UREDNIŠTVO IN UPKAVAl LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. • TELEFON 55-22 DO 55-28
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
(NSERATN1 ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 58-32 58-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90S01-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA (5 O IN
ASILO
OBODI
RONI
L O
E N I J
Kal je odgovorila vlada Sovjetske zveze na našo noto
Nota vlade FLR3 vladi ZSSR
(Pomembna vloga tehnike
pri graditvi socializma
Ob začetku Tedna tehnike je na slavnostni akademiji v Ljubljani govoril minister za komunalne zadeve tov. Milko Goršič
2e dne 23. maja Je Izročila naša vlada vladi ZSSR noto (ki jo objavljamo na drugem mestu), v kateri jo Je opozorilo, da podpora, ki jo dajejo sovjetski uradni organi peščici izdajalcev Jugoslavije, ne samo ni v skladu z odnosi, kakršni bi morali biti med dvema socialističnima državama, povezanima z zavezniško pogodbo, ampak tudi ne z mnogoštevilnimi izjavami, ki jih dajejo sovjetski predstavniki na mednarodnih forumih. Te svoje note naša vlada ni objavila samo zato, ker ni hotela storiti ničesar, kar bi mogio poslabšati odnose med dvema socialističnima državama, ampak je storila to šele sedaj, ko je vlada ZSSR svoj odgovor z dne 31. maja na jugoslovansko neto na široko razglasila.
Nota vlade ZSSR nima običajnega diplomatskega značaja, ampak je izrazito propagandnega značaja in preračunana na to, da bi z njo podprla demoralizirane jugoslovanske emigrante in različne breznačajne in prodane tipe, ki se ne morejo pomiriti z zmagovito graditvijo socializma v Jugoslaviji.
Ta sovjetska nota trdi — brez navajanja kakršnih koli dejstev, da je »dejanski vzrok poslabšanja odnosov med ZSSR in Jugoslavijo sovražna politika jugoslovanske vlade nasproti Sovjetski zvezi«, da je »jugoslovanska vlada vzpostavila v Jugoslaviji protikomunistični in protidemokratični režim in spremenila jugoslovanski tisk v zvočnik razuzdane protisovjetske agitacije, ki jo vodijo fašistični agenti imperializma«. Nadalje poudarja, da je sovjetska vlada izkazala jugoslovanskim »revolucionarnim emigrantom patriotom« gostoljubnost in da »ne more preprečiti svoji javnosti in sovjetskim državljanom«, da ne bi podprli dejavnosti teh »prijateljev« Sovjetske zveze, ker je pač »zvesta« demokratičnim načelom.
Takó nota! Ali se je treba res komu še vprašati: Kdo je proti komu začel sovražno politiko in kdo jo vodi še danes. V odgovoru sovjetske vlad., bo iskal zaman tudi sence kakih dokazov! Taira poglejmo! Ali je morda Jugoslavija organizirala v Sovjetski zvezi proti vladi ZSSR obsežno vohunsko mrežo z namenom, da bi obrnila sovjetski gospodarski razvoj sebi v korist? Dejstva govore, da so uradni sovjetski organi ustvarili vohunsko mrežo v Jugoslaviji in skušali celo z izdajalcem Sretenom Zujevičem m ustaškim agentom Andrijo Hebran-gGm (ki ju ie CK VKPtb) branil kot prava komunista in prijatelja ZSSR) razbiti Komunistično partijo Jugoslavije ter s pomočjo njih in njima podobnih vzpostaviti neenakopravne odnose med obema državama.
Ali so mogoče državne radijske postaje Jugoslavije kdaj pozivale narode ZSSR, da naj zrušijo svojo zakonito vlado? Dejstva dokazujejo, da Jugoslavija tega nikdar ni storila, medtem ko je propaganda ZSSR in dežel, ki jih nadzoruje, naperjena predvsem proti Jugoslaviji in proti njeni zakoniti vladi.
Ali je Jugoslavija hotela kdaj oslabiti gospodarske in druge stike s Sovjetsko zvezo? Dejstva to zanikajo, pričajo pa, da je sovjetska vlada kljub vsem prizadevanjem jugoslovanske vlade preprečila sleherno sodelovanje med obema državama, prekršila številne pogodbe, ki jih je podpisala, da je delala na gospodarski blokadi nad Jugoslavijo.
Ali sta pozivala naš tisk in radio delavce ZSSR, ali katere koli demokratične države k stavkam in sabotažam; ali kolhoznike ZSSR, naj ne izpolnjujejo svojih obveznosti do lastne države in socialistične skupnosti, oziroma kmete kake demokratične države, naj ne grade v borbi proti kapitalističnim elementom na vasi socialističnega zadružništva? Dejstva govore, da jugoslovanski radio in tisk tega ne delata, da podpirata dosledno borbo delovnega ljudstva demokratičnih držav za socializem. Nasprotno pa sovjetski tisk in ostali tisk. na katerega vpliva ZSSR. dan za dnem pozivata jugoslovanske delavce, naj sabotirajo proizvodnjo, hujskajo proti socialistični preobrazbi naše vasi, ponavljajoč skupaj z imperialisti, da Jugoslavija ne more zgraditi socializma, da bo postala, oziroma da je že postala privesek gospodarstva kapitalističnih držav in da pri nas za razvoj socialističnega zadružništva ni gospodarskih pogojev.
Naloga demokratičnega tiska je bila in je, da oznanja resnico. To svojo nalogo jugoslovanski tisk častno^ in dostojno izpolnjuje, neomajno boreč se za resnico, pod vodstvom prav tistih, ki so v narodno osvobodilni vojni združevali naše narode v borbi proti fašističnemu okupatorju s pisano in živo besedo, po vojni pa v borbi za mir in proti napadalnim imperialističnim načrtom. Jugoslovanski tisk je vedno samo ugotavljal ter razgalil laži in klevete, nikdar pa vodil kakšne kampanje niti proti Sovjetski zvezi, niti proti-sovjetski vladi, niti proti VKP-(b). niti proti kateri koli demokratični državi in demokratičnemu gibanju na «vetu sploh.
Vlada FLRJ In KPJ sta storila in bosta tudi vnaprej storila vse, kar je
Beograd, 3. jun. (Tanjug) Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je izročilo veleposlaništvu Zveze sojvjetskih socialističnih republik v Beogradu naslednjo noto:
»Vlada FLRJ in vlada ZSSR sta podpisali 11. aprila 1945 v Moskvi pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju z veljavnostjo 29 let. Vlada FLRJ njenih določb ni hiti v enem primeru prekršila ter jim je ostala kljub - raznim sovražnim in diskriminacijskim ravnanjem vlade ZSSR nasproti FLRJ zvesta, kar je vladi ZSSR prav dobro znano.
Toda nerazumljivo ravnanje vlade ZSSR, kakor tudi njen odnos do FLRJ pa spreminjata omenjeno pogodbo dejansko v.mrtvo črko na papirju.
Nov dokaz take popolnoma nasprotujoče politike vlade ZSSR nasproti FLRJ je dejavnost peščice izdajalcev Jugoslavije, ki so se zbrali v Moskvi ter poleg tega, da so vladi dobro znane njihove posebnosti, razvijajo v Moskvi ne samo z vednostjo vlade ZSSR, ampak tudi z njeno polno podporo sovražno dejavnost proti FLRJ. V začetku aprila 1943 so ustanovili v Moskvi odbor, ki je začel konec aprila izdajati tudi neki protijugoslovanski časopis. Sovjetski tisk in radio omogočata najširšo objavljanje te protijugoslovanske dejavnosti.
Podpora, ki jo nudi sovjetska vlada tej peščici izdajalcev svoje socialistične domovine, je v nasprotju z načelom nevmešavanja v notranje zadeve drugih suverenih držav, načelom, ki bi se moralo spoštovati zlasti v odnosih med socialističnimi državami. Ta podpora
od njiju odvisno, da bi se na časten in pravičen način rešil njun spor z demokratičnimi državami, predvsem z vlado ZSSR in CK VKP(b). Vlada FLRJ si bo tudi v prihodnje vsestransko prizadevala, da bi se razvilo čim tesnejše gospodarsko sodelovanje z ZSSR in državami ljudske demokracije. Toda vse ni odvisno samo od nje. Naša vlada je vodila in bo tudi v prihodnje vodila dosledno demokratično in miroljubno politiko, ki je v skladu z njeno politiko gospodarske in narodne neodvisnosti, čeprav tisk in radio ZSSR, kakor tudi tisk in radio, na katere vpliva ZSSR, sistematično molče o stališču naše vlade do vseh bistvenih vprašanj mednarodne politike, ali pa ga celo potvarjajo.
Vse drugačno stališče kakor do jugoslovanskih izdajalskih emigrantov, zavzema sovjetska vlada do emigrantov v drugih državah, ki so zares revolucionarni in resnični patrioti. Zanimivo je, da ni v Sovjetski zvezi nobene večje revolucionarne demokratične emigracije iz nobene kapitalistične države. V Sovjetski zvezi tudi ne izhaja n. pr. časopis »Za demokratično Španijo« v španščini, ali »Za demokratično Grčijo« v grščini, ki bi jih izdajala revolucionarna demokratična emigracije teh držav. Pač pa izhaja v Moskvi časopis »Za socialistično Jugoslavijo«, ki ga izdaja skupinica vsakovrstnih vohunov in ubežnikov s fronte socialistične graditve. V Sovjetski zvezi tudi nikdar ne pozivajo po tisku in radiu k neredom in sabotažam v katerikoli kapitalistični državi, ampak samo proti socialistični Jugoslaviji. Teh izjemnih ukrepov proti Jugoslaviji se ti Sovjetski zvezi ne poslužujejo morda zaradi tega, ker v Jugoslaviji baje niso na krmilu komunisti in demokrati in ker Jugoslavija baje ni država, ki gradi socializem, ampak samo zaradi tega, ker so jugoslovanski komunisti in demokrati proti neenakopravnim državnim in partijskim odnosom, pač pa za takšne odnose med socialističnimi državami in komunističnimi partijami, ki so zasnovani na resnici, pravici in morali, kakor je to zahteval Marx že ob ustanovitvi Frve internacionale, oziroma na načelu enakopravnosti, prostovoljnosti, tovariškega in bratskega sodelovanja in sporazuma — kakor poudarja Lenin v vseh svojih delih, v katerih govori o vprašanju odnosov med socialističnimi državami.
V tem je torej stvar, ne pa v nekakšni sovražni politiki nasproti ZSSR. ki je naša vlada in naša Partija nista nikdar vodili in je tudi nikdar ne bosta, ker sta nasprotno vedno z besedami in dejanji dokazovali in še dokazujeta svojo zvestobo nasproti mednarodnemu delavskemu in demokratičnemu gibanju, čigar najmočnejši del je prva dežela socializma — Sovjetska Zveza.
Vseh teh dejstev ni mogoče prikriti niti s frazami, še manj pa s psovkami. Jugoslovanskim narodom je jasno, odkod in zakaj takšni plazovi laži in obrekovanja proti Jugoslaviji. Vsa gonja proti Jugoslaviji je doslej sramotno propadla, utrjuje pa se moč resnice in stvarnosti. Naša država se kljub gospodarski blokadi tako gospo-darsko kakor tudi moralno - politično čedalje bolj krepi. Tudi zadnja nota vlade ZSSR dokazuje, da informbiro-jevska obrekovalna kampanja nima
je prav tako v odkritem nasprotju z objavljenimi načeli sovjetske zunanje politike, ki jih je vnovič poudaril v svoji izjavi šef sovjetske delegacije v drugem delu tretjega zasedanja Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov, da »nobena država nima pravice, vmešavati se v notranje zadeve druge države in se posluževati pri tem raznih prodanih majhnih skupin za rušenje temeljev druge države.«
S tem, da je vlada ZSSR omogočila, da se v Moskvi zbirajo in organizirajo izdajalci prijateljske zavezniške socialistične države, in da nudi pomoč njihovi dejavnosti, katere namen je borba proti FLRJ in nasilno rušenje socialističnega reda v Jugoslaviji, s tem dejanjem je dokazano, da je vlada ZSSR tista, ki ne izvaja prijateljske politike nasproti FLRJ.
Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ odločno protestira proti pomoči, katero sovjetske oblasti nudijo dejavnosti peščice ljudi, ki so v sovražnih odnosih do graditve socializma v Jugoslaviji, kar je nedovoljeno in najbolj grobo vmešavanje v notranje zadeve FLRJ in zahteva, da jim vlada ZSSR prepove tako sovražno dejavnost in nadaljnje tiskanje časopisa, ker je podpora take protijugoslovanske dejavnosti v odkritem nasprotju z duhom in besedo veljavne pogodbe o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju med FLRJ -n ZSSR.
Ministrstvo za zunanje zadeve FLR ■Jugoslavije tudi ob tej priliki izraža veleposlaništvu ZSSR svoje spoštovanje.«
nobene notranje sile, da je potrebno vedno novih in novih injekcij in hrane, da bi ostala pri življenju. Temu cilju — ne pa prijateljstvu do naše države, našega delovnega ljudstva in ne odpravljanju medsebojnih sporazumov — je namenjena tudi ta nota. Zato bo tudi ta nota doživela žalostno slavo vseh prejšnjih podobnih državnih in partijskih »dokumentov« iz Sovjetske zveze: ostala bo mrtva beseda na papirju.
Naši delovni ljudje so že strli v prah in pepel vse dosedanje laži in obrekovanja ter razbili ekonomski pritisk in blokado, ki sta organizirana proti Jugoslaviji. Našega delovnega ljudstva, čvrsto zbranega okrog Komunistične partije Jugoslavije z maršalom Titom na čelu, tudi najnovejša nota vlade ZSSR ne more in tudi ne bo zmedla. Naši narodi se zavedajo, da niso in tudi ne morejo biti sami, ker se dosledno in neomajno bore za socializem, za enakopravnost med državami in za mir med narodi. Za vse to pa se bori tudi vse napredno človeštvo. Te resnice ne more prikriti nobena n6ta, nobena propaganda. In v tem je naša vera, naša moč in jamstvo za našo končno zmago.
Borba za zmago socializma na vasi, za obdelovalce zadruge žanje v ljutomerskem okraju lepe sadove. Kmetje množično vstopajo v obdelovalne zadruge, ki obsegajo mnogokje že cele vasi, v posameznih krajevnih ljudskih odborih pa 80 do 95 % zemlje. Po vseh zbranih podatkih, ki so na razpolago, in po poročilih aktivistov, ki dnevno obiskujejo vasi, pa je danes gotovo, da obsega socialistično kmetijstvo v ljutomerskem okraju že blizu 50 % vse zemlje v okraju. Moč obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij je razvidna 'z dejstva, da prispevajo k temu deležu državna posestva in tovarniške ekonomije le približno 4 % vse zemlje. Na dan 1. junija je bilo v ljutomerskem okraju že 24 obdelovalnih zadrug in 16 zadružnih ekonomij, ki «e bodo v prihodnjih dneh spremenile 3' obdelovalne zadruge. Danes ni v okraju _ nobenega krajevnega ljudskega odbora, v katerem ne bi bilo socialističnega sektorja, pri čemer je treba poudariti, da ljutomerski okraj ni imel v agrarnem skladu nobene zemlje, ki bi jo dal na razpolago za ekonomije. 5 sa zemlja že ustanovljenih obdelovalnih zadrug (razen najstarejših štiri, ki so jih takoj po osvoboditvi ustanovili bivši viničarji na razlaščeni zemlji) in zadružnih ekonomij je last kmetov, ki so se odločili, da se odpovejo posamičnemu gospodarjenju ter da vstopijo v skupna kmetijska gospodarstva.
Ob drugem plenumu Centralnega komiteja KPJ, ki je sprožil tudi "v ljutomerskem okraju to mogočno gibanje za ustanavljanje zadružnih ekonomij in obdelovalnih zadrug, so bile v okraju samo štiri ekonomije
Ljubljana, 4. junija. Na predvečer Tedna tehnike, ki bo po vsej državi od 5. do 12. junija, je bila v veliki unionski dvorani v Ljubljani slavnt st-na akademija, na kateri je o vlogi tehnike za graditev socializma govoril minister za komunalne zadeve tov. Milko Goršič, nakar so predvajali vrsto filmov s tehničnega področja.
Iz tehtnih izvajanj ministra Goršiča povzemamo v naslednjem najpomembnejše odstavke tudi za naše čitaie.js.
Razvoj tehnike in produktivnih sil sploh .ima odločilni pomen v razvoju človeške družbe. Ogromen je tudi pomen tehnike v državi, ki gradi socializem. Naša Partija in ljudska oblast, kakor tudi naše množične organizacije so pravilno ocenile ogromni pomen tehnike v borbi za socializem, v borbi za izvršitev petletnega plana in ojače-nje obrambne sposobnosti naše države.
Prihodnji teden, ki je posvečen tehniki, ima namen, da še bolj približa tehniko delovnim množicam, da jih še bolj mobilizira za reševanje problemov našega petletnega plana in za izgradnjo socializma. Za socialistično družbo pomeni porast tehnike povečanje bogastva proizvedenih dobrin, ki bodo služile ljudstvu. Cim bolj bo torej razvita tehnika, tem manj bo potrebno trošiti dela, da bi se proizvedla potrebna količina blaga, tem manjši bo potreben delovni čas v socialistični družbi, tem večji bo v socializmu družbeni standard in blagostanje ljudstva.
KPJ se je vedno’ zavedala velike vloge, ki jo ima tehnika v izgradnji socializma. To je poudarila tudi v svojem programu, ki pravi: »Dvig- produktivnosti dela z izpolnjevanjem tehnike in organizacije družbenega dela je eno najvažnejših sredstev za zmago novega družbenega reda.«
Čvrsto stoječ na prinicip, ki jih je odkrila marksistično leninistična teorija, postavlja KPJ, da je treba borbo za socializem izvojevati ne samo na področju politike, nego tudi v gospodarstvu, v proizvodnji, kjer je poleg -socialistične organizacije družbenega dela izpolnjevanje tehnike najvažnejši pogoj za zmago socializma v naši državi.
Prav na polju industrije mora socializem storiti velike napore. Opremiti mora posebno težko industrijo z najmodernejšo tehniko, da bi s pomočjo nje postavil poljedelsko, obrtniško in drugo maloblagovno proizvodnjo na nove temelje, da bi jim dal novo tehnično osnovo, ki ustreza socialističnemu načinu proizvodnje. S tem pa sama tehnika omogoča ustvarjanje novih družbenih odnosov in nove družbene strukture v družbi kot celoti, in odstranjuje eksploatacijo človeka po človeku.
Po zmagi v narodno osvobodilni borbi se je pred narode Jugoslavije postavil problem obnove razrušenih tovarn, prometnih in drugih tehničnih naprav ter naših mest in vasi. Delovni
in že omenjene štiri vinogradniške zadruge. Zgled) teh zadrug in dobro delo aktivistov, ki so šli v ofenzivo na vsej črti ter so jo do danes sistematično vodili, sta pripomogla, da je število zadružnih ekonomij naglo naraščalo, da te je večal njih obseg in dvigala njihova gospodarska moč ter da so hitro zorele ža spremembo v obdelovalne zadruge. Zadružnim ekonomijam v Bolehnečicah, Razkriž-ju, Ivanjkovcih in Tomažu, ki so obstajale pred drugim plenumom CK KPJ, se je pridružilo 22 novih ekonomij, v katere 90 vlagali svojo zemljo in vse svoje premoženje tako veliki kakor srednji in mali kmetje.
Prva teh ekonomij, ki se je spremenila v obdelovalno zadrugo, je bila v Krčevini, v krajevnem ljudskem odboru Miklavžu. Njen ustanovni občni zbor je bil že 13. marca in ima zadruga po okrajni evidenci 168 ha zemlje, dejansko pa že mnogo več. Njej je sledila obdelovalna zadruga v Ivanjkovcih, kjer je bil ustanovni občni zbor 15. aprila. Ta zadruga je posebno naglo rasla. Ob ustanovitvi zadružne ekonomije je bilo zemlje 30 ha, ob ustanovitvi zadruge so imeli že 87 ha zemlje, danes pa sta v tej zadrugi združena dva krajevna odbora Ivanjkovci in Veličane in obsega zadruga brez ohišnic zadružnikov 650 ha zemlje. V njej je združilo svoja gospodarstva 93 družin. V aprilu so bili nato še ustanovni občni zbori obdelovalnih zadrug v Radomerjn, Moti m Ljutomeru. V Radomerjn je vstopila v zadrugo vsa vas.
Pripravljenost kmetov, da vstopijo v zadruge, je bila iz dneva _ v dan večja. Spoznanje, da bo le socialistična preobrazba zagotovila boljšo bo-
ijudje naše države so v ne polnih dveh letih v glavnem uspešno izvršili obnovo produkcijskega aparata in tehničnih sredstev iz časa stare Jugoslavije. Ta velika zmaga, ki je začudila dvomljivce v ustvarjajočo moč ljudskih množic doma in v inozemstvu, je predvsem zasluga samoinicitive ljudskih množic, posebno pa delavskega razreda. Prebudila se je ogromna ustvarjalna sila delovnih ljudi, ki so — osvobojeni kapitalističnih okov — prav dobro razumeli, da sedaj delajo zase, za svojo državo in za svojo boljšo bodočnost.
S petletnim planom in izgradnjo socializma v gospodarsko in tehnično zaostali Jugoslaviji, so bile pred nas postavljene težke naloge, nepojmljive kapitalističnemu gospodarstvu in mentaliteti kapitalističih tehnikov pa tudi »kritikom« našega ^petletnega plana v državah Informbiroja. Oni niso mogli razumeti našega zaupanja v ustvarjalno moč razgibanih ljudskih množic, ker se niso nikdar naslanjali v svojih početjih predvsem nanje. Nova Jugoslavija je mogla pristopiti k tako obsežnemu planu industrializacije in elektrifikacije predvsem zato, ker je računala ne samo na prednosti, ki ga ima načrtno socialistično gospodarstvo, temveč tudi zato, ker je poznala ustvarjalne sile našega ljudstva, ki se je — prebujeno v narodno osvobodilni borbi — trdno odločilo, da pod vodstvom svoje Partije izgradi sebi boljšo bodočnost.
Porast razvoja tehnike in množično sodelovanje pri razvoju tehnike v naši državi ilustrira to, da je bilo samo v resoru ministrstva industrije Slovenije po nepopolnih podatkih predloženih 445 racionalizatorskih predlogov. Od teh je bilo izkoriščenih 227, s čimer je bilo prištedenih 17,443.232 dinarjev. Zmaga ljudske oblasti je pomenila pravo osvoboditev za tehniko, ker je bil šele s to zmago omogočen vsestranski razvoj tehnike, posebno pa razvoj v smeri, ki pomeni izboljšanje ljudskega standarda.
Danes je pozornost naše tehnike usmerjena predvsem na izgradnjo težke industrije in usposabljanje številnih novih kadrov, ki so ji potrebni. Ker je delovna sila, ki bo delala v težki industriji, še vedno po večini v naših vaseh, v vrstah naše mladine, se pred nas postavlja naloga prenesti tehniko na našo vas in med našo mladino, omogočiti, da jo najširše množice vzljubijo, da se spoznajo s tehničnimi pridobitvami in se učijo opravljati z njo. Tako bomo ustvarili širok kader tehnično sposobnih delavcev, brez katerih hi bila naša industrija, posebno težka industrija, hroma.
Naša tehnika stoji pred nalogo, da reši pomanjkanje delovne sile in povišanje družbenega standarda z izboljšanjem naših obratov in v zvezi s tem doseže znižanje polne lastne cene. Ta borba se je v nekaterih podjetjih zelo široko razmahnila. Tako jg samo ko-
dečnost našega kmetijstva, ni zorelo samo po vinogradniških predelih, po znanih Jeruzalemskih goricah in njihovi okolici, temveč tudi po vsem Murskem polju, kjer je zemlja posebno rodovitna. Po kratkem premoru, ki je bil ves posvečen pripravam za ustanavljanje novih obdelovalnih zadrug, je v drugi polovici maja sledil nato drugi, še mnogo mogočnejši val ustanovnih občnih zborov. Dne
15.	maja sta bili ustanovljeni obdelovalni zadrugi v Lukavcih in Raz-križjn. Zadruga v Lukavcih ima okoli 400 ha zemlje in so v njo vključeni skoraj vsi. kmetje v vasi, razen nekaj malih kmetov. V Razkrižju je 'stopilo v zadrugo 31 družin, ki se jim še vedno pridružujejo novi, zlasti mali kmetje. V zadrugo, ki ima 210 ha zemlje je vstopil tudi osemdesetletni posestnik Hutnjak, _ ki je ob podpisu pristopnice vedro izjavil: »Bom še to podpisal, da bom na večer svojega življenja videl, kako bo teklo novo življenje«. Dne 20. maja je bila nato ustanovljena obdelovalni zadruga v Branoslavcih, dne 23. maja v Djaševcih, dne 26. maja so bile ustanovljene tri zadruge, in si cer v Žerovincih, Stročji vasi in v Krapju, dne 27. maja sta bili ustanovljeni zadrugi v Borečih in na Cvenu, dne 28. maja zadrugi pri Miklavžu in v Križevcih, dne 29. zadrugi v Starinovivasi in v Lahoncih, zadnji dan maja pa sta bili ustanovljeni še obdelovalni zadrugi v Rado-slavcih in v Kljnčarovcih pri Ormo-že. Vse te obdelovalne zadruge so tako po številu vključenih gospodarstev kakor po površini zemlje in številu živine zelo močne. Največja obdelovalna zadruga je trenutni) v Stročji vasi, kjer imajo že 750 hektarjev zemlje. Vanjo s» je vpisalo
lektiv železarne Jesenice od junija 1945 izdelal nad 600 predlogov za izboljšanje dela, od katerih je bilo 246 nagrajenih in smo z njimi prihranili milijone dinarjev.
Izgradnja naše težke industrije zahteva rešitev mnogih težkih problemov, ki izhajajo iz potrebe, da se v njeni produkciji uporabljajo surovine domačega izvora. Znana je naša borba, da proizvedemo koks iz domačih .premogov, ki je že uspešno rešena. Dalje naša tehnika dela velike napore in je dosegla pomembne uspehe na področju proizvodnje nafte in v drugih vejah proizvodnje. Razen tega mora naša industrija, posebno težka industrija, rešiti številne probleme, da izgradimo stroje, ki bodo ustrezali našim potrebam, našim možnostim produkcije in razmeram, ki se razlikujejo od razmer v drugih državah.
Naša težka industrija se bo uspešno razvila, če se bo istočasno razvila naša ostala industrija, obrt, posebno pa naše poljedelstvo. Pred našo tehniko stoji naloga, da ustvari nov:> tehnično bazo poljedelstva, posebno pa da razvije njeno mehanizacijo, ter da odkrije nove možnosti v kmetijstvu za izboljšanje poljedelske proizvodnje. To zahteva od nas ne samo vse večja potreba po življenjskih potrebščinah in izvorih surovin za industrijo, temveč tudi borbe za zmago socializma. Na vasi danes bijemo težek hoj z ostanki preteklosti, za naprednejšo in boljšo obdelavo zemlje. Naša tehnika mora v tej borbi dati svoj častni doprinos s tem, da bo dala zadružnemu sektorju na razpolago stroje, ki bodo pomogli, da zmaga socializem tudi na vasi.
Razvoj naše tehnike je torej postavljen na zdrave osnove, ima ga v rokah ljudstva, ki jo izkorišča v svoji borbi za izgradnjo socializma. V kratkem času nove Jugoslavije so bili doseženi uspehi, s kakršnimi se ne more ponašati nobena država ljudske demokracije.
Vendar se ne smemo uspavati z dosedanjimi uspehi. Pred nami so še velike naloge, ki jih mora rešiti naša tehnika. Zavedati se moramo stare modrosti, ki pravi: Kdor neprestano ne napreduje, zaostaja, kdor pa zaostaja, tega tepejo. Mi moramo doseči tehnično raven kapitalističnih držav, kjer je tehnika zaradi okov kapitalizma v relativnem zastoju, kjer grozeča kriza nadprodukcije grozi s ponovnim uničevanjem tehnike, kakor se je to zgodilo v ostalih ekonomskih krizah. Pred nami pa je svetla perspektiva polnega razvoja naše tehnike in povečanje proizvodnje v zvezi z našo petletko. Trdno povezani z našim Centralnim komitejem na čelu s tov. Titom, ki je sam večkrat posvetil veliko pozornost naši tehniki in borcem za njen napredek, bomo izvojevali tak razvoj tehnike, da se nam ne bo treba bati niti kapitalističnega niti informbiroievskega pritiska.
43 gospodarstev iz Stročje vasi in sosedne Pristave.
Tem mladim socialističnim postojankam ljutomerskega okraja se bodo v prihodnjih dneh pridružile nove v Cezanjevcih, Vogričevcih, Noršin-cih, Moravcih. Bučeeovcih, Kuršin-cih, Logarovcih, Sejancih, Seliščih, Bolehnečicah. Tomaža. Grlavi, Mali Nedelji, Vučji vasi, Bunčanih in v Savcih, kjer že teko priprave za sklicanje ustanovnih občnih zborov. V Cezanjevcih so kmetje vpisali že 300 ha zemlje (od skupnih 375 ha zemlje), v Bučeeovcih 22t ha, v Seliščih 255 ha, Mali nedelji 168 ha, pri Tomažu, kjer obstaja ena izmed prvih zadružnih ekonomij v okraju, 341 ha ali 37 % skupne površine krajevnega ljudskega odbora, v Bunčanih 155 ha, v Bolehnečicah 237 ha, v Sejancih 409 ha itd. Površina vpisane zemlje se dnevno veča, prav tako pa se množi število gospodarstev in družin, ki se izrekajo za socialistično gospodarjenje.
Velik je ta uspeh, ki ga dosegajo v; ljutomerskem okraju v socialistični preobrazbi vasi. Vse horce za socializem bo navdušil in jim vlil novih moralnih moči in vere v skorajšnjo popolno zmago socializma po vseh naših vaseh. Prav tako pa bo težko zadel vse njegove nasprotnike, ki klevetajo našo borbo in blatijo socializem. Vaški bogataši in špekulanti si bodo gotovo izmišljali vsemogoče laži, samo da bi zmanjšali to zmagoslavje. Zato bomo o tem zmagovitem pohodu socializma v vaseh ljutomerskega okraja pisali v prihodnji številki še podrobneje in bomo pokazali, kje so vzroki teh uspehov in kakšna vprašanja se ob njih odpirajo.

Kmetje ljutomerskega okraja množično vstopajo
v obdelovalne zadruge
Do I. junija so ustanovili 24 obdelovalnih zadrug, 16 pa jih bodo še v prihodnjih dneh Socialistično kmetijstvo obsega že blizu 50% vse zemlje v ljutomerskem okraju
Odgovor dr. A. Beblerja ameriškemu novinarju
StaSišče Filli glede usode koroških Slovencev in reparacij ie nespremenjeno
Jugoslavija je pripravijena sodelovati na pariški konferenci Sveta ministrov za zunanje zadeve za sporazumno rešitev na podlagi zahtev
Jugoslavije
Imperializem, volitve in dobrohotna nevtralnost
Beograd, 3. jun. (Tanjug). Pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ tovariš dr. Aleš Bebler je na vprašanja gospoda Singietona, šefa biroja »Associated Press« v Beogradu, odgovoril:
Spoštovani gospod Singleton!
Pred kratkim ste mi stavili vprašanja: 1. Ali bo Jugoslavija formalno zahtevala, da bo zaslišana pri zasedanju Sveta ministrov za zunanje zadeve, ko bodo, ali če bodo razpravljali o vprašanju mirovne pogodbe v Avstrijo?« 2. »Ali je Jugoslavija od zadnjega zasedanja namestnikov ministrov za zunanje zadeve spremenila svoje stališče do Avstrije v vprašanju Koroške in reparacij?«
Na ti dve vprašanji vam odgovarjam, da le stališče moje vlade v pogledu usode koroških Slovencev in reparacij v Avstriji nespremenjeno. Kakor je znano, je treba najti sporazumno rešitev teh vprašani na osnovi popravka meje v korist Jugoslavije, na osnovi politica^ gospodarske in kulturne avtonomije Slovenske Koroške ter na osnovi jamstva manjšinskih pravic gradiščanskim Hrvatom in substancialnih preparaci). To stališče je utemeljeno tako na neoporečnih pravicah Jugosla-
vije in koroških Slovencev na miroljubnosti naše zunanje politike, to je na željo, da se omogoči pogodba z Avstrijo.
Ako bi bile vlade treh zahodnih velesil pripravljene povabiti vlado FLRJ. naj pošlje v Pariz svoje predstavnike, bi mogli naši predstavniki s Svetom ministrov za zunanje zadeve sodelovati pri sporazumni rešitvi na zgoraj navedenem in edino mogočem stališču.
Tajne seje v Parizu
Pariz, 3. jun. (Tanjug). Po današnjem sestanku Sveta ministrov za zunanje zadeve je bil objavljen naslednji uradni komunike za tisk:
»Svet ministrov za zunanje zadeve je imel 3. junija tajno sejo pod predsedstvom sovjetskega ministra za zunanje zadeve Andreja Višinskega. Ministri so obravnavali sovjetski in ameriški predlog za rešitev berlinskega vprašanja. Prihodnja seja Sveta ministrov za zunanje zadeve bo 4. junija in bo prav tako tajna.«
V uradnem komunikeju omenjeni sovjetski predlogi se nanašajo na že znani predlog, ki ga je predložila sovjetska delegacija 24. maja.
ske. S seboj so prinesli precejšnje množine avtomatskega in drugega orožja.
Ljudsko vlado na otoku Hainanu so razširili s petimi novimi ministrstvi. Do razširitve vlade je prišlo zaradi novih problemov, ki so se pojavili v zvezi z obnovo osvobojenega ozemlja na tem otoku.
Po nedavnem vsekitajskem mladinskem kongresu v Pekingu se je hainan-ska mladina lotila ustanovitve nove demokratične mladinske lige. V vrste lise stopajo hainanski srednješolci in študenti, pa tudi vaški mladinci z osvobojenega ozemlja.
Otok Hainan je najjužnejša točka Kitajske. Na otoku goje kavčuk, kokosove orehe in druge tropske rastline. Hainanski domoljubi vodijo že 20 let partizansko vojno proti Kuomintangu. Zadnji čas so njihove sile močno narasle.
vitvijo fiktivnih družb v Lichtensteinu delnice pariške podružnice »Kreditul Minier«.
Na vprašanje sodnika, zakaj bi morala biti delniška banka ustanovljena v Svici, je Dimitriu odgovoril, da bi morala ta banka postati baza za člane Ta-tarescove narodne liberalne stranke v emigraciji.
Sodišče je obsodilo Dimitria in Soneria na 12 let zapora, 40.000 lejev denarne kazni in 5 let izgube državljanski pravic. Radu Ksenopol in Litman sta bila obsojena na 10 let zapora, 40 tisoč lejev denarne kazni in 5 let izgube državljanskih pravic, Areareanu na 4 leta zapora ,10.000 lejev denarne kazni in 2 leti izgube državljanskih pravic, Jon Udrea pa na 2 leti zapora.
Stavka pristaniških delavcev v Angliji se je razširila na Irsko
London, 3. jun. (Tanjug). Iz solidarnosti s kanadskimi mornarji stavka sedaj v Liverpoolu že nad 9500 pristaniških delavcev. Liverpoolski doki so docela zapuščeni. V Weymouthu, kjer traja stavka že 26 dni, je ustavljeno vsako delo. Razen tega se je stavka britanskih pristaniških delavcev razširila tudi na Irsko. Pristaniški delavci v Dublinu niso hoteli raztovoriti blaga z neke ladje, ki je prispela iz Liverpoola. Stavka v britanskih pristaniščih je odjeknila tudi v britanskih domi-nionih.
Politika vladajočih krogov Združenih držav Amerike in Velike Britanije v pogledu Trsta se odraža v težnji, spremeniti to važno jadransko pristanišče v imperialistično vojaško oporišče z ostjo, naperjeno proti Srednji Evropi in Balkanu. To stremljenje je postalo očito že takoj ob osvoboditvi Trsta in je dobilo še močnejši poudarek v poznejših posegih anglo-ameriškega imperializma (ultimat, ki je zahteval, da se morajo jugoslovanske čete umakniti iz Trsta, razdelitev Julijske Krajine na dve coni, ostra borba na mirovni konferenci, protidemokratični ukrepi an-gio-ameriških okupacijskih oblasti. Novejši dogodki kot je n. pr. vključitev gospodarstva anglo-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja v sklop Marshallovega načrta in razširitev »atlantske strategije« na Trst, dajejo še jasnejšo sliko teh imperialističnih teženj. Odraz imperialistične politike je nedvomno tudi zadržanje ameriških in angleških diplomatov na razpravah o Trstu v Varnostnem svetu Organizacije Združenih narodov, kjer so prav v zadnjem času zahodne sile odklonile predloge Sovjetske zveze, da se v smislu mirovne pogodbe z Italijo imenuje tržaški guverner. To stališče zahodnih si! razkriva načrte anglo-ameriških imperialistov, ki hočejo na vsak način v nedogled podaljšati neurejeno stanje v Trstu in zadrževati velike okupacijske posadke na tem področju.
Danes je vsakomur jasno, da je pomenila lanskoletna izjava treh zahodnih sil — ZDA, Velike Britanije in Francije — o prepustitvi Trsta Italiji, le predvolivno spletko, ki naj bi podprla De Gasperijevo demokrščansko stranko pri parlamentarnih volitvah v Italiji. Prav enako vrednost imajo tudi poročila vojaškega poveljnika anglo-ameriške cone Trsta generala Aireyja, kakor tudi nedavno objavljena izjava ameriškega zunanjega ministra Ache-sona, da »bo povratek Trsta k Italiji pomagal uravnovesiti mednarodne odnose«, kajti vse to so Je preračunane propaganditistične poteze zahodne diplomacije, s katerimi hočejo omiliti nezadovoljstvo v Italiji, ki je nastalo zaradi klečeplaznega sporazuma Sforza— Bevin glede bivših italijanskih kolonij v Severni Afriki.
Izjave o vrnitvi Trsta Italiji so posebno v novejšem času, ko so ZDA izvedle podpis Atlantskega pakta in razširile »obrambne ukrepe« na vse svoje vojaške baze, dobile povsem nepomemben značaj, o čemer najjasneje govori nedavna preorijentacija tudi v pogledih same italijanske vlade. V rimskem parlamentu je 15. marca izjavil ministrski predsednik De Gasperi. da Italija »ne bo postavila nobene zahteve glede Trsta, ker bi to nasprotovalo stališču Rusije«. Nihče ne verjame, da bi De Gasperi spreminjal nekdanje okorelo stališče italijanske vlade zaradi Sovjetske zveze, marveč je to le eden izmed številnih dokazov udanosti zahtevam zahodnih imperialističnih sil. Da je ta zaključek pravilen, govori izjava italijanskega ministra za zunanje zadeve grofa Sforze v rimskem parlamentu: »Ocenil sem, da nam nadaljnje zadrževanje anglo-ameriške posadke v Trstu daje jamstvo pred kakršno koli oboroženo pustolovščino proti svobodnemu ozemlju.« Ce k tem izjavam dodamo še pisanje glasila angleške in ameriške poročevalske službe na Dunaju »Welt Presse«, ki je pred kratkim »analiziralo« položaj v Trstu in se povzpelo do trditve, da »se je javno mnenje v Trstu preusmerilo v prid sedanjemu stanju anglo-ameriške okupacije«, nam postane težnja zahodnih imperialističnih sil glede Trsta popolnoma jasna. Američani in Angleži hočejo utrditi svoje položaje v tem mestu, ohraniti sedanje stanje v Trstu — in občinske volitve, ki bodo čez teden dni v Trstu, so prirejene z namenom, da potrdijo anglo-ameriški imperialistični režim in njegove nakane.
Volivne spletke
Sedanje volitve v Trstu so bile razglašene kot upravne. Vsakdo bi pričakoval, da bodo prve volitve po osvoboditvi na vsak način politične, ki naj po volji ljudstva uzakonijo oblast, kar bi obenem ustrezalo tudi določbam mirovne pogodbe. Toda politična oblast je danes neposredno v rokah anglo-ameriških okupacijskih oblasti, ki smatrajo, da tržaško prebivalstvo nima pravice odločati o političnih vprašanjih kot so n. pr. upoštevanje mirovne pogodbe, odločanje o vključitvi tržaške-
ga gospodarstva v Marshallov načrt ali pa pristop ozemlja k vojnim blokom, reševati vprašanja narodne enakopravnosti, dvojnega uradnega jezika in po-dobno. Toda kljub temu, da gre pri teh volitvah uradno le za izvolitev občinskih svetov, nosijo te volitve vendarle politični pečat, ki ga je lahko razbrati iz programov vseh strank; obenem s tem, pa pridaja anglo-amerlška okupacijska oblast tem volitvam poseben političen pomen, ki naj po njenih računih izpadejo kot glasovanje o potrditvi sedanjega okupacijskega režima v Trstu. To stremljenje je dobilo svoj poudarek tudi v predvolivnih ukrepih in v volivnem zakonu. Odredba o voliv-nih imenikih priznava namreč volivno pravico kakim 30.000 prebivalcem, ki niso Tržačani, ljudem, ki so prišli v Trst bodisi kot prišleci iz Italije, bodisi kot istrski »esuli« ali pa ubežniki iz Jugoslavije. Ta volivna množica tvori jedro reakcinamih sil, ki podpira imperialistično politiko Američanov in Angležev v Trstu. O imperialističnih spletkah nam govori tudi sam voiivni zakon, ki predpisuje za volitve dva sistema: enega za tržaško občino, ki je naklonjen večjim političnim strankam, ir. drugega za okoliške občine, kjer je omogočeno, da pridejo do izraza manjše politične skupine In strančice. Z istim smotrom so bile volitve razdeljene na dve nedelji (12. in 19. junija) z namenom, da bi izid volitev v mestu mogel vplivati na izid volitev v okolici.
Dvanajst kandidatnih list
Pri takšnem položaju ni čudno, da je bilo za udeležbo na volitvah prijavljenih nič manj kot 12 kandidatnih list, za katere naj se odloči skromno število tržaških volivcev.
Po razglasitvi volitev je nastalo veliko prerivanje v italijanskem buržoaznem taboru, ki je najprej sklenil, da pojde na volitve v tržaški občini z enotno listo pod geslom nekakega plebiscita za priključitev Trsta k Italiji. Toda stališče zahodnih imperialistov takšnim posegom ni bilo preveč naklonjeno in italijanska buržoazija v Trstu je po opominu iz Rima (De Gasperi, Sforza), opustila misel na plebiscit proti mirovni pogodbi. Slovencem, Jugoslaviji in demokratičnemu gibanju ter se je zedinila le na nekako volivno zvezo pod imenom »Giunta d’ Intesa« (Odbor za sporazum). Ta »Giunta« predstavlja zvezo italijanskih strank v Trstu ali bolje povedano — le tržaške podružnice strank iz Italije. V tem sklopu se pojavljajo naslednje stranke: kot najmočnejša Demokrščanska stranka, katere glavna opora so predstavniki tržaškega kapitala in gospodarski sloji, ki so povezani z Italijo, višji državni uradniki in katoliška cerkvena hierarhija s škofom Santinom na čelu; druga stranka, ki kot demokrščanska dobiva velike vsote denarja iz ves propagandni material iz Italije, je Italijanska liberalna stranka, ki zastopa tradicije italijanske buržoazije in kateri pripadajo v glavnem trgovci, indu-sirijci in ljudje svobodnih poklicev. Italijanska republikanska stranka predstavlja zlitje bivše stranke akcije in republikancev in je nekak vzor »itali-janstva v Trstu, saj nastopa z geslom: »Trst—Istra—Italija«. Tako imenovano Italijansko socialno gibanje je le krinka za nove fašistične skupine (»Uomo qualunque«), saj v svojih letakih in pozivih kliče na noge črne srajce, se navdihuje ob spominu na Mussolinija in razglaša težnje italijanskih fašistov: Zader, Reka, Dalmacija, Malta, Tunis, Korsika! Socialistična stranka Julijske Krajine (edina, ki že v naslovu opozarja na »italijanstvo« vse Julijske Krajine!) združuje v svojih vrstah vršiček delavske aristokracije, v bistvu pa je to le podružnica amerikanizirane odpadniške Saragatove stranke iz Italije. Ob teh strankah stoji še »Italijanski blok«, ki nosi na svojem znamenju narisan zemljevid italijanskega polotoka, preko katerega je napisano »Blocco italiano« na tak način, da segajo črke daleč na jugoslovansko ozemlje. Ta skupina združuje »zaslužne« ljudi iz pro-slulega D’ Annunzijevega pohoda na Reko in odkrito propagira novi italijanski imperializem.
Programi italijanskih reakcionarnih in šovinističnih strank nimajo ne besede ne mesta za Slovence. Vsa pred-volivna doba je doslej potekala v znamenju preganjanja, aretacij in obsojanja protifašističnih borcev. Prav v tem času so bolj kot kdaj prej prišli do
izraza fašistični izpadi, ki so seveda všeč tudi anglo-ameriški okupacijski upravi in ki kratijo Slovencem pravico do slovenskih priimkov, odklanjajo dvojezično uradovanje občinske uprave, vojaške uprave in predsedstva cone, prepovedujejo slovenske napise na javnih uradih in na nagrobnih spomenikih.
»Triestini« in vohuni
Drugo skupino italijanskih strank tvorijo »indipendentisti«:	Fronta za
neodvisnost, Tržaški blok in Republikansko gibanje za neodvisnost. Ideali teh »indipendentističnih« skupinic so v bivših avstro-ogrskih »avtonomijah« Trsta in Istre, ki v resnici niso nikdar obstajale. Ljudje tega »triestinizma« so bili tudi pristaši klavrno propadlega Hitlerjevega »Kiistenlanda« in vidijo v »mednarodnem« Trstu možnost lagodnega življenja. Ta gospoda pa očitno pozablja, da so se razmere od časov pokojne Avstro-Ogrske spremenile in da se današnja imperialistična gospodarska koncepcija opira na gospodarske osnove fašistične preteklosti, ki je pripeljala tržaško gospodarstvo v slepo ulico propadanja. Med omenjenimi tremi skupinami obstaja le ta drobna razlika, da so prvi z geslom »Trst — Tržačanom« sicer proti italijanskemu šovinizmu, ki ga navdihuje Rim, obenem pa tudi proti razredno usmerjeni borbi tržaškega delovnega ljudstva, v bistvu pa so za Marshallov načrt in Atlantski pakt. Drugi so le brezpomembna agentura anglo-ameriške vojaške uprave in so najvnetejši pristaši ohranitve sedanjega okupacijskega režima. Tretji pa bi si želeli nekakšno tržaško avtonomijo pod italijansko oblastjo.
Tako imenovana slovenska »demokratska« zveza predstavlja gručico ljudi, ki se je udinjala anglo-ameriškemu imperializmu v Trstu. V bistvu sta v tej »zvezi« dve struji: klerikalna, ki je Krekova ekspozitura in liberalna, ki zagovarja staro nacionalistično gibanje stare slovenske buržoazije. Ta »zveza« vodi nesramno gonjo proti siovensko-italijanskemu bratstvu, skuša razbiti borbeno enotnost slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva v Trstu, ki edino pomeni resno nevarnost za oblast italijanske tržaške buržoazije. Ze nekatere sodne razprave proti vohunom med njimi tudi zadnji proces v Postojni, so pokazale, da se v tako imenovani Slovenski »demokratski« zvezi skrivajo protiljudski izrodki, ki so se prodali tujim obveščevalnim agenturam. Danes je dokazano, da stojijo za hrbtom šefov te »zveze« ljudje, ki so zbežali iz Jugoslavije in ki skušajo danes izvršujoč navodila imperialistov z različnimi diverzantskimi in vohunskimi akcijami ovirati miren razvoj v domovini. Po vsem tem je razumljivo, da »zveza« dela tako, kot je prav politiki okupacijskih oblasti in pričakuje za svojo izdajalsko delovanje — drobtinic, ki naj bi jih italijanska buržoazija po ukazu zahodnih imperialistov vrgla s svoje mize.
Demokratično gibanje v Trstu
Demokratično gibanje tržaškega delovnega ljudstva zastopa Slovensko-ita-lijanska ljudska fronta. Ljudska fronta ni nastala samo zaradi sedanjih upravnih volitev, marveč predstavlja trajen političen okvir za borbo slovenskih in italijanskih delovnih množic Trsta proti imperializmu, tržaški reakciji in italijanskim šovinističnim silam. Dosledno protiimperialistično stališče Slo-vensko-italijanske ljudske fronte je najbolj razvidno iz njenega programa za volitve. Ljudska fronta zahteva takojšnjo uveljavljenje vseh določb mirovne pogodbe, ki se tičejo Svobodnega tržaškega ozemlja, predvsem tistih, ki zagotavljajo človeške pravice in osnovne državljanske svoboščine, enakopravnost narodnosti in kulture ter dva uradna jezika. Le s spoštovanjem mirovne pogodbe je mogoče jamčiti resnično neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja. Toda mimo tega vsebuje program Ljudske fronte tudi zahteve po ureditvi gospodarskega življenja v Trstu: splošen dvig gospodarstva, v prvi vrsti tržaške industrije, kar naj prepreči čedalje naraščajočo brezposelnost; Svobodno tržaško ozemlje bo le tedaj politično in gospodarsko neodvisno, ko bodo odpravljeni vsi okovi, ki vežejo Trst z Marshallovim načrtom in imperialističnimi vojnimi bloki; nujno je treba razbiti gospodarske vezi z zaledjem, ki ga za Trst predstavlja Srednja in Južnovzhodna
Evropa; vrniti Trstu vso državno imovino, ki je sedaj vključena v italijanske monopolitične fruste IRI in FIN-MARE (ladjedelnice, Lloyd, banke) in omogočiti ljudsko nadzorstvo nad poslovanjem teh podjetij; vrniti ladjevje, vpisano v tržaški register, ki je po vojni prišlo v italijanska pristanišča; odpraviti enostranski, gospodarski, finančni in politični sporazum med an-glo-ameriško okupacijsko upravo in italijansko vlado, ki jemlje tržaškemu področju glavne dohodke; skleniti neposredne dogovore z vsemi zainteresiranimi državami, ki lahko rešijo in podprejo tržaško industrijo, trgovino in promet pristanišča. Ti jasni in potrebni predlogi Ljudske fronte so podlaga za nadaljevanje borbe tržaškega proletariata in tržaških delovnih množic proti imperializmu na podlagi enotnosti in bratstva.
KPI in Vidalijevo izdajstvo
Vidalijeva frakcija Komunistične partije nastopa s svojo kandidatno listo. Ob tem je treba posebej poudariti, da je prav razkol, kl ga je Viđali povzročil v tržaškem delavskem gibanju, bil povod, da se je anglo-ameriška okupacijska uprava sploh odločila razpisati občinske volitve. Od osvoboditve Trsta do objave resolucije Informbi-roja je tržaško delavsko gibanje ob podpori vsega naprednega tržaškega prebivalstva popolnoma obvladovalo politično poprišče in so bile imperialistične, reakcionarne in šovinistične sile vselej potisnjene v obrambo. Resolucija Informbiroja je sprožila razbi-jaško politiko Vidalijeve frakcije, ki ie 2avrla polet demokratičnega in proti-imperialističnega gibanja, kar je bil znak za reakcijo, da naj stopi na politično pozornico. Posledice Vidalijevega razbijanja bo se že pokazale v teku 11 mesecev po objavi resolucije Informbiroja in imajo svoj — vsekakor žalosten odmev tudi v sedanji voiivni borbi.
Ako pogledamo na bistvo spora v tržaškem delavskem gibanju, lahko ugotovimo, da je njegov pravi koren v revizionističnem stališču italijanske Komunistične partije v pogledu narodnostnega vprašanja in. njenega oportunističnega gledanja na tržaško vprašanje. Bolj kot kje drugje so se v Trstu pokazale težke posledice, ki jih ie izzvala resolucija informbiroja, s čimer je bila nanejena nepopravljiva škoda politični moči tržaškega delavstva in tamošnjega protiimperialističnega gibanja sploh. Komunistična partija Italije bi na vsak način morala stopiti v borbo proti lastni buržoaziji, jo razkrinkati in ji preprečiti, da bi izkoriščala Trst za podpiranje interesov zahodnih imperialističnih sil in za pripravo novega napada proti Balkanu in Srednji Evropi. Toda namesto tega zagovarja Komunistična partija Italije revizijo mirovne pogodbe z Italijo. Viđali je sicer tajil, da je za priključitev Trsta k Italiji, toda njegovi pristaši razglašajo, da »bi moral Trst z italijansko večino pripasti Italiji,« posebno ko Jugoslavija »ni več« socialistična država. Glasilo KPI »Unità« je šlo cel' tako daleč, da je meseca februar.a objavilo posebno politično pismo, v katerem obtožuje De Gasperija. da je premalo storil za priključitev Trsta k Italiji. Čeprav »Unità« v isti sapi govoriči, da je za spoštovanje mirovne pogodbe, klevetniško namiguje, da »sedaj Washington ponuja Trst bolj Titu kot pa De Gasperiju« — ker Jugoslavija pač »leze v imperialistični tabor.«
Vidalijevi razbijači demokratičnega gibanja v Trstu zaradi svojega oportunističnega gledanja na tržaško vprašanje seveda niso postavili ničesar proti mrzlični mobilizaciji italijanske reakcije in zahodnega imperializma, marveč so volivno borbo zožili na govore o »avtonomni in ljudski občini« z različnimi prigcdnimi pripombami o demokraciji, v bistvu pa zavzemajo stališče »dobrohotne nevtralnosti« v prid imperialističnih sil. To zadržanje in postopanje Vidalijeve frakcije dejansko kaže. da so Viđali in njegovi ljudje izdali težnje tržaškega proletariata in se skotalili na položaje italijanske buržoazije, kar na drugi strani omogoča reakcionarnim silam, da izrabljajo sedanje stanje v tržaškem delavskem gibanju za bohotno ofenzivo preti tržaškemu ljudstvu in za utrditev imperialističnih položajev v Trstu. D. S.
Osvobodilna borba na Kitajskem
SKORO VSA POKRAJINA ČEKJANG ŽE OSVOBOJENA
Peking. 3. jun. Agencija Nova Kitajska poroča: Partizanske sile narodno osvobodilne anirade, ki operirajo v južnem Cekjangu. so osvobodile 9 okrožnih mest, med njimi važno trgovsko središče Venčou, redne enote pa čistijo severni del pokrajine. Partizani so v tem okrožju onesposobile 9000 Kuomintangovih vojakov.
Sedaj je osvobojen večji del južnega Cekjanga. Med osvobojenimi mesti leže ob morski obali .Tuhvan. Lotsing. Juian. Pindjang in Venling. medtem ko leže mesta Cingtjen. Ningnan in Taj-iun v notranjosti Cekjanga.
Narodno osvobodilne čete so zajele severno od Ningpoa. zadnje postaje na železniški progi Hangčau—Ningpo. nad tisoč Kuomintangovih vojakov in oficirjev. 700 vojakov in oficirjev je stopilo na področju južno od Ningpoa v vrste kitajske narodno osvobodilne voj-
Gospodarska zarota v Romuniji
Bukarešta, 3. jun. (Tanjug). V Bukarešti je bila sodna obravnava zoper skupino saboterjev in škodljivcev, ki so zagrešili velike poneverbe v romunski petrolejski industriji z namenom, da bi porušili romunsko državno gospodarstvo. Obtoženi Anton Dimitriu, bivši glavni upravnik nacionalizirane francosko-romunske petrolejske družbe »Kreditul Minier«, industrijec Radu Ksenopol. Mihael Areareanu. bivši generalni direktor družbe »Kreditul Minier«, odvetnik Jon Udrea, industrijec Georgiu Litman in bivši upravnik podružnice družbe »Kreditul Minier« Jon Soneriu, ki so jih sodili v odsotnosti, so se hoteli s prevaro polastiti kapitala družbe »Kreditul Minier« in s tern zadati udarec petrolejski industriji nove romunske države. V ta namen so ustanovili v kneževini Lichtenstein tri fiktivne delniške družbe, s katerimi jim je uspelo s pomočjo številnih spletk in potvorb polastiti se dela delnic družbe »Kreditul Minier«. Zarotniki so nameravali ustanoviti 3 pomočjo oropanega kapitala novo močno delniško družbo v Svici.
Vendar je bilo na obravnavi dokazano. da ta skupina ni iskala samo osebnega dobička in zaviraia romunsko petrolejsko industrijo, ampak je imela tudi politične cilje. Obtoženci so bili tesno povezani z buržoaznimi krogi, ki so imeli svojčas važna mesta v gospodarskem in političnem življenju države. Tako so po priznanju Dimitria, ki ga je na njegovo mesto spravil tedanji zunanji minister Tatarescu, tajno odnesli iz Romunije še pred ustano-
KULTURNI PREGLED
Letn obra lun slovenskih književnikov
V petek 3. Junija Je imelo Društvo slovenskih književnikov v svojih klubskih prostorih svoj 5. redni občni zbor. On navzočnosti predsednika Instituta za družbene vede tov. Borisa Z1 -h e r 1 a, ministra za prosveto LRS tov. dr. Jožeta Potrča, pomočnika ministra prosvete tov. Ivana Bratka, predstavnika Zveze književnikov Jugoslavije tov. Milana Bogdanoviča in zastopnika hrvatskih književnikov tov. Marina Ftanite vita je predsednik Društva slovenskih književnikov tov. Miško Kranjec po uvodnih pozdravih podal obširno poročilo -o delu upravnega odbora.
Potem ko je kri.ično očrtal delo društvenega odbora in se dotaknil društvenega življenja, je Kranjec prešel na resolucijo Informbiroja in ugotovil, da se Je zlitje naših narodov z našim vodstvom in s Partijo ob napadu informbirojevcev samo še povečalo. kompaktnost je postala samo še Izrazitejša. Mi smo v tej, že leto dni trajajoči bitki, Je dejal Miško Kranjec, imeli neverjetno malo izgub, če lahko odpadnike in izdajalce štejemo kot Izgubo. Od Junaškega zadržanja naših vajencev na Češkem, od junaškega zadržanja naših najboljših oficirjev * v Sovjetski zvezi, od junaškega zadržanja vseh naših ljudi, raztresenih kjer koli po svetu, pa do ju-
naškega zadržanja našega delovnega ljudstva in sploh vseh poštenih ljudi v naši državi, Je ta resolucija zadela ob nezavzetno trdnjavo. Ves naš odgovor, ves dokaz: Petletka naša teče, kot pravi mojster Oton Zupančič.
Povrnivši se k drugim vprašanjem naše književnosti je tov. Kranjec naglasil, da je naša književnost po vojni v nekem zaostajanju za celotnim razvojem in preobrazbo naše družbe, našega človeka. Sicer nikakor ni mogoče zanikati naporov mnogih naših književnikov, da se kar najbolj pri bližajo današnjemu dogajanju. V minulem letu je bilo opaziti občuten upad v produkciji. Proza se še v mnogih primerih bori z reportažnost-Jo, dočim je lirika še često dokaj odsotna, nekam utesnjena in ne prikazuje dovolj revolucionarnega procesa v človekovem čustvovanju. V primeri s predvojnimi leti pa je razveseljiv pojav razmeroma lepo število dram. Kot uspeh književnosti lahko štejemo tudi naš prvi scenarij za umetniški film. Novela po revijah se je številčno lepo dvignila, občutna pa je še vedno vrzel v vprašanju kritike, zlasti dobre kritike. Poleg pomanjkljivosti v kritiki občutimo pomanjkanje tud! v eseju, razpravi, članku, v pregledu in naposled v tistih drobnih opombah, obrobnih opazkah, ki bi jib moral pisa-
telj dajati k najrazličnejšim stvarem. Tudi vprašanje sodelovanja slovenskih književnikov v Književnih novi-nah, tedenskem glasilu književnikov Jugoslavije, še ni najugodneje rešeno.
Miško Kranjec je opozoril še na sodelovanje pri drugih slovenskih revijah (»Razgledi« v Trstu, »Svoboda« v Celovcu), ki v leposlovnem delu zlasti še slednja, potrebuje pomoči. Na koncu svojega poročila Je predsednik govoril o nalogah književnikov v bodečem letu. Te naloge so v glavnem: * Društvo bo nadaljevalo in poglobilo v lanskem letu uvedene diskusije o pomembnejših novih knjigah, dramatiki, liriki in o kulturnih problemih sploh. S predavanji bo spremljalo politični in gospodarski razvoj doma in v svetu; zainteresiralo bo književnike za kar najbolj intenzivno sodelovanje po revijah, časnikih in Književnih no-vinah. Okrepilo bo delo z mladimi književniki ter v večji meri z recita-cijskimi nastopi poneslo slovensko književnost v mesta, vasi in delavska središča. Zlasti pa bo društvo še intenzivneje vodilo borbo za dobro, zdravo, napredno, visoko idejno književnost, za visoko kvaliteto.
Predsednik se je naposled zahvalil predsedstvu vlade LRS, ministrstvu za preskrbo in ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo, MLO, GOZSS, in nekaterim založbam, ki so društvo s svojo pomočjo in razumevanjem podprle.
Tajniško poročilo Je podal Ivan
Potrč, Iz njega je bilo razvidno, da
je društvo priredilo v preteklem letu 14 literarnih večerov v raznih krajih, vložilo pa je mnogo truda za uspele prireditve ob Cankarjevi in Prešernovi obletnici. Gibanje članstva izkazuje v letošnjem letu 6 novih članov in 6 kandidatov. Društvo slovenskih književnikov ima danes 72 članov in 18 kandidatov.
Po blagajniškem (France Vodnik) in gospodarskem (Mira Pucova) poročilu se je razvila diskusija, ki so se je udeležili Bogomir Magajna, Anton Ingolič, Ivan Potrč, Herbert Grtin. V imenu Zveze je govoril Milan Bogdanovič, na koncu pa je govoril o aktualnih problemih književnega ustvarjanja tov. Boris Ziherl.
Tov. Milan Bogdanovič se je dotaknil sklepov plenuma Zveze književnikov in naglasil potrebo, da književnost spremlja socialistično preobrazbo vasi. Pozval je književnike, da s svojimi deli' omogočijo izid Almanaha književnikov Jugoslavije, za katerega so priprave v teku. Poudaril je potrebo, kako nujno je pisanje scenarijev ter omenil pisanje množičnih pesmi in satire. Množične pesmi, ki jih glasbenik opremi z glasbo, so močno sredstvo za mobilizacijo množic, satira pa nam lahko služi v naši borbi za razkrinkavanje informbirojevcev in drugih zunanjih in notranjih sovražnikov. Ker bo v jeseni (oktobra ali novembra) drugi kongres Zveze književnikov Jugoslavije, je tov. Bogdanovič sklenil svoj govor s pozivom, naj se književniki Slovenije
že sedaj pripravljajo na ta veliki kul-turni-politični dogodek v Jugoslaviji.
Tov. Boris Ziherl je v svojem govoru odgovoril na nekatera izredno važna vprašanja v naši književnosti ter opozoril na nujne naloge, ki jih morajo reševati slovenski književni delavci. Ugotovil je, da je bil lani odstranjen poskus vdora zahodnoburžo-azne dekadence v našo književnost. Eno glavnih vprašanj je danes vprašanje tematike. To vprašanje je bilo postavljeno v Mladinski reviji, ki kaže resne znake napredka; za literarni naraščaj ni treba biti pesimističen. Vendar je bilo to vprašanje postavljeno preveč sholastično (znana polemika; ljubim stroj — ljubim človeka). Dejstvo je, je dejal tov. Ziherl, da se problematika čuti in da se poskuša rešiti. Vse je v tem, kako se stvar postavi. Treba je gledati s te perspektive, ali stroj osvobaja ali zasužnjuje človeka. Ni n. pr. mogoče opevati stroja v kapitalističnem redu. Vsako umetniško delo je vezano na določen odnos do družbe. Važno je, da iz njega veje pravo razpoloženje, da vzbuja pozitiven odnos do življenja. Važno je, ali upoštevamo, da je umetnik — pisatelj član družbe, ki danes ustvarja socializem. Hkrati je nujno,- da se sodobne problematike književnik ne loteva teoretično. Opažanje in opisovanje naše stvarnosti mora spremljati študij; inspiracija in intuicija bosta tako dali še boljše rezultate.
V zvezi z aktualno problematiko, ki mora zanimati vsakega našega člove-
ka, se je tov. Ziherl dotaknil Informbiroja in ugotovil, kdo gre pri nas v te vode. Odstotek pristašev Informbiroja med partijskimi delavci je enak ničli. Infortnbtrojevci so sami karieristi, amoralni tipi, dekadentni literati. Tov. Ziherl je poudaril, da se za vsem tem skriva nevera v sposobnosti revolucionarnega gibanja izven ZSSR. Informbirojevec Je socialen tip omahljivega elementa, ki »na vsakem ostrem ovinku izpade iz vagona«. Opisati takšen tip — tudi to je tema za pisatelje.
O kritiki Je dejal tov. Ziherl, da je sicer napravila korak naprej, vendar pa še dostikrat ni principielna; bolj živo je treba napraviti kritiko v časopisih. Govoreč o mladinski književnosti je dejal, da Je premalo diferencirana; drugače je treba pisati za otroke drugače za pionirje starejših let ftd Otresti se mišljenja ultralevičarskih šol, ki zožuje tematiko otroške književnosti. Neodpustljiva napaka Je prt tem zanemarjanje ljudskega blaga.
V novi odbor so bili Izvoljeni: predsednik Miško Kranjec, podpredsednik France Bevk, orvi tainik Peter leveč, drugi tajnik Ivo Minatti, blagalnik France Vodnik, gospodar Mira Pucova; odborniki Ivan Potrč, Prežihov Vo-ranc, Anton IngoMr, Bogomir Magajna, Cene Vipotnik, Milan Sega. Josip Ribičič. Pavel Golia. V nadzorni odbor so bili izvoHeni Fran Albreht, Jože Pahor in Jože Udovič, v častno razsodišče r-1 tuš N-z-k Maks Snu-derl in Vladimir Bartol.	F. N.
ST. 130 / NEDELJA S. JUNUA IM*
S t O ▼ B R S K!
STRAN 3
POROeETACEG
iSC	ietniea (Pušfcincvega rojstva
Te Oni se ves kulturni svet klanja spominu velikega ruskega pesnika — Aleksandra Sergejeviča Puškina.
Jutri — 6. Junija — bo minilo 150 let, odkar je bil v Moskvi kot sin malega plemića rojen pesnik Puškin (6. junija, po starem koledarju 26. maja 1799). Njegova mati je bila vnukinja Ibrahima Hanibala, »zamorca Petra Velikega®. V mladih letih (1311 do 1817) je obiskoval licej v Carskem selu in dobil nato službo v zunanjem ministrstvu. Bil je to čas, ko so ruske armade iz napoleonskih vojn prinašale v Rusijo tudi revolucionarne ideje francoske revolucije, 'as, ko so se v Rusiji snovala društva kot politične organizacije za boj proti samo-drštvu carja in plemstva. Puškin sain ni bil nikoli član nobene tajne politične organizacije, toda s svojimi epigrami in političnimi pesmimi je tudi on pripravljal tla za upor dekabristov (14. dekabrja — decembra 1825). Zaradi teh pesmi ga Je hotel car pre- I —

Puškin v mladih letih
Lermontova. V desetih letih ni
gnati v Solovecki samostan, toda Ka- j imelo tedanje rusko časopisje prav ramzin, Zukoyski in drugi duhovi ru- nobene možnosti vsaj nekaj javiti o skega naroda, ki so spoznali v Pu- njegovi smrti, o tem, kako so v strahu škinu bodočega velikega pesnika, so j pred nemiri njegovo truplo skrivaj
«e zavzeli zanj, da se je pregnanstvo spremenilo v premestitev na jug. Tako Je po 1829. letu pesnik spoznal Kavkaz, Krim, Besarabijo, Ukrajino. Zaradi njegovih neizpremenjenih nazorov, ki se jim Je pridružilo še popolno brezboštvo, so ga odpustili iz službe in postavili še bolj pod nadzorstvo carskih žar. da rje v in menihov. Preganjan in zapleten v podlo spletkarjenje dvora Nikolaja I., kamor je bil »milostno* poklican iz pregnanstva v Mihajlovski, je končno smrtno ranjen podlegel v nalašč pripravljenem dvoboju za čast svoje žene (29. januarja 1837).
Puškinova smrt je bila velika Izguba vsega ruskega naroda in eden najtežjih zločinov dvora, ki je štiri leta pozneje (1341) izzval smrt tudi dragega genialnega ruskega pesnika
pokopali v spremstvu žandarjev kol truplo zločinca.
Tako je, še mlad, mora! končati tvorec nesmrtnih del proze In poezije, tvorec »Evgenija Onjegina«, »Borisa Godunova*, prvega ruskega zgodovinskega romana »Zamorec Petra Velikega», »Kapitanove hčerea, »Dubrov-skegaa, »Belkincvih povesti« ter mnogih drugih revolucionarnih del in lirskih pesmi, za katere je črpal snov Iz neizmernega bogastva ruske ljudske poezije in ruske zgodovine.
Kot pravi ljudski pesnik, kot veliki pesnik ruskega naroda je Puškin ostal zelo blizu in razumljiv ne le ruskemu, ampak tudi vsem drugim narodom. Puškin je strastno ljubil vse ljudsko, globoko sočustvoval z ljudstvom, nenehno hrepenel in se boril za njegovo osvoboditev, bil je po mne-
nju Bellnskega »človek, Id je resnično poznal sočloveka*.
Ta velikan ruske književnosti, Cigar dela pomenijo enega največjih vzponov človeške kulture, si ni zaman pridobil ljubezni svojega naroda. Njegovo delo je osvojilo svet. Ml Slovenci pa bomo še na posebno lep način proslavili 150 letnico njegovega rojstva. Izdali bomo njegovo Izbrano delo, v katerem bodo prelite v slovenščino Puškinove najbolj značilne stvaritve, k! bodo tako postale dostopne tudi slovenskim množicam.
Slava Puškinu1
A. S. Puškin:
v
^acnđajevu
(1818)
Ljubezni, upanja in slave prevara naglo je preslà.
Preslè mladosti so zabave kot dim, kot jutranja me già.
A še kipi v nas hrepenenje: srce v nestrpnosti kriči, ko domovina nam ječi in si želi iz spon v vstajenje. Vsi čakamo drhté, da pride svobode svete svetli dan — tak čaka fant, v ljubezni vžgan, da se z dekletom svojim snide. Dokler za čast srce živi in za svobodo vseh goriva, naj domovini posvetiva vse svoje misli in vse dni. Veruj, prijatelj: pride dan, ko sreče zarja ljudstvu sine, Rusija vstala bo iz sanj, in v samodrštva razvaline znak najinih' imen bo vžgan.
(Poslovenil Mile Klopčič)
Uudska inšpekcija • mein© orožie deležnih Hudi v borbi za socializem
Stalna težnja državnega In političnega vodstva naše ljudske države je,
pritegniti najširše množice k sodelovanju pri ljudski oblasti in vsedržavnemu nadzorsevu.
Zato je vlada FLRJ s posebno uredbo odicčila, na? se ustanovi Ljudska Inšpekcija, nadzorstveni organ delovnih množic, preko katerega imajo vs! delovni ljudje možnost, da pomagajo pri poslovanja in delu organov državne uprave, ustanov in podjetij in jih nadzorujejo.
Delovne množice vidijo slabe ali dobre posledice deia državnega in zadružnega aparata. Zalo lahko odkrijejo vrsto nepravilnosti in škodljivih dejanj; vendar se dogaja, da često kritizirajo napake, ne obveste pa o njih pristojna mesta. Zato se napake ponavljajo, gospodarska škoda raste, kar nujno vzbuja nezadovoljstvo.
Ljudski inšpektorji pri sindikalnih In frontnih organizacijah bodo imeli nalogo, da vse' take pojave preverijo ter vse nepravilnosti, zlorabe, razsip-nišivo in sovražen odnos do ljudske Imovine takoj, brez nepotrebnega birokratskega zavlačevanja odstranjujejo.
Pomen In vloga, ki jo imajo organi ljudske inšpekcije, obvezujejo vse frontne ket sindikalne organizacije, da posvetijo posebno skrb volitvam ljudskih inšpektorjev, ki bodo v mesecu juniju.
Grupe ljudske Inspekcije se volijo pri okrajnih, mestnih, rajonskih, terenskih oziroma vaških odborih Fronte In to po teritorijalni razdelitvi, kakor tudi pri kmetijsko-obdelovalnih zadrugah. Dalje se volijo po sindikalnih podružnicah tovarn, podjetij, bolnišnic, ambulant in zdraviliščih, po vseh ustanovah, ki imajo menze, ekonomije, jasli, zavetišča, domove igre in dela, počitniške domove itd.
Pri okrajnih, mestnih in rajonskih odborih Fronte so formirane komisije, sestavljene iz članov množičnih organizacij. Njim je poverjena naloga, pomagati pri izvedbi volitev, pozneje pa nuditi konkretno pomoč grupam ljudskih inšpektorjev pri njihovem delu ter biti v stalni povezavi z okrajnimi, mestnimi, oziroma rajonskimi kontrolnimi komisijami, ki bodo grupe ljudskih inšpekcij vodile neposredno. Prav tako se formirajo pri okra inih in krajevnih sidikalnih svetih odseki z isto nalogo kot komisije pri okrajnih, mestnih odnosno rajonskih odborih Fronte.
Ljudski inšpektorji morajo hiti voljeni na konferencah članstva množičnih organizacij, po frontnih organizacijah in sindikalnih podružnicah. V ta namen se skličejo posebni sestanki. Volitve bodo po želji članstva z javnim ali tajnim glasovanjem.
Za ljudske inšpektorje se volijo najaktivnejši člani množičnih organizacij, ki so aktivni in zavestni graditelji socializma, ljudje s čisto preteklostjo in čistim moralnim likom, ki s svojim dosedanjim delom jamčijo, da so predani stvari delavskega razreda in uživajo popolno zaupanje članstva Fronte oziroma sindikata. Pri volitvah moramo paziti na socialni sestav izvoljenih, kakor tudi na to, da bo izvoljeno večje število žena, ker imajo žene posebne naloge ljudske inspekcije (nadzor v bolnicah, jaslih, domovih igre in tlela itd.). V vsaki organizaciji Fronte oziroma podružnici sindikata se bo volilo od 3—11 ljudskih inšpektorjev po potrebi, z ozirom na število članov Frontnega okoliša oziroma članov sindikalne podružnice. V podjetjih, ki imajo oddaljene in popolnoma ločene objekte, se lahko volijo posebne grune ljudske inšpekcije. Volijo se za leto dni. Manj kot trije inšpektorji se ne volijo, ker nadzor lahko opravlja le skupina treh inšpektorjev. Ce
ljudski inšpektorji opravljajo svojo dolžnost nevestno, jih lahko frontna, oziroma sindikalna organizacija odpokliče ter na njihovo mesto izvoli druge. Prav tako inšpektorja frontne in sindikalne organizacije odpokličejo, če je izključen iz članstva množične organizacije. Požrtvovalne in agilne ljudske inšpektorje, ki bodo vestno vršili svoje delo, bodo okrajne, mestne ozir. rajonske kontrolne komisije predlagale izvršnemu odboru za nagraditev.
Fo volitvah bodo ljudski inšpektorji prejeli od okrajne, mestne ozir. rajonske kontrolne komisije legitimacije, na podlagi katerih bodo vršili svoje delo.
Pred ljudsko inspekcijo po frontni, kakor po sindikalni liniji so postavljene naslednje naloge: nadzorovati menze, njih skladišča, državne, zadružne in druge prodajalne, kako se v njih vzdržuje čistoča, kako se čuva ljudska imovina itd. Kontrolirati mestne, rajonske in krajevne ustanove, v katerih, uslužbenci prihajajo dnevno v stik z državljani. Nadzorovati razdeljevanje potrošniških nakaznic, če jih prejemajo neupravičenci, ozir. nadzorovati, da jih vsi upravičenci redno prejmejo. Nadzorovati socialno - zdravstvene usiano-, ambulante, bolnice, poliklinike, zdravilišča, zavetišča, domove vigre in dela itd. in sicer, kako se vzdržuje snaga, kakšen je odnos do bolnikov, kako se čuva material itd. Ljudska kontrole.
Inspekcija bo prejemala tudi pritožbe delovnih ljudi proti nepravilnemu postopku nameščencev do njih. Isto tako bo opozarjala uprave podjetij na pomanjkljivosti pri gospodarstvu in varčevanju z materialom, pri varčevanju s pogonskim gorivom in mazivom, pri uporabi strojev in kakovosti izdelkov.
Cim bo ljudska inspekcija ugotovila nepravilnosti, bo predlagala upravi podjetja ozir. vodstvu ustanove, kaj naj ukrene, da jih odpravi. V primeru, da uprava podjetja ne bi izvršila teh predlogov, se vodja grupe obrne na pristojno kontrolno komisijo, ki bo posredovala, da se ugotovljene napake odpravijo.
Naloge ljudske inspekcije so velike. Uspešno jih bodo lahko izvršile le v najtesnejši povezavi z delovnimi množicami. Z razkrinkavanjem sovražnih elementov, zaviralcev in rušiteljev našega gospodarstva, kakor tudi z odpravljanjem napak, ki so posledica malomarnosti in neodgovornega odnosa do ljudske imovine in ljudskih množic, bodo veliko prispevale k dvigu življenjskega standarda delovnih ljudi in k hitrejši graditvi socializma.
Dolžnost frontnih in sindikalnih organizacij, da obrazlože svojim članom pomen in naloge ljudskih inšpekcij, ki naj postanejo organ vseljudske
Z načrtnim izkoriščanjem kamionov in številnimi nakladalnimi rampami bomo z lahkoto zmogli prevoz lesa
Ljubljana, 4. junija
Medtem ko so frontne gozdarske brigade prevzele dolžnost, da ob pomoči dodeljenih jim voznikov poskrbijo za spravilo in prevoz lesa s se-čišč do kamionskih cest, postaja ob naraščajoči proizvodnji vseh lesnih sortiraentov pereče vprašanje nadaljnjega prevoza lesa. Ob kamionskih cestah bo v teh dneh čedalje več lesne mase, ki jo bo treba odpeljati na žage in lesne obrate, na velika zbirna skladišča àli pa naravnost na železniške postaje. Pritisk te ogromne lesne mase bo z vsakim dnem večji, zato s prevozom ne smemo prav nič odlašati.
Mobilizirani vozniki bodo v glavnem zaposleni v brigadah pri vlakih in spravilu lesa do kamionskih cest. Na manjše razdalje bodo vozniške kolone sicer vozile les tudi iz gozdov. Toda glavno breme prevoza lesa iz gozdov bo padlo na kamione.
Na vseh dosedanjih konferencah štabov je bilo jasno ugotovljeno, da vlada glede izkoriščanja naših številnih kamionov precejšnja nenačrtnost. Posledica tega je neogibna — kamioni niso po svoji zmogljivosti izkoriščeni do najvišje mere, četudi je med šoferji odkritosrčna vnema, da čimbolj pohitijo in potegnejo z delom. Videti je, da ponekod gozdna avto podjetja (GAP) nimajo položaja v rokah, ponekod pa naravnost slabo gospodarijo s kamioni.
V	veliki akciji v mesecu gozdarstva, ki ima jasno določen plan, je neogibno potrebno, da se razvija tudi ves prevoz lesa po določenem načrtu, smiselno in ekonomično do najvišje mere. Vsa gozdna gospodarstva in gozdne uprave morajo imeti prevoz lesa trdno v rokah, ne pa zgolj administrativno na papirju, ko jim gre bolj za formalne številke, kakor za resnični prevoz. Konec mora biti vsakršne nervoze po gozdnih upravah in gozdnih avto podjetjih, ko človeku na vprašanje, kako je s kamioni in kako vozijo ti kamioni, nervozno in nejasno povedo: »Hudiča, saj sami ne vemo, kje in kaj vozijo.* In take izjave naj bi bile dokaz neke jasne in trdne operativnosti!?
V	mesecu gozdarstva Je treba s še prav posebno odločnostjo obvladati plan prevozov lesa, kajti v tej dobi so naloge tako velike, da nam je prav vsak kamion In vsako vozilo neverjetno dragocen pripomoček, da bomo zares pošteno in do kraja izpolnili
celotni plan. Vsi tisoči in tisoči ku-bikov lesa, ki ga v teh dneh grmadijo številne frontne gozdarske brigade, imajo svojo končno vrednost šele takrat, ko se znajdejo na lesnih obratih, na postajah In naposled v naših pristaniščih! Tega se morajo neprestano zavedati vsi, ki so kakor koli odgovorni za kamione in ves naš prevozni park! Ce n. pr. prometni odsek okraja Kranj po nepotrebnem zavlačuje manipulacijo z gorivom, da brezplodno stoje po garažah mrtvi kamioni dneve in dneve, se pač ne more reči, da bi s tem pravilno Izpolnjevali veliko nalogo la odgovornost v ter resnem položaju.
Posamezna gozdna avto - podjetja imajo poleg kamionov precej velikih prikolic. In vendar je ugotovljeno, da izkoriščamo komaj 39«/» teh prikolic. Ostale pa lepo preprosto počivajo po garažah ali pod pristreški, ker se nihče zanje ne zmeni. Izgovor: »Pri nas prikolic zaradi tega in tega ne moremo uporabljati n Ce so objektivni razlogi zares taki, da prikolic ni mogoče uporabljati, pa seveda odgovorni funkcionar še ni izpolnil svoje dolžnosti, če je prikolice preprosto »konzerviral« v garažo. Dajmo prikolice tja, kjer jih lakho uporabljajo in nujno potrebujejo! S tem bomo močno dvignili našo prevozno zmogljivost.
Za šoferje in mehanično osebje, ki na mnogih gozdnih avto-podjetjih in po gozdnih upravah kaže veliko zavest in pripravljenost, da do najvišje mere pomaga pri izpolnjevanju piana tudi z vožnjami čez normo in nočnimi vožnjami, naj po gozdnih upravah zadovoljivo poskrbijo za prehrano in vse potrebno. V novomeškem gozdnem gospodarstvu so ob vestni skrbi za ljudi in s pravilnim razporejanjem kamionov že za 100 •/» dvignili zmogljivost kamionov. Ce je šlo tu, gre lahko tudi povsod, saj se da z dobrim operativnim planom prevozov zvišati zmogljivost kamionov tudi do 1000«/»!
V najtesnejši zvezi s prevozom in zmogljivostjo kamionov so nakladalne rampe, ta sijajni pripomoček v naši bitki za čas in večjo delovno storilnost. Navzlic temu, da je to znano že zadnjemu logarju in gozdnemu delavcu, pa se po večini gozdnih gospodarstev še vedno oportunistično obirajo okoli te pomembne stvari. Ni vseeno, če ob gozdni poti nakladamo kamion ročno po več ur, medlem ko
ga lahko z malenkostno delovno silo naložimo v pol ure ali pa še preji Zakaj bi torej še naprej trošili delovno silo in zapravljali dragoceni čas, ko smo si vendar Iznašli napravo, ki nam delovno silo ln čas štedi v največji meri?!
Vsa gozdna gospodarstva in gozdne uprave naj zatorej poskrbijo, da bomo imeli v najkrajšem času čim več nakladalnih ramp. Ce že prej niso izpolnili odgovorni ljudje sprejete naloge in niso do roka postavili ramp, ki bi nam lahko opravile že doslej veliko koristnega dela, potem bi bilo dvakrat neodpustljivo, če bi sedaj takoj in brez vsakršnega odlašanja ce postavili potrebnih nakladalnih ramp. Pri tem ne sme biti prav nobenega izgovora več, ne vijaki, ne žeblji, ne železje itd. Izkazalo se Je, da zna te vijake, žeblje In železje narediti prav vsak vaški kovač! Frav vse imamo za te sijajne rampe, samo poiskati je treba, ne pa čakati križem rok, da bo Ljubljana začela izdelovati vijake, ki jih zna bo Se narediti vsak vaški kovač!
Kjer je dobra volja, kjer Je prava socialistična zavest, kjer ni oportunizma in »izumetničenega strahu pred novotarijo«, tam ne bo težko glede nakladalnih ramp! V postojnskem gozdnem gospodarstvu potrebujejo 6 ramp. Z eno so životarili na Babnea polju, za ostale pa so odrivali in podaljševali rok na 5, na 3 tedne itd. Frontni štab je slednjič presekal to zavlačevanje in postavil kratek, oster rok. V frontnih brigadah so poiskali tesarje in mizarje, pa bodo imeli v nekaj dneh vse potrebne rampe! Zavedajo se namreč, da sedaj ni časa za filozofiranje okoli ramp, ampak da je nastopil trenutek dajanj!
Pri postavljanju nakladalnih ramp je treba poskrbeti, da jih ne bomo postavljali kar v tri dni, ampak načrtno, po potrebi, tam, kjer se nam sedaj koncentrila lesna masa, ki jo je treba zvoziti iz gozdov. Nakladalne rampe potrebujemo razen na teh mestih tudi po lesnih obratih, na postajah, sploh povsod, kjer se osredotočajo večje količine surovega ali rezanega lesa. Povsod, kjer nakladamo kamione in prevažamo les. Pian proizvodnje nam bo jasno pokazal, kje nakladalne rampe potrebujemo,- Postavimo jih čimprej, da bomo tako izkoristili veliko pridobitev, ki jo imamo v rokah, a smo jo doslej po nemarnosti zapostavljali!
PODELITEV PREHODNIH ZASTAV IZVRŠNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE NAJBOLJŠIM BRIGADAM V GOZDARSTVU
V drugem tednu meseca gozdarstva so prehodne zastavice IOOF Slovenije podeljene naslednjim frontnim brigadam:
Brigadi »Mihe Marinka«
(gozdna uprava Goljak)
S svojo požrtvovalnostjo pri delu je brigada dosegla zelo visok učinek. Odlikuje se tudi po visoki kakovosti izdelkov, Svoje dnevne plane vselej dosega. Posekala in izdelala je že 634 m» drv, 60 m* drv pa je že spravila na cesto.
Čeprav je delovni dan brigade dolg — saj brigada dela v gozdu dnevno po 10 in več ur — ne ^zanemarjajo svoje politične izobrazbe. Ob večernih urah imajo razne sestanke, kjer se pogovorijo o važnih člankih v časopisju. Več-
Vsi trboveljski premogovniki so meseca mala izpolnili plan
Rudnik Trbovlje, ki je v aprilu osvojil prvo mesto v tekmovanju zveznih in republiških premogovnikov, se je boril v maju z velikimi težavami, posebno še, ker je velik dež oviral izpolnjevanje plana na dnevnih kopih (Doberna—Neža) pa tudi zaradi nepravilnega gledanja nekaterih rudarjev na novo postavljene tehnične norme. Potreben je bil velik napor, da je rudnik izpolnil obveznost, ki jo je sprejel na kongresu rudarjev v Beogradu. Uprava rudnika in sindikalna podružnica sta razdelili letni pian tako, da ga bo mogoče po novem razporedu izpolniti do 29. novembra. V maju so plan prekoračili za 2,5 %. Najboljše rezultate je dosegel zapadni revir, ki je plan presegel za 10 %. Rudnik Zagorje je v maju prekoračil plan za 0.5»/». Ta uspeh je rezultat dobro organiziranega medsebojnega tekmovanja okoliških rudnikov, v katerem je zmagal rudnik Semnik, ki je
presegel plan za 5,8 %. Rudnik Hrastnik je izpolnil do konca meseca svoj mesečni plan v celoti.
Rudarji Breze so sprejeli tekmovanje s trboveljskimi rudarji
Te dni so trboveljski rudarji napovedali vsem rudarjem v državi poostreno tekmovanje za izpolnitev polletnega proizvodnega plana. Temu pozivu se je prvi odzval kolektiv premogovnika v Brezi, ki je pred meseci prejel prehodno zastavo zvezne vlade kot najboljši premogovnik. Na velikem zborovanju so rudarji sprejeli tekmovalne obveznosti. V svojem odgovoru trboveljskim rudarjem pa so precizirali posamezne točke tekmovanja. Isti dan so začeli v Brezi kopati premog na novem dnevnem kopu, pri čemer so prostovoljno sodelovali tudi vsi uslužbenci rudnika.
Kaka fe premogovnik št. Jani dosege! svej veliki uspeh
Delovni kolektiv premogovnika St. Janž v Krmelju na Dolenjskem je dne 3. junija t. 1. slavil svojo veliko delovno zmago. Ob 8. uri zjutraj je rudniška sirena naznanila kolektivu, da je izpolnjen polletni osnovni plan.
Delovni kolektiv omenjenega rudnika je kot obvezo za II. kongres Zveze sindikatov Slovenije sklenil Izpolniti polletni osnovni plan do 6. junija t. 1. — t. j. 24 dni pred rokom ter je torej svojo obvezo izpolnil celo 3 dni pred rokom. S tem so rudarji dokazali vsem omahljivcem in klevetnikom izgradnje socializma pri nas, da si zna naše delovno ljudstvo .« svojo neomajno vero ln zvestobo do
maršala Tita in globoko predanost j o
našega delavskega razreda naši Slavni Partiji uspešno utirati polt do zmagovitega zaključka naše petletke.
Premogovnik St. Janž je v letošnjem letu dosegel lepe uspehe, saj je plan po mesecih presegal stalno. kakor sledi: januarja z 110 «/0, februarja z 126 «/o in marca z 126 o/» ter je ravno tako kakor polletni plan, izpolnil tudi četrtletni plan 12 dni pred rokom. V aprilu so izpolnili plan z 116«/« ln maja 117 «/0.
Takoj po uspešni izpolnitvi četrtletnega plana se je razvilo živahno tekmovanje med posameznimi obrati. Bor» se je stopnjevala lz dneva v dan ln iz te je izšel kot zmagovalec
našega modrega voditelja tovariša ^brat Fortuna, ki je ostale obrate
nadkrilil sa 10*/*
Dasi je premogovnik v pogledu mehanizacije šele v širši razvojni stopnji ter je zasekovanje, odkopavanje in zasipavanje le ročno, rudarji prekoračujejo norme povprečno od 15 do 18 #/», individualno pa tudi celo z 41«/». Najboljši v delovnem kolektivu so sledeči tovariši: Metelko Jože, kopač -trikrat udarnik, Metelko Alojz, njegov brat - kopač in dvakratni udarnik, ter enkratni udarniki ' tov. Stih Jože I., Stih Karel, Zadnik Julij, Ostanek Alojz, Borin Fr., Zaplatar Stanko, Zajc Stanko, Pucelj Franc, Umek Fr., Umek Alojz. Prav tako pa tudi ostali člani delovnega kolektiva s svojim požrtvovalnim delom doprinašajo k uspešnemu izpolnjevanju planskih nalog. Rjtvno tako se delovni kolektiv vztrajno bori za znižanje polne lastne cene. V načrtu je popolna mehanizacija in racionalizacija obrata. V mesecu maju je začela voziti bencinska lokomotiva na odvoznih progah iz jam na separacijo. V najkrajšem času bodo postavili tudi kompresor, kar bo pripomoglo k povečanju storilnosti in znižanju polne lastne cene.
V počastitev II. kongresa sindikatov so se rudarji obvezali, da bodo s prostovoljnim delom nakopali 200 ton premoga ter so to obvezo tudi v celoti izpolnili. Obvezali so se tudi, dà bodo letni plan izpolnili do 29. novembra 1949.
Da so bili doseženi taki uspehi, je v prvi vrsti zasluga sindikalne podružnice, ki tesno sodeluje z vodstvom rudnika. V nemajhni meri pa je to tudi zasluga tov. direktorja inž. Čučka in obratovodje toy. Senčarja Dominika. K uspehom je pripomoglo tudi to, da so pripravili novo rudno polje za eksploatacijo ln še nadalje z vso vnemo preiskujejo terene za odpiranje novih polj.
Na dan Izpolnitve plana Je kodektlv poslal brzojavke tov. maršalu Titu ln glavnemu odboru Enotnih sindikatov Sloveni)*,
krat pa Imajo študijske sestanke. Cesto se brigadirji zbirajo okrog radia in poslušajo oddaje za frontne brigade. Tudi mladinska organizacija v brigadi je zelo delovna. Poleg tega se brigadirji dnevno pogovorijo o vsem, kar je v zvezi z delom v gozdu in z dosego plana, tudi mladinci iščejo vedno novih načinov, kako bi zboljšali delo. Brigadirji so si svoj tabor zelo lepo uredili.
.dirjev. Brigada tekmuje * ostalim! brigadami, desetine pa tekmujejo med seboj. Najboljša desetina prejme dnevno prehodno zastavico. Brigada je tudi že prejela prehodno zastavico, ki jo podeljujejo najboljšim brigadam, ki delajo v gbmočju gozdnega gospodarstva Sv. Lovrenc.
Pogosto prirejajo nastope pevski zbori, skeči in podobno. Dnevno pa pri-
Povsod je čistoča in red. Pripravili so pravljajo tudi predavanja in razne raz-
si tudi jedilnico in okrepčevalnico. •
IV. prekmurski brigadi
(gozdno gospodarstvo Ribnica)
Do danes je brigada posekala in izdelala 1775 kub. metrov in s tem dosegla svoj plan 46.31»/». Da bi dnevne plane presegala čim bolj visoko, ostajajo v gozdu ves dan. V tabor se vračajo šele v mraku. 31. maja je brigada presegla svoj dnevni plan za 93»/», v času od 25. do 31. maja pa je dnevne plane povprečno presegala za 26»/». V zadnjem času so zboljšali tudi kvaliteto dela. Vsak večer prirejajo taborne ognje. Tu imajo svoje sestanke, večkrat pa nastopa tudi pevski zbor.
Brigadi »Franca Rozmana - Staneta«
(gozdna uprava Tržič)
Svoje dnevne plane presega brigada vsak dan za 15—18»/», 28. maja pa je brigada proslavila, svojo največjo delovno zmago. Presegla je namreč dnevni plan za 52»/». Vsi brigadirji so sl pridobili že veliko strokovno usposobljenost. Ni več potrebno, da bi pomagali poklicni gozdni delavci, ki so zato lahko odšli na drugo delo v, gozdni proizvodnji. Kmalu po prihodu na delovišče je brigada sklenila, da bo svoj plan presegla. To obljubo že dnevno izpolnjujejo in se med seboj vzpodbujajo v dobro organiziranem tekmovanju. Brigada je napovedala tekmovanje vsem brigadam, ki delajo v območju gozdnega gospodarstva Kranj. Za temi brigadami pa ne zaostajajo tudi v političnem in kuitumo-prosvet-nem delu.
Nandetovi brigadi
(gozdna uprava St. Lovrenc)
Brigada prihaja iz okraja Ljutomer. Šteje 83 brigadirjev, od katerih so samo trije zaposleni pri pomožnih delih v kuhinji in v ekonomatu. Prispela je na delovišče 20. maja. Nekaj dni po prihodu so brigadirji sklenili, da bodo delali najmanj 10 ur dnevno. Čeprav nevajeni dela v gozdu, so kmalu dosegali ln presegali svoje dnevne plane. Dnevno evidenco In statistiko vodijo po tabelah in grafikonih, ki so nameščeni na brigadnern. stenčasu. Na zboru brigade dnevno ocenjujejo uspehe pri delu vse brigade in posameznih briga-
govore o borbi za zgraditev socializma pri nas. Odlika brigade je tudi njena vzorna disciplina pri delu v gozdu in v taboru.
Brigadi »Matije Gubca«
(gozdna uprava Vitanje)
Po prihodu na gradišče je brigada morala premagati velike težave. Primanjkovalo je tudi vode. Z veliko vztrajnostjo se je lotila dela. Uredili so si tabor in takoj prvi dan začeli z delom. Zaradi težav prve dni niso dosegali svojih dnevnih planov. Sedaj pa, ko je vse urejeno, z veliko hitrostjo popravljajo zamujeno. Zelo kmalu so začeli presegati norme, zadnje čase pa jih presegajo vsaj za 17«/o. Brigada je sklenila, da bo delala dnevno po 10 ur in več. Ne glede na to pa prosti čas posvečajo svoji politični izobrazbi.
Brigadi »Maksa Henigmana«
(gozdna uprava Poljane)
Takoj po prihodu na delovišče v Kočevskem rogu so se brigadirji in brigadirke zavezali, da ostanejo na delu, dokler ne bo dosežen in presežen plan. Delo so si odlično organizirali, zato lahko izdelujejo najboljše sorti-mente. Dnevni plan brigada često presega, vseeno pa je kakovost izdelkov odlična. Veliko zaslug za dobre uspehe brigade ima organizacija Zveze borcev NOV, ljudska mladina in AFZ. ki so bile osnovane v prvih dneh po prihodu brigade.
Poleg naštetih brigad » se izkazale s požrtvovalnostjo pri delu z dobro organizacijo, z dobrim političnim ln kulturno-prosvetnim delom še naslednje brigade:
Brigada »Naceta Kranjca« (gozdna uprava Konjice), brigada »Borisa Vinterja« (Slovenska Bistrica) brigada »Majerja Zdenka* (Sv. Lucija), brigada »Matije-Dušana Kambiča* (Revna gora), brigada »Franca Rozmana-Sta-neta« (Mozelj). brigada »Ivana Cankarja« (Koprivnik), brigada »Antona Kambiča« (Kostanjevica) brigada »Dušana Jereba« (Poljane), brigada »Toma Brejca« (Kamnik), brigada »Triglav« (Sv. Lucija), brigada »Staneta Rozmana« (Rog).
Republiški štab za mesec gozdarstva pri IOOF Slovenije.
DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR IN SLOVANSKI KOMITE SLOVENIJE vabita
NA PROSLAVO 150LETNICE PUŠKINOVEGA ROJSTVA
v torek 1. junija ob 20. v Mladinski dvorani.
.. _ Predavalbo tov. Mile Klopčič, Puškinove pesmi bodo recitirali člani ljubljanske Dram«; Mila Saričeva. Slavko Jan in Stane Sever.
6T. 120 / NEDELJA S. JUNIJA I««
STRAN 3
SLOVENSKI
FOROČEIALIC
iSC letnica (Puškinovega rojstva
Ts Jnl se ves kulturni svet klanja »pomlnu velikega ruskega pesnika —
Aleksandra Sergejevita Puškina,
Jutri — 6. junija — bo minilo ISO let, odkar je bil v Moskvi kot sin tcaiega plemića rojen pesnik Puškin (6. junija, po starem koledarju 25. maja 1799). Njegova mali je bila vnukinja Ibrahima Hanibala, »zamorca Petra Velikega«. V mladih letih (1311 do 1817) je obiskoval licej v Carskem selu in dobil nato službo v zunanjem ministrstvu. Bil je to čas, ko so ruske armade iz napoleonskih vojn prinašale v Busijo tudi revolucionarne Ideje francoske revolucije, 'as, ko so se v Busiji snovala društva kot politične organizacije za boj proti samo-drštvu carja in plemstva. Puškin sam ni bil nikoli član nobene tajne politične organizacije, toda s svojimi epigrami in političnimi pesmimi je tudi
on pripravljal tla za upor dekabristov ;	Puškin v mladih letih
(14. dekabrja — decembra 1825). 'Za- |
radi teh pesmi ga je hote! car pre- J— Lermontova. V desetih letih ni gnati v Solovecki samostan, toda Ka- imelo tedanje rusko časopisje prav ramzin, Zlikovski in drugi duhovi ru- nobene možnosti vsaj nekaj javiti o skega naroda, ki so spoznali v Pu- njegovi smrti, o tem, kako so v strahu Skinu bodočega velikega pesnika, so | pred nemiri njegovo trupio skrivaj se zavzeli zanj, da se je pregnanstvo j pokopali v spremstvu žandarjev kot
' truplo zločinca.
Tako je, še mlad, moral končati tvorec nesmrtnih del proze in poezije, tvorec »Evgenija Onjegina«, »Borisa Godunova«, prvega ruskega zgodovinskega romana »Zamorec Petra Velikega«, »Kapitanove hčere«, »Dubrov-
spremeniio v premestitev na jug. Tako Ja po 1329. letu pesnik spoznal Kavkaz, Krim, Besarabijo, Ukrajino. Zaradi njegovih neizprenienjeniii nazorov, ki s-e jim je pridružilo še nopol-no brezboštvo, so ga odpustili iz službe in postavili še bolj pod nadzorstvo carskih žandarjev in menihov. Prega- ! skegas, »Belkincvih povesti« ter mno-
njan in zapleten v podlo spletkarjenje dvora Nikolaja L, kamor je bil »milostno« poklican iz pregnanstva v Mihajlovski, je končno smrtno ranjen podlegel v nalašč pripravljenem dvoboja za čast svoje žene (29. januarja 1837).
Puškinova smrt je bila velika izguba vsega ruskega naroda in eden
najtežjih zločinov dvora, ki je štiri leta pozneje (1B41) izzval smrt tudi drugega genialnega ruskega pesnika
gih drugih revolucionarnih del in lirskih pesmi, za katere je črpal snov iz neizmernega bogastva ruske ljudske poezije in ruske zgodovine.
Kot pravi ljudski pesnik, kot veliki pesnik ruskega naroda je Puškin ostal zeio blizu in razumljiv ne le ruskemu, ampak tudi vsem drugim narodom. Puškin je strastno ljubil vse ljudsko, globoko sočustvoval z ljudstvom, nenehno hrepenel in se boril za njegovo osvoboditev, bil je po nine-
nju Belinskega »človek, Id Je resnično poznal sočloveka«.
Ta velikan ruske književnosti. Cigar dela pomenijo enega največjih vzponov človeške kulture, si ni zaman pridobil ljubezni svojega naroda. Njegovo delo je osvojilo svet. Mi Slovenci pa bomo še na posebno lep način proslavili 150 letnico njegovega rojstva. Izdali bomo njegovo Izbrano delo, v katerem bodo prelite v slovenščino Puškinove najbolj značilne stvaritve, ki bodo tako postale dostopne tudi slovenskim množicam.
Slava Puškinu!
A. S. Puškin:
v
(1818)
Ljubezni, upanja in slave prevara naglo je prešla.
Preslè mladosti so zabave kot dim, kot jutranja megla.
A še kipi v nas hrepenenje: srce v nestrpnosti kriči, ko domovina nam ječi in si želi iz spon v vstajenje. Vsi čakamo drhte, da pride svobode svete svetli dan — tak čaka fant, v 'ljubezni vžgan, da se z dekletom svojim snide. Dokler za čast srce živi in za svobodo vseh goriva, naj domovini posvetiva vse svoje misli in vse dni. Veruj, prijatelj: pride dan, ko sreče zarja ljudstvu sine, Rusija vstala bo iz sanj, in v samodrštva razvaline znak najinih imen bo vžgan.
(Poslovenil Mile Klopčič)

a inšpekcija - moine orožje ljudi ¥ borbi sa
Stalna težnja državnega in političnega vodstva naše ljudske države je,
pritegniti najširše množice k sodelovanju pri ljudski oblasti in vsedržavnemu nadzorstvu.
Zato je vlada FLRJ s posebno uredbo odiečila, ni* se ustanovi Ljudska Inšpekcija, nadzorstveni organ delovnih množic, preko katerega imajo vsi de'ovni ljudje možnost, da pomagajo pri poslovanja in delu organov državne uprave, ustanov in podjetij in jih nadzorujejo.
Delovne množice vidijo slabe ali dobre posledice dela državnega in zadružnega aparata. Zato lahko odkrijejo rrsio nepravilnosti in škodljivih Gejanj; vendar se dogaja, da cesto kritizirajo napake, ne obveste pa o njih pristojna mesta. Zato se napake ponavljajo, gospodarska škoda raste, kar nujno vzbuja nezadovoljstvo.
Ljudski inšpektorji pri sindikalnih !n frontnih organizacijah bodo imeli nalogo, da vse take pojave preverijo ter vse nepravilnosti, zlorabe, razsip-ništvo in sovražen odnos no ljudske Imovine takoj, brez nepotrebnega birokratskega zavlačevanja odstranjujejo.
Pomen in vloga, ki jo imajo organi
ljudske inšpekcije, obvezujejo vse frontne kot sindikalne organizacije, da posvetijo posebno skrb volitvam ljudskih inšpektorjev, ki bodo v mesecu junija.
Grupe ljudske Inšpekcije se volijo pri okrajnih, mestnih, rajonskih, terenskih oziroma vaških odborih Fronte In to po teritorijalni razdelitvi, kakor tudi pri kmetijsko-obdeiovalnih zadrugah. Dalje se volijo po sindikalnih podružnicah tovarn, podjetij, bolnišnic, ambulant in zdraviliščih, po vseh ustanovah, ki imajo menze, ekonomije, Jasli, zavetišča, domove igre ir. dela, počitniške domove itd.
Pri okrajnih, mestnih in rajonskih odborih Fronte so formirane komisije, sestavljene iz čl:,nov množičnih organizacij. Njim Je poverjena naloga, pomigati pri izvedbi volitev, pozneje pa nuditi konkretno pomoč grupam ljudskih inšpektorjev pri njihovem delu ter biti v stalni povezavi z okrajnimi, mestnimi, oziroma rajonskimi kontrolnimi komisijami, ki bodo grupe ljudskih inšpekcij vedile neposredno. Prav tako se formirajo pri okra Inih in krajevnih sidikalnih svetih odseki z isto nalogo kot komisije pri okrajnih, mestnih odnosno rajonskih odborih Fronte.
Ljudski inšpektorji morajo biti voljeni na konferencah članstva množičnih organizacij, po frontnih organizacijah in sindikalnih podružnicah. V ta namen se skličejo posebni sestanki. Volitve bodo po želji članstva z javnim ali tajnim glasovanjem.
Za ljudske inšpektorje se volijo najaktivnejši člani množičnih organizacij, ki so aktivni in zavestni graditelji socializma, ljudje s čisto preteklostjo in čistim moralnim likom, ki s svojim dosedanjim delom jamčijo, da so predani stvari delavskega razreda in uži vajo popolno zaupanje članstva Fronte oziroma sindikata. Pri volitvah moramo paziti na socialni sestav izvolje nih, kakor tudi na to, da bo izvoljeno večje število žena, ker imajo žene posebne naloge ljudske inšpekcije (nadzor v bolnicah, jaslih, domovih igre in dela itd.). V vsaki organizaciji Fronte oziroma podružnici sindikata se bo volilo od 3—11 ljudskih inšpektorjev po potrebi, z ozirom na število članov Frontnega okoliša oziroma članov sindikalne podružnice. V podjetjih, ki imajo oddaljene in popolnoma ločene objekte, se lahko volijo posebne grune ljudske inspekcije. Volijo se za leto dni. Manj kot trije inšpektorji se ne volijo, ker nadzor lahko opravlja le skupina treh inšpektorjev. Ce
ljudski inšpektorji opravljajo svojo dolžnost nevestno, jih lahko frontna, oziroma sindikalna organizacija odpokliče ter na njihovo mesto izvoli druge. Prav tako inšpektorja frontne in sindikalne organizacije odpokličejo, če je izključen iz članstva množične organizacije. Požrtvovalne in agilne ljudske inšpektorje, ki bodo vestno vršili svoje delo, bodo okrajne, mestne ozir. rajonske kontrolne komisije predlagale izvršnemu odboru za nagraditev.
Fo volitvah bodo ljudski inšpektorji prejeli od okrajne, mestne ozir. rajonske kontrolne komisije legitimacije, na podlagi katerih bodo vršili svoje delo.
Pred ljudsko inspekcijo po frontni, kakor po sindikalni liniji so postavljene naslednje naloge: nadzorovati menze, njih skladišča, državne, zadružne in druge prodajalne, kako se v njih vzdržuje čistoča, kako se čuva ljudska imovina itd. Kontrolirati mestne, rajonske in krajevne ustanove, v katerih, uslužbenci prihajajo dnevno v stik z državljani. Nadzorovati razdeljevanje potrošniških nakaznic, če jih prejemajo neupravičene!, ozir. nadzorovati, da jih vsi upravičenci redno prejmejo. Nadzorovati socialno - zdravstvene ustanove, ambulante, boinice, poliklinike, zdravilišča, zavetišča, domovexigre in dela itd. in sicer, kako se vzdržuje snaga, kakšen je odnos do bolnikov, kako se čuva material itd. Ljudska kontrole.
inspekcija bo prejemala tudi pritožbe delovnih ljudi proti nepravilnemu postopku nameščencev do njih. Isto tako bo opozarjala uprave podjetij na pomanjkljivosti pri gospodarstvu in varčevanju z materialom, pri varčevanju s pogonskim gorivom in mazivom, pri uporabi strojev in kakovosti izdelkov.
Cim bo ljudska inspekcija ugotovila nepravilnosti, bo predlagala upravi podjetja ozir. vodstvu ustanove, kaj naj ukrene, da jih odpravi. V primeru, da uprava podjetja ne bi izvršila teh predlogov, se vodja grupe obrne na pristojno kontrolno komisijo, ki bo posredovala, da se ugotovljene napake odpravijo.
Naloge ljudske inšpekcije so velike. Uspešno jih bodo lahko izvršile le v najtesnejši povezavi z delovnimi množicami. Z razkrinkavanjem sovražnih elementov, zaviralcev in rušiteljev našega gospodarstva, kakor tudi z odpravljanjem napak, ki so posledica malomarnosti in neodgovornega odnosa do ljudske imovine in ljudskih množic, bodo veliko prispevale k dvigu življenjskega standarda delovnih ljudi in k hitrejši graditvi socializma.
Dolžnost frontnih in sindikalnih organizacij, da obrazlože svojim članom pomen in naloge ljudskih inšpekcij, ki naj postanejo organ vseljudske
Z načrtnim izkoriščanjem kamionov in številnimi nakladalnimi rampami bomo z lahkoto zmogli prevoz lesa
Ljubljana, 4. junija
Medtem ko so frontne gozdarske brigade prevzele dolžnost, da ob pomoči dodeljenih Jim voznikov poskrbijo za spravilo in prevoz lesa s se-čišč do kamionskih cest, postaja ob naraščajoči proizvodnji vseh lesnih sortimentov pereče vprašanje nadaljnjega prevoza lesa. Ob kamionskih cestah bo v teh dneh čedalje več lesne mase, ki jo bo treba odpeljati na žage in lesne obrate, na velika zbirna skladišča dii pa naravnost na železniške postaje. Pritisk ta ogromne lesne mase bo z vsakim dnem večji, zato s prevozom ne smemo prav nič odlašati.
Mobilizirani vozniki bodo v glavnem zaposleni v brigadah pri vlakih in spravilu lesa do kamionskih cest. Na manjše razdalje bodo vozniške kolone sicer vozile les tudi iz gozdov. Toda glavno breme prevoza lesa iz gozdov bo padlo na kamione.
Na vseh dosedanjih konferencah štabov je bilo jasno ugotovljeno, da vlada glede izkoriščanja naših številnih kamionov precejšnja nenačrtnost. Posledica tega je neogibna — kamioni niso po svoji zmogljivosti izkoriščeni do najvišje mere, četudi je med šoferji odkritosrčna vnema, da čimbolj pohitijo in potegnejo z delom. Videti je, da ponekod gozdna avto podjetja (GAP) nimajo položaja v rokah, ponekod pa naravnost slabo gospodarijo s kamioni.
V	veliki akciji v mesecu gozdarstva, ki ima jasno določen plan, je neogibno potrebno, da se razvija tudi ves prevoz lesa po določenem načrtu, smiselno in ekonomično do najvišje mere. Vsa gozdna gospodarstva in gozdne uprave morajo imeti prevoz lesa trdno v rokah, ne pa zgoij administrativno na papirju, ko jim gre bolj za formalne številke, kakor za resnični prevoz. Konec mora biti vsakršne nervoze po gozdnih upravah in gozdnih avto podjetjih, ko človeku na vprašanje, kako je s kamioni in kako vozijo ti kamioni, nervozno in nejasno povedo: »Hudiča, saj sami ne vemo, kje in kaj vozijo.* In take Izjave naj bi bile dokaz neke jasne in trdne operativnosti!?
V	mesecu gozdarstva Je treba s še prav posebno odločnostjo obvladati plan prevozov lesa, kajti v tej dobi so naloge tako velike, da nam Je prav vsak kamion in vsako vozilo neverjetno dragocen pripomoček, da bomo zares pošteno in do kraja izpolnili
celotni plan. Vsi tisoči in tisoči ku-bikov lesa, ki ga v teh dneh grmadijo številne frontne gozdarske brigade, imajo svojo končno vrednost šele takrat, ko se znajdejo na lesnih obratih, na postajah in naposled v naših pristaniščih! Tega se morajo neprestano zavedati vsi, ki so kakor koli odgovorni za kamione in ves naš prevozni park! Ce n. pr. prometni odsek okraja Kranj po nepotrebnem zavlačuje manipulacijo z gorivom, da brezplodno stoje po garažah mrtvi kamioni dneve in dneve, se pač ne more reči, da bi s tem pravilno Izpolnjevali veliko nalogo in odgovornost v ier resnem položaju.
Posamezna gozdna avto - podjetja imajo poleg kamionov precej velikih prikolic. In vendar je ugotovljeno, da izkoriščamo komaj 39 «/» teh prikolic. Ostale pa lepo preprosto počivajo po garažah ali pod pristreški, ker se nihče zanje ne zmeni. Izgovor: »Pri nas prikolic zaradi tega in tega ne moremo uporabljati « Ce so objektivni razlogi zares taki, da prikolic ni mogoče uporabljati, pa seveda odgovorni funkcionar še ni izpolnil svoje dolžnosti, če je prikolice preprosto »konzerviral« v garažo. Dajmo prikolice tja, kjer jih lakho uporabljajo in nujno potrebujejo! S tem bomo močno dvignili našo prevozno zmogljivost.
Za šoferje in mehanično osebje, ki na mnogih gozdnih avio-podjetjih in po gozdnih upravah kaže veliko zavest in pripravljenost, da do najvišje mere pomaga pri izpolnjevanju plana tudi z vožnjami čez normo in nočnimi vožnjami, naj po gozdnih upravah zadovoljivo poskrbijo za prehrano in vse potrebno. V novomeškem gozdnem gospodarstvu so ob vestni skrbi za ljudi in s pravilnim razporejanjem kamionov že za IGO •/» dvignili zmogljivost kamionov. Ce je šlo tu, gre lahko tudi povsod, saj se da z dobrim operativnim planom prevozov zvišati zmogljivost kamionov tudi do 1000«/«!
V najtesnejši zvezi s prevozom in zmogljivostjo kamionov so nakladalne rampe, ta sijajni pripomoček v naši bitki za čas in večjo delovno storilnost. Navzlic temu, da je to znano že zadnjemu logarju in gozdnemu delavcu, pa se po večini gozdnih gospodarstev še vedno oportunistično obirajo okoli te pomembne stvari. NI vseeno, če ob gozdni poti nakladamo kamion ročno po več ur, medtem ko
ga lahko z malenkostno delovno silo naložimo v pol ure ali pa še preji Zakaj bi torej še naprej trošili delovno silo in zapravljali dragoceni čas, ko smo sl vendar Iznašli napravo, ki nam delovno silo in čas štedi v največji meri?!
Vsa gozdna gospodarstva la gozdne uprave naj zatorej poskrbijo, da bomo imeli v najkrajšem času tim več nakladalnih ramp. Ce že prej niso izpolnili odgovorni ljudje sprejete naloge in niso do roka postavili ramp, ki bi nam lahko opravile že doslej veliko koristnega dela, potem bi bilo dvakrat neodpustljivo, če bi sedaj takoj in brez vsakršnega odlašaaja ne postavili potrebnih nakladalnih ramp. Pri tem r,e sme biti prav nobenega izgovora več, ne vijaki, ne žeblji, ne železje itd. Izkazalo se Je, da zna te vijake, žeblje In železje narediti prav vsak vaški kovač! Frav vse imamo za te sijajne rampe, samo poiskati je treba, ne pa čakati križem rok, da bo Ljubljana začela izdelovati vijake, ki jih zna boSe narediti vsak vaški kovač!
Kjer je dobra volja, kler je prava socialistična zavest, kjer ni oportunizma in »izumetničenega strahu pred novotarijo«, tam ne bo težko glede nakladalnih ramp! V postojnskem gozdnem gospodarstvu potrebujejo 6 ramp. Z eno so životarili na Babneta polju, za ostale pa so odrivali in podaljševali rok na 5. na 3 tedne itd. Frontni štab je slednjič presekal to zavlačevanje in postavil kratek, oster rok. V frontnih brigadah so poiskali tesarje in mizarje, pa bodo imeli v nekaj dneh vse potrebne rampe! Zavedajo se namreč, da sedaj ni časa za filozofiranje okoli ramp, ampak da je nastopil trenutek dejanj!
Pri postavljanju nakladalnih ramp je treba poskrbeti, da jih ne bomo postavljali kar v tri dni, ampak načrtno, po potrebi, tam, kjer se nam sedaj koncentrila lesna masa. ki jo je treba zvoziti iz gozdov. Nakladalne rampe potrebujemo razen na teh mestih tudi po lesnih obratih, na postajah, sploh povsod, kjer se osredotočajo večje količine surovega ali rezanega lesa. Povsod, kjer nakladamo kamione in prevažamo les. Pian proizvodnje nam bo jasno pokazal, kje nakladalne rampe potrebujemo, Postavimo jih čimprej, da bomo tako izkoristili veliko pridobitev, ki Jo imamo v rokah, a smo jo doslej po nemarnosti zapostavljali!
PODELITEV PREHODNIH ZASTAV IZVRŠNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE NAJBOLJŠIM BRIGADAM V GOZDARSTVU
V drugem tednu meseca gozdarstva so prehodne zastavice IOOF Slovenije podeljene naslednjim frontnim brigadam:
Brigadi »Mihe Marinka«
(gozdna uprava Goljak)
S svojo požrtvovalnostjo pri delu je brigada dosegla zelo visok učinek. Odlikuje se tudi po visoki kakovosti izdelkov, Svoje dnevne plane vselej dosega. Posekala in izdelala je že 634 m» drv, 60 m’ drv pa je že spravila na cesto.
Čeprav je delovni dan brigade dolg — saj brigada dela v gozdu dnevno po 10 in več ur — ne ^zanemarjajo svoje politične izobrazbe. Ob večernih urah imajo razne sestanke, kjer se pogovorijo o važnih člankih v časopisju. Več-
Vsi Umisli premogovniki so meseca maša izpolnili plan
Rudnik Trbovlje, ki je v aprilu osvojil prvo mesto v tekmovanju zveznih in republiških premogovnikov, se je boril v maju z velikimi težavami, posebno še, ker je velik dež oviral izpolnjevanje plana na dnevnih kopih (Doberna Neža) pa tudi zaradi nepravilnega gledanja nekaterih rudarjev na novo postavljene tehnične norme. Potreben je bil velik napor, da je rudnik izpolnil obveznost, ki jo je sprejel na kongresu rudarjev v Beogradu. Uprava rudnika in sindikalna podružnica sta razdelili letni plan tako, da ga bo mogoče po novem razporedu izpolniti do 29. novembra. V maju so plan prekoračili za 2,5 %. Najboljše rezultate je dosegel zapadni revir, ki je plan presegel za 10 </c. Rudnik Zagorje je v maju prekoračil plan za 0.5 «/*• Ta uspeh je rezultat dobro organiziranega medsebojnega tekmovanja okoliških rudnikov, v katerem je zmagal rudnik Semnik, ki je
presegel plan za 5,8 %. Rudnik Hrastnik je izpolnil do konca meseca svoj mesečni plan v celoti.
Budarji Breze so sprejela Sekrssowasije s h*hsueSjskinii rudarji
Te dni so trboveljski rudarji napovedali vsem rudarjem v državi poostreno tekmovanje za izpolnitev polletnega proizvodnega plana. Temu pozivu se je prvi odzval kolektiv premogovnika v Brezi, ki je pred meseci prejel prehodno zastavo zvezne vlade kot najboljši premogovnik. Na velikem zborovanju so rudarji sprejeli tekmovalne obveznosti. V svojem odgovoru trboveljskim rudarjem pa so precizirali posamezne točke tekmovanja. Isti dan so začeli v Brezi kopati premog na novem dnevnem kopu, pri čemer so prostovoljno sodelovali tudi vsi uslužbenci rudnika.
Mak© ]e premogovnik it. Janž dosegel svoj veliki uspeh
Delovni kolektiv premogovnika St. Janž v Krmelju na Dolenjskem je dne 3. junija t. 1. slavil svojo veliko delovno zmago. Ob 8. uri zjutraj je rudniška sirena naznanila kolektivu, da je izpolnjen polletni osnovni plan.
Delovni kolektiv omenjenega rudnika je kot obvezo za II, kongres Zveze sindikatov Slovenije sklenil izpolniti polletni osnovni plan do 6. junija t. 1. — t. j. 24 dni pred rokom ter je torej svojo obvezo Izpolnil celo 3 dni pred rokom. S tem so rudarji dokazali vsem omahljivcem in klevetnikom izgradnje socializma pri nas, da si zna naše delovno ljudstvo » svojo neomajno vero In zvestobo do
našega modrega voditelja tovariša ;>brat Fortuna, ki je ostale obrate
maršala Tita in globoko predanostjo
našega delavskega razreda naši Slavni Partiji uspešno utirati pot do zmagovitega zaključka naše petletke.
Premogovnik St. Janž je v letošnjem letu dosegel lepe uspehe, saj je plan po mesecih presegal stalno. kakor sledi: januarja z 110«/®, februarja z 126 «/o in marca z 126 o/0 ter je ravno tako kakor polletni plan, izpolnil tudi četrtletni plan 12 dni pred rokom. V aprilu so izpolnili plan z 116«/« in maja 117«/«.
Takoj po uspešni izpolnitvi četrtletnega plana se je razvilo živahno tekn^gvanje med posameznimi obrati. Borb* se je stopnjevala lz dneva v dan in iz te je izšel kot zmagovalec
nadkriiU ga 10«/»
Daši je premogovnik v pogledu mehanizacije šele v širši razvojni stopnji ter je zasekovanje, odkopavanje in zasipavanje le ročno, rudarji prekoračujejo norme povprečno od 15 do 18 «/«, individualno pa tudi celo z 41«/«. Najboljši v delovnem kolektivu so sledeči tovariši: Metelko Jože, kopač -trikrat udarnik, Metelko Alojz, njegov brat - kopač in dvakratni udarnik, ter enkratni udarniki ' tov. Stih Jože I., Stih Karel, Zadnik Julij, Ostanek Alojz, Borin Fr., Zaplatar Stanko, Zajc Stanko, Pucelj Franc, Umek Fr., Umek Alojz. Prav tako pa tudi ostali člani delovnega kolektiva s svojim požrtvovalnim delom doprinašajo k uspešnemu izpolnjevanju planskih nalog. Ravno tako se delovni kolektiv vztrajno bori za znižanje polne lastne cene. V načrtu je popolna mehanizacija in racionalizacija obrata. V mesecu maju je začela voziti bencinska lokomotiva na odvoznih progah iz jam na separacijo. V najkrajšem času bodo postavili tudi kompresor, kar bo pripomoglo k povečanju storilnosti in znižanju polne lastne cene.
V počastitev II. kongresa sindikatov so se rudarji obvezali, da bodo s prostovoljnim delom nakopali 200 ton premoga ter so to obvezo tudi v celoti izpolnili. Obvezali so se tudi, da bodo letni plan izpolnili do 29. novembra 1949.
Da so bili doseženi taki uspehi, je v prvi vrsti zasluga sindikalne podružnice, ki tesno sodeluje z vodstvom rudnika. V nemajhni meri pa je to ludi zasluga tov. direktorja inž. Čučka in obratovodje tov. Senčarja Dominika. K uspehom je pripomoglo tudi to, da so pripravili novo rudno polje za eksploatacijo in še nadalje z vso vnemo preiskujejo terene za odpiranje novih polj.
Na dan izpolnitve plana Je kolektiv poslal brzojavke tov. maršalu Titu ln glavnemu odboru Enotnih sindikatov Slovenil«.
krat pa Imajo študijske sestanke. Cesto se brigadirji zbirajo okrog radia in poslušajo oddaje za frontne brigade. Tudi mladinska organizacija v brigadi je zelo delovna. Poleg tega se brigadirji dnevno pogovorijo o vsem, kar je v zvezi z delom v gozdu in z dosego plana, tudi mladinci iščejo vedno novih načinov, kako bi zboljšali delo. Brigadirji so si svoj tabor zelo lepo uredili.
,dir jev. Brigada tekmuje l ostalimi brigadami, desetine pa tekmujejo med seboj. Najboljša desetina prejme dnevno prehodno zastavico. Brigada je tudi že prejela prehodno zastavico, ki jo podeljujejo najboljšim brigadam, k; delajo v gbmočiu gozdnega gospodarstva Sv. Lovrenc.
Pogosto prirejajo nastope pevski zbori, skeči in podobno. Dnevno pa pri-
Povsod je čistoča in red. Pripravili so j pravljajo tudi predavanja in razne raz-
si tudi jedilnico in okrepčevalnico.
IV. prekmurski brigadi
(gozdno gospodarstvo Ribnica)
Do danes je brigada posekala in izdelala 1775 kub. metrov in s tem dosegla svoj plan 46.3 l«/o. Da bi dnevne plane presegala čim bolj visoko, ostajajo v gozdu ves dan. V tabor se vračajo šele v mraku. 31. maja je brigada presegla svoj dnevni plan za 93«/«, v času od 25, do 31. maja pa je dnevne plane povprečno presegala za 26«/«. V zadnjem času so zboljšali tudi kvaliteto dela. Vsak večer prirejajo taborne ognje. Tu imajo svoje sestanke, večkrat pa nastopa tudi pevski zbor.
Brigadi »Franca Rozmana - Staneta«
(gozdna uprava Tržič)
Svoje dnevne plane presega brigada vsak dan za 15—18«/o, 28. maja pa je brigada proslavila svojo največjo delovno zmago. Presegla je namreč dnevni plan za 52«/«. Vsi brigadirji so si pridobili že veliko strokovno usposobljenost. Ni več potrebno, da bi pomagali poklicni gozdni delavci, ki so zato lahko odšli na drugo delo v, gozdni proizvodnji. Kmalu po prihodu na delovišče je brigada sklenila, da bo svoj plan presegla. To obljubo že dnevno izpolnjujejo in se med seboj vzpodbujajo v dobro organiziranem tekmovanju. Brigada je napovedala tekmovanje vsem brigadam, ki delajo v območju gozdnega gospodarstva Kranj. Za temi brigadami pa ne zaostajajo tudi v političnem in kultumo-prosvet-nem delu.
Nandetovi brigadi
(gozdna uprava St. Lovrenc)
Brigada prihaja iz okraja Ljutomer. Šteje 83 brigadirjev, od katerih so samo trije zaposleni pri pomožnih delih v kuhinji in v ekonomatu. Prispela je na delovišče 20. maja. Nekaj dni po prihodu so brigadirji sklenili, da bodo delali najmanj 10 ur dnevno. Čeprav nevajeni dela v gozdu, so kmalu dosegali ln presegali svoje dnevne plane. Dnevno evidenco in statistiko vodijo po tabelah in grafikonih, ki so nameščeni na brigadnem, stenčasu. Na zboru brigade dnevno ocenjujejo uspehe pri delu vse brigade in posameznih briga-
govore o borbi za zgraditev socializma pri nas. Odlika brigade je tudi njena vzorna disciplina pri delu v gozdu in v taboru.
Brigadi »Matije Gubca*
(gozdna uprava Vitanie)
Po prihodu na gradišče je brigada morala premagati velike težave. Primanjkovalo je tudi vode. Z veliko vztrajnostjo se je lotiia dela. Uredili so si tabor in takoj prvi dan začeli z delom. Zaradi težav prve dni niso dosegali svojih dnevnih pianov. Sedaj pa, ko je vse urejeno, z veliko hitrostjo popravljajo zamujeno. Zelo kmalu so začeli presegati norme, zadnje čase pa jih presegajo vsaj za 17«/«. Brigada je sklenila, da bo delala dnevno po 10 ur in več. Ne gleda na to pa prosti čas posvečajo svoji politični izobrazbi.
Brigadi »Maksa Henigmana«
(gozdna uprava Poljane)
Takoj po prihodu na delovišče v Kočevskem rogu so se brigadirji in brigadirke zavezali, da ostanejo na delu, dokler ne bo dosežen in presežen plan. Delo so si odlično organizirali, zato lahko izdelujejo najboljše sorti-mente. Dnevni plan brigada često presega, vseeno' pa je kakovost izdelkov odlična. Veliko zaslug za dobre uspehe brigade ima organizacija Zveze borcev NOV, ljudska mladina in AFZ. ki so bile osnovane v prvih dneh po prihodu brigade.
Poleg naštetih brigad se se izkazale s požrtvovalnostjo pri delu z dobro organizacijo, z dobrim političnim ln kulturno-prosvetnira delom še naslednje brigade:
Brigada »Naceta Kranlca« (gozdna uprava Konjice), brigada »Borisa Vinterja* (Slovenska Bistrica) brigada »Majerja Zdenka* (Sv. Lucija), brigada »Matije-Dušana Kambiča* (Ravna gora), brigada »Franca Ro?mnna-Sta-neta« (Mozelj). brigada »Ivana Cankarja* (Koprivnik), brigada »Antona Kambiča« (Kostanjevica) brigada »Dušana Jereba« (Poljane), brleada »Toma Brejca« (Kamnik), briesda »Triglav* (Sv. Lucija), brigada »Staneta Rozmana* (Rog).
Republiški štab za mesec gozdarstva pri IOOF Slovenije.
DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR IN SLOVANSKI KOMITE SLOVENIJE vabita
NA PROSLAVO 150LETNICE PUŠKINOVEGA ROJSTVA
v torek 7. Junija ob 20. v Mladinski dvorani.
^red®va' 630 tov- Mile Klopčič, Puškinove pesmi bodo recitirali člani ljubljanske Dramej Mila Saričeva. Siavko Jan in Stane Sever.
Našli so prvega koloradskega hrošča zaostrimo borbo proti pogubnemu škodljivcu
Pregledovalna skupina v Veliki Leviti, v okraju Trebnje, je našla 30. maja v bližini lani okužene njive koiorad skega hrošča. To prvo odkritje hrošča v letošnjem letu kaže, da je neugodno vreme v marcu in aprilu nekoliko zakasnilo hroščev razvoj in, kar je mnogo važnejše, da hrošča ne zatiramo, kakor bi bilo treba. Popolnoma sigurno je namreč, da hrošč v Trebnjem ni edini, ki se je že pojavil, temveč, da je na uničevalnem delu še dosti hroščev v vseh okuženih okrajih, krajih in vaseh. Da je tako, potrjuje izredno slab potek akcije od začetka leta do danes in pojav hrošča, ki bodo v teh dneh nedvomno ugotovljeni.
Kaj moramo ukreniti, da ne bi bili zaman napori prejšnjih let, da ne bi zgubili bitke, ki smo jo v prvih, najtežjih fazah pravilno vodili? Po vsem, kar je bilo v ta namen že napisano, je odveč ponavljati vse to, temveč je treba zaostriti odnos ljudskih odborov, množičnih organizacij ter samih kmetov do zatiranja koloradskega hrošča. Ti odnosi so namreč tako brezbrižni, da jih samo prepričevanje in dopovedovanje o važnosti vseh fcalog, ki jih plan predvideva, ne more zboljšati, temveč narekujejo, da se poslužimo tudi drugih ukrepov. Treba bo krivce klicati na odgovornost, dokazov za njihovo slabo delo je dovolj.
Prva naloga, ki zadeva vse kmete pridelovalce krompirja, se ne izvaja. Kmetje se ne zavedajo, da so po predpisih uredbe in plana o zatiranju koloradskega hrošča dolžni sami redno pregledovati krompirišča in prijavljati okužbe. Ne vedo, da jim bo ljudska oblast v primeru pravočasnega odkritja in prijave pomagala z učinkovitimi sredstvi likvidirati okužbo. Podcenjujejo nevarnost hrošča, ne računajo, kakšno težavno delo jih čaka, če bedo hoteli zasigurati pridelek krompirja pri splošni in stalni razširjeno-
sti koloradskega hrošča. O tem delu bi jim lahko marsikaj povedali vinogradniki, kajti nič manj, ampak še več škropiva kakor ga znosijo oni v vinograde, bo treba znositi na krompirjeve njive, če bomo puščali hrošču prosto pot.
Množične organizacije se letos odtegujejo od akcije. Njihova pomoč bi se morala najbolj kazati pri nedeljskih množičnih pregledih. Vsi trije dosedanji množični pregledi so bili zelo slabi, pri prvih dveh je bila udeležba neznatna, pri poslednjem, dne 29. maja je bila sicer nekoliko boljša, pri vseh pregledih pa je bilo pregledovanje nekvalitetno. Lahko bi rekli, da so se udeleženci sprehajali po poiju, izpuščali cele njive in ne le posameznih krompirjevih grmičev.
Stvar množičnih organizacij je, da pomagajo Ljudskim odborom pri organiziranju množičnih pregledov; gre za to, da se pred pregledom mobilizirajo kmečke množice za pregled, da se formirajo zadostne skupine, obvestijo udeleženci, v katero skupino spadajo, postavijo skupinovodje, jim na terenu odmeri področje, pojasnijo obrazci za poročanje itd.
Izgovor množičnih organizacij, da ni ljudi, ki bi sodelovali pri pregledu, je jalov. Za množične preglede niso potrebne posebne delovne brigade, temveč je treba zaposliti za dobro uro šolsko mladino, žene in vse ljudi, ki jih je na vasi dovolj; ob dobri organizaciji bi vsakdo prišel na vrsto enkrat na mesec, ponekod celo vsak drugi mesec.
Predvsem zavisi nadaljnji potek akcije od dela ljudskih odborov. Upravičeno trdimo, da so zlasti okrajni ljudski odbori pokazali zanjo zelo malo razumevanja. Tako so n. pr. dopustili, da so v maju zapustili svoja mesta skupinovodje, sektorski vodje in celo okrajni vodje. Zato niso držali v rokah mreže pregledovalcev okuženih in sosednjih njiv, opuščerrih je
bilo dosti dnevnih pregledov teh njiv, kjer je verjetnost za pojav hrošča največja. Nadalje niso ljudski odbori ukrepali proti tistim, ki se pregledov ne udeležujejo ali celo vodijo sovražno propagando proti akciji. Se v težjo napako zapadajo sedaj, ko ne kaznii' jejo najostreje lastnikov krorapirišč, na katerih je hrošč najden, ne da bi ga lastniki sami odkrili in takoj prijavili okužbo. Takšnih radikalnih niso formirali posebnih ekip in z njimi preverjali, kako kmetje, pa tudi kazni niso bili v stanju izreči, ker redne pregledovalne skupine izpolnjujejo svojo nalogo.
Uničevanje koloradskega hrošča Je pomembna gospodarska in politična akcija. Povečanje pridelka krompirja, izredno važnega prehrambenega artikla, je važen sestavni del petletnega gospodarskega plana, tesno povezan z vsemi ostalimi kmetijskimi in industrijskimi proizvodnimi nalogami, s s planom delovne sile itd. Plan delovne sile je v poljedelstvu postavljen s perspektivo zmanjšanja delovnih dni, potrebnih na enoto površine, ne pa s perspektivo rednega vsakdanjega škropljenja in mehaničnega zatiranja koloradskega hrošča.
Omalovaževanje akcije proti koloradskemu hrošču s strani ljudskih odborov, množičnih organizacij in kmečkega delovnega ljudstva je torej dosti usodnejše, kakor izgleda na prvi mah. V tej akciji se odkrivajo ljudje, ki za graditev socializma premalo prispevajo, pa tudi takšni elementi, ki so do graditve socializma sovražno razpoloženi. Ce bomo poživeli akcijo proti koloradskemu hrošču, bomo takšne ljudi prav kmalu razkrinkali in primerno nagradili za njihovo razdiralno delo.
Pravkar smo prejeli telefonično poročilo, da so tudi v okraju Krško našli dva koloradska hrošča in 20 kupčkov jajčec.	M. M.
Zakaf v LpMpni m dubimo pravočasno živilskih nakaznic
Pogosto se vprašujemo, kako to, da Siviiske nakaznice delijo šele od 5. do 10, za tekoči mesec aii pa celo pozneje. Slišijo se upravičene pritožbe zaradi takih zakasnitev, ker si potrošniki ne morejo pravočasno nabaviti živil. Vpogled v način dela pri izdaji kart za mesec junij 1949 v rajonu Rakovnik-Vič daje naslednjo sliko.
Rajon je sklical ulične poverjenike
28.	maja 1949 na sestanek, na katerem so le ti prejeli navodila, naj na podlagi zadnjega popisa naredijo sezname upravičencev do živilskih nakaznic za mesec junij do 31. maja 1949, ko morajo sezname oddati rajonu. V ta seznam naj vsenejo vse potrošnike, ki so doslej prejemali nakaznice na terenu in pa svojce delavcev in uslužbencev. Nekateri tereni so te sezname napravili in oddali pravočasno, drugi pa šele
S.	t. m. Rajoni bi morali dvigniti živilske nakaznice na Mestnem ljudskem odboru dne 2. t. m., ker pa niso vsi imeli narejenih seznamov, ni niti en rajon prejel do 3. t. m. živilskih nakaznic razen za delavce in uslužbence. Iz tega sledi, da je zaradi zakasnitve posameznih terenov nastal splošen zastoj, ki bi ga pa tako mestni ljudski odbor kakor rajonski ljudski odbor lahko odpravila, če bi povezava ne bila le administrativna, temveč bi mestni ljudski odbor kontroliral delo rajonskega ljudskega odbora, ta pa bi aktivno sodeloval pri delu terenov. Namesto, da bi s kontrolo in pravilno pomočjo pospešila izdelavo spiskov v pravem času. sta rajonski ljudski odbor in mestni ljudski odbor čakala na spiske in vse premalo ukrenila, da bi se bile karte razdelile. Najizrazitejši primer nam daje teren Nebotičnik v rajonu Rakovnik-Vič. Terenska komisija »Nebotičnika« šteje 7 članov, od
V	Ljubljani so ustana
zadrugo
Ljubljana. 4. junija
V	Slapah, vasi, ki spada pod krajevni ljudski odbor Polje, so dane ustanovili tretjo obdelovalno zadrugo v Ljubljani. Za obdelovalno zadrugo o kateri so govorili vaščani že vet kakor eno leto — vse odkar so začel: pri nas ustanavljati prve zadruge — so se posebno zadnje tri tedne resno zanimali. Spočetka se jih je odločilo za zadrugo samo pet in je dolgo kazalo, da bo pri tem ostalo. Potem p:i je odšel predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev zadruge Franc Rojšek na obisk k zadružnikom t Gabrovico. se natanko si je ogleda1 Gabroviški zadružniki so mu gostoljubno razkazali vse zadružno ime' je, svoje uspehe in mu pripovedoval: o svojem zadružnem življenju.
Ko se je vrnil, je povedal sovašča nom, kar je videl, in vaščani, ki g?
SO lei zaveda in šo
Zavod in šola za slepo mladino v Ljubljani proznuje te dni tridesetletnico svojega obstoja. Gojenci doma sc ob tej priliki priredili razstavo svojih izdelkov, ki kažejo, da se tudi slepa mladina vključuje v vrste graditeljev naše socialistične domovine
Ob otvoritvi razstave, kjer sta bila navzoča poleg predstavnikov množičnih organizacij tudi ministra tov. Potrč in Kržišnik, je bila v domu slepih na Marmontov! ulici slavnostna konferenca. Pionirji in mladinci doma so podali poročilo o svojem delu, tovariš Pleško. predsednik Združenja slepih v Sloveniji, pa je povedal glavne naloge organizacije slepih in kako organizacija te naloge rešuje. Minister za socialno skrbstvo, tov. Kržišnik, je podal kratek historiat zavoda od ustanovitve do danes. V predaprilski Jugoslaviji je zavod moral premagovati nešteto težav, saj takratna oblast ni skrbela zp slepo mladino, razen v kolikor jo je lahko izkoriščala, pa
katerih se pa nihče ni udeležil rajonskega sestanka in zaradi tega niso vedeli. kako naj se dela lotijo. Rajon pa ni kontroliral, kaj in kako teren dela, niti ni do 3. t. m. prekontroliral spiskov tega terena. Ce bi rajon aktivno spremljal delo terenskih poverjenikov, bi ne prišlo do tega. da je teren »Nebotičnik« napravil spisek, ne da bi vnesel svojce delavcev in nameščencev in obratno, če bi se teren zanimal ne bi te napake napravil. Nepoučenost terena se vidi tudi v tem, da je tov. Pleško svojcem delavcev in uslužbencev, ko so prinesli potrošniška potrdila, ki so jih prejeli v podjetju ali ustanovi, izjavil, da bodo živilske nakaznice prejeli šele »okrog 20. junija«. Ce bi se terenski funkcionarji zanimali za navodila in če bi rajonsko poverjeništvo kontroliralo delo terenov, ne bi prišlo do take upravičene kritike potrošnikov.
Gornji primer dokazuje, da je suhoparno administrativno delo posameznikov, ki nimajo pravega čuta odgovornosti. vzrok, da se ljudje pogosto upravičeno pritožujejo. Močnejša akti-vizacija terenov, sodelovanje vsega prebivalstva pri delu, zlasti pa aktivno delo članov sindikatov, bi ne samo preprečila take grobe napake, temveč bi se s tem prav gotovo izboljšala organizacija dela, odpravil v veliki meri birokratizem in dosegla dobra povezava z rajoni.
Primer, da v Gajevi ulici blok 1. še danes ni prejel industrijskih nakaznic, ker se je seznam na rajonskem ljudskem odboru IV. »nekam zamešal« potrjuje, da je potrebno odločno nastopiti proti vsem birokratom in kaznovati vsak primer malomarnega odnosa do dela. kar bo brez dvoma v izdatni meri pripomoglo k dobri in pravilni ureditvi naše preskrbe.	L. K.
vili tretjo obdelovalno v Slapah
majo za poštenega in uglednega kmeta, so mu verjeli. Tako se jih j« prijavilo še osem in so danes lahki ustanovili že kar močno obdelnvaln« zadrugo. Novoustanovljeni zadružn kolektiv bo imel štiriindvajset za de-
0	sposobnih l judi, od tega 11 moških
1	13 žen=k. h sega skupaj ima jr okrog 140 hektarjev zemlje, od tegu -1 hektarjev orne zemlje. Poleg tega majo 35 glav goveje živine, 19 konj t 15 prašičev. Tudi z inventarjem sc reče j dobro preskrbljeni — imajo 3 ra/iičnih strojev in 30 težkih in
'nhkih voz.
Na občnem zboru so sklenili, da ' odo ustanovili zadrugo prvega tipa. d čistega dohodka pa bodo ob letu ■laćali zadružnikom 10 % zakupnino ■a zemljo, dočim bo inventar zadruga cdkupila v 10 do 15 letih.
le za slepo mladino
osvoboditvi pa so bili dani vsi pogoji za uspešen razvoj zavoda. Ljudska oblast pri nas polaga veliko pozornost na vsakega človeka in se trudi, da mu omogoči dostojno in človeka vredno življenje. Iz zavoda, ki praznuje danes svojo tridesetletnico, so že izšli novi predani borci za socializem, ki v proizvodnji izpolnjujejo svoje naloge prav tako dobro kot drugi ljudje. V Sloveniji je v proizvodnji zaposlenih danes več kakor 100 slepih.
Na slavnostni konferenci so bili navzoči tudi predstavniki organizacije slepih iz drugih bratskih republik in pa iz Centralnega Odbora Združenja slepih za Jugoslavijo. Tov. Dolinarju, pietarskemu mojstru, ki že 30 let dela in uči v tem zavodu, je bila s strani prosvetnega ministrstva podeljena pohvala in nagrada za njegovo požrtvovalno delo. V naslednjih dneh bo v Ljubljani zasedal plenum slepih, mladina zavada pa bp v ponedeljek v Drami izvedla svojo akademija
Letos bo odšlo na letovanje iz dravograjskega okraja okrog 390 otrok
Okrog 230 otrok bo letovalo v okrajni koloniji, 20 jih bo prevzel Rdeči križ, 28 jih bo pa odšlo v centralne počitniške kolonije. Ekonomsko-upravno osebje, pedagoški vodje in ostali so tudi že večjidel seznanjeni z dolžnostmi, ki jih čakajo.
Množične organizacije okraja so pričele nabiralno akcijo za kolonije. Da bodo lahko odšli na počitnice tudi najrevnejši otroci, bo referentka za mladinsko skrbstvo skušala preskrbeti nekaj obleke. Inventar imajo že pripravljen, manjka jim pa posoda. Pereč pa bo problem z odejami, ktr jih nekateri malčki ne bedo prinesli s seboj.
Tudi v naše obmejne kraje bo prišlo precej otrok iz dolinskih krajev. Dijaški dom Ravne bo gostoljubno sprejel pod streho otroke iz okrajev Krško in Murska sobota, v Slovenj-gradec bodo letos prišli iz Dolnje Lendave in Maribora. Za pionirje iz Hrvatske, ki bodo tudi letovali v svobodni Koroški, bodo ti kraji gotovo prijetna sprememba.
Za zelenjavo bodo skrbele ekonomije kmetijsko-obdelovalne zadruge, ta skrb bo v glavnem odpadla na organizacijo AFZ, ki je že lani ta vprašanja zadovoljivo reševala.
Pionirji iz Št. Florijana so najboljše pionirske organizacije dravograjskega okraja
V Šmartnem, St. Florjanu in Muti so dobre pionirske organizacije. V Šmartnem tekmujejo za boljše učne uspehe in je posebno živo kulturno prosvetno delo. Na meji okraja so pa florjanski pionirji opravili več kot tisoč ur pri zidanju škarpe, zasipanju telovadnega prostora in pri delu v kamnolomu za šolo. Danes s ponosom pokažejo na prostorno telovadišče, ki je plod truda pionirjev in šolskega upravitelja tov. Radšela Slavka. Tudi v stenčasih se lahko kosajo z marsikaterim centralnim v okraju. V planu imajo takoj, ko bo igrišče povsem izgotovljeno, tudi napravo gredic za natečaj mladih naravoslovcev.
Imajo že lasten akvarij, terarij, sektarij in herbarij. Skrbno hodijo gledat tudi na dežometer in dežurni točno beležijo padavine. Tako si otroci praktično osvajajo v šoli pridobljeno znanje.
Za 12. junija bodo odredi pokazali, kaj so med letom pridobili. To bo okrajni pionirski dan, ki ga bodo skupno proslavili v središčih Mežica, Guštanj, Slovenjgradec in Marenberg.
Frontovci iamiškega in požeškega okraja pomagajo planu
Organizacije Ljudske fronte v tami-škem okraju so v aprilu sodelovale pri graditvi zadružnih domov in gospodarskih zgradb mestnim opekarnam in pri pregledu setvenih površin. Pri vseh teh delih so člani Ljudske fronte opravili v aprilu 30.309 prostovoljnih delovnih ur in 665 prevozov. Poleg tega pa so ustanovili posebno frontovsko brigado s 100 fronlovci in jo poslali za en mesec na delo na gradišče Novega Beograda.
Frontovci iz požeškega okraja so v prvem tromesečju pri raznih prostovoljnih akcijah opravili 230.560 delovnih ur. Samo za zadružne domove so dali 17.932 ur in 523 prevozov. Pomagali so obdelovalnim zadrugam in zadružnim ekonomijam. Poleg tega so zgradili 2 in pol km dolgo cesto. Pri tem so izkopali 1205 kubikov kamenja v 9574 delovnih urah. Frontovci so tudi pogozdili 73 ha goličav z 205.000 sadikami. V industriji je ostalo 441 frontovcev.
O ODMERI DOHODNINE OBRTNIŠKIM GOSPODARSTVOM
Okrajne m krajevne davčne komisije zaključujejo v teli dneh sestavljanje predlogov za odmero dohodnine obrtniškim in ostalim gospodarstvom. Po referatu tov. Kidriča na zadnjem zasedanju skupščine 1'LRJ je še bolj jasen pomen pravilne davčne odmere tudi za ta sektor. Zaradi »ga je nujno, da se tudi v to delo davčne komisije poglobijo, da pravilno ugotove dohodek obrtniškim in ostalim gospodarstvom. Šablonsko in površno opravljena odmera davka bi slabo vplivala na davčno moralo v tem sektorju. Davčne stopnje za odmero dohodnine obrtnikom so po stavljene tako, da ne dopuščajo napačnega ocenjevanja dohodka izp.nl dejansko doseženih čistili dobičkov. Davčne komisije morajo zaradi tega upoštevati vse, kar vpliva na delo posameznih obrtniških in ostalih gospodarstev.
Za uspešno davčno odmero tem zavezancem so najboljši porok predvsem dobro sestavljene davčne komisije, ki objektivno in realno ugotav Ijajo možnosti zaslužka posameznik gospodarstev, član davčne komisije, ki bo predvsem sebi pravično in pošteno ocenil dohodke, ki bo te dohodke pravilno prijavil.’ lx> prav gotovo pravičen in nepristranski tudi pri odmeri davka drugim davčnim zavezancem. Pravilni izberi članov davčnih komisij je zaradi tega potrebno posvetiti največjo pozornost. Člani, ki zagovarjajo v davčnih komisijah sebične interese, prav gotov«, ne morejo izvajati pravilne in poštene davčne odmere. Ce n. pr. član ku misije v Krškem, ki zaposljuje v svojem dimnikarskem obratu več pomočnikov. trdi da je v vsem letu zaslužil le 20.000 «lin, je razumljivo, da njegov oilnos do dela v komisiji ni bil v interesu skupnosti, temveč, «la mu je bil lasten interes najbližji. Na vl;ilje, če je davčna komisija v Trebnjem v posameznih primerih bila mnenja, da so z-avezanci prijavili previsoko sv«)je dohodke, ter jim j« «■cenila dohodke izpod prijave, to dokazuje, da v svojem delu ni bila dogledna in objektivna. Brez dvoma pu <a storjene napake ne leži krivil;, na davčnih komisijah. Osnova za njihovo delo je pravilna insiruktaža e postopku pri «Himeri, o uporab* raz-;x)]ožijivih poilatkov itd. Po dobrih podatkih o dejavnosti posameznih go--jXjdarsiev davčne komisije brez dvoma lahko ugotove stvarne davčne osnove. Zbiranju podatkov je zaradi «ega treba posvetiti ob vsaki odmeri davka obrtniškim gospodarstvom naj-«ečjo pozornost.
Organi komisije državne kontrole in inspekcijski uslužbenci Ministrstva za finance LRS so ob svojih pregledih na terenu ugotovili večje in manjše pomanjkljivosti v delu davčnih komisij. Te pomanjkljivosti bodo morale odpraviti davčne komisije iu izvršilni odbori okrajnih ljudskih od-ix>rov še preden se bodo začeli množični sestanki za «xlmero. Po dose-«lanjih ugotovitvah je najlxdje delala davčna komisija v Ljubljani menu, Lendavi iu po odpravi nekaterih prvotnih napak v okraju Ptuj. Delo je v največjein zaostanku še > kraiijn, Celju-okolici in na Jesenicah. Ostali okrajni ljudski odbori so z delom končali ali pa so že blizu konca.
Osnovne hibe, ki so jih kontrolni argani na terenu ugotovili so v tem, da so številne davčne komisije zapadale ponovno v lanskoletno prakso. i’o prostem preudarku so ocenjale snove, čeprav so imele na razpolago inicialke. Te proste ocenitve pa so, v a kor rečeno, v številnih primerih zelo nizke in ne ustrezajo dejansko loseženiin dohodkom. Saj bi po takih ugotovitvah veliko število obrtnikov ne zaslužilo niti toliko, da b mogli le za silo preživljati sebe in svoje družine. Vemo pa, da temu ni lako. V posameznih primerili seveda vplivajo različne okoliščine na delavnost in produktivnost obrtnika, vendar ti individualni primeri ne morejo služiti za primerjavo še ostalim gospodarstvom, ki delajo pod normalnimi pogoji.
Zelo važno je, da davčne komisije pri svojem delu ne pozabljajo, «la j«« treba strogo ločiti špekulativni del obrtniškega sektorja od delovnega tlela obrtnikov. Nujno je. da sc davčne komisije, kakor tudi ostali sodelujoči tako množične organizacije in drugi zanimajo za zaslužke listih obrtnikov, ki se ukvarjajo tudi s špekulativnimi posli. S pravilno davčno odmero bomo pomagali zavirati škodljiv odnos nekaterih zavezancev do skupnosti, linijo prodajanja proizvodov »pod rokot, omogočili bomo. «la bo imel predvsem lelovni človek možnost tovariške in korektne postrežbe tudi pri teli obrt nikih.
Četudi zajema špekulativni del v obrtništvu le manjši obseg in to predvsem le tam, kjer je |x>\ ezan z individualno potrošnjo, je potrebno •> tem govoriti. Važnost obrtništva danes in pomen njegove vloge v planski proizvodnji nam narekuje, da tudi 7. davčno politiko podprem«; njegov pravilen in zdrav razvoj.
Uspeli! instituta za kmetijska raziskovanja v Srbiji
Pokrajinski institut za kmetijska raziskavanja v Srbiji intenzivno išče nove proizvodne možnosti v kmetijstvu. Institut ima pet zavodov, katerih vsak preučuje po eno kmetijsko panogo. Po vseh večjih mestih delujejo njegove rajonske kmetijske postaje, ki dopolnjujejo njegovo delo.
Čeprav je delo instituta mlado, so vendar znanstveniki, ki delujejo v njem, dosegli znatne uspehe ter dali našemu kmetijstvu že več važnih pridobitev. S križanjem in z odbiro so oplemenitili številne rastlinske in živalske kulture, ki so postale tako donosnejše kakor so bile matične kulture.
Poljedelski zavod v Kragujevcu je na svojem poskusnem polju vzgojil novo sorto ovsa. Ta sorta je že splošno raziskana in je ugotovljeno, da daje povprečno 3000 kg pridelka na hektar. Letošnjo pomlad so posejali večjo količino tega novega ovsa, tako da bo mogoče prihodnjo pomlad zasejati z njim velike površine. Razen tega so preizkušali 800 sort pšenice. S prirodno odbiro so izločili štiri vrste, ki donašajo povprečno po 3000 kg na hektar. Isti uspeh so dobili tudi pri odbiri ječmena, vendar končna sodba
0	ječmenu še ni izrečena. Z jarovi-zacijo belega žita so povečali njegov donos za 300 kg.
Odlične uspehe je pokazala selekcija koruze. Križali so nekoliko vrst domače koruze s koruzo, ki izhaja iz Amerike. Izboljšana koruza iz Amerike je dala 5500 kg pridelka na hektar, domača sorta »bankut« pa 5100 kg. Tudi druge domače vrste so dale zadovoljive donose, preko 4000 kg na
1	ha. Ker pa donos še ni stalen, zavod še naprej preučuje te sorte.
Razen odbire žita se raziskujejo pogoji za uvedbo novih kultur, ki jih doslej v naši državi nismo gojili. Na večji površini so posejali bombaž in rastline, iz katerih lahko pridobivamo kavčuk. Prvi poskus gojitve rastlin, iz katerih pridobivamo kavčuk, so opravili na poskusnem posestvu v Kragujevcu. Dal je prav ugodne rezultate. Rastlino pa bodo preučevali in opazovali še več let, ker zahteva posebne pogoje in so jo doslej v Evropi bolj redko kje gojili.
V delu instituta so zelo važna agro-kemična raziskavanja. Znanstveniki, ki delajo na tem področju, so preverili odstotek hranljivih sestavin v zemlji skoraj cele Vojvodine, Mačve, Metohije in na vseh državnih kmetijskih posestvih. Sedaj raziskujejo tudi zemljišča v drugih krajih in bodo kmalu lahko izdelali agrokemično karto Srbije. Ta karta bo omogočila pravilno razdeljevanje umetnega gnojila in izkoriščanje naravnih pogojev posameznih krajev za gojitev ustrezajočih kultur. Na temelju agrokemične karte bodo izvedli plan rajonizacije kmetijstva. To bo zelo važen ukrep, ki bo izdatno vplival na povečanje donosov kmetijskih kultur. Ugotovljeno je, da se lahko učinek umetnega gnojila popolnoma izkoristi, če se zemlja %red gnojenjem založi z zadostno količino apna. Z apnitvijo zemljišč se nevtra-. lizira kisla zemlja, s čimer ge poveča'
donos do 20% in izboljša kakovost plodu. Zemljo bodo apnili letošnjo jesen.
Znanstveno raziskovalno delo v živinorejski panogi je najmlajše v institutu. Nista minili še dve leti, odkar se je začelo razvijati, pa je vendar do danes doseglo že pomembne rezultate. Delo za napredek živinoreje se razvija v dveh smereh: izboljšujejo se obstoječe pasme in ustvarjajo nove, tipizirane vrste živine. Razen tega ugotavljajo najprimernejšo hrano za dobro rast živali. Doslej so prvenstveno izboljševali tiste pasme, ki so najštevilneje zastopane v naši živinorejski proizvodnji. Križali so »rdečkasto metohijsko« govedo, ki je v Srbiji zelo razširjeno, posebno na Kosmetu, z »rdečkastim ukrajinskim« govedom. Po dosedanjih rezultatih daje križanec teh goved letno do 3700 kg mleka.
Vzgojili so tudi že prvo generacijo jagnjet »sjeničke« ovce, ki so jo križali z »merino« ovco. To. jagnje je dalo okoli 800 g volne, to pomeni znatno več v primeri z domačo ovco, ki daje letno največ do kilogram in pol volne. Upajo, da bodo z nadaljnjimi križanji vzgojili našo »merino« pasmo, ki bo prilagojena našim pogojem. Oplemenitili so tudi metohijsko beloglavo ovco in svrljiško ovco. Razen tega se trudijo, da bi vzgojili našo »karakul« ovco, in sicer s križanjem domače ovce s »karakul« ovco, ki so jo dobili iz inozemstva. Ta ovca irna odlično krzno.
Z dosedanjo analizo so ugotovili, da je mogoče 15% koruze pri krmljenju prašičev zamenjati z moko iz lucer-ninega sena. Tako se razen prihranka koruze doseže boljši sestav hrane, ki ugodno vpliva na rast prašičkov. Krmljenje prašičev z lucernino moko je najbolj potrebno pozimi, ko ni zelene krme. Znatne uspehe je končno dosegel tudi zavod za zaščito rastlin, ki se je posvetil borbi proti nekaterim škodljivcem v sadjarstvu. Sedaj preučuje pojave gnitja koščičastega sadja.
Frontne brigade v rudniku Raši
Da bi bil plan rudnika Raše čimprej izpolnjen, so frontovci iz Reke ustanovili svojo prvo delovno brigado za Rašo. Večina izmed njih je prvič delala v rudniku. Brigadirji so v glavnem nalagali premog na vagončke, nekateri pa so se lotili tudi kopanja premoga. Tako je 146 frontovcev napravilo v enem dnevu 876 prostovoljnih ur. Napolnili so 620 vagončkov, torej 60 va-gončkov več, kakor jih dnevno polnijo.
OPOZORILO!
Glavni prireditveni odbor Tedna tehnike opozarja okrajne prireditvene odbore, naj vsak dan od 16. do 19. poročajo Glavnemu prireditvenemu odboru (na njegovo telefonsko številko 26-48) o poteku akcij Tedna tehnike po rubrikah poslanega statističnega formularja. Komisije za evidenco in statistiko saj takoj pričnejo z delom in vodjjo točno evidenco nad vsem delom v Tednu tehnike.
PO SLOVENI)!
1DK1JA. idrijski okraj se jo letos precej razgibal, Povsod razpravljajo o usta-uovitvi kmečkih obdelovalnih zadrug in o pomoči zadružnim ekonomija ni. Poleg 12 zadružnih ekonomij iu 2 obdelovalnih zadrug pripravljajo ustanovitev novih. — Okrajni odbor A ir Z je ^klical v zadnjem ćasu dve sektorski konferenci v Cerknem ln Idriji, kjer so žene sprejele svoj letni plan dela. Osrednja naloga našiti zen* je, pomagati, da se pospeši socialistični razvoj vasi. Sprejele so tekmovanje za ustanovitev delovnih brigad, ki bodo pomagale pri delu obdelovalnim zadrugam in zadružnim ekonomijam ter pri gradnji gospodarskih poslopij in obnovi. Tudi žene iz Idrije so pokazale vso pripravljenost. da se vključijo v tekmovanje za socializacijo vasi. Sestavile bodo delovne brigade za pomoč vaškim obdelovalnim zadrugam in ekonomijam. Zeno li. rajona so pričele to akcijo že v preteklem mesecu, ko so hodile v dve uri oddaljeno vas Nekovo, kjer so pomagale obdelovati zadružno ekonomijo, ki bo dajala zelenjavo delovnim ljudem v mestu.
BABNA Bulica. Tudi v postojnskem okraju ustanavljajo obdelovalne zadruge. Zavedni delavni kmetje vedo, da bodo s skupno, obdelavo zemlje čim več pripomogli k dvigu življenjskega standarda delovnega ljudstva. Po tej poti je krenilo v Babni polici 5 družin z IS člani, ki so ustanovili obdelovalno zadrugo. — Kes je, da ima obdelovalna zadruga težave z obnovo gospodarskih poslopij jn stanovanj, ker je biia vas trikrat požgana in celo bombardirana, vendar so zadružniki z naj večjo voljo zagrabili za delo. V lile-vu imajo 2d glav živine. Kačunajo, da se bo število glav v letošnjem letu zv|. šalo za 10. Posejali so in posadili 2.45 ha raznih kultur, med temi tudi 4 are soočil ic. Tudi plan setve so izpolnili. Svoje pašnike in travnike bodo zboljšali z umetnim in hlevskim gnojeni. Obdelava zemlje je zelo dobra, saj imajo na razpolago dovolj kmetijskih strojev. Manjka jim le bencinski motor, ki hi jim nadomeščal elektriko, ker je v vasi ni. V vodstvu kmečke obdelovalne zadruge so borci iz iiarodiio-usvobodiinc vojne. J.
NKMŠlvI KI T. Najnaprednejše kmete v Nemškem Kutu je navdušilo zadružno gibanje po vsej državi. Letos 27. aprila so sklenili, da si ustanovijo obdelovalno zadrugo, čeprav so nekateri nasprotovali ustanovitvi o bdelo vafne zadruge in so celo obrekovali tiste, ki so se prvi prijavili vanjo, ter so na vsak način hoteli preprečiti njeno ustanovitev, so prvi borci za kolektivno obdelovanje še "S. aprila sklicali ustanovni občni zbor. Zadrugo so imenovali po rojaku Simonu Kosti, kj je* bil eden izmed prvih borcev na Tolminskem. Fašisti so ga še decembra 1241. leta usudili »a Opčinah pri Trstu. Obdelovalne zadruge v Nemškem Kutu šteje 8 gospodarstev, ima nad 270 hektarov zemlje, od tega pa samo S ha «o^iie. Zato so bo bavila predvsem z živinorejo. število molznih krav «todo še letos povečali od 20 na 4fi; računajo pa, da bodo v nekaj letih dosegli število ICO.
KAMNIK. Mnogi so s«- izpraševali, /Čemu neki ropot buldožerjev pod Mc-fckiujnnii. Pričeli so gradili stadion. Skeptični Kamničani ko zmajevali z glavami — kdaj bo še kaj i/. tega? Po nekaj me-see ili pu je postalo vsakomur jasno, dc jo odbor Sšli Kamnik stvar resno prijel, Gradbeni odbor pa je prevzel n aio gr zgraditi kopi*]išče šo v tuj sezoni. Ma* tori a! in f: nane na sredstva so na razpolago. Velika dela pa so omogočena ob pomoči ljudske oblasti, posebno MLO. Delovni polet, ki so ga kamniški športniki pokazali, nam je porok, da bo mesto „Kamnik prišlo do tizk ul turnih naprav, *ki bodo inalile mladini vse možnosti športnega u dejstvo vatija.
PULJ l:Bl N. V Polj ubimi, v gorski vasici nad Tolminom so precej časa razpravljali o ustanovitvi obdelovalne zadruge, vendar so se š<‘!e po dveh mesecih za trdno odločili, da gredo v zadrugo. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 14 malih in srednjih kmetov, prvih članov obdelovalne zadruge. Zemlje imajo okrog 150 ha. od tega Ift ho orne. •Žemljo s<> vso obdejali in posejali predvsem s krompirjem in kriir-kimj ra stilli ami, ki bodo njihovi glavt>j pridelki, medtem ko bo njihova glavna gospodar? ska panoga živinoreja, ker imajo <*'PC pašnike in tudj planino. Imajo 42 živine. Pravijo, da bo v jeseni ze ysa živina v skupnih hlevih. Mlečno živjr.o bodo ločili od delovne in plemenske. Uvedli bodo tudi boljše načine krmljenja.
POLJANK. Kmečko obdelovalna zadruga »Baza -6« v Poljanah, se prav lepo razvija lil krepi. Zadruga hoče posebno pozornost posvetiti pospeševan ju goveje živine. Za začetek so si zadružniki ku-t>I 11 n glav goveje živiiik* m konja. A zadnjih dneh so pripeljali deset kr;* v in telic. V načrtu pa imajo na svojem dosedanjem zadružnem posestvu gojiti 60 glav goveje živine in začeti tudi z ovčjo rejo in kozjerejo. Zgradili bedo tudi svoj hlev. ker sedanji zadružni hlevi no ustrezajo.
SMAKJK. Udarniška mladinska brigadi Branka Babiča, ki je že lunj delala pri gradnji nove ceste Šmarje—Nova vas. tudi letos noče zaostajati. Prvotno je imela v načrtu pomagati pri gradnji «merjene ceste s prispevkom 2S5G delovnih x;r. loda ta načrt so krepko prekoračiti in dvigu*!» število prostovoljnih delovnih ur ni 34111. Delo, ki so ga opravili bniacirji mladinske brigade bi zneslo v denarju 209.5«5 lir.	, . .
KUPKU. Med najbolj požrtvovalnimi v tekmovanju pod geslom »Za Tita* ip nl*a sindikalna podružnica »Li-Pe« v Kopru. Med tekmovanjem so uredili člani ocenjene podružnice nove nisarni-ke prostore v katere se je preselilo ravnateljstvo, ki je bilo doslej v Portorožu. Na Tito vem trgu v Kopru pa so uredili pretta jr. r^o časopisov. V kopališču sv. Nikolaja hoco napravili kiosk za prodajo časopisov m knjig v času kopališke sezon-«*. Ptdeg dela v svojih podjetjih so člani sindikalne podružnice »Li-Pe« pomagali tudi v prostovoljnem delu- Največ prostovoljnih delovnih ur so napravili pri graditvi zadružnega doma v Pobegih-t ežarjih. Zadnji dan tekmovanja so proslavili s prireditvijo, združeno s proslavo rojstnega dneva maršala Tila.
DAJ LA. V Dalli je bilo nekdaj veleposestvo benediktincev, danes pa gospodarijo na njem nekdanji koloni, ki so .:sinnovili obdelovalno zadrugo. Letošnji pr*M pomladanski pridelki so že prid c! V’ rV družnikov. Letošnji pridelki bodo po slugi zadružnikov za S.»** večji od KÌ-skih, ko zadruge še ni bilo. Od vitve sem si je zadruga oskrbela 21 glav živine, zvišati pa hočejo to števil-» še letos vsaj mi 4U glav. Prav tako n zadružniki izboljšujejo inventar in nakupujejo vedno več orodja za obdelovanje zadružne zemlje.	,. ,
POMJAN. V Pomjanu pripravljajo postavitev spomenika padlim horcojn. .'3
trgu pred šolo bo zgrajen spomenik rad-lini borcem iz. Pomjana Manza n a. rlje-roge. Diličce in Kampeln. Pomjan s?m je žrtvoval 17 mož in fantov, ostale vasi pa 9. Domačini se hočejo na ta način vsaj deloma oddolžiti svojim rojakom, ki so padli v boju proti fašizmu.
HRASTNIK. Tekmovanje, ki so ga napovedali trboveljski rudarji vsem rudnikom v državi, obsega tudi individualne obveznosti. Delavci m nameščenci bc.do poleg svojega dela v proste,n času nakopali 81 flS ton premoga preko plana. Rudnih Hrastnik je na osnovi tekmovalne napovedi trboveljskega rudnika sprejel nove indiyiduualne obveznosti. Pri sprejemanju individualnih obvez so se izkazali zlasti pazniki, saj bo nadzorniška številka na obratu Ojstro v svojem prostem času nakopala 130 ton premoga. Prav tako se je obvezala 2. paznjška številka za "50 ton do 39. junija. Poleg paznikov ojstrškega obrata pa je sprejela obvezo tudi pazniška številka h rastni-škega obrata, ki bo naložila do 30. junija 120 t«n premoga v prostem času, 2. pazniška številka pa 250 ton premoga. Individualne obveznosti so sprejeli le nekateri najboljši delavci. Sindikalni aktiv bo_ nakopal 50 ton premoga, člani rudniškega komiteja KPS pa 1W ton premoga. Z 1235 tonami premoga, ki ga bodo nakopali Tirastniški rudarji v prostem času preko plana, bodo rudarji odgovoril? na tekmovalno napoved trboveljskega radnika. S tem .pa bodo povečali svoj prispevek za čimprejšnjo izvršitev pok letnega plana.
8T. 130 / NEDELJA 5. JUNIJA 1949
POROČEVALEC
STRAN s
SLOVENSKI
Oh$&nlza£Cjska v#KaŠanja /fTlllP
OBVESTILA IOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM 'Ur 1* Navodila inštruktorjem republiškega štaba
Na konferenco, ki bo v ponedeljek na republiškem štabu, Je prinesti:
1.	podatke o dosedanjem izvršenem planu sečnje in izdelave;
2.	podatke o razhodu po posameznih brigadah.
V nedeljo 5. junija se morajo prevzeti vsi sortimenti lesa, ki doslej Iz katerih koli vzrokov niso bili prevzeti.
Republiški štab za mesec gozdarstva pri IOOF Slovenije.
Smrtna kasen zadružne
Dne 30. maja je bila pred okrožnim lodiščem v Kranju javna razprava proti Francu Kuraltu, tkalskemu mojstru iz 2abnice, ki je namerno požgal gospodarsko poslopje zadružne ekonomije, katero so ustanovili v Zabnici nekaj dni pred tem dogodkom.
V celotnem poteku razprave je bilo razvidno, da je obtoženi storil svoj zločin iz golega sovraštva do ljudske oblasti in pod vplivom vaških špekulantov, ki so sovražno razpoloženi proti graditvi socializma na vasi. 2e med okupacijo se je Kuralt zatekel iz strahu pred narodno osvobodilno vojsko pod okrilje gestapa v Kranj, kjer se je ves čas skrival, takoj po osvoboditvi pa je vedno znova dokazoval svoje sovražno stališče do naše mlade države s klevetanjem ir. sovražno propagando. To njegovo sovraštvo se je še stopnjevalo v zadnjem času. ko so se v Zabnici nekateri napredni kmetje začeli navduševati za ustanovitev kmečke obdelovalne zadruge. Zaradi odpora vaških špekulantov in njih močne nasprotne propagande pa se obdelovalna zadruga v Zabnici ni mogla ustanoviti. Kmet Franc Kuralt iz Zabnice, ki se je najodločr.cjše boril, da bi njegova zamisel ustanovitve obdelovalne zadruge prodrla pa je nato skupaj z malim kmetom Frelihom vstopil v zadružno ekonomijo in si s tem nakopal vso mržnjo bogatih in špekulantskih sovaščanov.
Obtožen* Kuralt je na razpravi priznal, da je iz osebnega sovraštva do kmeta Kuralta, ki se je najbolj zavzemal in bori! za socializacijo vasi, v večernih urah 8. maja podtaknil ogenj v gospodarskem poslopju zadružne ekonomije, ki je do tal pogorelo. S tem dejanjem je hotel preprečiti ustanavljamo kmečko obdelovalnih zadrug in z zastraševanjem vcepiti ljudstvu odpor. Dosegel pa je prav nasprotno, organi ljudske oblasti pa so odkrili njegov zločin in ga postavili pred sodišče.
zb požigalca
ekonomi!©
Na razpravi je opravičeval svoj zločin z »duševno zmedenostjo« in tajil klevetanje in propagando proti ljudski oblasti z izgovorom, da »se ne spominja«. Zločin sam pa je na podlagi dokazov priznal in je na vprašanje, kaj ga je k temu nagnilo, odgovoril: »Franca Kuralta sem smatral za naj-agilnejšega borca za socializacijo vasi in sem ga zato sovražil...«
Sodišče ga je na podlagi dokazov in njegovega priznanja obsodilo kot družbeno nevarnega na smrtno kazen z ustrelitvijo.
Navzoči, ki so prisostvovali razpravi, so z odobravanjem sprejeli strogo razsodbo, ki je obenem resen opomin vsem nasprotnikom in saboterjem naše poti v socializem, ki bi kjer koli poizkušali uničevati zadružno premoženje.
Stroga kazen za fatele na državnem posestvu
Pred kazenskim senatom osiješkega okrožnega sodišča je pričela razprava proti skupini uslužbencev pokrajinskega kmetijskega posestva v Na-šicah. Obtoženi so s svojo škodljivsko delavnostjo oškodovali državo za več kot 450.000 din.
Obtoženi Mirko Mikičič, poslovodja službe delavske preskrbe v Sipovcu, Ivan Damjanovič, Artur Damjanovič, Ivan Cordašič in Peter Romanek so lani v novembru in decembru ukradli na državnem kmetijskem posestvu 10 plemenskih svinj, vrednih 23.000 din. Razen tega je Ivlikičič obtožen, da je kot poslovodja službe delavske preskrbe poneveril 21.974 din.
Sodišče je obsodilo Mirka Mikičiča na smrt z obešenjem, Ivana Damjanoviča na 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, Antona Damjanoviča na tri leta. Ivana Cordašiča na 4 leta in Petra Romanska na 2 leti odvzema svobode s prisilnim delom. Obtoženi morajo povrniti državi vso škodo.
Ma	bo zagirda električna luč
Jeseniško delovno ljudstvo vztrajno uradi in ustvarja pogoje za boljše živ-jenie. Ti ljudje, med katerimi je mnogo udarnikov, radon al izator jev in nova i or jev, ne delajo samo v železarni, ampak jih vidimo tudi v gozdnih bri-jrdah na Jelovici in Pokljuki, najdemo jih na vseh delovnih mestih, kjer je potrebna pomoč marljivih borcev za socializem. Se prav posebno de-
v.
Prostovoljno delo planinskih brigad na preseki za elektrovod na Vršič
lavni so zadnji čas člani planinskega društva.	v
Starejši jeseniški planinci se družno z mladimi alpinskimi kadri prizadevajo, da pripravijo na Vršiču prijetno in varno bivanje za vsakogar, ki je potreben razvedrila in počitka. Da pa bo bivanje v gorah še bolj prijetno in primerno za našega delovnega človeka, so se Jeseničani lotili nekaterih izboljšav v tem predelu naših planin, bansko leto so skupaj s Trentarji nadelali plezalno pot z Vršiča skozi Pri-sojnikovo okno, letos pa so še z večjim poletom začeli veliko akcijo elektrifikacije Vršiča, katere pa sami nikakor ne zmorejo. To so pravilno razumela sosedna planinska društva, zlasti planinsko društvo iz Ljubljane.
Nedeljo za nedeljo prihajajo planinske brigade na Vršič. V treh tednih je bilo izvršenih na preseki za električni daljnovod nad 2436 prostovoljnih ur. Preseka je dolga 6 km in so prostovoljci izsekali preko 315 kubikov lesa na plazovitem in strmem terenu. Gozdarsko delo je zdaj končano, treba pa je izkopati še jame za drogove. Ta naloga čaka pridnih rok zavednih planincev iz vseh krajev. Ljubljančani naj dobe v prihodnjih dneh veliko po snemalcev, da bo delo čim prej izvršeno in bo na Vršiču zagorela električna luč.
Na svidenje jutri in prihodnjo nedeljo pri delovni akciji na Vršiču! To naj velja za vsakogar, ki hoče po svojih močeh koristiti planinski skupnosti.
Strelski troboj Srbija - Hrvatska - Slovenija
Slovenija vod! na tékmovanju

S
s AH
Včeraj se Je na strelišču v Ljubljani nadaljevalo tekmovanje v streljanju med reprezentancami Srbije, Hrvatske in Slovenije.
V tekmovanju članic z malokalibrsko puško je bila glavna borba med Srbijo in Hrvatsko, v kateri je z razliko 29 krogov zmagala ekipa Srbije. Od Slovenk Je bila najboljša Bratnševa. ki se je plasirala na osmo mesto.
Mladinsko tekmovanje z vojaško puško na 311(1 m je bilu končano včeraj. Moči 3iovenSke in srbske reprezentance so bile močno izenačene, zaradi česar Je bila borba vseskozi zanimiva in napeta. Od slovenskih mladincev je treba omeniti predvsem Kuštrinu, ki je zasedel drugo mesto ia s tem pokazal velik napredek.
Včerai je bilo na sporedu tudi tekmovanje pionirjev z zračno puško na 10 in in tekmovanje članov z vojaško paško na 31!C ni, ki pa Je bilo zaradi dežja prekinjeno. Dosedanji rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji:
MLADINCI - VOJAŠKA PISKA stoje, kleče in leže po 10 strelov na 300 m: 1. Slovenija 827 krogov; 2. Srbija Sli krogov: 3. Hrvatska 783.
Posamezniki: 1. Bučanovi« Slavko (H) 20} krogov, 2. Kuštrin Mihajlo (Sl) 204 kroge, 3. Milenkovič Dragoljub (Sr) iš4 krogov, 4. Rems Fedor (Sl) 178 krogov, 5. Sertič Tihomir (Hrv) 170 krogov.
CLANlCE - MALOKALIBERSKA PUŠKA stoje, kleče in leže po 10 strelov na 30 m:
1. Srbija 1044 krogov, 2. Hrvatska 1015 krogov, Slovenija 957 krogov.
Posameznice: 1. Milovanovič Milica (Sr) 235 krogov, 2. Tošnič Nada (Sr) 231 krogov
3.	Uorup Katarina (Hrv) 230 krogov,
4.	Morduš Zlata (Hrv) 221 krogov, 5. Tošnič Milica (Sr) 218 krogov.
PIONIRJI Z ZRAČNO PUŠKO (stoje, kleče in leže na 10 in):
1. Slovenija 1272 krogov, !. Srbija 1197, 3. Hrvatska 990 krogov (Hrvatska ekipa je nastopila samo s 4 strelci).
Posamezniki: 1. Cuk (H) 273 krogov, 2, Miklič (Sl) 261, 3. Teržan (Sl) 262, 4. Kastelic (Sl) 256, 5. Celar (Sl.) 252.
V dosedanjem tekmovanju vodi Slovenija z 12 točkami pred Srbijo z 10 točkami in Hrvatsko z 8 točkami.
Ffavalni dvoboj Jugoslavija s Avstrija
Včeraj popoldne se je začel v Zagrebu plavalni dvoboj med reprezentanco Jugoslavije ln Avstrije Poleg plavanja so tekmovali tudi v skokih, ki se bodo ocenjevali šele v današnjem tekmovanju, medtem ko so včerajšnja vaterpolo srečanja vračunali V končni plasman, današnji vaterpolo dvoboj pa bo brez ocenjevanja.
Rezultati so bili naslednji :
100 m prsno moški: 1 Pavliček (A) 1:14 7. 2. Korpes (J) 1:15,2, 3. Ljepotica "(J) 1:15,4, 4- Avguštin (J) 1:17,2: 100 m prosto moški: 1. Ilič (.1) 1:01.7. 2 .«kanata CJ) 1:02 4. 3. Reiner (A) 1:04.2. 4. Loy (A) 1:05.0; 1500 m prosto moški: Qvinc (J) 20 :24,s, 2. Vido-
vič (J)	20:59.2,	3. Buhuslav (A)
22:416	4 Frièdenthal (A)	23:4»,2 ;
3x100 mešano moški: Jugoslavija (M Stipetić Ljepotica, Skanata) 3:29.1. Avstrija (Kopfelstetter, Pavliček, Kel-nef) 3:31.0.
WATEP.POLO
JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA 7:0 (2:0)
Jugoslovanska reprezentanca je v vaterpolu visoko porazila Avstrijo z rezultatom 7*0	(2:0). Gole dali :
Strmac 3. Cumini 3. Ciganovlć 1. — Sodil je Marchetti (Italija).
V dosedanjem skupnem plasmanu vodi Jugoslavija z 41 točkami, pred Avstrijo z 24 točkami.
Danes slet ljubi Janških fizkuiturnikov
Na igrišču v Tivoliju bo danes zlet ljubljanskih telovadcev in športnikov. Spored obsega množične proste vaje, štafetne tekme, vaje na orodju, prikaz raznih športov itd. Skupno ho nastopilo okrog lO.iiOt» 1 tulil jaltskih fizkulturnikov. Začetek dopoldanske prireditve ob 1«. popoldanske oh 15. Sodeluje godba Jugoslovanske armade.
ŠFizkuiiurni nastop srednješolcev v Celju
Na rojstni dan maršala Tita je priredila mladina celjskih srednjih šol na Glaziji uspel telovadni nastop.
Po slovesni otvoritvi se je dinamično razvijal pisan spored. Zelo posrečen in zanimiv je bil način podajanja vadbenih točk za gledalce-in nastopajoče, kjer so so medsebojno dopolnjevala i telovadila i šport. Vsi oddelki so bili nagrajeni za lepa izvajanja od. 2560 gledalcev, ki so z navdušenjem pozdravljali nastopajoče. Poleg prostih vaj so bili v posrečeni točki prikazani atletika, preskoki, vaje na orodju, talna telovadba, športne igre, boks. sabljanje, razgibalne vaje na švedskih klopeh, vaje s kolebnicami iu žogami iu štafetne igre. Višek je dosegel nastop s predvajanjem narodnih kol, kjer je nastopilo 8\ii) mladincev in mladink.
Prvi telovadni nastop srednješolcev, na katerem je nastopilo .preko 1.7116 dijakov iu dijakinj, je bil v Celju največja fiz-kulturna prireditev, na kateri Je prišla do posebnega iziaza tildi kvalitetna stopnja nastopajočih.
Danes telovadni nastop v Starem trgu pri Rakeku
Fizk ul turno društvo »Snežnik« v Sta-re-in trgu pri Rakeku je mesi mt j marljivejšimi v postojnskem okraju. Letos l*o že četrtič od osvoboditve podalo obračun svojega vztrajnega dela v fiz-kulturj. V nedeljo 5. junija bo imelo svoj rednf letni nastop z vsemi oddelki. V ta namen so zgradili prewtran stadion, ki je najiepši fiportni prostor v postojnskem okraju. V dolo «o vložili mnogo truda, saj ni bila malenkost prevoziti nad 1200 samokolnic zemlje/ zasuti obSiren prostor in vs© to zabetonirati. Opravljen ih je Itilo doslej 12.000 prostovoljnih ur v vrednosti 150.000 din.
Obeta se izredno lepa prireditev, na katero so iskreno vabljeni vsi prijatelji fizk ukOine jin	telio va dinega	društva
Snežnik.
Zgledna pobuda fšzkul-iurnikov v Črešnjevcu
V Bistrici že del j-časa niso imeli fiz-kulturne prireditve. Sele na ìxibudo mladega fizkulturnega društva iz vasi Cre-šnejevec pri Slov. Bistrici, ki si je izbralo za nasprotnika industrijsko Šolo Industrije metalnih polizdelkov, so imeli priložnost videti, kako so tudi fizikultur-
niki na vasi pripravljeni poživeti fizkiil-turno delo. Tekmovanje je pokazalo naslednje uspehe:	..
Atletika:	skok v daljino:	Gospodaric
(Črešnjevec) 4.95 m; »kok v višino: Kapun .1. (Črešnjevec) 1.38 rn; krogla: «olili ec (Imi. šola) 9.85 m; kopje: Špes (Imi. Šola) 29.20 m; bomba: Špes (Ind. šola) 52.12 m; 100 ra: Kore« (Ind. šola) 14 sek.; 1000 m Furlan A. (Ind. šolaj 3:20 min.; 4 X lofi m Ind. šola 1:52.1.
Odbojkaško in nogometno srečanje med Črešnjevcem in Ind. šolo se je končalo z zmago Industrijske šole 3:0. med tern ko j« Črešnjevec šahovski dvoboj odločil v svojo korist z rezultatom 8:4.
Današnji soored v Ljubljani
TELOVADBA: Zlet ljubljanskih fizkul turntkuv na letnem telovadišču v Tivoliju. Doinddne ob 10 ln popoldne ob 3.
STRELJANJE: Strelski troboj Srblja-Hrvatska-Slovenija. na strelišču ob Dolenjski cesti.
NOGOMET : mladinsko prvenstvo Železničar (Lj.) : Korotan ob 9.30.
Ob 10 Odred : Jadran na Igrišču na Rakovniku.
KOŠARKA, zvezna liga:	ob 9 na
igrišču Ljuba Šercerja v šiški: Mladost (Zgb.) : železničar, ob 10.30 na stadionu Odreda Milicionar (Sarajevo) : Enotnost.
MOTORlSTIKA : Meddruštvene motorno dirke na štadionu železničarja v Šiški ob 14.
Sprejem študentov v inštitut za fizkulturo v Beogradu
Kandidat, ki e& želi vpisati na Drž. inati tun za fizkulturo v Beogradu, mora dovršti »rcdnjo dodo z-vrtilko maturo, n© sme biti starejši od 27 let,, na zdravniškem pregledu mora dokazati, da je sposoben za ta študij in mora z uspehom položiti sprejemni izpit:
Moški: tek na 100 m v 13.4 sek.. tek na 1500 m v 5:25 min.. s*kok v visino 130 cm. skok v daljino 4.HO m. suvanje krogle 7.50 m, plavanje na 50 m brez merjenja časa, procita vaja za srebrni fiziku 1 turni znak. plezanje po vrvi, ravnanje z žogo, prehod čez gred višine 170 c.m;
Ženske: te»k na 60 m 10 sek.. skok v višino 105 cm, suvanje krogle (4 kg) 6.25 ra, skok v daljino 3.25 rn, prehod čez gred višine 150 em, prosita vaja za srebrni fizkulturni znak. plavanje na 50 m brez merjenja časa. ravnanje z žogo.
Vsak prosilec mora vložiti prošnjo na Državni institut za fizkulturo v Beogradu po Komiteju za fizkulturo pri vladi LRS v Ljubljani najkasneje do 10. avgusta 1949.
Prošnji je treba priložiti rojstni list, Šolsko spričevalo, potrdilo o vpisu v volilni imenik, 3 fotograf je velikosti 6X9 v vadbeni obleki, kratek življenjepis, točen naslov.
Sprejemni izpit in zdravniški pregled bo od 15. do 18. septembra na Drž. institutu za fizkulturo v Beogradu, Deli-gradska ulica 27.
Škoti je prevzel vodstvo na turnirju JA
V XV. kolu za šahovsko prvenstvo JA so bili doseženi naslednji rezultati : Gajski — Savič 0 :1, Nićić — Bai- j kanski remi. Nepužlan — Hof 1 :U, j Lakič — Barbaras 1 :0. Mali — Jovu- i nović remi, Nožić — Flan jak 1:0, Vu-jadinovič — Baznik 1 :0, Valentinčič — Cajdler 1 :0, Šebeščen. — Ivanić 0:1. Mohorčič : Mikulić 0:1. Milanovi* — Poceđulić 1 :Q.
XVI. kolo : Skoti — Barbaros 1 :0, Savič — Nićić remi, Balkanski — Ne-, pužlan remi. Jovanovič — Gajski re- j mi, Flanjak — Mali remi, Baznik — i Nožič remi, Ivanić — Valentinčič re- ; mi, Pocedulic — Mohorčič remi. Hot i
—	Lakič 0 :1, Cajdler — Vujadinović i 0 :1, Mikulić — Šebeščen 0 :1.
Prekinjeni partiji iz IX. kola: Jo va-j nović — Šebeščen remi, Mikulić — Skoti 0:1; iz XII. kola: Flanjak — Šebeščen 0:1; iz XIV. kola: Baznik
—	Valentinčič 0:1. Nlčič — Hot 1:0.
Stanje po XVI. kolu je naslednje:
Skoti 13 in pol točke. Mohorčič 13. Valentinčič 12, Pocedulič in Mali po 10 točk itd.
•
Šahisti Šaleške in Savinjske doline v
dvoboju na 40 deskah. ZmagaLa je Šaleška dolina h 24 in pol proti 15 in pol. Reprezentanca Šaleške doline (od 1. do 10. deske) je zmagala v razmerju H in pol :
3 in pol. mladinska reprezentanca pa « 5 iu 'pol : 4 in pol. Po dvoboju sta igrala mojster Puc in mojstrski kandidat Longer simultanki. Puc je dobil 31 partij. 3 remiziral in 1 izgubil. Longer je dobil 23 partij. 2 izgubil.
Simultanka dr. Vidmarja. V torek. 31. maja je odigral velemojster dr. Vidmar simultanko iproti 25 ,študentom, slušateljem elektrotehniškega oddelka tehniške fakultete. V štiri urni igri je velemojster dobil 16 partij, 7 remiziral in 2 izgubil.
DA ft ES OB 14 NA ŠTADIONU ŽELEZNIČARJA V ŠIŠKI
meddruštvene motorne dirke
Prodaja vstopnic dopoldne pred palačo Bata in dve url pred začetkom prireditve pri blagajnah na štadionu.
Preskrba
DELITEV MESA
Poverjeništvo za trgovino ln preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso aii po želji drobovino od ponedeljka 6. junija do sobote 11. junija na odrezke živilskih nakaznic in nakaznic ML O Ljubljana, in sicer :
R-iaj 1275 gr na odr. Mesu li-1300 junij 6i*u gr na odr. Meso 1ì-ò5u jun.; R-la 1110 gr na odr. Meso li-liuu junij 74u gr na odr. Meso 11-750 junij; R-žl 450 gr na odr. Meso li-rau junij ;
300 gr na odr. Meso ll-30u junij ; R-lb 900 gr na odr. Mesu 1I-&00 Junij, 600 gr na odr. Meso li-bOO junij ; R-žž 450 gr na odr. Meso Il-ioO junij, 300 gr na odr. Meso 11-300 junij ; R-2a 660 gr na odr. Meso 11-700 junij.
440 gr na odr. Meso 11-450 junij ; R-l 4r50 gr na odr. Meso il-45u junij, 300 gr na odr. Aleso 11-300 junij ;
R-2 3 60 gr na odr. Meso li-400 Junij, 240 gr na odr. Aleso 11-250 junij ;
R-8 300 gr na odr. Aleso Ii- 500 junij, 200 gr na odr. Meso 11-200 junij ;
G 250 gr na odr. Aleso 11-250 junij, 160 gr na odr. Aleso 11-150 junij ;
D-l 9u gr na odr. Aleso Il-iu0 junij, 60 gr na odr. Meso II 50 Junij ;
D-2 150 gr na odr. Aleso II-L50 junij, 100 gr na odr. Aleso 11-100 junij ; D-3 180 gr na odr. Aleso 11-200 junij, 120 gr na odr. Aleso 11-100 junij. Poleg določenih odrezkov živilskih nakaznic je rezati tudi odrezek št. 9 (za večji obrok) in št. 10 (za manjši obrok mesa) nakaznice AILO Ljublja-na-mesto. Ponovno opozarjamo mesarje ,da režejo odrezke obeh nakaznic, ker jim sicer odrezki ne bodo priznani. Aleso si lahko nabavijo tudi zamudniki, bolniki, noseče žene, udarniki in dajalci krvi. Od ponedeljka 6. do petka 10. junija bodo delile meso in drobovino od 6 do 12 in od 14 do 17 vse poslovalnice, ki dele meso bolnikom in poslovalnice na trgu. V soboto 11. t. m. pa bodo delile meso ves dan od 6 do 17 vse poslovalnice Alestne klavnice. Cena bo nabita na vidnem mestu v poslovalnicah.
Odrezke z obračunom je oddati Mestni klavnici v torek dne 14. t. m.
DELITEV RIŽA IN PŠENIČNEGA ZDROBA
Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane, da si lahko nabavijo na živilske nakaznice za mesec maj 1949 izredni dodatek pšeničnega zdroba in riža v naslednjih obrokin :
Pšenični zdrob: D-l 1000 gr na odr. Đ-1 pšenični zdrob 1000 maj ; D-2 1000 gramov na odrezek D-2 pšenični zdrob 900 maj ; D-3 1000 gr na odrezek rep. dop. preskrbe št. 5, noseče žene IGuO gramov proti odvzemu glave T dodatne potrošniške nakaznice.
Riž: D-l 850 gr na odr. rep. dop. preskrbe št 5, D-2 300 gr na odr. rep. dop. preskrbe št. 5.
Pšenični zdrob dele vse prodajalne racioniranih živil, riž pa samo naslednje prodajalne:
Poslovalnice »Prehrane«: Frančiškanska 2. Gajeva 5, Gosposvetska 6, Napoleonov trg. Prisojna 7, Rimska 24, TyrSeva 31, Bežigrad 13, Celovška 85. Hotimlrova, TyrSeva 86, Vodovodna’ št 67, Galjevlca 9 a. Opekarska 31. Rožna dolina V-2, Rožna dolina XVII, št. 34, Tržaška 91, Bernekerjeva, Pov-setova; Poslovalnice Potrošniške zadruge:	Smartlnska 10, Resljeva 20,
Vodnikov trg: 6, Sv. Jakoba trg, Za-
loška 22, Bezenškova ulica, Smaltine ska 107, Cerkvena ulica, Karlovška c.. Tržaška 46, Gerbičeva ulica, Medvedova cesta, Černetova 26. Celovška St. 144, TyrSeva 47, Vrhovci, St. Vid, Stožice 175 Polje l, zalog ter industrijski magizini: »Litostroj« Tobačna tovarna, »Saturnus« ln Vevče.
Potrošniki si lahko nabavijo dodatek riža in pšeničnega zdroba od ponedeljka 6. t. m. (popoldne) do vključno petka 10. junija t. 1.
Opozarjamo potrošnike, da si nabavijo blago v določenih dneh. ker se po tem roku blago ne bo več delilo.
DELITEV MAŠČOBE ZA MAJ
Obveščamo potrošnike, da se deli maščoba za mesec maj do vključno torka 7. junija t. 1. — Pozivamo potrošnike. da si nabavijo maščobo do določenega dne, ker se po tem dnevu maščoba za mesec maj ne bo več delila.
Razdeljevalci živil morajo predložiti
pismeno prijave preostale zaloge maščob dne S. t. m. do 12 ure tn sicer: Poslovalnice »Prehrane« svoji upravi, poslovalnice Potrošniške zadruge Zvezi potrošniških zadrug, industrijski ln ostali magazini pa Poverjeništvu za trgovino ln preskrbo, Kresija, ji, nad. stropje, soba 27.
Obvezno cepljenje proti davici
V dneh 7., 8. in 9. junija in 5., «. in 7. julija bo glasom uredbe v Urad* nem listu FLRJ z dne 2. februarja t. 1. obvezno cepljenje proti davici za vse otroke, rojene od 1. januarja 1947 do 1, maja 1948.
Razpored je:
Rajon Center: Mestni dom, Krekov trg 2-1: dne 7- junija^ torek ob 16; dne 5. julija, torek ob 16. Osnovna šola Barje: dne 7- junija ob 14, dne 5. julija ob 14.
Bežigrad-šiška : Osnovna šola Spod» nja Šiška dne 7. junija ob 16, dne 5. julija ob 16; Kavarna »Alajcen«, Tyràeva cesta: dne 7. junija ob 16, dne 5. julija ob 16.
Za bivši KLO St. Vid : Zdravstveni dom St. Vid : dne 7. junija ob 16, dne
5.	julija ob 16.
Za bivši KLO Ježica: Krajevna ambulanta Stožice: cine 7- junija ob 16, dne 5. julija ob 16.
III. Aiuste: Bivši kino Aloste, Pre* dovičeva : sreda 6. junija ob 16, sreda
6.	julija ob 16.
KLO Polje : Sneber Je, gostilna Lov» še: sreda 8 junija ob 13, sreda 6. julija ob 13; Osnovno šola Polje: sreda 8. junija ob 14^ sreda 6. julija ob 14; Osnovna šola Zalog: sreda 6. junija ob 16, sreda 6. julija ob 16.
Rajon Vič-Rakovnik : Osnovna sola Vič: četrtek 9. junija ob 16. četrtek
7.	julija ob 16; Alestni dom, Krekov trg 2-1: četrtek S. junija ob 16, četrtek 7. Julija ob 16.
Pričakujemo, da bodo vse matere zavarovale svoje otroke pred nevarno otroško boleznijo — davico.
Spored za nedeljo
Poročila so ob 8.30, 13.30, 14J50, 30.00 in 22.00 uri. — Nato »o važnejše oddajat
8.00	Veder jutranji spored: S.00 Puškinove pesmi; 9.40 Poje zbor SKL D > Angel Besednjak« iz Maribora p. v. Albina Horvata (prenos iz Maribora); 10.10 Dopoldanski simfonični koncert e plošč;
11.00	Zunanja politični pregled: 11.20 Borbene in delovne pesmi; 11.30 Igra orkester mariborske radijske post a j >■ p. v. Draga Lorbeka (prenos iz Maribora); 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Po! ure za pionirje in Cicibane. Fran Milčinski: Jurko je iskal strahu; 13.80 Za vsakogar nekaj; 14.45 Koroške narodne pesmi;
15.00	Oddaja za naše podeželje. — Predavanja:	Politični pregled, Sestavek po-
močnika ministra za kmetijstvo tovariša Bernota ob Tednu tehnike, Z obiska vojaške veterinarske šole iz Ljubljane ▼ obdelovalni zadrugi >24. december« v Poljanski dolini. Kaj bomo delali v juniju, Nekaj o gorivih. Slovenci na pragu kapitalističnega reda. Piem-éi-Lin: Rdeče hlače, črtica. Vmes nastopajo moški in ženski zbo-r in orkester z Vrhnike ter pester glasbeni spored s i>!owč; 19.00 Igrajo koncertni orkestri; 19.30 Politični komentar iz Beograda; 19.45 Nekaj valčkov; 20.15 Zabavni spored « plošč; 20.30 Kaj bo prihodnji teden na sporedi*: 20.50 Fizkul turna poročila; 21.00 Zgodovinske osebnosti v operi; 22.30 Lahek nočni spored. ■
Spored sa ponedeljek
Poročila so ob 5.15, 6.20, 12.80, 14.30, 19.»
in 22.00. — Nato so važnejše oddaje:
5.00	Pozdrav delovnim ljudem; 5.50 Jutranja telovadba; 6.00 Jutranji koncert;
12.00	Opoldanski koncert. Na sporedu: Florent Schmidt in Maurice Raveù; 1*2.45 Igra orkester Russel Bennett; 33.00 Oddaja za pionirje. Iz pripovedk hrvatskoga pisatelja Vladimirja Nazorja; 13.20 Pesmi in plesi raznih narodov; 14.00 Igra Alali ansambl Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermola; 14.45 do 15.30 Pisan spored izvaja na harmoniki Avgust Stanko-vrne« orkestri balalajk s piofcò — in ob
15.00	Kulturni pregled. 18.30 Hrvatski umetniki pred mikrofonom (prenos iz Zagreba); 19.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (32. tekc-ija); 19.20 Glasbena medigra; 19.45 Nekaj znanih melodij; 20.00 Radijski dnevnik; 20.15 Vesela narodna glasba; 20.40 Ljudska univerza. Ing. Lah: Energetiki in surovinski vir v Sloveniji;
21.00	Puškin v operni literaturi. Sodelujejo: solisti in orkester ljubljanske opere; 22.30 Nočni koncerti I* «lovanskih simfonij.
inanimo s@ s	predpisi
(Konec)
A3co m ureja promet na krlžiščn s semafori (barvastimi svetlobnimi znaki), sc mora voznik zadržati, kakor da bi videl miličnika v bok, če sv©+i proti njemu zelena lu.6 kakor, da bi videl miličnika r sr-sa ali v hrbet, če «veti proti njemu rdsèa luč, in kakor, če bi držal miličnik roiw navpično, če »veti rumena luč.
Na križišču ima vedno prednost vozilo, ki vozi po glavni cesti.
Na križišču enakovrednih cest in kadar ni izven dvoma, katera cesta je glavna, »ma prednost vozilo, ki prihaja z voz, nikar« desne strani. Co pa zagleda voznik s*a svoji desni strani pred križiščem tricHlaio, bel®, rdeče obrobljeno na osti stoječo prometno tablico, nima prednosti. Prednost imajo v tem primeru vsa vozila, ki prečkajo (križajo) njegovo cest», pa naj prihajajo od desne all leve strani
Vozniki, ki nameravajo zaviti na kri-gigču rua levo, morajo dati prednost tudi v**! lom* ki prihajajo od njihove leve strani.	„	,	.
Ker imajo motorna vozila prednost pred drugimi vozili, nastanejo na «f1-žiV-ib enakovrednih cest najrazličnejše situa ije, katere bi moral vsak voznik, posebno pa Šofer, ki se mora večkrat hitro odločiti o svojih ukrepih s fi in te-orHsko premisliti ir proučiti, če ne drugače- vsaj takrat, ko se uči prometne predpise. Za vge voznike (kolesarje) pa velja valno določilo »Ne izsiljuj predanti«.
Vozila ae »mejo nata viti oh skrajnem
pesnem robu vozišča Izjema nastane le. Če so tramvajske tračnice ob desni strani ceste v smeri voznikovo vožnje. V tem primeru se sme voznik ustaviti za krajši čas ob levem robu vozišča. Če ne ovira prometa.
Jasno je. da ne sme stati vezito nikjer, kjer M bilo nevarno ali kje'- bi oviralo promet. Take točke so predvsem na križiščih. ovinkih, pod vrhom klanca, na mostovih. na železniških tračnicah, na postajališčih tramvaja ali avtobusov, nr-ad "vhodi v Javna poslopja, velike garaže in dvorca. Stoječe vozilo mora biti od kririič-i nenrpsrlfčn'Mre ovinka sii od	ec«»tr»e	(av-
tobusov) odat ran leno ns jmantj tn m.
Nevarno t« izstopati na cestah \r vozila jtó levi strani, «d M m izstopajoči podal
sam v nevarno®»! ln bi postal tudi mirno njega vozečim n© v aren. Ce pa že mora izstopiti ne levi strani, se mora izstopajoči prepričati s pogledom nazaj, ali ne prihaja nobeno drugo vozilo.
Cim »č prižge v mestu razsvetljava ali čim nastane mrak. ter v gosti megli, se morajo vozilu prižgati luči. Luči nimajo samo namena, razsvetliti cesto tnko, da nastane vidljivost in s tem varnost vožnje večja, ampak tudi. da vidijo drugi, kje se nahaja in kakšen obseg ima. Zato morata goreti spredaj na avtomobilu dve luči. Montiraoli morata biti na levem in desnem robu avtomooila* tako da je njegova širina označena. Tovorni avto. mobili in avtobusi, ki vlečejo priklopnik, morajo imeti n»d kabino predpisano trloglato znamenje, ki mora biti ponoči razsvetljeno. To znamenje mora biti pritrjeno tako. da sc ga lahko odloži, če tovorni avtomobil (avtobus) ne vleče priklopnika.
Kako važno Je poznat! prometne predpise in znake, kaže nezgoda ženske, ki Jo Je povozil priklopnik, ker je stopila., ko Je že tovorni avtomobil sel mimo nje, bolj proti sredi ceste, čeprav je že T5rcj videla zgodaj opisani znak na avtomobilu.
Avtomobil morn imeti z^daj vsaj eno luč z belim in rdečini steklom. Beli žarki morajo (osvetliti envidenčno tablico, rdeči žarki pa morajo svetiti nazaj tako, da vidi rdečo Inč vsakdo, ki je za avtomobilom. Rdečo luč imenujemo tudi zaključno luč. Tako zaključno Juč mora imeti tudi vsak priklopnik, ki Je v jav-j4f?m prometu.
Tudi za motorno kolo s prikolico jo potrebno, da Je označena njegova Širina. Zato morajo biti tako na motornem kolesu kakor na blatniku prikolice luči, ki so vidne od spredaj in od zadaj.
Svetlobni žarki, ki svetijo na daleč, se smejo uporabljati za osvetljeni ceste izven naselil. Za vožnjo v naseljih se uporablja zasenčene luči. Male luči se smejo uporabDati le takrat kadar le cestna razsvetljava močna in je vozilo zaradi tesra v celo*! vidno.
Za vprežna vozila Je pred n? san n luč ob ioVi j3trn.pl. Ker vozi to vozilo počasi, je i razsvetljava zadostna, da sc spozna, kako daleč m oli vozilo proti sredini ceste I Nobeno vocilo ne sme voziti ponoči brez
luči. Ce luči odpovedo, se mora odstraniti
s ceste, če izven ceste ni prostora, se mora postaviti vozilo na skrajni rob ceste. Ce ni mogoče vozila razsvetliti s kakršno kulj lučjo, se mora vozilo zastraniti in opozarjati prihajajoče voznike na nevarnost.
V mvslednjem bomo razpravljali še o posebnih določbah navedene uredbe* in
sicer:
a) ZA MOTORNA VOZILA.
Da ne bi zadela ponoči druga vozila v vozila. Stoječa na cestah, morajo biti ta razsvetljena, in sicer z malimi ali z zasenčenimi lučmi. Le, če so stoječa vozila zadostno razsvetljena s cestno razsvetlja-yo, ni potrebno, da so na njih prižgane luči. Ce sloji več vozil v vrsti eno za drugim, morata biti razsvetljena samo prvo in zadnje vozilo.
Za parkiranje avtomobilov so določeni in označeni s eestno.prometnim znakom posebni^ prostori. Če takih prostorov ni, par.urajo lahko vozila ob desnem robu ceste, kjer ne ovirajo prometa ali ni to s cestnio-prometnini znakom kot »prepovedano parkiran je« ali »Prepovedano postajanje« zabranjeno. Mesta za parkiranje morajo biti oddaljena najmanj 10 m od križišča ter cestno-železu,iških (avtobusnih) postajališč.
Parkiranje je prepovedano na levi strani ceste na ozkih, nepreglednih cestah, na ovinkih, na križiščih, na mostovih, poii vrhom kianva. prud vhodom v lavna poslopja in garaže ter povsod, kjer bi liil promet oviran.
Kakor je vsakomur znano, odvzemajo ?arometnl_ žarki nasproti prihajajočemu človeku Vid, re mu svetijo v oči. Ker bi sp labko zgodila zaradi tetra nesreča, mora vozilo zasenčiti svoje žaromete če m» prihajajo drusa vozila, Umije ali živina nasproti. In mora tudi napraviti, re vozi prot! Hli stoji pred železniškim prelazom, ker hi nasproti prihajajoči voznik lahko zavozil zaradi Slepljenja v zapornice ali čoln na prono. Poskusne in Šolske vožnje sinejo biti le na cestah, kjer je malo prometa, in pod vodstvom upravičenega voznika.
Tehnične komisije imajo naloj:. določiti eri p-e*rlehii motornih vozit med drurttm tudi največjo dopustno obremenitev tovornih avtomobilov, ki Se n« 6me v nobenem primeru prekoračiti. —
Kljub temu se opaža večkrat pri najmanjšem zavijanju avtomobila, kako niha karoserija s tovorom zaradi prevelike teže sem ter tja, ker ne vzdržijo vzmeti preobremenitve. Okvare na vzme. teh, stroju in gumab so posledica preobremenitve avtomobila pole* možnosti, da nastane zaradi te*a prometna nesreča.
Tudi pravilnemu natovarjanju vozil posvečajo vozniki premalo pozornosti. Vicina natovorjenega vozila »me biti največ 3.50 m od tal. Tovor ne sme Štrleti čez karoserijo iu ne sme odražati prometa. V spomimi je če nesreča, pri kateri je Iz avtomobila Štrleča deska vr*la delavce iz nasproti prihajajočega vozila, pri čemer Jih Je bilo več težko ranjenih.
Voziti z odprtim izpuhom ali pustiti teči motor na meetu tako, da se kar kadijo zgoreli plini iz izpuine cevi. Je pre. povedano. Bencinski plin Je namreč strupen in nevaren. Zato Je tudi prepovedano, pustiti teči motor ▼ zaprti garaži.
b)	ZA VPREŽNA VOZII.A:
Voznik vprežnega vozila mora voziti, ker se njegovo vozilo premika počasneje kakor večina drugih vozil, ob skrajnem desnem robu vozišča, da ni prehitevajočim vozilom napoti. Vedno mora gledati naprej tako, da vidi. kaj se na resti dogaja, in da mu Je mogoče pravočasno Se umakniti nevarnosti,® pa bodisi da bodi voznik ob vozilu ali če se vozi. Spremembo smeri v deano ali levo mora nakazati z roko.
Ce so naloženi na vozilu dolgi predmeti kakor hlodi, drogovi ali slično, ki segalo preko zadnjega roba vozila, mora voznik obesiti na konec teh predmetov ponoči svetilko, ki mora viseti najmanj 1.3 m od tal.
Živali, ki niso vprežen«, Se smejo privezati ob desno stran vozila ali za vozilom tako, da ne ogražajo prometa.
Ce živina ni varno privezana, ne sme vozilo stati na cesti brez nndznrstva.
c)	ZA KOLESARJE.
Prav tako kakor vprežno vozilo mora tudj kolesar voziti ob »krajnem desnem robu ceste ter pokazati spremembo smeri v desno ali levo z roko.
Kolesarji se vozijo dostikrat iz objestnosti in lahkomiselnosti brez oprijema za krmilo, prehajajo po nepotrebnem iz smeri, se obešajo na druga vozita itd. Teko početje kolesarjev je že večkrat povzročilo prometno nesrečo In je prepovedano.
Nevarno in prepovedano je tudi voziti s kolesi tovore, ki ovirajo voznika pri njegovi vožnji in pri dajanju pravilnih signalov.
Težko se pregrešijo zoper prometne predpise tudi kolesarji, ki vozijo vštric. S tem zožijo vozišča in postanejo sami sebi in drugim nevarni. Ce vozijo kolesarji v skupinah, smejo voziti le drug za drugim.
Prevažanje oseb na kolesih ni dovoljeno. Izjemno se sme voziti na kolesu otrok do 8 let, če Je pritrjen na kolenu zanj primeren sedež. Na prtljažniku se ne sme voziti niti otrok. Nastala bi nevarnost, da pridejo otrokove noge med špriklje kolesa, kar hi imelo za posledico skoraj neizbežno nesrečo.
V temi in gosti megli mora imeti kolo spredaj svetilko, ki ne sme slepiti, Luč mora biti vidna na najmanj IM m. Zadaj na blatniku mora biti pritrjeno refleksno steklo (mačje oko). Refleksno steklo mora biti tudi na trokolesu in sicer, če ima dve kolesi, zadaj nad levim kolesom. Če pa ima dve kolesi spredal in je os širša kakor 80 em, mora hiti pritrjeno na trokoln poleg onega stekla, ki je montirano zadaj na blatniku, še eno refleksno steklo spredaj ob levem robn karoserije. Refleksna stekla morajo hiti pričvrščena, da so vidna od zadal ali od spredaj, za katero stran so nač namenjeni», in jih ne sme voznik zakrivati.
Dvokolesa *11 trokolesa morajo hiti opremljena z dobro slišnim zvoncem in učinkovito zavoro, delujočo na zadnje kolesa.
č) ZA PESCE.
Ker Je vozilo bolj neokretno kakor pešec in Se težje umika nevarnosti, imajo vozila prednost pred pešci. To pomeni, da mora skrbeti vsak. pešec satn za svolo varnost, kar je mogoče le na podlagi dobrega poznavanja prometnih predpisov. Prav zaradi fega. ker s., zanesejo pešci le na svojo okretnost in zanemarjajo prometne predpise- so neštetokrat krivi nrometnili nesreč. Zato hi mirali poznati razim onih zn pešce tndi splošne nrnmetne prednlse in celo prometne predpise za voznike in kolesarje. če se hočejo povsem varno kretati v Javnem prometu.
Za pešce posebej pa še naslednje:
Hoditi smejo tnm. kjer so hodniki, vedno 1* po deani strani hodnikov.
Razgovarjati se nP smejo na hodnikih in križiščih, kjer bi ovirali promet. Kjer so hodniki ograjeni z verigami, smejo hoditi samo na notranji strani verige, namreč na hodniku samem. Na teh mestih je prepovedano prekoračiti cesto. Prpliod na križiščih Je dovoljen samo na zaznamovanih mestih. Ce teh ni ali če hoče pešec prekoračiti cesto izjemno na mestu, ki je daleč «d križišča, jo mora prekoračiti brez obotavljanja ter premočrtno, namreč v najkrajši smeri. Pri tem ne sme pozabiti, da ne bi pogledal na levo in na desno.
Nevarno je igranje otrok na cestah, kar je tudi prepovedano. Otrok. je zamišljen v svojo igro in se dogaja, da ne sliši signalov. Dostikrat steče v zadnjem trenutku čez cesto in pride pod vozilo brez krivde voznika. Uredba o cestnem prometu določa, da le odgovoren za otroka pod 14 leti tisti, ki je dolžan otroka nadzirati.
Otroški in bolniški vozički se smejo voziti po hndnikli, ker jo tam bolj varno ln bj ovirali na vozišču promet.
Ce nosijo Petri dolge predmete, kakor lestve, drogove ln slično, morajo uporabljati skrajni desni rob vozišča Isto velja za kolesarje, ki peljejo kolo z roko, in za mene vozičke.
Končno omenjamo, da so ra onega ki se ne ravna po eestno-prometnih predpisih. določene tudi kazni, s katerimi nameravajo pristojni organi deloma v z £ oj ino vplivati na kršitelje prometnih predpisov, deloma pa jih cbdutno kaznovati.
Za male prekrSke Je določen tako Imenovan mandatni postopek, po katerem kaznujejo sa to pooblaščeni miličniki pešca« ki Je nrekrSil prometne predpise wa mestu z 10 din, kolesarje z 21 ali 41 din, voznika pa z 50 din.
Za večje prekrške Je določen upravnokazenski postopek, v katerem kaznujejo odseki za notranje zadeve kršilce prometnih predpisov s poboljševalnim delom do 2 mpsecev ali z irlobo do 3O#0 dinarjev, v hujših primerih pa z odvzemom prostosti do dveh mesecev.
Vozniku motornih vozil se odvzame v primeru težjesra cestno-prometnega prekrška (no vrstnem redu) eden izmed treh talonov. Člena 16 in 17 uredbe o voznikih motornih vozil navajata pn-mprc. v katerih se odvzame vezuikn motornih vozi! vozniška knjižica začasno ln celo za vedno.
eno» e
SLOVENSKI
POR O « €▼A L E C
CU ISO/ NEDELJA « ffUNUA 1940
Koledar
Nedelja, 5. junija: Binkošti.
Pousaeliek, 6. junija: Milutin, Xorbart. Torek, V. junija: Bogomil, Robert.
Spominski dnevi ft. VI. 1941. — V okolici Valjeva je počila pcrva partizanska upornikia puška.
5w VI. 1042. — Boji dt&jer&kega bataljona na Čumišeniški planini.
6.	VI. 1042 — Otvoritev druge fronte z izkrcanjem v Normandiji.
6*—12. VI. 1942 — Boji I. grupe z Italijani pri Muljavi na Dolenjskem. S ■temi b c ji je bila razbita prva italijanska ofenziva na osvobojenem osorni ju.
Dežurna lekarna
Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prekoma 5.
Nedeljska dežurna zdravniška služba
Ljubijaua: Dr. Zalokar Ana. Karlovška ce^ta. 1, telefon 52-46, do ponedeljka do
6.	zjutraj.
Celje: ur. Sevšek Maksim, Ljubljanska (U>tta 06, do ponedeljka do b. zjutraj.
•
Odbor za odkritje spominske plošče Dragotinu Ketteju v Novem mestu, priredi o priliki 50 letnice njegove smrti
4.	junija ob 11. dopoldne- Otvoritev razstave Kettejevih del in rokopisov, ob 20 pa spominski večer v Domu ljudske prosvete. Dne 5. junija: ob 11 dopoldne: Odkritje spominske plošče. Ob 16: Ljudsko rajanje pri Ferliču.	152S-n
Slovanska knjižnica pri Poverjeni-fit vil za kulturo in umetnost MLO v Ljubljani, Gosposka ulica 15-1, je odprta zn občinstvo vsak dan od 7 do 14, ob torkih in petkih pa še tudi popcldno od 15 do 18. — Uprava.
Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani sporoča, da bo v ponedeljek
6.	t. m ob 20 v Filharmonični dvorani recitacijski večer hrvatskih književnikov. Iz svojih del bodo brali : Ivan Dončevij, Marin F rani če vic, Joža Horvat, Jure Kaštelan, Slavko Ko!ar# Gustav Krklec in Vladimir Popovič. Vstopnice po din 15. 10 in 5 so na razpolago v Knjigami muzikali j na Kongresnem trgu.	153S-n
Obiščite razstavo del študentov arhitekturo v Modonii galeriji od 1. do 8. junija 1949 od 8. do 18. uro.	1509-n
Štipendijo ministrstva težke industrijo FLEJ za mesec junij 194D so izplačujejo na univerzi pri vratarju v dneh 6., 7., 8. in 9. junija od 8. do 12. ure dopoldne. Opozarjamo, da morajo biti pooblastila overovi jena od LSM. Prosimo Vas. da predložite potrebne dokumente. 1539-n Strojniki, II. letnik! V torek ob 9 bo na strojnem institutu sestanek LšM II. letnika zaradi počitniškega dela in ekskurzije. — Za vse člane udeležba strogo obvezna!	1519-n
Okrajna zveza kmetijskih zadrug v Kranju sklicuje za soboto 11. junija 1949 ob S. uri v prostorih OZKZ III. redni občni zbor, ka'uurega naj cf* vsi delegati Kureti j's k ih in Kmetijsko obdelovalnih zadrug okraja Kranj zanesljivo udeleže.
—	Upravni odbor OZKZ Kranj. 1548-n Sindikalna podružnica št. 16, šivilje-
pletilje- obvešča svojo članstvo, da bo množični sestanek v torek 7. t. m. ob 19. v Delavskem domu. Sestanek obvezen.
—	Odbor.	_	1541-n
Komitet LMS Tehnike obvešča vse slušatelje ljubljansko univerze», da bodo v okviru Tedna tehnike naslednja predavanja: dno 6. junija ing. Struna: Zgo-
junija^ ing._ Vuškovič: Turbine in hidrocentrale. Vsa predavanja bodo v mineraloški predavalnici oh 20. uri- film pa bo predvajan na TSS II, nadstropje, soba 01. ob 20. uri. Vstop prost! 1543-n JVažao za gospodinjska pomočnice. KOS Kraj e vne industrije in obrti priredi množični izlet vsega člans.tva hišnega pomožnega osebja dne 19. junija v Opatijo. Prijavp sprejemamo zaključno do
19.	junija z istočasnim vplačilom 200 din. Prijave in pojasnila v Križevniški ulici št.^2. v pisarni HP O.	1550-n
so oddala obveznice vpisnikom. Nekaterim '« Pisnikom ljudskega posojila obveznice niso izročene, ker p-n odhodu oziroma prestavitvi niso prijavili novo ca-vfv -^a se tpm vpisnikom mogle iz-ročiri obveznice- je nujno, da se pismeno javijo na svoja prvotna vpisna mestane naslov vojne pošte ali vojaško gospodarsko podjetje in pošljejo sedanje naslove. na katere se bodo obveznice poslale.
LJUBLJANA UNION: angl. film »Hamlet* (brez tednika). Predstave ob 15, 18 in 20. Danes ob 9. uri matineja! — — MOSKVA: sovjetski film »Admiral Nahimov«, tednik. — SLOGA:	sov-
jet. film »Pastir in past e ri ca««, tednik. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Ob 10. uri matineja! — TIVOLI:	sovjetski
barvni film »Mladost naše domovine«, tednik. Predstava ob 20.30. — TRIGLAV: sovjetski film »Cirkus«, tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. — ŠIŠKA: jugoslov. film »Slavica«, tednik. — Predstavi ob IS in 20.
MARIBOR PARTIZAN: sovjetski film »Tahir in Zuhra«. tednik. — UDARNIK avstrijski film »Otroci Pratra«, tednik. Predstave ob 14.30. 16.30, 18.30 in 20.30.
POBRE2JE: sovjetski film »Prva plesalka«. tednik.
CLT.-7E METROPOL:	italijanski film
»Tragičen lov«, tednik. — DOM: angleški film »Karneval:, tednik.
KAMNIK: nemški film »Nekje v Berlinu-. tednik.
KRANJ MESTNI: nemški film »Zakon v -enei«, tednik.
JESENICE MESTNI: prvi slovenski film
»Na svoji zemlji*.
PTUJ: sovjetski film »Mlada garda«. T. del, tednik.
Centralna ljudska univerza bo y »Tednu tehnike« priredila 3 predavanja v Šentjakobski dvorani, Mastni dom, in sicer: 1. V ponedeljek 6. junija ob 20. uri: ing. Rekar Ciril: Crna metalurgija v naši petletki. 2. V sredo 8. junija ob 20. uri: ing. Tancik Rudi: Pedološki tipi zemlje in njena raj; posta vi jenost v Sloveniji (Pedološka karta LRb). 3. V petek 10. junija ob 20. uri:	ing. Kavčič
Rajko: Petletni plan v kemični industriji. — Centralna ljudska univerza.
Medicinci I. in II. letnika! Zdravniški pregled za vse prijavljence v brigado na gradnjo študentskega doma. ki se jm-čutijo bolne, bo v torek 7. t. m. ob 15. na ZF univerze, Miklošičeva cesta. Komitet LŠM.	1546-n
DIT strojna sekcija vabi ve© strojne inženirje in tehnike na množični sestanek, ki bo v torek ob 17. uri v Litostroju v kino dvorani (nova industrijska šola, dohod ob poti za remizo). Tov. ing. Struna Albert bo v okviru Tedna tehnike predaval »O zgodovini vodnih pogonskih st.roj.fyv«.	1554-n
Pozor, hrivci-frizerji! Množični sestanek bo v sredo 8. maja točno ob 20. zvečer v veliki dvorani Delavskega dormi. Sestanek jf» zelo važen, pridi zagotovo! — Odbor.	154ò-n
Redni letni občni zbor Društva skladateljev Slovenije bo v nedeljo 19. junija 1949 ob 9. uri na Akademiji za glasbo Ljubljana. — Odbor DSS. I549-n
DRAMA V LJUBLJANI
Nedelja, 5. junija, ob 20 V opernem gledališču: MoliercyVidmar. Sola za žene. Proslava 251etnice umetniškega dela Edrarda Gregorina. Izven.
Ponedeljek, 6. junija, ob 20: Akademija slepih :	Proslava ustanovitve prvega
slovenskega zavoda in šole za slepe. Torek, 7. junija, ob 20: Moliere-Vidmar: Sola za žene. Abonma D.
Sreda, 8. junija, -ob 19.30: Shakespeare: Hamlot. Abonma Drama I.
OPERA V LJUBLJANI
Nedelja, 5. junija, ob 14.30: Mozart: Figa rova svatba. Izven.
Ponedeljek, 6. junija, ob 20: Ponovitev produkcije opernega oddelka Akademijo za glasbo. Izven.
Torek, 7. junija, ob 20: Musorgski: So-ročinski 6ejein. Zaključena predstava za
sindikate.
Sreda, 8. junija, ob 20: Puccini: Tosca. Gostovanje Valerije Heybalove. Zaključena preristava za sindikate.
Vstopnice za produkcijo Akademije za glasbo so v prodaji danes dopoldne in jutri v ponedeljek popoldne pri operni blagajni.
SENTPETRSKI LJUDSKI ODER Komenskega ulica 12/1 Nedelja, 5. junija, ob 20: L. Fodor: Matura.
Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in
eno uro prod pričetkom v Komenskega ulici 12/1 (Rokodelski dom).	1518-n
LJUDSKO PROSVETNO DRUŠTVO OF »VODNIK« ZGORNJA ŠIŠKA
Nedelja, 5. junija, ob 20: M. Bor: Raztrgan ci.
KUD »FRAN LEVSTIK« VIC Prosvetni dom
Nedelja, 5. junija, ob 20: Nužič: Protekcija. Veseloigra. Gostovanje SKUD poštnih uslužbencev, Ljubljana. 1545-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ
Nedelja, 5. junija, ob 29: C. Goldoni: Ribiške zdrahe. Gostovanje v Tržiču.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE CELJE
Ponedeljek, 6. junija, ob 20. v Domu ljudske prosvete. Nušičeva komedija: »Dr« ob priliki kategorizacije dramskih skupin.	12-n
Opozarjamo na riva javim nastopa gojencev in slušateljev akademije za glasbo: — V ponedeljek 6. junija ob 17. uri
v Filharmoniji IX. javni nastop z me-anim sporedom (klavir, violina* klarinet, solopetje) iz šole prof. .Horakove Foedranspergovo, Pfeiferja. Trosta in Lamia. Sporedi Knjigarna muzikalij.
Isti dan oi) 20. uri nastop gojencev opernega oddelka v opernem gledališču. Vodstvo operno Šole: prof. Gjungjenac, Šivic in Cvetko Ciril. Vstopnice pri operni blagajni.	1531-n
Dirigent Rado Simoniti bo dirigiral v torek 7. junija koncert mešanega zbora Slovenske Filharmonije. Na sporedu so zastopani skladatelji: Adamič, Gotovac, Kogoj, Lajovic. Mokra.njac, Odak. Simoniti, Slavenski, Tačevič, Tomc. Vrabec, Živkovič. Spored je skrbno izbran in naštudiran. Podrobni spored z besedilom in vstopnice so v predprodaji v Knjigarni muzikalij. Koncert bo ob 20. v Unionu.
Orkester jugoslovanske armije iz Ljubljane sodeluje na večeru narodnih plesov Folkiornp skupine iz Beograda v ponedeljek 6. junija ob 20. v Unionu. Ansambl nastopi v pestrih narodnih nošah in izvaja prekrasne narodne plc<e iz Vojvodine- črno gore. Hrvatske, Makedonije, Prizrena in Srbije. Nastopi skupina 60 plesalcev. Na ta večer opozarjamo. — Vstopnice v Knjigarni muzikalij. 1557-n Pionirski pevski zbor Gimnazije iz Kamnika nastopi pod vodstvom prof. Viktorja Mihelčiča v torek 7. junija ob 17. uri v Filharmoniji. Zbor bo pel mladinske pesmi skladateljev: Adamič. Apih, Flajšman, Gobce, Grbec, Grgoševič, Kalan, Kozina. Kramolc. Mihelčič Slavko, Mihelčič Viktor, Malat (čpška narodna), Modrijan, Pahor. Pregelj, Simoniti. Sante!. Šivic. Tomc. Opozarjamo mladino in ostale na ta nastop. Vstopnice 10.— in
8.— v_ Knjigarni muzikalij.	1553-n
SKUD »S. Semič - Daki«, Postojna, priredi v nedeljo 5. junija ob 16. v Komnu na Krasu koneprt. Sodeluje orkester in mešani in moški pevski zbor. Dirigent Gruden Ivan. zborovodja Paternoster Riko.	1547-n
Javna glasbena produkcija gojencev Državne glasbene šole v Postojni bo v pređo 8. junija 1949 v Domu kulture v Postojni ob 20. uri.	1542-n
V nedeljo 5. t m. ob 10 na igrišču Krima prijateljska nogometna tekma:
ODRED (ligino moštvo) : JADRAN
ob 9 uri predtekma
Obvestila
IZDAJANJE ZDRAVIL V CENTRALNI LEKARNI
Poverjeništvo za. ljudsko zdravstvo MLO Ljubljana obvešča, da bo od dne 1. junija 1243 naprej sicer še vedno obdržala za vso Ljubljano permanentno službo Centralna lekarna, vendar bo za čas nočne in nedeljske službe izdajala samo zdravila na recepte, ostala zdravila pa samo v izjemnih nujnih primerih.
Poverjeništvo za ljudska zdravstvo MLO Ljubljana.
POZIV VSEM LASTNIKOM TEKOČIH RAČUNOV IN PRORAČUNSKIH AKREDITIVOV!
Komunalna banka v Ljubljani poziva vse lastnike tekočih računov in proračunskih akreditivov, da najpozneje do 15. junija 1949 naroče vse obrazce, ki jih bodo potrebovali za tromesečje julij •— septembr t. 1. za razpolaganje s tekočim računom odnosno proračunskim akreditivom. Pri naročanju naj komitenti vpoštevajb obstoječe predpise glede najmanjšega števila obrazcev, ki jih smejo naročati, naročajo pa naj le obrazce, ki jih bodo dejansko potrebovali. — Ce ne bi komitenti pravočasno naročili potrebnih obrazcev, je nevarnost, da obrazci ne bodo pravočasno natisnjeni. — Komunalna banka mesta Ljubljane v Ljubljani.	2525-1
VSEM LASTNIKOM TEKOČIH RAČUNOV IN PRORAČUNSKIH ARREDI.
TIVOVI
Centrala Narodno banke za LR Slovenijo v Ljubljani poziva vse lastnike tekočih računov in proračunskih akreditivov, da naroče pri pristojnem sedežu Narodne banke najkasneje do 15. junija 1949 vse obrazce, ki jih bodo potrebovali za tromesečje julij - september t. 1. za razpolaganje s tekočim računom odnosno proračunskim akreditivom. Te podatke potrebuje banka zaradi pravilnega planiranja. Pri naročanju naj komitenti upoštevajo obstoječe predpise v pogledu najmanjšega števila obrazcev, ki jih smejo naročati, naročajo pa naj lo obrazce, ki jih bodo dejansko potrebovali. — Če ne bi komitenti pravočasno naročili potrebnih obrazcev, obstoja nevarnost, da obrazci ne bodo pravočasno natisnjeni. Iz Narodne banke, centrale za LR Slovenijo v Ljubljani	248J-I
POZIV!
Okrajna tovarna olja v Framu je
zaradi sklepa OLO Maribor - okolica prešla v likvidacijo ter poziva vse upnike, da prijavijo do 10. t. m. vse svoje terjatve, dolžnike pa. da v istem roku poravnajo svoje obveznosti, Ks zakasnele prijave se ne bo oziralo. — Likvidator.
PREKOP GROBOV Izvršilni odbor MLO Kranj obvešča vse zainteresirane, da se bo prekop zemeljskih ostankov umrlih in pokopanih na starem pokopališču, s pokopom na novo pokopališče -vršil izključno do Sl. novembra tekočega leta. — Opozarjamo vse svojce in zainteresirane, da naj pravočasno preskrbe prekop zemeljskih ostankov na novo pokopališča pri pogrebnem zavodu _ v Kranju.	2517-1
OKLIC
o razgrnitvi podatkov dosedanjih poizvedb zaradi morebitnih ugovorov zoper te podatke v postopanju za osnovanje novih zemljiških knjig za k. o. Rakulik in Potoče v sodnem okraju Postojna.
V	času od 16. VI. 1949 do 30. junija 1949 bodo za k. o. Rakulik v Sajov-čah hišna št. 9 v času od 16. VI. do
23.	VI. 1949 pa za k. o. Potoče v Dolenji vasi št. 4 vsak dan od 8 do 16 razgrnjeni in vsakomur v pogled po-sledkom dosedanjih poizvedb ustrezajoče popravljeni posestni listi, seznami lastnikov in parcel, zemljiškoknjižna mapa in zapisniki o dosedanjih poizvedbah zaradi osnovanja nove zemljiške knjigo za k. o. Rakulik oziroma k. o. Potoče.
V	zgoraj navedenem času in poleg tega še dne 1. julija 1949 za k, o. Rakulik za k. o. Potoče pa dne 24. junija 1949. se smejo vlagati ugovori zoper pravilnost ali popolnost posestnih listov in to pismeno ali ustno na zapisnik pri sodnem odposlancu, ki bo takrat posloval na kraju razgrnitve v Sajovčah št. 9 (za k. o. Rakulik) oziroma v Dolenji vasi št. 4 (za k. o. Potoče).
Ce bodo dani taki ugovori, se bodo za k. o. Rakulik dne 1. julija 1949. oziroma za k. o. Potoče dne 24. junija 1949 o njih uvedle nadaljnje poizvedbe, h katerim naj tudi brez posebnega vabila pridejo tega dne ob S uri osebe, ki so vložile ugovore.
Ves čas razgrnitve in nadaljnjih poizvedb se smejo pri navedenem sodnem odposlancu prijavljati tudi obre-menjevalne pravice (zastavne pravice, služnosti prevžitki itd.).	2497-1
RAZSTAVA
ELEKTROGOSPODARSTVA
V	»Tednu tehnike« obiščite razstavo
elektrogospodarstva, ki jo prireja Generalna direkcija elektrogospodarstva za LRS s sodelovanjem vseh sorodnih podjetij in ustanov v razstavnih prostorih Ljubljana, Vrtača 4, v dneh od 5. do' 12. junija 1949. Obiski od 8 do 12 ure.	2514-X
PRESELITEV
JUGOINSPEKT, jugoslovensko podjetje za kvantitativno in kvalitativno prevzemanje blaga, podružnica Ljubljana, sporoča, da se je preselilo v nove prostore na Erjavčevo cesto 21 (bivši prostori Cehoslovaškega konzulata). Telefon 29-90 in 22-95.
šolstvo
RAZPIS
za sprejem dijakov v Tekstilni tehnikom v Kranju
Na Tekstilnem tehnikumu v Kranju bosta odprta v šolskem letu 1949-50 tkalski in apreterskl odsek. Pogoji za vstop v tehnikum so dovršena nižja srednja šola s tečajnim izpitom zdrava čutila (vid, sluh), ter moraina in politična neoporečnost in veselje do stroke. Vpisovanje bo 27. in 28. junija t. 1. od 8 do 12 dopoldne v poslopju Tekstilnega tehiiikuma v Kranju — Tomšičeva ulica 14. Ob vpisu se vrši tudi psihotehnični izpit.
Za vpis so potrebni naslednji dokumenti: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, rojstni list, potrdilo o volivnl pravici (za nad 18 let stare) in lastnoročno pisan kratek življenjepis, kol-kovan z din 10. Dijaki, ki reflektiralo na štipendijo, vlože pri vpisu prošnjo na (posebnem obrazcu (kolek 10 din), s potrdilom o premoženjskem stanju (svojem in staršev), ter priporočilo KDO oziroma OLO, da je kandidat štipendije res potreben. Pri šoli bo z novim šolskim letom odprt Internat, zato naj vsi prijavljeni izpolnijo poseben obrazec za sprejem v internat — Ravnateljstvo TT Kranj.
GRADBENI TEHNIKUM LRS V LJUBLJANI
Vpisovanje za šolsko leto 1949-50 v arhitektonski, gradbeni in geometrski odsek bo dne 27. junija t. 1. od 10 do 13 ure in od 15 do 18 ure ter dne
28.	junija t. 1. od 8 do 11 ure in od 15 do 18 ure v Gorupovi ulici št. 10, III. nadstropje, soba št. 19. — Dijaki naj pridejo oseBno k vpisu. — Spre. jemni pogoji : nreja srednja šola z dovršenim nižjim tečajnim izpitom, moralna in politična neoporečnost ter stroki ustrezajoča telesna sposobnost. Kandidati naj prinesejo k vpisu naslednje dokumente : spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, rojstni list, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o vo livni pravici (če je kandidat star nad 18 let), kratek življenjepis, potrdilo o praksi (če jo ima) in izpolnjeno posebno tiskovino, ki jo dobe kandidati na matični šoli (gimnaziji) in kolek 10 din. — štipendije: Dijaki, ki reflektiralo na štipendijo, naj vložijo pri vpisu na predpisanem obrazcu prošnjo, koikovano z 10 din in Ji prilože potrdilo o premoženjskem stanju staršev in sebe, potrdilo okrajnega ljudskega odbora, da Je kandidat štipendije potreben, ter vprašalno polo ki jo dobe na matični šoli. — Dijaki, ki žele stanovati v internatu, izpolnijo pri vpisu posebno tiskovino.
SOLA ZA MEDICINSKE TEHNIKE
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo VLRS javlja, da bo vpisovanje v Solo za medicinske tehnike, v Ljubljani, Vegova ul. 8, dne 22., 23. In 24 junija 1949 od 8. do 12 ure v Vegovi ulici 8. Pogoj za sprejem je dovršena nižja srednja šola. K vpisovanju naj vsak prinese prošnjo, kolekovano z 10 din, lastnoročno pisan življenjepis. kolek za 5 din, rojstni list, zadnje šolsko spričevalo. Vsa navodila glede zdravniških pregledov bodo kandidatje prejeli ob vpisu v šolo Potrebnejšlm gojencem bo ministrstvo za ljudsko zdravstvo dodelilo štipendije.	2526-1
SOLA ZA MEDICINSKE SESTRE
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo VLRS javlja, da bo vpisovanje v šolo za medicinske sestre v Ljubljani in Mariboru dne 21., 22., 23. in 24. junija 1949 od S do 12 ure v Ljubljani, Kongresni trg 18. Pogoj za sprejem je dovršena nižja gimnazija K vpisovanju naj kandidatinje prinesejo prošnjo, koikovano z 10 Din, lastnoročno pisan življenjepis, kolek 5 din rojstni list. zadnje šolsko spričevalo! Vsa navodila glede zdravniških pregledov bodo kandidatinje prejele ob vpisu v šolo. Stroške oskrbe za časa šolanja bo nosilo ministrstvo za ljudsko zdravstvo, gojenke pa se bodo morale obvezati, da bodo po dovršeni šoli vsaj 4 leta delale v javni zdravstveni službi.	2528-1
ZOBOTEHNISKA SREDNJA SOLA
Zobotehniška srednja šola v Ljubljani. Lipičeva ul. 1, obvešča vse dijake, ki se želijo vpisati v to šolo, da bo vpisovanje 21. junija 1949 od
7-	do 14. ure v Lipičevi ul. št. 1 (vhod v kliničnih bolnicah). Dne 21., 22. in i23. junija 1949 bodo praktični sprejemni izpiti. S seboj naj vsak prinese: prošnjo, koikovano z 10 din, lastnoročno pisan življenjepis, kole-kovan s 5 din, rojstni Ust, zadnje šolsko spričevalo Potrebnejšim gojencem bo ministrstvo za ljudsko zdravstvo dodelilo štipendije.	2527-1
DVOLETNA SOLA ZA BABICE
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo VLRS razpisuje natečaj za vpis v dvoletno šolo za babice v Ljubljani. Pogoji za sprejem : starost od 1*8 do 25 let, uspešno dovršena osnovna šola. telesno In duševno zdravje.
Stroške oskrbe za časa šolanja bo nosilo ministrstvo za ljudsko zdravstvo, gojenke pa se bodo morale obvezati, da bodo po dovršeni, šoli vsaj štiri leta delale v Javni zdravstveni službi. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z din 10, se bodo sprejemale 23 In 24. junija 1949 v Državni babiški šoli v Ljubljani, èlajmerjeva št. 3, od 8 do 12 ure. Prošnji je treba priložiti še rojstni Ust, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o vpisu v volivnl imenik in lastnoročno pisan življenjepis. Vsa podrobna navodila glede zdravniškega pregleda fn sprejemnega izpita dobe kandidatinje v dneh vpisa pri upravi babiške šole v Ljubljani.
Tečaj za Izredne slušatelje Gospodarske fakultete se prične v ponedeljek 6. .t. m. ob 9. uri zjutraj v veliki dvorani Gospodarske fakultete (Trgovski dom. Gregorčičeva ul. 27). — Dekanat.
Dne 8. junija bo žrebanje srečk
i, razreda 12. kóia v Državni razredni loteriji v Beogradu, Koiarčeva 5
od 7.30 do 12 ura in od 16 do 17 ure. — PREMIJA 200.0300,— dinarjev. Dostop k žrebanju je prosti
Razglas
Na osnovi čl. 33 in 37 točka 2 Zakona o vojni obveznosti državljanov FLRJ se morajo javiti do 20. junija t. 1 vojnim odsekom sledeči vojni obvezniki :
1.	Vojni obvezniki, rojeni 1898. leta in mlajši, ki še do danes ne posedujejo nove vojaške knjižice JA ali pa Uverenja o stalni nesposobnosti za vojaško • službo, izdano od vojaških zdravniških komisij po letu 1946.
2.	Vojni obvezniki, brez ozira na starost, ki so bili za časa NOV na oficirskih položajih, pa še do danes niso izpolnili ustreznih podatkov na vojnih odsekih glede priznanja čina.
3.	Vsi oficirji, ne glede na starost, ki so za časa NOV dobili oficirski čin ali rang, pa še do danes nimajo oficirske legitimacije JA.
Vsi aktivni in rezervni oficirji bivše Jugoslovenske, Italijanske vojske (ki so danes državljani FLRJ), za. vezniških, okupatorskih in kvislinških formacij, pa še do danes niso prijavljeni na vojnem odseku odnosno nimajo ustreznih vojnih dokumentov.
Vsi navedeni pod točko 1. 2, 3 in 4 se morajo javiti vojnemu odseku, na katerega teritoriju stalno stanujejo.
Po poteku določenega roka se bo proti tistim, ki se ne bodo odzvali gornjemu pozivu, postopalo po čl. 37. točka 2 Zakona o vojni obveznosti državljana FLRJ.
Vojni okrug Ljubljana
Dajalci krvi!
Pregled dajalcev in odvzem krvi se vrši redno vsak torek, sredo in četrtek ob 7.30. Dajalce krvi z dežele prosimo, da se prijavijo v zavodu vsaj do 9-Prosimo, da se odzovete k dajanju krvi v čim večjem številu; v preteklem tednu niso biie krite vse potrebe PO krvi. Prijavijo naj se tovariši (-ce), ki so dali kri pred več kot dvema mesecema, novoprijavljene (starost nad 21 let) pa prosimo, da ne zajtrkujeje nič mastnega — tudi bele kave ne. Opozarjamo, da se javilo samo popolnoma zdrave osebe. Dajalci z dežele naj prineso s seboj vozne karte III. razreda potniškega vlaka zaradi povrnitve potnine (velja za teritorij LRS), ne kupujte povratnih. — Po odvzemu krvi pripadajo dajalcu posebni dodatki v sladkorju, beli moki, maščobi in svežem mesu ter denarna nagrada. — Telefon 41-08. Zavod za transfuzijo krvi. Klinične bolnišnice, vhod za Ljubljanico.
Umrli sos
Umrl je moj predobri mož in tovariš JobKO Matus. Pokopan je bil dne 30. maja v Siudencih-Maribor. Pavia Matuš-Belle-Juraitovif.	2516-1
Umria je naša draga mama Karolina Pavletič dne 3. junija 1249 Njeno truplo leži na Zalah v kapeli sv Jožefa. Pogreb pokojnice bo v nedeljo
5.	junija ob 16. izpred pokopališča na Viču. Žalujoči mož Jože, hčerka Erna poročena Petelin, sin Karel ter ostalo sorodstvo Petelin. Merkun. Ljubljana,
4.	junija 1949.	2521-1
Umrla nam je naša nadvse ljubljena mamica, sestra, stara mama in teta Neža Janžekovič, babica. Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v nede-jo 5. junija ob 15. uri iz kapelice Sv. Frančiška na pokopališče. ■— Naj ji bo lahka zemljica! — žalujoče rodbine : Janžekovič, Vujaklija, . Ribnikar, Škrbec in ostalo sorodstvo.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je v cvetu svoje mladosti za vedno zapustil naš ljubljeni sin. brat, svak in stric Janez Hafner, sin posestnika. Pogreb našega nepozabnega bo v ponedeljek 6. junija ob 9. uri dopoldne izpred hiše žalosti. Dorfarje št. 7, na farno pokopališče' žabnica. — Žalujoči: oče Kocijan, mati Marija, sestra Marica por. Zakotnik, bratje Francelj. Vinko. Jože ter ostalo sorodstvo.	2522-1
Za vedno nas Je zapustil naš dragi mož, atek. brat Viktor Ličen, trgovec. Pogreb bo v nedeljo 5. t. m. v Velikih Laščah, žalujoči: žena. sin, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. 2524-1 Umrl mi je moj dragi mož, oče. brat, sin, stari oče, tast Franc Vergelj, uradnik železarne. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. žalujoče družine Ver-gelj, Šimenc. Višnar. Jesenice, dne
4.	junija 1949.
Zahvale
Ob bridki izgubi našega ljubljenega, nepozabnega moža, brata in strica Franjo Antonuttija se toplo zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na njegovi poslednji poti. položili vence na njegov grob in sočustvovali z nami. Prav vsem prisrčna hvala, žalujoča žena Albina in ostalo sorodstvo.

VREMENSKO POROČILO Stanje 4. Linija: Središče visokega zračnega pritiska, ki se je včeraj ustvarilo nad Alpami, se polagoma premika proti vzhodu. Področja slabega vremena so danes zjutraj dosegla južno Francijo, severno Italijo, osrednjo Avstrijo, kjer povsod močno dežuje, a na Zugspitze je nocoj snežilo.
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 5. junija
Prehodne padavine, pozneje izboljšanje do pretežno lepega vremena.

KNJIGU VODSTVO državnih in zadružnih podjetij, tudi daleč na deželi, uredi takoj Ekonomist Budau —-Ljubljana, Krojaška 5.	16156-4
GLASBENA SOLA NOVA GORICA V Šempetru razpisuje službo učitelj« klavirja za srednjo in nižjo Etopnj*^ ter učitelja za solopetje in balet.
16237*4
KNJIGE, znanstvene, poljudno znan-stvene ' ln druge, domače in tuje, kupuje Knjigarna in antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 3.	S.P.3-M
KNJIGE : izdaje Modre ptice, Hrama in Nove založbe kupuje v vsaki količini Knjigarna ln antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana. Frančiškan, ska ulica št. 3.	S. F. 4-M
CANKARJEVE ZBRANE SPISE, celotne ali posamezne dele. kupi v vsaki količini Mladinska knjiga Frančiškanska ulica 3. S. P. 34-8 ODLIČNO JEDILNICO, pisalne mize, porceian in kristal servise, preproge, lestence in drugo proda Umetnina, Ljcdčijana, Vegova 10.	16254-5
UMETNIŠKE KIPE in slike, tabe» nakel-omare, pribore in servise kupi Umetnina. Ljubljana, Vegova ulica št. 10.	’	16255-6
PISALNI STROJ novejše znamke, nov ali dobro ohranjen, kupi KZ Sv. Lovrenc — štore. Ponudbe Pismeno na navedeni naaiov. 16257-6 FORD tipa A. 10 sedežen, zaprt, uporabljiv tudi kot tovorni, nosilnost do 1.5 ton zamenjamo- za lažjega do 0.5 ton". Pojasnila daje Ribarska zadruga, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 17, v sredo in petek od 17. do 19. ure.	16260-7
ŠTIRISOBNO STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v mestu Celje zamenjam za enako v Zagrebu. — Naslov v oglasnem oddelku.	16236-7
STANOVANJE iz kuhinje in sobe sredi Karlovca zamenjani za enako v Ljubljani. Kranju, Celju, na Bledu. Jesenicah, v Litiji, Krškem, Škofji Loki ali v katerem koli kraju Slovenije. Ponudbe pod »Stanovanje« na oglasni oddelek. 16252-10 STANOVANJE iz kuhinje in 2 manjših sob v sredi Ljubljane zamenjam za enako ali enosobno s kuhinjo kjer koli od Domžal do Kamnika. — Ponudbe pod Mirno stanovanje fia ogl. oddelek.	16191-10
ZAMENJAM STANOVANJE na Jesenicah s stanovanjem v Lescah ali Radovljici z delavcem, k! dela v železarni. Naslov v podružnici SP Jesenice.	16258-10
ENOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v Celju zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod čimprej r.a ogl. oddelek.	15249-10
DNE 3. JUNIJA je bila zgubljena majhna denarnica z 2000 din. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi na naslov Briški Anton, Sv. Petra c. 43.	15251-14
UMETNA valilnica v št. Viču nad ..Ljubljano sprejema ob četrtkih tudi od privatnikov f'sako količino kokošjih jajc v valjenje. Ko polagate koklji, oddajte Istočasno še umetno izvaliti, da bo koklja vodila več piščancev.	15170-14
KOPUNJENJE petelinčkov, strokovno, brezhibno, proti malenkostnemu plačilu vsak dan v Umetni valilnic! St. Vid nad Ljubljano, tei. 703. 16177-14 DNE 2. JUNIJA sem izgubil v okolici Sv. Petra listnico. Najditelja prosim. da vrne dokume-nte, dt»or lahko obdrži. — Vovk, Cegnarjeva št. 12.	16253-14
OD KOZARSC do postaje Sv. Lucija sem dne 3. Junija izgubila ročno torbico, vezeno, norveški vbod, in ključe. Prosim poštenega najditelja, da proti nagradi vrne. — Tuta _Marija. Ciginj 48 Tolmin. 16256-14 ŽENSKO ZAPESTNO URO znamke »Omega« sem izgubila 2. junija — Poljane — Vodnikov trg — tramvaj dvojka do pošte — TyrSeva — Gajeva. Ker m! je drag spomin, presina. da mi jo najditelj proti visoki nagradi vrne. — Skok. Gajeva ulica št. 9/m.	16259-14
IZGUBI sem denarnico, živilski karti. osebno in izkaznico o zaposlitvi. — Najditelja lepo prosim, da vrne proti nagradi. — Meden, živino-zdravska 2.	15250-14
IZGUBIL sem na cesti Ajdovščina-— Postojna nad Vipavo kromiran giuš-nik motornega kolesa. Prosim najditelja. da javi svoj naslov ali pošlje glušnik na DES-delavnice. Črnuče pri Ljubljani.	16244-14
KLJUČE v etuiju sem Izgubil Poštenega najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi v Uradu najdenih predmetov. Pražakova ul 16261-14
odkupujejo kmetijske zadruge po vezanih cènah (la 40.— din, Ila 32.— din in lila 28.— din) in prostih cenah (od 115.— din do 150.— din za kg po
kakovosti).
Nabirajte gobe, ker s tem koristite sebi in splošnosti!
Strokovna navodila daje kmetijska zadruga in »
TRGOVSKO PODJETJE nGOSADn Ljubljana, Prečna ulica 4. telefon 23-29
fpJGANriA
80
Iz vsega tega je razvidno, da ni ostre meje med organsko in neorgansko kemijo. Oksid ogljika, ogljikova kislina, močvirni plin so nekako najnižja stopnja gigantske lestvice ogljikovih teles. Wohler, ki je leta 1828 prvi umetno Izdelal pravo organsko snov — seč, Je praktično dokazal, da ni neprehodne meje med tema dvema pokrajinama kemije. Nato so prišla dela Chevreilla, Berthelota in But-ierja, ki so razkrila skrivnost, ustroja masti, alkoholov in mnogih ogljikovih vodikov, ter omogočila njihovo umetno Izdelovanje. Sedaj je kemija organskih sintez ena izmed najvažnejših panog narodnega gospodarstva. Kemiki so v laboratorijih izdelali okrog 500.000 organskih snovi. Znanstvenik je v marsičem že davno prehitel naravo: med umetno izdelanimi snovmi je tudi mnogo takih, kakršne niso nikdar in nikjer obstojale izven laboratorija. .
V živih celicah telesa, v živih kapljicah protoplazme pa so take snovi, ki so v primeri z njimi vsi ogljikovi vodiki in ogljikovi hidrati popolnoma preproste spojine. Te nad vse komplicirane snovi so beljakovine.
OSMO POGLAVJE
Najbolj zapletena snov
Beljakovine so dobile ime od vsem znanega jajčnega ballata. Nekdaj so mislili, da so vse beljakovine podobne svojemu »imenjaku«. Toda, že v prvih dobah pozornega proučevan ia beljakovin so opazili njihovo izredno obilje ln raznolikost. Beljakovine so lahko: tekoče (v krvi, v telesu amebe), sirupaste, trdne (nohti, kopita), elastične (dlake, svila; elastin v veznem tkivu, n. pr. v kitah tilnika
pri govedu), sluzaste (v slini, v sluzi žabje ikre), barvne (albuminij in meianinij, barvila kože in dlake). V skeletu spužev je beljakovina spongin, v školjkah konhioiin, v koralnih čereh kornein. Beljakovine miloidi nastajajo samo ob bolezni, v pokvarjenem tkivu.
Pred kemiki se je vedno bolj odpiral skoraj neskončen svet teh zagonetnih, izredno zapletenih snovi.
V	neorganski prirodi ni spojin, ki bi imele v eni svoji molekuli vsaj sto atomov. Molekularna teža • grozdnega sladkorja je 180, kar pomeni, da je ta molekula ogljikovega hidrata 180 krat težja kakor vodikov atom. Molekularne teže beljakovin pa računamo s tisoči, deset tisoči in stotisoči. To je ogromen kvantitativen skok v smeri zapletenosti in ni mogoče, da bi ta skok ne povzročil velikih sprememb tudi pri lastnostih.
Natančni sestav neke snovi se more določiti samo, ako stoji pred nami ta snov v čisti obliki. Beljakovine pa je skoraj nemogoče dobiti v čisti otfHki. Za beljakovine ni možno uporabiti razhlapnjanja in jih tako spremeniti v pline, (da bi se potem čista snov beljakovine sesedla iz plina). Enkrat za vselej se nepopravljivo spremenijo ne samo pri vrenju, temveč tudi pri kolikor toliko pomembnejšem segrevanju.
Snov se izloča v zelo čisti obliki takrat, kadar Jo je mogoče prisiliti, da tvori kristal. Izmed beljakovin pa samo nekatere kristalizirajo, pa tudi njihovi kristali so nenavadni: v njih so soli in vode. Pri tem pa ostaja še vprašanje, ali se beljakovina ni morda spremenila, medtem ko je kristalizirala?
Tako stoji pred kemikom, ki hoče praktično preiskovati, zmes mnogih beljakovin, ki so svojim nestalnim ln k vsem zvezam nagnjenim delcem pripojile masti, alkohole, ogljikcfte vodike in vodne raztopine najrazličnejših snovi.
V	mnogih primerih je mogoče razložiti samo kvalita- ' tlvno sestavo beljakovin, to je: spoznati, kateri kemični i
elementi so v njih in v približno kakšnih medsebojnih odnosih so ti elementi. Pri tem se je pokazalo, da so najbolj zapletene snovi — beljakovine — zgrajene iz majhnega števila kemičnih elementov, kakor kaže to tabela: ogljik	50.0—55.0«/o	dušik	15.0—17-5»/(,
vodik	6-5— 7	žveplo	0.3— 2.4«/o
kisik	19.0—24.0»/8
(Po A. S. Gšnzburgu »Kurz organske kemije«. Medgiz, 1933, stran 472.)
n
Razmerje velikosti molekule vode (levo) in molekule beljakovine hemoglobina (desno). Povečano okrog 10 milijonkrat
<9

Včasih Je v beljakovinah tudi loslor, redko tudi nekateri halogeni elementi (halogeni elementi so: flor, brom, klor, jod. — So n. pr. beljakovine, ki vsebujejo jod). Procentni odnosi posameznih elementov ne kolebajo mnogo bolj kakor na zgornji tabeli.
Opozarjamo na značilno in važno sodelovanje dušika v molekuli beljakovine; beljakovine so dušične organske snovi.
Kako je zgrajen delec beljakovine? To uganko so začeli reševati v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Posebno
vlogo so tu odigrala raziskovanja Emila Fischerja. Fischer se ni držal starih poti, temveč je predložil novo načelo in to je, kakor se često dogaja, pomenilo novo dobo v znanosti. To načelo je v bistvu preprosto.
Fiziologi so vedeli, da razpada beljakovlnasta hrana v organizmu živali najprej na bolj preproste organske spojine, na aminokisline, nato pa tvori organizem iz teh aminokislin beljakovine, ki so podobne njegovim lastnim 'beljakovinam.
Kasneje je Abderhalden, Fischerjev učenec, krmil pse, podgane in miši z aminokislinami in te živali so res nekaj časa od te hrane živeel in celo rasle, ako mu je le uspelo, da jih Je prisilil požreti ta odvraten »obrok«.
Ali ni morda molekula beljakovine zgrajena iz aminokislin? Fischer je izrekel prav to domnevo in je začel nato umetno spajati aminokisline in je pri tem ustvarjal vedno bolj zapletena telesa, sestavljena iz aminokislin, poli-p ep tide.
Leta 1907 je naredil Fischer polipeptil iz 18 aminokislinskih členov. Cez 9 let sta Abderhalden in Fodor napravila polipeptid iz 19 aminokislin. Delci teh polipep-tidov niso šli več skozi napol propustne membrane. Modra galica jih Je lepo vijoličasto pobarvala. To je bila za beljakovine značilna in spoznavna »Biuretova« reakcija.
Ti poiipeptidi pa niso bili podobni beljakovinam, temveč bolj mrtvim produktom razpadanja beljakovin v organizmu, peptonom.
Emil Fischer je umrl 1919, leta, ne da bi naredil molekulo beljakovine.
2e je razočaranje zamenjalo prejšnje upe. Začeli so govoriti o slepi ulici in celo o polomu poiipeptidne teorije. V 20 in 30 letih našega stoletja Je nastopil čas, ko je znanost nakopičila material za bolj popolne predstave o ustroju beljakovin. Najbolj nepotrpežljivi raziskovalci so postavili takrat množico različnih teorij in domnev, katerim pa ni bilo usojeno dolgo življenje.
UreMije uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/II. — Telelon uredništva in uprave štev. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-23. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca:, — Odgovora)
urednik Cene Kranjc