PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE ER ON TE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 438 - Cena 4.- lire fpfdiz^n^Tn^hon.^os^ TRST, nedelja, 3. novembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Nasa bodočnost je svetla in izvršili bomo vse naloge, ki so pred nami. Maršal TITO «Action» o tržaškem vprašanju .Svobodno tržaško ozemlje kjer se na zakonit način uvaja diktatura Francoski tednik «Action» piše 0 tržaškem vprašan ju sledeče: »Na pariški mirovni konferenci so sprejeli francoski osnutek stiv-tuta za Trst. Poklicni diplomati imenujejo to velik francoski u-*peh. Čuden uspeh je to! Stvarno he vemo, kakšne koristi nam prinaša, toda zelo dobro se zavedamo, koliko nas. to lahko stane. • Vendar ne smemo obupati nad Francijo. Nekaj se je vsekakor 1 spremenilo v naši državi. Po Munchenu so Daladiera sprejeli kot zmagovalca. In razen komunistov, mu je ves tisk pel slavospeve. Sedaj smo pa postali b°lj Skromni in bolj rezervirani. Da-oes komaj opažamo kako praznovanje te nove francoske zmaže, Nekaj vrstic se pojavlja tu pa tam, sicer pa vlada splošen molk. Zadovoljstvo in olajšanje sta tako bedni, da si ju nihče več ne uPa izraziti. Statut preprečuje ljudstvu samovlado Zdi se, da se vsi vsaj sramujejo. Po tollkčm bobnanju o zapad-hih demokracijah, o samoodločb1 aarodov, o spoštovanju malih nabodov, so prišli do tržaškega statuta, In to zato, da preprečijo 'judstvu tega ozemlja, da si ne bi vladalo samo. Vse te dolge narodnostne razprave, vse to objokovanje nesrečnih Italijanov, ki »o priključeni Jugoslaviji, vse to ®o delali samo zato, da končno izročijo mesto na milost in nemilost tuji policiji in tujemu guvernerju. V tem osnutku je vse smešno in hkrati tragično. Imenujejo ga ‘kompromis*, medtem ko ta rešitev razbija ravnovesje francoske politike na škodo naših vzhodnih zaveznikov. Imenujejo »svobodno* — o kakšno ime! —ozemlje, na katerem organizirajo na takonit način diktaturo. 1 Vemo, da tržaško vprašanje ni .enostavno. Okolica mesta je slovenska, medtem ko je mesto v v*člni italijansko. Toda Trst tvori skupno z Julijsko krajino go-epodarsko enoto, od katere bi ga bilo težko ločiti. Pametna gospodarska rešitev bi bila, da se priključi Trst kratkomalo Jugoslaviji, ne glede na zasluge, ki si jih je ta država pridobila v vojni. Vrst bi postal izhodišče na morje ered-njeevropskih držav in bi prijel do blaginje, ki jo je izgubil po Vrvi svetovni vojni s tem, da so Priključili k Italiji. Vendar je mogoče zagovarjati *amlsel internacionalizacije me. ®*a ne samo zaradi nujnosti, da Vride do kompromisa, temveč tu-® zato, da se zagotovijo italijan- skemu prebivalstvu pravice, čeprav bi jugoslovanski federalni ustroj nudil v tem oziru vse garancije. V tem oziru bi utegnili verjeti, da so Anglosasi v dobri veri. Danes pa tega ni več mogoče verjeti. Kaj zanima Anglosase Da bi bil statut svobodnega o-zemlja sprejemljiv, bi mo^al izpolniti dva pogoja. Najprej bi moral zagotoviti tesno carinsko unijo z Jugoslavijo, da bi lahko krožilo blago in življenjske potrebščine med pristaniščem in zaledjem. Drugič: ta statut bi moral dati tržaškemu prebivalstvu demokratične pravice, da bi si lahko samo vladalo. Toda Anglosasi so pri tem trdovratno odbili oba pogoja. S tem so jasno priznali, da so jim blaginja mesta in pravice prebivalcev prav toliko mar kot lanski sneg. Ena sama stvar jih je zanimala: premišljena zahteva, da dado guvernerju pravno orožje, s katerim bo lahko kar najdlje mogoče zadržal zasedbene čete v mestu in s katerim jih bo poklical nazaj ob prvi priložnosti. V teh bistvenih točkah daje francoski osnutek Angležem in A-meričanom popolno zadoščenje. V luči teh intrig se postavlja vprašanje Trsta v čisto drugačni obliki. Prikazali so ga kot tradicionalni spor med Italijani in Slovani. Stvarno pa se v Trstu oblikuje mnenje mnogo manj pod vplivom narodnostnih nasprotij kakor pa na osnovi socialnih razlik. Veliko-meščanskl in malomeščanski italijanski krogi so protijugoslovansko usmerjen1. Toda z Izjemo železniških uslužbencev, ki niso Tržačani, so italijanski delavci za priključitev k Jugoslaviji. Se pred kratkim so slovenski kmetje oskrbovali kljub pritisku policije stavkajoče delavce v Tržiču, ki so vsi Italijani. Moč italjansbo" slovanskega bratstva Italijansko-slovansko bratstvo, ki so ga skovali v borbi proti fašizmu, traja še dalje in se utrjuje zaradi novih nevarnosti. Ce bi se prebivalstvo svobodnega mesta samo upravljalo, bi se gospodarsko in politično usmerilo v bližnji bodočnosti k jugoslovanski federaciji. Slovenci in Italijani bi se povezali v skupnem delu za gospodarsko obnovo in za socialni napredek. Toda kakšen nalezljiv vzgled bi to bil za delavsko ljudstvo severne Italije: kakšen udarec bi s tem zadali šovinizmu, ki ga umetno vzdržuje Italijanski vladajoči sloj! Zamisel Jtalijanskojugoslovanskega zbli-žanja, ki bi mu dal uspeh federativne narod n os tnc-m t ša ne države posebno veljavo, bi se udomačila v miselnosti Italijanov. Morda imajo Anglosasi to dejstvo za glavno nevarnost, ki jo je treba za vsako ceno odpraviti. Zdi se, da Bidault ni z navdušenjem pristal na to ukinitev demokracije, Id so jo v Trstu zahtevali Anglosasi. Francoski predvojni zunanji minister Georges Bonnet je objavil svoje spomine, v katerih se brani, češ da je bil proti svoji Volji za Miinchen. Pravi, da ni izvajal te politike iz svojega prepričanja, temveč na pritisk Anglije ln, po neke vrste igri usode. Bidault prav gotovo ne zavida Bonnetu njegovih lavorik. On misli kot mi, da je prelahko odvračati krivdo od sebe in obtoževati usodo. Ljudje si morajo sami pisati svojo zgodovino*. Sedež vseslovanskega odbora .prenesen v Beograd Beograd, 2. — Tajnik vseslovanskega odbora je na neki tiskovni konferenci v Sofiji izjavil, da bo stalni sedež odbora prenesen iz Moskve v Beograd. To so -sklenili v priznanje junaštva jugoslovanskih naredov v borbi prot; skupnemu sovražniku. Sklep bo stopil v veljavo 8. decembra, ko se bo v Beogradu sestal kongres. Odlikovana brigada Julijske krajine Tuzla, 2. Tanjug. — Ob zaključku del na mladinski progi je glavno poveljstvo mladinskih brigad pohvalilo najboljše brigade, ki so se udeležile dela na Železnici Brčko-Banov iči. Med brigadami, ki so se najbolj odlikovale, sta peta udarna brigada iz Julijske krajine, ki si je trikrat priborila prehodno častno zastavo, ter grSka delovna brigada -varnostnega odbora, so sklenili, da se bosta predsednika obeh GLAVNI RAVNATELJ UNRRE LA GUARDIA: Nobene ulemeljene obložbe proti Jugoslaviji ^aahlngton, 2. VZN. — Glavni lektor ustanove Unra Fiorello La ^hardla je na tiskovni konferenci, 1(1 Je bila včeraj, objavil uradne ^ultate o preiskavi posebne koklje, ki ni ugotovila utemcljeno-^ obtožbe glede nerednosti pri ^Porabi dobav ustanove Unra s *k*ni Jugoslavije. Komisija, ki je nedavno končala dnevno nadzorovalno potovanje J1® Jugoslaviji, ni našla nobene pod-za obtožbe, po katerih naj bi "•»oslovanska vlada zakrivala svo-*h»u ljudstvu dejstvo, da dajejo ago ustanove Unra brezplačno, In j*0 katerih naj ne bi sporočila ustali Unra izkupičkov in prodaje «ebi av ustanove Unra, po ljaterih bi blago ustanove Unra upo-j^bljali za vojaške namene in po ^erih naj bi jugoslovanska vla-Pri delitvi zakrivila zlorabe v p%nem obsegu oziroma postopa-joj ‘ ' ha osnovi političnih razlikovanj Malikovanj iz drugih vzrokov. Komisija Je označila za nevzdrž-® mnoge obtožbe in vesti, ki so Z0*11« glede tega in je poročala, Po njenem mnenju no more biti lihega dvoma, da so največji del p 6*1 milijonov ton dobav ustanove ki so jih doslej poslali Jugo-u ,V1JI, razdelili med prebivalstvo, ^Ofciuu go bile namenjene, ter ta-Is Podvomno rešili na milijone živ- Komuija Je izvedela, d» so raz-»ki jih je pripravila misija (tan°v* Unra v Jugoslaviji, prt-^ ^ 8 polnim sodelovanjem vla-o* ** »O listi po vsej Jugoslaviji ^**de do besede prinesli izjave, 4-*° Jih podali funkcionarji ustava * Knra, in da narodna ustanovi ** radijske oddaje dovoljuje 6,>vl Unra obšino radiofonsko 60 tisoč. Čeprav komisija sama ni napra-1 strija, Bela Rusija, Ukrajina, Mad-vila nobenega podrobnega prouče-1 žarska po 100 tisoč vsaka; Finska vanja o sistemu delitve, so se sporazumeli z maršalom Titom, da bo ustanova Unra poslala v Jugoslavijo skupino strokovnjakov za tehnično stran razdeljevanja, da bi izvedla splošno nadzorstvo kakor v ostalih državah, to je stvar, ki tvori normalni del nadzorovalnega postopka ustanove Unra. Glavni ravnatelj ustanove Unra je odobril sledeča nakazila za živilske pomoči otrokem s skladi, ki so jih nabrali v nedavni kampanji za zbirko živil v Združenih državah: Filipini, Kitajska, Indija, Nemčija 300 tisoč dolarjev vsaka; Italija 250 tisoč dolarjev, Pcljska 200 tisoč, Jugoslavija 150 tisoč, Av- Wallace obsoja ameriški tisk New York, 2. - Tanjug — Dopisnik Agencije Associated Press poroča, da je izjavil bivši minister za trgovino Wallace ob priliki govora pred velikim številom študentov washingtonskega vseučilišča, da se od trenutka, ko je imel Churchill svoj govor v Fultonu «vodi v ZDA vztrajna gonja proti SZ. «Obtožujem,» je rekel Wallace, znaten del ameriškega tiska zaradi tendencioznega izkoriščanja vesti, ki se nanašajo na Sovjetsko zvezo. Na ta del tiska pada odgovornost za potvarjanje vesti.* ,NEW« CHRQN1CLE“ O ŽPAN1J Vedno nove aretacije V času. ko bodo ZN zaželi proučevati špansko vprašanje odborov dogovorila, kdaj bo prišlo to vprašanje v pretres. Odbor za določitev dokončnega sedeta organizacije ZN se še ni odločil za izbiro enega izmed petih predloženih krajev v Amer.ki. Danes je Višinski o tej zadevi dal sledečo izjavo: «New Ycrk in San Francisco sta zelo oddaljena od Sovjetske zveze.* To izjavo tolmačijo tako, da skupščina ZN znova prouči to vprašanje, da bi se sedež eventualno premestil v Evropo. V socialno-humanitarnem in kulturnem odboru je Višinski zahteval, da odbor načne brez vsake omejitve vprašanje beguncev najkasneje v ponedeljek 4. t. m. Ta predlog je podprla gospa Rooseveltova, ki je zahtevala tudi diskusijo o prepovedi prekupčevanja z mamili. Socialno-gospodarski svet se še ni odločil, ali naj skliče podonavsko konferenco ali ne. Danes so Sovjetska zv:za, Jugoslavija in Češkoslovaška uradno objavili razloge, zakaj odklanjajo udeležbo na taki konferenci. Ta konferenca nima namreč nobene zveze z mirovnimi pogodbami z Bolgarijo. Madžarsko in Romunijo, ki jih niso povabili. Zgoraj omenjene države pa stojijo na stališču, da je nemogoče urediti podonavsko vprašanje brez pristanka podonavskih držav. SZ ne prizna pariških ,.preglasovanj" Ob pričakovanju prihoda «Aqui-lanie*, k; je predviden za danes, se središče vsega zanimanja obrača na svet štirih zunanjih ministrov, ki bo v ponedeljek, 4. t. m. vzel dokončno v svoje roke usodo mirovnih pogodb s satelitskimi državami NemciJ:. Odbor šjrih velesil Je med vožnjo na parniku pripravil vso snov, tako da bodo štirje zunanji ministri imeli takoj pred očmi vse sporne točke, o katerih dosedaj ni bilo doseženo soglasje. Z «Aquitanio» potuje tudi Bevin, ki se pa ne zanima za delo odbora, temveč večinoma počiva v svoji kabini. Prevladuje mnenje, da bo prišlo tržaško vprašanje prvo v pretres Sveta štirih. Splošno mnenj? je, da je Trst preizkusni kamen, od kate rega zavisi uspeh zasedanja štirih. Kakor je znano, je bila Sovjetska zveza v tem vprašanju »preglasovana* na pariški konferenci. Vse kaže, da bo sovjetska delegacija v tej zadevi imela sedaj lažjo nalogo po zadnjih' sklepih skupščine ZN, na kateri je prišlo do ponovne potrditve pravice veta. Dopisnik BBC, Id potuje na «A-quitaniji» javlja, da so strokovnjaki Izdelali nove osnutke določil, o Tiso obtožen 111 zločinov Praga, 2. . VZN — Javno tožilstvo Je skoraj zaključilo obtožnico, ki obsega 200 strani, za razpravo, ki bo v kratkem v Bratislavi proti bivšemu predsedniku slovaške lutkovne vlade med nemško zasedbo Josefu Tisu. Obtožen je 111 zločinov. Za vsakega teh zločinov je določena smrtna kazen. katerilh se veliki štirje še niso mogli sporazumeti. Dopisnik pravi, da Sovjetska zveza ne pripisuje velike važnosti pariškemu glasovanju, celo pri tistih določilih ne, ki so bila sprejeta z dvetrgtjinsko večino, o katerih pa ni bilo doseženo soglasje med štirimi velesilami. Italijanski krogi so zelo v skrbeh, kakšna bo dokončna usoda mirovne pogodbe z njihovo državo. Sinoči je italijanska vlada odobrila noto, k; jo bo poslala Svetu štirih v New York. London, 2. - VZN — Diplomatski dopisnik liberalnega glasila «News Chroniole* poroča danes, da je po vesteh iz Madrida snočj ganeral Franco dal aretirati 200 političnih nasprotnikov. Zdi se, da so aretacije nov in oster Francov napor, da utrdi svoj notranji položaj proti morebitnim nemirom, ko bodo Združeni narodi začeli proučevati njegov režim. Dopisnik nadaljuje: »Po zadnjih vesteh iz Španije Je Jasno, da je Francova policija dobila nalog, da Izsledi in aretira č-m večje itevilo osumljenih republikancev. Velike skupine oborožene policije so poslali na področja — »lasti v Bar-' m kjer domnevajo, da bo skrivališča tajnih španskih republikanskih sil »Agrupacion de fuer. zas armadas de la Republica Espa-nola*. «Do zdaj se niso prispele vesti, kako učinkovita je bila ta čistka, ali kako važne moške in ženske so aretirali. Madridska radijska postaja je kasneje Javila, da so ares tirali člane »prevratnega gibanja*. V začetku tedna Je policija javila, da so aretirali vse centralne in po. krajinske odbore podtalne španske komunistične stranke. »Po zadnjih poročilih la Španije ni mogoče preveč pričakovati, da bodo a aretiranimi moškimi in ženskami ravnali milo.* Rim, 2. — Škandalozna razsodba, ki dovoljuje amnestijo bivšemu predsedniku posebnega sodišče Cristi-niju m njegovim sodelavcem Nose-di, Dessyju in Bolzanu, je izzvala med italijanskimi antifašisti in ie posebej med komunisti in socialisti vihar ogorčenja. Na seji ministrskega sveta sta minister Scoocimarro in Nenni krepko ožigosala postopek kasaoij-skega sodišča, ki je izreklo razsodbo. Nenni je izjavil: «Ko bi bil takrat, ko so izglasovali zakon o amnestiji, kdo dejal, da bo ta zakon pomagal iz zapora raznim Crstini-jem, ki so za desetletja pognali v ječo najboljše antifašiste, bi vsi člani italijanske vlade ogorčeno protestirali*. Nenni je dalje dejal, da je nedopustno spravljati v zapor antifašiste’— kakor se danes dogaja v Italiji — in izpust ti Cristinija. Zahteval je ukrepe v iščito republike in demokracije. Nennijevi zahtevi so se pridružili vsi ministri. Imenovali so komisijo, ki bo pro-uči’a to vprašanje in predlagala potrebne ukrepe. Podpredsednik italijanske ustavo dajne zbornice Terracini je poslal listu nUnitd» pismo, v katerem o- Španski begunci morajo zapustiti G braltar London, 2. — . Štiristo španskih političnih beguncev so povabili, naj zapustijo Gibraltar, kamor so bili pribežali leta 1936. Britanska vla da jih je obvestila, da jim ne more še naprej nuditi zavetišča. Venezuela je pripravljena sprejeti od teh beguncev mornarje, rokodelce in specializirane delavce, medtem ko se bodo morali ostali vrniti v Španijo, ali pa se zateči drugam. gorčeno obsoja nezaslišano postopanje II. kazenskega oddelka ka-saoijskega sodišča. Terracini piše, da je ta dogodek dokaz duhovne solidarnosti, ki jo imajo te nekateri sodniki z avanturisti, ki so dolga leta pogubljali in poniževali italijanski narod. Ten$ ogorčenim protestom italijanskih antifašistov se pridrjižuje vse primorsko in tržaško antifaši- stično ljudstvo, ki so mu še živo v spominu žalostni dogodki v septembru 1930, ko je fašistično posebno sodišče, ki mu je predsedoval Cristini, v Trstu obsodilo na smrt štiri slovenske borce za svobodo Bidovca, Miloša, Marušiča *n Valenčiča. Kri teh mučenikov in številne žrtve fašizma terjajo, da se ta sramota odpravi in zadosti pravici. dmnriška pravičnost •Zakaj so odstavili glavnega pomočnika ameriškega sodplka Roggeja Napredek slovenskega solsiva Zv.žano Število osnovnih, srednjih in strokovnih Sol Beograd, 2. - Tanjug — Takoj po osvoboditvi so oblasti v Sloveniji posvetile zelo veliko pozornost pro. svetnemu delu. Popravili so šolska poslopja in začeli zbirati šolske ktijige. Slovensko prosvetno ministrstvo je uvedlo sedemletno šolsko obveznost, število osnovnih šol je znatno narastlo in zdaj znaša 870, ker je število učencev narastlo na 165.000. V Sloveniji je bilo pomanjkanje učiteljskih kadrov, ker je veliko učiteljev padlo v narodno osvobodilni borbi, ali s j jih poslali v koncentracijska taborišča. Da b! izboljšali prosvetni položaj, so uve. dli številne tečaje, v katere so sprejeli kakih 1500 novih učiteljev. Ot-vorili so precejanje število novih srednjih šol, katerih je zdaj 63. Na ljubljanski univerzi so ustanovili gospodarsko fakulteto. Poleg glasbene akademije so ustanovili akademijo za likovno umetnost In dramsko akademijo, ki je prva te vrste v Jugoslaviji. Boj proti nepismenosti v Bosni Beograd, 2. - Tanjug — Prosvetno ministrstvo za Bosno in Her. cegovino je imelo konferenco, na kateri so izdelal^ načrt za letošnjo zimsko kampanjo za izkoreninjenje nepismenosti. Načrt predvideva, da se bo letos 120.000 oseb učilo brati In pisati. Po načrtu bodo organizirali precejšno število potujočih knjižnic, knjižnih razstav, ljudskih univerz in umetniških skupin, ki bodo znatno prispevale k dvigu prosvetne ravni ljudstva. Danes volitve v Črni gori Cetinje, 2. - Tanjug — V nedeljo stava, ki jo bo ta skupščina izglasovala, bo politična in pravna utrditev položaja, ki ga ima Crna gora kot enakopravna enota v FLRJ. Ljudska fronta bo nastopila na volitvah v ustavodajno skupščino, kot sila, ki je zmožna voditi ljudstvo, in ki uživa njegovo zaupanje.' Neznatni ostanki reakcije si niso upali niti nastopiti na volitvah, čeprav jim zakon to v celoti dovoljuje, kajti vedeli so, da med ljud stvom ne uživajo nobenega zau-1 ministrstva, panja. V zvezi z ostavko ameriškega sod. nika Roggeja piše moskovska »Pravda*: «Zaključek Niirnb?rške-ga procesa je imel v inozemstvu svojevrstne posledice. Glavni po. mcčnlk severno-ameriškega tožilca Rogge je v svojem govoru v Pensilvaniji odkril zvez; med nekaterimi Američani in Hitlerjeve!. Nekaj dni pozneje Je državni tožilec Clark sporočil ostavko svojega pomočnika. Ta škandal v pravosodnem ministrstvu prikazuje pravo vrednost nCpristranosti «buržujskih tez*. Ta boginja pravice ni zmožna priznati krivde tako spoštovanja vrednih oseb, kakor so ameriški zakonodajalci, tudi če dejstva neizpodbitno dokazujejo, da so ti ljudje dolga leta pomagali sovražnikovim vohunom in da so bili neposredni agenti nacistov. Članek govori nato o delovanju Silvestra Vierecka, ki je Američan nemškega izvora, in ki je vzdrževal zveze s «spoštovanja vrednimi* Američani in nemško vohunsko službo. Viereck je mnogokrat v zvezi z znanimi republikanskimi senatorji vršil te posle. Lahko bi imenovali kakih dvajset imen senatorjev in predstavnikov, ki so na en ali drugi način imeli stike s Vierek-kom. Govore teh ljudi proti Rooseveltovi politiki je objavljal in celo obdeloval sam Viereck.* Ta je postal se posebno deloven ob izbruhu druge svetovne vojne. Ob vstopu Združenih držav v vojno je bil ta nemški agent aretiran. V februarju 1942. so mu sodili v tVashingtonu. Pri tej razpravi niso bile spoštovanja vredne osebe kompromitirane. Toda Rogge je v svojem govoru podal stare informacije o delovanju Vierecka. Kškor je razvidno iz arhivov bivšega nemškega zunanjega je veljal Viereck za I najbolj cenjenega nemškega agen- T ta v Am.rik; in Ribbentropov generalni štab je še posebno cenil njegovo delovanje. Naravno, da je bil Rogge prema, lo obziren, ko je sedaj imenoval visoko doneča imena ameriških prijateljev in znanefev najbolj znanega hitlerjevskega agenta, To je bil vzrok, da so ga odžagali. Po ameriikem zgledu Povratek v Chamberlainove čase Med konservativno In laburistično stranko ni nobene bistvene razlike Londonski «Daily Worker» z dne 24. oktobra tako-le opisuje britansko zunanjo politiko: «Zadnja dva dni razprav v spodnji zbornici o zunanji politiki sta se zaključila z izjemo nekaj protestov, ki smo jih slišali iz zadnjih klopi laburističnih poslancev, v neko vrste pre. mirja med laburističnimi in konservativnimi voditelji. To premirje označuje popoln sporazum med obema strankama, tako da je Churchill ponudil Bevinu najtesnejše sodelovanje na tem torišču. Edina razlika med vlado m opozicijo obstoji v taktiki, ko gre za- to, kako bi bolje izkoristili Arabce in 2ide in kako bi povlekli od Egipta največje politične koristi z najmanjšimi konoesijami. Bevinov govor je bil miren in odločen, je 3. novembra bodo volitve v črno-1 dejal g. Buttler v imenu konserva- gorsko ustavodajno skupščino. Skli. tivcev. Podobno se je izrazil Chur- canje ustavodajne skupščine in u-1 chlll o grški zadevi. Bevinov go- Denarns kazni zaradi spopadov Indijcev in muslimanov Kalkuta, 2. — V zvezi z inoidenti med Indijci in muslimani, ki so nastali v ponedeljek in torek, so 45 krajem naložili denarne kazni v znesku 11 tisoč funtov šterlingov. Približno 8 tisoč funtov šterlingov so naložili krajem, kjer bivajo Indijci, 3 tisoč pa v muslimanskih okrajih. Fontoura odstopil Rio de Janeiro, 2, VZN. — Predsednik Brazilije, general Enrico Dutra je sprejel odstop zunanjega ministra Joao Neves de Fontoura. 10 točk bolgarske delavske stranke Sofija, L - Tanjug — Pod naslovom «10 važnih točk* objavlja list bolgarske delavske stranke (komu. nistov) »Rabotničesko delo* članek ustanovitelja Domovinske fronte. Članek našteva naloge, ki jih morajo po volitvah izvršiti stranke Domovinske fronte in sindikalne organizacije. Te točke so: 1. odločno in brez obotavljanja nadaljevati miroljubno in demokratično zunanjo politiko Domovinske fronte po dosedanjih načelih; 2. nadaljevanje politično ideološke borbe, ki naj dokončno izkorenini fašizem in razkrinka reakcijo; konec vsakega samovoljnega in ne. zakonitega postopanja; 8. neprekinjeno izvrševanje pod-vzetih ukrepov za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva, meha. nizacljo in razvoj poljedelstva, razvoj Industrijallzacija in elekrifi-kacija dežele; 4. brez oklevanja in odločno onemogočiti spekulantski in zajedal-ski kapital in vse podobne elemente v privatni iniciativi, ki se mora podrediti splošnim interesom ljudstva; (j 5. nadaljevanje čiščenja v državnem aparatu ter v kulturnih in šolskih ustanovah; 6. zagotovitev reda in miru v državi; T. nadaljevanje izvajanja socialne zdravstvene politike; 8. izglasovanje resnično napredne ustave v narodnem sobranju; 9. okrepitev in izpopolnitev armade; 10. nadaljevanje krepitve in sodelovanja med strankami Domovinske fronte in socialnimi organisa- ' vor je bil eden izmed njegovih naj. bolj nepopolnih. V njem Je bilo polno pomanjkljivosti in bil je malo prepričevalen, tako da Je mnogo poslanoev zapustilo zbornico, medtem ko je govoril. Morda skuša Bevin izvajati politiko, kateri tako nasprotujejo labu. ristj sami. Po drugi strani pa je bil njegov govor tudi dolgočasen, ker je v njem samo pogreval teorije svojega ameriškega varuha Byr-nesa in pripravljal teren za borbo o bodoči ureditvi Nemčije. Njegove opazke o Nemčiji niso bile nove hiti pomirjevalne. Sploh m komentiral zelo slabega položaja v britanski zasedbeni coni, razen da se je dotaknil posameznih primerov. Več nemških industrij bi morali izročiti, toda to je brezpomembno, če se ne izvede korenito čiščenje nacistov. Porurski rudniki so bili leto dni pod angleškim nadzorstvom, toda to ni rodilo mnogo uspehov. Pri razpravi v spodnji zbornici Je padla samo ena važna izjava, ki jo Je podal predsednik vlade ob podpori Churchilla, da bo namreč angleška vlada storila nov korak proti zlorabi pravice veta s strani Sovjetske zveze. To dokazuje, da anglo-ameriški blok ne namerava zagovarjati politiko sodelovanja med velesilami. Škodljiva politika kontinuitete v zunanjih zadevah se nadaljuje, toda opozicija proti taki politiki postaja vedno močnejša. Zadnja dva dneva razprav so se laburistični poslanci često oglasili z govori, ki niso prijali niti predsedniku vlade niti zunanjemu ministru. Neverjetno odobravanje ukinitve grške sindikalne zveze s pretvezo, da je to prepoved izrekla najvišja sodna oblast v Grčiji, je povzročilo razburjenje , v laburističnih vrstah. »Vračamo se v čas; Nevilla Chamberlaina*, je vzkliknil major Wil-ke*. Angilia zadržala predujem za češkoslovaško Washington, 2. - VZN — Iz uradnih virov s; je izvedelo, da je Velika Britanija zadihala predujem dveh in pol milijonov šterlingov na račum kredita za Češkoslovaško, da b; z njim nakupila vojne potreb, ščine, ki so preostale iz zadnje vojne. Velika Britanija je zadržala predujem, dokler ne bo dobila odgovora o uradnem stališču Združenih drža* glede tega vprašanja. Iz krogov zunanjega ministrstva se je izvedelo, da so uradniki britanskega veleposlaništva skušal; iz. vedeti od‘ Američanov, kakšno je njihov stališče, vendar pa še doslej niso dobili odgovora. Vprašanje, ali bo Češkoslovaška dobila omenjeni kredit, je v veliki meri odvisno od tega odgovora. Pričakujejo, da bo ameriško m-1 nanje ministrstvo odgovorilo, da ni naklonjeno posojilu, ki se križa z interesi ameriške politike. Rooseveltov sin odpotoval v Sovjetsko zvezo New York, 2. VZN. — Elliot Roosevelt, sin pokojnega predsednika Franklina Delana Roosevelta, bo odpotoval danes z letalom v Stockholm, namenjen v Sovjetsko zvesto, kjer bo zbral gradivo za vrsto člankov, ki jih bodo objavili v nekem mesečniku. Tsaldaris po nasvete London, 2. VZN. Grški ministrski predsednik Tsaldaria je danes obiskal ameriškega in britanskega velepoelanika v Atenah po prekinitvi pogajanja za razširitev svoje vlade. NszasliSane krivice na KoroSkem Nacistični vojni zločinci preganjajo koroSke Slovence Celovec, 2. Tanjug. —'Koroška pokrajinska vlada je obdržala v službi velikd število nacističnih učiteljev. Prav tako so ostali zagrizeni nacisti na vodilnih mestih v gospodarstvu. Avstrijski orožniki, bivši člani nacistične stranke, še nadalje preganjajo koroške Slovence. Zupani, kot na primer pli-berškl, počenjajo isto. V zvezi z obujanjem nacizma na Koroškem piše celovški list »Volks-vjille*, da je pokrajinska vlada dovolila povratek Gustavu Bartelmu-seju„ ki je imel kot Goebbelsov agent nalogo voditi gledališko delovanje na Koroškem v nacističnem duhu. V zvezi z nujnostjo denacifika-cije navaja slovenski list »Vestnik* primer dr. Martina Wutteja, imt-novanega »koroški Rosenberg*, ki Je bil najtesnejši sodelavec državnega komisarja za utrditev nemštva na Koroškem, majorja Maier-ja Kaibitscha. Koroška pokrajinska vlada ni ničesar ukrenila, da bi prišel vojni zločinec dr. Wutte pred sodišče. Naseljevanje sudetskih Nemcev Koroška pokrajinska vlada, katere predsednik je sudetski Nemec, je pričela z naseljevanjem raznih fašističnih beguncev — sudetskih Nemcev, na Slovenskem Koroškem. Zupan slovenske občine Otok na Vrbskem jezeru je prejel navodilo, naj pripravi stanovanje za 300 Nemcev, ki so bili zaradi svojega nacističnega delovanja prisiljeni zapustiti Češkoslovaško. Poleg tega je župan prejel navodilo, naj stavi tem nacistom na razpolago tudi potrebno zemljo za obdelovanja. Slovensko prebivalstvo KoroSk* se odločno upira tem ukrepom pokrajinske vlade, po katerih naj bi slovenski kmetje skrbeli za fašistične begunce. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 3. novembra 1946. »Proslave" Gospodom okoli CLN ostaja le Se ena karta, prav za prav edina, ki so jo kdaj koli poznali, ki pa je tudi 2e izrabljena in odigrana — sistematično podpihovanje Šovinističnih čustev, ki naj okrepi in po vele razpadajoče vrste njegovih pristašev. S krčevitim obupom se Se danes oklepajo tega edinega oroija, čeprav mu je sklep o svobodnem ozemlju skrhal ost. Oklepajo se ga zato, ker iele razbiti in razdvojiti množice, da ne bi s povečanim pristopanjem k enotni demokratični fronti podpisalo njihove smrtne obsodbe. tfov poizkus take umetne mobilizacije dela trtaSkega italijanskega prebivalstva za propadajoče račune domačega fašističnega jedra in njegovih podpornikov je proslava obletnice eosvoboditve» /ki naj M jo bili, kakor «1 dom‘Slja CLN v svojem pismu polk. Botvmanu. pozdravili tudi Slovenci!) — pričetka najbolj neslavne dobe v tria-SVi zgodovini, in proslava obletnice italijanske *zmage» l. 1918. Lega Nazionale je pridala svoj glas v obl’ki skrajno provoka.terskih lepakov, polnih Šovinističnega strupa. Ne za te ali one obletnice, za vse drugačne namene gre. In prav v '.namenju teh namenov so neofa* i-sf tč »rt zlikovci strgali rdeče zvezde z italijanskih zastav na vencih, s katerimi so se trlalke antifali-sCčne mnollee oddollile spominu talcev v ulici Massimo D’Azeglio. Uvod, ki najjasneje priča o značaju in namenu teh *proslav». Toda pesem je le preveč obrabljena, da bi dosegla svoj namen po računih brodolomcev okoli CLN-a. TRŽAŠKI DNEVNIK Tržaško ljudstvo se je oddolžilo spominu padlih junakov Teror legašev v l/žičn Nič jie kaže, da bi legaži opustili svoje teroristično delovanje. Namesto da bi ponehalo, se Se stopnjuje. Včeraj ob 1. url ponoči so vrgli proti gostilni 50 letnega Rudolfa Barba na trgu Cavour 8 dve iceni bombi tipa «Sipe» in »OTO*. Ob isti uri 80 legali vrgli tudi dve ročni bombi tipa »OTO* proti stanovanju Bianche Pesenti iz ul. Valentinia 110 v Tržiču ter sprožili proti zidu tudi štiri strsle. Eks plozija je razbila*štlri stekla. Nekdo je policiji javil, da leži v nekem obcestnem jarku v Staran-zanu večja množina razstreliva. Policisti so tam res našli mnogo nabojev za puSke in avtomatsko orožje, ki so bili zelo dobro ohranjeni. Prosvetno društvo v Tržiču Preteklo nedeljo je bil v Tržiču občni zbor jiosvetnega društva «Triglav». Udeležba Je bila Številna. Tov. Legovič je poročal o društvenem delovanju v pngem letu. Knjižnica se je obogatila z mnogi-, mi lepimi knjigami, slovenskimi in hivatskim’.. Tržiiko ljudstvo društvu gmotno precej pomaga Tov. prof. Bačar iz Trsta je go voril o bodočem delu na prosvetnem polju. Tudi tov. Sergio je v imenu italijanskih kulturnih organizacij pozdravil mlado društvo. TopTe besede tovarišice z okrožja . o današnjem položaju in pogledih v bodočnost'sč napravile na navzoče globok vtis. Sledila je živahna razprava o raznih problemih trži-jtkih Slovencev in Hrvatov. Naših padlih junakov ne pozabimo. Vzor so nam in kažipot v naši borbi — in naš ponos. Toda na dan vseh mrtvih so misli vseh nas še bolj posvečene njim, naštn najboljšim. . Tržaško demokratično ljudstvo se je dostojno poklonilo svojim dragim, ki so žrtvovali svoja Življenja za našo svobodo in za boljšo bodočnost svoje zemlje. Včeraj ob 11. uri je bila svečana maša pri Sv. Antonu Novem, ki je bila posvečena našim padi m v borbi po koncentracijskih taboriščih in zaporih, pa talcem,' ki so jih na tako zverski način pohili nacifašisti. Svečanosti v cerkvi so se udeležile vse množične organizacije, posebno pa serodn!ki. prijatelji in znanci naših padlih junakov. Čeprav je bilo vre-p e slabo, »e je velika množica zbrala k žalni svečanosti v cerkvi In polaganju vencev v ulici Ghcga ter Massimo D’Azegllo. Tisoči ljudi so korakali dostojanstveno po ul. XXX Ottobre in Car-duoci v ul. Ghega. da se poklcnijo našim junakom, ki bodo ostaH nesmrtne or'če naše borbe in trpljenja. naših teženj in zahtev. Na čelu novorke so korakali ga-ib*idinci 'n partizani, za niimi predstavnik: vseh naših demokratičnih organi- zacij z neštetimi venci. Tov. Karla se je v kratkih besedah spomnila v italijanščini naših nedolžnih ljudi, ki so Jih nacistične zveri obesile ne samo na tem mestu, ampak tud! po neštetih drugih krajih naše domovine. Tov. Zmaga je med drugim dejala, da bodo naši junaki ostali večno živi v spominu ljudstva. Vsa povorka je nato krenila proti ulici Massimo D’Azeglio in tudi tam položila vence na mestu, kjer so bili -bešenl naši talci. Nekaj neofašistov je poskušalo tu pa tam nesramno izzivat; mirno povorko, toda nihče se ni oziral nanje. Preskrba DOLOČILA O DELITVI MOKE NAMESTO KRUHA. Sepral ponavlja navodila, po katerih bodo ta mesec delili moko namesto kruha. Pri tem opozarja, da veljajo ta navodila samo za tržaško in tržiško občino. Vsak potrošnik bo lahko dvignli največ do 412 g moke, če se odpove 500 g kruha. Potrošniki bodo morali v ta namen oddati pekom oddajni odrezek kruha za en dan, odrezek XXI in odrezka 41 in 42. ŽIVILA BOLNIKOM. Od ponedeljka bodo v pooblaščenih prodajalnah delili bolnikom, ki imajo dodatno mesno nakaznico, po 1 dozo dunajskih klobas na dodatna nakazila za meso, ki nosijo datum od 1. do 5. t. m. Delitev se bo končala 10. t. m. Cena dozi s 681 gr 123 lir. »Teden za našega dijaka*' VESTI S PODEŽELJA MALA PRISTAVA Drva za Solo. Na množičnem sestanku so vaščani sklenili, da bodo pripeljali za svojo šolo 60 stetov drv. Z denarjem, ki naj bi ga prejeli za drva, so sklenili nakupiti šolske potrebščine za svoje otroke. V načrtu imajo tudi novo pot Iz vasi do glavne ceste. Tako je bilo včeraj ponoči Včeraj smo že poročali o nered-nrstih, ki se dogajajo ■firi del tv! 50.000 odej, namenjenih tržaškemu prebivalstvu. Včeraj so pričeli te odej« razdeljevati. Ze predsnoc-i'.j‘m so Be žene zbrale pred trgovinami. Kogar je v poznih nočnih urah pot zanesla po mestu, je pogled na ljudi naravnost presunil. Temne gmote so se v dežju in megli pritiskale k zidu. Vae premočene in trudne ao se žene in otroci tesno zavijale v stare odeje in plašče, se tresle pod dežniki od vlage in mraza. Nekatere so si prinesle stoloe s seboj, druge so se tiščale k tlom in čakale. Čakale so vso noč. Ko pa so se odprle trgovine, so pričakale razočaranje, k; jih je vznemirilo in razvnelo do besa. Volnene odeje so bile že davno razprodane. In zanje tudi ni bilo treba nikomur čakati in prezebati cele noči- Bili smo po mestu davi okrog 4. ure. Pred vrato manufaktumih trgovin so hile vrste ljudi: v ulici Madonnina kar 6 takih grič. Na trgu Impero dve, na Istrski cesti spet in v ul. S. Giacomo in Monte prav velika. Pred trgovino Seesi v ul. Ta-omotiva*. Prvi nastop tržaških jralcev Je tudi prvi uspeh. Igrati a tujem igrišču z enajstorico, ki s pred tednom dni igrala neodlo-eno z eno najboljših Jugoslovan-kih enajstoric »Hajdukom* in ji dvzeti eno točko, Je Ijene dokumente. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK | ŠTEDILNIKI emajlirani in laki rani - PEČI sobne za kurjavo v ogljem in drvmi - ELEKTRIČNE poči s splošno voltažo, zelo sledljive KUHALNIKI za kurjavo z ogljem, na plin in elektriko Dimne E E VI in KDLENA Velika izbira gospodinjskih predmetov — Jedilnir pribor — Predmeti za darila CENE NEIZPREMENJENE „iNm“ d. z o. z. Ul. Roma 22 - Telefon 85-43 MALI OGLASI TRGOVSKO POMOČNICO za trgo. vino Jestvin (samo za dopoldne) iščem. Ponudbe in priporočila po šljite uprav j »Primorskega dnevni k a* pod značko «Trgovska pomoč SLU7.KINJO za slovensko družino v Milanu iščem. Vprašati Cat-jtom, ulioa Saltuari 2. Trst, Ima stalno v zalogi po ugodnih cenah motvoz* nepremočljivo platno* krtače za živino b> gospodinjstvo, morsko travo in drnge v to stroko spadajoče izdelke. TRST UL. MILANO 29 TELEFON 3828 Sestanek odbornkov prosvetnih društev SPZ v Trstu poziva odbornik« naslednjih prosvetnih dručtev na sestanek, k; bo v prostorih prosvet. nega društva pri Sv. Ivanu, jutri 4. t. m, ob 20. uri: Barkovlje, Rolan, »Vojka Smuc* iz škorklj«, »Emil Adamič* iz Skorklje, «S. Škamperle* iz Sv. Ivana, »Haas* Jz Vrdele, »Simop Jenko* iz Trsta, »Franjo Marušič* IZ Ttocoln, »Ivan Cankar* ‘z Sv. Jakoba, »France Prešeren* iz Kolonkovca, prosvetno društvo iz Skednja, Lonjerja, »Zvezda* iz Podlonj?rja ln »Višava* s Konko-nela. Prosvetno drultvo v Skednju. V krotkem s* začne tečaj za slovenščino; vpisovanje vsak večer v Ljudskem domu. Pevski »tor pa ima* vaje vsak torek in petek ob 20. v gostilni Godina-Bakln. K1N0PREDSTAVEH Dr. BJETA. zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kav-čuku in plastiki. Največja garan cija. Sprejem« od 10. do 12. in od 13. do 19. (Goved slovensko i TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Cairduccl) Ttlargon ligo skladišče vreč io jute TRST ul. Fonderia 10 - Te). 90720 MISLEJ JOŠKO TRGOVINA JESTVIN SALAME, SIR, K*KAO, ČAJ, KAVA SORTIRANI LIKERJI Trst Ulica Floardl IO ZADRUGA PRODAJALCEV NETEK0Č1H GORILNIH SN0T1 TRST - ul. Mazzini 6 NAZIONALE. 14.15: »Obada divjakov* - M. Hopkins, G. Robinson. SUPERCINEMA. 10.30: Matineja »Leteča vraga* - Stanio ln Olio. 13.30: »Nedosežna sr:ča» - R. Hayworth. F. Astaire. FENICE. 13.30: «Tako mine najina noč* . F. March, M. Sullavan, A. Sten E. v. Stroheim. FILODRAMMATICO. 13.45: »Bandit* - A. Magnani, A. Nazzari. ITALIA. 13.30: »Moja pot* - Blng Crosby. ALABARDA. 14.30: »Vrni se v Sor. rento* - A. Benetti, G. Bechi. IMPERO. 14: »Zgodilo se je neko noč* - F. Msrch. L. Young. VIALE. 13: »Nedosežna srtča* -R. Hsyworth, F. Astaire. MASSIMO. 14.30: «Macao» - E. v. Stroheim, S. Hayakawa. GARIBALDI. 14: »Crna primula*-G. Lagerwall. NOVO CINE. 14: »Uragan ob zori* . P. Muni. CINE MARE. 1430: »Zadnje postajališče* . sovjetski film. * KINO »PROSVETNI DOM* . NABREŽINA. »Bedniki* (Les miso. rables), II. del: Danes ob 16 In 20. A ZA R LA GIN Dklofi nica„Anuska Tri nemške krogle so napravile male okrogle luknjice na steklu ud njim in odžvifgale mimo rjegeve glave. Torpedni čoln J« bil že prav blizu in ladjica se je kar naprej esla od neprestanih strojn’čnlh rafalov. Verniveher je imel ravno iliko časa, da je mogel opaziti visokega Nemca v mokrem, * oljem umazanem plašču, ki ae j« svetil v soncu. Nemec se je v tistem enutku kot klada zavalil pod krmilo; torpedni Coln Je zavil na »ano In mali top na njegovem zadnjem koncu je pričel lajati. Topovski streli so dvigali vodne curke, ki so se kot mavric« /etlll v sončnih žarkih. Ali so bili nemški topničarji preutrujen! li pa so bili tako alabo izvežbani. Dejstvo je b’lo, da so vsi streli grešili svoj cilj ln kmalu je top popolnoma utihnil. Nemški čoln > je povračal v napad. Sovjetska limuzina se j« spretno sukala med valovi, ki Jih Je emsk motorni čoln puščal za seboj »Mislim, da gre stvar dobro za nas!* je dejal Aklejev Kutovoju l s hrbtom roke obrisal dr.šhne potne kapljice s svojega čela. Ku->voj je v odgovor samo pomignil, ni imel časa, da bi kaj pripomnil stisnjenintf zobmi Je polnil strojnico z novimi naboji kot stat i Izvežban strelec. Sel« ko 'je bil gotov z naboji. Je menil, da lahko dgevort Aklejevu: »Ni napak* Je zamrmral ln se zasmejal. »Kadar začneš streljati a Nemce, pozabiš celo, da si lačen.* Pomisli! je na Nemca, ki j« padel, delo se mu Je, da bi morpl biti kak častn'k. Hotel j« povedati v tej NOCOJ VSI k SV. IVANU no zadevi svoje mnenje Aklejevu, a ta ga že ni več poslušal. Aklejev Je vtaknil glavo v kajuto in zaklical Vciniveherju: »Stefan! Vse v redu?* »Se sem živ*, je odgovoril Verniveher skozi odprta vrata strojnice. »Nisi bil morda ranjen?* »Doslej Se ne.» ,Cuj! Ce beš ranjen, nikar ne odlašaj, ampak se takoj javi!* j« »c zaklical Aklejev važno In se povrnil k svoji strojnici. Motorni čoln a« je ponovno vračal v napad. »Tedaj se Je zgcdllo nekaj nenavadnega. Namesto da hi čakal Nemce, ki naj bi prišli v strelno razdaljo, je Verniveher pognal motor do rajvečje brztne In mala limuz na je zdirjala nemškemu torpednemu čolnu naproti. »Tako je prav. Taki ukazi se dajejo!* Je zaklical Kutovdj ves navdušen. Prepričan j« bil, da je Aklejev ukazal Verniveherju, naj napade in Aklejev n; imel niti toliko časa, da bi ga prepričal o na-aprotn«m. Sovjetski motorni čoln Je dirjal z vao brzino. Nemški se je tudi naglo pribl!žfval. Tako sta se ladjici bližali s tako naglico, kakor da bi se hoteli zaleteti ena v drugo. Ropot strojev, neprestani rafali Iz strojnic, klopotanje ln pljuskanje valovja pred njima, vse to je pretresalo in vzdramilo tihe, zgednje Jutranje ure. »Preizkusili bomo nemške živo«!* Je ves navdušen zaklical Ku-tovoj. Njegova običajna umerjenost ga Je zapustila, kakor da bi jo Ml odnesel veter. Vselej kadar je moral v napad, ko mu Je grozilr nenadna, a slavna smrt, se je Kutovoj ves spremenil. Njegov obraz, pokrit z majhnimi pegami, in s premetenimi Jamicami na licih, Je postal ves zaripel ln začel je zmerjati Hitlerja in Goebbelsa, katerega je še prav posebno sovražil kot kakšno umazano in nagnusno krastačo. V takih trenutkih velik, ga razburjenja ni niti opazil, kdaj Je zašel v svojo rodno ukra-jlnš&no. (8e nadaljuj«) UVOZNI IZVOZNI ZAVOD ZADRUGA Z O. Z. TRST Ul. Torre Blanca Q-iII PRODAJA NA DEBELO premoga, vseh vrst lesa, cementa bavksita i. t. d. KUPUJE stroje, tehnične predmete, kemikalije in drugo ODLIKOVANA BARVARNICA IN KEMIČNA ČISTILNICA ŽIBERNA Sprejema v barvanje vseh vrst tkanine, obleke, odeje itd. Barva vse vrste usnjenih izdelkov TRST TRG BORZE 101 UL. BATTISTI 20 j MONTE CENGIO t Telef. 8769 | Telef. 6282 I Telef. 6520 V Avtoprevoznistvo Zupančič TRST Barkovlje 3 - tel. 29482 “ujDe« K. in J. FERIUGA TRST — Ulica Goloma št. 142 — leleton 93084 TRGOVINA ČEVLJEV REBEC Dospela {e nova pošililta najmoderneiiih damskih, motkih in otroikib čevljev TRST, Posso Goldoni 1 CENE ZMERNE VINO SLADKO črno in belo M. LOVRINOVIČ-LAUR1N1 - TRST Moto Veneri«*4 Riva Gulil l/d in ul ca Taraboccbla 7 Preden se odločite za nakup -zs KRZNA obiščite tvrdko C. ALBERTI TRST • ulica delle Torrl 2 _______________________________ ZILIOTTO UVAlA- IZVAŽA ŽIVALSKE KOŽE K KUPUJE vsakovrstne množine živalskih kož po najv.žji ceni In to kože kun, podlasic, srebrnih, sinjih, platlnsklh, rdečih lisic, vlzonov, veveric, pcrzlaner. PRODAJA VSE NAJBOLJŠE VRSTE KO* PO NAJPOVOLJNEJSIH CENAH. ===== ZILIOTTO 2MTJST -