€41. štev. V Ljubljani, nedelja dne 5. oktobra 1913. Leto 11. Posamezna številka 6 vinarfev. „nAN“ izlmin vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se K: pošilja upravništvu. :n ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. mam Hi SOBHBMKBianBnnSiiM Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo In upravništvo: »s Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. g. Dopisi se poiiljajo uredništvu. Nefrankinma pismu se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglas« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ia , zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju potu pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::i «: Telefon številka 118. e: Seja. Klerikalni boini načrt. Bila je seja. S poniklimi glavami iti s potrtimi srci so sedeli voditelji klerikalne stranke. Nihče ni ve-dei nobenega nasveta. Kako bi se rešili iz obupnega položaja. Dr. Šušteršič jc spraševal: »Kdo želi be-fcede?« — Nihče se ni priglasil. Dr. Krek je nemirno brskal med papirji na mizi. Dr. Zajec je sedel in zdehal. Dr. Pegan se je nagajivo smejal (menda je mislil na bodočnost.) Kmečki poslanci so molčali in čakali. Dr. Gregorič se 'e gladil po pleši. Nazadnje je dvignil roko dr. Lampe. Dr. Šušteršič: K besedi se ie priglasil dr. Lampe. Vsi so radovedno dvignili glave. Dr. Lampe: Jaz mislim, da nam ni treba tako obupavati. Res je, da smo pri kraju s svojim gospodarstvom — a nismo še pri kraju s svojo modrostjo. Liberalci so sicer pripravljeni na vse, ampak na zvit način jih vendar še lahko uženemo. Naš položaj je precej podoben onemu, v katerem se je nahajal Napoleon v bitki pri Lipskem. Ravnokar me je nekdo opozoril na neko nemško zasmehljivo pesem o Napoleonu in zdi se mi, da jo bo treba izrabiti. Kakor vam ie znano, je dal Napoleon — ko so začeli nasprotniki pritiskati in se je zmaga nagibala že na njih stran — v Lipskem z vsemi zvonovi zvoniti in ie s tem mestu in vojski naznanil, da ie zmaga na njegovi strani. In res je dalo to četam novega poguma. Vsuli so se v boj. in le nesrečen slučaj je hotel, da se je zmaga nagnila na stran zaveznikov. Ljudje so pa kljub temu verjeli, da je Napoleon zmagal. Dr. Krek se nemirno premiče. Dr. Zajec: »Premagan pa je bil vendar — saj se bo zdaj slavila stoletnica zmage.« Dr. Šušteršič: »Kaj hočete s tem? Mi se vendar ne bomo priznali za premagane, dokler imamo oblast v svojih rokah.« Dr. Lampe: Seveda ne. Ampak stvar je taka. Dr. Krek ne sme več molčati. Aferi Theimer se ne smemo več umikati. Ako pridejo liberalci z njo na dan, smo izgubljeni. Mi ne smemo čakati napada, ampak moramo napasti — napasti z vso silo z vso brezobzirnostjo — kajti gre se za biti ali nebiti. Naša zmaga je v napadu. Zato se mora dr. Krek pripraviti na napad. Jaz sem že pripravljen. Pri predlogu o porotnikih bo najlepša prilika za to. Zmaga bo sicer na nasprotni strani — ampak nič za to. V zbornici ie le nekaj ljudi, po večini naših pristašev — in ti bodo nam ploskali. Glavna stvar je ljudstvo In to mora verjeti na našo zmago. Zato pravim: napasti je treba in razglasiti, da ie prišel za liberalce sodni dan. Zakaj imamo pa časopisje? »Slovenec« bo pripravljen kakor top, da razglasi našo zmago. Naj potem pišejo liberalni listi, kolikor hočejo, nihče jim ne bo verjel. Ljjud-stvo bo prepričano, da je zmaga na naši strani. Dr. Kreku napravimo primerne ovacije, da se zagluši vsak nasproten glas ... »Slovenec« pa bo prinesel na prvi strani debelo natiskano: Sodni dan. Liberalci poraženi. — Generali v kiklji. — V nedeljo poskrbe naši ljudje na deželi, da se časopis razširi in zmaga je vsaj na videz dobljena. In to je za sedaj glavna stvar.« Klerikalni veljaki dvigajo glave. Dr. Lampe; »Treba pa je pomisliti. da mi nimamo opraviti s takimi nasprotniki, kakor Napoleon. Oni na to ne bodo pripravljeni in svoje zmage ne bodo znali izrabiti. Med tem pa si kako opoinoremo in čez par dnij bomo rekli: mi smo izpre-govorili in zmagali.« (Navdušeno ploskanje.) Dr. Lampe: Gospod glavar bo postopal s primerno strogostjo. Vsakega liberalca, ki bo kaj zabavljal, naj izključi. Ribnikarja naj enostavno vrže ven. Za dr. Krekom bom nastopil jaz in bom klerikalce osmešil. Fantje, zmaga je naša!« (Navdušene ploskanje.) Dr. Šušteršič: »Dajem predlog na glasovanje.« Enoglasno z odobravanjem sprejeto. K sestanku Pašiča z Berchtoldom. Ker ie dogodek velike važnosti za obe državi, priobčujemo interesantni uvodnik Masarykovega »Časa«. Srbski ministrski predsednik in minister znanjih zadev Nikola Pa-šiČ se snide jutri (sedai ie že po konferenci) na Dunaju z grofom Berch-toldom. Vendar torej. Ko je decembra meseca lanskega leta delal profesor Masaryk na ot, da bi prišlo do sestanka obeh diplomatov, takrat dunajski krogi niso hoteli o tem niti slišati. Takrat jim je bila Srbija premajhna in prebrezpomembna — in kaj šele njen ministrski predsednik! Saj ie znano kako so gledali na Dunaju. in kako najbrže še danes nazi-rajo na srbske državnike. Za dunajske kroge so to neizobraženi in ko-rumpirani ljudje (sodijo namreč po sebi!), ljudje, ki operirajo z intrigami in — revolverji. In pri vsem tem gorijo sovraštva proti Avstro-Ogrski. Nikola Pašič je bil smatrati za tip takšnega srbskega politika. Saj je bil kmetski sin. ki je študiral tehniko nekje za mejami in se ie pri tem bolj pečal s teorijami ruskih revolucionarjev kot pa s študija- mi tehniških ved. Ko se je vrnil v Srbijo, je oznanjal socializem in organiziral radikalno antimilitaristično in protidinastično stranko. Bil ie ne-kolikokrat zaprt, povzročil krvav zaječarski punt proti kralju Milanu, bil je emigrant, potem minister, str-doglavi! dinastijo Obrenovičev in pripravil prestol dinastiji Karadžor-ževičov. Iz revolucijonarja in sodelavca Bakuninovega ie postal organizator ustavne in demokratične Srbije. notranje urejene, vojaško močne. hrepeneče po svobodi in velikosti. Mož tako pisane minulosti in tako burnega življenja ni mogel biti dunajskim krogom ljub — saj je bil utelešeno nasprotstvo avstrijskega aristokratičnega in konservativnega duha. Nikola Pašiča so smatrali za največjega sovražnika Avstrije, njegovo ime ie bilo Za oficiozni tisk ru-deč robec, ki Avstrijsko patriotično javnost pripravlja ob mir. Niso našli dovolj gromečih besed za obsojanje PaŠičeve politike. V prvi balkanski vojni, po slavnih srbskih zmagah, ko je nastal prvi nesporazum med Avstrijo in Srbijo radi pohoda Srbije k morju, je bil Pašič pripravljen priti na Dunaj, da bi odstranil nesporazum. Toda bil je zavrnjen. Upravitelj naše zunanje politike ie pozdravil takrat poslanca, ki mu je prišel oznanit Pašičevo pripravljenost. pripeljati se na Dunaj, z moralno pridigo o srbski krutosti, ki jo kažejo napram Albance.fn in razodeval s tem, da mu je več za usodo divjih albanskih roparjey. kot za obisk srbskega ministrskega predsednika. Toda glej, ni preteklo še leto — kako se ie vse spremenilo: danes je Pašič na Dunaju dobrodošel gost. medtem ko jim albanski ljubčki delajo velike skrbi in glavobol. Res. tudi pri tej prilik se je moral prikazati avstrijski diplomatični škrat: bivši bel-grajski poslanik, znan po aferi ponarejenih dokumentov grof Forgach, sedai sckcijskj Šef v zunanjem ministrstvu. bo prisoten konferenci Berchtdlda s Pašičem. Saj drugače bi gospod PaŠič moral misliti, da je avstrijska diplomacija postala pametna. Tudi drugi blazen čin spremlja ta sestanek, intervencija avstrijske diplomacije v Belgradu v Lepa dražba. N 1 Voditelji albanskih roparjev — in še eden... Prvi pravi Essad-paša: „ Vsa Albanija bo naša." Pravi Ismael-Kemal bej: wKje je konec naših niej?‘ prospeh Albancev. Avstro-ogrska diplomacija je že taka. Prebivalstvo države misli drugače. Ona brez pridržka pozdravlja upravitelja srbske države, s katero želi živeti v spora-jumu in prijateljstvu in glavno v dobrih trgovskih odnošajih. Pravi Issa Boljetin: »Jaz Albanije zvest sem sin.* A kaf pravi jim četrti: »Skupni naši so načrti... Danes . \ - ■ » 1 • nogometna tekma Začetek ob 3. uri popoludne. Vrši se ob vsakem vremenu. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. v Liubliani Ustanovljena leta 1881. obrestne hranilne : ^ 31 01 ^rez odbitka rentnega 4 0 : vloge po čistih davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. LISTEK Pavel bertne: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Ali menite, da naj grem gor?« »Gotovo, gospodična, zakaj gospodična Ivona študira običajno pri gospe markizi.« Brez odgovora ie sledila svojemu vodniku, ki ji je odprl v drugem nadstropju vrata majhnega salona, podobnega hkrati elegantni sobi za učenje. Tam je stala v kotu velika miza. pokrita s knjigami in papirjem. V drugem kotu ie bil pianino- v tretjem omara s knjigami. Skoraj isti hip je začula Gilberta odpiranje vrat in glas korakov; prikazala se ie Ivona d’ Ormoa. lepo dekle s črnimi očmi svojega očeta ~T za njo pa stara dama visoke in plemenite postave, ki se je opirala na palico m nagovorila Gilberto. preden je utegnila kal reči: »Bodite dobrodošli, gospodična Lemetrova. I redstavljam vam vašo učenko.« In dočim se je Gilberta spoštljivo poklonila vdovi, ie dodala mala črnolaska ljubko: »Vašo učenko, ki le vi, gospodična. še ne poznate — ona pa in niena dobra stara mamica vas po- znata že dolgo. Ploskali sva^ vam v Konservatoriju na dan vašega izpita. Gotovo naju niste videli.« »Seveda ... kako bi mislila na to. da se oziram po občinstvu, ko sem se pa tako bala,« ie rekla Gilberta in se nasmehnila. Stara markiza pa ie zamrmrala ta hip: »Čudno... Že takrat me ie presenetilo ...« »Kaj te ie presenetilo, mamica?« je prašala Ivona. »Čudna podobnost z nekom ... z nekom, ki sem ga poznala,« je odgovorila markiza in vzdihnila. »Oh. s kom neki, mamica?« »Z nekom, dete moje. ki ga nisi videla ti nikoli in ki je mrtev že davno.« Sedla ie v veliki naslanjač, od koder ie običajno nadzorovala pouk svoje hčere, ter povzela z žalob-nim usmevom, ki ie omilil strogo visokost njenih potez: »Imela sem sinu, Gilberta po imenu, gospodična Lemetrova. Zato ljubim ime. ki ga nosite... in ki vam ga hočemo dajati tudi pri nas.« Nenadoma ii je prišlo na um: »Koliko ste stari, gospodična?« »Devetnajst let. gospa markiza « »Po tem takem ste rojeni...?« »Ah, strašnega leta... leta 1871. »Saj veste, mamica, starši gospodične Gilberte so stanovali za časa dolge oblege v Parizu, v ulici Rekolč...« »In vaša uboga mati je morala prestati vse strahote one grozne zime.« »Prestala je toliko, da je umrla.« »Ah, ta vojna.« je zamrmrala starka, »žalost otrok, žalost mater.« I oda — kakor da hoče pobegniti pred temi spomini: »Daj, Ivona, ne Pusti več čakati svoje učiteljice...« Lekcija se je začela. Starka je pa opazovala Gilberto skozi naočnike, mrmraje sama pri sebi: »To je njegov obraz, ko je bil še otrok... in tudi Gilberta ie ime tej mladi Parižanki...« Oh, kolikšna je časih ironija usode! Življenje je teklo po novem tiru. človeka v ulici Ešikjč sta se navadila kmalu novega Gilbertinega položaja. Vsako jutro je odšla, vrnila se predpoldne, da pozajtrkuje s svojim očko, odšla nato še malo po svojih opravkih in porabila ostanek dneva za vaje na klavirju: to ie bilo kaj potrebno, ako ie hotela doseči svoj namen in postati učiteljica, znana kot virtuozinja v svoji stioki. V ulici Varen se je privadila popolnoma. Ob drugi lekciji jo je grof Dlivje ortbno predstavil grlici Klari. katero je srečavala pozneje skoraj vsak dan; prihajala je poslušat in se prepričevat o Ivonini pridnosti in napredku ... in, kar je bilo glavno, napravila je na Gilberto vtis silno prijazne in ljubeznjive dame. Vsi prebivalci te hiše so bili prelestni ljudje — vdova istotako in morda še bolj kakor ostali. Zdelo se je prav zares, kakor da jo prijemlje prijateljstvo do Gilberte. Zadržavala jo je po lekcijah z raznimi pretvezami, samo da jo je slišala kramljati in gledala ljubko plavolaso obličje, smehljaje se s svojimi, starimi, gubastimi ustnicami. Žak de Rošegi je bil edini človek v tej hiši, ki ga Gilberta tako-rekoč še ni bila videla. Njegovo stanovanje je ležalo v pritličju dvorca, in manjkalo mu je tako pretveze kakor tudi možnosti, priti k stari materi baš takrat, ko je Ivona študirala z Gilberto. Sicer pa je dejala črnolaska, po-govarjaje se s svojo učiteljico: »Moj brat se pokaže samo k obedom, a drugače tiči med knjigami kakor medved v svojem brlogu. Brskati med starimi papirji, je njegova največja strast, in to je škoda, zakaj kadar ne dela. ie silno ljubeznjiv. Toda on dela vedno.« In Gilberta, ki je morda upala, da vidi katerikrat svojega tovariša izza one zimske noči. je bila skoraj malce razočarana. Ona še ni bila pozabila prijaznega r L dcipča, ki ji je zatrjeval tako vroče, da življenje ženske še ni zaključeno z dvajsetimi leti — takrat ko lahko zaigra slučaj še tako važno ulogo. Ali se inari ni bila že izkazala resničnost njegovih besed? Že sedaj je čutila, kako jo spre-jemljejo v tej hiši, kamor je stopila še le pred par kratkimi meseci, vsak dan z večjim zaupanjem. Tu in tam jo je poprosil kdo za majhno uslugo, ki je pričala o prijateljstvu njih, ki so si želeli njene pomoči. To se je videlo očitno pred vsem pri veliki dami. pri markizi Rošegij-ski, ki se je smehljala tako dobrodušno, kadar je nagovorila tudi njo z besedami: »Dete moje.« Prijateljstvo do Gilberte je kazala stara gospa brez pridržka, in deklica sama je bila vsa srečna, kadar jo je markiza prosila, naj ji prečita kako mesto v časopisu, ki ga zaradi svoje dalekovidnosti ni mogla več razbrati. In Gilberta je ugodila tej želji s svojo običajno smehljajočo ljubkostjo ter tistim razločnim izgovorom, ki ga ie bila pridobila na konservatoriju. tako, da jo je zahvaljevala markiza: »Prekrasno Črtate, dete moje. Kar veselje imam vas poslušati.« Nekega dne je imela grofica Klara velike težave; trebalo ji je starih vezenin. Pretaknila je ves Pariz, pa ni našla onega, kar je hotela imeti. Takrat se je ponudila Gilberta, da li pomore, in prtnesla zaželjeno že drugi dan: s prirojeno spretnostjo mlade Parižauke je bila našla pravi vir akorai brez najmanjše težave. (Dalje.) Slovenska zem SELNICA OB DRAVI. V »marburgerci« od 27. septembra t. J. se je razkoračil neki -— nam sicer znani — dopisnik iz našega okraja, ki zabavlja v onemogli jezi čez dobro uspelo sokolsko slavnost v Janževem vrhu. Z njim polemizirati smatramo za nečastno in tudi nepotrebno, ker nas človek slovenskega pokoljenia, ki živi_ sicer od slovenskih grošev, ki pa črti m zaničuje vse ostalo, kar je slovenskega, sploh ne more žaliti. V karakterizacijo tega dopisnika pa tudi «marburgerce« in njenih somišljenikov dovoljujemo si. konštatirati le te-le laži (oz. njenega dopisnika) in temu dodati potrebna pojasnila 1. Ni res*, da je moral odložiti svojo funkcijo dosedajšnji nemčurski župan v Janževem vrhu radi svoje pritožbe proti sokolski prireditvi na glavarstvo in sicer na slovensko-klerikalno intervencijo, ampak sliši se, da ga je okrajno glavarstvo odstavilo iz lastnega nagiba radi denarnih mahinacij pri občinski blagajni. 2. Ni res, da je sodelovala pri sokolski prireditvi neka nemška gospica (sicer če bi tudi, to nikogar nič ne skrbi). Cc pa je bolj prijazna Slovencem nego nemčurjem, je to pač pripisovati njeni prevdarnosti in spoznanju, kaki neznačajneži so takozvani Nemci spodnještajerski. 3. Tudi ni res, da bi bil postal neki vsestransko spoštovani posetnik iz Janževega vrha, ki pa seveda kot Slovenec ne more ugajati nemčurjem, iz Nemca slovenska klerikalec, ker je slovenskega pokoljenja in je njegov rod že od nekdaj naprednega mišljenja. K dopisu bi imeli pripomniti le še dvoje: 1. da se občini Janžev vrh radi začasnega (upajmo pa, da trajnega!) prehoda v slovenske roke ni treba nič sramovati, ampak da srne biti ponosna na to, da pa se smejo sramovati ostale občine selniške župnije. ker še vedno hlapčujejo ponižno nemškutariji; 2. da seveda brez de-nuncijacije nemčur ne pozna narodnega boja. Ta zahrbtnost in pa »šnops« sta znaka nemčurske pro-palosti. Pa naj se tolažijo selniški posili-Nemci: tudi nje bomo naučili manire! IZ KO.IŠČANSKE ŽUPANIJE V BRDAH. Kakor vidite, je zašel tudi v našo deželico »Dan«. So sicer precej redki naročniki, upamo pa, da se bo polagoma tudi pri nas udomačil. Žalostno je. da se pri nas sploh prav malo čita. Saj bi marsikdo pričel či-tati z veseljem, ko bi prišel do lista, toda ljudstvo samo si ne zna pomagati, oni pa. ki bi bili v prvi vrsti poklicani, da dvigajo narodno zavest. da poučujejo ljudstvo in ga informirajo. oni se ne ganejo. Pri nas je v tem oziru zelo žalostno. Prepričan sem. da je v vsaki deželici boljše kakor pri nas. Čakal sem vedno, da se kdo oglasi v vašem listu in napiše kai iz našega kraja, ampak čakal sem zaman. Naša mlada inteligenca. kar jo ie. spi spanje pravičnega. Nič ne čita, nič ne piše. čeprav bi bilo marsikaj zanimivega iz naših zapuščenih Brd. Naveličal sem se čakati in naposled si nataknem še enkrat svoja očala na nos in napišem s svoio okorno roko nekoliko vrstic, ter dam tako dober zgled mladim in čvrstim. — Naši kraji so zelo zapuščeni; o Brdah vedo ljudje drugod samo to. da se prideluje tu dobra briška rebula, drugače pa prav malo ali nič. Pa kako nai bi vedeli kaj več. ko je vendar pri nas tako zaspano. Nič društev, nič prireditev, nikakih predavani. Tisti, ki so najbolj poklicani v to. da bi kai delali, držijo roke križem in gledajo, kako blodi ljudstvo v vsakdanjosti, kako lazijo ljudje po krčmah in se ubijajo z neprestanim popivanjem. Ali ni žalostno. da sta v naši deželi, ki sega od Soče do Italije, menda samo dve podružnici Ciril-Metodove družbs. Ravnotako je tudi z društvi. V naši občini, ki je največja v Brdah, nimamo nikakegia pevsikega društva, nikakih čitalnic. V Kojskem je sicer »Sokol«, a o njem je slišati prav malo. Temu ie krivo deloma pomanjkanje energije, deloma pa tudi to, da se stavijo temu društvu zapreke pri delovanju. V Kozani so sc postavili pred časom »Orli« na noge. a so sc tudi naveličali nositi orlovskega kroja, s katerim so hodili v začetku vsako nedeljo k maši. O kakem shodu nimajo ljudje pri nas nitt pojma. Kar se spominjam, ni bilo pri nas še nobenega pravega shoda, in prijatelji, to so desetletja. Vsakili par let pride skozi občino kak kmetijski potovalni učitelj, a ljudstvo se nc zmeni veliko zani in ne upošteva njegovega pouka. Vse kar imamo pri nas. so nedeljske pridige v cerkvi. ki so večkrat pomešane s klerikalno agitacijo, in druzega nič. Včasih so priredili vsaj fantje kako zabavo. ples. v zadnjem času pa še tega ni več pri nas. Županstvo ne dovoljuje fantom plesa, češ da je ples greh. V resnici pa izvirajo vse te prepovedi iz klerikalnih špekulacij. o katerih bo treba še izpregovo-riti. Naša občina je namreč klerikalna, oziroma občinski svet. Ljudstvo ne ve mnogo o politiki ter voli tistega, za katerega je več reklame. In tu pride v poštev cerkev. Do sedaj so delali naši možje, ki se nagibajo včasih na eno. včasih na drugo stran, kompromise med seboj pri volitvah. Pri zadnjih občinskih volitvah se pravzaprav ni niti volilo. Izvoljen ie bil kar tako sedanji župan, ki se ga je štelo nekdaj za naprednega. Toda. glej ga spačka. Pri zadnjih deželnozborskih goriških volitvah je kandidira! kot novostruiar, a je sijajno — propadel. Župan paje še vedno, in kakor rečeno, izvoljen tudi od naprednih mož. Vse to, kar vam pripovedujem je sicer čudno, nejasno, nerazumljivo, toda resnično je. Pri nas je. kakor kje v čudežni deželi Korotanu. Ne utegnem vam napisati vsega podrobno, zato se bom še oglasil.' Želim pa. da bi sc tudi kdo drugi oglasil in me vsaj deloma razbremenil. našemu ubogemu ljudstvu na roke. In proklet naj bo tisti, ki zlorabi zaupanje ljudstva do njega, ter začne s svojimi strankarskimi strastmi delati razkol. — Tudi so izvoljeni naši poslanci od ljudstva zato. da delajo, in sicer neumorno delajo; naš narod ie mal, zatorej je treba velike energije. velike delavnosti, da se vzdrži in da ga ne potlačijo močneii sosedje. Torej na delo! Kdor se izkaže nezmožnega. naj prepusti drugič to mesto drugim vrednejšim, kdor pa bo delal, kdor se bo v resnici trudil, da zadovolji narod, ta bo imel vselej za sabo maso. narod mu bo hvaležen. Javen shod. Zveza Jug. Železničarjev sklicuje za nedeljo 5. okt. ob 3. uri popoldne pri »Zlatem Jelenu« velik javen shod. Dnevni red: 1. Delavni red na državnem kolodvoru na splošno. 2. Pritisk na slovensko delavstvo od strani Nemcev. 3. Razno. — Mi ne nehamo, dalje pojdemo in doseči moramo zaželje-no. Doseči moramo ono mrvico pravice, katero se v naši »moderni« državi sploh more doseči. Namesto zs Albance, naj poskrbi vlada, da uredi domače stvari. — Slovenci, vsi na shod! Pod voz je Padel. Okoli 10. ute zjutraj, v četrtek, se je vozil po ulici Giosuč Carducci mladenič na bicikllu. Ko je dospel do Nadškofijske ulice, mu ie pridrdral nasproti motocikel. Mladenič se mu je hitro ognil, pri tem pa je priletel pod težak voz. Takoj je šel konj in voz čez nesrečnega človeka. Nesrečneža so spravili pokou-cu in so mu dali malo žganja. Oči-vidne ni dobil mladenič močnih poškodb. K’""0vel je od manjših ran. Povedal ie. da se imenuje Lojk Bernard in da je vsega tega vzrok oni motocikel, kateri pa jo ie pravočasno odkurii; niti za njegovo številko se ne ve. — Treba je paziti, da ne bodo dirjali motocikli in vozovi po sredini mesta. Če so zato preskrbele že vasi. potem naj se pusti to v mestu? Sicer bomo en dan ali drugi slišali o kakšni žrtvi. Goriško. Mi in deželni zbor. Deželni zbor ie začel torej te dni delovati. Vsak se zanima zanj. tem bolj zato. ker ie nastal precejšen preobrat. Italijanska kamora je že dosegla svoj višek, in zadnji poraz nam kaže s kakšno naglico pada navzdol, popolnemu polomu nasproti. Očividno ie. da se bližajo. Slovencem boljši časi. Seveda nc smemo pričakovati od poslancev Italijanske ljudske stranke medenih potic./ Takšni kot kamoraški poslanci pa vendarle ne bodo. deloma že zato ne. ker smo jim mi Slovenci pomagali do izvolitve. Slovenski poslanci pa morajo skupno nastopati. Tu nc smemo gledati ali smo »novostrujarji«, »starostrujarji« ali napredni«, tu moramo nastopiti skupno za naše narodne pravice. Vsakdo mora misliti le nato. da je izvoljen od Slovencev zato. da bo zagovarjal naše pravice, zato da pojde Jubilej „Sokola“ v Ljub Jani. Danes v nedeljo. 5. oktobra ot-vori Sokol v Ljubljani v Merkurjevi dvorani Narodnega doma svojo jubilejno razstavo. S to prireditvijo hoče »Sokol v Ljbljani« seznaniti tudi širšo slovensko javnost z razvojem društva tekoma 50 let svojega obstanka. Pokazati hoče vemo sliko dela. v kolikor je to seveda v razstavi mogoče, ki ga je izvršil na polju narodne probude v Ljubljani in na Slovenskem sploh ter pregled dela. izvršenega na sokolskem strokovnem polju: v telovadbi. Prijatelji sokolske stvari bodo našli v tej. pri nas prvi večji sokolski razstavi obilo, kar jih bo zanimalo, kar bo zanje morda tudi novo. Našel bo slike in spomine iz časov slavnih »taborov« in prvih pohodov »Južnega Sokola«. Marsikaterenci starejšemu članu se bo zbudil ljub in drag spomin ob pogledu na slike iz polpretekle dobe. ko je še sam korakal v vrstah ljubljanskega Sokola. Veliko število fotografij, diplom, častnih daril in trakov dokazuje delavnost društva in priljubljenost, ki jo je uživalo tekoma 501etnega obstoja. Razviden bo tudi tabelarično narastek članov in v zadnjem času tudi članic. Videlo se bo tudi. kako se ie razvijalo zanimanje za telovadbo. kako ie naraščalo število tekmo- valcev In kako je vedno uspešneje nastopal pri važnih tekmah tudi izven domovine. O podrobnostih razstave bomo še poročali. Razstava se otvorl danes v nedeljo 5. oktobra ob polu 11. dopoldne. Naj bi našla čim več obiskovalcev. Kranjski deželni zbor. (Nadaljevanje seje z dne 3. oktobra 1913.) Grof Barbo predlaga resolucijo glede izseljeniškega zakona. Imenovana resolucija zahteva izseljeniški zakon. Dr. Lampe dobi l-evedo in polemizira z dr. Tavčarjem. Tavčar je, pravi Lampe, pogorel s svojim predlogom v upravnem svetu »Narodne Tiskarne«. Omenja, da je časopisje Slovenske Ljudske Stranke pošteno. (To pa io! Op. uredn.) Nemško časopisje povzema najgrše reči iz »Sl. Naroda«. Dr. Tavčar je jako rad igral dvojno vlogo in se ie^ delal lepega na vse plati. (Dr. Triller: Kavalir je bil!) S. L. S. je predlagala, da prevzame dežela varstvo za »Ljudsko posojilnico«, ker ni bila varna, da se ne napravi run (Doktor TrilLer: Lažete. Vi ste rekli, da so nevarni časi.) Denarnim zavodom na vaši strani se ni treba bati ničesar, ker pri nas ni takih elementov, ki bi hoteli škodovati. (Več klicev: Tako] drugi dan ste začeli!) — Dr. Tavčar je govoril o nekakem kompromisu med strankami (Dr. Triller: O tem borno še govorili. Nikar ne obrekujte in ne žalite odsotnega Tavčarja. Mene psujte, ki sem tukaj. Jaz nc pustim psovati odsotnega svojega prijatelja!) Lampe nadaljuje: Od leta 1S77. so v Kamniku volili okoličani. Prvi so bili liberalci, ki so se pritožili proti obstoječim razmeram. Ako bi bil obstal kak kompromis, bi ga bili liberalci prelomili. Razlika je. če list prinese enkrat kakšno notico, ali pa če se cele mesece vodi gonja. Leta 1900. je bil Hribar načelnik liberalne stranke, ki je obstruirala. Med Hribarjem in Šušteršičem se je takrat dogovoril kompromis paradi volilne reforme. Ob 8. zvečer Pa te Hribar prišel, da ie njegova stranka Leta 1908 je odklonila kompromis. Tavčar zastopal liberalno stranko. Dr. Šušteršič se ie skliceval na kompromis iz leta 1906. Tavčar pa ie dejal, da ni Hribar sploh nič povedal o kompromisu. Vsa jeza liberalne stranke gre zdaj proti občinski in deželni volilni pravici, ker se boji, da bo kai izgubila. — Lampe polemizira nato s posl. Ganglom zaradi občinske avtonomije. Zoper sklepe se lahko vsak pritoži. Za Ljubljano so vse storili. Za koga pa bo Vajeniški dom? (Klic: Cestni zakon!) Medtem prevzame predsedstvo zopet dr. Šušteršič in začne zvoniti, češ da liberalci sistematično motijo govornika. (Posl. Reistier: »Saj^se dobro zastopimo!) Dr. Lampe začne govoriti o veliki manifestaciji, ki nai bi bil zadnji katoliški shod. katerega Pa Tavčar ni pozdravil. Dalje pravi Lampe, da ni dolžnost deželnega odbora, da bi podpiral piv-stvo. ampak gasilstvo. Mi,smo odgovorni za vsak vinar. (Posl. Turk: »Saj je vseeno, če kai daste ali ne! Velika veselost. — Šušteršič zvoni s tako silo. da se mu zlomi zvonec.) Lampe nadaljuje: Kdor nima kvalifikacije za versko-nravno vzgojo, ne more biti učitelj. To ie njegovo stališče. Pri tem omenja Lampe učitelja Kovača v Šiški. Troie mest smo oddali; dvoje zaradi Kovača, ki ie nesposoben človek. (Klici: Ker je Sokol!) Dr. lavčar Je bil z» splošno in enako volilno pravico. \ drž. zboru jo je obstruiral. Poslanei Gangl je predlagal, nai se naprav'* reforma vsaj za poskušajo. Kadai pride čas. sc bo volilni red že reformiral. S. L. S. bo glasovala prot predlogu. Mi smo res »Slovenska! ljudska Stranka. Poslanec Ribnika; ie zamenjal kompetence deželnega ii državnega zbora. Liberalci ima ju pri sodniji več vpliva kakor mi. Kd( ima v rokah odvetniško in notarski zbornico? Vsako slovensko akciji oslabujejo liberalci. Kot najvišjo in-r;2?mco so si izvolili Kamilo Theimer ki slovenskega jezika še zmožna ni (Posl. Reis.ier: »Pa bi jo sfovensk^ naučili!) Deželni odbor uraduj« samo slovensko in podpira povsot slovensko uradovanje. Treba pa s .ie varovati škodljivega šovinistie nega radikalizma. — Vseučilišk fond ni zapravljen. Slednjič prav Lampe, da ie bil slovenski narot vedno najzvestejši vladarju. K besedi se oglasi dr. Zajc. Popravlja. da svetogorski župnik ni gof voril besed, za katere je bil obsojen Poročevalec dr. Krek poletni' žira z liberalci. Boi proti S. L. S. 1' boi proti slovenskemu narodu Kranjski Nemci nai bodo toliko kon servativni kolikor češki Nemci in na priznajo, da so deželne meje ntat. vredne od narodne skupnosti. Avstrij ska misel obstoja v tem, da gotov narodi vidijo svoi obstoj v monat' hiji. Sloge z Nemci ne zavrača, am pak segati mora čez meje kranjsk dežele. Predlaga prehod v specialn debato. Deželni glavar prekine sejo z, četrt ure. Otvori jo zopet ob 10. zvečet Specialna debata o proračunu. Dr. Krek kot poročevalec pripo roča predlagano potrebščino. K be sedi se oglasi poslanec Reisner. Pc ročevalčeve navedbe še nikakor tu dokazujejo napredka našega šo* stva. Stroški rastejo, če smo kul turno napredovali, kar ie čisto na ravno. — Deželni odbor je odb prošnjo ljubljanske občine za poc poro obrtni šoli. Za učiteljske pod pore se je porabilo 55.00 kron o< 104.000 kron. Po statistiki' pa se ir pokazalo, kdo je bil vse deležen te podpor. Razdeljeval jih je deželi-odbor s političnega stališča.^ »Sle, venski Učitelj«, glasilo S!ornškarje\ sam piše. da so bili pri razdelitv podpor prezrti taki učitelji, ki so bil res potrebni podpore. Predlogi: Vse učiteljstvo n