N»j t «£ j i akmmld dnevnik driavdk Z& pol leta » • • • • Zrn. Near York cela leto • Za inocemstro celo leto GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. The largest SiomAm Mr m the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, Sbm TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 No. 79. — Stev. 79. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 4, 1936 -SOBOTA, 4. APRILA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. B. R. HAUPTMANN JE UMRL NA ELEKTRIČNEM STOLU Pred smrtjo ni podal nikaksnega priznanja MALA ANTANTA POSLALA SVARILO Mala a tan ta bo mobilizirala, a k o Madžarska vpelje vojaško službo. Mussolini ji je najbrže dovolil. ABESINIJA BAJE HOČE SKLENITI MIR Tako zatrjuje maršal Badoglio. — Abesinska vlada zanikuje. — Nova napete ct med Anglijo in Italijo. RIM. Italija, J. aprila. — Maršal Pietro Badoglio poroča, tla je Abesinija zmagovitim Italijanom stavila mirovno ponudbo. Odposlanci cesarja Haile Selassiea so prišli v stik z Italijani, da se prično pogajati za mir. Maršal Badoglio je o tej ponudbi obvestil podtajnika za kolonije Alessandro Lassano. Lassano se nahaja v Vzhodni Afriiki in je bil poslan tja v namenu, da se more v danem slučaju takoj pogajati z Abesin-ci. Podrobnosti o mirovni po nudbi niso znane, kakor tudi ni znano, na kak način so prišli Abesinci z Italijani v zvezo. Odnašaj i med Anglijo in Italijo so se zadnje dni zopet zelo poslabšali. Sedanjo napetost med obema državama je mogoče primerjati z napetostjo, ki je zavladala v septembru, ko je Anglija poslala svoje bro-dovje v Sredozemsko morje. Več tisoč dijakov >e pripravlja na demonstracije pred italijanskim konzulatom. Pred konzularnim poslopjem stoji močna policijska straža. Tudi angleško poslaništvo je močno zastraženo. Italijanska ofenziva, ki se je pričela sredi marca, je končana z italijansko zmago. Na čelu motoriziranih čet je generalni poročnik Achille Starace vkorakal v Gondar. Starace je imel s seboj okoli 300 vojaških avtomobilov. V okolici Ašangi jezera, kjer je bila poražena neguševa armada, zasledujejo italijanski aeroplani umikajoče se Abe-since. V bitki pri Mai Ccu je baje tudi padel negušev nečak mangaša Uma. ADDIS ABABA, Abesinija, 3. aprila. — Abesinska vlada zanilkuje italijansko poročilo, da je bila garda cesarja Haile Selassiea poražena. Poročilo pravi, da je v bitki pri Ašangi jezeru padlo trikrat toliko Italijanov kot Abesincav. Med drugim pravi abesinsko uradno poročilo: "V veliki bitki ipri Mai Ceu in Debar 31. marca in 1. aprila je bilo ubitih 700 belili Italijanov, 36 častnikov in 2000 vojakov iz Eritreje. Abesincev je padlo samo 887." "31. marca so abesinske čete vdrle v štiri italijanske ti~ dnjaive v Mai Ceu in Debar. lCl. aprila se je bila bitka ves dan. Stevrlo italijanskih I ranjencev še ni znano; 345 tovo je vreden 50 centov. Abesincev je bilo ranjenih. Za- PARIZ, Francija, 3. aprila. — Romunska, Čehoslovaška in Jugoslavija so obvestile zapa-dne evropske države, da se bodo mobilizirale, ako bi Madžarska po zgledu Avstrije uvedla prisilno vojaško službo. Mala antanta je pričakovala uvedbo prisilne vojaške službe v Avstriji že zaradi strahu pred Nemčijo, toda v zopet-iii oborožitvi Madžarske vidi nevarnost, ki je obrnjena pro-; ti državam Male antante. Diplomati Male antante so ( mnenja, da bi oborožena Ma- | džarska skupaj z Avstrijo ino- j gla zahtevati vrnitev dežel, ki ^ «-o bile po svetovni vojni dodeljene državam Male antau--' te in da bi Habsburžani zopet zasedli avstrijski prestol. V Parizu kot v drugih glavnih mestih prevladuje mnenje, da je Mussolini na konferenci z avstrijskim kanclerjem in madžarskim ministrskim predsednikom privolil v oborožitev Avstrije. Avstrija je saj deloma opravičena, da ima močno stalno armado, ker ji preti nevarnost od Nemčije in jc tudi v notranjost dežele velika agitacija proti sedanji vladi. tV pa se oboroži Madžarska, bi bile dežele Male antante o-grožanc, vsled česar je zlasti Francija sprejela njihovo grožnjo za mobilizacijo kot opravičljivo, zlasti še, ker bi se mogoče Avstriji in Madžarski slednjič še pridružila Bolgarska. PROTESTNA STAVKA V VARŠAVI VARŠAVA, Poljaka, 2. apr. — Danes so vsi unijski delavci za štiri ure odložili delo v protest proti policiji, ki se je prejšnji teden pri zatrtju političnih nemirov poslužila orožja. NEMŠKI MINISTER V RIMU RIM, Italija, 2. aprila. — Sem je dospel z letalom nemški minister na razpoloženju, Hans Frank. Baje bo imel v Italiji vrsto predavanj. Sprejela sta ga Mussolini in kralj Viktor Emanuel. ZAM0RA PRETI Z VOJAŠKO DIKTATURO Položaj v Španiji je še vedno zelo napet. — Radikalci se preskrbuje j d z orožjem. MADRID, Španska, 3. apr. — Vladni krogi zatrjujejo, da je predsednik Niceto Alcala Zamora pripravljen postaviti narodno vlado, ki bi bila sliČna tvojaški diktaturi, ako se pokažejo najmanjši znaki, da se bodo pretnje v resnici premenile v vstajo. Po zmagi stranke levice so komunisti in revolucijonarni socijalisti, katerih cilji so si slični ponovno izjavili, da bodo pri prvi priložnosti vlado ministrskega predsednika Manuela Azane s silo vrgli. Obe politični skupini, 'ki sto protiklerikalni in protikapita-listični, nameravate na Španskem postaviti sovjetsko diktaturo. Znano je, da je dolga vrsta nemirov, ki so sledili zadnjim volitvam, zbudila v vojaških krogih veliko nevoljo. Navzlic zanikanjem so razširjene govorice, da bo armada v kratkem vročila ministrskemu predsedniku ultimatum za zahtevo, da zatre terorizem, ki je doslej že veljal 100 živ-Ijen in povzročil več milijonov pesetov škode. V obratnem slučaju pa bo armada sama vzela položaj v svoje roke in bo skrbela za mir in red. Dejst-vo, da revolucijonarji javno priznavajo, da se oboro-žujejo in samo Čakajo na pravi čas, da vdarijo, je razburilo vlado in javnost. Vsled negotovega položaja je tudi trgovina zaspala. Predsednik Zamora skuša to negotovost čimprej odstraniti. Baje je celo odločen izdati drastične odredbe, ako bi se položaj še dalje poslabševal. JAPONCI VRŽENI IZ MONGOLIJE Japonci so imeli velike izgube. — Mongoli so se polastili vsega izgubljenega ozemlja. MOSKVA, Rusija, 2. aprila. — Poročila iz Ulan Bator naznanjajo, da so Mongoli zopet zavzeli vse ozemlje, ki so ga zasedle japonske in mancuku-anske čete in da so vrgli Japonce in Mančukuance v Man-čukuo, pri čemur so imeli vpadniki velike izgube. Boji so se vršili ves dan dan v torek in do srede zjutraj, ko so se Mongoli polastili Advk Dolona. V bojih je bilo na obeli straneh udeleženih več sto vojakov s tanki, aeroplani, o-klopnimi avtomobili in strojnimi puškami. Na bojišču je obležalo mnogo vojakov, toda njih število ni bilo naznanjeno. Japonci in Mančukuanci so na bojišču pustili mnogo orožja, niunieije in svoje mrtve. Kraj bojev je bil 28 milj v notranjosti Zunanje Mongolije. x Ruska vlada je vpričo teh bojev zavzela stališče, da ne dolži japonske vlade, da je dala povod za spopad, pač pa, da ne more obvladati japonske armade v Mančukuo. V bojih niso bili udeležili Rusi, četudi je Rusija po pogodbi obvezana s svojo vojsiko pomagati Zunanji Mongoliji, ako bi bila napadena. Ti boji so imeli za posledico več protestov iz Moskve in Tokio. Rusija zatrjuje, da so se boji vršili na ozemlju, ki brez vsakega vprašanja pripada Zunanji Mongoliji. Poslanik Ota pa zopet nasprotno trdi, da so Mongoli napadli Mančukuance. HITLERJEVI PREDLOGI SO NESPREJEMLJIVI Navzlic temu so pogajanja mogoča.— Sprejem Hitlerjevih predlogov bo pomenil konec Lige narodov. SKOZI NJEGOVO TELO JE BIL 3-KRAT SPUŠČEN TOK, IN PO 8 MINUTAH JE BIL PROGLAŠEN ZA MRTVEGA PROTIFAŠISTIČNI NEMIRI V FRANCIJI TARBES, Francija. 2. apr. — Ko so se v tukajšnjem mestu spopadli komunisti s fašisti, je -skušal posredovati policijski načelnik. Neki demon' strant mu je pa vrgel kamen v glavo, da so ga morali težko ranjenega odpeljati v bolnišnico. BETTY GOW JE MOLILA Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. 2e 42 let izhaja. — Go- plenili smo topove, puške, strojnice in revolverje." Abesinska vlada tudi uradno zanikuje, da je Abesinija stavila Italiji mirovno ponudbo, ali pa da bi z abesinske strani kdo skušal priti iv zvezo z maršalom Badoglio v namenu, da se ž njim prične pogajati za mir. GLASGOW, Anglija, 2. apr. — Bivša pestunja Lindbergho-vega odvedenega in umorjenega sina, Betty Gow, je v torek, ko je mislila, da bo Hauptmann umrl na električnem stolu, v molitvi prebila v svojem stanovanju. Zelo je bila ginjena pri mi-li, da bo moral Hauptmann umreti, proti kateremu je pričala v Flemingtonu. Radio v njenem stanovanju je bil odprt vso noč. Zunaj pa so prijatelji njene družine stali na straži in nikogar pustili v hišo. Betty je vso noč ostala v svoji sobi in ni hotela z nikomur govoriti. Kot je rekla njena sestra, je ves ča$i molila za Hauptmanna in za vse one, ki so bili i v zvezi z zločinom. O Hauptmannovi zadevi ne mara z nikomur govoriti. PARIZ, Francija, 3. aprila. — Francija bo v ovojem odgovoru na mirovni predlog kanclerja Hitlerja zavzela stališče, da bi sprejem njegovih predlogov pomenil konec Lige narodov. Vladni uradniki pravijo, da bo Francija čim prej zahtevala konferenco med Anglijo, Belgijo in Italijo in da bo na konferenci zahtevala, da so Hitlerjevi predlogi zavrnjeni. Iz vladnih krogov pa prihaja naznanilo, da bo odgovor, katerega sestavljata ministrski predsednik Sarraut in zunanji minister Flandin, zavrnil Hitlerjevo predloge, vendar pa bo povdaril, da Francija ne zapira vrat za nadaljna pogajanja. Odgovor bo zavzel obliko izjave, ker se Nemčija s svojimi predlogi ni naravnost obrnila na Francijo. V odgovoru bo Hitlerju povedano, da njegovi predlogi niso sprejemljivi, ker ni za varnost ničesar obljubil. Anglija je Franciji ponovno zagotovila svojo vojaško pomoč, ako bi jo Nemčija napadla. Francija je sicer pričakovala, da bo prišlo tako zagotovilo, toda se je bala, da se bo Hitlerju posrečilo pridobiti zunanjega ministra Edena, da to zagotovilo zavleče. Ravno tak* * je tudi Francija poslala \ ?n zagotovili) svoje pomoči, ako bi bila Anglija napadena. V ponedeljek bo pod predsedstvom predsednika Lobru-na imel kabinet sejo, na kateri bo določil stališče Francije na locarnski konferenci. Francozi bodo zavzeli stališče, da skuša Hitler zapovedovati Evropi na isti način, kot zapoveduje v svoji lastni deželi. Za preprečen je povodnji WASHINGTON, D. C., 2. aprila. — Senat je sklenil danes odobriti Overtonovo predlogo, ki določa, naj dovoli vlada 275 milijonov dolarjev v svrho preprečenja povodnji v dolenjem teku Mississippija. POTRES V MANAGVI MANAGUA, Nicaragua, 2. aprila. — Davi se je pojavilo tukaj več močnih potresnih sunkov, ki so povzročili precejšnje škodo. Potres ni zahteval človeških žrtev. Advertise in 'Glas1* Naroda' Ves teden je vladalo v Trentonu, glavnem mestu države New Jersey, veliko vrvenje, ki je sinoči dospelo do viška. Policija je delala red po ulicah. Največji naval je bil pred državno jetnišnico, kjer je čakal Bruno Richard Hauptmann, ki je bil obsojen zaradi odvedbe in umora Lindberghovega otroka, svoje zadnje ure ali pa zopetne odgoditve usmrčenja. Hoffman, governer države New Jersey, ki je postavil na tehnico vso svojo politično kariero s tem, da se je zavzel za Hauptmanna, je bil v svoji pisarni, ki je bila v direktni telefonski zvezi z uradom kaznilniškega ravnatelja Marka O. Kimberlin-ga. Edinole Hoffman je imel pravico usmrtitev od-god.ti ter s tem podaljšati predsmrtne »muke obsojenega Nemca. Na hodniku pred sobo smrti je bilo zbranih 54 prič — večina časniških poročevalcev in nekaj u-radnikov. Policija jih je natančno preiskala, če bi imel kdo pri sebi fotografski aparat. Par minut po osmi uri so stopili v sobo temrti, sedli na svoje prostore ter se zazrli v električni stol ob nasprotni steni ter v vrata, skozi katera je imel vstopiti obsojenec. ICimberling je naročil svojemu tajniku, naj stopi v pisarno, če je dospelo zanj kako sporočilo. — Nobenega sporočila ni bilo. Kimberling je dal znamenje. Vstopil je Hauptmann v spremstvu dveh protestantskih duhovnikov, ki sta glasno molila v nemškem jeziku. Hauptmann jima ni odgovarajal. — Glavo je imel obrito, oči vdrte. Strmel je topo predse ter ni pogledal niti prič niti stola. Bil je smrtno bled, toda stopal je precej moško. Neki jetniški stražnik je rekel pozneje:—Hauptmann je bil duševno mrtev že od torka zvečer ter najbrž ne ve, kaj se godi okrog njega. Mirno je sedel na stol. Tedaj je vfce mislilo, da bo spregovoril. Toda nobene bessede, niti vzdiha ni bilo preko njegovih ustnic. Napoved državnega pravdnika Wilentza, da se bo v bližini električnega stola Hauptmannov molk odtajal, se torej ni vresničila. Glavo so mu pokrili s črno kapuco; čuvaji feo mu pritrdili elektrode na nogo, na roke in na glavo. Stari rabelj Elliott je stopil k električnemu stikalu. Čakal je znamenja. Na dano znamenje je spojil tok in spustil v Hauptmannovo telo 2400 voltov elektrike. To je v kratkih presledkih še dvakrat ponovil. Hauptmannovo telo se je zvilo in se nagnilo naprej. Trikrat po 2400 voltov. 400 voltov lahko žene najtežko karo poulične železnice. Pet zdravnikov je pristopilo. Odpeli so mu srajco na prsih in začeli prisluškovati njegovemu srcu. Osem minut, ki so se zdele kakor večnost, so prisluškovali. Po osmih minutah je izjavil okrajni zdravnik: — Ta mož je mrtev. Sneli so mu malsko z glave. Oči je imel izbuljene. usta skremžena v zaničljiv smehljaj. Rabelj Elliott je dobil za usmrčenje $1 50. Elek-r trični tok, ki je Hauptmanna usmrtil, je veljal trideset centov. Hauptmannov proces je veljal državo. New Jersey par milijonov dolarjev. _ ji m c as "f™ 11 New York, Saturday, April 4, 1936 THE L ARC EST SLOVENE DAILY IN V. S. "A. "Glas Naroda" (A Corporation) 4 4 Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ftaak gakaer. President_L- Benedlk, Treag. Place of btntnen of ttio- corporation and addresses of above officers: SIC Wevt 1411» Street, Btnofh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People) Iz Slovenije♦ Issued Every Day Except Sundays and Holidays Sa odo leto relja sa Ameriko ln Za New York za celo leto ... Kanado ........ $6.00 Za pol leta................. ... $3.50 Ta pol leta....... ••■*•>••«••!. $3.00 Za inozemstvo za celo leto ... ... $7.00 Za četrt leta..... .............$1.50 Za pol leta................. ... $3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da te nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 Se korak nazaj KOVACNICA DENAR. JA V GOZDU MARIBOR, 20. marca. — Va včerajšnjem Jožefovem sejmu v Studencih pri Mariboru so se pdjavili 20-dinarski ponareja -i kovanci. Orožniki so takoj u-vedli preiskavo in prišli na sled Slavku Kovaču iz Z«*1. Sv. Kun-gote. Po daljšem oklevanju je fant vse priznal in so orožniki našli v gozdu pri Gornji Sv. Kungoti v zemlji zakopano pripravo za ponarejanje denarja. Model je napravil iz bakra. Na sejmu je skušal fant spravit1" v promet prve -svoje izdelke, pa STARO SOVRAŠTVO SE JE KONČALO Z UBOJEM SV. URBAN pri Ptuju, 21. mraca. — V občini Sv. Urbanu pri Ptuju živijo sicer miroljubni ljudje, 'ki skoro ne poznajo pretepov. Nanese pa naklnčje kakor povsod, da zavlada med sosedi sovraštvo včasih, zaradi malenkostnih sporov. Tako se tudi nista mogla trpeti 33-let-ni viniear Marinič Franc iz Za-■siadov in njegov sosedi sopo-scsfnik 22-letni Čech Franc. Ko se je 18. marca vračal Marinič »lomov od dela v vinogradu pri "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — | Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. ni imel sreče, ker so g? takoj i pogostil i ku Kosi ju Alojzu v Tr-izsledili. Njegove skr'vne kov- novf;ki vasi, jc- naletel v domači Kmalu po ovržonjn NRA je bil ustanovljen National Labor Rehtions Hoard, čigar svrha je bila uravnavati spore med delodajalci in dclavc-i. V kratkem ča^u svojega obstoja je ta komisija preiskala 650 slučajev, tikajočih st 150,000 delavcev ter se ji je skoro vselej posrečilo seči spor j&um. Razsodniki so bili še precej nepristranski, in kadarkoli jim je bilo mogoče, j ščitili interese delavcev. » Sarooiposebi je umevno, da podjetniki s tem niso bili zadovoljni. Če jim je bilo količkaj mogoče, niso predložili sporne zadeve zvezni komisiji, ptič pa sodiščem. Nekaj zveznih 6odnikov je že parkrat dvomilo o ustavnosti nekaterih določb National Labor Relations Boarda, zdaj je pa zvezni sodnik John P. Barnes v Chicagu izjavil, da je vsa postava neveljavna Možak je mnenja, da so delavske razmere izključno le lokalna zadeva ter ne spadajo v področje zvezne vlade. Temu je treba pripomniti, da ni v dvajsetem stoletju nobenih samobitnih "lokalnih" ali meddržavnih interesov. Vse je odvisno od modernih tržišč. Niti trgovine in prometa segajo v najbolj oddaljene in skrite kotičke dežele ter tvorijo obenem mrežo, v katero je zapleteno vse gospodarstvo. Izrabljanje delavcev v kateremkoli delu dežele pa to mrežo nevarno rahlja. Sodnik Barnes razlaga svojo razsodbo približno takole: 4:Ako je Peter prisiljen pogajati se s Pavlom ter skleniti ž njim pogodbo, dočim se Pavel zaveda, da sme in more Petrovo pogoje zavrniti, se v tem slučaju ne more govoriti o pogajanjih. Pri tem ga za lastninsko pravico, in tožilcu Petru je bila ta pravica nepo sosedel in so ira morali takoj prepeljati v bolnišnico, k.ier je v petek zjutraj umrl. Rodno raztelešen jo je ugotovilo, da je. 'imel Marinič raztrgana jetra zaradi močnega udarca čez trebuh. nov urugvajsflcih zlatih pezov, na je pa popolnoma prezrla o-ba pastorka in določila premo žen je raznim dobrodelnim zavodom, služinčadi ;,> svojim sorodnikom. * Mrtvega so našli v CMevelan-du znanega Joseph Matevčiča. Ranjki je bil star 43 let in doma iz vasi Pančuh na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1911. Dopisu New York. N. F. Naši v Ameriki SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOTICE IZ NASELBINE. V Montevideju, Urugvaj, se je začel senzacionalen so« hi i proccs zaradi testamenta poti v hišo ol> zgodnih jutranjih kojne Marije Emilije Pirije, rotirali. jene Frane, vdove po pokojnem Orožniki niso mirovali. Po 4 urugvajskem miliijonarju Fran-letih so prišli nekako na sled cisern Piriji. Pokojna Marija morilcem. Zbrali so mnogo or - Pirrja je bila Slovenka, rojena remenilnih indicov, po katerih v Ljubljani leta 1857 kot hči so aretirali v Dražgosah 4 ose- železniškega sprevodnika Ada-be, 2 moška in 2 ženski. Ko se ma Franca. V Južno Ameriko napravili pri njih hišno p^r- je prišla pred dolgimi leti in 1. i.^kavo, ki še ni mogla v glav- 1904 se je kot vdova poročila T A * j. j . mj j ji , , .~ . I nem dognati krivde, so vse štiri z milijonarjem Pirijo, ki je bil Iz tega sledi, da je 49 odstotkov delavcev oropanih ustav- omaljimftQ aretirali. Aretiran- tudi vdovec z dvema sinovo- ci so pri zaslišanju zašli v hu-'ma. Ta dva siinova zdaj tožita da protislovja. V splošnem pa'za razveljavlljenje očetovega osumljenci odločno zanikajo testamenta, češ, da se je mače-vsako krivdo in udeležbo pri u- ha poročila z njunim očetom ko moru. Vse 4 osumljence so o- je bil njen prvi mož še živ in rožniki pripeljali v škofjeloške že danes živi. Pirija je zapustil sodne zapore. 1 svoji slovenski ženi pet milijo- ne pravice svobodnega sklepanja pogodb. Na vse to je en sam odgovor: kompanijske unije morajo biti postavno prepovedane, kajti nastajajo pod pritiskom ter so plod izrabljanja. Morilec se lahko izgovarja, da mu je dala država revolver in orožni list ter da ni on odgovoren, če koga umori. Važno za potovanje. Kdor jo naonaajem potovati v $tari kroj aU dobiti tog* Od te«, jo potrebno, da p poučen v vsek stvareh. FiM naše dolgoletno skušnje Vam Mnormo dati najboljim pojasnila in Mi vn potrebno preskrbeti, da jo potovanja udobno im hitra. Sato u eaupno obrnite na nas ea vea pojaen&». Mi preskrbimo vso, bodOi prošnje ea povratna dovoljenja, potno liste, viooje in sploh vso, kar jo oa potovanj* potrebno v najhitrejšem času, im kar je glavno, oa najmanjše Nsdriavtjaut naj no odlašajo do eatHjšga trenutka, ker prušmo M dobi ie Waskimgtona povratno dovoljenja, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en metee. Pišite torej takoj ea breeplaSna natodUa in oaaotavlja-wsO Tam, da boste poceni m udobno potovak. SLOVENIC PUBLISHING CO. {FRAVEII BUREAU 216 SV** <8th Street New Y«rt N. Y. Kot je bilo že poročano prejšnji teileii, bo slovensko pevsko društvo "Slovan" iz Brook-lvna v petek, 10. aprila zopet jielo na radio postaji AVEAF (kilocycles 660) od 6.15 do 6.30 zvečer. Prvih pet minut v mestu Xew York petja ne bo slisati, ker ima postaja poseben program za svoje okrožje, pozneje pa bo zveza tudi z New Yorkom. "Slovan" bo pel izključno narodne pesmi, razun ene pesmi, ki je za velikonočni čas primerna, namreč 4'Zadnja večer j a". Razna me.-ta sirom Združenih držav imajo svoje radio postaje, ki se navadno zvežejo z National Broadcasting Co. (WEAF), ker je to v Ameriki največja radio postaja. Toda postaje imajo tudi svoje programe in -kot je [»ostaja WEAF sporočila, isti čas postaje v Chicagu, San Francisco in po drugih mestih zapada najbrže ne bodo v zvezi z WEAF, ker imajo pač svoje programe. Vsekakor pa je mogoče dobiti zvezo z drugimi postajami v sosednih državah. Glede Kanade ni "bilo mogoče dobiti nikakega določnega pojasnila, razun, da je mogoče priti v zvezo s postajo v Boston, Mass., WEEI. Bilo pa bi priporočljivo, da bi naši rojaki sporočili postaji v svojem 'bližnjem kraju, da bo ob omenjenem času program, ki je za nje zanimiv in jo prosijo, da se, če je le mogoče, zveze z newyorsko postajo — WEAF. V naslednjem so navedene postaje, ki bodo oni večer naj-" brže zvezane z WEAF. rt - WEEI Boston, Mass. WTIC Hartford, Conu. WJAR Providence, R. I. WTAG Worchester, N. Y. WCSH Portand, Ore.. KYW Philadelphia, Pa. WFBK Baltimore, Md. WRC Washington, 1). C. WGY Schenectady, N. Y. WBEN Buffalo, N. Y. WCAE Pittsburgh, Pa. WTAM Cleveland, O. WW J Detroit, Mich. KSD St. Louis, Mo. K OA Dene ver, Colo. HO I)cs Moines, Iowa WOW Omaha, Nebr. AVDAF Kanas City, Kans. WIIIO Dayton, Ohio WIRE Imlianapolis, Ind. KVOO Tulsa, Okla. WWY Oklahoma City, Okla. WFAA Dallas, Tex. WBAP Fort Worth, Tex. K PR C Houston, Tex. WO AI San Antonio, Tex. KTBS Sreveport, La. KTHS Hot Springs, Ark. KDYL Salt Lake City, Utah Peter Zgaga Poglavitno pa je, da vsakdo ve, da ima postaja kilocycles 660. Kogar zanima slovenska pesem in ugaja "Slovanovo" petje, naj sporoči svoje mnenje na National Broadcasting Co.. Inc., 30 Rockefeller Plaza, N. Y., N. Y., ali pa na "Glas Naroda", 216 W. 18th St., New York. To je vsled tega velike važnosti, ker je le na ta način mogoče, da bomo na tej postaji še imeli kdaj priložnost peti. Postaja je namreč na popolni trgovski podlagi in le izjemoma sprejme kak poseben program. Naj bo na tem mestu tudi omenjeno, da bo "Slovan" o-pustil svojo napovedano igro 26. aprila in bo mesto te^a v zgodnji jeseni priredil kaj primernega in polej* tem Jokromt" ji trgovini, si ogledati pozorišče Gospo«! za pisalno mizo, ki in mi povedali svoje načrte, mu je laskal tak nagovor, je Goodbye!" . . i Fip Jokcr je radi tega obiska Moje ime jc Fip Joker; rodmete s seboj in greste po ključe, a jaz bom ta čas stra-žil, kar je še ostalo." 44Dobro! Pojdite torej in pomagajte mi!" Tn kos za kosom, ki mu jih je Fip podajal iz izložbje Sandwich vtikal v svoje žepe. Ko je bilo tako večina vse na varnem, se ie odpeljal, a Še prej zalbičal Fip«, da se ne sme niti ganiti z mesta. Zdaj je bil Fip ko riba v vodi. Spet in spet je pripovedoval ljudem, ki so bili priča dogodku, o svojem junaštvu. Dva stražnika, ki sta kasneje prišla, (Nadaljevanje na 4. strani.) TUDI PORTUGALSKA SE OBOROZU JE V MRTVAŠNICI SE JE HOTEL OBESITI VRANSKO, 17. marca. — Nenavaden dogodek se je odigral preteklo soboto na tukajšnjem pokopališču. Cerkovnik Leskovček se je podal na pokopališče; da bi namesto svojega brata, ki je grofookop, izkopal in pripravil nov grob za mrliča, ki bi moral biti v nedeljo pokopan. V ta namen je vzel iz shrarribe v mrtvašnici orodje in se sipravil na delo. Med tem časom je prišel nekdo, ki je hotel imeti nosila za prenos mrliča, za katerega je Leskovček kopal grob. Leskovšek mu je rekel, naj jih vzame iz shrambe v mrtvašnici. Dotični mož je vzel nosila in odšel. Medtem pa je prikolovratil na pokopališče neki A., ki je biVta dan odpuščen od dela pri motniškem rudniku in iscer po lastni krivdi zaradi zanemarjanja službe vsled pijančevanja. Š. je bil prej rudar v Belgiji in se je pred pol letom vrnil domov ter se nastanil v župniji Sv. Jurrj n»b Taboru. Ima ženo in pet otrok, od katerih je najmlajši star komaj pet mesecev. Mož je strasten prjanee. ki ves svoj zaslužek zapije. Še celo tisto, kar je uboga žena priberačila, da bi preživela sebe in uboge otroke, ji je šiloma vzel in za-pil. Vendar pa se mu je posrečilo po vrnitvi iz Belgije dobiti službo pri motniškem rudniku. Ker pa je bil v službi nereden, zato ga je vodstvo rudnika že prej trikrat posvarilo in zagrozilo, če se ne bo poboljšal in vestno opravljal svojega dela, z odpustom iz službe. Mož je seveda ostal nepoboljšljiv. Zato ga. je vodstvo rudnika moralo odpustiti. Tn to se je zgodilo preteklo soboto. Ko je dobil izfplačeno svojo zadnjo mezdo, je bila seveda njegova pot iz gostilne v gostilno, dokler ni vsega pognal. In v takem pijanem stanju je prišel na pokopališče in se neopazen zaprl v mrtvašnico, katere vrata so bila odprta. Cerkovnik Leskovček, seveda tega ni opazil, ker je bil zaposlen s kopanjem jame na drugi strani mrtvašnice. Ko pa je delo končal in hotel orodje zopet spraviti v shrambo v mrtvašnico, je našel vrata zaprta. To se mu je zdelo čudno. Kajti vrata so bila zaprta od znotranje strani. Zato začne klicati, da kdor je notri, naj odpre vrata. Čez nekaj Časa se oglasi moški glas, Čes, da mora priti pet žandarjev, pa ga ne bodo spravili ven, ker se hoče tu notri obesiti. Ko mož na ponovne pozive ni hotel odpreti in je obstojal sum, da res namerava storiti kaj nepremišljenega, je cerkovnik zadevo naznanil orožniški postaji. Takoj sta se podala na H;3 mesta dva orožnika in zahtevala od samomorilnega kandidrta, da se vda i-n odpre. Toda mož je ostal trdovraten in ni hotel odpreti. Zato so orožniki sneli na dragi strani okno z mrtvašnice in nekdo je potem zlezel skozi okno in zopet vrata odprl. Pred orožniki se je pojavila gugajoča postava, ki jo na vprašanje, kaj je nameraval, odgovorila, češ, da je hotel tu samo prenočiti. Tudi v Belgiji je baje že večkrat spal v mrtvašnicah. Orožniki so ga nato vzeli s seboj, da zadevo preiščejo. Pota zm R o m a n^ 26 SMRTNA KOSA Nanagloma je preminul v Akroira, O., kjer je bil zaposlen pri WPA prdjektih, rojak Fr. Apnik, v starosti 51 Jet. Doma je bil iz Gornjega grada na ! Štajerskem, odkoder je prišel l v Ameriko pred 20 leti. Če vse evropske države oboro žujejo, seveda tudi Portugalska ne sme zaustajati. Na sliki vide te, kakšna vojaška i etala je naročila portugalska v lada v Angliji. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. Imela je toaleto iz belega brokata, srebrno izvezeno; bujni lasje so bili za izpremembo rahlo in nizko počesani. Pikantni obrazek nekoliko bled, nekoliko bolesten — bila je lepa, da bi jo človek oboževal. Knez se jej dolgo časa «ii mogel približati, ker mu je vzela nekaj dobre volje. Dernliof ie že zjutraj opazil, da je njega Svetlost jako nervozna, pa je zato skrbipolno gledal svojega gospodarja. 4 4 Škodovalo jeij bode, ako :bo plesala taiko livje in nespametno," je govoril knez predse. — Ah, ali je že tako -daleč, da se boji za njeno zdravje! — Pobočuik je težko prikril vzdih. Ko se je serenissimu končno posrečilo, položiti roko lepe Vere v »svojo, je dejal: 44Sedaj se odpočijte, milostiva gospodična!" 44Zakaj ta strogi ton, 'knez?" 44Ali ne veste, da se za strogostjo skriva skrb? Vaši stari prijatelji ne smejo dopustiti, da vas novi tirajo s plesom v smrt." 44Tako je! S plesom me tirajo v smrt, duše me s komplimenti, omamljajo z laskanjem — koneno ne ostane ničesar več od moje osebe." 4'Prav temu se hočemo -ogniti." 44Oh," — pobožal ga je pogled, ki mu je pognal vso kri k srcu — "oslaviva vse to in zbeži va »tja na zimski vrt. premilostni vladar!" 14Kdaj bomo jezdili? Kako je z obleko?" "Jutri jo dobim. O, ta krojač! Se nikoli v življenju se nisem tako prisrečno smejala kakor temu človeku." 44 Da. to je pravi original. Kdaj bomo jezdili?" 11 Pojutrajšnjem, ako vam je prav, knez, če ostane krojač mož beseda. Zatrjeval je. da je umetnik po milosti božji, ki pa more šele sedaj izvršiti svojo misijo, ker je našel v meni prikladen model. Delal mi je najdrznejše komplimente ; še danes me duši smeli, ako se spomnim nanje." Knez se je smehljal. 4'Torej pojutrajsnjem ob enajstih. Prosim, milostiva gospodična, da ste pripravljeni. Lakaj vam privede konja, pet minut pozneje pa pridem z Dernhofom po vas. Zakaj ste tako hitro vstali? Ali hočete že zopet plesati?" 4 4 Pardon, da, dame volijo. Iti moram po ad-jutanta." 4 4Vi morate iti po Dernhofa?" 44 Za revanšo, 'ker ni Še nikoli plesal z menoj." 44Nikoli? Čudno — in zato hočete — kako se vam mudi! Ali vam je toliko na tem?" 44Da, da, da!" 44A? Pa pojdiva torej." Vzbudilo se je v njem ljubosumje. Preveč sc je že vdal toplemu čustvu za to ojmsno lepo žensko. Njegov pogled se je zmračil — zdi se, da se zanima za Dernhofa — morda samo zato, ker je videti tako leden, neprisrtopen? — In če bi bila pri njem to samo maska ? Ce bi jo ljubilKolena so mu začela drhteti, — trudil se je, da se zbere — hotel ju je opazovati. Pri-šedši do Dernhofa, je izpustil Verino roko iz svoje. 44An revoir. Mademoiselle!" "Au revoir, moti prince!" "Koketira ž njim," je rdkel sam pri sebi. 44Kako hlaidno se jej je naklonil, niti ena mi-šk-a mu ni zadrhtela v obrazu — kako rahlo jo drži, to ne more biti ljubezen. Toda ona — ona Tuji častniki so defilirali mimo njega in so «0 mu predstavljali. Bilo mu je ljnl>o, govoril je živahno, se zanimal za vse ter očaral vse s svojo ljubeznivostjo in blagonaklonjenostjo. Vera tudi po končanem plesu ni izpustila Dernhofa, uporabljajoča vse vrste orožja, da premaga njegovo hladno uljudnost — toda za" man. To je popolnoma zpreinenilo njeno razpoloženje. Po-tala je porogljiva, predrzna isi ohola. Tedaj pa se je zgogdilo nekaj docela nepričakovanega: njegovi oči so zažarele v neupogljivem ponosn, pokazal se je najbistrej-šega, najduhovitejšega kavalirja ter jo je naravnost prisilil, da se je vrnila k običajnemu družabnemu tonu. Potem se je naklonil ter jo prepustil drugemu plesalcu. Malo časa nato jo je naprosil za ples. 44Ta ples si dobro zapomnim; za vedno, gospod," je dejala. 4 4 Vera Sepanova je doživela ast, da jo angažira pl. Dernhof — to je uprav neverjetno!" 41 Milostiva, mnogo mi je na tem, da vam ne ostanem ničesar dolžan; ples za ples. Demliof ne mara nikakih daril!" 4'Mislim, monsieur, da se moreva midva srečati samo v enem okolišu: v okolišu sovraštva!" (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA m Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! 1 IZ BAGaiADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Nacr F ______LM KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri Šamarlh; Med Jeridi Cena ...------------------1.59 PO DITAM XTTRW8TANC 4 knjige, 6*4 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg is ječe; Krona sveta; Med drema ognjema Ona ..............1J9 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Mirldlt; nfjspj»A QO < SATAN IN ISKAKIOT U knjig, s slikami, 1794 Vsebina: Isseljenci; Toma letar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West f Sth Street Izdajalec; Na lovu; Spet n« divjem zapadn; Rešeni milijoni; Dediči Cena ____________________3£4 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; Mohamedanski svetnik Cera ___________________LSf WINETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem za pada; Ea življenje; NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Koznanči In Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri KomaaQh; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka ------&M 2 C T 1 4 knjige, s slikami, 597 Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, In njegova poslednja pot 1M "Glas Naroda" New York. N. Y. 9L 29 W2B0D2 Kje je Eva? ROMAN IZ ŽIVLJENJA 28 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H« Onega vercra, ko je Mantel slučajno v kavarni Sclirev našel svojo hčer, se j«' Ludvik Oklen odpeljal v Curih. Kar ndjbolj nabilo je izvršil svoje posle in ni mogel pričakati časa, ko pride v Ourih. Toring je spremil prijatelja na i»ostajo. "Zločinca še vedno vleče na kraj njegovefo.^ delovanja," se šali Gert. Ludvik se zbudi iz svojih misli in ga začuden pogleda. Toring pa se smeje. "Saj d ni ga če ne razumeš tako težko. Mislim namreč, da te vleče tja. kjer si hotel obli a jat i svojo zaroko. Samo da mi zopet ne padeš v skušnjavo in v mrežo." "O, ti vsevedni angel, ti!" si misli Ludvik, toda zmaje z glavo. "Kdor se je enkrat opekel, se boji ognja, Gert. Bodi brez skrbi!" "No, veš kaj, malo te je vendarle zadela ta zaročna zadeva ker si ml tedaj včasih tako zamišljen, kakoršnega te prej nisem nikdar poznal. lil med nama: v trgovski namen tvojega potovanja ne verujem." Ludvik se nekoliko zasmeje. "Včasih vidiš travo rasti, moj dragi Gert! Toda dam ti svojo besedo, da moja pot ni v nikaki zvezi z ono zaroko, četudi ti ne maram, kot tudi drugim ne. lagati, da grem po }K)slili v Curih. Dollv ve za pravi vzrok. Tebi pa povem toliko: v Ourihu sem nekaj doživel, da sem od tedaj vedno nekam resno razpoložen. To sem hotel dovesti do konca, ne da bi se mi bilo do s«Mlaj posrečilo. Sedaj pa sem bil zopet potegnjen v tako mrzlično razpoloženje, da moram iti v Curih. Dovoli, da ti o t«»m kaj povem, kadar se vrnem, ker iimraiu najprej videti, kako se b<» vse izvršilo." Gert mu stisne roko. "Oprosti, če sem se malo nerodno dotaknil te stvari. Nočem siliti v tvoje tajnosti.*' "Tako tega ne smeš razumeti, Gert. Y«'š. da nikomur toliko ne zaupam, kot tebi. Toda so stvari, o katerih ni 1110-goče govoriti niti z najboljšimi prijatelji. Dolly sem jm» vedal samo zato. k«*r mislim, da bon\ potreboval njeno pomoč. Sedaj }m j«1 to nepotrebno. To»vj. kot rečeno, kdaj pozneje ti bom kaj o tem povedal. Medtem pa boš menda z Dolly prišel na čisto. Xe mislim, da boš moral ž njo še dolgo živeti v vojnem stanju." 4,rpam, da ne, Ludvik. Bog ve, da mi je vsak dan težje in včasih sem že tako daleč, da bi postal slabič, kadar opazim, da jo mučim. Toda ««• bo več -dolgo tako, ko bom prišel do svojega cilja in bom mogel jKipustiti. ne da bi se v njenih očeh {Mtkazal slabič:.. Tega ne smem, ako hočem pri njej računati na neskaljeno srečo." "Mislim, da inut* prav. Sestre sicer f»opolnomn ne razumem, ker pa si mi i»ojasnil Dyllyno notranje življenje, ki ga poznaš boljše K*ot jaz, sem izprevidel, da si na pravi poti. Četudi se mi mnogokrat smili, sem jo vendarle zelo razvadi 1. ker jo imam tako raid. T! Torej, prosim te, i*vjdi k njej in 'ji povej, da jo še enkrat pozdravljam." "Hvala, bom preskrbel. In vsa sreča s teboj! Naj bi ti tvoja pot prinesla, kar si želiš!" Ludvik nekoliko vadiline. "Pravzaprav še sam ne vem. kaj si želim. Gert. Na svidenje!" In Ludvik se odpel je v noč in se vpraša, kaj upa in si želi od svoje |H>ti, Pelje se v Curi h, ker ga je zopet bolj kot kdaj poprej prevzelo hre|»eneiije jm» čudovito lepih modrih dekliških očeh. Dobro! Ako bo to hrepenenje v resnici potolaženo, fiko Evo Mantel, kakor je tudi upal, zopet vidi, kaj potem? Ali bo mogel resno pretehtati misli, da bi sledil svojim čutilom in se navezal na to revno igral ko na gosli. Ali se je sploh hotel navezati? Saj se je vendar zaklel, da bo branil svojo pr»>stost, posebno še. ker je imel tako slabo izkušnjo z zaroko s Hermo Sumi. K sreči ^a ta iskušnja ni bolela, kajti Henna niti muj-manj ni bila sposobna postati njemu idealna žena. Toda Eva Mantel: Ali je odgovarjala temu idealu! Vzdihne preti se. Da, da, le preveč* Bila je mehko, ubogo bitje, kateremu bi mogel biti vse in ki ara je očaralo s svojimi lepimi očmi. Eva se mu je zdela le|*Ša in mikavnejša. kot katerakoli druga ženska. Da, ljubil jo je, pri tem ni bilo mogoče ničesar predrtigariti. Ljubil jo je z bolestnim hrepenenjem in iskrenostjo, četudi je bil ž njo samo c*ikrat in samo za malo časa. Toda vse, kar je vedel o njej, jo je kazalo v luči, ki je bila vredna vse ljubezni, da jo je pač moral ljubiti, četudi mu je napol sestradana padla v naročje, navzlic temu, da mora sedalj, da ne umre lakote, igrati v kavarni. Ta misel ga muči. toda ni mogla zmanjšati njegove ljubezni do nje. V resnici se je o ma orali nekemu zlikovcu! Xo lepa reč. lepo so vas opeharili.'* Ko Sandwieha opolnoči Še zmeraj ni bilo blizu, pa tudi Fin ni več zdvajal n pravi resničnosti doorodka. Zda i jih je razločno videl pred s»*bo.i — tisto "Zabavno četvorko". ki so io tvorili: ^h*. Sandwich, tista dva. ki sta že prej kradla iz izložbe in pa policist, ki je bil tako čudovito naglo na mestu. Zdaj je vorašanio le šo to: Kaj naj Fip nočno s tistimi tri sto dolarni. ki jib je bil prejel od Mr. Sandwieha za svojo pomoč ? 8. aprila: Washington v Ha/rt 11. aprila : Rex v Genoa Paris v Havre 14. aprila: En ropa v Bremen 15. aprila: Aquitania v Cherbourg 18. aprila: Lafayette v Havre 22. aprila: Berengaria v Cherbourg 23. aprila: Kremen v Bremen I le de France v Havre 25. aprila: Coute ill Savoib v Genoa 2. maja : ('hainplain v Havre Kurojta v Bremen Vub-ania v Trst 6. maja : Washington v Havre 8. maja: Berengaria v Cherbourg 9. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 12. maja: Normandie v Havre 1!). maja: Euro pa v Bremen 20. maja: Manhattan v Havre 21. maja: Aquitania v Cherbourg OPOROKA BOGATE BERAČiCE V dunajskih listih beremo tale roman, ki pa je 1 »sij«- res-nična zgodba, katera <<• bo in -n da končala pred sodiščem: V dunajskem notranjem m«-stu je v neki trafiki prodajah' irospa Frančiška. Xeke je obiskoval doma in ločila, da je ž«* sedaj last Frančiške loterijsko posojilo v znesku 2'MM) Šilingov, zavarovalna polica za 10,000 šilingov in pa več hranilnih knjižic. Polep: te-^a je takrat starka naredila o poroko v korist Frančiški. Ven dar pa je uradnik starko pre srovoril, da tei?a testamenta n dala legalizirati notarju. Po Znoje je sestavila drusro oporo 2.^. maja : Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa •_G. maja: Norma ml i e Havre 28. maja: BERENGARIA v Cherbourg 29. maja: Hex v Genoa Brcmeu v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija: Qneen Mary v Cherbourg Curopa v Bremen 6. junija: Parts v Havre Haturnia v Tr„c 11. junija: lie de France v Hatre Iqtiitaula v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte di Kavota v Genoa ko, v kateri ie bila Franeiškf V teku časa pa >e je izakaza- .1° končno pregovoril, da je vso io, «ia ima iieraeica v neki bau-d naloženih 15,000 šilingov, da ima prav toliko denarja tudi doma ter da dobiva na mesec 270 šilimrov( okroj; 5S dolarjev) |>okojnine. Frančiška je starko komaj pregovorila, naj s svojim denarjem začne pravil no gospodariti in gospodinjiti. S časom se je starka navadila novejja re»la. O božiču Frančiška dobila od nje celo novo obleko za božič in pa še 100 šj-linirov. Ko je bilo razpisano loterijsko posojilo, je starka kupila 4 deleže po 500 šilingov in jih darovala Frančiški s pobojem, da si bosta denar razdelili na polovico, ako hi kaka srečka zadela. Poleff tega ji je obljubila, da jo bo za njeno zvesto službo nagradila s tem, da jo bo premoženje prepustila njemu v upravo. Koije uradnik Edvard prevzemal upravo, je starka do- še vedno glavna dedinja, urad nik K. pa je dobil večji legat Nato je uradnik pregovori' starko, naj se da operirati Starka je ubogala in je umrl? za posledicami te operacije. •Sedaj se bančni uradnik Ed vard K. brani izplačati Frančiški najmanjši denar. Vzel j' je ključe od stanovanja, pri so dišču pa je pokazal oporoko da je on edini dedič, trdil je. d; drujE^e oporoke ni ter je tako; nastopil dediščino. Ta zgodba se bere kakoi pravljica, je pa Jočiio posneti po spisih tožbe, katero je od vet nik vložil. PRIDRUŽITE SE OSEBNO SPREMLJA-1 NEMU VELIKEMU POLETNEMU IZLETU NA SLAVS'KM EKM'HKSXKM PARNI K C BERENGARIA .... 17. JUNIJA Osebno spremlja Mr. M. EKEROVICH Mani in'irn fi «lni na occiinu. l*ih»l»ne kabine bivšega Turistifnegu liazrecl« na razjiolasn iN>inikuui Tretjega Razreda. Elegantna obed-ni starokrajskein načinu in brezplačno rim«. I*o sol n "n orkester, kino. plesi in igre. DIREKTEN EKSPRESNI VLAK IZ PARIZA DO LJUBLJANE, ZAGREBA IN BEOGRADA Za na dni j na pojasnila vpraSajte lokalnega agei ta ali pri CUNARD WHITE STAR 2S BROADWAY NEW YORK l