Katolišk cerkven list.
V f«jubljani 4. prosenca 1866.	EA&1 f.
Tečaj TIME.
V o šilo o novim ieht.
Odeja snežna zemljo krije. Ledene solze potok lije. Zmerzoje v {raji ptičkov rod; Pa zopet se spomlad rodila. Cvetlice zale bo zbudila. Obhajati stvarnice cod.
Tako po sercu zima brije. ko se veselja solnce skrije In stiska nas britkosti škit; Pa zopet serce radovalo. Veselja solnce bo zasjalo. Otajal led bo sreče s*it.
Zato na jutro novpa leta V kraljestvo Ijubiga Očeta Naj jasno vzdigne se oko; Z nebes studenec večne sreče Naj z blasoslovam Božjim teče — Zveselovaje vso zemljo.
Tak naj vam sreča vence spleta.
tireje serce ljubezin sveta:
Tovarš vam bodi sladek mir!
In novga leta svitla zarja
\ am bo zlatila brez viharja
Veselifa življenja tir.	J. Virk.
Priprava is službi Miosji.
(Idimo v Betlehem. Luk. 2, 15.)
Kakor hitro angel Gospodov pastirčkam rojstvo Mesijevo naznani, jim serce zažari in se meti sabo spodhadajo: ..Mimo v Betlehem, hitimo gledat, kar nam je Hog naznanili dal". Hrez odloga popuste cede in urno gredo, kamor jih Bog kliee.
Glejte kristjani prelep zgled prave gorečnosti, in resnične pobožnosti! 0 tle bi se tudi mi po zgledu tih priprostih pastireov ravnali! O de bi se tudi mi med seboj k dohrimu spodbadali in neprenehama opominjali v novi Betlehem t. i. v cerkev hoditi! Mož naj ženo, žena moža, starši otroke, gospodarji in gospodinje posle in \se podložne pogosto opominjajo in priganjajo, de bouo v cerkev k službi Božji hodili. Vcnder še to ni zadosti, de službo Božjo natanko obiskujemo; ako bi to zadostilo postavi Božji, bi se mogli cerkovniki, orglarji in stre-žeji, ki brez vse glave toliko sv. maš slišijo in gotovo službe Božje ne zamude — že vsi svetliti in kar za nebesa zreli biti. Pripraviti se moramo za službo Božjo, kristjani! dobro se moramo pripraviti, ako čemo kaj sadu, kaj zakladov za nebesa od nje prejeti. (Ti pa, bravec moj! ne derdraj po železnici, ampak vozi samotež, beri počasno in premišljuj, ali si se že kterikrat le količkaj pripravljal za to sv. opravilo.)
Ako mogočen gospod reveža k sebi pokliče, de bi si kakšno dobroto ali milost od njega spro-sil, kaj nc. kako urno in brez odloga se osrečena sirota osnaži in po moči olišpa: kako vso pot misli in tuhta, kaj in kako bi govoril, kako se vedel, de bi se milostnimu dobrotniku prav prav prikupil, in njegovo ljubezen do sebe povikšal? Bog, kralj nebes in zemlje, gospod življenja in smerti, nas vabi in nam terdo zapoveduje, de moramo vsako nedeljo, vsak zapovedani praznik priti v njegovo poslopje, v cerkev, k službi njemu v čast in hvalo, sebi pa v korist postavljeni. In če žc ljudi tako častimo, oh koliko skerhniši se moramo pripraviti za vredno obiskanje živiga Boga, proti kterimu so velikaši in boljarji tega sveta le borni červiči, pe-riše prahu! Koliko skerbniši se moramo pripraviti za vredno obiskanje živiga Boga, ki je samo z voljo svojo svet iz nič vstvaril; ki le z voljo svojo ves svet obderžuje in ohranuje; ki stavi mejnike in jezove serditim valovam bobnečiga morja: ki ve-trovam zapoveduje, grom vodi in strele dervi: ki odkazuje pota in tek zvezdam: preti kterim se zemlja trepetaje stresa, kteri vse stvari lahko v tem migljcji v prah in pepel spremeni!
In tega Gospoda mi manj čislamo, kakor po-zcmeljske zapovednike! O prederzne stvari! Namesti ponižanja in kesanja, namesti strahu in svete groze zavolj svoje nevrednosti se vsi prešerni, vsi nečimurni. z ostudnimi gobami pregreh in gerdobij omadežani pred tega Boga upamo. Ali se ne bojimo veze Božje oskruniti: ali ne strepetamo o misli Božje svetosti in pravice, dc bi utegnil ogenj z nebes šiniti, ali zemlja zazijati in nas žive požreti, kakor je pogoltnila Korea. Ilatana in Abi-rona. ki so se že samo zoper Mozesa, namestnika Božjiga. spuntali bili?
Oh kristjani! to jc prevelika prederznost, to se pravi, Boga skušati, če brez vse priprave v cerkev stopimo.
I kakšna priprava pa mora bili? Pač lahka, težke vem de noče nobedin; zatoraj čem le lahke pomočke svčtvati.
Vesel in rad hodi v cerkev, llog ne ljubi prisiljene molitve, in psalm 99. pravi: «, Veselile se Boga, služite Gospodu z veseljem, hodite pred njegovo obličje z radostjo". In zopet drugi psalm govori: Veselil sim sc, zavolj tega, ker mi je bilo rečeno, de gremo v hišo Gospodovo".
\obena reč. noben vzrok na i te ne zader-iu je od službe Bo* je, če ga vest veljavniga ne spozna in ne poterdi.
Za majhne krajcarčke, clo za požirk žganjčka o mrazu in solnčnim pripeku, po dežji, snegu in
blatu vse hribe in doline pregabate, vse kota pre-bredete in pretaknete, elo v bolezni, de le še laziti kdo zamore, za to rudo vse storite. In za Boga, oh za Boga se le malo kej stori. Dolga, ne-zlozna pot, pohleven dežek, majhna sapica, blato in sneg vas že doma prideržuje. Glejte, glejte ma-likovavskih Izraelcov! Kakor so ti zlato tele rajši častili, kakor živiga Boga, ravno tako tudi današnje dni marsikdo za zlato, za srebro, za papir več stori, kakor zavolj Boga: za požirk strupeniga žganja (sram me je povedati) se več trudi, kakor zavolj Boga. Ko pa Božja služba mine, o potem ga ne bo"nikdo mogel doma obderžati; potem naj dež curkama lije, naj sneg nebo zatamni, naj bo blato do kolen, ali naj sapa poslopja podera in drevje lomi, — potem pa mora tak na krive pota sc podati, ko bi bilo tudi še tako deleč.
Bratje, nikar tako! „Kaj pomaga človeku, ako \es svet dobi, njegova duša pa škodo terpi?" Spre-obernite se, poboljšajte se: če imate zavolj Boga na poti kaj terpeti, darujte vse grenkosti v čast njegovo in odpušenje grehov svojih. Oh koliko zaslug, koliko zakladov za nebesa si boste s takim voljnim poterpljenjem pridobili, elo vse te pota vam bodo v Božje pota štete. Ko jo od doma odrineš, pusti vse skerbi in nečimurne misli doma. Premisli vsak, k a m o greš in de boš kmalo preti vse-vidniga Boga stopil, ki pregleduje serce in dušo, ki pozna želje, misli in djanja tvoje. Tiho in spodobno se vedi v cerkev grede: ne klepetaj in ne regljaj, tle bi človek po šumu mislil, to mora vsaj ♦.ruma žerjavov prileteti, pa komaj dve ali tri jezičnice prikimajo. Ne sodi in ne obrekuj neprenehama vašanov, ali ptujih ljudi. Nehaj, nehaj! Tez druge kročeš, sebe pa lepo misliš? Kavno to sajasto opravljanje priča, de tudi sama nisi nesnage ostergana.
\> prepiraj .ve. ne preklinjaj, ne roti .ve, in ne predajaj ljudi hud)bi.
Kregi in prepiri izvirajo iz piškavili,hudobnih sere: kletvice in pridušanja je učil nasprotnik vsiga dobriga, prijatel in podkurjavec rotni-ko\\ Ti grehi so posnemanje pekla na zemlji, zatoraj se "ne spodobijo Božji poti, še manj pa Božji veži. Sv. Duh v pregovorih pravi: „Deleč je Bog od krivičnikov; samo pravične On usliši". Kaj take, ki se za vsako besedo kregajo, in pri vsaki nevolji zakolncjo, take bo pa Bog v cerkvi uslišal?
Bodi rednozlasti r cerkev grede ponižen in ne por ikiuj xe čez druge.
Snetjavi in ogoljeni klasovi tudi polne in pri-klonjene brate svoje prezerajo; prazni sodovi tudi naj j as n ej i bobne, pa ravno po tem znamnji se njih piškavost iu puhlost spozna. Iu kak vzrok imaš osa-ben biti? Mar zavolj telesnih prednost? Brate! kar si in kar imaš, je dar Božji, kaj s tujo robo, s posojeno lepoto se boš bahal in šopiril? In kaj je vender ta telesna lepota? Oh, pomladanski sneg, ki se o pervim solncu izsolzi in stopi. —
Ta lepota je belež smradniga in irohljiviga mesa: je olikan obod, ozaljšana posoda, v kteri se vsa nesnaga nahaja. Ako bi bile tvoje roke svit-leji od čiste lilije, tvoje obličje lepši in prijaz-niši od jutranje zarje, saj tudi ne terpe dalj kakor lilija, kakor zarja. Le ena sama sapica, ena sama bolezen umori tvoje lilije, razpraši in razžene zarjo. Okrogle ročice splahnejo, belina se v zoperno ru-meniiio spreminja, vse košice lahko prešteješ, koža plahta kakor oblačilo na količu in enako vervem je podprežena z višnjevimi žilami. Polno cvetece oblič-
je usahne, se uskoči in skerči; prezale oči hirajo in zmedle, ter se globoko udero; elo lasje, ktere noč in dan snažiš in kdo ve s čem mažeš in su-češ, elo lasje osive ali pa še zginejo. Glej neumnež, zavolj koga se zviraš in napihavaš!
Ali se pa morde zavolj oblačila ponašaš? Brate, zavolj tega še nimaš vzroka se šopiriti. Da li obleka človeku ceno in vrednost?
De, bedaki in in tepci, napuhneži tebi podobni, vi pač le na zlato in svilo zijate, ali modrih in skušenih zunanji lišp in blisk ne oslepi. Okuj žakclj za oglje z zlatarn, z bagoram in s svilo ga prevleči. Je li zdaj kaj več vreden? Žakelj ostane čemi ogljarski žakelj.
Naj se ti vender enkrat oči razklenejo, in spoznaj, kako nečitnurno je, zavoljo obleke si kej do-mišljevati. Saj se ne priklanjaš oslu, ki zlato, drage kamenčke, svilo, bagor, baržun in drugo lepotičje nosi: kaj telo, pešico prahu z mehko in drago odejo pokrito, boš pa samo zavolj lišpa častil? Le ponižnost in pohlevnost Bog ljubi. Ošabnež se previsoko povikša, zato je vedno v nevarnosti, de bi ga Bog v globino ne trešil. Ponižno in čisto serce, če ravno v pertenini, ljubi Bog: napuhnjeno, oša-no, in prevzetno pa čerti, naj bo tudi z zlatarn okovano, s svilo in tančico odeto.
Posebno te pa opominjam, de se varovas po-hujšljirih govorov.
Naj gerši, prav peklenska navada je ta, de se v cerkev grede zlasti mlado ljudstvo obojiga spola zbira. Navadno taka brozga polarna nepoštene šale, pohujšljive burke uganja, strupen dim nečistih besedi iz gnjilih ust vali in nedolžne ovčicc Kristusove s pohujšanjem in zgledam v ostudne živali spreminja. O gorje takim! Ako Jezus grozi in žuga pohujšavcam, oh kako bo še le pohujšanje strahoval, ki se godi na sveti, na Božji poti, na poti v cerkev, kjer bi se mogli dobri zgledi dobivati!
Pojdi tadaj vselej vesel in rad v cerkev; ne zaderiuj te vsaka malenkost; pot in druge nad-toinosti hoje Bogu v čast daruj, ne bodi razmišljal, ne jezika j neprenehama in ne opravljaj ljudi, ampak premišljuj, kam zdaj greš; po ni i no in pohlevno hodi; nikogar ne pohujšuj, ampak z lepim zgledam rse k pobožnosti spodbadaj; posvari napačno ravnanje, ker to je dušno dobro delo.
Ko tako zbran in pripravljen do cerkve dojdeš, ne ostajaj zunaj, saj tako redko vanjo prideš; in še te drobice časa, ki si ga je Bog v čast odločil, še te minutice bi mu ti jemal?
V judovski tempelj ajdje niso smeli stopiti; tudi v pervih časih keršanstva niso smeli očitni grešniki v cerkev priti, ampak zunaj so mogli ostati, v spokorni obleki in z upepeljeno glavo v cerkev gredočim se priporočevati, naj bi se jih usmilili in od škofa dovoljenje sprosili, de bi smeli kmalo v cerkev med verno čedo iti. Današnje dni ta zapoved več ne velja, pa kdo bi mislil? še so taki kristjani na svetu, ki se sami prostovoljno pred cerkev postavljajo in se s tim vedenjem tudi očitne grešnike ali elo ajde spoznavajo in ljudstvu razkli-cujejo. Taki očitni grešniki s postopanjem zunaj cerkve kažejo, de jim res Bog in njegova hiša ni elo nič mar, de so tedaj smeti, ki morajo od pšenice, de so kozli, ki morajo od ovčic ločeni biti. ln tudi Kristus sam to razsodbo poterdi. „Kdor cerkve ne posluša, ta naj ti bo ajd in mitar". Ko-likrat so pa ti postopači od cerkve t. j. od nje služabnikov opominjani in svarjeni, pa vse besede
vse žuganje nič ne pomaga, tedaj so resnični ajdje in očitni grešniki, suhe veje na drevesu, ki so samo še za kurjavo dobre. Pojdi hitro v Božje svetite, brez vzroka se ne mudi kar nič zunaj. Poškropi se z blagoslovljeno vodo, želi vsih napak očišen biti, in obžaluj vse pregrehe. Ce že nam naj boljši jedila i/, nesnažnih posod ne diše, kako bi Bogu, neskončno svetimu in pravičnimu, dopadla molitev, ki izvira iz goboviga, z ostudnimi grehi napolnjeniga serca? Skesaj in ponižaj se pred nezmerno svetostjo Božjo', postavi se pred nebeški prestol, in misli si, de ima Bog svoje oči vedno v te vperte.
Kadar kdo pred mogočnim Gospodam stoji in se ž njim pogovarja, takrat z druzimi mislimi nima opraviti, ampak le pazi, kaj in kako bi dopadljivo govoril. Ravno tako tudi ti vse tuje, vse posvetne in nečimurne misli in želje zapodi od sebe, in le na Boga misli, le samo v Boga se utopi, ter se mu naj pred kleče zahvali za milost, de si mogel r cerkev pred njegovo obličje priti. O koliko ljudi nima te sreče: koliko jih je bolnih, koliko jih pa zavolj dalje ne more ne do cerkve ne do duhovnika priti. So v Ameriki in Avstralii kraji, kjer imajo kristjani po 30 clo 50 ur hoda do perve cerkve. Oh kako goreče žele tam pravi katoličani k službi Božji priti, pa nimajo te milosti, le kake tri krate jih morde ta neprecenjcna sreča doleti. Mi pa imamo tako blizo cerkve in duhovne in vender kako so pri vsi ti priložnosti nekteri tako nemarni, leni in zanikerni v službi Božji! O mlačno s t, koliko duš ti p o g u h i š!
Tako pripravljen pričakuj v molitvi (ce je čas, je s. križev pot posebno pripraven), očitne službe Božje, in če si le resnično prizadevaš, pobožno in serčno moliti, boš zakladov za nebesa dovolj si nabral.
To meni nic mar i
V	mestu Ulmu na Parskim je živel nedavno možak, ki so pametni ljudje od njega govorili in rekli: Veste kaj? ta le človek je s pregovoram, „to meni nič mar!" ki gaje vedno v sercu in na jeziku imel, obogatel, in vse ga rado ima.
Bil je mož pošten, delaven, ves bo^oljubin, zraven tega pa ubožin. Prodajal je v svoji štacunici razne berklarije in s tem je preživi! sebe in svojo deržinico. Ljudje so hodili zjutraj, so hodili čez dan, so hodili zvečer v njegovo štacunico, in so si nakupovali, ta to, uni to, kar jim je treba bilo. Ko so si vsi nakupili, so začeli pa prodajati vsak svoje novice in neumnice, ter praviti vsakih množili reči, kar je, in kar ni, bodi si prav ali ne prav. Bekel je kteri: Sosed tamkej-le, to ti je pravi skopež, nikomur bi mcrvice kruha nc per-vošil, čuda, de le kdo pri njegovi hiši ostane: soseda na unim kraji pa je živa pokora, ves ljubi dan se krega in rohnja nad svojimi otroci: nobeden se ne sme iz hiše ganiti, misli, de bo res same svetnike zredila. Drugi je spet rekel: Tam v uni hiši na koncu je prava zbrozga skupej: ali je res, de je njili sin svojimu tovaršu zlato uro ukradel? — njegov mlajši brat je že tako večkrat zapert bil: jih mende njih mati tako uči. Še več taeiga so žlobodrali, lagali, opravljali in ohrekovali, kar osma zapoved Božja prepoveduje. Na vse tako in enako je mož v štacuni odgovoril: «To meni nič
»a	®
mar!*4
V	tem je jelo med ljudstvam hudo vreli, začeli so se puntati. Bilo jc leta 1M49. Perdcrvilo
se jih je v štaeuuo na trupe in kope. ter so začeli gerdo objedati kralja in gosposko. Hotli so tudi vediti, kaj priprosti štacunar od tega misli? On pa je na vse to odgovoril: „To meni nič mar!tf To pa se jim je kadilo; začeli so ga kleti in mu debele kar na vse usta praviti, tudi so mu pred hišo spačeno godbo (mačji cvil) napravili. On pa je k vsimu temu pohlevin ostal. Njegov sosed, bližnji kupec, je vpil in razsajal z unimi, in je bil eden nar hujših spertnikov. Cez nekaj časa pa je ta ver-toglavnost mem šla, zmotene glave so se ljudem zjasnovale, in razširjala se je govorica: To je bil vender le p a m e t i n in p r e v i d i n mož s svojim: „Meni nič mar!-4 Poslednjič so vsi ljudje nar rajši pri njem kupovali, zlasti ker je imel tudi vselej pošteno robo, in je dajal dobro vago. Veliko jih je peršlo kupovat tudi za to, de so ga spoznali, in njegova kupčija se mu je vedno boljši in boljši obnašala. Njegoviga soseda štacuua pa seje praznila in je bila zapušena. Kekli so: To je rogovilez! Uni pa je bogatel in vse ga je ljubilo. -- Koliko manj greha bi se storilo, ko bi se začeli po tem pametnim možu ravnati, koliko prigrevanja vesti bi se človek ognil! Pa kaj ? ker jc osma zapoved skorej pri vsih stanovih iz šege prišla.
Ogfeti po Siorrti*kim.
Od Kupe. V poslavljetue za vso K rajno preime-nitniga blagidana petdesetletnica mašništva milostiviga gospoda škofa iu kneza Antona Alojzija je bila Radoviška cerkev, pervi zmed treh spominkov, ktere *o milostivi knez v Metliškim dekanatu v vedni opomin si postavili, od visokočaatitiga dekana gosp. Vinc. Vovka 15. grudna prav slovesno blagoslovljena. Ze na predvečer te vesele siovesuosti je bil prelepi, na prijaznim homcu poleg cerkve na novo sozidani farovž prav lepo razsvitljeu, pred kterim so uiožnarji gromeče pokali oznanovaje vernim sveto in imenitno opravilo prihodnji-ga dneva. Ko zaželeni in težko perčakovani dau napoči — bil je prav lep in prijeten dan—je od vsih strani skupej vrelo pobo/.no ljudstvo na vabljivi hribčik. gledat iu se vdeleževat svetiga opravila. Ob desetih je bilo blagoslovljenje cerkve, potem pa peta velika sveta maša, med ktero so zvunaj možuarji prav dobro gro-meli. Prav lepo je bilo tu gledati verno ljudstvo, ki je do solz ginjeno svoje roke v goreči molitvi proti nebesam povzdigovalo za ohranjenje in srečo tako milost i-viga in dobriga pastirja. Tako je bil ta za Metliško okolico nepozabljivi dan praznovali. — V nedeljo, lo je 17. dan, je bila še v farni cerkvi velika peta s. ina-a z zahvalno pesmijo od visokočast. gosp. dekana za ohranjenje našiga ljubiga višiga pastirja večnimu Bogu v čast darovana, pri kteri so tudi Metliški gosp. uraduiki pričujoči bili.	Borovčan.
Iz „Innsbruckau smo te dni lepo, pa v serce ginljivo novoletno darilo prejeli, namreč kratko popisovanje življeuja ranjci^a misionarja Alojzja Hallerja. (Kurze Lebensbeschrcibuu; des llochu. Ilerrn Al«is Haller, apostol. Missionitrs in Central-Afrika. Von Pr. J. C. Mitterrutzner. Chorrherr von Neustift und r»m. Akadeiniker). Na 73 straneh v osmerki je življenje tega, smemo reči, svetnika popisano: vsaka beseda, ki njega zadeva, globoko v scrce se«ra. ker iz vsiga njegoviga djanja iu nehanja globoka bogoljubnost iu duh praviga kristjana dije. Bravec, kterimu se bo vsrecilo. te bukvice prebrati, bo iz njih več pridobil, kakor iz mnogoterih debelih in z obširno učenostjo pisanih knjig; tega smo mu porok.
Iz Kaire zvemo, de je dahoven Nikolaj Olivieri s P. Andrejem vred iz reda preav. Trojice za odkupovanje sužnjev mesca listopada zopet dO zamorskih deklic, nekaj v Aleksandrii. nekaj ▼ Kairi is sužnosti rešil, s kterimi se je zdaj v kratkim ▼ Evropo prepeljal. Znano je, de imenovani dahoven deklice v ženske dobrotne samostane razdeluje, kjer »e v keršanskim naakn podučijo in kerstijo. — V ravno tem dopisu je rečeno: „18. listopada smo 21 nun iz Kaire proti Saecu odpravili; 1? njih iz Francoskima za apostolska vikariata Bmnbav in Agra, 4 pa nemkinje iz naprave angleških gospodičin iz Nvmphenburga na Parskim za apostolski vikariat Patna".
Z BI ej s k iga jezera. H. — Lepote Blejskiga jezera je že marsikdo popisoval, in prijetne pesmi se od nje in od Kraljice, ktera si je v njegovi sredi sedež izvolila, po slovenski zemlji popevajo. Naj jez pa kaj druziga od ondod povem. Stara pravljica je (glej Linhart B. II. str. 2o8.), de v neverskim času je stal v sredi jezera tempel malika Radegasta, indiškiga Višnuta, boga podnebja in vode; v pesmi „Kerst pri Savici*4 je imenovana praznoverska Živa. Pa umaknile so se že davno te neverske spake. in njih ostanki so se v globokim jezeru utopili, postavil pa ee je ondi sedež prečisti Devici, neomadežani Kraljici Marii. Kdaj vender se je to zgodilo? V listo, s kterim je papež Inocenci VIII. I. 1485 posest Blejske grajšine za Briksenske škofe in korarje poterdil, je povedano: Nekaj časa po tem, ko je cesar Henrik II. v I. 1004 Blejsko grajšino škofa Albuinu v dar podelil s tem, de po njegovi smerti gresta dva dela dohodkov sledečim škofam, en del pa korarjem Briksenske cerkve: so ti korarji in dragi Kristusovi verniki na nekim otoko pod Blejskim gradam kapelico pod imenam svete Marije sozidali, ktera se je proštija imenovala, in ktera je bila v oblasti Briksenskiga škofa, kar volitev mašnika zadeva; na prošnjo korarjev pa je imenovani papež kapelico z vsimi pravicami in drugimi lastinami s korarskim po-sestvam soedinil in združil. (Prepis Ljublj. muzeja.) Pervi po imena znani Blejski prošt je Henrik, podpisan mid pričami v vstavnim pisma Velesovskiga samostana 1238. (Prepis LjabH. muz.) Večji cerkev je bila pozneje postavljena, in Žiga Lamberški, pervi škof Ljubljanski, jo je posvetil v I. 1465, kar je bilo ravno r.namnje. de višji duhovna pravica za to cerkev je prišla do Ljubljanskiga stola, kakor je bila pred pri Oglejskim. (Listi v škofijskim arkivu.) Sedanja cerkev Matere Božje na jezera je bolj noviga zidanja.
Razgled po kevsanskim srehr.
V Petrin;i so bili 21. listop. trije hadodelniki v smert peljani. IMi so staroverci; pa njih dahoven jih ni hotel smert pripravljati. Gosposka toraj katoliški-ga duhovna k njim pošlje, ki jih z veseljem podučuje in k resničnima obžalovanja storjene pregrehe spodbu-daje. In glej. s serčno žalostjo so hadodelniki pred smertjo spoznali hudobijo, ki so jo poprej tako terdo tajili, in eden zmi j.h se je še v katoliško cerkev vernil ter zakrament svete pokore in sv. Rešnjiga Telesa prejel.
.Jllas" je naznanil, de se je v Olešnici neka mati na smertni postelji v katoliško cerkev vernila v veliko veselje svojiga sina, gorečiga katoličena, kteri je za njeno spreobernjenje veliko veliko molil.
Krdeljski škof prečastiti gospod Dr. Ludovik Ha y-nald so za bogoslovce nravno bogoslovje Garitovo vpe-
ljali, ki ima naslov: Compendiom theologiae morali« aoetore Joanne Peiro Gory, S. J., in Collegio Romano professore. Te bokve močno hvalijo.
Sloviti pravdnik in mestni svetovavee v B rod ni-cah, Dr. Karol Boersch, protestant, v časniku „Niederrheinischer Coorrier" katoliške d ah ovne in usmiljene sestre močno hvali, ker so onim, ki so kolero imeli, s toliko keršansko ljubeznijo stregli. Prečastiti gospod Brodniški skof sami so jim v tem lep zgled dajali, ker so bolnike v bolnišnici in po revnih hišah obiskovali, tolažili in obdarovali.
v
Časnik „Moniteor' naznanja: Vse sporočila, ki jih je vojni minister zastran strežbe v bolnišnicah iz vzhodnih krajev prejel, pripovedujejo, s kakšnim ospe-ham osmi I jene sestre bolnim in ranjenim vojakam v Krima strežejo. Njih serčnost po vsi Evropi odmeva in marsikako posnemanje dobiva. Zgled usmiljenih sestra je dovolj sadu obrodil; nobena naredba ne bo prekosila skerbljive strežbe in velikodošniga zatajevanja osmilje-nih sester, ki imajo le v nebesih svoje plačilo, in ki ga njih veliko že vživa, ki so v svojim poklica amerle. — Nedavno so bile usmiljenice že tudi v vojaško bolnišnico v Parizu poklicane, in upati je, de se jim bodo tudi drage vojaške bolnišnice zročile.
V	časnika „VoIkshalle" se bere sporočilo iz Pariza, de so 15. grodna popoldne ccsar, cesarica, dvorni gospodje in gospe v cerkev ,,St. Germain 1' Auzerrois44 prišli, kjer so dolgo, pa pobožno molili, in poslednjič žegen s presvetim Rešnjim Telesam prejeli. Molite za nas, je rekel fajmoštra Napoleon iz cerkve grede.
Svetinja, ki so jo sv. oče 8. grudna v Rimo zbranim škofam v spo/nin dali, je iz avstralskiga zlata in ima napis: Deiparae rirgini sine labe conceptae Pius IX. Pont. Maj*. ex auri Australiae primitiis si bi oblatiš čudi jussit IV. id. Dec. MfJCCCLIV.
V	Avstralii že štejejo 2 visi škofa, 11 škofov, pa 6 apostolskih namestnikov. Za dušni in telesni blagor otočanov si posebno veliko prizadevajo anglikanski, irski, laški, španski redovniki sv. Benedikta.
Ki" Prijazna ponudba gospodam duhovnam.
\eki goreč duhoven nam na vso moč živo priporoča, de naj bi začeli v Ljubljani cerkvene govore, zrerstene po cerkvenim letu, na svitlobo dajali, in pravi, de ne bo pred počival, de to rec na noge sprari. Kako prav de bi nam duhovnam to slu*ilo, vsak duhoven sam čuti in skuša; in ker dolgo cencanje in pretehtovanje skoraj nikoli nič prida ne prinese, torej beri in nararnost prosimo tiste gospode duhovne, kteri bi še teli take govore prejemati, v £niim mescu vredništvu to svojo željo naznaniti. Ako jih bo toliko, de bi kam kazalo, bomo ravno tako urno skusili dobrih, j edema t i h in primernih cerkvenih govorov, — ne toliko po tujšini iskati, kolikor od slovenskih govornikov proti spodobni odmeni prositi in dobirati, (ne skerbi nas za tvarino ali ma-terijo), ter delo v Božjim imenu začeti. Za vred-nika in založnika se bo tačas poskerbelo, in ako Bog da. bo res veliko prelepih pridig pozabljen ju otetih, Bogu v slavo, v blagor vernim in v pola j-sanje duhovnam, kakor naš gospod priganjavec pravi. V #:nou mescu tedaj se bo razločilo, če bo kej, ali nič.	Vredništvo.
Odgovorna r rediti ku : l ud rej Za:ueje in L. Jeran.
— Založnik: Jožef Blatnik.