St. 235 MMH »J fzhai*. izvzcmši pondeljek« A^iškoga št. 20, L nadstrop pisma s« ne sprejemajo, Prof. F. Peric, lastnik znaša za mesec L 7.—, -Za inozemstvo mesečno 5 trati ui U putt) v Trstu v torek «, oktobra JM5. Posamezna številka 20 cent. Letnik L ulice it. Frančiške uredništvu- iNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računa»o v širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanke in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trs*«, sv. Frančilka AsiSkega Stev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-53, Kje je ntfe mesto? n Boj med buržoazijo in P^le^om^e ^ takorekač med dVema tmper^ah^no-žc zato, ker smo im maThai 11 nespo-'mi da bi razvijati kak imperializem, b* ' ' da bi se vmešavali v to boj ma sobni, ne imelo smisla, , . __ borbo Naša vloga v tej borbi bi ne mogla biti droga nego služntstva. Na! bi se ze postavili na to ali ono stran, b* njo^ PnU v položaj podrejenosti, ki bi mogla biti na)-nevarnejLP z. na, same. Treba ,e nar^c vedeti, kak značaj nosi borba med tema dvema kolosoma. Proletarijat hoče ngti dosedanji burz-oazijski družabni red. Uo-s^edno temu je revolucionaren m na njegovi zastavi je zares zapisano geslo: «Kc-^lucija je lokomotiva zgodovine!. Buržoazija pa hoče ohraniti svoj red položaj. Da pa more to uspehom, mora zapluti m to. odreći demc kraci je. To pa predvsem zato. ker se klm izbija s klinom, pa na, nam bo to še tako neprijetno. In dalje zato, ker je demokracija sposobna za ustvarjale v dobah miru, ne more pa se vzdrzati % borbi in voditi borbo. Pa saj vemo, da se demokracija v 'časih borbe utes^uie ali celo odpravlja. V času vojne se demokratske svoboščine — svoboda tiska, govora in sestajanja — redno odpravljalo alt vsaj znatno zožujejo. Parlamenti igraTo, v glavnem, figurantsko vlogo in vsa oblast v usredotočuje v rokah eneiSa ali sklicujejo na svoje kmetsko pokoljenje in I Glasopi o refcoostmkau vlade? na kmetstvo. No, to je v mnogih slučajih BEOGRAD, 5. (Iz*.) V poetičnem ztv-prodajanje roga za svečo. Zavestno ali 1 ljenju m bilo danes posebnih dogodkov, nezavestno se navdušujejo za buržoazijsko predpoMne se je vršila seja mmistrskega demokracijo ter pospešujejo razvoj mest | sveta, ki se je bavil le z resortnimi vpra-• 1 ----Kmetska demokracija na -—- " —ia*ax-si. i^^ih q*> mnotio tovori strani s pomočjo Francije pritisk na Nemčijo. na drugi strani pa more Anglija nastopita proti Franciji kot zaščitnik Nem- in svoj borbo izvajati z u- reakcijo in se državi se osredotočuje v rokati enega nekoliko poedkicev. Tako mora biti m zastonj je vsako upiranje proti temu, ker v borbi je edinstvor vodstva vrhno tvonlno načelo. V svetovni vojni so se velike zapadne demokracije precej časa uparale temu kategoričnemu imperativu. Alt da si zagotovijo zmago nad centralnimi vlastim, so morale poseči po edinstvu vodstva ne samo na bojnih frontah, ampak tudi y ozadju. Tako so Clemenceau v Franciji. Lloyd George v AngHji, Wilson v Ameriki postali pod konec vojne malone diktatorja in avtokrati. V borbi terej ni mesta za demokracijo kot sistemu in režimu. A ko je na dnevnem redu borba z revolucionarnim elementom, tedaj je demokratski režim sploh nemožen, ker more le pospeševati ta element. To se je jasno pokazalo za časa režima Kerenskega v Rusiji in Nittijevega, Bonomijevega in Factinega režima v povojni Italiji. In kakor je italijanska buržoazija — da se reši rdeče nevarnosti — posegla po avtokraciji in reakciji gospoda Mussolinija, tako bo morala angleška in francoska demokracija brezdvomno odstopiti mesto reakcijonarni avtokraciji, čim bi rdeča nevarnost resno trkala na vrata njihovih buržoazij. To pa pomeni, da bi mi — čam bi se solidarizirali s to aH ono stranjo v tem velikem svetovnem dvoboju — zašli ali v revolucijo, ali v reakcijo. Če bi se navezal* na proletarijat, bi zapluli direktno v revo; luci jo. Če bi se navezali na buržoazijo, bi postali deležniki in žrtve reakcije. In to reakcije, ki sedi na mini revolucije. In ne varajmo se nikar: temu se moramo izogniti! Pri nas je na pr. precej razširjen predsodek. da pri nas ni terena za boljševizem in socijalno revolucijo, ker smo agrarna in kmetska zemlja. Da pa je to tolmačenje kratkovidno, dokazuje ravno dejstvo,^ da je zibel boljševizma ravno Rusija, ki je menda ena najagramejših in najbolj kmetskih držav. Nasprotno: boljševizem predstavlja najrealnejšo nevarnost ravno za kmetsko-agrarne dežele, če ne posvečajo pažnje pravilnemu reševanju svojih kmet-sko-agrarnih problemov! Će se hočemo torej izogniti toliko reakciji, kolikor revoluciji, ne smemo vezati svojega veza ne za kapitalisUčno-buržoazij-ski. ne za proletarsko-socijalistični imperializem. Moramo marveč gledati, da nam bo hiša kolikor le možno daleč od buržoazije in proletarijata. In ta možnost obstoji. kajti nič drugega nam ni treba, nego da ostanemo zvesti sebi, svojemu zgodovinskemu razvoju in svojemu dosedanjemu socijalnemu sestavu, pa ne postaneta ne burž: azrja ne proletarijat nadvladujoč činitelj našega življenja. Ako hočemo ostati na črti evolucije, da se izognemo vs^m večjim zmedam, da ostanemo kolikor toliko demokratska družba: mcran;o ostati kmetska družba, moramo voditi pozitivno kmetsko politiko, to je, moramo biti kmetska demokracija. Kaj predstavlja politiko kmetske demokracije? Ali pomeni to kmetsko. razredno diktaturo? Nikakor. Že pojm demokracije izključuje vsako razredno diktaturo in vsako dosledno izvajano orijentacijo, tako t^di kmetsko. Temu primerno zahteva kmetska demokracija sodelovanje vseh razredov in vseh družabnih slojev, toda sodelovanje, ki primerno upošteva kmetske interese. Kmetska demokracija je to-rCl l^ovetna1 s sodelovanjem vseh družabnih razredov, zbranih okoli kmetstva kot osi iste družabno-državne zgradbe. In edino taka demokracija je v obče in pri nas edino možna. Buržoazijska demokracija postaja, v tem zgodovinskem razdobju, skoro kontradierja med obema besedama jn anahronizein povsod, a pri nas posebno. Dnevi bttržoazijske demokracije so šteti: Pi cletarsdca demokracija je, za sedaj, tudi anahronizem. ker proletarijat stremi po revoluciji ;n dogradbi socijalne zgradbe na pa vse >n novih podlagah. Možna je torej samo kmetska demokracija, kajti kmet je — če se ne postavlja v službo ne bur- in buržoazije. Kmetska demokracija pa zahteva, naj se glavna pažnja posveča- gospodarskemu, kulturnemu in političnemu razvoju vasi in kmetstva. , .. . Kmetska demokracija ne proskribira buržoazije in proletarijata, ne zahteva, da se razvoj mest ovira, ne nasprotuje uveljavljanju industrijskega in finančnega kapitala. Zahteva pa, naj ta kapital shtži kmetstvu in naj se ne izprevrača y izkoriščevalca vasi. Zahteva- naj bosta finančni in industrijski kapital solidna. Kmetska demokracija se ne more odreči industrije že zato, ker bi bila goloroka in neoboro-žena (moderno orožje more biti samo proizvodnja industrije in tovarne). Zahteva pa, da industrija bodi zdrava, držeč se načela: malo, pa dobro! In ko je vsemu Umu tako — pravi pffisec na zaključku — se morama zopet vprašati, ali ni naše mesto v vrstah kmetske demokracije, to je demokracije, ki ji aelja-ška firma ni le figovo pero? Ta izvajanja v «Novem listu* so seveda mišljena za raanere v Jugosla'vafi. Vendar pa imajo tako splošno vrednost, da jih bodo s koristio črtaK tudi na« čitatelji, ker odgovarjajo tudi našemu položaju, našim gospodarskim razmeram in oašemo aoet-jalnemu ustroju. Gotovw vsebujejo za vsakogar zanimive misli, vredne oajresnefšega razmišljanja. Sanji V poKtićmh krogih se mnogo govori o rekonstrukciji vlade. Tudi vprašanje novega predsednika Narodne skupščine je na dnevnem redu. Zdi se pa da bo dosedanji predsednik Trifkovič ostal na svojem mestu. Semkaj se je vrnilo večje število poslancev Dopoldne je prišel minister Pavle Radič. Ministrski predsednik Pašić pride < Beograd v četrtek ali petek. Sestanek samostojnih demokratov t Beograda BEOGRAD, 5. (Izv) Včeraj dopoldne se je vršila 9eja glavnega odbora samostojne demokratske stranke za Beograd. Svetozar PribičevEČ je poročal o rezultatih svojega propagandnega potovanja. Na seji se je govorilo o nadaljnji organizaciji stranke. V kratkem bo sklican v Beogradu strankin zbor. V prvi polovici meseca decembra pa se bo vrSfl kongres samostojne idemio-kratske stranke. zoazije, ne proletarijata — istoveten z dve leti. Sporazi mi lm inJoslrijatai in IftiMii MM dosežen na podlagi izključitve vseh drugih organizacij iz sindikalnega gibanja RIM, 5. Med Splošno zvezo industrijcev in fašistovskimi sindikati je bil 2. t. m. dosežen sporazum. Za industrije« so podpisali sporazum on. Beimi, Olivetti, komandant Jarach, prof. Malelta ter avv. Li-verani; za fašistovske sindikate pa o«i. Rossoni in Cucirri. Pogajanja je vodii" glavni tajnik fašistovske stranke Farinacci. Sporazum vsebuje pet členov, v smislu katerih se priznava na eni strani fašistorv-skim sindikatom in od njih odvisnim organizacijam izključna pravica zastopanja delavcev in Zvezi industrifjcev ter njenim organizacijam na drugi strani izključna pravica zastopanja industrijcev. Razen tega se bodo odslej pogodbe med industrijci in delavci sklepale izključno med organizacijami prve in druge stranke v tem dogovoru. Končno predvideva dogovor odpravo notranjih komisij v tvtfmicah in njih funkcije bodo v bodoče vršili krajevni sindikati., vsak seveda samo z o žirom na tozadevne krajevne organizacije. V kratkem se bodo začela pogajanja glede splošnih določb in pravilnika. Fašistovski krogi pripisujejo temu dogovoru izreden pomen za iialijansko sindikalno življenje. Vse sindikalno gibanje se bo 'odslej vršilo v okvirju faši&tovskih organizacij za delavce in v Splošni zvezi industrijcev za delodajalce. Ševeda je spio-razum tudi velikega političnega pomena. Incidenti po Luporinijevera umoru v Firenzah Razjarjena množica ubila morilca - Še ena žrtev - Več odvetniških pisarn opustošenih FIRENZE. 5. Radi umora vicesekretarja tukajšnjega fašja, cav.ja Luporinija, so bila tudi sinoči vsa javna zabavišča zaprta. O umoru samem se poročajo še sledeče podrobnosti: Cav. Luporini se je podal v soboto zvečer v spremstvu nekega fašista v stanovanje inž.ja Bandinellija, znanega fl'crentin-skega prostozidarja, ko se je pojavil neki Benciolini, ki je potegnil revolver ter ranil vicesekretarjevega spremljevalca ter z drugim strelom do smrti ranil Luporinija samega. Morilec je zbežal na streho hiše, kjer so ga policijski agenti prijeli ter ga odvedli na kvesturo. Medpotoma pa ga je kljub zaščiti varnostnih organov napadla ljudska množica. Padlo je nekoliko revol-verskih strelov, ki so morilca težko ranili V bolnišnici Santa Maria Nuova je radi tega Benciolini izdihnil. Tragični čin je vzbudil med meščani globok vtis in v svrho represalij je bilo poškodovanih več pisarnic profesijonistov in stanovanj notoričnih prostozidarjev. V nekaterih krajih je posredoval fašistovski konsul Tambuiriai ter preprečil še hujše incidente. Tekotm noči je prišlo do novih spopadorv, pri katerih sta bila težko ranjena avv. Gu-stavo Consolo in bivši poslanec Gaetanio Filati. Prvi .izmed teh dveh, kateri je znan kot maksima list, je kmalu potem, ko so ga prinesli v bolnišnico, umrl na dobljenih ranah. Farinacci je brzojavil iz Milana, da se imajo ustaviti vse akcije v svrho re-presalij. Prefekt je prepovedal vsako zbir ranje ljudstva. Izvršenih je bilo veliko število aretacij. Danes zjutraj je prišel v Firenze Farinacci. «Večernje uovosti» prenehale SARAJEVO, 5. Pretekli petek je prenehal izhajati sarajevski popoldanski > lik urede diolomatičnim potom na kaki konferenci, kar pa je Anglija odklonila. Tudi Chamberlain se zelo izogiba razgovorov z našim poslanikom Rakovskam. Zato smatramo angleško pogodbeno politiko kot sestavni del njenega načelnega protiso-vjetskega delovanja. To je glava vzrok, da opazujemo z vedno večjo skrbjfot, kako skuša Anglija s svojimi načrti ujeti tudi Nemčijo v svoje mreže. Anglija hoče za vsako ceno odtujiti NemCiju sovjetski Rusiji. Prepričan sem sicer, da ta nikakor ne odgovarja stremljenju nemške vlade, vendar pa je vprašanje, koliko časa se bo mogla Nemčija po sklenitvi pogodbe še upirati angleškemu pritisku. Anglija hoče vsekakor zavzeti pozicijo nekakega razsodnika na kontinentu. Najvažnejše vprašanje tvorita pri teh razmerah d. 16 in 17 statutov Dfcučtva narodov. Čl. 16, ks atfpti&ni pravioa prehoda v slučaju kake Akcije Društva nar., morda za Švedsko aH Norveška ni nevaren, za Nemčijo pa predstavlja psi sedanji splošni politični tini£ Anglije nekaj čisto drugega. Nemčija prihaja s tem r položaj, pri katerem more Anglaj* izvrševati na sni, e v lojalnosti in poštenju nad našim in iz-vestnim italijanskim tiskom — mora trpeti, kakor pričata krnski in vrto^benski dogodek, najhujša žaljenja in klevete radi dogodkov, ki jih ni zagrešilo ne ono v svoji ukupnosti, ne kak njegov poedmecf! Će mi ne '(Polžimo uikup-nresti italijanskega naroda radi čina rt }otovlje-nega krivca v narodnem muzeju v Neapolju, v kaki odvratni luči se nam kažejo še le blatenja našega ljudstva v izvestnem italijanskem pisec danes že 87 let, vendar ima še vedno nenavaden spomin in duševno svežost. Memoari izidejo v treh zvezkih in jih javnost pričakuje z razumljivim zanimanjem. j,, —, j. , ,r . ... Njegovo veliko priljubljenost je potrdil tudi tisku rad1! dogodka na pokopališču v Vrtojbi, njeg(>v veličastni pogreb, ki se je vršil v nede- — f Andrej Gtrgič. V petek zvečer ob 10. uri je umrl v tukajšnji bo^nišn'ci po kratki bolezni Andrej Grgič, posestnik in gostilničar v Bazovici. Pokojnik je bil splošno priljubljen. veliko priljubljenost Ij-o na bazovsk'o pokopališče. Bazovica ni videla tako velik« udeležbe pri pogrebu že ka>-kih par desetletij! Bil je cel mož, priden gospodar i naroden delavec. Dokončal je kmetigsko šolo v Gorici, bil je večletni zaupnik političnega društva v Tretu in predsednik par ia član vseh domačih društev. Pokojni Andrej ko stroga uradna preiskava ne le ni mogla ugotovit* nobenega krivca našega rodu, marveč sklicuje svoj redni občni zbor dne 18/10 1925 ob 10. uri, v društvenih prostorih. _ Iz tržaškega iivUenia — Izjalovljeno dr zao tatinsko podjetje. — Brezuspešno zasledovanje zhi£ovcev po pod« aemfkih kanalih. Neprevkšaa prenagljenost je rokvarila zlikovcem uspeh drznega načrta, ki i jim bil sicer, ako bi se jim posrečil, dopri-. nesel bogat plen. Trgo-vec AdalI Kostoris, lastnik trgovine z oblekami v -ulici Giuseppe Carducci št. >39, preteklo sobote, zvečer zaključil prodava >je ostal — kakor navadno v sobotah — z nekaterimi svojimi uslužbenci še nekaj časa v trgovini pri zaprtih vratih, da zaključi račune in nredi izložbena okna. Bilo je okoli 20.30, ko *o Kostoris in njegovi uslužbenci nenadoma začtrii čuden podzemski ropot. Zdelo se je, ka-icor da bi nefcdb kopal pod zemljo, tik pod trgovino. Ropot je postajal čimdalje močnejši in lima! u je bilo čuti prav razločno enakomerne udarce krampa. Kaj bi neki to pomenilo? Kostoris ni dolgo ugibal o tem. Vedoč, da je napeljan pod cesto mimo trgovine velik odvodni kanai potoka, ki se izliva pod zemljo na Mon-tebdk), je takoj uganil, da morajo biti pod zeml o tatovi, ki so že pogost oma vlomili po tej podzemski poti v razne trgovine; ob teh prilikah so — kakor znano — prevrtal? steno kanala ter izkopali več ali manj >do!g rov po (katerem so prišli do svogega cilja. V tem uver-jenju je g. Kostoris telefoniral na kvesturo, odkoder je kmalu potem prihitelo na lice metli več policijskih organov pod vodstvom načelnika oddetka tajnih agentov cav. Magaldrja. Ta je dal zastražiti trgovino, po nekterih agentih/ostalim pa je dal nalog, da zastražijo vse izhode iz kanala Kmalu p«o prihodu agentov je zamolkli ropot pod trgovino nenadoma prenehal. Zakaj so zlikovci prekinili delo. Gčivid-no so bili — kakor se je pozneje izkazalo — pravočasno opozorjeni na nevarnost. Kak njihov ogleduh, ki je stal na straži v bližini trgovine, .je zapazil giban e polioijskih organov in fcrezdvorano obvestil o tem tovariše v kanalu. Poiiciski organi so — kakor rečeno — takoj zastražili vse znane izhode glavnega in postranskih kanalov, stali so na preži do naslednjega jutra, a zaman; zlikovcev ni bilo nikjer na spregled. Ker se ;e zdelo skoro nevesrieino, da so mogli zlikovci uiti iz #pasli, so policisti končno sklenili, da jih poiščejo v podzemskem skrivališču. V ulici Bat tisti so se — potem ko so na lice mesia poklican/ gasilci odprli tamošnja vhod, spustili v kanal in pričeli iskati zHkov-ce. O svitu bakelj in svetilk, ki so jih nosili gasilci, so prebredli in preiskali križem vse kanale, a brezuspešno. — V kanalu tik poc Ko&toris^vo trgovino so našli skoro dovršer rov, v n:em pa dve šapi in razno vlomilske orodje; v blatu so se š* poznale številne sto pra e, tod* o zIAf-vcih ni bilo ne iuha nt sluha Po dolgem iskanju so policisti končno > ulici Cologna odkrili izhod kanala, na kateregi s- ni nihče sT » "'nil in ic zato °®tal Žen. Pri tem izhodu, ki se nahaja na dvorišči hi-e št. 14 in 16 v ulici Galileo Galiki. so na-šli dva para blatnih škornjev, kar je dokazo vaio, da so zlikovci na tistem mesLu ušli i: kanala. Pol ciiski organi so tudi ugotovili, u; so zi&ovci prišli na omenjeno dvorišče s po močo DonaTejenih ključev, s katerimi so od pri; vrata hile št. 18 v ulici Galileo Galilei _ Slabo je GORI V torek smo prinesli v našem listu dopis iz Podgore v katerem smo ostro ožigosali lah-komiSijenc dovoljevanje plesnih zabav v Podgori, kjer skoraj ne mine nedela brez plesa. Če bi se še dogajali čudeži, tedaj bi se morala Podgora spremeniti radi njenega razuzdanega veseljačenja v drugo Vrbsko jezero- Pod uplivom pritožb je občinski kom bar g. Numijs zna1 no zvišal pristoibino za plesno dovoljenje, toda visoka pristojbina ni prav nič oplašua prirediteljev, ampak v nedeljo se je v Podgori zopet plesalo. Sicer je bil tudi v nedeljo Bog mrtostljiv in še ni spremenil lepe Podgore za kazen v drugo Vrbeko jezero, todo v nedeljo je vendarle občutila boi-ji prst. Radi plesa v jboteišnico Približno ob 10 uri zvečer 5« pripeljal «Ze-leni križ* v goriško bolnico trmasto hčerko Ano Mizerit, k; ni hotela poslušati pametnih naukov svoj-ega očeta, da na= se nikar ne udeleži plesa. Ker niso vii nauki nič pomagali, je razkačeni oče segel po leskovki ter obdelal z njo svoje neposlušno hčerko. Takrat pa ni imela leskovka. vsai za enkrat, onega zdravilnega učinka, kakor ga ima navadno, ampak ravno nasprotno. Pod uplivom leskovke in trmasta hčerka zadobila tako hud živčni napad, da je padla v nezavest, vsled česar so jo morali prepeljati v bolnico. Samomor in panika med plesom Plesa se «e udeležil tudi 23-letni klepar Le-opokl Kumar, prebivajoč v ulici Cocevia, skupno s svojim dekletom. Med plesom mu .je. dekle najbrže * delalo roge» in zato jo je pozval, da naj gre za trenutek radi objašnjenja iz dvorane. Ker se dekle ni hotelo odzvati njegovemu vabilu, se je Kumar oddaljil iz - • ' kmalu nato sta zadonela po 88-90 lir kvintal, medtem ko je notirala zacarinjena in obdavčena v Trstu 122-124 (seveda pri neznatnem povprcievanju), domača v leticah po 70, umetno sušena nova domača rinfussa je beležila od 110-120 lir za stot. Pri ječmenu je bilo mogoče ugotoviti ceno 155-164 lir. Oves (vagonsko blago) je notiral; madžarski v tranzitu 100-102, amerkanski 108. romunski Trieste cif 94 za metrski stot. Madžarski in romunski otrobi so se ponu ali v trai> žitu po 95 do 100, domači 17, italijanskih roT*- plesne dvorane in 1 dva strela. Ker je bil potek zabave že sam po sebi precej buren radi čestih prepirov in pretepov, je nastala vsled strelov v -dvorani nepopisna panika ,ki se ni polastila- samo plesa-jočega občinstva ampak tudi. .. orožnikov, od katerih je pričel eden strelci v zrak Ko se je pan:ka malo polegla, so našli na dvorišču za dvorano v mlaki krvi mladeniča, kateremu ie curljala kri iz dveh ran v sencu. Ker je bjl fant še živ, so ga brzo naložili na mimo idoci avtomobil, ki ga ie odpeljal v goriško bolnico, kjer je kmalu po prihodu izdihnil. Tu se «špt0a|» grešna duša! DEKLE, pošteno, išče službe pri boljši slovenski družini. Vratarica, Via Torre bianca št. 14. 1408 BABICA, avtorizirana, diplomirana spre ema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farnet-o 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telt-fon 20164 »_1277 VAJENEC za kolonijalno trgovino se sprejme takoj v ulici Molino grande 16. 1426 MODERNE plese poučuje plesni učitelj Pertot. Via Chiozza 7/1,_1423 VELIKA omara, pripravna za knjižnico kakor tudi za gostilniško postrežniško omaro v čevljarnici, Rojan, Via Roian-o št. 2 1424 STANOVANJE s hrano za dve učenki se išče v bližini Sv. Jakoba. Pojasnila v Via Boc-caccio 9 vrata 8. ^425 SIN kmetskih staršev, ki je letos z dobrim vspehom dovršil meščansko šolo in že zdaj v 16. letu. želi biti sprejet za trgovskega učenca v Gorici ali na deželi. Vpraša na se y Tolmin h. št, 110.__»422 REVMATIČNE bolezni, bo'ečine v plečih in križu, trenje, se zdravi najbolje z Revma-^zanom» (tekočina ali mazilo). Lekarna v 11 Bistrici_ * 403 PP. AKTIK ANTIN J O veščo strojepisja, sprt me tako- < La Fondiaria* v Barkovljah. 1413 __ ■■ —- BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29._64 OPOZORILO. Podpisani zastopnik predlagajoče stranke opozarja, da se 6, oktobra t. 1. ob 10 1 p-redp. pri tržaški preturi (soba 36) proda na prisilni dražbi poslopje (villa) pol št. ! 861. v!, št. 849 k. o. Rocc-1. cenjeno na L 68.285 85. Najmanjši ponudek znaša lir 34 143. Cenitev, dražbeni pogoji in dntgi spisi se morejo pregledati v sodni pisarnici v uradnih urah. (674) Dr. Josip Wilian. ki so le popustile v predpreteklem tednu za celih 8 točk in niso pokazale tudi v zadnjem v splošnem nobenega uspeha navzgor. Temu vzgledu sledijo tudi evropska žitna tržišča v mnenju, da Amerika znižuje cene zato, da hi lahko plasirala žito v Evropi, ker so amerikanske cene v primeri z evropskimi še vedno znatno višje. Opažati je pa, da leži na vseh tržiščih zelo mnogo nerazprodanega blaga. Ta okolnost bo prav "gotovo povzročila še nadal ne padanje cen. Na Novosadskem tržišču je opažati veliko rezerviranost kupcev, radi česar se v preteklem tednu, ni mooel razvi-ii skoro nikak promet in zategadelj je tudi ugotavljanje cen težko. Začetkom predpreieklega tedna -e beležila pšenica 260—<262.50 Din, za metrski stot in je padla tekom tega tedna skoro brez večjega povpraševanja na okrog 240 Din. Stara koruza ni mogla zabeležiti skoro nobenega prometa tudi pri padajočih cenah. Večinoma se je nudilo Wago pri majhnem povpraševanju po 172 do 175 Din. franko Novisad. Po umetno sušeni koruzi v tem tednu ni bilo povpraševanja, ketr pride še le v približno 2 tednih na trg Moka, oves, ječmen in fižol niso beležili skonc nikakega prometa. Terminska kupčija tudi ni oživela, kakor bi morala že z ozirom na sedanji mesec, kje.r se kupci navadno preskrbujejo za zimo in prvo pomlad. Se mnogo siabšo sliko nam nudi drugo isto-tako mer odavno tržišče Braila rum unsko pristanišče ob Črnem morju, za katero ni vladale v zadnjih dveh tednih prav nobeno zanimanje Nobenega povpraševanja ni niti po romunsken ječmenu, ki zavzema odlično mesto na svetovnem tržišču. Po mnenju strokovnjakov je pripisovati dejstvo nezaniman-ja za romunske žito le pojavu Rusije, ki je vrgla iz Novorosi-joka in Odese na svetovna tržišča ogromn« količine pšenice in ječmena, kar občutroo nižć romunske cene. Neposredno konkurira romunskemu žitu tudi jugoslovensko in madžar sko blago. Najboljša pšenica franko lad^ Braila je 10.000 lejev cenejša od romeuske. Rusija ponuja v Konstanci svoj ječmen 5CKK lejev cenejše od Romunije, Stare zaloge jugo slovenske koruze so v Braili tudi 6000 lejei cenejše kot pa romunska. V Braii1. so se na vadno delali zaključki za novo blago od drue'< polovice septembra naprej, medtem ko se i< tovori!o šele o' 3: nuarja r-aprej. Letos tudi '-< iztsta'ja, ker ga nud ti Jugoslavija in Ksnad« po veliko MgtodnejSih cenah nego pa morejo tc storil: roiniTiiki izvozničarji, Nem^ui nadalje tudi izvoz fižola Aaierega je Ie-tos iud drugod vse polno. Kljub stagnaciji pa posta jaio tudi dovozi, ker kmetje računajo na po rast cen in mW.i',o, da izvozničarji stavkaj-o 1 nadi, da dosežejo boljše nakupovalne cent. Tudi v Italiji sto^i ž?tno tržišče pod vplivor padanje cn na amerikanskih ir. evropskih trži ščih. Temu se pridružuje še občutno poman kanje denarja na .denarnem trgu. kar je imel za posledico povišanje privatne obrestne mer i za 3 in tudi več odstotkov. Ti dve devsitvi pc |-vzročate veliko rezerviranost kupcev, ki kv pujeio le kar v resnici rabijo. Glasom zadn 1 poročil z domač h ital^anskih tržišč ni pra nobenega zanimanja tako za domače kake ia inozemsko žito Obilnih ponudb ni mogoč* ped nobenim pogc cm spraviti pod krov. Zat so tudi cene večinoma nominalne. Domača pšenica se ie ponujala hrez povpraševanja po gorn e italijanskih trgih po L 170-180 za metrski stot. ruska pa po 199-195 franko vagon Genova. — Pripominjamo da robni preživljajo krizo, .ki jo je povzročila uvedba uvoz na carine na žibo in radi tega ne morejo spraviti na inozemski trg svojih polnih zalog. Na tržaškem žitnem tržišču ni napram po-1 Na pribHžno ta na£in se je odigral včeraj eden iz onah starodavnih trgov, ld so tvo-: rili nekdaj Magocrtan^et j za1 goriške trgovce. Čeprav je njihova koža postala že taka, kakor podplati v Saunigovi trgovini,1 je vendar razumljivo, da niso bdi z izidom' trga mč kaj zadovoljni; pač pa so bili zar dovoljni z i zidom StandreSki purani, ker jim je bflo z njim podaljšano njihovo živ-j ljenje vsaj za par mesecev. — Smrtna kosa. Dne 30. septembra je umrl v Ljubljani g. Vinko Šuligoj, ki je bil dolgo vrsrto let sluga pri «Trgovsko-obrtni zadrugi® v Gorici. Zadela ga je kap. Po-; kojnik zapušča vdovo in hčerkomčiteljico.! N. v m. p. — Krvav spopad med cigani. Včeraj ob 3.30 je došlo radi kupčijskih sporov dio krvavega sp-o»pada med številno cigansko družbo, ki se je vračala z živinskega trga. Najprej so leteli po ciganskih glavah bi-čevniki,, ker so pa biči premalo zalegli, so fregle stranke v sporu do bolj izdatnih prepričevalnih sredstev, kakor so to «balan-cmi» in noži. Pretep se je kmalu spremenil v cigansko klanje, ki bi znalo imeti za udeležence usodne posledice, da niso po-! segli v vso zadev*)" orožniki, ki so po dalj-' še m naporu odpeljali pretepače deloma v^ bolnico, deloma pa v goriške zapore. Sed-: morica ranjenih in zaprtih junakov pripada ciganski rodovni Komao. Sprti so se radi nekega konja, katerega sta si lastili obe| skupini, pa ni bfl najbrže od nobene, ker j sta ga gotovo kje ukradli. — Prodaja goriškega dirkališča. Goriško mesto je prodalo te -Ali svoj svet pri južni postaji, na katerem se je nekdaj na-: ha jal o goriško dirkališče, tvrdki Livellara za znesek 180.000 Hr. K čemu pa naj služi Gorici dirkališče?! Sedanja Gorica si pač pri današnjem gospodarskem položaju ne more dovoljevati takih dragih špasov, kot so konjske ali druge dirke. Edino, kar lahko prenese, so se kolesarske dirke goriškega «Audaxa». — Iz Komna. (Predzadnjo nedeljo so imeli ta mesec že drugič, komenski fusarji sestanek v Ciriu radi razdelitve jusar&kega zemljišča. Prvič pred par dnevi je razbH dež njih zborovanje pod milim nebom. Drugič t. j, sedaj j-e bilo več sreče, a do končnega zaključka še niso prišli. Izvolil se je nov odbor, ki najj pripravi vse potrebno za razdelitev, za katero je skoro že zadnji čas, ker rok, ki jim je še na razpolago, kliče ia kriči po hitrem delu. Sestanek je bil deloma precej živahen. Nekdo, se ve ne.usar, je zahteval, naj prk5ejo v poštev vsi občinar-ji, čemur so s« pa? uprli upravičenci t. j. jusarji. Nadalje se je od nekaterih obsojalo, da se je vpeljal običaj v komensko občino,, da pripadajo dohodki klavnice v korist ( cele občine in ne samo Komnu, ter končno da se krijejo stroški za bolnišnico skupno za celo upravno občino in ne kot je bil prej običaj, da vsaka davčna občina imej v tem pogledu svoje račune. — Beležim to le kot kronist ker nimam namena, da razpravljam o tem na tem mestu, oziroma ob -tej priliki. Glavni tq>i jusarjev 90 pa obrnjeni na novi odbor, ki naj reši svojo sprejeto nalogo točno in vestno. Tn se «sptgja)» grešna - V torkovi številki smo opozorili ca uničujoče posledice, ki j'h ima prirejanje tako pogostih plesov za moralo in zdravje podgorskega jn okoliškega prebivalstva, potek nedeljske plesne prireditve pa ,e opozoril na nevarne posledice, ki jih ima lahkomiselno dovoljevanje neprestanih plesnih zabav tudi za javni red in mir. Zato trdno upamo, da pomeni nedeljska plesna zabava v Podgori konec razuzdane plesne dobe m začetek pametnega jn treznega življenja. Zato temo prepričani da so tudi odločujoči faktorji prišli po nedel^ki prireditvi konečno vendarle do spoznan;a, kako pogubno da je njihovo radodarno dovoljevanje večnih plesov, pa naf bo ^cmska pn-stobina za dovoljenje še tako»visoka. Istotal«, upamo, da je morda tudi potfgc^ka nilad.na ki skoz celi teden dela v prašnih m mračnih tovarnah .konečno uvidela, da je naravnost vnebovpijoč greh nad stvarstvom m samim seboj^zapravlfati tako blagoslovljene popodne- ve, kakor je bil nedeljski v prasnili m zakajenih plesnih dvoranah___ _ Trg sv. Mihaela. Včeraj se je vršil v Gorici Jopet eden iz onih starodavnih trgov, ki so nekdaj tvorili vir blagostanja za goriške trgovce, trg sv. Mihaela. Nekdai so se goriški trgovci na. take trge temeljito pripravljali: v nedeljo zjutraj so skrbno pregledali in uredi* svoje bogato založene trgovine, popoldne pa so se podah ali v štandrež ali v Kromberg ali pa kak drug kraj goriške okolice, kjer so zopet skrbno pregledali svoje želodce ter jih bogato. za: ložili s piškami, purami in drugimi takimi cepami, katere st* potem ravnotako bogato zalili z goriško vinsko kapljo, ^akaj pa bi ne! Saj jih je naslednjega dne čakalo naporno delo hvaljenja nphovega tovora, prodajanja in kasiranja denarja Air tako je bilo. nekdaj, v -tih starih cajtih*. Včeraj, na trg sv Mihaela, pa je bilo zopet enkrat tako, kakor je pač skoraj vedno sedaj, v «tih novih ca)fah». Wa živinskem trgu so se zbrali v pn^elrskj družbi konji in kljuseta [teh poslednjih jc bilo več nego prvih), voli, krave m teleta in tudi prešiča niso manjkali. Najbolj uva-ževani st? biH voU in krave in zato so « držali tudi- jako ošabno. Če si hotel dobit: tako živino, si moral plačati za en njer kilogram 5-6 lir. Naravnost •peparjem ps so biii prašiči, ker se ni včeraj za nje sfco* raj nihče zmenil, čeprav so biH nroogo številno zastopani in ob takih prilika! skoraj vedno cenjeni Radi te njihove po parjenosti si lahko dobil včeraj najlepšega prašiča, ki je stal navadno 120-150, zs borih 50 lir. Ravnotako kot prašiči so bih poparjen tudi goriški trgovci, ker se tudi za nj" nihče zmenil nL Celo jutro so stali na vra tih svojih trgovin, twk» sejmarji ser hodil tako brezbrižno lSmo njih, kakor di sploh ne poznajo trgovcev, in prav n*č tus* pomagala njihova prijazna vabila: «Pejt ga noter!» Pač pa so prišli še vedno ni r svoj, sicer ne masten, račun «oštirji». Položaj na žitnih tržiščih. Glasom zadnjih poročil statističnega oddelka Jvlednarodnega poijedekkega zavoda v Rimu presega letošnja žitna letina v Evropi lansko za polnih 73 mil^onov metrskih stotov, kar pomeni, da je letošnja žetev za celih 20 miLo-nov izdatnejša od one v letu 1923. Ako prištejemo še ruske proračune, ki napovedujejo za Rusijo skoro enako žetev kakor pred vojno, pridemo do zaključka, da zastaja Evropa za povprečnimi žetvami v letih 1909—1913 s ko-ma-j 7 milijoni metrskih stotov. Izražen s številkami ie znašal evropski pridelek 350.400.000 ^ s KtgsgaBgs® Borxna DEVIZE: Trst. 4. oktobra. Amsterdam od ^0.— do K'10— Belgija ad 1- 9 50 do lil 50; Pariz 115.— d- 1 53 London od 130.30 do liO.SO ; New York o 1 - 1.75 do 24.90; Španija oi 352 — do 362.— ; Švica cd 479 - do 482.— ; Atene ud 35,— do 37.-; Berlin od ftS5. — do 600.— ; Bukarešt od 11.25 do 11.75 Praga od 73.59 do 74. - : Ogrska od 0.0340 do 0.03'>5; Dunaj od 345.— do 355.— ; Zagreb od 44 2 > do 44 .25. KAriAAiiske obve-1"1'"1 metrskih stotov, napram 277.400.000 v letu 1924 in 330.700.000 metrskim stotom v letu 1923. V teh statističnih poročilih pa man^a se verno Rusija, manjkajo pa tudi še male evropske državice, ki še niso javile končnega rezultata o svojih žilnih ietinah. Sodi pa se, da je znašal pridelek teh državic na s Lopa Rusije, vsai; momentalno več računati j s tem dejstvom, ker jim ravno rusko žito p'c- ; križu e račune. SpTičo dejstva opažamo, da ima letos Rusija razen 10 milionov stotov pse- , niče tudi 20 miljonov stotov koruze ječmena | itd. za izvoz na razoolago (ta poročila pa sc ; niso -avtentična), v zadnjih dveh tedn h na . amerikanskih tržiščih neprestano padanje cen. Benečijske obveznice 67.ni. ZOBOZRAVK3K specijalist za zobne in ustns bolezni sprejema o Gorici na Travniku št. 5, li. od 9 -12 in od 3-5 (67) Briljanfe. tmmmf dragulje tvrdke in plačujemo platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Via TGšŠHi Bifi^CH 23 Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. FrecJno kaj nakupite, oblščita Velik® sklaciiiče pohištva ALESS tvrdio Via Reftori št. t — Via š4a!caaton št. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. PODLISTEK Iz tržaške pokrajine — Iz Sežane. {Užitmna.) z dne 1. januapa 1924. je prišel v veljavo novi občinski užitnin-ski zakon št. 2030. — z dnem 1. februarja 1924 1. je sklenil takratni prefekturni komisar g. dr. Rumer z neko tržaško užitninsko firmo pogodbo ter ji oddal v pobiranje ©bč. dac za dobo od 1. februarja do konca 31. 12. 1924. Za režijske stroške se je določilo čistega dohodka nabranega od trgovcev in krčmarjev, bivajočih v sežanski občini. Do tu vse dobro — a krčmarji in veščaki so mu ludi to odobrili in ga v tem podpirali. Novi prefekturni komisar g. RussignoJi je sklical nekaj dni pred novim letom 1925. vse trgovce in krčnaarje v občinski Airad — ter etavil predlog, naj se vsi krčmarji in trgovci pogodijo na način, da bođo odgovarjali mesečni dohodki onim dohodkom, ki so jih prispevali v letu 1924, Vsi trgovci in krčmarfi so bili s tem premo? gotn zadovoljni in tudi podpisali tozadevno (obvezno pogodbo. «G. prefektura! komisar je potem predložil ogoćbo kr. prefekturi v Trstiu ▼ odobrenje, jrčanarji in trgovci «o čakali, da se tozadev no pogodijo in plačajo poetavne obroke. Na mesto- tega f>a jim je g. komisar sporočil, da *o v Trstu bili nasprotnega mnenja radi česa* E. PHLIUPS OPPENHEIM: U U sospia Um TSewa Prevel France Ma^na. «Moj prijatelj Philhps,® je rekel s formalnim naglasom, ko se je strežaj pojavil na pragu, «vam ne bom mogel, bojim se, izkazati v »o hvaležnost, ki jo občuti; toda vi izvršujete čudovito in zelo plemenito delo. gospica Beverley, delo ki vas bo samo poplačalo.* Odšel je iz sobe in pustil Katarijio v čudni zapletenosti čustev. Skoro mrztčno ga je opazovala, ko je odhajal in izginil, poslušala je njegove stopinje po veži in odpiranje :n zapiranje vrat. Tedaj sc je kratko zasme^la. »Živela nebesa!* je vzkliknila sama pri sebi •Zdaj moram poiskati teto M.olly in ji pove dat:, da odpotujem jutri v Evropo s popoln n tujcem!* 3. po#b"ie Nekolik® minut pozneje je gospod Joc«ly® The\v izstopi! iz najetega-* avtomobila prec enim največjih in najbolj kozmopolitskih ho telov v New Yorku — ali na svetu. Z naeto pom starega običrafnega gosta se je P™1za ameriškemu baru, ki ga je ted'aj — brto j* namreč pozno p^poidne — f>o«e^la mnooca gostov. Kurjozno »e bSo kako se j v tej demokratični točilnici pomaknite njegov« Jocelyn Thcw je motril vpiaševč^lca z neprikritim preseneče-niem . .« i Resnična kakor evangelij,» je vsem Sicer pa ni treba verjeti mojim oest-dam! Pojdite rajši nocoj v Rivers.de Dri ve m povprašajte v palači Beverley; našli o bo,te F , i • „ • „ Vred eno uro se c od-zaposleno s pakiran em Pre^ . mu ^ ločila. Jaz sem približno eu Zn?Kdo pa je tisti bolnik pravzaprav?, * ho- tClri! ^°^vS'jocelyn Thew s W ' C -sin>m glasom. «To morate v; lantie od-* v sami! Vse. kar vam lahko povem, je, da ■I Anglež in da ga ona pozna že dolgo časa — kakšna stara ljubezen bi jaz domneval Dozdeva sc mi, da se ona ni brigala mnogo zanj. zda-; pa kc leži na smrtni postel>i, se je očrvidno izpreobrnila. Naj bo kakor hoče. dejstvo je, da je pretrgala vse svoje posle tukaj, odpovedala se je svojemu predsednistvu v odbori* vojnih bolnišnic in sklenila je, da ne zapusU bolnika, dokler bo živel. Nobena druga strežnica ne gre z njo, tako da bo mo^la ona sama sedeti pri njegivi postelji pc dnevu m po t Kaj pa t« ajemu pravzaprav?, »Nihče ne ve prav za gotovo ? seiegiasJ previdni odgovor. -Operiran je bi radi vnet a slepiča, domnevam pa. da so se temu pndru-žile še komplikacije. Kakor sem »Htel. ni veJ UP^fa rPka se je. naglo cazkropU. Jocjlg Thew se je nasmehnil, ko * opazil, da so stir ie ustavili šoferia in sedli v n,egov avto. odličnVaštvo za nekoliko stopin; niže. S svojo vol o jc svoj ponosni nastop premt>«nii na nižjo stopnjo Pozdravil je točaja za barom z njegovim krstnim imenom, z navideznim zanimanjem ie poslušal svojega soseda, ki mu \e prepovedoval eno na^navaldaeših povest. ob njenem zaključku se je pomaknil bliže k neki skupini pivcev. Bili so to časnikarski poročevalci, ki j h je površno poznal. »Pravim,* je rekel zaupno, »ako me prime prava velja, bom vam fantom neka«, nekaj velikega zaupal.u Tako so ga obkolili kakor tropa giadmb dasi dvomečih volkov. Potisnil je svo« kozarec od sebe, sprejel pijačo od nekoga, ki mu jo i« ponudil, in se malomarno naslonil na dolgo -točilno mizo. , . , ,- ja -Kaj bi vi rekli«, je začel, -če bi bo gospodična Katari^ Beverley ena n J ^ ličneiših dijm newyo/ških družabnih 4i^ncs?> ■ Sesira Katarina iz bolnišnice ^ - je nekdo vprašal. R„verlev, večkratnega • Hčerka starega Joe Bev^rie^ mli;onarja?» je .poklical ne*do ^ ^ • Da, tista., ,«« jekPotrd ^ ^ ^ .Pravun, ka, bi vi bolnišnico tn svojo gospod^a -Pu^ ^°eUi pretrga vse svoje palačo v K.vers^ ^tiriindva selih urah od-po^e in 1™*tq>{ 8na ^miku City oi Boston. dTs£emlja tja nekega bolnega Angleža, ki ga nihče ne pozna?« . -Dokaj lepa novica je to,» je onemi casm< kar s podlaslč-jim obrazom na n>egov} strani •Toda je-li resnična?^