m TU VO pa * mov*' ovani' vaja* , neP arz 11 -pok*1 h te> dan* Dat" zara^ vit-mi!r evrfP TRST, torek 5- aprila 1955 Let0 XI- - Št. 79 (3008) PRIMORSKI DMEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37.338 ^hednistvo* 1 !l- 37-338 - i, MONTECCHl it. S, III. nad. — TELEFON S3-S08 IN »4-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. “Kavni loo osm t ^ 8--12-30 ln od 15.-18. — Teiefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno-. > mrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 »ir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst ^gODOVIlVSKI SKLEP GLAVNEGA ODBORA OF ENOTNO S0CIHLISTIČN0 6IBHHJE jgnovni interes vsega tržaškega ljudstva tkh *ban; a — Si ■J a. S^dniij6 Qp zasedanja je * Pozval nav! lOV’ Franc Sto-“nirn 0ce, da z enomi- .^'‘Pensk h01? počas^ aPn-tro Protest: Z,rtev- nakar je ta- aretaciii i«. prot> krivič-S«av skedenjskih anti- Po delu pa 3e Ir • a^ereea ^ljsem poroči-1 ‘Ji s‘rant Pzl°b™jemo na n iSe,Sii L? .®lrno obrazlo-st^ i ki v^ski P°'°žaj in b? 9P. Sledil -1J0 do razpu- S», kjer Je Živahna dis- b Si elani Sn napoll pa čePnav iltiu ei°vnfm -i s°delova-**»nk narnrt ovekom ita-3r,t jg ° nosti nimajo Sfe- BistVerngoanizaciiskega širokda se l,s ^ množ r°nta demo- feWSi«,c -,ako’ da da- ^ “Istva „ tržaškega ^katerihararia]0 na' V ®red ;i„*0 mi govo- bok za _ kažejo ugodni >,(-«! se -odi„%iha . enotnost ,dars(!?tkov ,rginizacij zlasti malih notnosti med sindikalnimi organizacijami, kjer imajo ko-minformisti odločilni vpliv in hočejo za vsako ceno obdržati monopolne komandne pozicije. Vendar smo prepričani, da bo vztrajno delo za enotnost potrdilo tudi te u-metne ovire. Tov. Furlan je nato opozoril na potrebo sestankov po vaseh, prof. Budal pa na razne akcije za uveljavitev slovenskega jezika. Tov. Colja je opisal in obsodil akcijo oblasti. ki na eni strani podpirajo emigracijo zlasti kmečke slovenske mladine v Avstralijo, na drugi strani pa žic italijanske narodnosti. Seveda pa to še ne pomeni, da [ ne bomo istočasno v okviru | Slovenske gospodarsko- kulturne zveze krepili naših kul- ! turnih in gospodarskih organizacij«. Kot odgovor na neko vprašanje je tovariš Kosmina poudaril. da je treba prebroditi dosedanjo ločitev med Tržačani, Goričani in beneškimi Slovenci ter napeti vse sile, da se bodo demokratične pravice, predvidene v memorandumu, izvajale tudi na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Tov. I.ipovec se je ustavil predvsem na gospodarskih istočasno podpirajo^ naselje- j vprašanjih, ki morajo postati vanje tujcev na našo zemljo, j osnovna tema vseh naporov za Tov. Turk je opozoril, da se j ustvaritev skupnega napredne-vprašanje izseljevanja ne da j ga gibanja in kjer je dejanska rešiti s propagandno akcijo pod geslom: «Ne v Avstralijo!«, temveč s skupno akcijo vsega tržaškega prebivalstva za zaposlitev in gospodarski napredek. Tudi za rešitev tega vprašanja, kot vseh ostalih, je zaradi tega nujna e-notna fronta vseh napredno usmerjenih ljudi in člani OF lahko k taki fronti s svojimi enotnost najlažja, šaj so gospodarski pogoji vsak dan slabši in položaj nudi veliko možnost za konkretne skupne akcije. Tov. Šturm je obsodil gesla o izključno slovenski skupni organizaciji, ker bi se s tako organizacijo zanrli vase in ne bi prišli nikamor. Podčrtal je tudi pomen krepitve mladinskega gibanja in nave- bogatimi izkušnjami mnogo'del nekaj razveseljivih prime-prispevajo. j rov krepitve aktivnosti mladi- V nadaljevanju diskusije . Po diskusiji je v zaključni je spregovoril tov. Kosmina, še enkrat moramo nujno istočasno pom,- omenjl> da se OF ne razpu- ki je dejal; «Ob razpustu OF sliti na nadaljnje politično delovanje in se zavedati, da je naša naloga okrepitev borbe za razvoj socialističnega šča zato. da bi se članstvo razšlo temveč zato. da se bomo v novih prilikah borili z novim orožjem in da ne sme biti obramba statuta samo naše gibanja. Priprave v tej sme-■ de]Q ternveč' v isti meri tudi ri so že precej napredovale |d ,0 vseh tržaških naprednih in mislim, da obstajajo ze Nato je predsednik dal realni pogoji za uresničenje I na glasovanje sklep o razpu-tudi organizirane oblike ta- j stitvi in prečitani politični re-kega gibanja. Obstoj izrazito ' jevat. Za poročilo in sklep so slovenske organizacije, kot je glasovali vsi navzoči «Borba» za sodelovanje med evropskimi državami BEOGRAD, 4. — Jutrišnja «Borba» se zavzema za vzpostavljanje, razvoj in poglobitev stikov med evropskimi di ža vami. «Borba» ugotavlja, da sedanja nenaravna politična razdelitev Evrope na vzhodno in zahodno te pomeni, da ne obstajajo skupni interesi in stične točke med evropskimi državami. Evropski narodi imaio kot ostali r.arcdi skupno željo ohraniti mir. Postavlja se samo vprašanje. kaj storiti, da se ti skupni ’ interesi okrepijo. V tem pogledu bi se evropski rarodi lahko kaj naučili od azijskih narodov. Čeprav A-z'ja ni homogena celota, so vendarle skupni napori azijskih narodov pomembni. Pobuda kolombskih držav o sklicanju skupne konference azijskih ,n afriških držav dokazuje, da so mogoči medsebojni stiki kljub razlikam in raznim polgedom in da ji mogoče medsebojno sodelovanje pri iskanju rešitve za glavna vprašanja, ki tarejo danes človeštvo. V Evropi so po mnenju «Borbe» številne neizkoriščene možnost: za povečanje sodelovanja na političnem, gospodarskem, socialnem, zdravstvenem in drugih področjih«. «V interesu Evrope in vsega sveta je, zaključuje «Bnr-ba«. da se napravijo novi odločni koraki v smeri vsestranskega in aktivnega sodelovanja med evropskimi državami in aktivnejšega sodelovanja evropskih držav na demokratičnih načelih z državami drugih kontinentov«. Karabegovič * Milanu IZJAVE A. RUNKOVICA, PREDSEDNIKA ZVEZNE KOMISIJE ZA »TOMSKO EHER6IJ0 FLRJ ustvarila temeljne pogoje za skorajšnjo uporabo atomske energije MILAN, 4. — Clan jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič, ki je 31; marca v Rimu z ministrom za zunanjo ‘rgovino Martinellijem podpisal jug’>-slc vansko-italijanske gospodarske sporazume, je prispel dbnes zvečer iz Genove v Milan. Karabegovič, ki ga spremljata jugoslovansKi ve-lt poslanik v Rimu dr. Pavle Gregorič in generalni sekretar zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivo Barbalič, se je zvečer udeležil sprejema, ki ga je v njegovo čast priredil jugoslovanski generalni konzul v Milanu Udovicki. Sprejema so se poleg konzularnega zbera udeležili predstavniki krajevnih oblasti in najvidnejši predstavniki lombardskega gospodarstva in finančnih krogov. Osman Karabegovič bo jutri cbiskal Turin, v s'rud o pa se bo vrnil v Milan m si ogledal nekaj industrijskih podjetij. Ivekcvič pri Adenauerju EONN, 4. Zahcdnonem-ški kancler dr. Adenauer je danes sprejel jugoslovanskega veleposlanika dr. Mladena Ive-koviča in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Kancler Adenauer in dr, Ivekuvič sta se lazgovarjala o medsebojnih odnosih Zahodne Nemčije in Jugoslavije in drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Gradi se industrija za proizvodnjo atomskih surovin iz domačih rudnih nahajališč, doma pa se lahko konstruirajo in gradijo razni tipi reaktorjev * Jugoslavija za čim širše mednarodno sodelovanje za uporabo atomske energije v korist človeštva BEOGRAD. 4. — V soboto je predsednik zvezne komisije za atomsko energijo Aleksander Rankovič dal intervju direktorju Tanjuga, ki ga je vprašal o delu in nalogah nedavno ustanovljene komisije za a-tomsko energijo. Rankovič je poudaril, da so v Jugoslaviji uresničeni dobri pogoji za izkoriščanje atomske energije v industrijske namene. Pri tem je opozoril, da je bilo zelo težko ustvariti te pogoje z lastnimi silami, ko pa je znano, da je danes v svetu prava «atomska mrzlica« in je svobodna in vsestranska izmenjava izkušenj s področja znanstvenih odkritij o atomski energiji praktično nemogoča, kajti tekmovanje v osvojitvi in proizvodnji atomskega o-rožja zavira razvoj znanosti in obenem onemogoča, da bi njene pridobitve postala last in materialna korist človeštva. Glede možnosti za uporabo Kongres PSI je pokazal težnjo po «dirogovoru» z demokristjani razen enega, ki je glasoval proti. Ob zaključku seje je gl. od-• . • . bor na predlog tov. Obada iz- ko gibanje in bi se s tem rej-ei +udi v imenu članstva oddaljil od ciljev, za katere jOF priznanje izvršnemu odbo- OF, ne bi dal množnosti za širši razvoj in bi prav obratno samo zaviral, bi ožil ta- £nih eospo- > .;•»»! Tki R™r,“ ustvarjanje e- se borimo. Tako reakcionarji, fašisti in zagrizeni nacionalisti italijanske narodnosti kot peščica slovenskih nacionalistov hočejo razdvojiti Slovence in Italijane, hočejo, da se Slovenci zožimo v izključno slovensko organizacijo in tako ostanemo v borbi za nacionalne pravice, v demokratičnem naporu za spoštovanje memoranduma izolirani brez podpore naprednih mno- Zbiralna akcija 8Vedenjske antifašiste začenja z današnjim dnem Se fl(T” akpij'\ za protizakonito zaprte in iz ^^jsk *>Uspene škedenjske antifašiste. Tudi na !'la „aern zasedanju glavnega odbora OF je članstvo ^retM°P ene izmed članic nabrana med PricT ^,rVa 'sota denarja- ha tvoir, Pf jej, ' ■ V sv 'r sPrejeiria uprava našega dnevnika Frančiška 20/111 in v Ul. Montecchi ru in tajništvu za dolgotrajno naporno in uspešno delo. V zahvali za priznanje je tov. Stoka poudaril, da gre v prvi vrsti priznanje in zahvala članstvu za vso njegovo požrtvovalnost, aktivnost in borbenost. , Sirski parMni v Sarajevu. Zenici m Jablanici SARAJEVO, 4. — Danes so prispeli v Sarajevo čiani sirijskega parlamenta, gostje zvezne ljudske skupščine. Sirski' parlamentarci so se o-polane udeležili slavnostnega kosiia, ki ga je njim na čast priredil predsednik ljudske skupščine Bosne in Lercego-vine Djuro Pucar. aPrimer Jugoslavije je takšen, je oo-udaril v svoji zdravici vodja sirske delegacije Koudst, da mera služiti drugim narodom kot zgled, da lahko vzdrže v svoji borbi«. Sirski gostje so si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti Sarajeva. med bivanjem v Besni pa bodo obiskali industrijski kombinat v Zenici in hidro-centralo v Jablanici, tto vztrajnejše govorice lignjem Churchillovem nmiku Pozitivna sodba Gonelle, demokristjanskega opazovalca na kongresu Različnost mnenj med zborovalci izraža predvsem težavnost iskanja nove poti - Kot pogoj za sodelovanje zahteva Nenni predvsem socialne reforme - Nenni predlaga Parrija za kandidata za predsednika republike P J J6 Qh ^ U!chl11 priredil poslovilno večerjo na čast kraljici • Posvetovanja pri Edenu nilsi^a b° obravnavala stavko pri časopisih - Podpisana pogodba z Irakom >vi ad>>. Churchill je Opaznf°!dne sei° da h vztraj- \Sdol6’ ki ji h° t0 zadnJa vNi al pred Ghurchill V^Coi , d svojim od- V’ J* El?- 4astUrkral- Prirpdil hU bUrswI Ellza- K šjez,d*nckeplu vojvodi ftStk 10- Downing Chur ^>01^' da bo Je P 1« °So na a* skupno s *V»S'uPrila in na Sl- s P*v°tno' kakor "o d« m piš« 'eno v i' ^Wiaaodložitev°rkshire cHMobstajaKadni> d )« n*‘ek dor,am<;rav Jt' Pet d°-Ja “st. ^h^tv^.bo ob >»aSdv^rjeki Kedpika PabenPr°rabu“a v C'*1 t« '1' tern 'n*strski ^iti Cs ecJnik ri‘Urchili vlade, ka- z? at'Vnr Je Pr"d- fleto wtr?4nke ker bo Eden Churchillov na-sslednik. Ce bo Churchill res sporočil svojo ostavko v najkrajšem času, bo tisk o tem vaznem dogodku molčal, ker London je se vedno brez časopisov. Minister za delo Walter Monckton je danes sporočil v spodnji zbornici, da se bodo v sredo začeli sestanki posebne komisije, ki ima nalogo proučiti spor. Monckton je pri tem pozval sindikate mehanikov in električarjev v tiskarnah, naj svojim članom priporočajo povratek na delo. Minister je tudi dejal, da mu predstavniki prizadetih kategorij niso se sporočili, ali se nameravajo udeležiti dela posebne komisije, ki bo skusala poravnati spor, ki je prizadel okoli 15 do 20 tisoč ljudi, brez prodajalcev časopisov, medtem ko se prava stavka tiče samo okoli 1700 oseb. V spodnji zbornici pa je državni minister v Foreign Offi-ceu sporočil, da so danes zju-tiaj v Bagdadu podpisali novo angleško-iraško vojaško pogodbo, ki nadomešča pogodbo iz leta 1930 in se vključuje v okvir turško-iraške pogodbe. Iz Ankare javljajo medtem, da sta Turčija in Irak povabila Pakistan, naj pristopi k turško-iraškemu paktu. V Karačiju zatrjujejo v obveščenih krogih, da je pakistanska vlada sprejela vabilo in sklenila Pristopiti k paktu Nutting je izjavil, da gre za (Od našega dopisnika) RIM, 4. — V nedeljo se je v Torinu končal kongres PSI, ki so ga pričakovali z velikim zanimanjem in ki gotovo ni povsem razočaral pričakovanj. V' položaju splošne negotovosti, ki vlada v italijanskem notranjem življenju, v katerem odnosi med strankami v veliki meri ne izražajo več dejanskih odnosov med političnimi silami, je bilo odveč pričakovati, da bo mogel sam Kcngres PSI prinesti razjasnitev, zlasti ko ni nobene razjasnitve v drugem velikem taboru, od katerega je prav tako odvisen bodoči razvoj v Italiji — med demokristjani. Gotovo pa je kongres PSI pokazal marsikaj novega. Zanimiva je sodba Guida Gonelle nekdanjega političnega tajnika DC, ki je vodil demo-kristjansko delegacijo opazovalcev na kongresu. Medtem ko je na primer Saragat že takoj prvi dan kongres povsem negativno zavrnil, je Go-nella izjavil, da je šel Nenni tako daleč, da dalje sploh ni mogel iti v sedanjem položaju. Gonella spada med demokrist-jansko desnico, ki ni ravno naklonjena »odprtju na levo«, ki pa je poleg tega v hudi opoziciji s Fanfanijevim vodstvom stranke in zaradi te o-pozicije mnogokrat zahua na poziciije, ki jih nepoučen opazovalec ne bi pričakoval (kot na primer že v vprašanju zemljiških pogodb) Enotnost na kongresu PSI vsekakor ni bila popolna. Kljub temu pa bi bilo težko reči. da je prišlo do spopada dveh ali več jasno izoblikovanih tendenc, temveč prej, da so se pokazali najrazličnejši odtenki ene same osnovne tendence, da je namreč treba v sedanjem položaju storiti nekaj, da se premaga mrtva točka in da je rešitev samo v «dogovoru» s katoliško razpoloženimi delovnimi množ.-cami. ki gre nujno preko njihovega političnega vodstva v demokristjanski stranki. Sio je torej predvsem za začetno negotovost v iskanju poti, ki je za PSI nova in ki se ji upirajo razne tradicije, precej močno izražene tudi pri cn h, ki sicer veljajo za glavng zagovornike popolne avtonomije PSI od KPI (n. pr. Lelitf Basso). Prevladalo je mnenje, da je »odprtje« v smeri demokristjanov in sodelovanja z vlado potrebno, da pa bo proces dolgotrajen in zapleten. Pri tem je bilo mnogo razpravljanja o dveh glavnih ovirah, ki ju poudarjajo demokristjani: enotno nastopanje PSI in KPI ter zunanja politika. Nedvomno je bilo pogosto poudarjanje zunanjepolitičnih razlik pri nekaterih govornikih na kongresu prizadevanju za pozitivno vlogo socialistov v italijanskem notranjem življenju sa- jem poročilu zanje samo kri-, delavcev med ACLI. Po Nen-tiko, in ker je bila csnovna! njivem mnenju se bo proces tema diskusije razmerje med | razvoja DC na levo nadaljeval socialisti in demokrstjani, dis-jin utegne še pred novimi par-kutanti o manjših strankah ni- lamentarnimi volitvami, ki bose izgubij'ali besed. Na drugi do čez dve leti, pripeljali do strani kaže na prime Saraga- politične spremembe, mu paktu lahko privedlo do ustvaritve bolj obširnega o-brambnega sistema in povečal varnost na vsem Srednjem vzhodu. Pripomnil je še, da pakt ni naperjen proti nobeni državi ali skupini držav ter da spoštuje neodvisnost vseh držav in nudi posebno jamstvo tistim državam, ki se bodo hotele priključiti. Na vprašanje bivšega laburističnega obrambnega ministra, ali bi se Izrael v takih pogojih lahko pridružil paktu, je Nutting odgovoril, da se na podlagi določb pakta lahko priključijo k njemu samo tiste države, ki jih priznata obe pogodbeni državi (Turčija in Irak). Bivši zunanji minister Morrison je zatem izjavil, da se je Velika Britanija s podpisom . te pogodbe obvezala braniti mo v škodo, ker vnaša ele-TraV medtem ko ni ta država mente blokovske politike vele- tovo odklonilno stališče, da se manjše stranke bojijo, da bi pri socialistično-demokristjan-skem dvogovoru ostale ob strani in izgubile funkiejo sicer manjše, pa vendar odločilne politične sile, ki pomagajo vlaui sestaviti parlamentarno večino. Nenni je v zaključnem govoru tudi kritiziral zborovalce, ker so s protesti prekinjali čitanje pisma, ki so ga kongresu v imenu levice FSDI poslali Bonfantini. Faravelli, Motidolfo in Zagari in v njem predlagali PSI. naj se vključi v Socialistično internacionalo. Sicer pa je Nenni v zaključnem- govoru še enkrat poudaril. da gre pot do sodelovanja PSI z demokristjani samo preko socialnih reform: demokristjani bi morali tu storiti prvi korak s tem, da se lotijo uresničevanja svojega lastnega socialnega programa. Se ena važna podrobnost z zadnjega dneva kongresa: Nenni je predlagal Parrija za kandidata za predsednika republike: zborovalci so Parriju, ki je bil navzoč v dvorani kot predstavnik gibanja «Unita Popo-lare», priredili morda najpri-srčnejšo ovacijo vsega kongresa. V nedeljo je bil izvoljen tudi novi centralni komite PSI, ki je danes določil novo 19-člansko vodstvo stranke. V vodstvu bodo: De Martino, Foa, Gatto, Lami, Lizzadri, Lombardi, Lussu. Luzzatto, Mancini, Mozzali. Morandi, Nenni, Panzieri. Pertini. Šantl Targetti, Tolloy. Valori, Vecchietti. Novo vosdtvo se je sestalo zvečer in ponovno iz-volilo za generalnega sekretarja stranke Pietra Nennija, za njegovega namestnika pa Rodolfa Morandija. V intervjuju s francoskim listom »Liberation« pa je Nenni izrazil prepričanje, da bo mogoče doseči sporazumevanje med socialisti in demo-kristjansko levico, ki tudi zahteva socialni napredek, in da se znaki zbliževanja ze kažejo na terenu; zlasti so močne tendence po enotnem nastopanju Medtem je pokrajinski odbor DC za Lombardijo danes izglasoval resolucijo, ki se zavzema za stalpost načela upravičenih razlogov v zemljiških pogodbah. A. P. «vortnpCVk'- Znano “miting je izjavil, aa gre za "U vPhl **to i-, "Pustiti 2,' Vazen korak naprej za ustva-MmV°Csk? p0*veu I n.,ev učinkovitega sistema za ** to* pa boTU Pok‘i-na“jega 2!!e ‘me- ministra, Irak, medtem ko ni ta država prevzela nobene podobne obveznosti, Poudaril je tudi, da je treba pri vseh pogodbah, ki se tičejo Srednjega vzhoda, upoštevati položaj Izraela. Morrison je zatem zahteval, naj se zunanji minister Eden trudi, da bi prišlo do rešitve palestinskega vprašanja. Na koncu je Morrison sporočil, da laburisti ne bodo glasovali proti pristopu Velike Britanije k tursko-iraskemu paktu, dodal pa je. da ta pakt opozicije ne zadovoljuje v zadostni meri zaradi položaja Izraela. Priporočal je vladi, naj sklene podoben pakt z Izraelom. Spodnja zbornica je zatem soglasno brez glasovanja spre-solucijo vlade, s katero .......... iela resi . obrambo Srednjega vzhoda, ] se odobrava pristop Anglije k Masti pa tamkajšnjih petrolej-I turško-iraškemu paktu in «kle-skih virov. Dodal je. da bi pri- nitev posebnega dogovora z stoP Anglije k turško-iraške-1 iraško vlado. sil v vprašanja, ki jih je mogoče s sodelovanjem rešiti ne glede na mednarodno politiko. Na drugi strani se zdi, da so bili demokristjanski opazovalci na kongresu bolj zadovoljni s «kriptokomunistom» Moran-dijem in njegovim stvarnim razlaganjem težav, ki zavirajo -«dvogovor» z demokristjani, kot z nastopom Riccarda Lombardija («Unita» je napisala o njem, da je «discutibile») ki je postavil takojšnjo perspektivo sodelovanja v vladi. Tudi demokristjanom bi bilo očitno bolj všeč, ko bi za «dvogovor» imeli več časa. Nenni se je v svojem zaključnem govoru potrudil, da bi popravil vtis, ki ga je vzbudilo vse delo kongresa da so namreč bile «prezrte» Adenauer zavrnil ostavko Biucherja BONN, 4 — Kancler Adenauer je danes poslal podkanclerju Bluecherju pismo, v katerem izjavlja, da zavrača ostavko, ki jo je Bluecher podal pred nekaj tedni v zvezi z debato o pariških sporazumih. Adenauer pojasnjuje, da ni poslal prededniku republike Bluecherjevega pisma o ostavki ter pravi, da je sodedova-nje liberalnega voditelja v vladi potrebno. Vorošilov v Budimpešti ob proslavi desetletnice osvoboditve Madžarske BUDIMPEŠTA, 4. S slovesno akademijo v opernem gle. dališču se je včeraj začela proslava desetletnice osvoboditve Madžarske. Proslavam prisostvuje tudi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZESR maršal VorošUovt ki je tudi govoril na včerajšnji a-kademiji, Vorošilov je med drugim dejal, da so bili patiški sporazumi ratificirani, da pa še ni prepozno, da se prepreči njihovo izvajanje. Ostro je napadel «manevre imperialistov. ki bi radi uničili ljudske demokracije in tamkaj obnovili kapitalizem«. Med drugim je Vorošilov tudi izrazil popolno soglasje sovjetske vlade in KP ZSSR z nedavnimi sklepi CK KP Madžarske, ki je obsodila težnje, da se težki industriji odteka prednost Na proslavi je govoril tudi prvi sekretar KP Madžarske Matyas Rakosi, ki ie prav tako govoril o Nagyjevi obsodbi in zatrdil, da bo težka industrija osnova gospodarskega razvoja Madžarske; Rakosi se je zavzemal za dobre odnose z Jugoslavijo in Avstrijo, napadel pariške sporazume in poudaril, da ho Madžarska v skladu s sklepi moskovske konference sprejela vse ukretoe za okrepitev svojega obrambnega potenciala. atomske energije v industrijske namene v Jugoslaviji je Rankovič dejal; »V pogledu surovin srna v etapi izgradnje industrije za proizvodnjo a-tomskih surovin iz domač.h rudnih nahajališč in v glavnem z domačimi močmi. Kar se tiče atomskih reaktorjev, pa obstajajo možnosti, da doma konstruiramo in zgradimo razne tipe reaktoirjev. In tretje, v našem gospodarstvu sprejemamo obsežne ukrepe, da se to v svojem nadaljnjem razvoju usposobi tako, da lahke uporablja proizvode atomske energije^). Rankovič je dejal, da so že doslej ugotovi tene rezerve atomskih surovin zadostne za izkoriščanje itum-ske energije v produktivne namene, in da so domači znanstveni kadri sposobni, da preračunavajo in skonstruirajo reaktorje. Komisija bo gledala, da bo Jugoslavija dobila reaktorje, da bodo najbolj odgovarjali domačim potrebam in pogojem Končno je Kankov>č odgovoril na vprašanje.ali je v načrtih sodelovanje z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami za napredek znanosti na področju atomske energije in njene praktične uporabe. Predsednik zvezne komisije za atomsko energijo jč dejal, da bo komisija sprejela potrebne ukrepe, da bi Jugoslavija čim več prispevala k razvoju najširšega sodelovanja na področju atomske znanosti in atomske energije. 2e doslej so jugoslovanski atomski instituti in znanstveniki razvijali sodelovanje in prijateljske stike z znanstveniki v institutih v vrsti evropskih dTŽav, med drugim v Franciji, Norveški, Belgiji. Švedski, Danski. Angliji, Sviti, Italiji, Nizozemski, Zahodni Nemčiji itd- Tudi v bodoče bo komisija delala na razširitvi tega sodelovanja. #Vrata naših institutov so odprta za vse dobronamerne sodelavce iz tujine in sprejemamo vse vrste sodelovanja na načelu enakopravnosti«, je dejal Rankovič. Jugoslavija je bila ena od ustanoviteljev evropskega sre- PO ODSTAVITVI jemenskega kralja Sin odstavljenega kralja se je pritožit na Arabsko ligo in napoveduje oborožen odpor - Obtožbe Veliki Britaniji, da povzroča nemire na jemenskem ozemlju 39 mrtvih v plamenih zaradi požara v kinu Mtid žrtvami je največ otrok in žensk - Okoli sto oseb pa je dobilo pri nesreči hude opekline LIEGE’ 4. — V kraju Soles-sin blizu Liege je sinoči nastal v nekem kinematografu pi žar, ki je terjal 39 človeških žrtev. Požar je nastal zaradi eksplozije cisterne nafte, ki je služila za ogrevanje prostorov, plameni so nenadoma zajeli vso dvorano in med gledalci je nastala velika panika. Zgnetli so se proti edinemu zasilnemu izhodu, ki ga r.iso še zajeli plameni, in pri tem so v gneči pohijdili več otrok in žensk. Ko je nastal požar, je bilo v dvorani okoli 200 gledalcev. Med pc-nesrečnici je največ otrok ’n žensk in med temi je 12 italijanske narodnosti. Plameni so vso dvorano zajel. v petih ali šestih nnnu-I tali. Po izjavah nekater.h furk- manjše sredinske stanke. De-1 eicnarjev je bilo nad slo ra-jansko je imel Nenni v svo-< njenih, od katerih so nekatere odpeljali v bolnišnico zaradi hudih opeklin. 303 mrtvi ob potresu na MANILA, 4 — Filipinska vlada javlja, da so zaradi potresa, ki je v petek prizadel otok Mindanao, zgubilo življenje 303 osebe, ranjenih je bilo 112. pogrešajo pa jih 68. Skoda na javni in privatni lastnini znaša 4 milijone dolarjev. KAIRO, 4 — Po sobotnem državnem udaru v Jemenu je tam položaj še vedno nejasen. Jemenski kralj Liman Ahmed je namreč v soboto po državnem udaru bil prisiljen odstopiti; prestol je zasedel njegov brat in dosedanji zunanji minister Abdulah. Po poročilih agencij je moral kralj odstopiti po spopadu med njegovo osebno gardo in oddelki vojske blizu puščavskega mesta Taeza. Liman Ahmed je zasedel prestol leta 1948 po državljanski vojni. Pred kratkim je Jemen zahteval od Velikf Britanije, naj v korist Jeme-na popravi svojo mejo severno od Adena. Veliki Britaniji so večkrat očitali, da povzroča nemire na jemenskem o-zemlju. Vse kaže, da se bo v Jemenu zopet vnela državljanska vojna. V Londonu zelo poudarjajo uradno poročilo, ki pravi, da je kralj Liman Ahmed odstopil «zaradi slabega zdravja«. Toda tajništvo Arabske lige javlja, da je sin odstavljenega kralja emir Seif El islam Badr poslal brzojavko, v kateri pravi, da je državni udkr izvršil njegov stric, ter da se bo boril proti organizatorjem državnega udara in poziva Arabsko ligo, naj posreduje, da vzpostavi red. El Badr se je umaknil na jug med plemena, ki podpirajo odstavljenega kralja. Izjavil je tudi, da je kralj odklonil podpis abdikacije in da sedaj nima nobene vesti o njem. Medtem se je zvedelo, da je iz Kaira odpotovala posebna delegacija v prestolnico Saudove Arabije, kjer se bo razgovarjala s kraljem Sau-dom. Skupno z delegatom Saudove Arabije namerava delegacija odpotovati v Jemen, če ji bo to dopuščeno, zato da skuša posredovati za pomiritev. ni hotel priznati svoje krivde in da je tako »se zadnjič izdal partijo«. V Kao Kangu so nekateri videli verietnega naslednika Maocetur.ga, Na konferenci CK KP Kitajske, na kateri so obsodili Kao Kanga, so sklenili izključiti tudi Jaošušiha. političnega komisarja vzhodnokitajske-ga vojaškega področja, nekdanjega organizacijskega sekretarja partije. Poročilo, ki je • kiitiziralo oba voditelja, je predložil na zasedarju CK Ttr.hsiao Ping, podpredsednik vlade in eden izmed najvidnejših kitajskih vojaških izvedencev. Poročilo pravi, da sta se oba »povezala proti partiji« in da »Kao Kangovo delovanje kaže, da se je že leta 1949 lotil zarotniške delavnosti, da bi se polastil vodstva partije in države«. MEKSIKO, 4 — Sinoči se je dogodila med krajema Alza-da in Fernandez huda železniška nesreča. Trije vagoni vlaka, ki je bil poln potnikov, so se prevrnili v 70 metrov globok prepad. Pri nesreči je bilo 8 mrtvih in 90 ranjenih. Samomor epuriranega kitajskega voditelja EEKlNG. 4. — Agencija • Nova Kitajska« sporoča, da ie podpredsednik kitajske o-sreanje vlade in načelnik vlade severnovzhodne Kitajske Kao Kang napravil samomor. Nekoliko pred tem je pekinški radio sporočil, la je CK KP Kitajske soklumo kritiziral Kao Kanga in zahteval njegovo izključitev iz partije. Agencija dodaja, da je Kao Kang napravil samomor, ker dišča za atomska raziskovanja (CERN), zaradi tega, ker je bila ustanovitev organizacije, v kateri sodeluje 12 evropskih držav, napredna in koristna, prav v trenutku, ko so bila najhujša preganjanja atomskih strokovnjakov in ko je bi’» mednarodno sodelovanje na tem področju zavirano. Danes pa pozdravlja Jugoslavija zamisel o ustanovitvi mednarodne agencije za atomsko e-nergijo pod pokroviteljstvom Organizacije zduženih narodov in bo s svoje strani storila vse, da bi se mednarodno sodelovanje na področju atomske energije razvijalo čim bolj koristno na osnovi enakopratn. nosti. V ta namen bodo jugoslovanski predstavniki sodelovali na mednarodni znanstveni konferenci za mirnodobsko uporabo atomske energije, ki bo avgusta letos v Ženevi. Jugoslovanska delegacija bo določena v kratkem. Končno bo Jugoslavija navezala stike z državnimi komisijami Za atomsko energijo v tujini, da bi se tudi po tej poti napravili koraki za razširitev mednarodnega sodelovanja. »Pri nas smo ustvarili osnovne pogoje za izkoriščanje atomske energije v bližnji bodočnosti in sprejemamo vsako sodelovanje z vsemi, ki delijo to željo z nami«, je zaključil Rankovič. 500 21 na atomski kilencl avgusta v Žeotvi ŽENEVA, 4. — Več kot 500 atomskih znanstvenikov iz 84 dežel se bo udeležilo prve svetovne konference za uporabo atomske energije v miroljubne namene, ki bo v Zrnevi od 8. do 20. avgusta t.l. Konference se bodo udeležile tudi ZDA in ZSSR. V krogih OZN upajo. da bo na konferenci mogoče postaviti temelje mednarodnega znanstvenega sodelovanja tudi na atomskem področju in da utegne pomeniti uvod v izmenjavo informacij med znanstveniki raznih dežel v zvezi z uporabo atomske energije v korist človeštva Prof. Walter Whitman, predstojnik tehnološkega instituta države Massachusetts, ki ga je glavni tajnik OZN imenoval za sekretarja konference, je sporočil, da je izbral sovjetskega profesorja Viktorja Va-vilova za namestnika sekretarja. Računajo, da bo profesor Vavilov, član fizikalnega instituta sovjetske akademije znanosti, prišel že sredi aprila v New York. da se seznani • svojo funkcijo. »Upamo ~ je izjavil Whit-man >— da bo konferenca o-mogočila zelo koristen uvod v sodelovanje vseh dežel na področju znanosti in njene u-porabe. Zelo važno je. da bo javno mnenje dobro zasledovalo potek te prve konference. da bo dobro razumelo njen namen in da bodo njeni rezultati obširno objavljeni in razširjeni«. Vabila na konferenco so bil* poslana 84 deželam in specializiranim agencijam OZN. Avstrija, Kanada, Francija, Indija, Italija. Norveška. Švedska, Švica, ZSSR, ZDA in Velika Britanija so že sporočile, da bodo konfeenci predložile tehnična poročila, 20 dežel pa je doslej že sprejelo vabilo. Po mnenju prof. Whitmana, se bo konference udeležilo kakih 80 dežel. Hajka se Medtem ko še vedno ječijo v korone jskih zaporih ške-denjski antifašisti (in to je že tzetji primer aretacij in postavljanja pred sodišče ob kršitvi člena 6 Memoranduma), medtem ko nalog izrednega *ad hoc» komisarja še vedno ni preklican, še manj pa odlok generalnega komisarja o razlastitvi enega milijona kv. metrov slovensi:e-gu zemljišča pri Dom ju m medtem ko se direkciji JEVA »uti ne sanja, da bi svoj protizakoniti sklep o odpusta dveh zaprtih škedenjskih an-tifašistov preklicala, medtem kc beležimo proteste proti najnovejši kršitvi Posebnega statuta s preprečevanjem spremembe dolinskega strokovnega tečaja v dvorazred-no šolo, smo priča vsak dan hujše šovinistične hajke proti Slovencem in proti Jugoslaviji. Ne mislimo samo na fašistični sMessoggero Veneto«, ki je na naše vprašanje «Za-kaj hujska?», malone odgovoril s trditvijol da so Jugoslovani, ne pa italijanski fašisti napadli Jugoslavijo. Ne1. Tu je zopet iiPiccoloe! Zadeva z dovoljenji za iblele v Jugoslavijo služi temu oko rele mu smagnas’ciavis kot odličen »vzrok* za nove napade. Tu je «Piccnlova» večerna izdaja z včerajšnjo specialiteto iz bivše cone B: i javil fašističnega »capovil-la» X..,, ki se hoče izseliti, čeprav je Slovenec («Slove-noti v narekovaju piše «Pic-colo« pravilno čeprav zlobno) in seveda hvali /asistič ni režim. Toda glavno je nekaj drugega. V istem članku se napadajo celo komaj pred nekaj dnevi podpisani gospodarski sporazumi z Jugoslavijo. Niti črnilo se še ni posušilo na uradnih protokolih, ko so fašistične hijene že zatulile! Pred nekaj dnevi so nekateri na demokristjonskem kongresu zahtevali, naj se londonski sporazum enostavno odpove, v občinskem svetu je stari Furlani to povedal t> še bolj drastični obliki. Zdaj je na vrsti komaj podpisani trgovinski sporazum. Kako si ti ljudje zamišljajo pomiritev, sodelovanje, so žitje, normalizacijo itd. itd.? Kaj pravzaprav hočejo? V milanskem «Corriere delta Sera» je njegov znani zunanjepolitični uvodničar Gaerriero napisal, da je D-.il-les prvič po vojni vprašal Scelbo za nasvet v zvezi z morebitno konferenco z ZSSR, in dostauil, da je torej zdaj Italija zopet med velikimi... Ali se jim je zaradi tega zvrtelo v glavi? Čutijo mar vračanje starih imjienalnih časov? Kaj hočejo? Zopet vojno? Mi jim svetujemo treznost, kajti vsi razlogi govorijo zanjo. Treznost in pošteno spoštovanje sprejetih obveznosti, saj je zgodovina dokazala da se pni je doslej še vsako kršenje kruto maščevalo. Zato naj jim bo prvi trezni korak: izpustitev škedenjskih antifašistov iz zaporal »fomihimki dhikvi Na današnji dan je bila iefa 1955 ustanovljena v Srednem Lo-kovcu pri Cepovami »Brigata Trieete d’aasalto». Danes, TOHEK 5. >Prl11 Vincencij. Pabi^L,! * Sonre vzide ob 5.41 18.3V. Dolžina dneva n$ vzide ob 17.05 in zatone (» Jutri, SHEDA 6. POZIV RAZREDNIH SINDIKATOV DELAVSKI ZVEZI IN DELAVSKI ZBORNICI Za enoten prvomajski nastop vseh tržaških delavskih sil V času Hude borbe za rešitev perečib gospodarskih in socialnih vprašanj, je enotnost delavstva eden glavnih pogojev za zmago PROTESTNO PISMO SGKZ KOMISARJU PALAMARI V preteklih dneh se je se-*tal izvršni odbor Razrednih sindikatov ter je proučil sedanji sindikalni položaj tržaških delavcev tudi v zvezi z bližnjim prvim majem. Na sestanku so člani odbora sklenili poslati Delavski zvezi in Delavski zbornici naslednje p.smo: Glede številnih resnih temeljnih vprašanj tržaškega gospodarstva, ki tarejo vse delavce in srednje sloje, se je sprožilo široko potencialno enotno gibanje v obrambo skupnih interesov■ To gibanje je izvedlo tudi splošno stavko tn zaporo trgovin. Ta položaj, ta dejstva in te izkušnje dokazujejo, da obstajajo danes najširše možnosti, da se sindikalne organizacije in razne prizadete skupine sporazumejo za enoten nastop tržaškega delovnega ljudstva 1. maja dopoldne. Razredni sindikati in velik del delavstva so prepričani, da sta uresničenje tn uspeh takega enotnega pregleda tržaških delovnih sil prvega maja v veliki meri odvisna od obeh največjih sindikalnih organizacij, to je od Delavske zbornice in Delavske zveze. Mnogo je dokazov, da bi ne le delavski razred, marveč vsi sloji, ki so povezani z malo proizvodnjo in s trgovino na drobno, radi skupno nastopili v borbi za obstoj tržaškega gospodarstva. Vsi ti bi imeli veliko korist, če bi lahko po sporazumno določenih govorni-ktn in govorin dostojno in odločno zahtevali od krajevnih in centralnih državnih organov, od industrijcev in odgovornih krogov učinkovite in takojšnje ukrepe za Trst in njegovo gospodarstvo: integralno prosto cono, obnovitev tradicionalnih pomorskih prog. nujni sporazum za pristanišče, hiter začetek obljubljenih javnih del itd. Zato pozivajo Razredni sindikati vodstva Delavske zve.-i ze in Delavske zbornice, nuji dajo dokaz dobre volje ter j uresničijo pobudo za proprave skupnega pregleda vseh delavskih sil Trsta ob priliki 1. maja. Zahteva delavskih množic njem ter z enotnimi nastopi, kakor je predlagani nastop 1. maja. se namreč utira pot k uresničenju čimbolj široke e-notnosti delavskega razreda, saj nas stare in nove izkušnje uče, da se z vsako motno zahtevo in akcijo zaradi neposrednih stikov med delavci težnje k enotnosti krepijo in širijo ter se tako zlasti krepi volja za uresničenje teh zahtev. Razredni sindikati že ves čas od svojo ustanovitve dalje stalno poudarjajo nujnost e-notne sindikalne akcije, ki si jo žele vsi delavci in kateri nasprotujejo samo sindikalna vodstva. Prav tako so Razredni sindikati tudi že večkrat predlagali enoten nastop prvega maja Ce so se prej določeni sindikalist izgovarjali, da enoten nastop ni mogoč zaradi ((nerešenega teritorialnega vprašanja«, je sedaj tudi ta izgovor odpadel in ne sme biti več nobene ovire za nastop delavcev ne glede na politično prepričanje, saj imajo vsi delavci skupne razredne interese. Spomnimo se le skupnih nastopov vseh tržaških delavcev pred prvo svetovno vojno, ki so enotno proslavljali svoj največji praznik, prvi maj. Tudi takrat so bili delavci različnih prepričanj, toda vezala jih je skupna fronta proti delodajalcem, kakor bi jih morala vezati danes. Kar je bilo mogoče tedaj, mora biti še bolj mogoče danes, ko je delavstvo toliko prestalo pod fašističnim režimom in izšlo iz trdega boja proti njemu zmagovito. Ker se danes zopet krepijo prav tisti krogi, ki so bili počelo tega reakcionarnega režima, je še toliko bolj nujen enoten nastop vsega delavstva. za kar je še vedno čas: treba je le dobre volje. Na konferenci so ustanovili posebno komisijo o pomorskih vprašanjih, kateri predseduje predsednik beneške trgovinske zbornice Giovanni Barbini, ki je predlagal sklicanje konference vseh županov in poslovnih ljudi jadranskih pristanišč. Mezdno gibanje pekovskih delavcev Včeraj je bila skupščina pekovskih delavcev. Na skupščini so razpravljali o zadnjih pogajanjih in o predlogu, da bi izrekel urad za delo arbitražno razsodbo v sporu. Pekovski delavci so sprejeli ta predlog. Ker pa je bila včeraj ob istem času seja izvršnega odbora Združenja pekov (gospodarjev), so delavci skle- nili, da se bodo dokončno izrekli potem, ko bodo tudi delodajalci zavzeli svoje stališče do predloga urada za delo. Za danes pa je sklican na uradu za delo sestanek predstavnikov pekov in pekovskih delavcev. Strokovni tečaj v Dolini mora postati stalna šola! SGKZ opozarja, da je s svojim odklonilnim odgovorom komi-! sar Palamara ravnal v nasprotju z določili posebnega statuta Odhod ladje cAntonietta» Iz Trsta bo 20. aprila odplula proti La plati ladja «Antonietta», ki ima 10.500 ton in katero je najela pomorska družba «Italia». Kot je znano, tržaški sedež druž-................. be «Italia» ne razpolaga s pri- ! v Dolini v tri- mernimi ladjami za progo proti Južni Ameriki in so tržaške veze proti temu delu sveta zelo neredne, ker jih mora družba vršiti z najetimi ladjami. Na zadnji seji izvršnega odbora Slovenske gospodarsko-kulturne zveze so člani razpravljali tudi o odklonilnem stališču vladnega generalnega komisarja dr. palamare, ki je obvestil dolinsko občino, da ne nameravajo spremeniti slovenskega strokovnega tečaja v popolno strokovno šolo. V tej zvezi je izvršni odbor Slovenske gospodarsko kulturne zveze naslovil na komisarja an-slednje pismo: Podpisana Slovenska gospo-parsko-kulturna zveza v Trstu ima za svojo dolžnost o-pozoriti Vas na dejstvo, da je Vaša odklonitev, da bi iz-premenih dvoletni nižji indu- 1 letno nižjo industrijsko šolo v popolnem nasprotju z določbami posebnega statuta, ki v priloženem seznamu šol izrecno predvideva to spremembo. Spričo dejstva, da je šol- ZAKLJUČEiNA POSVETOVANJA S PREDSTAVNIKI VLADE V RIMU Še ena brezuspešna pot predstavnikov vladnih strank Skopa poročila o rezultatih razgovorov upravičeno vzbujajo pesimizem v zvezi z obljubami o gospodarski pomoči v korist Trsta ska uprava spremenila lansko leto italijanski strokovni tečaj na Opčinah, ki je imel takrat mnogo manj učencev kot jih ima slovenski strokovni tečaj v Dolini, v strokovno šolo, moramo smatrati Vašo odklonitev za stvarno in pravno neutemeljeno. Zato v obrambo naših pravic protestiramo proti temu Vašemu ukrepu in jormalno zahtevamo, izražajoč s tem obenem mnenje našega ljudstva, da se v smislu določb posebnega statuta spremenijo tako strokovni tečaj v Dolini kakor tudi enaki tečaji v drugih krajih v popolne triletne strokovne šole. Zborouanie v Benetkah zaradi pcmarskih ra V Benetkah je bila v prostorih občine konferenca be- po sodelovanju in enotni ak-f neških brodarjev, predstavni- ciji mora zlasti zaradi izredno '--------- resnega gospodarskega in socialnega položaja tržaških delavcev in spričo zaostritve konservativne tn reakcionarne politike določenih gospodarskih in političnih krogov naleteti pri sindikalistih in sedanjih predstavnikih tržaškega sindikalnega gibanja na ugoden sprejem, na iskreno hrab-ritev ter trajno in krepko podporo. S stiki in sodelora- kov špediterjev, pristanišča in drugih gospodarskih kategorij povezanih s prometom, pod vodstvom župana odv. Tognaz-zija, na kateri so razpravljali o rednih pomorskih progah in izglasovali podobno resolucijo kot v decembru v tržaškem občinskem svetu. V resoluciji se poudarja potreba po takojšnji in pravični rešitvi vprašanja rednih pomorskih zvez. PO ZAKLJUČENI RAZPRAVI U OBČINSKEM SVh-TU Resolucija o prosti coni naj bo čimprej izglasovana Dvomljiva resolucija demokristjanov, ki se izogiba omenjanja integralne proste cone N* zadnji izredni seji tržaškega občinskega sveta, na kateri se je dejansko zaključila razprava o prosti coni, so nekateri svetovalci zahtevali, nai bi bila isti dan sestavljena tudi enotna ali pa vsaj večinska resolucija, ki naj bi ugodila zahtevam o-gromne večine tržaškega prebivalstva po ustanovitvi integralne proste cone. Znano je, da je bilo med razpravo predloženih vec resolucij o ustanovitvi proste cone in da je bilo nujno, da se ne glasuje o vsaki resoluciji posebej, ampak da se sestavi, kot smo že rekli, enotna oz. večinska resolucija. Zupan Bartoli kot predjed--mk občinskega sveta, je na omenjeni seji predlagal, kar je bilo tudi končno sprejeto, da se sestava resolucije odloži in da se za glasovanje o resoluciji o prosti coni počaka na vrnitev iz Rima delegacije štirih vladnih strank, v kateri so bili tudi trije občinski svetovalci, od katerih sta se dva že prijavila, da bosta govorila o prosti coni. Dejal je, da je treba slišati vse glasove, da bodo lahko vsi govorili itd. Manjkala sta dejansko svetovalca Uep-pi (PRI) in Morpurgo (PLI). Zupanova vztrajnost, naj se odloži glasovanje o resoluciji je vzbudila sum, da pri tem ne gre samo za čakanje na o-menjena svetovalca, da bosta lahko povedala svoje mnenje, ampak da mu gre predvsem za to, kaj bo delegacija štirih vladnih strank v Rimu o-pravila. kaj ji bodo v Rimu odgovorili glede ustanovitve integralne tržaške proste cone, da se bodo štiri vladne slranke znale ravnati tudi pri sestavi enotne oz. večinske resolucije. Toda kot poročamo na drugem mestu, v Rimu niso nič govorili o prosti coni. Tako vsaj sledi iz uradnega poročila, ki je bilo objavljeno po končanih rimskih razgovorih in po vrnitvi v Trst omenjene delegacije. Ali je to res? Ali ne bi bilo morda bolje, da bi povedali, da v Rimu nisu hoteli ničesar slišati * o prosti coni? Ne moremo verjeti, da predstavniki štirih vladnih strank v Trstu niso niti omenili tega vprašanja, ko je znano, da so bili med njimi tudi rali o tem vprašanju govoriti na izredni seji občinskega sveta in ko je znano, da je bil v delegaciji tudi tajnik tržaške federacije PSDI, ki je na zadnjem kongresu bivšega PSDI tako odkrito zahteval ustanovitev proste cone. Ves ta molk o tržaški prosti coni po povratku delegacije štirih vladnih srtank iz Rima se nam zdi dokaj sumljiv. Tudi resolucija demo-kristjanskih svetovalcev ni preveč jasna, ker govori samo o sprosti coni za Trst«, o «carine svobodnem področju za Trst«, ne omenja pa integralne proste cone za celotno tržaško področje. Zato je nujno, da je glajo-vanje o vprašanju ustanovitve integralne proste cone za celotno tržaško področje na občinskem svetu čimprej izvede in po možnosti že na današnji redni seji, ko bodo na dnevnem redu, poleg rednih vprašanj, samo odgovori občinskih odbornikov o razpravi o letošnjem proračunu. V soboto so se v Rimu končala posvetovanja med predstavniki vlade pod vodstvom podtajnika za Trst Scalfara in tržaškimi predstavniki štirih vladnih strank. Razgovori so bili v četrtek in v soboto in so na njih razpravljali o izvajanju londonskega sporazuma, in zlasti o različnih perečih tržaških gospodarskih vprašanjih. O razgovorih ni bilo izdano uradno poročilo pa tudi predstavniki tržaških vladnih strank niso hoteli povedati podrobnosti. Poluradno zelo skopo poročilo pravi, da so raz-pavljali o zakonskih načrtih in predvsem o načrtu zakona o rotacijskemu fondu in da so vladni prestavniki predložili razne popravke tega zakona, vendar pa je vsebina teh popravkov ostala neznana. Načrt zakona o rotacijskemu fondu je v Trstu vzbudil upravičene proteste, ker zakonski osnutek razteguje ta fond tudi na gori-sko pokrajino in tako v resnici znatno zmanjšuje možnosti posojil iz bivšega fonda ERP, s katerim je Trst do sedaj v praksi že razpolagal in katerega je ameriška vlada podarila Trstu. Poleg tega predvidva ta zakonski načrt, da bodo s sredstvi upravljali neposredno v Rimu, kjer bodo ustanovili posebno komisijo, v kateri bo-oo imeli večino glasov predstavniki raznih ministrstev. Drugo izredno važno vprašanje se nanaša na ustanovitev novih pomorskih prog odnosno na vrnitev tržaškega ladjevja. Poluradno poročilo pravi, da to vprašanje proučuje ministrstvo za trgovsko mornarico in da bo minister za trgovsko mornarico Tam-hroni čimprej obiskal Trst, da tu konketizira svoje sklepe. Minister za trgovsko mornarico pa je še pred kratkim izjavljal, da bo obiskal T-st za veliko noč in da bo takrat prišel v naše mesto že z dokončnimi sklepi, ki naj bi po njegovih besedah »prav gotovo zadovoljili Tržačane«. Sedaj sklepih v korist Trsta temveč o ponovnem proučevanju položaja. Prav tako še nadalje proučujejo vpršanja prometa, železniških in pristaniških naprav, ureditve tarif itd. Edini konkretni rezultat, pa č«pra tudi ta v okviru obljub, je zagotovilo podtajnika za delo, da so izdani ukazi, da se ohrani sedanji sistem SELAf) in preusmeritvenih tečajev, pu'eg tega je bil potrjen sk'eo, da bo posebna vladna komisija obiskala v kratkem Trst, da prouči vsa važnejša gospodarska vprašanja. Skopa poročila o rezultatin razgovorov, ponovne meglene obljube o nekaterih izredno važnih vprašanjih (kot o- prometu, pomorstvu in SELAD) in popolen molk o prosti coni: vse to upravičeno vzbuja nezadovoljstvo in daje povod za najbolj pesimistične sodbe o toliko obljubovanih in nikoli izvršenih ukrepih v korist Trsta kjer so mu ugotovili zlom levega zapestja, zaradi česar se bo moral zdraviti vsaj 20 dni. Nesreča delavca pri SELAO Včeraj ob 11.30 so v glavno bolnišnico v Trstu pripeljali 49-letnega težaka Anto- | pokopališče. Tako Knjižna razslava na Opčinah V nedeljo je bila v prostorih prosvetnega društva «An-drej Cok« na Opčinah knjižna razstava združena z razstavo umetniških fotografij Maria Magajne. Razstavo si je ogledalo veliko število domačinov, ki so z zanimanjem jemali v roke slovenske knjiga in se seznanjali z navejši-mi deli. Veliko pozornost so vzbudile tudi Magajnove fotografije. posebno še one, ki predstavljajo razne motive z Opčin. Tržaško prosv. društvo vabi svoje članstvo na razglabljanje dr. MIKULETIČA: D V TEORIJI IN PRAKSI ki bo v četrtek. 7 t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih, Ul. Roma 15-11 Ljudska prosveta PD «Ivan Cankar« cbvešča ^la- ne in prijatelje druStvu, da je vsak dan od 17. do 22. ure v društvenih prostorih na razpolago namizni tenis, šah in. dama. Vabljeni vsi, ki se želijo zdravo in prijetno zabavati. PD fflvan Cankar«. Obveščamo vse pevce, da bo danes 5. t. m. ob 20.30 pevska vaja. Pripore čarno točnost. Zadnja pol lov. F. Berneliča V soboto popoldne je bil v Bazovici pogreb mladega vaščana, komaj 30 let starega tov. Franca Bernetiča, ki je po sicer uspeli operaciji, nenadoma preminil. Okoli hiše žalosti se je zbrala velika množica vaščanov, ki so pokojnika spremili najprej v domačo cerkev nato pa na v cerkvi nia Casa z Grete 17, zaradi t kot na pokopališču je zapel večje rane na glavi. | domači pevski zbor žalostinke, Humoristični list «APRIL» lahko še dobite. Nekateri prodajalci ga imajo še. vil G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 5. aprila 1955 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU PROSVETNO DRUŠTVO « I V A N CANKAR« bo priredilo s sodelovanjem SNG v društveni dvorani v Ul. Montecchi štev. 6/IV v sredo 6. aprila 1955 Jean De Hartogovo komedijo « Sopotnika » Vabila so na razpolago med 16. in 20. uro v Ul. Montecchi 6, soba št. 26. Darovi in prispevki V počastitev spomina uok. Fani Grm por. Mahnič, daruje družina Perhauc L. 2000 za Dijaško Matico. Od ucerai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2., 3. in 4. aprila t.l. se je v Trstu rodilo 18 otrok (1 mrtvo, rojen), umrlo je 22 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: mehanik Carlu Bog hi in gospodinja Arma Dagri, industrijski tehnik Josip Ivan Anušič in gospodinja Katarina Jeršič, elektrotehnik Pa-squale Olivo Balutto in gospodinja Albina Mamilovich, uradnik Mario Baggioli in uradnica Adriana Toiioi, delavec Alessan-dro Novic in gospodinja Dcro-ihae Halter, učitelj Guido Antoni in uradnica Maria Mihele. UMRLI SO: 82-letna Ida Fano vd. Stampetta. 82-leini Enrieo Menon, 59-letna Ferdinanda Furlan, 45-letna Midena Romano, 62-letm Vittorio Riopascolo, 52-letni Josip Ažman, 70-letni Leouoldo Agostini. 58-ietni Luigi Cnstolfi, 74-letina Kosa Sauli Casa je izjavil, da je na ki so marsikateremu privabi- 79-!etna Maria Scherl por. Foi-delu v Ul. Eremo zadel z le solze v oči. V začetku po- cher, 59-1 etni Nazario Carboni, por. Z lestve je padel Včeraj zjutraj se je ponesrečil na delu v Ul. Bonomea 20-letni delavec Roman Škabar iz Velikega Repna 39. Škabar je zaposlen pri podjetju «Carrena e Figli«, ki gradi sanatorij v Trstu. Ko se je mladenič spuščal po železni lestvi, je po nerodnosti nenadoma zdrsnil na tla z me-terske višine in se pri tem precej poškodoval. Avtomobil Rdečega križa ga je takoj odpeljal v bolnico, na ortopedski oddelek. ihtite in cilajle thi motelu dnevniki 64-ietna Maria glavo v zadnji del tovornega i grebnega sprevoda so nosili ®1-JeJn.a £,rl,to,n'ia ??rter i avtomobila, ki so ga njegovi številne vence in cvetje, za 1 LuWlnl' 8!-lrtna MaTla ',?iraJ delovni tovariši iz SELAPA nenadoma brez njegove vednosti odprli. Udarec ograje tovornega avtomobila je bil tako močan, da mu je povzročil odprto rano na glavi. Upati je,- da bo Casa ozdravel v 8 dneh. • •, , i i DOT Mazzarol, Ui-inua ividi i« krsto pa se je razvila dolga | £cr'ovU por, Dumičič. 57-letni vrsta domačinov in okolica- j Ferdinande Bonacri, 51-letni Frančišek Sedmak, 84-1 etn a M a- ( GLEDAHŽČA ) ob 20.30 #Ukročena trmo- SNG Danes- V Skednju Shakespeare glavka«. VERDI Torek: ob 21. uri: Zorzi «Na odru«. Novost. Sreda: ob 21. uri: Svlvalne «Le da so srečni«. Premiera. TEATRO NUOVO Sreda: ob 21. uri . Koncert kitarista Tonazzija. - Pri blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. 22.30 Prokofjev: ** 0 Nevski«, kanta »Finska«, simfonična P'*’” 11 30 P Pizzigon' j orkester: 11.45 12.15 Vam P°s„v5e0ienKOjvM«' na glasba; 17-59 "-n ot**, sni i ■ 18.00 Napolitanskimi lt-.OO V V.eseiem rnJiu- ;S sti in glasba 1Z g, Schubert: Simforr1-1 d-molu, ((Nedokončan* . U O v E » 254,6 m Slovenska POr®c“J 20.3t. 13.30, 14.30, 19.30 i« Hrvaška poročila- v« 20.00 6.H * Italijanska poroW»- 17.00. 19 00 in 23-W ,1W,: ’ Iz naših listov v ^ dan (razen nedelje kal ob 14.36 pV Iz naš,h lls‘°V [nr dan (razen nedelje kal ob 17.06. ,-aa‘ip 6.40 Jutranja g la«1 ledar - vremenska .u; napoved časa; 7.05 J jK ba; 7.30 Nasvetiiza ra 12.00 Ritmi M bavna glasba: 14-0« do melodije; «I umetne pesmi lijL ansambli - amaterju ^ knjižne police; 19£L. red glasbenih M, vsakogar neka.i: *'■,,„((«L. kalejdoskop: 18-15. 'j 1P, ravia ((Maškaradam .; v K nul z Doris Dav; i j,vjjl L počasnega valčka - .j jiJJ ster Mantovani; * ■ k« Strauss. «Vesela vo)" na opera v 3. deja ^ «. i. o » «-■ * 327,1 m. 202.1 m jjš,1- Poročila ob 5.00, ?■ - M ‘l 1.00* ’ Radijski^ 15.00. 17.00 in ?2-°°.|«ur: 11“ seč 12-1? SPDT Predavanje in razdelitev nagrad tekmovalcem Jutri v sredo 6. t. m. ob 20.30 bo predaval v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 Jože Cesar »O GLINSCICI, TRŽAŠKI PLEZALNI SOLI« s spremljavo skioptičnih slik. Po predavanju bo razdeljevanje nagrad z nedeljskega planinskega pohoda in preteklih smučarskih tekem. nov Mladi Bernetič, ki je bil v času borbe partizan, je bil zaradi svojega značaja splošno priljubljen med vaščani. Dokaz temu je bila prav udeležba na pogrebu in sočustvovanje vaščanov z globoko užaloščeno materjo in sestro. Mlademu Bernetiču, ki je tako rano zapustil svoje domače in prijatelje, naj bo lahka slovenska zemlja! ria Teresa Schiavon vd. Pie-donzan, 73-letni Giovanni lur-zan, 37-1 etn i Daniele Pettirosso, 66-!etni Cesar e Pranzoni, 50-letna Scolastica Vaierio - vd,- Banzato, 77-let,na Angela Zimolo vd. Co-star.t.n:, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13.6. naj-nižja 7.7, ob 17. uri 13.2, zračni tlak 1016.4, veter 4 km zahod-mk, vlaga 50 odst., nebo 6 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja 8.9. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA SE EN IZSILJEN PROCES zaradi »sramotenja" zastave v Zensko, ki obtožuje miadeniča iz Križa, po lastni izjavi sovraži vsa vas, celo laslne sestre Lahko rečejo, kar hočejo- . . . lahko delajo, kar nočejo: nalivnega peresa BERNUM ne zna nihče posnemati. BERNUM je izredno nalivno pero za vse sloje. 25»r popusta delavcem in uradnikom. Cena 1.000 lir z jamstvom pri PAPIRNICI IN TISKARNI U. Bernardi,Trst, Ul. Mazzini 44 . izdeluje tudi ZIGE iz gumija s pa je ponovno govora o tem,, postopkom; takojšnja da bo ta obisk «čimprej» in | izdelava se ne govori več o ugodnih PRED RAZKRINKANJEM TOLPE. KI JE VLAMLJALA V ŠOLE? občinski svetovalci, ki bi mo- samomor, NESREČA ALI SAMOMOR? Neznan moški pod kolesi vlaka Strojevodja brzovlaka Be-netke-Trst je včeraj po svojem prihodu na tržaško postajo obvestil komisariat javne varnosti na železniški postaji, da je opazil ob tiru in sicer v višini km 5.200 nekaj sumljivega. Takoj nato so agenti odšli na javljeno mesto, kjer so res našli truplo strašnji, razmesarjenega moškega, katerega zaradi groznih poškodb niso mogli identificirati. Ugotovili so samo, da je vlak zavlekel truplo s seboj kakih 120 metrov. pri čemer so kolesa razsekala neznanca na kose. Policijski zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila okoli 19. ure, nakar je namestnik tožilstva dr, Visalli izdal dovoljenje za prenos ostankov v mrtvašnico, kjer bodo ostali na razpolago sodnim oblastem. Po dosedanjih policijskih u-gotovitvah gre za moškega kakih 40 let, ki je bil oblečen v sivkasto moder plašč. Uvedli so tudi preiskavo, da ueotnvi-jo, če gre za nesrečo ali za NOČNI OBISKOVALEC ŠOL padel v policijsko past Mladi nepridiprav aretiran v trenutku, ko je vlomil v licej wy Adria spored prih.oc ^ . t- ffr 22. - 24.-4 ‘VeKAj/ OPATIJA, STOJNA, j.4 y{t) vpisovanje.«0 (2, 1*>' let) 17. - DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL. COHT1 2 — TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje. I opravila na krovu: mototjev Diesel, parnih strojev in kotlov ler vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. 17. - 22.5.1935 .(P DUNAJ . ,0 j vpisovanje^^- 18. - 21.5. «»Jj4 J N IZZA. CA? ulO1 muenche*'1' CAIILO ./ rr i*-1 odhodi l-> *7. m 29. niaJ* PARIZ _ - jf dnevni odl|od' na - d t SICILIJO p0pUsV (specialm 1 skupine P° oseb) £ »Adria skrbi v nal^in* >' trgovske, nfr»n*i S stične in H^M0Rsm dnevnik — j — S. »pril* 1955 TOV. FRANCA STOKE NA NEDELJSKEM O Članstvo in pristaši Osvobodilne fronte se vključijo v borbo za ostvaritev širokega socialističnega gibanja Tov. Štoka je poudari\, da je Slovenska gospodarsko-kulturna zveza sprejela v svoj program del borbe, 1(1 /o je vodila OF - „V novem položaju nočemo biti kot etnična skupina izločeni iz političnega življenja, awpa/c hočemo aktivno poseči vanj v širokih vrstah naprednega in demokratičnega socialističnega gibanja n »tu oHKn^enU zasedanju glav-'• m !ai 0svob°dilne fron-Jfc ° .ule pri nas velike '“H l„L‘Zp^emembe- Na pod. Mila „ Snsk,h dogovorov je 111 UBravJrAj- italijanska civil-lanje a Ml kot politično gi- •'De ifrtt r ‘ . a '»ali . Jjudje, ki smo po-»jeni na:L,°¥utili Dalijo v »ieenn «•olj crni dobi. upra-d°volini lsm° mogli biti za-t,r,vid»„,S '?ko rešitvijo. U-Skjtoj :* zaskrblienost za naš tila netr,r'?adalinii razvoj je »»koliko ublažena z ob- javo londonskega Memoranduma, v katerem nam je zajamčen obstoj in razvoj. Kot napredno socialistično politično gibanje smo čutili potrebo po rešitvi, ki bi ustvarila pogoje mirnega sosedstva med Italijo in' Jugoslavijo ter na osnovi zbližanja dveh držav tudi politiko strpnosti in mirnega sožitja ljudstva obeh tržaških narodov. Najvažnejši pogoj za resnično ostvaritev takega sožitja pa je končno priznanje vsestranske enakopravnosti človeka. Pomen londonskega sporazuma kot" prejeli sporazum višje si] v v zavesti, da so v »dločale o naši uso-l'0|lpisnit-iepricaniu’ da bodo Vse,n itar-ln med temi pred-*tev=.i; alllanska vlada, uno- 'tevali ‘“”;]anska vlada, upo-Ve,tno '_ase žrtve in da bodo sprejo 'zvr3evali s podpisom •Pio t0 - »nveznosti. Sprejeli fpanju i. . z zavestjo in v v'soko -i b° ta naša žrtev tPa»ien doprinos k mi- 4 na tprv. Lonri ozemlju. ,lokume0ntS'Ci Memorandum je * katerim nam je V‘b ra z m«’ la se t>omo v no-*‘»>«na stFah uveliavljali kot r°čjib . KuP>na na vseh pod-?n'° trdnVne^a življenja. Mi 0 ostal t Prepričani, da ne I*08 nani • dokument samo ker je Ja' to pa tudi zato. ko živi;-n.asem ljudstvu to-»e sile, ki se je tflsla :.atr.eti, sila ki si bo Pravic ''bojevati spoštovanje ^dum;;a»meen,h''v^Memo m0 tiiU:’ Pri tem se sklicuje- S^stavnikp 12iave najvišjih 1 ki so - ,Ifallianske vla- hvaTnif6 obvezali, da bori1 izvaip • »Prejete določbe. ‘zvaja; Ijh prav le določb, teh na-a.VlC nam l.--------- ■i,bStičn? n,am jamči tudi sort’ »»Klešlt«'^Koslavija. in tu-J* sta «•! . *er ameriška vla- jamstvo, da se Lops„-Cravi°e izvajale. ?°sehn°”SK1. Memorandum k>v‘i»umv Ttat.ut0“ se ultv’!-slu- Zat0. je tre* kr -,.varitl potrebna po-S po* , si le s težave uti-'!l»ne - tržaške oblastvene tržaško delovno ljud- stvo ni sprejelo z odobravanjem londonske rešitve, pozitivno pa je sprejelo Memorandum, ker je videlo v njem izraz dobre volje podpisnikov, da se končno na miren način zaključi to nerešeno vpraša- nje, čeprav s kompromisom in žrtvami. Tu pa obstajajo na žalost še oni, ki imajo interes motiti mirno sožitje. To so skrajno šovinistični profa-šistični in reakcionarni ele- menti, ki jih ni zgodovina ničesar naučila. Vsem tem, ki stremijo na povratek na sta- ro, ki- oslanjajo svojo politike na narodnostni mržnji. ki je podobna rasistični politiki, bo gotovo tok č.asa odmeril kratko življenje. Rekli smo, da si pogoji za izvajanje Posebnega statuta s težavo ; odpirajo pot posebno do tržaških političnih krogov iri vladnih strank. Kot pozi- ' - ’ * * - ............................................................................................................................................................ jimi udarci močnejše škode ker se je OF razvijala vedno bolj v vseljudsko gibanje. Naše postojanke, javke in sedeži, naše organizacije so vse hiše zavednih tržaških Slovencev. Prav zato. ker je bilo vseljudsko, se naše gibanje ni dalo streti, ampak obratno, število pristašev OF je vsak dan naraščalo.« Nnjvcčja zasluga Tovariš Franc Stoka govori na nedeljski komemoraciji 71 talcev na openskem strelišču. borbenosti stati v prvih vr-[političnih skupin, da z zdra-stah. Zato ponovno pozivamo i vo in konstruktivno medse-vse odgovorne vodilne činite- I bojno kritiko skušamo tudi lje vseh obstoječih delavskih ] dognati vsakokrat zgrešenost ft — nnlt nl'altsna nli t t ilm Apt »v, ir-l 1C.1S 1 T 7 tO- organizacij na obnovo skupne ga enotnega delavskega giba nja, ki bi edino mogio učinkovito prispevati k izboljšanju in k pozitivni usmeritvi gospodarskega in socialnega življenja. Kot pripadniki naprednega gibanja smo se vedno borili proti vsakemu razbijanju enotnosti delavskih množic in bomo na tem stališču tiven začetek v smeri spošto- sta*’ tu'i' v I’ov*h razmerah.* vanja narodnega sožitja so iz- Za slovensko gospodarstvo jave odgovornih voditeljev bivše PSVG, ki so jih izrekli na svojem zadnjem kongresu. To je eden od prvih pojavov. ki pa je danes ostal še v izjavah, vendar ga je potrebno oceniti kot korak v progresivnem smislu. Poudarjamo to zaradi uradnega stališča te politične skupine prav do objavljanja londonskega sporazuma. Zato bo tudi naša naloga, da ta razvoj podpremo v splošnem interesui socialističnega gibanja in v interesu pravic slovenskega človeka. Stališča Političnih strank v 'listu h, s® odpira možnost so-‘»•kem.PH^nja pravic slo- "m Clnu=V,, ..J__ tffnih človeku pri odgo-* »Skr mentih tržaškp kr- Ni ntih tržaške kr- l-i ip-H demokracije. kakor »»ci. ^beralci in republi-.'»toitra.;- i'm priznavamo ?e!h « :?.,ko Pa ie za t!i »° bit? človek le pod- vi še kateremu bi ho- JCe Celo8« -le odrekati pra-Hv,erine-a i° -^'abe "jegovega ■ paž- sbct,e -t in vodstvo socia- »«, ker I e Julijske kraji- M5a zaveln^A0 zaiat*i politič-Sovnr*._ ^ls^va v upravi vso »»gsn°st v -'KS živi: za usmerjanje ti»raksi Denja. ,ja ne hod' »»ChSU ‘ ^anilrt.l: ... . 1: 'a'b h»čel n*kat* svojih poli- 5°nir*^»e Sii s, —»aner,.. ~"e se brez im- ba°ngle Uveli, jle,menta ne bi ."»le .“ ^»vlti v Trstu. Gi- «ti teli U Postan, °,Sfe»k°v preteklo-bodo lahlribania anju političnega C>ti 3a “ nac'°naliie p.i-tre« )»°sti °f8anizacijske sa- 'alj *b D(jiitPilsameznib na' Ukcrt,p"'b skupin je a J Kd enotnost — oni opustili klevetniško kampanjo, ki so jo vodili proti našemu gibanju in proti socialistični Jugoslaviji, ge vedno govorijo o skupnosti, ki si jo zamišljajo le pod svojim vodstvom. Tržaško delavstvo zahteva obnovitev širokega delavskega gibanja v obrambo svojih interesov in vedno bolj odklanja vsak monopolizem. V problemih, ki zadevajo slovensko javnost so za sodelovanje in to tudi z našimi vidnimi predstavniki in organizacijami. «Mi ta pojav pozdravljamo, — je dejal tov. Stoka — pripravljeni smo tudi skupno nastopati.« mo- ^»tvu^A^-.Stoka govoril o Dejal - 3 kominfor-Ubkž Je’ f)a s« naše °UzLns. v kolikor so «Na splošno pa moramo u-gotoviti, je nadaljeval tov. Stoka, da se tržaško demokratični gibanje ie ni znašlo v novi politični situaciji, ki je nastala z rešitvijo tržaškega vprašanja. Ne more biti pozitivno za nadaljnji razvoj naprednega demokratičnega političnega gibanja, da zaostaja za razvojem političnih dogodkov. Na tej liniji stoje posebno konservativno voditelji tržaške Fronte z« neodvisnost in Tržaškega bloka. Smatramo da je taao Stališče prikrivanje stvarnosti z nekimi preživelimi parolami škodljivo ne samo za te politične skup ne, temveč je v škodo celoti nega naprednega gibanja v Trstu. S takšno iluzorno politiko se odtegujejo množice od aktivne udeležbe v borbi za občo demokratizacijo javnega življenja in za odstranitev vzroka današnjega težkega gospodarskega in socialnega položaja. Naravno je, da vse to izkoriščajo skrajno reakcionarne sile v svojo korist in v škodo delovneg ljudstva«- ostane in bo še vedno bolj pereče vprašanje obrambe naše zemlje pred nasilno razlastitvijo. S tem se ne prizadeva samo škoda našemu kmetijstvu in se mu jemljejo življenjske osnove, temveč ima ta razlastitev tudi odkrite raznarodovalne namene. Zato bo treba napeti vse naše sile, da se je začeta akcija kmečkih organizacij razširi in da dobi tudi potrebno politično podporo«. «L)pl navedene aktivnosti, je dobil zadovoljiv • okvir prav v novo ustanovljeni Slovenski gospodarsko - kulturni zvezi, ki pa. kot je pravilno, nima monopolističnih pretenzij. da bi sama ščitila tako gospodarske kot kulturne pridobitve slovenskega prebivalstva. Stalna _ težnja te nove ustanove je in mora biti. da .sestransko spodbuja vse svoje organizacije in ustanove k najširši aktivnosti in samoiniciativnosti v vseh gospodarskih ali kulturno prosvetnih problemih. Menimo, da mora brez kakršnega koli pridržka podpreti vsako zdravo iniciativo za obrambo interesov našega človeka, naj ta prihaja iz katerekoli politične skupine ali strokovne organizacije. Ponovno bi tu hoteli poudariti. da je nuino. da se ustvari širše sodelovanje z vsemi demokratičnimi in progresivnimi ustanovami in organizacijami. To sodelovanje pa mora sloneti na medsebojnem spoštovaniu in tudi na medsebojni strpnosti. Mislimo, da i,, tVeba vnesti ravno v to 'aktivnost načelo, ria cenimo vse pozitivne strani drugih 0 unašriji polož » misu,, . ' Jt»v ” misijj, . »Ju ’ c* bi n’ »c bi bilo ne sistematično odvažanje do-E(»» °meniii zborova- tnace delovne sile v emigraci-r^Vc, blem» i,i0i"eiu »ef«- j°- Dosedanje izkušnje nam !,k» t.* ln ki’ nri j" na«Ea pričajo, da naši novi upravi-h 1“«»rsŽ'e vsemi. ve Dlji ne nameravajo zapustiti čl •» ni 1,1,1 >-ivM-.na.semu g0' dosedanje prakse in se resno UiJ,.<'er‘z»det loti,i lKinkovi,e*a- re*evanJa ali pozitivnost mišljenj. Iz tega sledi, da morajo končno dogovorjeni akcijski program vsi tudi iskreno izvajati. V «Do leta 1943 se je OF že temeljito ukoreninila po vsej Primorski, tako da je ob priliki padca fašizma lahko bila tu pri nas nositeljica vseljudske oborožene vstaje in od te dobe ne neha več javno delovati po vsej naši zemlji. V samem Trstu, močni postojanki nacifašističnega okupatorja je razvila OF najširšo aktivnost med slovenskim življem. Njena organizacija, katere mreža se je razširila po vsem mestu, je posegla tudi v tržaške tovarne. Osvobodilna fronta m njeni pripadniki so pridobili vedno več simpatij tudi med tržaškimi de-lavci_ italijanske narodnosti. V tržaških tovarnah se je po zaslugi • OF jn njenih pristašev razvila brganizacija preko narodnostnega okvira v slovensko-italijansko delavsko enotnost, s ponosom lahko ugotavljamo, da se je ravno po OF uresničila zamisel velikega gibanja slovensko- tem smislu smo za vsako italijanskega bratstv skupno akcijo v obrambo našega delovnega človeka«. Tovariši, ko smo tako na kratko napravili pregled politično gospodarskega položaja preidimo k temu, kaj je bilo že predmet obširnih diskusij m obravnav med članstvom na osrednjih in krajevnih sestankih. 2e na konferenci OF so bila dana napotila članstvu OF. na zasedanju glavnega odbora pa so bili sprejeti sklepi da je neobhodno potrebno o-krepiti vsestransko dejavnost in borbo slovenskega človeka za utrditev in napredek gospodarstva ter za poglobitev in razširitev kulturno prosvetnega življenja. To je pa še bolj potrebno akf> hočemo; da se bo londonski Memorandum dosledno izvajal. Iz tega so izhajale dolžnosti članstva OF. da se že boli aktivno vključi v delovanje in življenje že ob-stoieein gospodarskih in kulturnih organizacij. Na istih zasedanjih so bile nakazane misli in sprejeti sklepi, da se politična dejavnost članov OF vzporedi z dejavnostjo tržaških demokratičnih množic in da se v vsakodnevni skupni borbi ustvarijo pogoji za enotno socialistično gibanje. To pa tudi zaradi tega, ker smatramo. da bo naša borba za nacionalne pravice in enakopravnost učinkovita le tedaj. če bo last širokega naprednega gibanja slovenskih in italijanskih delovnih množic« uTakega gibanja, je poudaril tov. Stoka, pa si ne moremo zamisliti z izolacijo samih sebe na ozko nacionalnih pozicijah, pa četudi pod socialističnim obeležjem, temveč je naša dolžnost, da aktivno prispevamo v vsakodnevni skupni borbi za ustvarjanje in krepitev širokega sociatislične. ga gibanja na nešem ozemlju«. a in nje- gove organizacije. To aktivnost in ustvarjanje bratstva v skupni borbi lahko štejemo med največje politične pridobitve narodnoosvobodilne borbe na Tržaškem.« »Osvobodilna fronta kot socialistično progresivno gibanje ni mogla v Trstu mimo dejstva. da ne bi upoštevala kot peščici slovenske reakcije. je bila res gibanje, ki je vneslo v tržaške napredne demokratične množice program bratskega sožitja med italijanskim in slovenskim delovnim ljudstvom v najširšem pomenu besede « «OF v Trstu ni od ustanovitve SIAU samostojno nastopala vse do nesrečne resolucije Kominforma leta 1948. Po tej nesreči, ki je zadela tržaško delovno ljudstvo, se je zopet pojavila potreba po obnovitvi delovanja Osvobodilne fronte.« ((Zavedajoč se svoje moči. ki je prihajala iz tradicij NOB si je začela Osvobodilna fronta spet postavljati svoje organizacije. ki so ponovno oži- asramotni preteklosti«, v o-brambi vseh ogroženih postojank našega slovenskega človeka, bodisi na delu v njegovem gospodarskem poslovanju ah pa v obrambi našega vsesplošnega narodnega premoženja in v obrambi našega jezika in zemlje, je stala OF trdno na položajih naše tradicionalne borbe. OF je v novi situaciji obogatela na težki izkušnji. Ta borba ni bila lahka, ker je kominformizem zavajal veliko tržaških delovnih ljudi.« «S ponosom ugotavljamo, da se je OF ravno v tej borbi krepila. Za uspešnost te borbe gre predvsem zahvala našemu ljudstvu za njegovo predanost naši pravični stvari, I PAVEL IMS V Ljubljani je umrl za zahrblno boleznijo eden najboljših zdravslvenih organizatorjev v Sloveniji in član Slovenske akademije znanosti, dvakratni nagrajenec Prešernove nagiade in partizanski prvoborec vele s stalnim prilivom naj- kakor tudi za moralno pomoč, bolj zavednih veteranov anti-lki smo jo prejeli od bratskih fašistične borbe našega ljud-j narodov Jugoslavije z njiho-stva. V borbi zoper geslo o | vimi voditelji na čelu.« Pred novimi nalogami Današnje stanje je pa le kon- | log, da se Osvobodilna fronta kretno dejstvo, glede katerega I kot politična organizacija raz- si ne smemo delati iluzij. To se pravi, da moramo v novi politični situaciji izbrati nove poti za obrambo naših življenjskih interesov kot slovensko delovno ljudstvo, ki živi v tesnem življenjskem stiku z delovnimi ljudmi italijanske narodnosti v novem državnem okviru«. «V novem državnem sklopu pa nočemo biti kot mata etnična skupina, ki se izloča iz celotnega političnega življenja, v katerega posegajo vse politične grupacije. Obratno: v to politiko hočemo aktivno poseči v širokih vrstah napredno demokratičnega socialističnega gibanja.« «OF pozdravlja ustanovitev Slovenske gospcdarsko-kultur- obstoja italijanske večine v | ne zveze in z zadoščenjem u Trstu. Zato si je skupno s j gptavlja, da sprejema Zveza Komunistično partijo zadala | v svoj program del borbe, nalogo, da dobi po svojih j g-atero je vodila OF. Vodstvo pristaših zveze z italijanskimi OF je prišlo do sklepa, da antifašisti in naravno je bilo, j v novih razmerah obstoj izra da so se te zveze zažele v sre-| žito slovenske politične orga Zgodovinska vloga OP »Tovariši! Osvobodilna fronta je na Tržaškem ozemlju zrastla na tradicijah dolge antifašistične borbe vsega našega ijudstva, ki je trajala vse od začetka fašizma. Bor-ha ki j«* stalno povezovala najboljše in najpožrt vovalnet-še sinove našega ljudstva brez razlike »d delavca pa t do naprednega intelektualca. V borbi so se spajala 1 različna* politična mišljenja v skupno antifašistično fronto Ta veličastna borba je zahtevala velike žrtve od našega udi ljudstva. Nam so bili svetel J . « L..,«viclzi innnlri lo* eled bazoviški junaki. To- nažič in njegovi _ tovariši jn stotine tovarišev, ki so ječali po raznih zaporih ali po fašističnih konfinacijah in inter nacijah«. Nastanek OF «Na.še ljudstvo je takoj ob nastanku vsenarodne vstaje in ustanovitvi Osvobodilno fronte" slovenskega naroda, da- . J M - n m t i f (■ c i nt I ,1 - lo tej vsenarodni antifašistični aktivnosti tu ,pri nas tudi »ižki °v«k. Po * samo sloven-»»»'užki anl* Jajcu, kjer je bi! nato izvoljen za člana AVNOJ. Takoj po osvoboditvi je bit imenovan za rednega univerzitetnega profesorja in za predstojnika Klinike za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani, ki je pod njegovim vodstvom postala ena največjih tovrstnih klinik v Evropi. Na tem mestu je opranil ogromno delo, ki je segalo daleč čez meje same ustanove. Z veliko vztrajnostjo in neverjetno požrtvovalnostjo mu je uspelo preosnovati po-■ — ’ - ika- Tržasko ozemlje in da povabi | dragocenega materiala, ki je \se svoje članstvo, da v novi politični situaciji še bolj aktivno sodeluje v borbi za ostvaritev in utrditev gospodarskih, kulturnih in prosvetnih organizacij in ustanov, da se v se vecii meri ustvarijo u-godni pogoji za vsestranski razvoj slovenskega prebivalstva. kakor tudi za dosledno izvajanje onih človečanskih pravic, ki nam jih jamči celo londonski Memorandum«. «Osvobodilna fronta vabi ob svojem razpustu vse svoj? članstvo in pristaše, da bogato z izkušnjami v dolgoletni borbi za napredna socialistična načela, vnese svoj delež v vsakodnevno aktivno borbo za pravice delovnega ljudstva in za ostvaritev širokega socialističnega gibanja«. služil kot osnova za razvoj partizanskih bolnišnic na osvobojenem ozemlju Slovenije. Ko je dobil sporočilo, da je pošiljka dospela na cilj, je odšel tudi sam med partizane. Ze dobrih 14 dni po njegovem prihodu na osooboje-no ozemlje je začela delati centralna vojno partizanska bolnišnica, katere upravnik je bil do 23. decembra 1943, ko je bil imenovan za šefa sekcije za bolnišnice pri sanitetnem oddelku glavnega štaba Slovenije. To funkcijo je opravljal izredno požrtvovalno. vestno in iznajdljivo vse do osvoboditve. V maju 1943 ga je imenoval glavni štab JA za sanitetnega polkovnika. Oktobra 1943 je bil v if-očcvju izvoljen za člana rodništvo. Ovrgel je marsik tero dotlej pri nas splošno veljavno načelo v porodništvu. Uspelo mu je pokazati tudi nezdravnikom, v katero smer se razvija moderno porodništvo. Njegova zasluga je, da rod i v Sloveniji v porodnišnicah že skoro 60% P.sett porodnic. Ti uspehi se kažejo tudi v izrednem znižanju umrljivosti in obolevanja mater in otrok ter ginekoloških bolnic. Pokojnikova velika zasluga je tudi njegova nenehna skrb za temeljito vzgojo medicinskih kadrov. Mladim zdrapni-ko, medicincem in babicam. je ustvaril pogoje, da se v najkrajšem času usposobijo za dobre strokovne delavce. Z vidnim zadovoljstvom je spremljal njihov napredek in se z njimi veselil uspehov. Napisal je 42 pomembnejših del in sicer: učno knjigo o porodniških operacijah, 14 strokovnih člankov, 6 zgodovin-sko-kronoloških člankov, 10 člankov p zdravstveni problematiki in U poljudnoznanstvenih člankov. V teh delih je vedno upoštevaj naše domače izkušnje, gradivo bivše bolnišnice za ženske bolezni in Klinike za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani. Na osnovi kritično obdelanega gradiva si je utiral pot do novih naziranj in spoznanj, ki so jamčila znatno boljše uspehe zlasti v porodništvu. Svoja dognanja je z uspehom dajal na razpolago in uveljavljal pri organizaciji ne le porodništva v LRS in FLRJ, temneč tudi v reševanju neštetih drugih vprašanj na področju zdravstva in prosvete. Od leta 1950 do 1953 je. bil dekan medicinske fakultete v Ljubljani, nato pa rektor medicinske visoke šole do njene združitve z univerzo. Od julija 1954 je bil član Sloven- (Nadaljevanje na 4. strani) lioiiieiiioranija na »[ionskem Poterp ko je v italijanščini govoril tov. Nino Gregorič, so predstavniki Zveze partizanov položili k spomeniku lep venec s slovenskim in italijanskim trakom, za njimi pa so vence s traki v slovenskih barvah položili še predstavniki Slovenske gospodarsko kulturne zveze in Opencev. Komemoracijo je zaključil barkovljanski pevski zbor, ki je zapel zalostinko, potem so se pa ljudje počasi razšli. Zgoraj: predstavniki Zveze partizanov polagajo vence pred spomenik talcev na openskem strelišču. Spodaj: množica udeležencev na komemoraciji. V nedeljo je poteklo 11 let, j delovni ljudje ne odrekamo in Matije Ta fotografija je bila posneta na razdalji 30 milj od atomske eksplozije cb 5. zjutraj v Yucca Fiatu v Nevadi ob svetlobi eksplozije. Na sliki taborišče oboroženih sil, ki so se udeležile vojaških vaj. odkar je na openskem stre lišču padlo 71 žrtev nacističnih krvolokov. SS-ovci so jih pripeljali iz tržaških zaporov 72, Slovencev in Italijanov, ter jih razdelili v skupine po deset. Talci so vedeli kam jih peljejo in kakšna bo njihova usoda: ko so za »vojimi hrbti slišali odpiranje zapiračev, so začeli vzklikati proti fašizmu in proti nacizmu, dokler niso povelje nacističnega komandanta in takoj za tem streli prekinili nit njihovega življenja. Ponoči se je iz gomile trupel skrivaj splazil Števo Rojič, ki je imel prestreljeno nogo in razmesarjen obraz. Kljub hudim ranam je zopet prišel k zavesti in se pod okriljem teme rešil. Na mestu, kjer so nacisti umorili 71 talcev, so domačini s kamenjem v obliki peterokrake zvezde ogradili mesto, ki je prepojeno s krvjo padlih žrtev. Okoli spomenika se je v nedeljo, na obletnico njihove junaške smrti, zbrala množica domačinov, okoličanov in Tržačanov, aa počastijo njihov spomin. Spominske svečanosti je otvorii tov. dr. Anton Da-nev, potem pa je barkovljanski zbor pod vodstvom Milana Pertota zapel »Žrtvam«. Spomin padlih junakov je v krajšem govoru počastil tov. Franc Stoka, ki je poudaril, da bo tržaško delovno ljudstvo nadaljevalo i borbo za ideale, ki so vodili antifašiste že v času oboroženega spopada z nacifašisti. Poudari) je tudi, da se v novem položaju-kot borbi za naše socialne in nacionalne pravice, za mir in mirno sožitje, za bratstvo in enotnost. Odločno bomo nada- ljevali tudi borbo proti vsem ostankom fašizma, je zaključil tov. Stoka, ki pa mora biti borba vseh antifašistov in demokratov. Zgoraj: Veleposlanik ZS.SR GeorgiJ Zarubin (levo) in Ha-rold Stassen v prijetnem razgovoru na sprejemu na mehiškem veleposlaništvu v VVashingtonu 29. marca. Spodaj: Avstrijski kancler Raab pred odhodom v Moskvo na sestanku z avstrijskimi veleposlaniki v Parizu, VVashingtonu, Londonu in Moskvi. SILVIO DAMICO V petek 1. aprila t. 1, je umrl Silvio D’Amico, eden največjih italijanskih kritikov na področju gledališke umetnosti. Na tem področju ni bil le razgledan kritik, ampak tudi neutruden delavec, ki je posvetil vse svoje sile in živahno inteligenco rasti italijanskega gledališča. Silvio D'Amico je v Italiji prvi začel bitko proti tako imenovanemu »velikemu igralcu«, na katerem je bila nekoč vsa teža uprizoritve nekega dramskega dela in okoli katerega se je sukalo vse ostalo; proti potujočim dramskim kompanijam, ki so krožile po Italiji. Zavzemal se je za stalno gledališče, z državno podporo, ki naj omogoči tudi tem poustvarjalcem dramske umetnosti tisto resno pripravo, brez katere ostane gledališka umetisost le na ravni istrionizma. Prav tako je prvi v Italiji poudaril, utemeljil in branil pomen in vlogo režije, kakor se je ta že mnogo prej uveljavila zlasti pri Rusih in Nemcih. Ustanovil je v Rimu Akademijo za dramsko umetnost, ker je od igralcev zahteval tudi ustrezno kulturno izobrazbo. Lep dokaz njegove neutrud-nosti imamo tudi v njegovi Zgodovini gledališča, v štirih zvezkih, in v zamisli Lncihlo-pedije gledališke predstave, katere je do sedaj izšel prvi obsežen zvezek, in ki mu jih bo sledilo še mnogo drugih — delo, ki bo tudi za Evropo nekaj edinstvenega. Silvio D’AmiQO je tudi precej potoval, da bi se na kraju samem seznanil z gledališko dejavnostjo tudi drugih narodov. Naj omenimo le, da je v svoji reviji »Scenario« prvi v Italiji objavil članek tudi o našem gledališču o katerem sc jc izrazil dokaj laskavo. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK Dokazi govore demohrisljansko- o nastajanje mišinske enotnosti Na zadnji seji goriškega občinskega sveta je bil izvoljen petčlanski nadzorni odbor za mestno bolnišnico, v katerem so trije demokristjani in dva predstavnika fašistične MSI. Do izvolitve takega klerofa-šističnega odbora je prišlo kljub dejstvu, da je bila kandidatna lista sestavljena tz predstavnikov vseh političnih skupin, torej tudi iz predstavnikov naše manjšine in leve opozicije. Popolnoma naravno je bilo, da je naš občinski svetovalec tov. Pavlin proti takemu volilnemu izidu protestiral skupaj s predstavnikom PSDl in KPI. Prof. Z uccali od PSDl je med drugim celo dejal, da je bilo pred volitvami na tajnem sestanku med krščansko demokracijo in fašisti sklenjeno, da bodo drug drugega podpirali, kar kažejo tudi volilni izidi. Po tem dogodku je prišlo med socialdemokratsko in de-mokristjansko stranko v Gorici do izmenjave pisem, ki so bila delno tudi objavljena v goriških listih in v katerih socialdemokrati obtožujejo demokristjane, da so pripomogli k izvolitvi dveh predstavnikov skrajne desnice v odbor bolnišnice, kar z drugimi besedami kaže na zbližanje med demokristjani in MSI. Čeprav pokrajinsko vodstvo KD zanikuje možnost takega sodelovanja, pa dejstva popolnoma potrjujejo to trditev, kajti kdo drugi, če ne prav demokristjani, ki imajo večino v občinskem svetu, so lahko izvolili dva predstavnika MSI. Veliko bolj dokazane pa so izjave MSI-jevskih svetovalcev na seji pokrajinskega in občinskega sveta med razpravo o deželni avtonomiji, ko so neprenehoma govorili o potrebi eduhovne nacionalne e-notnostis, o potrebi skupne borbe proti demokratičnim silam, in ko so se med seboj imenovali s ecamera ta», ne da bi demokristjanski občinski odbor skupaj z županom izrekel vsaj eno besedico, s katero bi obsodili uporabljanje fašističnega izrazoslovja na občinskih sejah. Naj obstajajo tajni sestanki med skupinami KD in MSI ali ne, dejstva govore, da nastaja med tema dvema političnima skupinama na Goriškem vedno tesnejša vez, ki se vidi tudi v tem, da je župan dr. Bernardis odbil zahtevo socialdemokratskega občinskega svetovalca Zuccalija, naj bi se organiziralo proslavo desetletnice zmage nad na-cifašizmom, ki jo proslavljajo po vsej Italiji in zaradi česar Gorica ne bi smela biti izvzeta. Dr. Bernardis je v nedvomno veliko zadovoljstvo MSI zavrnil ta predlog in dejal, da bo Gorica proslavljala svojo osvoboditev leta 1957, ko se je po vstopu mirovne pogodbe v veljavo, k nam vrnila italijanska vojska. Vsa ta dejstva jasno kažejo prizadevanje po ustvaritvi klerofašistične fronte, ki naj se začenja pri MSI in se nadaljuje čez KD ter tako zajame v skupni blok vse, kar je reakcionar nega, Ali bodo napredne organizacije mirno gledale te nevarne pojave, ki spodbujajo fašiste k temu, da dvigajo glave in da se upajo na občinskih sejah imenovati scame-rata». ali pa bodo iskale pota k demokratični in protifašistični enotnosti? predmetov zelo mučno poučevati in si morajo profesorji najčešče pomagati s svojo iznajdljivostjo, marsikdaj pa tudi to ne pomaga, ker kemije in fizike ni mogoče doumeti, samo s teoretičnim poukom. Starši so z zanimanjem poslušali te ugotovitve in končno sklenili iz svoje srede izvoliti veččlanski odbor, ki bo sestavil resolucijo in jo skupaj s podpisi staršev srednješolskih dijakov poslal pristojnemu ministrstvu v Rim, da slovenskim šolam, ki se od italijanskih ne bi smele v ničemer razlikovati, pošlje potrebna učila --------- kino M resolucijo starSev naj Hun posije ttm noirebna uCila V nedeljo dopoldne je bil v šolskih prostorih nižje gimnazije v Ul. Randaccio v Gorici roditeljski sestanek staršev in profesorjev vseh slovenskih srednjih šol. Roditeljskega sveta se je u-deležilo lepo število staršev dijakov in profesorjev, ki so si izmenjali važne misli glede šolske vzgoje, učnih uspehov itd. Vzpostavljen je ml stik med šolo in domom, stik, ki je nujno potreben za dijakovo napredovanje v šoli. Profesorji so tožili nad popolnim pomanjkanjem šolsk'^ učil, tako da je celo vrsto CORSO. 16: «Neznani ljubi- mec«, cinemascop, G. Rogers in V. Heflin. VERDI. 16: »Jastrebov prelaz«, D. Morgan in S. Cohram. CENTRALE. 17: ((Dnevnik obsojenca«, R. Hudson in J. Adams. VITTORIA. 17: «Rob Roy, škotski bandit«, R. Todd, j barvni film. MODERNO. 17. ((Zgodba detek-I tiva«, I. Scott Smart in E. Kelly. V NEDELJO V DOBERDOBU Uspel koncert kraških pevcev V nedeljo popoldne je bil v doberdobski dvorani vokalni koncert pevcev iz Dola, Poljan in Vrha, ki so nastopili pod vodstvom pevovodkinj.e tov. Pavline Komel. Za koncert je že nekaj dni prej vladalo veliko zanimanje, ki se je vedno bolj stopnjevalo, dokler ni v nedeljo prišlo do viška ob sa mera izvajanju obsežnega in dobro naučenega sporeda- Za nimanje za koncert je pokazala tudi zadovoljiva udeležba. Poslučalci so izvajanje spremljali z največjim zanimanjem, in ob koncu vsake točke sporeda niso štedili z glasnim priznanjem. Za uvod je prof. Sever spregovoril nekaj besed o pomenu koncerta ter pozdravil vse navzoče. Koncert ima toliko večji pomen, če upoštevamo, da so se pevci vadili v zelo slabih pogojih, saj so zadnje tedne imeli skupne vaje na Vrhu, kjer ni niti električne luči. Tudi v Dolu so prostori neprimerni, ker morajo pevci skozi vso zimo prepevati v nezakurjeni sobi, Ce upoš‘evamo vse te težave, potem ima nedeljski koncert toliko večji pomen. Sodna razprava v Novi Sorici proti dvolastnikom-tihotapcem Edvard lommasi obsojen nu dve leti in šest mesecev, Eranc busič pa na dve leti zapora Ljudska pravica od 2. aprila letos objavlja poročilo o sodni razpravi pred okrožnim sodiščem v Novi Gorici, kjer sta se zagovajala dva italijanska in osem jugoslovanskih državljanov, ki so v skoraj dveh letih pretihotapili iz Italije v Jugoslavijo čez dvolastniška bloka v Rožni dolini in v Solkanu za okoli 15 milijonov raznega dragocenega galanterijskega blaga in ga razpečali v Ljubljani, Postojni, na Reki in drugod, nazaj pa so ilegalno prenašali tujo valuto. Pred meseci smo o aretaciji dveh italijanskih državljanov, in sicer o Francu Susiču in Edvardu Tommasiju iz okolice Livade v Gorici že pisali ter v zvezi s pisanjem nekega de-mokristjanskega goriškega dnevnika pripomnili, da ni šlo za politično aretacijo, kakor je ta dnevnik skušal napačno obvestiti goriško javno mnenje, pač pa da je šlo za popolnoma navadno tihotapsko dejanje, kar je potrdila tudi sodna razprava. Kakor pravi poročilo, so obtoženci tihotapili v dveh samostojnih skupinah, ne da bi vedeli druga za drugo- Obe naj bi vodil jugoslovanski e-migrant Romeo Ljubičič z Reke, ki se je naselil v Gorici že leta 1951 in ki naj bi organiziral celo tihotapsko mrežo za pošiljanje raznega blaga v Jugoslavijo. Prvo skupino je vodil Susič, drugo pa Tomma-si. Ko je Tommasi videl, da trgovina uspeva, se je baje sprl z Ljubičičem in začel tihotapiti na svojo roko, kar pa zaradi njegove aretacije ni dolgo trajalo. V približno dveh letih je Susij prevzel od Ljubičiča za okoli 10 milijonov dinarjev raznega blaga in ga v ročnem vozičku pretihotapil v Jugoslavijo. Vodja druge skupine Tommasi pa je tihotapil na vozu, in sicer za okoli 4.300.000 din Ljubičičevega blaga, svojega pa za okoli 1 milijon dinarjev; pri tem je zaslužil okoli 700.000 din. Tihotapili so tudi s tujo valuto; ugotovili so, da sta oba obsojenca odnesla v Italijo in izročila Ljubičiču 1300 ameriških dolarjev, 14.000 lir ter 5 zlatnikov. Sodišče je Edvarda Tomma- sija obsodilo na dve leti in 6 mesecev zapora, Franca Su-siča pa na dve leti zapora. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 27. marca do 2. aprila 15 rojstev, 10, primerov smrti, 9 oklicev in 3 poroke. Rojstva: Maria Loreta Stec-cherini, Annamaria Fior, Lui-gia Kovic, Lueiano Grusovin, Nerina Zotti, Maria Azzano, Concetta Bevilacqua, Flavio Petrom, Claudia Juretich, Ser-gio Sciapeconi, Francesco Pompeo, Maria Grazia Marchi Norma Lenaz, Ugo Tuni, Pa-trizia Birri. Smrti: 69-letnik upokojenec Giuseppe Cargnel, 78-letna gospodinja Teresa Badalic, vd. Simsig, 64-letni kmetovalec Pietro Marina, 64-letni kle-sar Giuseppe Cernic, 77-let-na gospodinja Teresa Cumar, 76-ietna gospodinja Maria Brankovič, vd. Godena, 76-let-ni kmečki posestnik Michele Cociancig, 64-letna gospodinja Luigia Brescia, vd. Markovič, 74-letna upokojenka A-melia Buccini, vd. Carini. Oklici: železničar Gino Pao-lini in gospodinja Maria De Pellegrin; radiotehnik Gino Citta in gospodinja Valli Gasparini; uradnik Renato Stac-chi in šivilja Cornelia polesi-ni, delavec Antonio Tabai in delavka Iolanda Ciampa, a-gent javne varnosti Sergio Furlan in šivilja Liliana Bes-sone; agent javne varnosti Angelo Perazza in gospodinja Guerrina Lupidi, mestni stražnik Settimio Festi in učiteljica Andreina Bresciani; policijski stražnik Luigi Fras-setto in gospodinja Adalgisa Visentin. financar Valter Maz-zetto in gospodinja Anmna Scorza. Poroke: mehanik Riccardo Loviscek in gospodinja Lida Morsan, električar Romano la-cullo in gospodinja Silva Col-lenzini, poročnik Nicola Pi-rone in gospodinja Gina Gia-nesini. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja, posebno pa Goriškemu avtoprevoznemu podjetju in njegovim šoferjem se najlepše zahvaljujemo za vse, kar so nam storili ob bridki izgubi Franca Vidriha. Gorica, 31. marca 1955 Družina Vidrih 5 3 , ... : II I ® jMfljPNP jljjl !p 'ijjjjpi.ibjHj |ij: ||: ti i ^ ' .j. It ŠP Mitij-:-:. - NOGOMETNA NEDELJA BREZ POSEBNIH PRESENEČENJ JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTjO Po zmagi Triestine nad Atalanto jutri resna preizkušnja v Vidmu Secchi-glat/ni strelne Triesline se uvršča med najboljše realizatorje prvenstva Odlična igra Soldana - Sabbateila pošbodovan in ne bo mogel nastopati 10 dni TRIESTINA: Soldan; Belloni, Valenti; Petagna, Nay, Ganzer; Lucentini, Curti, Secchi, Dorigo, Sabbateila. ATA-LANTA: Stefani; Cattozzo, Cotsini; Angeleri, Zanier, Villa; B• , BSK je vse tri gole z #>*■ Markovič, Zasluženo je .... A* gala tudi Vojvodina nad darjem in železničar na . grebom. V Subotici je naBe^ lo Sarajevo in uspelo Prl 5,j domov točko; Spartak se^, y tem nima kaj pritoževa ^ Beogradu je bila še ena ma. Nastopila sta Badntc ^j Lokomotiva. V tej slabi ^ najslabših na lestvici fosegl9 c’.ar beograjsko moštvo ^ visoko zmago, za kar itn3 . j. go zasluge skrajno aIa bramba Lokomotive. , ^. Tako je sedaj pre' vzel Tigjda^ stvo na lestvici zopet n in borba za prvo mest ^ odslej ne bo manj zanl fe{i, kajti nič še ni mogoce kako se bo končala. NAPETA KOLESARSKA DIB0 Coppi zopet na cilj« daleč pred zasledovale Mornar premagal z 8:3 belgijsko reprezentanco v vaterpolu Plavalci iz Splita so zmagali tudi v vseh plavalnih točkah CHERLEROI (Belgija). 4. — Rezultati na mednarodni plavalni prireditvi, na kateri so scaeiovan plavalci muoa Mornar iz Splita; 100 m prosto: 1. Frankovič, Mornar 1.03.2; 2. Tesik (M) 1.05.0; 3. Antoons (Belg.) 1’5”1; 200 m prosto: 1. Mihajlov (M) 2.19.4; 2. Žuvela (M) 2.24.2; 3. Devis (Belg.). 100 m prsno: 1. Pandur (M) 1.18.0; 2. Van Roy, (Belg.) 1.18.6. 100 m metuljček: 1. Trojano-vic (M) 1.10.0 2. Hennick. (B) 1.17.0: 3. Fiard (B) 1.19.5; 4. Barle (M) 1.23.0. 100 m hrbtno: 1. Skanata (M) 1.12.6; 2. Suetens, (B) 1.14.0; 3. Kočič (M) 1.16.0. 4x100 mešano: 1. Mornar Split 4’58”0; 2. Belgija A 5.14.6; 3. Belgija B 5.29.6. Vaterpolo: Mornar - Belgijska reprezentanca 8:3 (4:1). | Fausto Coppi si je copet opomogel. Mogoče je k temu pripomoglo dejstvo, da se je njegova zadeva pred sodiščem kolikor toliko ugodno končala; mogoče tudi vest, da bo zopet dobil potni list za nastope v inozemstvu. Naj bo kakorkoli — v nedeljo je »campio-nissimo« dokazal, da je še sposoben, če se dobro počuti, spraviti v koš vse svoje nasprotnike. V dirki po Campa-niji .je zmagal na način, kot zna samo on. Prevozil ie 280 km tako, da je prispel na cilj sam skoraj pet minut pred drugim. Mogoče bomo imeh slav 1:11® letos zopet Coppija iz •*'' ej. dni. To se bo pokazalo P,^ vsem na Giru. Ni še P°PJvjj* ma določeno, kaj namer ^ organizatorji narediti, - - bilo na dirki več borben ^ Vendar pa smemo uPa5!,Era- Coppi letos ne bo motne vloge z lanske &.. '$r Prvi za Coppijem je bl ' i gni in priznati je treba, s tem dosegel tudi _on_„anij! uspeh. Dirka po CamP namreč ni taka. da bi ” kategorijo Magnijevih cialiste. Razen nekaterih ^ bro znanih imen Že sta.h pj kolesarjev na prvih meS . jj. ivi/n .mi ji. v -na pivu* - . pi tudi mlada Moser in MaU sg sta mnogo zaostala. Gotov° bo tudi o teh dveh še pisalo, če bosta znala vztr Vrstni red na cilju: :nj 1. COPPI 7.39’34”, PoVP 36.567 km na uro. ^46’" 2. Magni presledek jjtj 3. Astrua; 4. Minardi vVj0pti čas; 5. Coletto, i. č.I 6’35”; 7. Moser i. č.; 8- ni 9’1”; 9. Maule, 1®- a l^-no, 11. Ciancola, 12. PiaZ. ’ l5-De Rossi, 14. Gismo»d^gft»' Sartini, 16. Franchi, lTl gjtiii8: lini, vsi s časom 18. Messina 10’9”; i. č.; 20. Baroni i. č- - odgovorni oreb01* STANISLAV ' Tiska Tiskarski zavod ** Tiitm na tfnciJiah predvaja danes 5. t. m. in jutri 6. t. m. z začetkom ob 17. uri dramatičen film: Igralci: • tTV JEFF CHANPgg EVELVN STEPHEN ^ Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE 70. Četrto poglavje» V RAZKLANEM HRIBU ZAKLAD IN - ŠKRAT Tako nas je bilo leta 1909 pet otrok, ki nam Je bilo usojeno preživeti skupaj prav tako dobre čase miru, kakor tudi hude zgodovinske dogodke in prekucije. ki so se prikazali kakor krvava bliskavica na daljnem obzorju. Povedal sem, kako razkošno sem se počutil tisto zad^le leto, pomlad in poletje, ko mi še ni bilo treba zahajati v solo, in sem bil v ranih jutranjih urah sredi cvetja m zelenja, zorečega sadja zvigolenja ptičev in Irfotanja metuljev sam, asto sam kakor kralj sredi širnega vrta Hodil sem. po. a-kuioč in prepevajoč si pesmice, od enega konca vrta do dru gega? spremljal z očmi vzletavajoče ptice in bil srečen, neizmerno srečen v popolni svobodi in nevezanosti. i , Ko je sestra odšla v šolo, oče pa v službo, ko Je pokukal «nono» na vrt in za njim «nona», ki je sedla Pred hišo na kamnito klop in si česala svoje dolge, redke sive lase. sem se naenkrat znašel sredi bolj ali manj prijetne vsakdanjosti. Medtem je mama oblekla Branka in Ksenijo in če »e nisem oozaJtrkoval me je poklicala v hiso, da smo pozajtrko-vah skS 'Maček "gobo* se ie priplazil od nekod, siv m temnoprogast in krmežljav, in »e nagrbančil, dokler mu nisem šel dva ali trikrat čez grb«'. Na vrt je prišla mala Renata Czokovih. za njo Rita Mari-nijevih m začeli sta se igrati s Ksenijo. Branko se je priklo-pii obme in me spremljal na mojih pohodih po vrtu. Na «Zemlji» in po zidovih okrog vrta se je zbirala mularija s Fedrigovca, gledala nas, kako smo se igrali, kdaj pa kdaj usekala tudi po nas s kamenjem. Vendar do tiste nenehne gve-rilje z mulci, v Katero smo padli, ko smo b!li nekeliko večji, takrat še ni prišlo. Glorgetto in Menotti, ki sta ju kdaj, zlastj pozneje, peljali mama oziroma teta v Ljudski vrt ali na kako drugo igrišče, sta se nam tudi priključila. Nismo se vselej dobro razumeli. Jaz sam sem bil prej pasiven kot podjeten otrok in, vsaj tako se mi danes zdi, nisem bil posebno navdušen za medsebojno tekmovanje. Toda Giorgetto, ki je bil drugačen od mene, me je k temu večkrat prisilil. Dva dogodka s tema fantoma sta se mi usodno vtisnila v spomin. Neko jutro smo šli, midva z Giorgettom kot večja spredaj, Branko in Menotti kot manjša zadaj, na obhod po vriu. Zarana sem bil vrt že sam obhodil. Toda takrat se cvet. ki sva ga zdaj toliko kot Istočasno z Giorgettom zagledala, najbrž še ni bil odprl, sicer bi ga bil zagotovo opazil in — morda — tudi utrgal. Bil je krasen, velik bel slakov cvet, ki pa, odtrgan, hitro ovene. __ Zagledala sva ga, ko sva hodila vštric, skoraj istočasno, jaz morda za desetinko sekunde prej, ker sem bil prej pri njem in ga tudi sam odtrgal. «Lasclalo!» je zavpil Giorgetto name in planil k meni, da bl mi strgal cvet iz rok. «Mi io go v isto per primo!» Dvignil sem cvet kolikor mogoče visoko nad glavo in z enakim glasom odvrnil: «Bugiardo! Se te lo gavessi visto tl per primo, te lo te-nesti ti adesso in man». Zagnal se je vame, kak trenutek sva se rvala, nato mi je strgal cvet iz rok, ga zmečkal, vrgel na tla in ga poteptal. Vsa kri mi je udarila v lica. Giorgetto pa je odskočil, pobral oster ploščat kamen in mi ga zagnal v nogo. Bil sem bos in presekal mi je mezinec na leži nogi, tako da mi je prst mlahavo obvisel na koži in kosu mesa. Takoj nato je pobegnil in za njim Menotti. Zajokal sem, Branko pa je stekel povedat mami, kaj se je zgodilo. Prišla je pome, me potegnila v naše stanovanje v drugem nadstropju, potem ko je prej še očitala gospe Marini, ki seveda ni bila ničesar kriva, in me posadila z nogo v «kadin», poln vode. sem bil sam zase, delal iz peska pogačice, ribal rna^r>eklet c as sam s seboj zaposlen. Pogledal sem kvišku. ----J — V..., 4 »O*'-«« * OVill “ ’ -- A /f P Tl t/ z očmi, srsečimi od Jeze in sovraštva, bolščal v usipal nanj celo kopico psovk Menotti se je sp oporekajoč mu, polagoma umikal pred njim. . w Naenkrat je Giorgetto planil k zidu, kjer je 'e«ernU. 1"jt tenkih zeleznih lat, ki jih je bil oce, ne vem v®c. ^ pravil, in pograbil eno od njih. z vso močjo, \v\itfi\-aP dopuščala njegova mladost in dajala jeza, jo j£ „ je glavo Natančno vidim še zdaj pred očmi. kako st jeklena lata prožno zamajala. „e» t? t 6. še bolj nerazumljivo se mi je zdelo neko drugo njegovo lavna,n je. Neko lepo sončno predpoldne smo se igrali otroci pred hišo. Takrat je se pokrival latmk velik del dvorišča. Jaz Skočil sem pokonci in zaklical Giorgettu: ♦No, Giorgetto, no!» .. Manotti je v instinktivni samoobrambi dvlgh1'^ glavo. Tedaj mu Je lata že priletela na dvignjene t]9. pfl glavo pod njimi. Menotti Je zatulil in se zrušil sie^eiA^ Giorgetto Je pri priči Izpustil lato iz rok ve5 stopnišču naravnost v hišo. 2e po stopnicah je kričal: (Nadaljeval6 sle di). I 19