13. fttev. Pc#tnina pUčazui v gotoTini. Celje čeirtefe 14. f«*bruarja «»29 Leto XI. v ,jonde,jek in četriek. 5t«ne mesečno Din 7 — !h inozemstvo Din 20'—¦ Poirnnflcna &te%r!ika 1 iii». Račun poStno-čeKovnegi1 zavoöa štev. 10.666. iTcdniittvo ¦ n upravftiitvo i ">>*&© Strossmayerjeya ulica 1. pritF'te. Rokopisov ne vračamo Ogiani mo tarifu. selefon int. šrev. 63 „Grossüeutschland — Grossjugosiavienu* | Naš saivinjski rojak, g, prof. Frank» Ba-s v Mariboru jc na.pisal za i>rvo le- tošnjo šlevilko »Clasapisa za zgodovino in narodopisje« kritiko knjiižice, ki jo je izdal znani vodja spodnještajeTskih Nemcev dr. Gainuillo Moroeutti lansko let'o na Dunaiu. j * Smisel knjiig.© je ta, da nam dr. Mo- ! r-ocutti za »kulturno avtonomijo« Nem- cev v Sloveniji ponuja i^rija;teljstvo Velike Neiroeije (ki je seveda za.nj jedin iniorodajcn in uvaževanja vredein po- litični činitelj v Evro>pi). Nia to odgo- varja'g'. prof. Baš: ; »Ena.k'OpraiVncst« in »pravice« Slo- ; vencev, katere so uživali na lastnih tleh, nam kažejo v najJepši luči pol eg boirbe za C. M. &olo v Studenicih, kaltero je očrtal dr. P. Stmicek v lanskem GZ'N (p. 71 ss.) nekaiteri sklepi lnariborske- ga obcinskega sveta. L. 1897. je mari- bor.ski magistral vrnil državni ti.sikarni na Dunaju slovenski izvod dr/.avnega »aikon.ika, kljnb teimu, da j.o brio takrat v Matriboru 2(553 Sloveneev. (Aikt Z 1233,35 7, dne 12, apriila 1897). Na se- jah 14. dccemibra 1904 in 2. maja. 1905 jie sktenil občinski svet, da so o, proti čemur pa zopet iz nacijonalnih ra.zlagoiv takoj nastoj)i mestni svet 4. decemibra. 1908. One 17. junija 1909 trßai nMiriborska pol i ei ja z V'oza nabomikov in naborni- kom slovenske za.stavc in trakove pri gostilni Ilaipoic (Trst) na Tržaški cesü. In se preden so 1. 1909. slovenske obei- ne Liimbus, Bistrioa/in Ruše zahtevale dvojaziene napise na žeilez,niških posta- jah v svojih občinaih«, že se ie ¦o^lasil pri Južni železnici iniestni svet in nastoi})il proti tenm, ecš, »diese j^cstrebun.wji enasprimgen absolut keinem wiikli- rhvn Bedürfnisse und sind nur (hvm a'ng'ötdin. den ruaitioTwleii If aider .... in iminier wciteTe Kreise zu trai^en, und zwischen der Stadtseineind« Marburg U'n'd ihrer nächsten Umgebung eine künstliche Scheidewand aufzAirichten«, vsled česar naj ostane vse i>ri starem. ' (Z 291 ]waievs. 5. moveinnbi-a 1909). In ko je knietska ob ein a Pa.rtin.je l. 1900. cdklonila lrcinÄke dopise, je ves državni aparat sikoeil na noge, da prisili na os- novi ei:. 19. km.etsko oibeino, ck\, se uklo- ni volji izobraženega Maribora (Z 38.540 od 9. decombra 1906). RaznieTJe med narodnostnim in soci.ialnim eu- (om, ki je innel ^fedIlo obrnjeno est ]Divoti podezelsk&rnu študentu, pa nam kaže i/.redno lepo št, 43 z dne 12. avgusta 19(;2. I/ tiiga akta tudi raizvjdiimio, kako 80 upo-rabilja'li zilasti ptujski gosjVodje irwsfp.i dnnai-, Ko je bil takraitni od,g0r- vorni nrednik »Siovenskega. Gospodar- ja« fir. A. Kctošoic cibsojen in je pla'ca'l globo 1000 K, je bila po zakonu ta vso- ta nanncnj.cna niestnim ubozcc-ni. Ali 0-rnig je takoj ]3is:ni.eno po«redoval pri svojem marihorskcni kolegu, da se ta vsola naikaže v katerikoJi obli-ki »Šta- jercu«. V ])oseWeni, s 13. avgustoim 1902 da'tiranem pisinn razlaga Ornig Afairiljorčanom ]K>.nien in denarne tcz- kcča »StajeT'ca.«, ki so izredno težke kljiub teniu, da je Ptuj podprl »Šta- jerca« z brezplačnimi lokaili ter s ped- poro 800 JC v denarju, i)tujsk;i mest- na hranilnica pa s 600 kronanni. Glo- bo 1000 Jvnaj dobi »Štaijerc«! In za- ui)iio je »Šta.jerc« dobil od ubožoem namenieneq, denaria 200 K; ua; pa je dobil »Volksral«, ostane vpraišanje,, sigurjio pa venro, da je doibi.val cA leta. 1098. dailjc vsako leto 500 K (sklep se- ie t. julija 1908). Reclnopa interve- nira pri vsakeni. izf)ra.ziiieneun urad- nišk-cini mestu uiairihorski obnnski svet p'scti Slovencu in za Neinca. Ta-ko po premestitvi prof. Murauerja (st. 29, od 21 jiunija 1903), po izpraznenju mosta vodjo kolcdvorsfce poste (42 Ihmos. od 11. oktobra 1905), pri zased- bi incst j)osta.iievodiij ebch inariborskih kc'odvoiifi 1. 1913., p'o siu.-rti prof. Lav- f;vr;:i mi JiiicškGini iK-iteiljištki 1. 19J5., da amen in i sa'imo neka'tere. Ni pa rna- riborski cbcinski svet intervenixal sa- m'o 'ah Ncmee, aitnpak deloval ie za ]yre- nicslitev Slcveneev iz Maribora. Dne 17. februaTJa 1915 je stavil p'clitieni edsek predlog, ki je bil sprejet in od- po.slan na pristo'jno inesto. da se radi '-iuicijonalnega miru« prc-iinesti I. KejV YAVv. Uspeh je \sein znan. Pri preiga»- njanjiu Slovencev zaieetkoni voij'ne so spcdnJG-.staJG'rska mesta v ))rvi vrsti sö- dolovala,1: Po aiktu 370 od 30. januarja 19.1.5 zau])no denuncira slove,n(j,grais(ki niüstni svet v MariboTU stanujocega •Takc!)a Vrcc'ka kct srbofila etc. In ko je sporaJadi 1914 pairkrat ziahteval dr. Kcdc'i'man v sloven,ščini telefonsko zve- zo, je nasbila iz U?ga afera, \' ka.teri iwisto]>a jn&stni. svet proti vsaki rabi slovt.nsf'iDo na pcS'ti in za lucinestitev uraduika, ki se je za sliovonÄC-ino za- vzel. Co niiiii ta dejstva kažeio Maribor kot UK-slr;. odkcdei1 se siri sistcunatsko geriiMiiiizaciia po deždi., kot kraji, kjcr ni enakopravnosti za Slovence, niti gniO'tnega obwtankai, taüco naiin prika- zcjo naslednja dejslva v izrodni luči pditično, narcdnostno in psihološko ri'ijentaeijo spodnješta,jerski:li Nein^- ee^'. Začctek /jampnega dopisa na lne- re:lt'.,ine r-initdjo na Dunaju Z 160 z dne 19. junija 1907 so glasi: »Durch ili.e RekihsratswahlrefoTin und die da- mit im Zusaiinmenhainge stehende WahilkreisiMinteihniig wurden die Städte und Märkte des steirischen Un- tcrlandes als zum deutsclien Besitz- stande gehörig seitens der Regierung anerkannt und es ist Pflicht dieser SicideLungcn daihin zu v/irkcin, dass vcti diesein Ijesitzslande nichts wcggenni- inen wird o.dßr verloren geht. Da/AI gehört in erster Linie dem Standpunkte- Geiltung zu verschiaffen, diiiss bei der ErnennunÄ von Beainiten und Lcbrtrn aller Art seitens der Re- gierung nur deutsche Bewerber Be- rücksichtigung finden, und nicht durch eine allmähliche Siavisierung der Aemter eine Verwischu.mg dos deut- tschen C-bairakters der andeführten Orte herbeizufühi\>ji. Die Gemeindevertretung der alten dt?ats(;liien Stadt Marlmrg erklärt mit allein Nachdrucke, dass sie gewillt ist, diesen Standpunkt mit allen Mitteln zu verteidigen und jeden wie immer gearteten Versueh, daran zu rütteiln auf das rücksichtsloseste zu bekäm- pfen.« Etc. Kmalu nnto načne občinski svet to vpraišanje, ko je inteTveninvl Verstov- sek za slovenskega kompetenta, vslec! ccsar bi se po niiienju občinskoga sve- ta maribcivskefga »stopnjevalo razbur- jenje meniškcgfi mosreinstva do skraj- nosti«. (Z. 81/ praes. Wl 10. maja 1908). Ptujske dogodke 1. 1908. kvhko razuniemo', saunio če poznanio to nem- ško staliisc-e. Saj pi.se Ornig Schimdde- rerju dne 8. septenibra. J 908. da se 13. septomlmi 11)08 vršijo v Ptuju »fest- liche Veraiistaltungcn verschiedener slavonischer Vereine .... Es handelt sieh .augenscheinlich win einen Ein- bruch in die deutsche Stadt Pettau!« Tn ko so ptujßkiin dogodkom sledili Ijubljanski in lern mariboTski, pri ka- t er ib so razbili Nein ei JNaircdni doan pred oetni župaiiia Schniddererja., ki je kcgljal tedaj v gostilni vis-iat-vis Na.- i'odnega doina, je nastal problem po- vrnitve »kode. Mairibcxi'ska občina jo cdklanjaila vsaiko povrnitev skixUi. Po mm'njii mariborske ob eine so bili ma- ri'br.rski doigcdki sa-mo psiholoska po- slcdica lij'Ubilj.a.nskih in so toraj za ško- do- v MaTJboTii odgovorni Ljiubljan- cani. (/braino pa niso povzrocili ]ituj- ski dcgovlki ijubl-jaiLskili, kajti »dort (t. j. v Ptuju) haiuletle es sich um eine massvolle Abwehr eines aufrei- zenden Einbruöhies in .geschlossenes deutsches Gebiet, während die Ereig- nisse i'ii LaibaK'h als die reife Frucht e'iner lamge vorbereiteten, planmässig betriebenen Hetze gegen friedliche Bürger, als das Ereigni« künstlich bis zur Tolillheit gescliürten Deutsclien- hasses miit Recht zu kennzeichnen sind.« (Z 21 praes. od 4. oktobra. 1908). '< ' Oz'Ciinlje spodnjiestajerskih trgov in niest je bilo prvoitno že s Schanerlin- gevim \olilniim redom dekretirano kot ncniško na rodn o czemelj Radi tega je bil, kat je iz citiranega jasno, vsajk ra'zvoj Slovencev v teh krajiih izklju- čen in nieimoigoce. KuiLtumi kakor go- spcidarski raizvoj Slovencev je bil radi g( rniia;iiiz«eijske terndencc spodnješta7 jeiskih uiest otežkočen tudi na deželi" zlasti p'oiem, ko so ta. nie^ta ))o volilni refornii 1. 1907. jiresla v izrazito na- i'ödnostno cikniiziivo na deželo. One- mcgcčaiti pa pripadniku ene narodi- nesti, da vsestran.sik'o uporablja svoj klioin, niamicnoma iniu go«podarsko skodovati ter si dati uzakoniti gotov teritcrij, radi čcsar so ta ne moire raz- vijati drug at1 e kot v dekretiranem prav^a, in sicer v nacilonalno skodo, so praivi doti.cnika nacijionalno tla.citi. Pcdoibno kat y Mariboru pa je bilo povso:l„ kj'er jo j]ia .slovenskem Sta.jer- skem a'li na Koroiškein vJada dekreti- rala ra^^-aj potom voliJiieiga r-nda. \- nemškeni simi.siu in ta.ko že v na.prej pi^prečila politicno udcistvovianjie SIoh veneev. Naša Ž€iljVidiš, Beti«, je rekel niiojster, ko je bil zoiwt saim z žcaio in ko je srkal zo- pet in zopet to ljubeznivo pijaöo, *tc- ma dvema je prišla »nobel« niisel v gslavo. Meni se zdj, da ine »tir])an« s tem sainipanjcem ozdravi. Nalij mi še . . .« In res je niogel mojster Kondclik na novega leta, dan vsaj [z posteljo. X. Zimski — jubitejn?. Na stensbem looledarju, ki je visol pod uro v abednici, se^ ie nasmejaJa velika,, rdeča petnajsta Mevilka. To je pomenilo, da je niiinilo celih štiriuajst dni od i)onesrečeine!ga Silvcstra gospo- da Kondelika in rdeea številka je po- menila, da je danes nedelja. ürejevati ta stenski koledar je bila naloga gospodiične Peipiee. Jvcmaj se j>e dan es zjutraij prebudila, je že hitela pod uro in o je strgaila veerajvšnjio šti- rinajsto številko,. ,fe gledala nekaj časa nia novo. Vidcla in stngala je taikh pet- najsat številk na leto eel ducat, toda ta daiiasnja se jii je zdela prav jrosebna. kakor živa, kakor da hi igO'VOT'iila. Gudno privlacnost je innda ta štev il- ka! Ko se je vrtela Pepica po sobi in pomagala rnannici i)osi)ravljati, in i)O- tem, ko je znašala svojo nedeljsko ob- icko, se je vedno oziralia na nj,o — in Pepico je zopet sikrivaj gledala lnaimi- ca, z dobrovoiljmim sinehljajem na ohraiz.ii. Dobro je vedela, kam merijo hičerkine oci in. siaima je v-ečkrat po^ gledala na rdečo številko. In bo j* je erikrat Pepica pri hitela skoro v nai- roeje, jio je prijela z ol^ema roka/ma za glavo, i)ogladila jo jo nekoliko in je lekla odkrito: »Ivaj m\ Pepica,, ta dan se ti z?di en- den?« Pcpica je povcsi'la glaviico, iznuiznila se je inateri in se je branila;: '»Arnpaik maanioa . . .« »No, ne, dete! Saj to ni nobena sra- niota!« Pepica je bila skoro gotova. Sedaj si je pripcla črn zinuski kloibueek na gla- vo, og.nijla to pel plsmček in hitela k toalotni niiy.ici, kjfer i© vzela iz predala neko toeLo stvar. Bil je molitvenik, ve- zan x plaitriice ix sloaiovie kosti, materin dar onega dne, ko jt> bila prvic pri ob- hajrlu. »NiCesar ne pozabi, dete«, je pri- t) on l n i 1 a gos pa K ondolikova. »Pojd i po oni rokav^r — Prohazka je. obljubil. da bode daens gotov — in meni prinesi rokavice od Engelmylerja; daj jih na roko, da boš videla, ce niso znotraj pr- sti zaišiti, kakor mi je napravil takrat Pavhisek. Še tegia bi bilo treba, da bi človek doma paral. Pa no »a-miudi se tain dolgo.« "Mamica*, se jie ogUisila Pepica, »jaa poj'dem tudi v cerkev, ko sem. že zunaj — lajsi k jutraiiiji maši, da, ne bi po- tem zopet hodila od d'0>ma . . .« ^Dobro, dete, dobro«, je pritrdila g>o- spa. »Moli lepo — in zame tudi. Jaz potem skocini k v.eliki maši, k>o bodes zopet donia — sedaj imorain čakati oče- ta.« Pepica je pöljubi.la maanici roko in je šla,. To se razume — v cerkev poj- do najprejo k sveteunu Štefanu. Bila je tako cud'no, mehkobno razpoložena in sklenila je, da bo danes posebno go- reice inolila. Saj je danes leto, kar se 1) ozn a ta z Ve j vo. r o! $e Ie ko je P©pica odšla, je prinesla gospa Kondelikova svoj loncek kave, sedla uilobno na kanape in je začela zajter'kovati. Zdajj>a:zdaj je šla k vra- tiiii-i. sobe, cdkoder so je sJi&a.lo smrča- nje in ie })oslušala. Oče je spal imenit- noi. Šlo jo žg na dev.et, toda to je vse- ejno. Ne bo ga budila. Nai stari malo poleži. Poiziimii ne slika — Le vöasih kaj in to so navadno Ie kake popra.ve — pozimi je pripravl.jal mo.i\ster Kondelik Ie šablone za ])oletje in iniel je že te stva.ri toliko izrezljanQ. da bi Itahko z mii'no vestjio začel slikati celo Prago. Zamudil ni toi'ej prav ničesar, zakaj v nedeljo sploh ni dela.l. Vrihu tegia. pa vjih« je imel ])ri Fleku* sedern. To je sicer židovska številka, toda spi se ])o njej zelo dobro, ako se združi s fle- kovskim«. V spalnici gospoda Ivondelika je bilo zelo tC'plo, kakor v koT)ališcu — gospa Kbnedlikova je kurila že dve uri. Ve- de'la. je, kako ima. soprog rad nedeljsko jiuti-o na topla.em. Na. mizici pri oknu so bile pripravljetLe vse brivske poti*e- be, v loncku na kmju štedilnika se je grela voda in čeiz stol pri peei je viseda sveža srajea. — tudi ta se je ogrevala. Tako je pripravljala gospa Kondeliko- va svojemu soprogu vse že dvajset zim. Poznala je njeigove Silabosti in. pa«tre- glanmi je. . Oez noka.ji ča«a je utihinilo snirčenje. Posteljrt je zaišikripala. in zopet je bilo tiho. Mord a se j© ooe saimo obrnil. To- da se })i'edno je posrebala gospa Kon- delikmra poslednjo kaipljico, so se malo odprla v rait a in na pragu se je pojavil mojster v svoji beli S})odnji o'bleki. Pog«ledal je motg'ocno in rekel sopro- gi: >No, dolgo časa sto me pustili spati. Beti!« »Dobro jiutra, stari!« je pozdravljala gasp.a. »Ali ti to škodi? Odpoeil si se.* »Beti!« j.e rekel mojfiter —- in njegov * »Pri Fleku« je niajstarodarm\i«a gostilna. v Vmg\. kf:.«ma-tudi svojo pi- vovarno in kjor so toči f^mnoi'javo pir vo, »flekovsko«. ki velja v Pragi m naji- bolj:š.e in pri katerem pastanv clovek zelo hitro vesel. St ran 2. »NOVA DQBA< Stev. 13 iraz, inag, promeine ovire. Dftnusnji položaj r Celju. Ob 9. uri dopoldne: Promet na jiok- danji Južni železnici je popolnoma ustavljen. Med Geliern in Laškim ,jo zasulo pod. Vipoto vec plazov 4—6 m vi.soko oba žolezniška tira, vsled čo- ¦sai- .so morali od sinoei ustaviti ves ;)i'oimiet celo pnoti LjubLjani, dočim iz Zagreba sploh. ni nobenega vlaiak. Po- nočni brzovlak so ustaivili v Mainboru, kor bi ne mogol tecL proti Ljubljana i'n, Trstu, v Celju je pa na postaji itak iiwi.lo prostorai. Na kolodvoru je cakal- nica 3. razredia prepolna ljudi,' ki ča- kajo na otvoritev praineta. Iz Co.lj>a /. jedne in iz Zidanega mosta z drugo strain sta odšla snežna pluga pod Vi- poto, da od'ph'ala progio. — Sneži m z malimi presledki dva d-ni. Snogai je apdlo na sveže do 30 ami, Mesto zgleda kaker da bi hilo v v.ojiski, še celo na liajproniGtniOJšLh cestaih so visoki na- sipi snega. Danes so glavne ulice zno- va oraili. Proiti tej minozici sneiga ne zmore mali mestni tovorni auto ni- oesai]1; treba beide poinoči,. d aße očisti- jo vsaj gliavnc ulice. Mnoso bi se bilo lahiko že zgodilo, oe bi se kdo resno zai to brigail. Brezposelnih ljudi. za sna- ženje cest in tudi voznikov je veo ko dovolj! Danes opoldnc \q hila želczrpška zveza z Mariborom in Ljub!i?no upo- stavljerm. Oni liubljanski vlak, ki bi imel priti sinoči ob 20., ie dospel danes ob 3/413. liri v Celje. Mariborski vlak je dospel ob 13. uri, snvinjski ob 3/<14. Trda zu premog! V Celje dobiuno sedaj na teden ko- maj 2—3 vagone, kiair seveda ne za- dostuje niti za najnujnejšio poitrebo. McstiiiO osnwno solo so že zaprli. pri- caikuje se pa še za danes in jutri za- tvoritev ostalih šol radi viarcevainja s kurjavo in radi bolezni. Tstotako se bo- ve s pomanjkanjem kurja.ve tudi po državnih uraidiili, ker je povsod. prora- čunano promalo kurjave za lelosnjio zimo. Zdi se. da bode še slaifoše za pre- mog. V Trbovljah je padla dnevna pro- dukeija od 600 na 200 vaprönov; sepa- nacijct je za.mirznjena, bo:lnib \e nad j 2.000 rudarjev. | Promeine ovire po celi državi. Ljubljansko železniško ra.vnateljslvo jo iisfaviilo za enkra/t 36 lokalnih vla- kov. Voerajšnjia ljiibljianska poročila pravijio, da ni došel v LjoibiLjano že 24 ur nobon vlak iz Zaßreba odnosno iz Beagradai. Vse vecje i)osavske postaje so poln« zeidržanih potnikov. Ista i>o- ročiila pribajajo iz Beoffrada in Za- greba. V Za^rebu je ustaivljen ves av- tomobilski in traimvajski promet. Culi se po'miainjkanje in draženjie zivil. Položaj nu Dunaiju. Donava je pri Dunaju zamirznila. Pri velikem drzia^vnem m>ostu hodi na d'esettisci'e ljudi eez j-oko; dasi jvolicija j ziadržuje ljudi, kre se ne ve, kaJta je dö- belest lein. si vendair nikdo ne da vzeti pri like, da. bi ne &el peš oez Donai\ro. M'ra7 je silen; zmrznilo je v oikolici \ ti'oj:* soiskib" otrok. Ozeblin je toli'ko. da se bolniSnlce naglo polnijo. Mestu grozi. i)onii-tinjkaini.i0 voide in tudi pre- inoga. One za živila rastejo. Trditve vremenskih prerokov. \ Iz Berlina porocad'O, da sino višek le- ¦ tos'nje^a mrazai kljub teinu, da se iz j Srednje Kvroi>e še jaivljajo nizke temr- penalure, prekioiraičili. Vsaj tako kaže položaj na kan'taib vremenske opaza- vailnice. rinden- ])oložaj' je v naijisevfT- nejši Evrrpi: taun. imajo teniperatuV'O dio 2 stopinji plus, jedno stoi>in|n pa še ceLo pri Špicber^ih. Nov. začasen občinsVi zakon. Nj. Vel. kralj je podpißal zakon, ki \' nekatcrih točka.h sproin-irijai sedaj ve- Ijavne obeinske zakone po državi. Važ- n'o je, da boide odslej združevanje ab- cin, ustanavljanjo novih oJ>cin kaikor tudi dclocanje novili nazivov in sede- žev odvisn-o od uredbe notranje.ffa .mi- nististva po pristamku predsedniika ini- .nistrskega svetai. (Koliko bi se tu dado v Slovenijii j)opra.viti i/n praktiično uve- diti!) Nadailjie je doJačeno, da se lahko potom iircdb spromeni. število odborni- kov v posameznih obc'ina'h.. Namiprava se tudi uvesti ponovno direktno držav- no nadzorstvo nad obeinami, kai' j;o< istotaiko vaižno ljovsod taim. kjer kaka saniopašna koterija tiranizira v obein- skih (xlbc.rib misprotnika in uvaja tudi lahkoimiseln.o gospodairstvo z rvbčinskiiin premiaženjem in kreditom, Razne poütifine novice. General Maksimovic je odpoklican z mesta. velikega župana v Zagrebu. Mesto njega je imenovan za zagrebške- ga velikega župama dosedanji pravni referent obla.su di\ Milan Zoričic. Pri naknadnih. volüvaJt v angleški Parlament je z.magala delavska stran- ka v londonskom i)redmostjiu Batte- rola proti konservativeem, ki so imeli v tem o'kr.iju 1924. leta vačino 5.217 glasov. Nadalje je zmagala v Biskopu proti Lloydovi.m liberalcem. Tu je bila izvoljona gospa DaJton. žena znamehi- tegii delavskeiga parlamientarca Dalto- na. Ta gospa jo deveti ženski poslanec v angleškem parlanientu. Dnmače vests. d Posledice mraza na celjsJd realni Qimnaziji. Vsled preirniajlinega zneska, določenega za kurjavo n-a celjski real- ni gimma.ziji, ni moglo ra/vnateljstvo kupiti tolikio premogia,, da bi se moglo tudi v letovšnji pasii ziimi dovolji izdat- no kuriti. Tako sede diia.ki v nezadost- nio zakurjenih .šolskih sobah, prezebajo s profe«orj'i vred, ne nwrejo doibro sle- diti poduku in se izpostavljaijo prebla- du. Povrh teigct. se vozi veliko «tcvilo dijako'v vsak dan doiinu. Ker imtajo vlaki viseke zanmde, čakajio in preze- bajo dijaki in dijakinje brez lirane in iKiAMidno tudi' brez zadostne ebleke na kolodvoru. Kdo bo ncsil strcške zia zdravnilke? Kdo bode odigovarjal za eventualne snirtne slučaje? Zaikaj viš- je Kolske obhusti, ki so jinn to razimere \'sled raAnaiteljevegia poročila znane, ne ukineijo za nekaj časa pouk in dobe tudi kaik izreden kredit za kurja-vo? Starisi imannio gotovo pra.vioo, da to energien'o zaib;tevainio. d Seja meatnega obeinskega sueta se vrši 15. t. nii. ob 6. uri zvet-or. Na dnev- nom l'edu so porocila edsekov. Na raz- glasu stojii, da je seja (vkljub nevelja;v- ncuiu sklopu o zadnji sejii) tajina. Clernu pa jo potem splo.h j-aizgi'iša.jo? d Občni zbor Grenüja trgovcev v Ce- lju. V torek, dne 19. februarja t. 1. ob 19. uri (7. uri zvečer) se vrši redni iel- ni oboni zbor Gremija trgovcev (^elje v maJi dvora;]]i Narodnega doma, Derkov trg št. 8 z običajnim dnevnim redoin. Vsi člani so vabljeni, da se ga polno- številno udeležijo ter na vidni naT;in pokažejo svojo stairovsko z.a,vednoc4.. Izostanek od greniijalnega zbora se mora po § 24., 4. odstavek pravil te- meljito upraviciti, sicer lahko naloži niačolstvo denarno globo. d Mizarsh'i strokovni tečai prinedi Slov. obrtno drustvo v Gelju s pomo'cj'O Trigovsko-otbrtne zbornice s pričetkoin 20. t. mi. Tečaj bo trajal 4 dni. Kasneje sledi knjigovodski tečaj. d ZaJiJjuček autogenskega iečaja v Celju so je vršil včeraj 13. februarja ob 3. pop. v salonu »belega vola« v Ce- lju. Udeležence tečaja je naigov'oril pod- predsednik Zibornice za trgovino, oibrt in industrijo g. Ogrin in je izrekel ob tej priili'ki zali^'ailo zbornice Slov. obrtm. dru.štvu v Gelju, ki je teoaj ])ovzr'očilo, nadalje tvornici za dušiik v R.ušah za. predavaitelja, tvrdki Čarej v Mariboru za aparate in materijal. mestni občini in tvrdki Ropas za pros tore in tajniku SOD v Celju g. Ža,bkaii'j'u zia vodslvo iittecele ako a! prcd nnkupom za moSkc all ženske obtekt ne nglcdate izlo2b in vellko zalogo vcUtrgovuiG R. Slcrm^cUl, Celje In se prcprtfatc, da |e izblra rrlikan^kn, kva- litcta nBJboljSa In cene ninogo n\Z)u kakor povsoi drugod. Sukno, kamqarn In Sevjot zn moSke obiekc, modenrl kasha, koverkot in volneno za damske plušče, svila, etamin, delen, po- pelln In ccflr za damske obleke, platno, Sifod in raztia druga manulaktura. Nakup neprlsiljen. glas je razodeval grozo — Beti —¦ jaz sern imi>l strasne, kriminalne sanje!« Gospa se je skoro prestrašila grozne- ga glasu svojegia soproga, postavila je lonček strani in je poglodala z izbu- ljenimi očmi mojstra. »Kai Pa, za kri- ščevo voljo!« Mojster Kondelik šo ves zaspan, s srajco na prsih razgal.ieno, z zardd.imi očmi se je zdel, kakor da bi utekel iz goreoe hise. In kakor da bi rau groza. preostalih sa.nj stopila zopet pred oči, je dal svo'jteiinu glasu še groznejši izraz in je pravil: »To ti jie bil mraz, da se je steklo v oknih šibilo! Sedeli smo lepo doma, pri poči, kar prileti Vejvara in začne kri- čati: »Brž, brž! vse je pripravljcno!« Niti ne vem, zakaj se nisem branil — toda on je bil tak icakor liudtč in me je vlekel — nas vse je vleked — tudi tebo in Pepioo. naloziil nas je na take cudne sani, skočil je spredaj na voz, švignil po konjih in nas peljalnekain, kjer jie bilo snega do vratu. Niti spoznati ni- sem mogeJ, kje smo pravzaprav — on pa nas je peljal po tem snegu kakor na vrvi, tako da so naiin jo vsipal sneg za vrat — in naenknat nismo mogli niti naprej, niti nazaj, snega je bilo čim- dalje več, samo nosovi so nam še gle- dali iz njega — ze Siem se začel {lušiti — v tem pa sem se prebudil. Vražji Vejvara! Niti v spanju me ne pusti pri miru!« Gospa je poslušala, in čimdalje je mojster pripovodoval, tem tesneje ji jo bilo. Vendar se je hitro zavedla in je rekla pomirljivo: — »No. tlačila te je nekoKko imora, stari. In pa — mordn si inislil na to pred spanjem.« »Kaj sem inislil?« se ie zacudll moj- stei'. »No, vidiš, stari — na ta zimski izlet. To te razumie, da se ne bo zgodilo tako, kakor v teh sanjah. to se vedno tako cud no splete — toda sa.nje se bodo de- loma uresnicile. V spanju vidiš vedno nezuane kraje — v resnici pa pojdemo pogledat v Ližko* . . .« »V Liško, Beti? V Liško?« je zakli- cal mojster Kondelik. »V takem mra- zu? Saj je n atoplomeru deset stopini!« »Sedaj zjutraj, stari«, je odgovorila gospa, »toda popoldne bo stopilo viš- je.« »In kaj govoriš o Liški, Beti — za božjo voljo!« ».Ampak kako se ti znašdelati neved- nega. stari, to je krasno«, je rekla go- spa dobrovoljno. »Ali ti ni rekel o no- vem letu gospod doktor, da te prime »bouscr« Scimo zara.di tega. ker se malo giblješ v prosti naravi? Ali nam nisi obijubil, da se boš ravnal i)o doktorje- vem nasvetu, ko boš zdrav? Ali se nista zm.euila zadnjo nedeljo z Vejvaro, da pojdemo danes v Liz'ko?« »Ves, Beti«, je odgovoril mojster jez- no, )»kiar se teh doktorjev tioe, mi kar nehaj. Ti imajo vedno gibanje, giba- nje! — za paciiente. sami se pa vozijo v kooija\h! Tako gibanje bi bilo tudi meni všeč! In zopet ta vražji Vejvara — no veš, s tem tudi nehaj! Samo rad * Liška je kraj, oddaljen približno eno uro od Prage. bi dočakal, da bi prisel tudi nadeiij »bouser«, bi rad vedel, ako bo tudi po- tOiLii vedno n akonzu! Pa da sem jaz kaj o Liški rekel . . . ?« Mojster j.o gledal z izbuljenimi očmi pred se, kakor bi se hotel donniisliti. In ko se je dornislil, je rekel: »Dobro, Beti, zdi se mi. da smo o tem govorili, toda jiaz sem rekel — in tega mi ne morete utajiti — da si bom še prermslil — in tudi preniislim si Beti veruj mi . . .« »No,.stari«, je odgovorila gospa mir- no. »ie že premišljeno in dognano. Pa- nes to stvar odpraviino — nic ne po- maga. Da ti povem resnično, meni bi bilo vseeno, toda Vejvara ne smotmo pustiti na cedilu. In tebi ne bo škodil sprc-ibod — ne bo škodil. In Vejvava jo že aranžiral sestanek — kakor po na- kiljueju — tja pride govspod svetnik Vo- nctsek s svojo gospo in tudi neka dru- žina, s katero je Vej'va.ra v sorodu — rad bi nas seznanil, ne moremo jih tain ])iistiti, da bi nas zastonj cakali — pro- sim te, hoce se tudi pobahati s Pepico, s teboj — s celo naso rodbino . . . Go- spod svetnik jie baje rekel, da bi se bil rad že davno s feboj seznanil — in ta;- ko imanio torej. sestanek v Liški . . .« Razširjajte „Novo Dobo Elegantno damsko perilo Zdeiuie M. SR1BAR, CELJE, Gosposka ul. 27. fako , je očislil VIM i ! Vašeroke! l>o brozf rudno je konca.no de!o Vim i^öiisiü iudi roko Vašo belo. tečaja, Po ra/,delitvi spri-ceval se je v i.menu udeležencev g. Gucek iz Trbo- velj zahvalil za. prireditev tecajia. SOD, predavttfteljema. gg. inž. Šlajmerju in Gjoirakovicu in pa naišemu obrtniške- mu starosti g. Iv. Rebeku, ki je spro- ŽM misöl za prireditev tecaja. d Smrtni shičaji. V Gelju je umrla 12. t. m. gospa Terezija Prevolšek, so- proga h'isneiga posestnlka in čevljar- skega mojistra v starosti 66 let. ¦— V Trnovljiaili pri Celju je umrla te dni ši- ro!in celjske okolice znaina in priljub- Ijena bivša, gostilničaTkia Mari ja Piilih, 1)0 dorn. Lužnarca v visoki starosti 89 let. Njoina gostilna jie bila zelo narod- na; vršilo se je tam nešteto sliodov in prireditev, nai katere se še spominja cela oikolica.. Revica je na zadnje došla v bedo in jie še povrh oslepela; bila je vsakornnrr nad vse hvaJežna, kdor se ,je jie spommil v tem paložaju. Par dni za njoj je umirla njena svakinja Mari- ja Ahtik isto'tako v visoki starosti 85 let. Pokoijnicoi je mati davčnega urad- ni;ka g. Rudolfa Alitika, ki je preme- s'cen v Celje. —¦ Nadalje sta v Celju umrla 13. febr. 69-letni mestni revež Ludvik Vi/.jiaik in 14. febr. 70-letnii nadfaiktor Mohorjeve tiskarne Ivan Köleiic. — Rtiüi upeKhn |« umrla da- nes v celjski bolnici 381etna dekla Äntonija Rodosck, ki je služila pri Kumcriu v St- J riu ob Tabnru. d Iz celjske poHcijske kronike. Sneg in mnaiz ovirata tudi delovanje raznih uzmovicev in potepuhov. Zato je da- nažnji izvleček iz coljske policijske kro- nike jjrav suhoi)aron: jedna prijava radi tega, ker je nek voznik pustil ko- nja samega na. cesti in štiri najdbe: v Presernovi ulici se je našel žigosan blök vstopnih listkov in jeden ženski haržunasti ovratnik. v Benjamin Ipav- cevi ulici rjava usnjena listnioa z nia- lini zneskom denarja in v Gasposki ulici knjiga »Ljubljanski lipi«. d Ošpice in gripa so moeno napadle. mladino obeh mestnih osnovnih šol. Ž.e 14 dni so bili nižji razredi skoro popolnonia pra.zni, pa tudi v višjih je bilo nad polovico učenk odsotnih. Zato se je s ])rivoljenj!em sres. pcglavarja ukinil pouk na obeli so'lah za čas od 13. do 16. t. m. V pondeljek, 18. t. m. se zopet prične redni pouk. d Mestno gledaJUče v Celju. Nedelj- ski operetni predstavi odvadela vslcd ])rometnih ovir in pomanjkanjn. pre- moga in se uprizorita. kasnoje. Že na- bavljene vstopnice obdrže svojo veljav- nost. d »Cinkarna d. d.« v Gaber'u je po- darila na.jirevnej.šira v tukajšnji okoliß- ki občini prem-oig, za kar ji izreka žu- pamstvo v imonu obdarovanih najis- krene.jso zaihvalo. d Umrla je v Celju 12. t. m. gospa Jo^ Ripina Vrečko, soproga višjoga sodnega oficija.la v pok. 54 let star a. d J)va požara v strovu. V noči od 11. do 12. februarja jo prič&lo goreti v Rtropu me\i prvi.m nadfitronjem in par- tor jev v hiši gospo Kran.ice.ve na Can- karjevi cesti St. 7. dgenj so večinoma pogasili domaičini, tako da dosliim ga- silcein ni bilo troba stopiti v akcjjo. Za obe prizadeti stranki j,o Pa bila to z,eilio neprijetna reč, ne glode na škodo in nosnaigo v stainovanjema. — Podoben Qgenj j'O nastal na pustni torek do pol- (Ino v vcliki dvorani Oeljiskega Doma. Vsled na.pa.ko v centrailni kurjavi jie za.- čel tleti stroT) na desni strani odra. Ker je v dvorani pripravljalo ve-č ljudi ve- černo veselioo Olepševa:lnega društva, so ogenj hitro poigasili in tla provizo- ätev. 13 »NOVA DOB A« 9tYU'3. Raumatšseeifti; Kit v giht, išijas zdravj [ic.jusjiesnejše Rhewsz» nal pastii* Dcbiva se v vseh lekarnah. Proivaja lekarna ARKO, Zagreb Ilica br. 12. rično popruvili. Škoda je tudi precejš- n.ja. d Noc-u-o lekarnisko službo v Celju ima ad s abate, din:O 16. t. in., do petka, duo 22, t. m. lelkarna »Pri M.ariji po- iiiagij],1.^ n Maribo- ra in Ljubljane (prihoda v Colje 2.04 in 1.17). Na volcnjski pro^i sta ustav- ljena vlaka z odhiodom iz Colja oh 13.30 odnosno s pribodiQiiii ob 14.27. d Samomor železn. uradnika. V Ma- riboru je umni v bolnišnici železniski uradnik Vlad. Preim.ru, ki si je pred par dnevi poignal krogljo v fflav-o, ker mu je manjkailo v blaffaj'ni l)Oiida; oikrop: 300.000,— Din. d Blagajna poštne hranilnice, po- družnice v Ljubljani bo vsled razpisa nadrejcno ff©nora:lne dirckcijo z duo 9. februai'ja 1929, G. D. br. 876 otvorjt-na, za obciaiwStvo od vštete^a 13. fel>ruarja 1929 dialje vsak poslovni dan od 8. do pol 12, ure in cd 15. do 17. ure razven ob sobota:h., k-o bo poslovala saimo od 8. do 12. iir-n in od 15. do 17. ure -raaven ob so'botah,. ko l>o poslovala sam-o od 8. do 12. ure. d Dm smrtva slučatia vsled mraza. V mariborak'o bolnišnico so doslej pripe- lj'ali 4 tw-ko o/oble osoJ>e, od ka.t-erih sto dv.e (neki Anton Lepej i» poljcansko okolis'.Gi, ki ga jie miraiZi diobiil v piianasti in neki-slahotni 70-lotni, T^remailo oWe- čon staroc Jancw Bajc iz Slov. Bistrico) že umrli, kmečki fa.nt Pečenko iz Svi- č.ine so bori s smrtjio, brezposoilncimiu kljčavničaTju Fksu ste pa ozebli obe n'Qffi. d Težja železniska nesreča se je pri- rwtila v torek zjutrai blizu Ba>taj;nice pri Beofiradu. Vsled nepazljivosti že- JezirivškG;«a bsobja je zavozil ddavski vlak x brzovlaik. Pri brzov.laku sta bila poškodovana bba službena vozova, pri delavskem vlaku pa so bili razbiti štir- je vozovi. Banjenih je 17 železnižkih delavcev in lokonniolivno o^obje, od p'ot- nikov v brzovlaku pa je dobü le jeden lažjo poškodbe. d Gene ,v/ seno in shuno v Mariboru. Na trg jo došlo 9 vozov sema in 2 vo-za K'lame. Seno se je ])rodiajia:lo ])o 140 do 175 dinarjev, slamia. pa po 60 do 70 di- narjiGv za 100 k.u:. d Sitesf in lukola v vzhodni Hercerjo- vini in Crni gori. Sarajevski oblastni odh'or Rdcp'O.^ai križa dobiva iz vzhodne Hercegovine, zilasti iz Gackeffa obu])ne klirc na poimo. M.estece Cacko ej že 20 dni izloceno iz vsega prometa, 'k>er so ceste n-ej)rehadne in se jib še ni. posre- čilo cdpreti za pronnet. Ljiudem zmanj- ku.i.cjo ziA'ila i-n druse potrolw-imo. Ne dobiva.jo iudi pošte. Sedaj prosijo brzo- jia.vno za voijaiško asistetnoo z,a ooiscenj'e cest. V Severni Crni sori je enafc polo- žaj. Moraili bcdo rlonesti z voja.skinni le- taili. vsaj nekaj živoža. d Za IX. Ljuhljamki mednurodni vzorčni velesejew, ki se vrši od 30. ma- ja do 9. junija 1929, jo upra.va velasej- ma. že razposlaila interesentom prijiav- nice za, udelozbo v i'zpeilnitev. Co kdo izmed interesentov tiskovine ne hi bil dobil dostavljen«, naj jo takoj zaihteva od urada velesej-ma. v Ljubljani. d Popravila gramofonov izvrsuje Anton Lecnik, Gelje. Glavni trg. 83 d Nnmoreno jiolenovko ima v zalagi tvrdka: Anton Fazarinc, Celje. k Novi zakoni. Pravkar ie izsel v za- ložbi Tiskovne zadruge 24. snopič Zbirke zakonov. Ta snopic ])rinasa po- leg proklamacije Nji. Vel. kraija z dne 6. januarja 1929 in njegovoga nagwo- ra na mdnistre sledcce zakone oziro- ma spremembe v obstojerih zakonih: Zakon o kraljovski oblasti in o vrhov- ni drž. upravi, Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v dnžavi, izprememj)e in dopolnitve zakona o tisku, izpre- memhe zakonov o občinah in oblastnih sanioupravah, izpremembe in izpopol- nitve zakona o diž. svetu in upravnih sodiscih, izpremembe in dopolmitve v zakonu o glavni kontroli, zakon o drž. »sodišču za zasčito države in ure;lba za izvrševanje tega ziakona., zakon o po- stavljanju in premešranju, upokojeva- nju in odpuščanju drž. uradnikov. No- vi snopič velja 10 Din, s postnino 11 dinarjiov. Naroča so v knjiigarni Tis- kovne zadrugie v Ljubljani. DRVA suha, žagana in cepana, kakor tudi v klaftrah stalno prodaia in jih postavi JOS. KIRBIUH, Celje. Premog prispe v kratkem. Priroda in skavtizem. Ustanovitelj gozdovništva, Ernest ThompsoTi Seton je okusal v svoji mla:- dosti vse »dobrote« pretirane ciloveske kulture; videl pa je tudi. kakšno vred- ncst ima živJjonje, ki ga žive indijan- ska plemena. Videl je mestne doc'ike, blede in nriredi v Ptujiu letos zopct vinska razstava z vinskim sejmom za eelo iwariborsko oblast in sicer v dneh 8., 4. in 5. mar- oa t. 1, Vsakdo lahko razstavi brezplaeno poliubne vrste vina, pridelanega v ma- riborski oblasti, iizvzemši emarnice. Kdor želi razstaviti, naj javi to raz- stavnemu od.boru naj.kiasne.ie do 10. fe- bruarja, da se ga lahko uvrsti še v ka- talog. Navedo naj: iime. bivailišče, po- što, nakladno postajo. vrsto vina, let- nik, vinski vrli. za prodajo namonjeno količino in cono. Prijavi je priložiti kavcijo 10 Din, ki so vrne, ako bo pri- javljeno vi^no razstavlj^no. Od vsake vrste je razstaviti 5 normalnih buteljk ali 4 litre. Vino rnora biti naijkasneje do 25. februarja oddano v kleti dru- štvonega doma. Bazstavi se la.hko tudi vino, ki ni na pradaj. Prazne butelj- ča. Kdor butoljk nima, jih dobi na po- sodo. Za odlicna vina so naimcnjena odlikovamja. Dva gospoda ali dve gospodicni se SDreimeta na stanovanje s hntno in cpIo oskrbo. Cena mesečno 750—800 Din. Naslov v upravi. Stran 4._ __>NOVA DOBA« Štev. 13 if Celju Stanie hranilnih viog nad Din 65,000.000*-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 8,000.000-. M lasfni pala6i Itaroslni ciosn Sprejema hrsnllne vloge. Izvršujs vse denarne, kreditne hi posojilne posle. — Kupuje la prodaja devize In vaiute. Podružnici • Maribor^ Šoštan) Fran Škof: U?r& h"ana. Ako preizkušamo fizikalne lastn osti vode, so nam adi najibolj čudno to, da je najbolj gosta pri 4° G nad ničlo. Ako jo segrcivain.o, so ra.zteza, zavzeima voč- ,ji ijrcistor in postaja tako specifično liizja, dokler so pri navadnom zr,a,o- neni pritisku in kakor je ffotovo vsa- kcimu znano, pri 100" G ne začne iz- preniiinjati v pare. Pa tudi, ako v-odo ohlajanio pod 4", so razteza in postaja vedno specifiično liažja.. Žo pri 0° G se sprcminja v trd.no telo, pretvori se v led, ki postaja torn redkejiši, to se pravi specif Lčm.o torn lažji, čian bol.i ga ohla- jaiino in plava zato na vodi. V skalni'h špra.njah znDrznjona voda se ravnotako razto/.a in veča razpoke bol.i in bolj. Raztezanjo vode nad 4U G si razlaiganio fizikalno s hitrejšini tfiban.jem naj- manjših deleev, t. j|. taikozvanih »molo- kulov« vcdc Vsled toga, giibanja voda ja že tudi pni navadni temperaturi hik- pi. Še celo iz Led.u izMapeva še vedno nekaj v'cde. Raztezanje vode pri ohla- janju pod 4° G si pa razlaffamo s po- čctkom grupacije lnolekulov v posebne skupine, ki tvorijo že pri 0° G vklno kristale. Vsled te kristali.zacl.ie se tvo- rijo veeji mcdimolckularni prostori in zato se oolo telo siri, redči, postaja. spe- cific-no laz.je. tako da dobiniio iz 100 1.. t. ,j. iz 100 dim.3 vode približno 109 din:l inrirhi. To je volikansko.ga pomrna. Po- mislite samo, kaj bi bilo, ako bi posta- jala voda še pri zloderievanju vedno tožja, Lodibi \vm\v\ na dno ip.k. jo/.or itd. in vse vodebi tako prav hiitro zimrznile in pomori:le vse riibe im sploh vse, kar '\g živega v njih:. TVibo pa plava led na vodi, tvori trdnio i)ovrisje i,n. le praiv po- easi prodira rmraz Rikozi skor.io lodu, ki j'e zelo, zdo slab provodnik toploto in varuje tako spodnje plasti pred zlede- nitvijo in ribe ])rod poigin.om. Tudi kemične lastnosti vode so zelo važne in te nas zianimaio predvsem. Voda. raztaplja \r seibi vse mic^oee sn.a- vi, in tvori z njimii turli različne z;veze. Vfiliko snovi toi>i v sI>i v snbi celo smovi, ki so sioor upira- jlo naijliiujišlm kislinaim in l,u,goni. Se- veda pa fonamo tuidi izjemc in za nc- katere snovi jio vseeno, jib topimo li v rn.rzH a:M v topli vodi. Taka snov '\o n. pr. kuhiinjska sol. Into-rosanitn-o jo pa tudii to,, da se n. pr. kri nieša lo /, mrzlo v'oclio, v topli ])n koa.ffulirn - to je sknkno, kor beljiakovine snlob v topli vodi skrkmo'jo. Ako nroiskujomo vodo,, ki jio najdoino v naravi, vidiino. da ni nikdar popolnama čista, t. j. ke- micno čista, temveč ima vedno kako nrimosi v sebi. Najboilj1 čista je še do- žovnioa, pa tudi ta se že mod potjo. ko pada iz oblakov, nal.eze raznib |)linov, med njiimi tudi Oiffljifcovoiga dv-okisa in ni koTnično cista.. Razmoroima najveo snovi im a jo v sebi raztopljonih topli vrolci. in pa morska voda. Dobra ])itna voda vsebuje pri'blizno pol grama trdnih snovi v vsa.kem l'itru. Zelo dobro je, ako vsobuje tudi 'Jiekaj j egljikove kislino. Sveža naj bo in ne ! prctoplia. Predvseim ne some imieti v sebi škodljivih baktorij, ki p'ovzrocujojio i-azne kiržne bnlezini, kakor tifus, kole- ro itd. Pred vedo, ki srnrdi,. se je treba stroigo ouvati in so je vzdržati tudi pri hudi žeji. Kar se barve ti.ee, je naj- boljo. ako je popolnoma čista, prozor- na. brezbarvna. Žoleznate vo.le so ne- koliiko rniionkaste ali lTnoinkasteu'jave. Kaj rade tvorijo usodline — rjavkaste kosmiče in taka. voda se nam kar sa.ma upira, dasi je vcasih celo zdravilna. Grnikasto bairvio dobi voda, ki je izilu- ževala tla, polna. šote, pronnoga in po- dobnib snovi. Veda, ki vsobuje gliino, je svetlorjavka.sta in tudi di&i nek'oliko po gilini. Tudi, oe jo filtriraimo, se ne lešiimo tako hitro naiiifine.rših delčkov gline. ki delajo vodlo kornaj za spozna,- nj,e mo'tno, c-esarkar (ako sploh največ- krat ve spoznaimo. temf\ri0ic nioraiiTio ta- ko vodo le primierjati s poipollncwnia či- sto vorlo, da ra.zloiL'iino njieno motnost. Ok us |)itne vode naj ho indiferentoin. Liudje, ki so navajeni na uživanje rnelike vodie, razLoično o]>Čutijio tako- zvano trdo vodos ki iima raztopljenili v sebi veliko rudininskih soli — po- sebno aipiiicnca in mrtignezita. oziroina uiiOisank:e o.beh — 'diolloniita,, vendar so na tako vodo vsakdo prav bitro privadi. Ne pa tako obralno. Kd'or jo navajen na trdo pitn,o ^'odo. bo občutil niehko vodo kot plebk*o tekooino in ne iSamo brez vsakega okusa, tamvee tudi brez potrebme svožilne sile. Tr- dcto vode doloranno najvee po vsebini apnenca ali pa tudi apna,, taiko je 1 t'rancoska trdotna stopnja: vsobina. 1 g aipnencn (Ga CO») v lOO.OOO dclih vode, nemška pa 1 dela apna (Ga O) v 100.000 dlolüih vode. Tudi Amgleži iniajio svojo trdlotno stopnjo: 1 gram apnenca (Ga GO3) v 1 galoni vode. Ljudjo, ki uživajo trdo vodo, ima,jo bolj zdrave zobe. Trde vode vsebujejo navadnio tudi nekoliko sulfatov, poseb- no takozvanc grenke soli in vplivajo radi tegai na nevaijonega začetkcim^i čistilno — odvajialnio. Kubariee no imarajo trde vode. V taki vedi se zele- njava, posebno pa fižol, grah in po- dobni sadeži ne more jio skubati, tem- Orlgtaalnl francoakl Eci»*r V^rmor«*no sveže perivo, kakor- keksi, bišknti, dvopeka za bolnike (abieiker), hrustovke, preste nudi strojna 15 parna pekarna lč Jos.Kirbisch,Celje Istotam se dohe tudi po najnižji ceni vedno sveži vsakovrstni bonboni in čoko ada. Postrežba solidna! - Na zalitevo se pošlje tudi na dorn. — Preprodajalci popust. StanovanjB 3 sob, sobe za služkinjo, po možnosti s kopaln ct;, iš^e boljša, nrrna stranka brez otrok. Cenj. ponudbo na upravo lista pod »Stanovanje«. 2 4 Kanarčki harški žlahtni vrvivci, izvrstni povci, večbarvni kakor tudi oranžno ru- men', črez 50 samcev in ravr.o toliko s^mic, po ceni naprodaj. Gla?ni trg &t. 15. Kupim dobro obranjeno pisarniško pisalno mizo s predaii. Ponudbe pod »Pisalna miza« na upravo lisia. Hotel „UNION" (Ce«j ki dom) priporoča vsak petek in ftoboio priznano izborne domače koline. lzbrana Ijutornerska vina (Litmerk) toči Črez ulico liter po 16 dinarjev. Kišo v najem še Jiovo, enodružins^o, v neposredni bližmi Celja, z vrtom in neksj zomlje, oddam takoj. PrednoSt imaio on!, ki plačaio za nekaj časa naDrej. A. Mulej, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. 2-2 Učenca sprejme tovarna oglodal in bru^enega stckla »Kristaliia«. Celje, PreSernova ulica 15. Prednost imajo sinovi žele? • ničarjev. 3-3 Hišo kupim v Celiu, posredovalci izključeni. Naslov v upravi. 5-6 OMARE "2 poste!je, stole, zofe, madrace, žične vlcžke t