) ki je zgorela v hlevu. Na pomoč so prišli gasilci s Talčje-ga vrha in iz Črnomlja. Posrečilo se jim je, da so požar omejili. Kako je nastal požar še ni ugotovljeno. •—Iz Medmurja in Prekmu-rja odhajajo delavci .v Vojvodino. Te dni se je peljalo skozi Varaždin 500 delavcev in delavk iz Murske Sobote in Lendave jna sezonsko delo v Beli Manastir in Coko v Vojvodini. Dalje se je peljala skozi Varaždin skupina med-murskih sezonskih delavcev v Vojvodino. dnevne vesti Banka v Kentuckyu je zaprla Louisville, Ky., 24. maja. Tukajšnja "Peoples Bank," ki je imela $40,000,000, je bila prisiljena zapreti vrata. Banko je prevzel državni bančni oddelek, da jo likvidira. Banka ni imela svojih vlog zavarovanih pri zvezni vladi, niti ni bila članica Louisville Clearing House Association. Znani nemški pisatelj se obesil v New Yorku New York, 24. maja. Ernst Toller, nemški pisatelj in pesnik, ki je živel v New Yorku v pregnanstvu, se je včeraj obesil v svojem" stanovanju iz obupa radi nesrečnih razmer, ki prevladujejo na svetu. Obenem je bil Toller rahlega zdravja. Pri njem so dobili $2,000.00. Toller bi moral biti svoječasno ustreljen v Nemčiji kot nasprotnik Hitlerja, toda se mu je posrečilo pobegniti. --o- Nove ladje hitijo na pomoč submarinu New York, 24. maja. Iz brook-lynskega mornariškega pristanišča je včeraj odplula križarka Brooklyn, ki nosi 10,000 ton in najnovejše reševalne predmete. Križarka je odplula s polno paro. Poleg aparatov za potapljače se nahaja na križarki tudi morna-riška'bolnišnica in dva zrakoplova. Zrakoplovni pristan V Youngstownu so te dni začeli z gradnjo novega zrakoplovne-ga pristana, ki bo veljal $2,800,-000. Delo bo izvršeno po WPA delavcih. MALI OGLASI V najem se dasti dve veliki sobi, pripravni za zakonski par, na 1001 E. 63rd St. Vpraša se na 1007 E. 63rd St. (May 26. 27. 29.) iz domovine Dve mirni in pošteni ženski iščeti stanovanje tri ali štiri sobe s kopališčem. Obe sta zaposleni. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uradu tega časopisa. (123) Išče se stanovanje 3 ali 4 sobe, za pošteno družino. Bi radi čedno stanovanje. Kdor ima kaj naj se zglasi na 867 E. 139th St. blizu Maxwell Ave. (122) Grammar School Special Boys' Graduation Suits —Požar je uničil domačijo. Te dni je nenadno nastal požar pri posestniku Janezu Rožiču na Dolnji Paki pri Črnomlju. Družina je sedela pri kosilu, ko se je vžigal pred hišo voz stelje, katero je bil Rožič malo prej pripeljal iz gozda. Ker je pihal močan veter, se je ogenj zelo naglo razširil z voza na bližni listnjak. od tega pa na gospodarsko poslopje in hišo. Ko so domači opazili požar, so imeli komaj toliko časa, da so rešili iz hleva par vo.lov in prašiče, pri čemer sta Rožič in njegova žena dobila opekline. Ni pa bilo več časa rešiti pet glav 'živine, MADE TO MEASURE 17.50 brazis bros. CLOTHES 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St. Frank Rich in Frank Klun i£. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 3237-M EDINA slovenska izdeloval-NICA nagrobnih spomenikov Po nemikem izvirnika K. Mara p^tmrnttmnmrtimmammtit f ft si edini, ki mu niso ni-' Vzeli. pa dejal je Winne-^ bi ti rad naredil tole o-:'Co. in si je izprosil zobo-111 kremplje. Winnetou mu Mal in mu c|ai tudi orodje, 'Je Potreboval. Koj si jo de-Vrat, kajti ne boš se je dol-* veselil." j*c zato, ker bom moral 15 umreti ?" 'a," poročno mi je obesila J lco okrog vratu. Od tiste-jo vedno nosil, kadar-111 bil na divjem zapadu. > Pijanki pa sem rekel: ^ spominek bi mi bila lah-pozneje prinesla. Ne mu- ', da ga bom še dolgo 'iil." t T v ^ se malo malo časa." . Vsrjemi tega! Vaši bojev-Jfc bodo usmrtili!" te! Tako je bilo sklenjeni bodo drugače, ko bo- da sem nedolžen." >do ti verjeli —!" i Ker jim lahko dokazi! dokaži! Zelo bi me ,'^bi zvedela, da nisi laž-^ajalec! Povej mi, s čim svojo nedolžnost, da !>j Winnetouu, svojemu tj . I Wide k meni, pa bo vse ''S Prišel." MŽi M Pa ne bo zvedel. Nisem ,.eračiti za prijateljstvo I občevati s kom, ki lah-. a110 k meni pride." J ^ vendar vi bojevnici J* srca! Tako rada bi ti j. j.^nmetouovo odpusča-: ' 5a ne morem —." t ^anja ne potrebujem, k^sem zagrešil, te prosim!" obiščeš Sam Haw-ji Prosim povej, naj se j i' Koj ko bom ozdravel, j P svobodni." I- vnetni tega! Tvoje upa-Y j!b(> uresničilo!" 1- ;if| ® upanje. Gotovost v j. čas, ko mi boš sama % sem prav govoril!" ij( ^ 111 glasu je bilo toliko j- .j^fiosti, da mi ni več ' D L K Hboj v valovih. <* \ I* lil ein torej bil in smrt fo ;f,V(e -i® čakala. Tako vsaj >v f|. etlala Nšo či, lepa Win- festra. „)- >, ,1 mislil, da bom tako ^ *°nčal življenje, tisti-|0 me v Sv. Louisu iz ega domačega uči-iti^i'i za surveyorja, za ,} c_a, in ko sam šel v šte-iti^^bi zemljemercev in L.^ mt divji zapad, v de-indijanskih plemen, fi ^ ih upov in vesel, da ii1 ij 0 Je bilo seveda nevar-merili progo po f> 1 so ga smatrali Indi-i)i 'nj °Jo last ter ga branili ti' tKjj'1 puško v roki. Po nji-J ^ smo bili tatovi, ro-^ \ i J e lačni belokožci, j vprašali nismo, ali i^aditi železnico po nji-^ Gorje nam, če bi delu! 1 Ss * Je hotela, da nas 1 r&(len smo delo dokon-1 " V ozemlju Apačev, 3 'jj eišega in najdivjejše- Ijj^ega rodu. In Inču 'iep Poglavar, nas je na-'i^Jl l'avn9 s svojim si-3'-°Uom na bojnem po-| v Kiovve. Eden naših, '•j westmanov, je v i j!strelil Kleki petro, be-^jfeca, ki je bil Apa-\ \ a1!? prijatelj. Dan na-1 I Pači napadli, v boju Ji te« F NEWYORK^ (Central SYSTEM / lis denarja. — Denarja? — odvrne nesrečna žena ponosno. — Če b hotela sprejeti od tebe denar, j a, ne bi odbila mesečnega prispevka, ki si mi ga hotel dajati. nokoli mesto in me tam s silo zaprejo, —- papirji, v katerih sem opisala tvoja zločinska dejanja, so v dobrih rokah in če me štiri tedne ne bodo videli, bodo odprli in prečitali pisma ter tako zvedeli, da je namestnik policijskega ravnatelja morilec. —Oh, prokleta žena! — za-kriči Ašinov. — Kača, nikoli ne bi mislil, da si tako podla in premetena! — Naučila sem se tega v tvoji šoli, — odvrne žena. — Ne smem se torej čuditi, da vem, kaj moram storiti. —A da boš popolnoma prepričan, da one osebe, ki sem ji zaupala listine, ne boš mogel podkupiti, ti bom povedala ime. —Ime! — vzklikne Ašinov. — Vedeti hočem, kako se imenuje. —Samo lepo se pomiri, dragi moj soprog, — reče žena, — preplašil se boš sicer, ko boš zvedel kako se imenuje, toda spoznal boš, da sem se obrnila na pravi naslov. —Človek, ki sem mu zaupala pisma, kateremu sem tvoj zločin točno opisala in ki sem mu izročila vse dokaze, se imenuje —. — Se imenuje? — ponovi Ašinov. Ona se zvravna in reče rezko: ti k sebi. Ona in njena otroka bi me ovirala pri mojih načrtih, potegnila bi me zopet v kraj, kjer sem dovolj dolgo živel. —Kako se je naj rešim? — —Ne, Ašinov, prišla sem, da ti sporočim nekaj drugega. Ona istopi tik k njemu. — Izbiraj! — reče ona. — Ali boš prišel v treh dneh po mene, da ravnaš z menoj, kakor zasluži to tvoja žena ali pa — Ona pogleda Ašinova. brez strahu. —Ali pa bom na vplivnem mestu pripovedovala stvar, ki ti bo zlomila tilnik. Ašinov se opoteče, kot da ga je zadel udarec v obraz. —Kača! — sikne on. — Ali hočeš izdati svojega lastnega moža? Ponižna in do sedaj blaga žena se visoko vzravna. —Sedaj naenkrat veš, da si moj mož! Preje nisi mislil na to, — reče ona odločno. — Vs-trajam pri tem, kar sem rekla. Dajam ti tri dni časa, Ašinov, premisli stvar. Hočem ostati tvoja žena, ker naju veže blagoslov sreče. Hočem, da imata moja otroka očeta, ki bo skrbel za nju. —A če tega ne storiš, potem ti je Sibirija sigurna, a morda celo vešala! On stisne pesti, ni mnogo manjikalo, da je ni udaril v obraz. Toda' Ašinov se premaga. —Vem, o čem govoriš, — reče -on. — Moja nesreča je, da veš, kaj sem storil. To mojo pogreško hočeš izkoristiti proti meni. —Pogreško imenuješ to, Ašinov? — odvrne žena ter se porogljivo nasmeje. — Sodniki bodo imenovali to umor. Ašinov se zdrzne, ko zasliši to strašno besedo, on se plašno ozre, kot da se je bal, da bi bila kaka nepoklicana priča v bližini. Molči! •— ji zašepeče. — Premislil bom to stvar. —Našel se bo izhod. Toda tvoje zahteve ne morem izpolniti. —A zakaj ne? — vpraša žena. Ko je videla, da je dobila moč nad njim, se je popolnoma spremenila. —Zakaj, zakaj ne? —Zato, ker bi se mi rogali, kadar bi bil v ugledni družbi, da je moja žena krojačeva hčerka. —Ni ti treba sramovati se mene, — odvrne ona, — ne zahtevam od tebe, da me vodiš v družbo, kjer bi se itak samo dolgočasila. —Hočem samo živeti pri tebi, da imam očeta za svoja dva otroka. Pazi se, Ašinov, odloči se, sicer —. —Nikar mi ne grozi, — za-kriči on divje, — premislil bom. —Današnji najin razgovor je končan, — odvrne žena. — Otroka, podajta očetu roko! —troka stopita' k svojemu očetu ter mu podata roki. —Zbogom, oče, — reče starejši deček, lep otrok star sedem let. Ašinov mu poda površno svojo roko. —Pojdite samo, pojdite! Dobro je. Govorili bomo zopet, — reče on. —Daj otrokama častito roko, — se roga žena, — ali — nočeš ju osramotiti, da jima daš roko, ki je omadeževana s krvjo. —Žena! — vzklikne on skozi zobe. — Pazi se! Nikar ne misli, da1 imaš toliko moči — lahko bi se zmotila. —Ti morda misliš, da me boš lahko odstranil? — reče bleda žena. — Toda tudi v tem si se zmotil, dragi moj, dobri soprog. — Zakaj četudi me ukažeš zgrabiti in umoriti, četudi me ubijejo ali odpeljejo na kakrš- Vedno (št. D fz* kočina. Z ) ^ Opomogla m rt* ertim V* ranam, a> nogam i" * na negah ^ j, di za razi« fJ bolezni kcf a/, __ v desetih ^ je kožna > „ enkrat lzčiščena, se ne bo v vila. (Nobene starostne meJe- (Št. 2) Sledi čistilec, ki P0^ j čisto in svežo. (Št. 3) Lasna tonika ProUJpr^ sti, prhljaju, oljni koži i" p dJpf» izpadanje las. Ta tonika J« ^ sla že čudovite rezultate. Ga \i da bo povzročala rast las starosti. (Št. 41 Liniment za proti raznim bolečinam in jurf kakor tudi proti revmatizm • ku. itd. osvežujoča V Ameriki priljubljeno preko 50 let (Št. 5) Importiran evropski J Izčiščuje sistem ter Povzr0U,1 tek. deber je tudi proti p taru, premogarski naduhi- P^j« nim kamnom, nervoznosti. ^c» bolečinam in bolečinam na . »M (Št. 6) General Tonic « zfait er. Dober proti plinom in ^ sistemu. Odvajalno sredstvo telj. Priporoča se otrokom- Peter Zebic, najmočnejši j svetu. f Samson Tonic & Tea | 1285 EAST 79th Sf*®, (corner Superior A ' I CLEVELAND, O H«" J (Nobenih posebnih stroškov 29 l CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO, PRospeot 0333 ^WX^v.v^Sv.S.-:; —Imenuje se — Mihajlo Ba-kunjin. Ašinov krikne od jeze, — v njegovem glasu ni bilo ničesar človeškega. On dvigne svoje pesti, hotel je zadaviti svojo ženo, toda. ona se umakne in potegne svoja otroka za seboj. — Zbogom nežni soprog in dobri oče! — reče ona. — Spi dobro to noč, nikar te naj preveč ne moti tvoja vest, ker bi se drugače valjal brez spanja po postelji. —Zbogom, videli se bomo v treh dneh! Ašinov je stal kot okamenel, gledal je nesrečno ženo, kako odhaja s svojima otrokoma. Še dolgo je zvenel v njegovih ušesih njen porogljiv smeh. On se udari s pestjo po prsih. • —Ona je sedaj moja najnevarnejša sovražnica', — zamr-mra, — ona me lahko uniči. Ona je edina, ki pozna mojo temno preteklost. —A vendar je ne morem vze- VSE VOLNEN® tropicne WORSTED obleke * 4 1-75 (suknjič in | Jos. Zele in Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški voz redno ln ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott 0583 COLLINWOODSKI URAD: 5 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 3118 ^HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin1 pridružite se posebnemu slovenskemu izletu na newy0ršk0 razstavo IZ CLEVELANDA SE ODPELJEMO 23. JUNIJA Slovenci bodo šli na newyorško svetovno razstavo v velikem številu, odpeljavši o: iz Clevelanda na 23. junija. Poseben, zelo poceni izlet je bil zagotovljen po Ameriški Domovini. Ta izlet pokrije' 5 dni za nizko ceno $30.25, kar vključuje sledeče: 1.—Vožnja sem in tje na air-conditioned New York Central vlaku, vključno jed na vožnji. 2.—Prevoz do vašega hotela, kjer boste stanovali 3 dni in 2 noči. 3.—Ogledna vožnja po New Yorku, 2 vstopnici na svetovno razstavo, ena vstopnica do Rockefeller Center Observation Tower. 4.—Privilegij, da lahko ostanete v New Yorku 10 dni od dneva, ko zapustite Cleveland. 5.—Privilegij, da lahko obiščete Niagara Palls na povratni vožnji, ne da bi vas to kaj posebej stalo. HOTEL, NE SAMO NAVADNE SOBE! Zapomnite si. da boste stanovali v najfinejših priznanih hotelih v boljšem Riverside Drive stanovanjskem okolišu. Vse sobe so velike, čiste ln zračne. Pojdite še danes k eni spodaj označenih potniških tvrdk in se rezervirajte za ta poceni in radostni praznik: Nič drugače celoletne ... razen hl°d X le r»Z!r Skoro nemogoče Jc vati Richman Brot^ e p pični worsted od vse® leke. Obe sta iz iis ^f istega finega kroja. 11 ^ izdelani, ista lePot!l ^ f in barve. Edina ^ da Richman troPič" ^ eds so lahkejši v te*^ dovito hladni. največja poletna vr AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. HEnderson 4148 MIHA L JE VIC H BROS, 6031 St. Clair Ave. HEnderson 6152 736 Euclid ^ Prospect Pri °nta 5716 Broadway qjfr NEW YORK CENTRAL SYSTEM TH E&W'AT ERiLE V E l\ R OU TE • * •rYOUlCAWiSlE EP Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN Velika ura na dvorišču Pe- , tro-pavlovske trdnjave je kazala že deveto uro, ko je prišel ; Ašinov tja. Stari uradnik, ki je imel slu- : žbo, mu pride nasproti, globoko se prikloni ter ga vpra- < ša, kaj ga je privedlo še tako pozno v trdnjavo. —Govoriti hočem z ujetni- ] co, ki sem jo dopoldne sam i privedel. —Katero ujetnico — vpraša stari uradnik. —Ženo bankirja Jagodkina, ; ki sem jo danes zgrabil, ker je razpečavala ponarejene ban-kovce. —Gospo Jagodnikovo?— za-jeclja uradnik preplašeno. , —Seveda, — vzklikne Ašinov, — kaj stojite tukaj in za- ( kaj strmite v mene? —Gospe Jagodkinove ni več tukaj. Ašinov se opoteče. —Ni je več tukaj? — sikne on. — Kaj pomeni to? —Ona je izpuščena. —Izpuščena? — To je laž! To ni resnica! Sam sem jo zgrabil, nihče nima pravice, da jo osvobodi! —Toda, ekselenca, vi ste sami poslali nalog, da jo izpu- i stimo, — odvrne uradnik, — ' njen mož jo je sam odpeljal. Sedaj je bilo Ašinovu vse ; jasno. Sedaj je vedel, da je Jagod-kin s pomočjo njegovih listin osvodobil svojo ženo in pobeg- : nil z njo. < —Bedak! — vzklikne on. — Prekanili so vas. Jaz nisem podpisal nobenega naloga. —Toda vaše ime je bilo podpisano. i —Podpis je bil ponarejen. —Toda kako je prišel Ja- ] godkin do tiskovine, ki je bila pravilno izpolnjena, — a razen < tega je imela tudi pečat. i Če bi Ašinov povedal, kaj se j je zgodilo, bi moral priznati i da je padel v zanjko. Zato ne odgovori, temveč samo besno vzkiikne: j —Dobro je, ostalo bodete že videli! < On odide iz Petro-pavlovske trdnjave. Trenutek je razmišljal, ali bi takoj zapovedal zasledovati . zločinca. Ne, ako to stori, bodo obesili vso to neprijetno zadevo na veliki zvon. Zato sklene, da pošlje prihodnjega 'dne tajno policijo za njim. Ašinov se poda v svoje stanovanje. Bil je utrujen, zlomljen, nezmožen, da bi govoril z človekom. Ko je doma oblekel svojo turško domačo obleko, si oddahne. ' ' ' , On se vleže na divan in prižge pipo. Toda dan skrbi za njega še ni bil končan. Komaj je nekaj časa mirno ležal, zasliši, kako nekdo zvoni. Trenutek nato vstopi sluga. —Neka žena je zunaj, — javi on. — Dva otroka vodi. V tem hipu se prikaže na pragu bleda žena. Tudi otroka sta bila bleda in zelo suha. Ko jih je Ašinov zapazil, za-kriči od jeze: —Česa želite? Nočem govoriti 2 vami. Odvedi jih nazaj, — ukaže on svojemu slugi. Toda žena se ne gane. —Lahko nas vržeš ven, — reče ona, — toda potem bom povedala pred vsemi ljudmi to, kar sem ti hotela reči med štirimi očmi. —Zelo oprezen boš torej, ako me boš poslušal. Ašinov namigne svojemu slugi, a ta se spači in odide. —A sedaj mi hitro povej, česa želiš od mene? —Kaj želim? — vpraša žena ostro. — To vprašaš ti mene, svojo ženo, — ali si pozabil, da si moj mož in da sta to otroka, ki sem ti ju rodila? —Ne govori neumnosti! — reče Ašinov. — Dobro veš, da mrzim ta kričača. —To mi je znano, — odvr- > ne žena, — nismo ti dovolj fini, odkar si si pridobil časti. —Ko si še bil siromak in ko si trpel pomanjkanje, ko si sedel v ječi, tedaj smo bili dostojni tebe, tedaj smo seveda smeli gladovati s teboj in trpeti, ■— toda sedaj — sedaj smo zate samo breme. —Da, Ašinov, sedaj si velik gospod, — nadaljuje žena solznih oči, — sedaj se ti je srce spremenilo v kamen. —Prej si bil ravno taiko hudoben, toda samo napram tujim ljudem, — vsaj za svojo družino si skrbel. —Skrbel si za nas in delil svojo majhno plačo z nami. Toda odkar si postal član tajne policije, si se nam vedno bolj odtujil. Ašinov vrže v jezi svojo pipo na tla. —Ločil sem se od vas, — zakliče jezno, — ker vi ne spadate več k meni! Jaz sem sedaj na važnem mestu in rabim drugo ženol —Ti si hčerka revnega krojača. Ničesar se nisi učila, ničesar ne znaš, ne veš, kako se je treba obnašati in zato bi mi delala samo sramoto. —Ko bi ostala pri meni, bi se vsak dan prepirala. Ti veš, da sem surov in da bi storil marsikaj, kar bi pozneje obžaloval ! —Dovolj često si me pretepal, — odvrne žena, — vedno si stresel svojo jezo nad menoj, ako se ti je kaj- ponesrečilo. —Kaj si storila? —Zakaj spominjaš stare, pozabljene stvari? — vpraša Ašinov. — Ali se nisem obnašal pošteno napram tebi? Da si tedaj odbila moj predlog, — tega nisem jaz kriv. —Ko sva se ločila, sem ti ponudil mesečni prispevek. —lOdgovorila si mi ošabno, da ne sprejmeš od mene miloščine, da: boš rajše stradala in poslalai otroka prosjačiti. —Tega do sedaj seveda nisem storila, — odvrne žena. — Delala sem za svoja dva otroka. Evo, poglej moji roki. Ves dan delam in perem perilo za tuje ljudi. Ašinov se bridko nasmehne. —Moja žena pere za druge ljudi! — vzklikne on. — In s tem misli, da je rešila svojo čast. Varuj se me! —Ako imam oblast nad sto-tisoči, lahko storim tudi s teboj, kar me je volja. Izgnal te bom iz Petrograda. Tebe in tvoja dva otroka. —To se ti ne bo posrečilo, — odvrne žena ter se vzravna. — Lahko pošlješ svoje krvnike, toda ko bodo slišali, da sem tvoja žena, — me bodo pustili! —Ne bodo tako podli in hudobni, da bi storili kaj žalega ženi, ki ni ničesar zakrivila. —Zakaj si prišla sedaj k meni? — jo prekine Ašinov besno. — Vendar nisi prišla radi tega, da mi to pripoveduješ, temveč najbrže, da izsi- nadaljuje on s premišljevanjem, sprehajajoč se po sobi. — Moram jo odstraniti. —Toda ono pismo, ki se nahaja v rokah Mihajla Baku-njina, me bo uničilo, čim ona izgine. .sjuJ —To pismo, — reče a? zamolklo, — moram u"'cl' (Dalje pfihodnjič-j^J NAJNOVEJŠE ODKRf IZ JUŽNE AMERP