Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays, W 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 5. — ŠTEV. 5. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 7, 1922. — SOBOTA, 7. JANUARJA, 1922. VOLUME XXX. LETNIK XXX. SOVJETI ZASTOPANI NA KONFERENCI 7 UDI NEMČIJI BO POSLANO POVABILO, NAJ SE VDELEŽI EKONOMSKE KONFERENCE, KO JE NAMEN JE PREPREČITI EKONOMSKI POGIN EVROPE. — AMERIŠKI ZASTOPNIK NIMA NOBENIH PREDLOGOV. Cannes, Francija. G. januarja. Zavezniški najvišji svet je danes soglasno odobril sklicanje medna-ekonomske kofereace, ka-terr naj hi s.» vdeležila tudi Rusija in Nemčija Francoski ministrski predsednik Briand je danes formalno sklical najvišji zavezniški svet in na ekonomski konferenci, katero se bo sklicalo, so bo razpravljalo o ekonomski restavraciji Evrope. »Sestanek se je vršil v velikem salonu jahtnega kluba v Cann**;. George Harvev, ameriški poslanik v Angliji, ki ima nalogo poslovati kot oficijelni opazovalec za vlado Združenih držav, je povedal časnikarskim poročevalcem, da nima niti najmanjšega ramena govoriti na prvi seji in da tudi nima nobenega programa, katerega bi predložil zaveznikom. Poslanik Harvey tudi ni hotel! izjaviti ničesar pozitivnega, ko sc ga je prosilo, naj obrazloži ameriško nariianje glede svetovnega ulionomskega položaja. Rekel je, da ne bo pod pritiskom ničrsar izjavil, da pa bo "skočil preko plota", kadar se mu bo zdelo t » priim rno. V nasprotju z drugimi delegati je šel Harvey peš v jahtni klub, kjer ga jc takoj obdala ttuma fotografov. Pričakovalo se je. da bodo dali načelniki i azilih delegacij po vrsti izraza svojim mnenjem glede scdanjppa stanja svetovnih zadev in glede nujnosti potrebe, da se ozdravi ekonomska zla. Svet je predložil večji del svojega dela na komiteje izvedencev POGREB SENATORJA PENROSE. ter bo vsled tega lahko razpravljal o splošnejših stvareh. O predlagani mednarodni finančni kor-poraciji ter o mednarodni ekonomski konferenci se bo vsled tega razmišljalo v komitejih, dočim se bo svet sam pečal z drugimi vprašanji. Reparacijski izvedenci bedo tudi nadaljevali s svojimi napori, da uveljavijo temelj dogovora, kako naj bi se'olajšalo Nemčiji plačevanje odškodnine in kako naj bi se razdelilo prvih tisoč miljonov zlatih mark, ki se nahajajo v rokah reparacijske komisije. PREMOGARJI RES STRADAJO LE6AR SE ŠIRI PO RUSIJI VEČ KOT 800 SLUČAJEV SE JE PRIJAVILO V ENEM TEDNU, A ŠTEVILO SF. PRIKRIVA. — DELAVCI POMOŽNE AKCIJE MED ŽRTVAMI. — NOVI BOGATAŠI SO SE PRIČELI ^KAZATI. — POROČA WALTER DURANTY. NEMCI V BEI.I HIŠI. Te dni so obiskali predsednika Kardinga zastopniki nemške rep uhlike. Na sliki so: Hans Riesser, tajnik amsriškega poslaništva; Mrs. Riesser; baron Therman, sv etovalec; baronica Therman in __Kari Lang, član poslaništva. Philadelphia, Pa., 6. jan. — Senator Boise Penrose j^ bil včeraj poveden k zadnjemu počitku. Najv<*Čja skrivnost je vladala ^lede ča*a pogreba na Laurel Hill Cemetery in šele v sredo se je izve delo, da so dobili sorodniki po-i rehno dovoljenje za po«rr<*b. časnikarskih poročevalcev niso pripustili k pogrebu. Senator je bil samec. Washington, D. C'., 6. jan. — Premogarji v West Virginiji, ki izjavljajo, da njih družine stradajo, so se obrnili direktno na predsednika Hardinga za zvezno pomoč. Pisma, katera so poslali premogarji predsedniku, pobijajo izjavo governerja Morgana iz West Virginije, ki je rekel, da ni opaziti nikakega stradanja med družinam i premogarjev. V nekem pismu na predsednika od krajevne unije United Mine Workers v M ar fork, W. Va., se •rlasi r — N;i sestanku naše krajevne unije so nam dali premogarji navodila. naj se obrnemo na vas za tinančno pomoč, da bodo mogli vzdržati svoje žene in otroke. Moški so bili v tem letu zaposleni le tri mesece. Mi ne moremo reči, zakaj premogovniki ne obratujejo. Večina, ali boljše rečeno, vsi ti ljudje, nekako 200 mož, so v obupnem položaju, kajti niti toliko nimajo, da bi si 'preskrbeli en obed vnaprej. Njih eTiino upanje je nar&dna vlada, ki naj bi nudila pomoč z vašim posredovanjem. • — Neko drugo pismo, pisano od dveh uuij v Mabscott, W. Va., poroča o sličnem položaju med člani. (Izjava governerja Marga-na je bila torej neresnična, kot smo pričakovali.) ZAMOREC UBIL DVA DETEKTIVA Črni desperado je ubil dva detektiva, ki sta ga peljala na policijsko postajo. MOST PREKO REKE DELAWARE. Cela policija mesta New York a je iskala v noči od četrtka na pe-lek črnca I.uther Body-ja, ki je v četrtek /vost«je. se je črncu vendar posrečilo pobegniti. Ustreljena sta detektiva William Miler, oče devetih otrok ter Francis .J. Buckley. Prvi detektiv je bil na mestu mrtev, drugi pa je podlegel v bolnici dobljenim poškodbam. Miler je bil zadet od strela v usta, Buckley pa v spodnje telo in v Harlem bolnici, kamor so ga prevedli, ga niso mogli več rešiti. <>ba uradnika sta bila poslana ob osmih zvečer v javno šolo št. 89. da retirata tam čmca, ki se je moral tam zglasiti pri nekem probaeijskem uradniku in sicer raditega, ker je pred par tedni obstrelil črnega policista Rlioa-des. Probaeij.ski uradnik ^Ellson je namreč telefoniral, da je Body prišel k njemu. Oba detektiva sta prišla, preiskala Botly-ja a nista našla pri \jem nikakega orožja, vsled česar sta ga neuklenjenega odvedla s seboj. Očividci pravijo. da se je -Body naenkrat iztr-gtal iz rok detektivov, skočil par korakov naprej ter pričel strelja-:> ti .s pištolo, katero je imel oči-vidno skrito v rokavu. Miller in Buckley sta padla na tla in črnec je zbežal. j Sedaj skušajo spraviti Body-ja zvezo z nadaljno inorilnc zade- j vo. Krog šeste ure zvečer istega dne je bil namreč ustreijsn črni hišnik Johnson s št. 161 na za-padni 140. cesti, ko se je branil ^ proti dvema črnima roparjema. Potem ko sta postala Miller in i Buckley žrtev zverinskega črnca, ] so se napotili detektivi v stanovanje njegove ljubice, Katarine Smoot na zapadni 133. cesti, a našli v kleti le nekega drugega črn- j va, ki je izjavil, da je neki Willie [ Caine. brez stanovanja. On odgo-: varja baje popisu, katerega ima polička o enem izmed' morilcev * hišnika Johr.sona. Johnson je stal na cesti z lastnikom dotične hiše, ko sta prišla dva črnca ter jima ukazala, naj dvigneta roke." Hišni gospodar se ie pokoril/a Johnson se je postavil po robu, nakar sta ga črnca ustrelila. Hišni gospodar je dal precej dober opis napadalcev. ROJAKI. NAROCAJTZ SE NA "GLA3 NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. mtŽAVAJT Denarna izplačila v] jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah ■e potom uače banke Izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bDe naše cene sledeče: Jugoslavija: Razpošilja m zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovvni urad" ln "Jadranska banka** w Ljubljani. 300 kron ......$ 1.30 400 kron ...... $ 1.75 500 kron...... $ 2.15 - 1,000 kron...... $ 4.20 5,000 kron ...... $20.50 10,000 kron ...... $40,00 Glasom naredbe ministrstva za pošto in brzojav v Jugoslaviji je aedaj mogoče tem nakazovali zneske potom pošte edinole v dinarjih; za vsake štiri krone bo Izplačan en dinar; razmerje med dinarjem in krono ostane torej neizpremenjeno. Italija in zajedeno ozemlje : Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Jadranska banka" v Trsta. 50 lir......$ 2.80 500 lir.....$23.00 100 lir......$ 5.10 1000 lir .... $46.00 300 lir.....$14.70 Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Adriatisehe Bank na Dunaja. Radi velikanskih razlik v tečaju izplačujemo sedaj v Avstriji samo amerikanske dolarje. Zavsako posamezno nakazilo do $50. računamo po $L za večja nakazila po 2 centa od dolarja. Vrtftiirt iraarji tedaj nI »talna, menja m večkr»4 nepričakovano; Is teg» razloga nam al mor^Jbt podati natančne cene vnaprej, m i ■ runam« pa ceni Istega dne kal nam poe2anl denar doope v reka. Kot |wmlnl zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podrni-de Imamo ffftj—izvanredbs ugodna pogoje, ki beda velika ka-rlstl sa ene, ki se i« ali te bodo pealuievaii nafte tanka. • v Dasar. nam Je padati najbolj pa Dtmestk Money Order, alf »n pa Now Tsrk Bank Drift. FRANK flAFffCT STATE BANK, 82 CartUndt St„ New York < Philadelphia, Pa.. 6. januarja. Salut sedemnajstih strelov s start- bojne ladje Olvmpia, ki je bi-ia zastavna ladja admirala Lewey, je bil danes signal za pri-četek slovesnosti, katero se je vprizorilo ob priliki pričetka del pii zgrajen ju Delaware »River mostu med Pilila del phi jo ter Camden. N. J. Takoj nato se jc dvignil neki mornariški zrakoplov i/ Cam'ena v zrak, spustil en kr.nec traku na tla ter poletel nato proti Plrledelphiji, kjer j? spustil na tla drugi konec traka. | Na ta način se je hotelo simbo- < lično dati z raza zvezi med obema mestoma in obema državama, ki j bo ustvarjena potom zgrajenja tega mostu. \ "s •» * 2ITA NI ŠE SITA. j - j Funchal, Madeira, (>. januarja-Prejšnja avstrijska cesarica Žita je odpotovala od tukaj v Lizbono, odkoder se bo podala preko Špan-ske in Francije v Švico, kjer boj negovala enega svojih sinov, ki je zbolel. Korliček je ostal tukaj s svojim tajnikom. J Berlin, (i. jan. — Tukaj krožijo govorice, soglasno s katerimi j«' potovanje prejšnje cesarice Zite v Švico, kjer hoče prisostvovati o-peraciji enega njenih sinov, le pretveza, da se vprizori nov kar-listovski puč. Kot pretendenta pa se ne navaja njenega moža, lnno-1 goblamiranega Korlička, temveč Otona, sina Zite in Karla, Vztrajnosti in trdo vrat nosti prejšnje cesarice se pripisujejo te neprestane poskuse, da se polasti prejšnja .vladarska hiša zopet madžarskega prestola. Pravijo, da hoče slediti vzgledu ranjke Marije Terezije in nastopiti s svojim sinom ob strani pred madžarskim parlamentom, ki ! bo po njenem mnenju takoj skočil na noge ter pričel kričati na , vse pretege: <£Moriamur pro re-gina nostra!" (Umremo za našo kraljico!) Tako se je namreč zgodilo v slučaju Marije Terezije. i - . BABI HOČE, DA PREKLICE j FOBD SVOJE OBDOLŽITVE. j Detroit, Mich., G. januarja. — j Rev. Leo Kranklin, vodilni čifut-ski duhovnik v Dctroitu je po j sprejemu vesti, da bo Dearborn J Independent s prihodnjo številko I prenehal s vojimi napadi na Žide • „ izjavil, da bodo Zidje Fordu šele takrat odpustili, ko bo priznal, da so obdolžitve, dvignjene v onem listu, posebno pa one, ki se tičejo mednarodne židovske zarote, .ko je namen jc uveljaviti svet o v-j rio židovsko gospodstvo, brez ^sake podlage. (Fordu pač ni tre-j ha opravičevati se pri Židih, kajti dosti dvignjenih obdolžitev ima {več kot trohico resnice v sebi.) UREDITEV VOJEVANJA S PODMORSKIMI ČOLNI Sile so sklenile dogovor glede podmorskih čolnov. — Napadanje trgovskih ladij prepovedano. Washington, D. C., 6. januarja. Predlog liouta. naj se podmorske čolne kot uničevalce trgovskih ladij. izloči po mednarodnem pravu, so sprejele včeraj Japonska, Italija in Francija. Ker so Anglija in Združene države že preje privoli1? v ta predlog, je bil pred-ing Root a soglasno sprejet. Sprejet je bil tudi dostavek, katerega jc predlagal Balfour. V tem do-stavku se gla.^., da se smatra pet prizadetih sil že sedaj vezanim na to pogodbo, in df, se bo pozvalo tudi ostale narode sveta, naj se pridružijo tej pogodbi. Določbe mednarodnega prava glede pomorskih čolnov, kot so vsebovane v predlogi Roota. so nasled-' nje; 1. — Trgovsko ladjo je treba ustaviti, jo preiskati glede njenega resničnega značaja, predno jo je mogoče zapleniti Trgovske ladje se ne sme napasti, raz ven če se upira preiskavi, a šele potem, ko se je posvarilo ali če ne vozi tako kot ukazano, potem ko je bila zajeta. Trgovske ladje se ne sme uničiti, raz ven če se je preje spravilo na varno moštvo in potnike. ( 2. — Bojni čolni niso pod nobenim pogojem izvzeti od zgoraj ■ navedenih predpisov. Če ne more ' podmorski čoln zapleniti trgovske j ladje v soglasno z zgoraj uveljav-lejnimi pravili, se mora po med-J narodnem pravu odpovedati na-, padu in zaplenjenju ter pustiti, j da odide trgovske ladja mirno I naprej po svojih potih. Privoljenje vseh držav je zaželjeno. Sklep, da sc izloči vse podmorske čolne kot uničevalce trgovskih ladij, se glasi: — Signaturne sile priznavajo kot nemogoče, da se uporablja podmorske čolne kot uničevalce trgovskih ladij, ne da bi sc s tem kršilo mednarodne dogovore, ki se tičejo varstva življenja civilistov in nekombatantov. Take kršitve so se dogajale tekom zadnje svetovne vojne. Signaturne Bile se smatrajo vsled tega že sedaj obvezanim glede tozadevnih določb ter poživljajo vse ostale narode. naj se jim prilružijo v tem. t POZOR NAROČNIKI! Knjiga *' Vdova Lerož' katero dobi vsak, ki obnovi celoletno naročnino na "Glai Naroda" v dar, je ▼ tisku. Razpošiljati jo bomo začeli pričetkom meseca jannarja. Uprav ništvo. Moskva, Rusija, 6. januarja.— Moskva živi v strahu pred epidemijo legarja v teku naslednjih mescev in sicer epidemijo najbolj nevarnega značaja. Bolezen, katero so razširili begunci iz o-krajev prizadetih od lakote, je zavzela že velike proporcije. Več kot 800 novih slučajev se je prijavilo v moskovskih bolnicah tekom tedna, ki se je končal dne 17. decembra. Pomanjkanje zdravnikov, strežnic, zdravniških potrebščin pa je povečalo zlo prenapol-nenja, umazanosti in pomanjkanja sanitacijskih prilik. Brez dvoma je skupno število slučajev veliko večje kot pa se je objavilo, kajti časopisje vsebuje nujne pozive na prebivalstvo, naj ne skuša prikriti slučajev bolezni in naj se ne obrača na kamike m druge neusposobljene ljudi, ka dar se pojavi bolezen. Železniške postaje, vodeče iz o-Lrajev lakote, so najhujši vir o-kuženja, kajti ljudje, nabasani v \ lakih kot sardine, so vajeni spati v noči po prihodu v čakalni-cah, ki so že itak polne potnikov, med katerimi jih je dosti, ki čakajo po dva ali tri dni na odhod vlaka. Pomanjkanje postelj in obleke je nadaljni strašni vir okuženja, Skoro nemogoče je preprečiti družinam bolnikov, katere se jc odvedlo na pokopališče, da bi n< spale na modrocu bolnika ali st poslužile obleke bolnega ali za mrlega. Infekcija je neizogibna med ljudmi, l:i so nabasani nr ducate v eni majhni zadohli sobi Boj proti bolezni se je vprizo rilo s tem, da se je razdelilo me sto v številne sekcije, katere nad zoruje zdravniški department katerega kontrolirajo člani mn skovskega sovjeta. Razdelilo se j< proste tikete za kopališča ter po zvalo komuniste, naj prostovoljne pomagajo pri delu čiščenja, ki j< nezadostno, a dosedaj se ni ukre nilo še ničesar, da bi se ustano vilo razkuževalne postaje na že lezniškili peronih ia v vseh po slopjili, v katerih jc bilo zazna movati kak slučaj legarja, kar b predstavljalo edino uspešno sred stvo. Novo leto znači zmago in poraz boljševizma. Pomoč, za katero je glasoval ameriški kongres, ima večjo težo v Rusiji z ozirom na praktični uspeh sovjetske vlade kot da bi imelo dejansko priznanje te vlade od strani drugih držav. Neki samostojni Rus, ki ni podpiral niti starega režima, niti sedanjega komunističnega, je rekel poročevalcu newyorskega Times: — Nikdo ne more smatrati novega daru Amerike za kaj drugega kot za novo zagotovilo varnosti baljševiške vlade. Jaz ne mislim, da bo skušala boljševiška vlada polastiti se tega denarja za armado ali za svoje privržence, kajti boljševiški voditelji niso tako bedasti, da bi storili sedaj nekaj, kar bi ustvarilo proti njim predsodek v Združenih džavah. — V Rusiji, pri kmetu, delavcu in vojaku, ne pride v današnjih Časih vpoštev politično priznanje. Le ena stvar, edina stvar ja, katero danes Rusija nujno potrebuje, namreč hrana in tukaj prihaja hrana v velikih množinah ne od Ameriške pomožne administracije, Rdečega križa ali kake druge dobrodelske organizacije, temveč od ameriškega kongresa, plačana z denarjem, katerega je dal ameriški narod. Ali moremo smatrati to za kaj drugega kot za uspeh sovjetske vlade, koje obstoj so še pred šestimi meseci ignorirale Združene države? Novica o ameriški pomoči je napravila večji učinek v Rusiji kot pa obvestilo, da se bosta Oi-čerin in Litvinov vdeležila evropskega kongresa v Londonu, ki se bo sestal meseca februarja, kot zastopnika Rusije. Pomočilo o tem je izšlo v listih in moskovska javnost nima nobene vere v časnikarska poročila. To je bila raz-ventega politična zadeva, dočim je ameriška hrana konkretna realnost. Ce pa je Novo leto izčistilo obzorje za sovjetsko vlado v tem o-ziru, je na drugi strani tudi prineslo grenko pilulo za komunistične pristaše te vlade in sicer v obliki povratka vizije iste bur-žuazijske razkošnosti, katero so skušali komunisti na vsak način za t ret i. Tukrj v Moskvi je kavarna, ki nosi bombastični naslov Carstvo. Tekom neke pretekle noči bi si obiskovalec mel svoje oči, da se predrami iz sanj, da se nahaja v Parizu. New Yorku. Tam je bilo videti možke v brezmadežnih večernih oblekah, ženske v svili in satinu. pokrite z nakitom, dočim so bile mize polne najbogatejše brane. Šampanjske steklenice z zlatimi vratovi so veselo pokale. Res je, da so bili nekateri gostje inozemci. Res je, da je bila to prva noč, ko se je smelo servirati \ino v kaki moskovski restavraciji. a med gostima je bilo dosti Rusov, ki so lahko plačali po pet miljonov rubljev za reservira-nje mize ter plačevali šampanjca po nadaljnih pet miljonov ali ce-io po deset miljonov rubljev, ko so potekale nočne ure. Eden izmed navzočih je danes pripomnil: Ča je bil to rojstni dan nove ruske buržuazije, zakaj b: ga ne praznovali'? Vse to pomenja, da se pojavljajo v Rusiji iste poslediee kot povsod drugod, kakorhitro je nova ekonomska politika oprostila trgovsko omejitev, katere so preje uveljavili komunisti. V Moskvi lahko kupite vsako stvar, seveda, če imate za to potrebni denar. KITAJCI POD KLJUČEM. Pri nekem pogonu, katerega je vprizorila newyorska policija na kitajski mestni del, je hilo aretiranih sedemnajst ljudi. Policija je vprizorila pogon, da prepreči otvorjenje nadaljnih beznic, v katerih je mogoče zavživati opij in druga omamljiva sredstva. BLIZARD NA ZAPADU. Chicago, 111., 6. jan. — Po celem srednjem za padu divja močan blizard ali snežni vihar. Osem pai-ev snega je padlo v Iowi in veter ga f,e znesel skupaj v velikanske žamete. V Oklahomi je padalai toča. Kdor namerava v kratkem vrniti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlantskem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge "C A R M A N I A", . ki odpluje kot izletni parnik 11. februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih. Vsi potniki tretjega razreda bodo nastanjeni v kabinah. Cena do Reke $106.00 ter $5.00 vojnega davka. Fr&nk Sakser State Bank. - ■ Hg: GLAS NARODA, 7. JAN. 1922 "GLAS N A R ODA" •LOVEN IAM DAILY mart an* Publish*« fey MIWKI PUBLISHING OOMTAKI i0 •*r9orati«al nUNI tAKtKR, Pr—I—w> l-OUI« BENEDIK, Traujnr Plao« ot BuiIimm of th« Corporation and AddrasaM «f Abov* Offlclora: M CorlUmdt tr—j, »orouBh of Manhattan. Now York City. N. Y. _"Olae Neroda* Dfeaja vaakl dan lavsomil nadclj In praznikov. Ca Mto tola volja IM aa Arrarlk* Za Now York im colo lota 17M Ik Canada ICM za pol lota Mm Pd lota «a.ooza InaMmatvo za colo loto 9TJK »a —trt if __HM za pot lot« _|3Jl LAI N A R e e A (Voioo or 13m Poopio) Dtr Kxoopt Sundays and Votldayn. lUbwKftKti roarfr Adooi iliwinnto on Agrwmtnt BJati po M< kno podplaa ta Order. PH tudi pnWo bfei » m* prloMojejo. Dwnar naj aa blacoroM amM kraja. naroCnttor proetmo, la hitreje n«Jdemo Cortland« Q L A S NARODA Boroofft or Manhattan. Now York. N. Tfc.«fnon»: Cortlandt 2876 V. Prihod novega cesarstva. Iz Berlina poročajo: — Prerokovanje nI nikak skriv r.osten dar, temveč počasna intelektualna pridobitev, ki se rodi iz poznavanja postav zgodovine, — soglasno s teorijo, katero je pojasnil dr. Maks Kemerich v sei^zacijonelnem .predavanju, ki je vključevalo tudi podrobna predavanja in prerokovanja glede važnih svetovnih dogodkov. Profesor Kemerich je dobro znan pisatelj, kojejra knjiga — "Kurijoznosti civilizacije*' Je vzbudila literarno senzaeijo pred enim desetletjem. V naslednjem hočemo navesti, kaj napoveduje za leto 1922: Prišlo bo do novega caristične-ga carstva v Rusiji v spremstvu pogromov ter mogočnega preseljevanja Židov v Nemčijo. Leto 1923 bo videlo pričetek kritične faze nemške revolucije, z državljansko vojno, katero bodo zapo-eeli reakcionarji ter z ustanovitvijo monarhije in razSrojenjem cesarstva. Leta 1926, ko se bo splošni kaos nekoliko polegel, bo vstal nemški Cromwell, mlajši Napoleon iz vrst liberalcev, ki bodo zopet — združili nemški narod leta 1927" kar bo napravilo konec nemški revoluciji ter ustanovilo monarhijo po vzoru one v Angliji. Ta monarhija bo obstajala iz nemške federacije. Leta 3923 pa se bo pri-cela po njegovem mnenju velika kitajska revolucija. Prerokovanja dr. Kemerich a so sprejeli v znanstvenih krogih j? zanimanjem, a njegovo teorijo se kritizira, kot se je kritiziralo sli-čne teorije celo večjih zgodovinarjev kot je Kemerich, kot na-primer Stromcr in Spengler. —-Glavna točka kritike se glasi, da -■•€ njegova teorija sicer slučajna rilega preteklosti, da pa ni to nobeno jamstvo, da bi se prilegala r.a sličen način tudi bodočnosti. Poznavanje naravnih postav —-tako trde kritiki — je še vedno preveč omejeno, da bi se moglo reči vnaprej, kaj nam bo prinesel naslednji dan. 78 CENTOV NA DAN. Ali zamore samostojen delavec kupiti za 78 centov na dan dovolj hrane, da si nahrani želodec in da ostane zdrav! To vprašanje je pojavilo pred par dnevi v velikih ameriških dnevnikih, in o njem se vrše dolge razprave. Kot smo že park rat poročali, posluje v državi Massachusetts posebna komisija, katere naloga je, preštudirati s kako svoto lahko ženska-delavka na dan izhaja in koliko potrebuje za svoje življenje. Komisija je bila zadnjič določila malenkostno svoto, ki pa baje zadostuje, da se ženska žnjo zadostno prehrani. Dve eksentričiu babnie . menda i alicnarki, sta hoteli delavkam dokazati, da je s tem denarjem res mogoče živeti. Dva dni sta ustrajali, tretji dan sta bili pa že obe v bolnišnici. Ta vzgled pa ni oplašil kapitalistov. Debeli bankirji, dobi*ostoječi tovarnarji, gledališke igralke in drugi taki "'nadljudje" so začeli pisati v časopisje članke ter dokazovati, da se človek lahko preživi na dan z 78 eenti. •lesti seveda ne sme mesa. pjo"* pa samo sočivje. In so-čivje je zdravju baje bolj koristno kot pa vsa mesna in morska hrana. Sedemdeset funtov užki igralki je seveda preveč za 7'~> centov raznih solat. Se poje jih ne. In če se ji želodec' za baše. ure zn par tednov na kmete pridobivat zdravo prebavo. Prav radi tudi verjamemo, da "kavaliriji". ki vsak dan po petnajst ur prespe ter obstaja njihovo delo edinole v dvorjenju damam, lir prenesejo porkčopsov in govejega mesa. Njihova hrana sta sladoled in keks. Posledica te huoo jim jc videli i n postav in obra/.i:. Oni, ki priporočajo tako dijeto. jo jemljejo prostovoljno. Delavce [ a skušajo pr morati, da bi se s pomočjo 78 centov preživljali na dan. A' tem tiči velikanska razlika. ■ »I^IRm Državne komisije za določenje plač hočejo na vsak način dognati, kakšno mazilo je v obliki plače najcenejše da omogoča delavcu oziroma delavki sedeti za strojem in ga vrteti. Nikdo ne more trditi, da zamore delavec izhajati z 78 centi na dan. <'e pa izbami. uc - vi ko i. f'.o^ek. S+r« j je, ki potrebuje gotovo količno kuriva, da se vrti. Oni ne delajo, da bi živeli, ampak žive samo zato. da delajo. Iz Slovenije. Neprostovoljen prispevek za Jugoslovansko Matico. V Murski Soboti je bila tožena pred sodiščem grofica Ernest in a Batthyanvi iz Polancev pri Kropu od Jelovška in Pa\licef državnih komisarjev na sekvestriranih velepAsestvih, zaradi Žaljenja časti. Na dan razprave je prosila gospoda, naj ji odpustita, ker obžaluje svojo izjavo. Tožitelja sta ji odpustila pod pogojem, da plača stroške, za Jugoslovansko 3Ia-iieo 1000 kron ter podari dve go ski za srecolov veselic? tega društva a* Murski Soboti. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po dolgem trpljenju Mihael Voneina, pristav deželne vlade, rodom Idrijčan in sodnik Predovičeve rodbine. Služboval je pri okr. glavarstvu v Sežani, pri namestili št vu v Trstu in je bil po prevratu kot begunec dodeljen deželni vladi. j V Idriji je umrl Karel Šoben ik, oče načelnika magistratnega eks-pedita v Ljubljani Dragotina Še-benika. V Ljubljani je umrl hotelir pri Liovdu in posestnik Karel Tau-ses, star 46 let. PrehladiL se je, ko je na kupoval vino na Štajerskem. V Skalah je umrla Marija Lazar, vdova profesorja in mati nadučiteljeve soproge. Umrl je v 71. letu starosti hišni posestnik v Komenskega ulici v Ljubljani Andrej Vesel. Umrl je Josip Čad, posestnik in gostilničar na Spodnj« m Rožniku pri Ljubljani. V gozdu, kamor se je napotil z dvema delavcema, ga je zadela kap. Pokojnik je bil v Ljubljani in okolici tplošno znana in spoštovana oseba. Njegova gostilna je slovela daleč na okrog kot ena najboljših v Ljubljani. V Mariboru je umrl splošno znani gostilničar Ivan llolzkneeht v 7D. letu svoje dobe. Peter Zgaga Neki rojak me je vprašal, kdaj je vendar Skazov god. V Slovensko-Amerikanski Koledar naj bi pogledal, pa bo videl in vedel. Morda ga je urednik slučajno ali namenoma postavil na oni dan. Kljub temu pa menda ni storil nobene napake. * ^ * Sicer pa. prijatelji — beseda 'Skaza" je že prevsakdanja. Vsako otroče, se že igra žnjo. Kaj, kolegi, če mi mu Mr. Zero rekli ? " * * » Jugoslovani so sklenili s Fran-eozi pogodbo. * Jugoslovani ne bodo dobili pri Francozih nič naturnega. Pri Francozinjah pa celo ne. Bisci; prihaja od školjke. Biseri, ki jih nosijo igralke, prihajajo ponavadi od — osloy. * * * V New Yorku je falirala po* družnica italjanske banke. Polagoma bo faliralo vse. Fali-ianje se je pri Kobaridu začelo. Zahteve češkoslovaške katoliške duhovščine. i ' i Kakor poročajo praški "Narodni Listv", je sprejela češko-» slova&ka duhovščina, organizirana, v "Jedlioti", resolucijo, v kateri zahteva, da se mora vlada pri na-j stavijanju škofov ozirati na mne-l nje naroda in duhovščine in da' -;niejo biti Škofje le možje, ki uživajo brezpogojno zaupanje naroda. Kot motivacijo za to svojo za-litevo navaja češkoslovaška duhovščina deniokratizem češkoslovaške držsve, i>otrebo zanesljivih t ljudskih voditeljev v verskem in j narodnem oziru in da ta zahtevaj ni v nasprotju z običaji apostol-, ske cerkve. Resolucija zahteva' tudi ustanovitev patri j arh at a vj Pragi ter odstranitev vsakega-vmešavanja kake tuje države pod krinko verskih razlogov v češko-1 slovaške cerkvene razmere. onem svetu. Xč<ši delavski borite-lji obetajo zmago na teiu svetu in farji nain zopet obetajo dobro na oneui svetu Če pogledajo nazaj, vidimo, da smo še vedno na istem mestu. De u a rja se je pa že dosti pobralo od delavstva, da se nam pomaga na tem ali onem svetu. Če se hočemo prepričati, da smo ogoljufani tudi od naših delavskih boriteljev, si lahko pogledamo Lewisa. Ko se je delavstvo dvignilo za svoje pravice, oni ni pustil in se je pridružil tam, kjer je vee denarja. Toliko časa je delavstvo verovalo v njega in ga plačevalo, sedaj, ko so se delavci dvignili za svoje pravice, jih je pa pastil. Drugi je Etbin Kristan. Mi ne moremo verjeti njegovih priliznjenih besed. Ali more pravi socijalist vabiti delavstvo iia vojno, kakor je to delal on? Mislim, da se rojaki tudi spominjajo mi-Ijonske propagande, kako so metali desetake, dvajsetake in celo petdesetake. Kaj imamo za to! Kralja namesto cesarja. Ali moremo potem reči, da imajo ti možje ljubezen do nas? Nikakor ne, ampak do naših žepov. Edini, v katerega moremo Še verovati, je naš dobri Evgen Debs. On je delavski boritelj, on ni izpremenil svojih idej, akoravno je padel v kritični položaj. On je ostal pri svojih besedah, katere je izprego-voril za časa vojne. Pozdrav! John Steban. ADVERTISEMENTS. Značilne visoke starosti, Dne 30. novembra 1921 nam je pisal neki zdravnik iz Atchison, Kansas: ''Neka tukajšnja stara ženska, devetdeset let je dosegla v Božiču, je živ oglas za vse, kar je storilo Trinerjevo Grenko Vino zanjo." Dva tedna pozneje no m je pisal Mr. Louis Jedlicka iz Temple, Tex.: 4'Star sem 76 let, moja žena pa 70. Če bi ne jemala Trinerjevega Grenkega Vina, bi že zdavnaj zašlo solnee najinega življenja. S pomočjo Trinerjevega Grenkega Vina sva pa še vedno zdrava in vesela." Brez vprašanja je pravilna pažnja za želodec in črevesje da-lekosežnega upliva na dobro zdravje in dolgo življenje. V Delili, neki indijski provinci, ni častno za človeka, če umre prej. pre^ dno je 80 let star. Preiskovanja I so dokazala, da tamošnji prebi-[valei izvanredno pazijo na svoje želodce. Trinerjevo Grenko Vine j je zdravilo, ki izčisti želodec in ■črevesje na najbolj nežen način brez peke oziroma neprijetnih 'znamenj. Kupile ga takoj pri svo-[jem lekarnarju id i prodajalcu ■zdravil ter ga imejte vedno \ svojem domu. Hittptalmmitaka Ustanovljena 1. 1898 --—-TI SCatnl. ifebttrrta Inkorporirana L 1900 i GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki. Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. ISoth St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bor 106 Pear). Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd A.ve., W. pnluth. Mina. Vrhovni zdravnik; Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawmlale Ave., Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Bos 480, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: "VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Roctdale, Joliet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, TueWo, Colo. ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, 111. - Jednotino uradno glusilo: "Glas Naroda". - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se i>o5i!ja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhov p epa zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priiK>roča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega društva J. S., K. J. Za ustanovitev novih društev Be pa obrnite na gl. ?ajcika. Novo društvo se lahko vstanovi z 3 Člani ali članicami. Ko sem včasih v kaki družbi, me obsujejo ženske z očitki, zakaj jih "preganjam ', zakaj ne najdem na njih niti ene čednosti. In vse soglasno zahtevajo, naj se enkrat tudi na možke spravim, naj jih skrtačim ter v pravi rači pokažem. Da ugodim svojim prijateljicam. sem zloži! naslednjo Razne vesti. I, Dopis Herminie, Pa. Vedno čitani "Glas Naroda" in druge liste. Posebno me zanimajo •tlopLsi, ker iz njih se vidi, kako nasi rojaki živijo po raznih naselbinah. Xe vem, kaj je vzrok, da seiz te naselbine noben ne oglasi s kakšnim dopisom. Xe verjamem. da bi v taki veliki slovenski naselbini ni imel Vaš list naročnikov, ker je največji list slovenskih delavcev v Ameriki. Najbrž rojaki nimajo kaj posebnega poročati, ker slabega nočejo poročati, dobrega pa ne morejo, kakor tudi jaz ne. Namenil sem se pa vseeno oglasiti, da bodo rojaki vedeli, da tudi v našo naselbino zahaja Glas Naroda. Lagati ne znam. pravica pa dandanes ni v modi. Naj omenim, da je v tej naselbini nas Slovencev dobiti naseljenih. Razumemo se prav dobro, kakor kokodaki, zato ker smo naprednega mišljenja. Imamo raznovrstna podporna •društva, kakor tudi socijalistični klub, tako da imajo rojaki priliko pristopiti k podporni in politični organizaciji. Samo nekaj nam manjka: slovenskega fa jmoštra nimamo, da bi si zavarovali svojo dušo pred peklom. Z delom je pa pod ničlo, kakor povsod. Toliko delamo, da ne moremo roči. da smo brezposelni. Zaslužimo pa komaj toliko, da za si- Newyorski slamnikarji, pozor! Pogodba med slamnikarji iti »leliKla-jalei je lwla sprejeta. V bistvu je ista. 7. izjemo plač, ki bodo nižje i»ri delu od kosa za 3o'/c. pri delu od tedna pa za 10. Člani naj l>odo ustrajni ter naj se še bolj zavzamejo za svojo organizacijo. Ce se ne bodo zavzeli zanjo, se bodo plače Se bolj znižale. V slogi je moč in uspeh nam bo zagotovljen. Slani,nkarji v Bostonu. Philadelphiji, Chieajn in drugod so še veliko slabše plačani kot pri nas. Poglaviten vzrok: delavci niso organizirani. Tudi v New Torku skušajo nekateri gospodarji posnemati svoje tovariše T>o omenjenih mestih. Na delo sprejemajo neizveribani delavce ter jim plačajo. kolikor se jim poljubi. Bodimo na straži! Ne pomajrajmo tem izkoriščevalcem delavstva! V New Torku je napovedan štrajk v dveh tovarnah, ker sta gospodarja prekinila zveze z unijo. Ti dve tovarni sta: Deerless Company, ki je se daj v Brooklynu. in Mitler Morris 1!>0 (Ireen Avenue. Delavci. Izogibajte se teh dveh to varn. C'e Imste ustrajali. bo napoči Pas. ko bodo sospodarji hodili za vami —(Advertisement) Pesem o možkih. Ko mu v svilenih nogavicah prihaja mimo vsaki pot. želi. da bil bil tak gospod, da šulne bi ji na nožieah zapenjal vedno, vsaki pot. Poskuša in doseže to. n želje dalje mu gredo . . . Želi: da smel bi jo prijeti za konce prstov vsaki dan ; in konečno: da jo oteti lil smel — privesti v svoj pristan; v namenu, da jo kot goloba od tiste ure, pa do groba neguje, ščiti vsaki dan. Poskuša in doseže to, a želje dalje mu gredo . . . Zeli: da smM bi jo objeti in poljubiti njeno polt; vse. kar ima. bi dal na sveti: življenje, zdravje, zadnji sold. Poskuša in doseže to. želje dalje mu gredo . . . Zeli: da smel bi jo imeti za sveto, neodvzeto last. Ves sv(*. nebo in svojo čast pripravljen j.' za nm prokleti. Poskuša in doseže to, zdaj malo težje, zdaj lahko. ko dobi. vse kar želi, vse želje dalje mu gredo. Zeli: Jaz sem čital: — K. K. vojak drugega razreda Legion Et-rangere. — — Da, — je dejal starec. — To jo on! Karel Ko — Nato se je pre kinil: — Ne. pustimo ime! Sicer pa ga itak lahko najdete v imeniku mornarice. On je bil mornariški kadet, predno je dospel sem. Moral je zapustiti službo in domovino ; menim, da je bil oni bedasti 218 para grof kazenskega zakonika vzrok, da se ga je zasledovalo. Vendar ni noben paragraf v knjigi pre bet: as t, da ne bi privajal Legiji rekrutov. O, fant kot svila in žamet je bil ta kadet! Vsi so ga imenovali tako, tovariši in predstojniki. De-speradni mladič, ki yt dobro vedel da je njegovo življenje zaigrano, zato si je delal iz njega le nekak šport. V Alžiru je sam branil neko postojanko, ko so vsi podčastniki popadali, jc prevzel poveljstvo nad desetimi legionarji ter par dvanajstorie zuavi ter je držal to postojanko cele tedne, dokler ni prišla pomoč. Tedaj je dobil prvikrat našive • trikrat jih je dobil, in trikrat zaporedoma jih je izgubil. To je že v navadi v Legiji: danes seržant, jutri zopet prostak. Dokler so zunaj, gre, a divja nebrzdanost ne more prenašati mestnega ozračja: ta ali eni dogodek, in naši vi so p reč. Njegove napake? On je pil —• kakor pač vsi legionarji. In kakor vsi. tako je bil tudi on neprestano za ženskimi, ne da bi prej vprašal dovoljenja. Sicer pa sijajen dečko, ki mu ni nobeno jabolko viselo previsoko. Razumen je bil ter je v par mesecih bolje govoril jezik te žolte drha-li kakor jaz, ki sem že od pamti-veka v tej hiši. Tn manir, ki se jih človek priuči še v svoji otro-| ^ki dobi, ni celo v Legiji pozabil, i Njegovi tovariš; so menili, da sem >e jaz zaljubil vanj. No, tako hudo ravno ni bilo. dasi ne tajim, da sem ga imel neizrečeno rad. Leto dni je bil tukaj in prihajal je pogosto k meni in v moji kleti je strašno gospodaril. Nato io bil premeščen v Fort Valmv, ki je bila takrat zadnja postaja. Štiri dni potrebuje džun-ka do tam.Od tistihdob me je le poredkoma obiskal, n jaz sem ga vendar večkrat ""idei, ker sem pogosto jezdil tja, da obišeem tudi nekega drugega prijatelja. — To je bil Hong - Dok, umetnik in stvaritelj te skrinjice. Vi se smehljat0! Hong - Dok — moj prijatelj! Toda bil je! Vetu jte mi, da najdete tu ljudi, ki se morejo z vami meriti. Seveda 0 taki ljudje tukaj redki. Toda on je bil eden teh, ta Hong -Dok. Fort Valmv je neverjetno umazano mesto ozkih in vijugastih ulic in bornih hiš. Toda to je meto od danes. Prej. pred stoletji, ie moralo biti te sijajno mesto, ioklcr niso prišli od severa Ma-lajci, ki so mesto uničili. Ruševine okoli mesto so šestkrat tako velike kot je mesto samo, in kdor hoče danes tu graditi, ima dovolj poceni materiala. Sredi teh razvalin pa stoji, tesno ob reki, veliko staro poslopje, skoraj palača: hiša Hong - Doka. Ta hiša stoj'i tam že od pa mt i vek s m sovražniki so ji prizanašali najbrž iz kakega religioznega stra*iu. Tamkaj so stanovali vladarji ie dežele, predniki Hong - Doka. Sto in sto prednikov je imel, vec kot vsi vladarji Evrope skupaj — in vendar je vso poznal. Vedel jim jo imena, vedel kaj so delali. Knezi in cesarji so bili, Hong -Dok pa je bil rezbar, uprav kot njegov oče, njegov ded in njegov praded. Sovražniki so sicer j>u-vtili poslopje nerazdejano, sicer pa ničesar drugega, tako da so postali vladarji tako revni kot njihovi podaniki. Obrnilo pa se je na bolje, ko so prišli v deželo —-Francozi. Ko so ti vzeli v posest .teželo. e bil on prvi. ki jih je pozdravil ob Kdeei reki. Storil je F rancozom mnogi' ik precenijivih uslug, in iz hvaležnosti *o mu da-"i zemljo in živino, nakazali mu rento ter ga imenovali neke vrste 1 ivilnim prefektom mesta. To je Lila zadnja sreča prastarega polo p ja — danes je to poslopje kup razvalin, kot njegova okolica. — Legionarji so porušili in razbili poslopje, tako da ni ostal kamen na kamenu; maščevali so kadeta nad poslopjem, ker jim je morilec ubežal. Hong - Dok, moj <3oljri prijatelj. je bil njegov morilec. Tukaj je njegova slika. Starec mi je spet pomolil neko domino. Na eni strani domine je stalo z latinskimi črkami zapisano ime Hong - Doka, na drugi strani pa je bila njegova slika, ki ga je predstavljala v sijajni in bogati opravi domačinov. Toda izdelana je bila v naglici in tudU ni bila natančna, tako da se je ni moglo niti izdr.leka primerjati s finim delom ostalih slik. Edgard Viderhold je menda čital na mojem obrazu. — Da, ta domina ni nič vredna, edina slaba med vsemi. Čudno, kakor da bi Hong - Dok nalašč ne posvečal nobene pozornosti svoji osebi. Toda oglejte si to malo umetnino. S krempljem svojega kazalca mi je porinil drugo domino. Na njej je bila vpodobljena mlada žena, ki je bila tudi za naš okus lepa; stala je ob rožnem gnnu„ držeč v levici malo pahljačo. Bilo je to pravo mojstrsko delo, — najdovršenejše. preciznosti. Na drugi strani domine je stalo zopet ime modela: Ot - Cen. — To je tretja figura drame Forta Valmy, — jc nadaljeval starec. — Tu imate se nekaj postranskih figur, statistov. -.- Porinil je k meni nekaj domin, na katerih so bili vpodobljeni kroko-» dili. V vseh pozicijah; nekateri so plavali po reki, drugi so spali na obrežju, nekateri so imeli žrela široko odprta, zopet drugi so udarjali z repovi ali se spenjaty na prednjih nogah. Starec je zopet porinil preko mize nove domiiif. — Pozorisče dejanja, — je dejal. Neka domi« na je kazala veliko kamenito hišo, najbrž dom umetnika ; na drugih so bile vpodobljene sobe in prizorišča iz nekega vrta. Iztegnil sem roko, da vzamem še na-daljne domine. — Ne, — pravi starec. — počakajte! Morate videti vse lepo po vrsti, kakor s^ spodobi. — Torej Ilong - Dok je bil moj prijatelj, bakor je bil tudi njegov Če. Ko sta postala bogata, sta še vedno gojila svojo umetnost, tako da nista hotela od mene nobenega denarja več za izgotovtjeno delo. Nekega dno sem seznanil kadeta s Hong - Dokom; vzel sem ga seboj v njegovt hišo. — Vem, kaj mi hočete reči: kadet je bil junak in ljubljenec ž?nsk in Ot-Cen je bila vredna, da bi si jo človek poželel. — Kaj ne? In jaz bi si bil moral misliti, da Hong -Dok ne bo tega mirno gledal. Ne, ne, jaz nisem mogel prav ničesar vnaprej slutiti! Vi bi si morda kaj takega mislili, a ne jaz, ki sem predobro poznal Hong Doka. Ko .se je že vse zgodilo, in ko mi je Hong - Dok vse to pripovedoval. tu gori nn verandi — t* mnogo bolj mirno in tiho, kakor jaz sedaj govorim — se mi je zdelo vse še vedno tako nemogoče, da mu skoraj nisem mogel verjeti. Nisem mu mogel verjeti, dokler ni priplaval po veletoku dokaz, ki je izpodbil vse dvome. Ne, ne, ničesar, prav ničesar nisem mogel slutiti vnaprej. Oe bi me takrat kdo vprašal: kaj bi Hong - Dok storil, če bi mu kadet zapeljal Ot - Cen ali pa katero drugo njegovih žena? — tedaj bi gotovo odgovoril: — On se ne bi niti ozrl od svojega dela! Ali pa, če bi bil ravno dobro razpoložen. bi ženo Ot-Cen podaril kadetu — To bi mogel Hong - Dok storiti, kajti jaz sem ga predobro poznal. Ho - Nam, eno svojih ženi', je nekdaj zalotil s svojim kitajskim tolmačem : smatral je pod svoje dostojanstvo, da bi jima rekel eno samo besedico. V nekem drugem slučaju je bila Ot - Oen, ki ga je goljufala. Vidite torej, da ni čutil kake posebne ljubezni do te žene in da torej ta motiv ni vodil njegovih lejanj. Oči mojega indijskega fanta, ki je prijezdil z menoj v Fort A'almy, so zavda-le ženi Ot - Cen, in dasi še nista govorila medseboj, sta bila vendar kmalu edina. Hong - Dok ju je zalotil v svojem vrtu, a ni niti dvignil roke proti svoji ženi, niti ni dovolil, da bi jaz kaznoval svojega služabnika. Vse to ga je tako malo dirnilo, kakor če bi ga pes na cesti oblajal: komaj da obrne Človek svojo glavo. Bilo je popolnoma izključeno, da bi se dal mož nezlomljivega filozofskega miru. kakor je bil — Hong - Dok, tudi samo za trenutek zapeljati hipnemu čustvu. — Sicer pa smo pri poznejši preiskavi, katero smo uvedli po begu Hong - Konga in njegovih žena, spoznali, da se je svoje dejanje skrbno pretehtal do najmanjše podrobnosti, predno je je izvršil. Doirnali smo, da je hodil kadet cele mesece ob bregu reke pod Hong - Do ko v o hišo na iz-prehod. in tamkaj se je sestajal z Ot - Cen, Hong - Dokovo ženo. Že po nekaj tednih je Hong -Dok po svojih služabnikih izvedel kako stvar stoji. Kljub temu pa je oba mirno pustil nadaljevati njiju razmerje, pri tem pa je neprestano mislil na način maščevanja. Toda zakaj je občutil jezo in srd napram kadetu, ko ni vendar niti s prstom genil, ko je indijski fant pri njegovi ženi isto zagrešil? Morda se motim, a menim, da sem po dolgem iskanju prišel na pravo misel. Hong - Dok je bil kralj. Mi se smejemo, ko vidimo na našem denarju črke: D. G., — Dei Gratia, pa tudi naši evropski knezi se lahko smejejo o bajki: "po milosti božji cesar in kralj." Sedaj pa si predstavljajte vladarja, ki je res trdno prepričan, da je izvoljenec božji! Hong - Dok seveda ni veroval v Boga, pač pa jc verjel samo naukom velikih filozofov. Toda o tem. da je njegova družina izvoljena, da se dviga nad ostalimi, o tem je bil trdno prepričan. Tekom neizmerno Eiosteiiiova teorija pre-iskušena na otoku. Znanstvena ekspedicija bo pre-motrila Einsteinovo teorijo o relativnosti ob solnčnem mrku. Božični otok v Indijskem oceanu, eden izmed majhnih kosov zemlje, na katere so samotni potniki zadeli ob tem ali onem prazničnem času. br rnosroee igral važ 110 vlogo pri bodočem presojeva-nju Einsteinove teorije, — soglasno s poročili iz Londona. Kraljeva zvezdama v Gremvichu namerava namreč odposlali na ta mali otok kmaln po Novem letu ek-spedicijo, ki bo opremljena s precej velikimi teleskopi ali daljnogledi, da opazuje po polni solnem mrk, ki se bo završil meseca septembra. Tudi neka nizozemska skupina astronomov namerava inštalirati tam svoje inštrumente. — kot se glasi v nekem buletinu katerega je ravnokar izdala Na-lodna zemljepisna družba. — Božični otok so opisali potniki kot enega najbolj zapuščenih, a obenem najkrasnejših krajev na svetu, — se glasi nadalje v buletinu. Ker pa se ta otok tudi postavlja z morskimi polži, ki plezajo po drevesih ter z drevesom. ki daje cd sebe strašen -— smr^d. je smatra n ta otok obenem za eno najbolj čudnih točk na s ven. Otok Java, najbližji sosed proti severu, je 254 milj proc. Cocos otočje leži več kot seststo milj proti zapadu. Avstralija je 1000 milj proti jugoiztoku, dočim se stezo proti jugu vodovje Indijskega oceana, nepretrgano niti od najmanjšega otočja, prav do kopnine ali ledene mase. ki obdaja južni tečaj, v razdalji štirih tisoč nrlj. Otok. ki je dvanajst milj dolg ter devet širok, obstoja v resnici iz obronkov in vrhunca visoka gore. Merjenja globin okoli otoka s> pokazala, da bi predsavljal otok -15.000 čevljev (visoko goro sred! planjave, če bi se izsušilo ocean. Sedanji otok pa predstavlja zadnjih tisoč čevljev te gore. Domneva se. da obstaja posebnost tega otoka v 1em. da je edini tropični otok, sposoben vzdrževati precej veliko prebivalstvo, ki ni bil nikdar obljuden, dokler ga niso razkrili Evropejci. Z izjemo mest, kjer je opazit? n erotične skale, je otok zaraste! z drevjem od roba vode pa do viška gore. Na otoku uspevajo kokosove palme in Sago palme v družbi številnih drugih tropičnih dreves. Pod palmami je gosto tro-piČno grmičevje, a v tej džungli ni nikakih divjih živali ter le par neškodljivih reptilov. Je pa tudi tu neko hit je. ki je navzoče vsepovsod, to je grdo iz-gledajoč rdeč morski rak. Nekateri teh rakov dosežejo dolgost devetih inčev. Ti raki se ne omejujejo na pečine te i na peščeno obal. pač pa so razkropljeni po celem otoku ter žive vedno v skupinah. Včasih je opaziti cele armade. ki korakajo na pohod. Plezajo celo po drevesih ter obirajo sočnate Nipa palme. Velikanska prednost otoka obstaja v tem, da je brez moskitov česar ni mogoče reči o skoro nobenem drugem tropienem otoku ali kraju. To je pripisovati gobasti zemlji ter strmim obronkom. Celo v deževnem letnem času ni niti ene stoječe inlakuže, ki je predpogoj za razvoj in obstanek moskitov. Radi ene svoje lastnosti pa je Božični otok preje zloglasen kot pa slaven. Ta slabi sloves je ustva rilo neko drevo, o katerem se — domneva, da ne obstaja nikjer drugod na svetu in o katerem pra vi neki obiskovalec na otoku, da daje od sebe najbolj ostuden — smrad na svetu. Deblo tega drevesa je tako trdno kot ono hrasta in listi so slični onim breze, vsled česar se človeku na prvi pogled nikakor ne razodeva resnični značaj tega drevesa Duh. ki prihaja od drevesa, pa polni ozračje stotine čevljev v katerokoli smer. Če je človek tako nesrečen, da se dotakne lista ali skorje tega drevesa, bo postal zopet sposoben za med človeško družbo šele potem ko se bo parkrat pošteno nadrg-nil s karbolnim milom. Na Božičnem otoku so bogati skladi fosfata apnenca, kateremu dejstvu se ima zahvaliti otok za svojo važnost v letih, ko ni nobenega solnčnega mrka. Neka fosfatna kompanija prevaža letno cele fosfatne tovore tega minerala v Singapur, kjer ga spravljajo na trg kot umetno gnojilo. Ve? kot tisoč kulijev, povečini Kitajcev, je zaposelnih pri kopanju minerala. Ti kuliji, v družbi policije in kompanijskih agentov predstavljajo prebivalstvo otoka. Otok je angleška posest, kajti anektiran je bil leta 1888 od strani Anglije, potem ko se je našlo tam te bogate sklade umetnega gnojila. Božični otok se jc izbralo kot glavno opazovalno postojanko za ADVE&TISEM5NTS. solnčni mrk leta 3922 ne le radi-tega, ker leži v pasu, v katerem bo mogoče opazovati ta sončni mrk, temveč raditega, ker bo stalo tam solnce visoko na nebu, ko ; se bo pojavil .?olnčni mrk. j » Monarhistična propaganda. Monarhistična propaganda v —- : Avstriji ne počiva. Organ te pro- | pagande '*Montagszeitung" je ne davno priobčil odprto pismo Kar- J iovega zaupnika dr. Schager -Eekartsaua. ki obdolžuje madžarskega poslanca Goemboesa. izdajstva nad Karlom, ker je Hor-thyja pregovoril v onem trenot-ku, ko je hotel podati demisijo In prenesti vladarsko moč na bivšega kralja Karola. Pravi, da se ta poslanec in njegovi pristaši zelo motijo, ako sodijo, da je avstrijska misel pokopana, kajti ta misel v resnici živi in je mnogo silne jša nego si mislijo posamezni izdajalski oficirji. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.* Omejite prehlad. Ustavite kašelj. Oba sta, znamenja nevarnosti. Pritajeni bofi z dalekosežnimi posledicam: se lahlco mnogokrat izognete, če dobite prava zdravila. Severa's Cough Balsam (Severov Balzam z"p"r kašelj) [od-pomere pri navadnemu kašlju, pomiri bronkialna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olajšava dihanje. Cena 25c in 50c.— Severa's Cold and Grip Tablets (Severjevi Tableti zoper prehlad in gripe) ustavije prehlad predne se razvija. Cena 30 centov. Po vseh lekarnah. Aii ste dobiTi iztis Severjevega Almanaha za leto 1922? Dobite a zastodj pri svojem lekarju ali! pa S a zasto irekfno od 1 F, SEVEDA*Cd'. .CEDAR RAPIDS, IOWA' Knjige! Kjnjige! POUČNE KNJIGE. Angleško-slovenski slo»ar — Dr. Kern .... $5.00 Slovenske angleški slovar .... Slovecako-angleška slovnica ____ L50 Nemški abcednik ............... »35 Nemško angTeŠk2 totmei ...... .CP Pravilo dostojnosti ............ .30 Slovenske-nem&kl slo7ar — (JanežiČ Bartol) 4.M Angleščina brez ufetelja ........ M Cirilica. Navodilo za čltenje fca plsanjo srbščine v cirilici .... J8& Dekletcu. Spisal Anton B Jeglič M Gospodinjstvo — Purgaj. Praktična knjiga za i.a§e gospc:Ji- nje.(Trdo vezana.) ..........13* Hitri rafunar. Priročne velikosti .50 Praktifai račuiia.1 ............ jje Knjiga o lepem vedenja Urbanns, »Trdo vezano) .............. Mladeničem, Ant. B. I. uvezek, ...................eoj II. zvezek . ...................69 .Nasvet*, tz- K*So in dom. Koristna I knjiga za vaako W5o ........1.00 Pravila ss, oliko. Dr. J. Dostojen .f5 Varčna kuhnriea, za slabe in dobre čase ...................... L09 i | RAZNE POVESTI IN ROMANI. \. Sob. Jnriič, 4. zv.: Cvet In sad. 1 Hči mestnega sodnika itd. .. ,75 j Jop. Jnrdič, 5. zv: Sosedov Kin. Sin | kmetskega cesarja itd. ..............33 ! ;Jos. Jurčič, 6. sr.: Doktor Zober, roman. — Tugoraer, tragedija .55 ,I>ve sliki — Ksaret Me$ko.............40 I Hudo bresdna. Ni vse zlato, kar se i se sveti itd. .........................35 jPsiria, povest ia irske jana&e do- be .«»*•*..<3S-"od svobodnim so In cena, zgodovinska povesi, 1. zv............. 1.25 od svobodnim svincem, zgodovinska povest, 2. zv.............13K Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabevo, K a lan .............85 jFomarica, povest ...............60 J 'Sxst& « Šesto, povest iz A bruce v £3' Slike te povesti, K saver Ms5ko .35 Student naj be, — Naš vsakdanji kruh ................................................M\ Veselo povesti: Za moiem, — V j pustiv Je Sla. — Pravda med bratoma ......................J55 »ojulmir ail poganstva u> krst, j povest .................................iH I step Zgaga ....................................JM j Doli s orožjem ................................,50! Knjige družbe Sv. Moborja i Duhovni boj {3:^4 str.) .............5% Mesija (i. zv.) .............. Mesija (2. zv.) ............................J50 Podobe iz narave .............Si Svetloba in senca ...............J3t Zgodovina slov. Ha roda <5. zv.) .30 c Zgodovina slov. naroda (9. ww.) J59 Mladim srcem (2. sv.) »pisal K. Meško M %zrjiga za lahkomlieine ljudi, Spisal I. Cankar..............1.75 *et tednov v zrakoplovu ........ 2.00 uaerika tt Amerikanei.............54M JCDSKA KNJIŽICA — POVESTI. I zv Znamenj« štirih. Povest de tektfva Sherlock Holmes .... M 2. zv. Darovana. Zgodovinska popov est ^ dobe esovanskih apostolov. ........................ .M 3. zv.: J' rrrač Zmagovač, povest — Med Plazovi, tirolska povest. 1 zv. Malo življenje, povest.....6L 5. zv.: Zadnja kmečka vojska, zgodovinska povest .......... .75 6. sv. Gozdarjev sin — Flnž«ar, povest ....................... .31 7. zv.: Prihaj&č. Zanimiva povest ..........................60 8. zv.: Brencelj: Kako sem se jaz likal, 1. zvezek 1.00 10. zv.: Brencelj: Kako sem se jaz likal, 2. zvezek 1.00 11. zv.; Brencelj: Kaka sem se jaz likal. 3. zvezek 1.0f 14. bv. ; .Brencelj: ljubljanske »lite. (Podobe ljubljanskega mesta) ..........................75 J5. zv.: P. Colon?.: Juan Mlseria. Povesti lz Španskega življenja .75 16. zv. Ne v Anerikt. Po resničnih dogočbafc. .....................73 £PILMANC>VE POVESTL 2 zv.: Maron, krSanskl deček iz Libanjn'H .................... jSff 3. zv.: Marijina etreka, povest 1a fcavk&skih gora ..........-.... J55 •1. zv.: Praški Judek, povest, II natis ........................ J& zv. :Trl indijske povesti...... M 0. zv.: Hraljičin ato&k. 2godorin-sfca povesr iz Japonskega .... JS* ! 10. zv. :Zve»»ti sin, povest lx TXede Akbarja Velikega ............ JS5 i 11. zv.: Rdeča in bela vrtnica, po- 112. .TV. : Korejska Srata. Črtica Ia misijonov v Koreji.............S# i 13. zv.: Eoj m .ifciaga, povest Iz A raar. a ....................... M 14. zr.: Prilega hnvonskega glavarji, po."est lz zgodovine kanadske ...................... .3* "iu. zv.: Angelj sužnjev — Fraztt- povest .................. 1«. rv.: Zlat okopi, povest -..... .30 j 17. »v.: Prvlž ECd Eadljanrf aH vožnja v Nikaragno .......... .30 15. zv.: Preganjani© Indijskih misijonarjev ................... .30 0. zv.: Mlada Brcmarjw, povest .SO ) J SPISI ZA MLADINO. Bob za mladi zob, pesmice.......30 Dedek je pravil, pravljica....... rAOLITV£NXKI. Skrbi za fcšo: v usnji vezano .............. i.80 v pletno ve3t-no ............ -50 I Kajsk? glasevi: v platno vezano .............. .00 j v kost vezano ...............1.7* j 7 usnje vezano .............. i ZEMLJEVIDI. Združenih držav ................ JO Zemljevid Sicrenije .......... JO Zemljevid Evropo ... -.......... JtO Velika stenska mapa .......... &SI Eeartjevičj: New Vork, Illinolij, Colorado, 5Lsns»3, Motana, Minnesota, Wyoming in Alaska ;— vsrki po Pennelyvanla ................. Ji0 West Virginia ...............40 RAZGLEDNICE: j Zabavne, različne, docat .20 Newyorške, različne, ducat, .20 Panorama mesta New Ysrk, 25 slik JS0 Panorama mesto Celje, 21 palcev dolge ................ £5e. NAZNANILO. Pittsburgh, Pa. Iz urada društva s-v. Jožefa št. 12 JSKJ. v Pittsburghu se naznanja vsem. članom in članicam, da se je na glavni letni seji dne' 11. decembra izvolil sledeči društveni odbor za leto 1922: Predsednik John Borštnar, podpred-| sednik Rudolf Krese, tajnik Vincent Arch, iblagajnik Anton Dol-movič, zapisnikar Frank Alič; nadzorni odbor: Frank Straus,! Anton Tomšič, Jacob Lavrič in John Bašel; zastavonoša John Žnidaiišič. Nadalje naznanim, da se je pri glavni letni seji tudi odobrilo z večino glasov navzočih članov, da vsak član tega društva plača v mesecu januarju 25 č v društveno blagajno za društvene stroške. Opozorili, tudi vse oddaljene člane, da plačajo assessment za H iuesece ali ti mesecev, kar jih je 16 milj oddaljenih od društvenega sedeža. Tako zahtevajo pravila JSKJ. Vsakemu dotičnemu] članu pošljem potni list, ko sprej-l uiem denar za mesečnino. Torej,! sobratje, vpoštevajte to. kar vas opominjam, ker preskrb it e sebi manj skrbi in tajniku manj dela, m čakati na mesečnino do 25ga vsakega meseca, ali še do 25ga ni bilo od vseh članov skupaj, tajnik pa dobi pod nos od društvenih uradnikov in iz glavnega urada, če v pravem ča^u ne izroči blagajniku denarja, da ga pošlje na glavni urad. Toliko vam v pojasnilo, c.eujeni mi sobratje in sose-stre društva sv. Jožefa št. 12. Bratsko vas pozdravljam in želim mnogo članov in članic, da pristopijo v letu 1922. Vinceiit Arch, tajnik. (2x 7&12—1) Ge imate kilo poskušajte to brezplačno. dolge vrste let so bili njegovi predniki vladarji, neomejeni vladarji. Knez, ki je vsaj povprečno razumen, ve, da je v njegovi deželi mnogo tisoč ljudi, ki so mnogo bolj bistroumni in učeni kakor je sam. Hong - Dok in vsi njegovi predniki pa so bili isto-tako trdno prepričani, da zija neizmerno brezdno med njimi ter maso ljudstva. Oni vsi so bili —• vladarji, vsi durgi sužnji. Samo oni so imeli modrost in omiko — sebi enake so videli samo tuintam v letu. ko so prišli poslanci iz dežele preko morja, ali še dalje, iz Siama, ali pa celo mandarini iz ogromnega kitajskega cesarstva. Mi bi rekli: Predniki Hong - Doka so bili bogovi med ljudmi. — Oni so se seveda počutili drugače: ljudi med umazanimi živalmi. Ali razumete to razliko? Pes nas oblaja — a mi Icomaj obrnemo glavo. (Konec .prihodnjič.) Prilagodi se vsaki kili! stari ali veliki ali mali, in vi ste na poti, katera je tisočere prepričala. V dokaz se pošilja zastonj. Vsak. kdor Ima kilo. možkl. ženska aH otrok, naj pISe takoj W. S. Rice, 270A Main S tie« t, Adams. N. Y; za prosto poekuSnjo tega Čudovitega pomirjujočega sredstva. Samo decdte na kilo, pa se b0do miSice začele krčiti. Skrčijo ae tako da se odprtina naravnim potom zapre. Ni vara treba nobenega nosilca več. nobenega pasu ali priprave. Ne zamudite pisati po to prosto poskuSnjo'. Tudi če v«*m kila ne nagaja, čakaj bi imeli vse svoje življenje nosilca? Zakaj bi trpeli to nadlogo? Majhna in nedolžna kila lahko privede gnitja. Zakaj bi se izpostavljali tej nevarnosti ter priSli na operacijsko mizo? Velika množica možicih in žensk se dnevno bliža temu riziku ravno vsledtega, ker jih ne ovirajo pri delu te boji. Pišite takoj po to prosto poskuSnjo, ker Je v resnici čudovita stvar,' ter je pomagala ozdraviti kUe. k! so bile tako velike kot dve možkl pesti. PoskuSajte in piSite takoj, služeč se spodnjega kupona. Z ZADNJO POSlLJATVUO SMO DOBILI NASLED NJE KNJIGE: Stric Tomova Koča..............60 Rinaldo Rinaldini .............. .65 Sv. Notbtirga .'..................35 Pravljice za Mladino, S. Košutnik .30 Elizabeta ....................... .35 Veliki vsevedež ..................go GozdovnJk, (2 zvezka) ..........1.00 Cvetfna Borograjska.............69 Sv. Genovefa ................-.. .35 Dostojno vedenje ..............- Pravljice H. Majar..............30 Godče~skl Katekizem ........... .25 Beneška Vedeževalka............35 Materina žrtev.................80 Cvetke ........................ Pozigmlee .....................45 Svetna noč.....................25 Zastonj za kito. V. 8. Fice. Inc. 27 more to biti? Kljub temu pa ni-jem vstal. Predramil me je šele velik ropot, stičen onemu padajočega zidu. Tedaj pa sem skočil iz postelje ter si rekel: — Hiša je v plamenih! — Moj *trah je še povečalo- dejstvo, da so jfe nahajalo krog hiše nekako šestnajst tisoč svežnjev suhega lesa. kajterega smo posekali in razklali preteklega leta. Napol oblečen sem pohitel po ttopnjicah navzdol. Priznavam, da sem bil tako zmeden, da sem komaj odprl zunanja vrata. Konečno pa se mi je vendar posrečilo odpreti jih. Komaj pa sem postavil svojo nogo na prag. ko sem začutil na svoj desni strani, malo pod bokom, ostro boletino ter č^l ob istem času, popolnoma blizu mene, strel. Sodnik ga je prekinil s kretnjo. — Vaše ugotovilo, grof, je- brez dvoma izvanredno jasno. Je pa ena točka, katero moramo na vsak način ugotovita. Ali se je v resnici streljalo na *as v trenutku, ko ste se pokazali pri vratih? — Da. gospod. — Potem je moral biti morilec popolnoma blizu na stražL Moral je vedeti, da vas bo ogenj privabil ven. Čakal je tam ter prežal na vas. * — To je bil moj nt i* ter je še vedno. — je izjavil grof. Gospod Galpin se je obrnil proti Dobižonu. — Potem. — mu je rekel, — je poskusen umor glavno dejstvo', s katerim se moramo pečati. Požar je le obteževahia okoliščina, sredstvo, katerega sc je zločinec poslužil, da boljše in bolj gotovo izvrši svoj zločin. Nato pa se je obrnil proti grofu ter rekel: — Prosim, nadaljujte. — Ko sem čutil, da som ranjen, — je nadaljeval grof Klodijez, — je bil moj prvi nagon pohiteti proti mestu, kjer je moral pasti strel Nisem napravil še treh korakov, ko sem začutil isto bolečino tudi v ramenu in na tilniku. Ta druga rana je bila bolj resna kot pa prva. Izgubil sem zavest, pričelo sc mi ;e vrteti v glavi in padel sem. — Ali ste videli napadalca? — Oprostite mi, gospod. V trenutku, ko sem padel, sem videl nekega moža, ki je pohitel izza k^pa drv, preko dvorišča ter izginil na polju. — Ali bi ga spc?nali? 1 / — Ne. — Vi ste venda * videli kako je bil oblečen. Ali bi ne mo^li dati tozadevnega opisa? — Ne, tega ne morem. Zdelo Le mi je kot da visi koprena pred mojimi očmi. Švignil je mimo mene kot senca. Sodnik je komaj mogel prikriti svoje razočaranje. — Pomirite se, — je rekel. — Mi ga bomo že našli. Sedaj pa nadaljujte, gospod. - Grof pa je zmajal z glavo. — Ničesar več ne morem povedati, — je odgovoril. — Padel rem v nezvest in ko sem prišel zopet k zavesti, par ur pozneje, sem ležal tukaj na tej postaji. Gospod Galpin si je zapisal odgovore z veliko natančnostjo. Ko je storil to, je zoi/et vprašal: — Seda^ se moramo vrniti k podrobnostim napada ter jih natančno premotriti. Važno pa je izvedeti, kaj sc je zgodilo potem, ko ste padli vi. Kdo bi nam mogel to povedati? — Moja žena, gospod. — Mislil sem si to. Grofica je bree dvoma vstala, ko ste se dvignili vi. — Moja žena sploh še ni šla spat. Sodnik se je naenkrat obrnil proti grofici. Na en sam pogled ie zapazil, da ni bil t njena obleka ona Lanske, ki je bila nenadoma prebujena iz spanja vsied požara v njeni hiši. — Vidim. — je rekel sam proti sebi. — Berta. — je nadaljeval grof, — najina najmlajša hčerka, H leži na oni postelji tam, ima ošpice ter "strašno trpi. Moja žena ie sedela pri njej. Okna njene sobe pa se ozfrajo na vrt. na nasprotni strani mesta, kjer je izbruhnil požar. _ — Kako pa je grofica izvedela za vse to? — je vprašal sodnik. mali Berti. Bila sera' precej izmučena, kajti tudi prejšnjo noč sem bila pokonci in ravno sem malo rakimala, ko me je nenaden šum prebudil. Ne vem, če sem v resnici čula kak šum, a v naslednjem trenutku sem čula streL Zapustila sem sobo, bolj presenečena kot pa prestrašena. Gospod, požar p.a je tako napredoval, da so bile glavne stopnjice razsvetljene kot podoevi. Šla sem navzdol z veliko naglico. Zunanja vrata so bila odprta. Šla sem ven. Tam, nekako pet ali šest jardov od mene. sem videla v luči plamena, telo mojega moža, ležečega na tleh. Stopila sem k njemu, a on me ni čul. Njegovo srce je prenehala utripati Mislila sem, da je mrtev. Vsa obupana sem pričela klicati na pomoč. (Dalje prihodnjič.) ADTOIgEMlMlt. ZAKAJ TRPETI f Revmatična, tievr.tljfične in bolečine ▼ miSicah so liitro odpravljene s primerno uporabo 4*PAIN-EXPELLERJA4> Tvoralik«, znamka, rrg. v pat. nr. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—slavnega že več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO trorniško znamk«. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno- odplujejo is New Torka. y Trst, Gorica, Reka, Zader. Štiri imena — štiri odtrgani cvetovi, ki jih je sorvraštvo, zaničevanje resnice ter pravice odtrgalo od stebla, da jih pregazi in potepta... Toda niso odtrgani ti evetovi, le natrgani so, ki se zopet zarastejo in prirasitejo... Ne tožimo, da so izgubljeni za nas, ker s tem sramotimo sebe, ponižujemo njih same. Oni so še vedno naši, kot so bili neikdaj, ko smo sanjali o veliki bodočnosti, saj so sanjali tudi oni. Jesen, hladna in neprijazna jesen jih je odtrgala, toda pride solnee, pride pomlad, ko žapluje-jo v steblu novi sokovi, ki se bodo vsesali tudi v nalomljeaie cvetove, da jim dajo moči, da se zo-pet priraste jo in zrastejo... I11 v nadi na sobice bodite pozdravljeni vi nalomljeaii cvet črvi! * * * > J Ko smo sanjali in pričakovali dan svoibode, ko smo se veselili velikega trenutka osvobojen j a in ojedinjenja, bali smo se za tebe. naš Trst... Gledali in opazovali, kako se dvigaš, videli smo, kako raste v tebi naša moč, naizivali smo te ponosno največje slovensko mesto, ali videli smo vedno roko, ki se je stegovala proti tebi, toda tudi to nas ni mo-tilo, ti si rasted, okoli tebe se je pa tiklepal trden, nepro-bojen obroč naših najboljših, naj-zvestejših, najsamozavestnejših! Zgodilo se je, česar smo se bali. Z lačno in strasti drgetajočo kretnjo 9e je stisnila roka in te odtrgala od našega telesa... V tebi, Trst, je bila utelešena| naša ljubezen do Jadrana, ti nam odpiral pot v svet, v veliko bodočnost, ali naenkrat smo te izgubili. s teboj smo izguibiii toliko 1 in toliko njih, ki so se vedno bo-' rili za naš skupni ideal... ' A danes životari tam doli ol Jadranu naš Trst žalostno življenje ... Laike so prazne, ne zibljejo se na valovih Jadrana okazeni velikani, zapirajo se skladišča... Trst pada, umira, umira kot odtrgan cvet brez stebla... Toda ne umirajo oni, ki žive tam, ne popušča obroč, ki se sklepa okoli sv. J usta, in to nam daje nado, da se v umiranju poraja novo življenje, da klijo v njem prve kali vstaje nja...- ' 1 Vemo, in težko prenašamo težko izgubo, tofia, ko pride dan vstajenja, pride dan tvoje no-ve in velike bodočnosti. Ne obupuj. Trst na Jadranu, ne ylej tako srepo čez nepregledno morsko ravan, ti, ponosni Devin, živi in upaj, kot upamo mi! * o. * * Iii tudi ti, najnežnejši cvet v vencu naše nesreče, ti morje soln-ea, ti pokrajina opojne sreče, tihega in mirnega dela... Gorica, ali moremo verjeti, da si izgubljena? Nikdar nismo mislili tega, ker smo vedeli, da si naša. Zakaj ni storila tvoja Soča, kar jo je prosil tvoj pesnik? Gorica, ki si bila kup ruševin, nismo žalovali za teboj, ker smo vedeli, da^boš naša, da te zopet dvignemo... Ali varali smo se, varali sono se, ko smo zaupali v prarvico in resnico. In z Gorico Brda, Vipavske gore, ponosni Kras, vse izgubljeno. Tajko velika rana, da jo komaj občutimo, ker preveč boli, preveč peče. Tako lepa, tiha, mirna in ponosna si bila, dvigala si se, krepila se in vsi smo ti pomagali, bila si pred zmago, pred svojo zmago, (pred našo zmago... prišel je vihar, bila si v razvalinah, toda ne izgubljena; potem pa tako naenkrat tragičen konec... 1 Niti zamisliti si ne moremo, da te nimamo več, da nimamo tvojih Brd in Vipavskih gora, da nimamo trojega silnega in skrivnostnega Krasa! Kot sanje se nam #3i vse to, kot težke aanje, ki se prebudimo po njih in gledamo mesto v temno noč v prvo jutranje solnee... da hidi iz teh težkih sanj se prebil-iimo, ko se okopaš v • sokicu svo- BT ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DR2AVJJL Zastopniki "Glas Naroda" bode. Kot nismo nikdar verovali v tvojo nesrečo, tako trdno mislimo tudi danes, da si še vedno naša, kot si bila vedno, da te niti danes, ko si odvojena od nas, nismo izgubili, ker te ne moremo in ne smemo. * Nad nežno obalo vedne pomladi od Lovrane in Ike, Opatije in "Vo-loškega pa do pristanišč Reke kraljuje star in resen čuvar grad Frankopanov. Kako lep simbo-l bodočnosti, ko čuva nad teboj o-bala modrega Kvarnera spomenik naše prošlosti. Strme stene se spuščajo od frankopanskega gradu proti Reki ter po teh pečinah in strminah zabobne nekdaj hudourniki. .. Sirota, Reka, kako si se preva-rila v svojih nadah! Zagospodoval je nad teboj blazen harlekin, ki se je hotel povspeti do svoje slave na tvoji propasti, na tvojih razvalinah. Bes, sovraštvo in sttrast sta gospodovali v tebi, zaprli so ti vsa pota, hoteli te zadušiti. .. Ko so videli, da so te do-tirali na rob propada, ko so uničili vse, kar si imela, so te zapustili, kot zapušča pohotnež svojo žrtev. .. ne dali so ti nagrado, dali so ti svobodo! ~V ti svobodi živi, ko so ti vzedi vse, ko so ti zaprli pota, ko so ti izzvali sovražnike na vseh straneh, sprejela si svobodo, da propadeš v nji. Toda ne, oni, ki so te vedno ljubili, ki te ljubijo še danes, oni te ne zapuste, oni, ki jih je pregnala mržnja in strast pobesnelih pretorijanov pijanega harlekina, t?se vračajo, oni prihajajo s polnimi roikami, oni prihajajo z ljubeznijo, ki 111 prenehala tudi takrat, ko je rosila njih kri tvoje ulice Bodi mirna, nežna kvarnerska obala, nad teboj čuva stari fran kopanski grad, nepremagljivi spomenik naše preteklosti. V temni noči je plula "Pano ilia" po zadarskem kanalu, morje je molčalo, na desni se je raztezal črni Ugljam, a mi nismo gledali tja. saj 011 je naš, gledali smo tja proti vzhodu... Kot čarobni grad se je dvignil iz morja skal in teme Zadar, naš zasužnjen Zadar. Kot trn bolečine so ga zasadili v naše telo, da nas ž njim obadajo, da ga pritiskajo v naše meso. Kot pošastni grad se je dvigal Zadar iz valov, nikjer luči, vse kot v grobu... Ali naenkrat so se zablestele luči po mestu, tu ena, tam ena, zablestele in ugašale, da to so bili pozdravi onih, ki žive tam, ki nas pozdravljajo na ta način, ker drugače ne smejo, ki nas opominjajo, da jih ne pozabimo. Vselej, kadar potujejo v noči naši parniki mimo Zadra, ponavljajo se isti prizori, vselej čakajo trpini pafcno v noč, da v rano jutro, da nas pozdravijo, da nas opominjajo. Sovražili smo te nekdaj, potuj-Čeni Zadar, kajti iz tvojih zidin je prihajalo sovraštvo, v tebi so gospodovali prijatelji, ki so nas hoteli ubiti, toda toliko bolj te ljubimo danes, ko vidimo tvojo žalostno usodo, ko samuješ in čakaš na sinjem morju. Obžaluje mo, da smo te sovaržili, ker ti nisi bil kriv, bili so krivi oni, ki so gospodarili v tebi, iki so te odtrgali od nas___ S teboj nam je hotel sovražnik zabosti rano v srce, s teboj si je hotel dalje tudi zagotoviti prvi korak, ko stapi na naša tla, ali trn mora \z rane, odvalil se bo kamen, kamor namerava stopiti noga, in takrat te bomo ljubili, kot smo te nekdaj sovražili, ker vemo. da si nas, kot je nase morje, M ti v nočeh poje pesem upanja, naš, kot so naše ponosne gore, ki se dvigajo za teboj, znak naše moči in neomajanosti! Veruj, Zadar-grad. v naše morje, v naše gore, veruj v te simbole in rešen boš tudi ti! Trn mora iz mesa, ako tudi boli, a v zdravem telesu ne sme ostat i! V, F. J. I kateri ao pooblaščeni pobirati alno nt dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik lada potrdilo aa noto, katero Je prejel In jih rojakom pri po ro&uno. Naročnina sa "Glas Naroda" J«? Za celo leto $6.00; ca pol leta $».00; «a Štiri mesece $2.00; aa Cfetrt lata (L 50. Saa Franelsee. OaLl Jacob Lovila. Denver, Co*«.: Frank žkrahae. PoaUm Cala.: Peter Colls, John Germ, Frank Janeab In A. Kochevar. teHda. OiU.: LddU OosteUo. Somerset, Mc.: Math. Ker»-4J. IndfaoapoftK lai.: Alois Rodman. Clinton, M: Lambert Bolakar. inrora, OL J. VerblC, 688 Avon Aren na. Chicago, OL: Joaeph BoetH, Joaejb BUah Xa Joseph BevM dnrldge. Pa: Ant/m Jerina la Aatoi Kmm Hot. (ink Pa.: Anton Oahaban. Szrat, Pa.: Louis SupnaMI. toast City. Fa*: Mat. Kaata FarraD, Fa.: Jerry Okorn. fmpwial, Pa.: Valentine rsterasL Frank Noral, bvbt fa: Mike PariUL John Polanc. fjfifofi osom«. ITALIA 10 Jan- — Trat FRANCE 16 febr. — Havre MONGOLIA 12 Jan. — amburk ADRIATIC 18 febr. — Genoa G.WASHINGTON 17 jan. — Bremen OLYMPIC 18 febr. — Cherbourg ROCHAMBEAU 17 Ian, — Havre N. AMSTERDAM 18 febr. — Boulogne PARIS 18 Jan. — Havre PARIS 21 febr. — Havre ORD'JNA 21 Jan. — Hamburg AQUITANIA 23 febr, — Cherbourg SAXON 1A 21 Jan. — Hamburg MONGOLIA 23 febr, — Hamburg ARABIC 21 Jan. — Genoa KROONLAND 25 febr. — Boulogne KROONLAND 21 Jan. — Cherbourg MINNEKAHDA 26 febp. — Hamburg NOORDAn* 21 Jan. — Boulogne NOORDAM 25 febr. — Cherbourg PRES. WILSON M Ian. — Trat ARABIC 4 marca — G 2'oa _A LORRAINE S» jan. — Havt ZEELAND 4 marca —Cherbourg CARONIA 28 Jan, — Reka LA LORRAINE 4 marca — Havre ZEELANO 28 Jan. — Cherbourg la savo:e 11 marca — H «iv~« FINLAND 4 febr. — Cherbourg FINLAND 11 marca — Cherbour LA TOURAINE 4 febr. — H avra RYNQAM 11 marca — Boulogne RYNDAM 4 febr. — Boulogne PAP.iS 15 rrarca — H avre AQUITANIA 7 febr. — Cherbourg LAPLAND 18 m -irea -- Cherbourg LAPLAND 11 febp. — Cherbourg N. AMSTERDAM 25 rnarci — Boulogne L.A savoi E 11 feb. — H avre france 23 rrarca — Ha /re CARMANIA 11 febp. — Reka ADVERTISEMENTS. OOSULICH ČRTA Direktno potovanje v DUBROVNIK (Gravosa), TRST. PRESIDENT WILSON 31. januarja 1933. Cene za Trst In Reko so: Pres. Wilson $102.50 in $5. davka. Potom listkov tsdanlh n tm krm,- Je r JuaoalavlJi In RazkoAne ugodno«ti pnriaa. ira- gega lil tre tj ca* ".aJtredJL. Potniki tretjega raareda dobivajo braspladno vino. PHELPS BROTHERS & Co. Passenger Department 3 West Street New York Kje st- nahajata moja dva ujea MATH, in JOK JERMAN? Doma sta iz Mihelje vasi pri Cr-. nomlju. Pred leli sita bila v Hear C reokn. M on t. 1 Vroč at i j i-iiia imam važne zadeve stare domovine. Zjjrla-sita naj se na naslov: ^Ii-s. Anna Bobeai. f>(J0 San lirmino Ave.. Sail Pran-eiseo. Calif. (7-9—1) Lmhka se Varujte »eponaredi; ^SS] [WS Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vsek njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd. Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša. Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Marluor, Metkovlč, Sarajevo, Split, Sibenik Zagreb. iT ALI 3 A NEMŠKA AVSTRUA Trat, Opatija, Zadar. Dunaj. IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji,, in Nemški Avstriji ter izdajamo čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje pamikov.) Kadar ste na pota v staro domovino in se nahajate v New Vorku, se Vam bo izplačalo. ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodnl listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ngodni pogoji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se ie ali se bodo poaluievaU nase banke. Frank Sakser State Bank DR. LORENZ 644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZORAVNIK fePECIJALIST MCŠKIH BOLEZNI. Maja stroka Je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaz •am že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih In ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let tem pridobil posebno skušnjo pri ©zdravljenju moških bolezrl. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vat popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite člmpr-je. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje ln lise po telesu, bol®*nl v grlu. izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane; oslabelost, živčne in brezni v Ju ledicah, jetrah, želodcu, rmenico revmatlzem, katar; zlato žile, n«duha Itd. Uradne ure: V ponedeljek: sredo in petek od <». dopoldne do 5. popoldne; v torek, četrtek ln sobota od 8- dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 2, popoldne. ZASTAVE Regalije in vse društvene potrebščina. Garantiano delo in blago. Izdeluje po zmernih cenah vaš rojak VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve SI., GONEMAUBH, PA. Hmw. Pa.: Frank Dolu. Ko« Ban, Pa.: Frank Maček m Frank Pa al) flekr Pittsburgh, Pa.: U. Jakobich, Z. Jakshe, *lna Arch In I. Magister. Ralph ton. Pa.: Martin Kare—hote. ftading, Pa.: J. Pesdlra. ateottwi, Pa." Anton Hm. rnrtle Crack, Pa.: Frank Schlfrar. West Newton, Pa.: Joaeph J*waa. Vallej, Pa.1 InHI Pravit WlOoefc, Pa: J. PMamlL Hlačk Diamond, Wash. G. J Pc renta. r«hetoB. W. Va_: Frank Koclaa. fb—m, W. Va.: PrlmoS Modlc. IflKraknee. Wbi : Joseph Tratnik. ^fcebofgan, Wis.: John Ktampfei la H. SvotUa. West AIHs, Wis. Frank Skok In Ant. TlowSek. Kad bi zvedel za naslov svojega brata JOHNA ZGONC, doma iz vasi seikirišce, fara Rob |>ri Velikih Laščah na Dolenjskem. Pred tremi leti je bival v Star City, W. V a. Imam mu za povedati jako važne stvari od njegovega doma iz starega kraja. Zato prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov sedanji naslov, da mi ga blagovoLi naznaniti, za kar boan dotičneimi jako hvaležen, ali naj g^. opozori na ta ogla«, pa naj se sam zgla-si svojemu bratu: Joe Zgonc, GGT3 Seli afer Ave., Cleveland, Ohio. (6-10—1) GROZDJE! GROZDJE! PO ZNIŽANI CENI Gr£ko, male jagode »6.50 boksa 50 funtov. Malaga, velike Jagode $3.25 boksa 25 funtov. Fige (reSta) letoSnJe 15c, funt, boksa po 14 c. funt. Češplje $2.50 boksa 25 funtov. Brinje 10c. funt. na debelo po 8c. Z naroČilom, poSljite 42.00 za vsako bokso. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue, New York, N, Y.