Smeriška Domovina
NO. 247
K ; 4€RICAN IN SMWT y/^ m IN LANGUAGE OMLf


National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. DECEMBER 23, 1963
SLOV€NIAN
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Razgovori v Parizu o Vietnamu so obtičati
Ameriški zastopnik C. Vanče je odletel na posvet v Washington, saigonski zastopnik N. Cao Ky pa v Saigon.
PARIZ, Fr. — Razgovori med ameriškimi in severnovietnam-skimi zastopniki se v zadnjem tednu niso bistveno premaknili. Tehnična vprašanja so ostala še vedno nerešena, ko je preteklo soboto odletel Cyrus R. Vance v Washington na posvet, vodnik južnovietnamske delegacije podpredsednik Ky pa v Saigon. O-čitno je, da se ameriška in sai-gonska delegacija, ki bi morali govoriti pri razširjeni konferenci kot “naša stran” z enim glasom, -ne vzameta dobro skupaj. Prišlo je do javnega prerekanja, ki ne more nikomur koristiti.
V WTashingtonu je obrambni tajnik C. Clifford namignil, da Saigon zavira razgovore, sen. McGovern pa je vodnika saigon-ske delegacije podpredsednika Kyja kar osebno napadel. Ta seveda ni ostal dolžan odgovora. Komunisti se tej javni razpravi “zaveznikov” lahko samo smeje.
Zastopnik Severnega Vietnama v Parizu Le Due Tho je na sprejemu za 8. obletnico Južnovietnamske Osvobodilne fronte v Parizu obtoževal saigonsko vlado sabotiranja konference v Parizu in izjavljal, da se pariški razgovori ne bodo premaknili nikamor, dokler ne bo sedanjo Vlado v Saigonu zamenjala “mirovna vlada. Dokler bosta gen. Van Thieu in Ky “ostala na o-blasti, bosta sabotirala konferenco ... Združene države, ki so postavile te ljudi na oblast, jih morajo zamenjati,” je izjavil Tho.
Vse delegacije uradno izjavljajo, da se bodo razgovori in posvetovanja o pripravah za konferenco o končanju vojne v Viet-hamu nadaljevali, toda očitno je, da med prazniki ne bo veliko storjenega in da ni mogoče Računati, da bi se konferenca dejansko začela pred Novim letom.
Zahodna Nemčija bo 5. marca volila predsednika republike
BONN, Z. Nem. — Sedanji Predsednik republike Luebke ko odstopil 5. marca. Predsednik hemškega spodnjega doma Ger-stenmayer je pa odredil, da naj Parlament skupaj z drugimi votivnimi upravičenci izvoli 5. hiarca novega predsednika.
Gerstenmayer je izbral.za votivno mesto Zahodni Berlin, kar le razburilo vzhodnonemške komuniste, da so zagrozili z “odgovorom”. Zato se o tem vprašanju Pemška vlada še posvetuje z zahodnimi zavezniki. Naša diplomacija stoji na stališču, da je han in kraj volitev nemška notranja zadeva in da naj se zavezniki v to ne mešajo.
Hom. grobovi
Mary Hrovat
Po dolgi bolezni je preteklo soboto umrla 86 let stara Mary Hrovat s 3524 E. 82 St., roj. Ku-hel v Dečji vasi pri Zagradcu na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA leta 1898 stara 16 let. Leta 1903 se je poročila s Frankom Hrovatom in se naselila na E. 82 St., kjer sta živela do smrti. Pokojna je bila med ustanovitelji fare sv. Lovrenca in med prvimi pevkami v cerkvenem zboru. Mož Fran c ji je umrl, zapustila je sim Franka, hčere Frances S. Z -vach, Josephine Chesnik, Victorio M. Baumbich in Elinor L. Malenšek (Kalif.), 15 vnukov in vnukinj ter 24 pravnukov in pravnukinj. Bila je članica KSKJ št. 63 SzZ št. 15 (več let tajnica) in ADZ št. IG. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda jutri, v torek, ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, neto na Kalvarijo.
Joseph Firem
Po dolgi bolezni je umrl v soboto 65 let stari Joseph Firem s 5544 Richmond Rd., Bedford Hts., doma v Slivju v fari sv. Martina na Dolemsken, od koder je prišel v ZDA pred 50 leti. zaposlen pri mestu Bedford Hts., mož Julie, roj. Bradač, oče Josepha, Donalda Ronalda, Franka Miklausa ter Dolores Watts, brat Franka, Rudy]a in pok. Stanleyja, stari oče. Pogreb bo jutri ob devetih iz Ferfolia pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Trojice v Bedfordu ob desetih, nato na Kalvarijo.
Frank Hlaho*
V Euclid General bolnici je umrl 62 let stari Frank Hlabse s 18909 Kewanee Ave., roj e o v Clevelandu, mož Frances, roj. Tekautz, oče Mrs. Frank (Nancy) Viderval, Edwarda in pok. Kennetha, brat Angele Fortuna, Josepha, Ann Theus, Freda Hen-ryja, Louisa, Alberta, Adolpha, Richarda, pok. Carla in pok. An-thonyja, zadnjih 10 let lastnik Hlabse’s Lounge na E. 156 St., preje inšpektor v Apex Mfg. Co. Pokojnik je bil član Baragovega dvora št. 1317 Kat, borštnarjev. Pogreb je iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Frank Žagar
Včeraj je umrl v Western Reserve Nursing Home 84 let (Dalje na 3. strani)
Astronavte na poti proti Luni muči influenca
Nixon imenoval Yosia za poslanika 2D v ZN
Ko je R. S. Shriver odklonil zastopanje ZDA v ZN je izvoljeni predsednik R. M. Nixon pridobil za to mesto poklicnega diplomata W. Yosta.
NEW YORK, N.Y. — Predsednik Richard M. Nixn se je zelo trudil, da bi pridobil za zastopanje ZDA v Združenih narodih kakega uglednega demokrata. Najprej je ponudil mesto podpredsedniku H. H. Humphreyju, ki pa se je za ponudbo vljudno zahvalil. Nato se je obrnil na sen. Eugena McCarthyja. Ta je najprej misel na to odklonil, pa kasneje po ponovnem razgovoru z Nixonom le začel o njej premišljevati. Ko je dobil od Nixo-na sporočilo, da v slučaju, če on mesto prevzame, ne bo guverner v Minnesoti, ki je republikanec, ustregel njegovi želji in imenoval za senatorja namesto njega kong. J. Blatnika, je McCarthy Nixonovo ponudbo odklonil.
Republikanski predsednik je stopil v stik z R. Sargentom Shriverjem, poslanikom ZDA v Parizu, svakom pok. J. F., pok. Roberta in Edwarda Kennedy j a. Razgovori so se vlekli precej dolgo in vse je izgledalo, da Shriver le utegne ponudbo sprejeti. Končno jo je odklonil, pristal pa je na to, da bo ostal še tudi pod Nixonom ameriški poslanik v Parizu.
Nixon je nato mesto v ZN ponudil poklic nemu diplomatu Charlesu W. Yostu, ki je bil namestnik pok. A. Stevensona, pa tudi Goldberga v ZN. Yost, ki je sodeloval pri ustanavljanju ZN in bil dolga leta aktiven diplomat ter si nabral veliko, skušenj posebno na Srednjem vzhodu in v ZN, je ponudbo sprejel in Nixon je to pretekli petek na posebni tiskovni konferenci objavil. Pripomnil je, da je to nemara njegovo najboljše imenovanje.
Charles W. Yost sicer ni noben viden demokratski politik, je pa viden in znan demokrat ter je bil kot tak glavni svetovalec
Pariška vlada uspešno kroti levišarske študente
PARIZ, Fr. — Levičarski francoski študentje so že ob začetku šolskega leta napravili načrt, kako bi obnovili majske demonstracije, izgrede, “okupacije”, univerzitetnih prostorov itd. Pa jim generalova policija uspešno križa račune. De Gaulle ji je namreč naročil, da mora za vsako ceno skrbeti za red, mir in zakonitost.
Ker se policija lahko opira na generalovo politično avtoriteto, ne izbira sredstev za dosego postavljenih nalog. Ako je treba, se ne briga za bivše tradicijonal-ne študentovske predpravice in vdira v vse prostore, ki jih študentje okupirajo.
Ko so študentje videli, da se policija ne šali, se niso več spuščali z njo v boj, so se rajše u-mikali iz zasedenih prostorov in poslopij. Vlada je dalje zagrozila študentom, da jim bo ustavila izplačevanje štipendij, univerzitetne uprave so pa dobile pravico, da izključujejo organizatorje nemirov in izgredov od vpisa. Levičarji so hoteli organizirati nemire tudi zunaj Pariza, pa jim je tudi tam policija preprečila vse načrte
John Steinbec k umrl
NEW YORK, N.Y — V petek je umrl na svojem domu na E. 72 St. 66 let stari pisatelj, Nob-lov nagrajenec za literaturo John Steinbeck. Pokojnik se je preselil v mesto iz svojega doma v Sag Harbor, N.Y., po letošnjem Spominskem dnevu.
Od skupno 24 objavljenih pisateljevih del je najbolj znano “Grozdje gneva”,’ objavljeno 1. 1939. Pisatelju je naglo pridobilo slavo, pa mu prineslo tudi sum komunizma, ker je v tem delu obsojal kapitalizem in ga dolžil, da rodi revščino, obsojal je tudi socialne krivice v taboriščih priseljenega delavstva v Kaliforniji v času velike depresije.
Apcllo 8 vesoljska ladja je po načrtu poletela preteklo soboto ob 7.51 zjutraj s Cape Kennedy in začela krožiti okoli Zemlje. Tri ure kasneje so astronavti ponovno užgali njen raketni motor ter krenili proti Luni. Polet je tako točno usmerjen, da so včeraj popravek smeri opustili. Težava je nastopila, ko se je poveljnika A-nollo 8 F. Bormana lotila črevesna influenca. Po enem dnevu je danes že popustila, pa se iz-gleda lotila v milejši obliki ostalih dveh astronavtov. Jamesa Lovella in Williama Andersa.
demokratskega p r edsedniškega kandidata Humphreyja za mednarodna vprašanja in vprašanja svetovnega miru.
HOUSTON, Tex. — V tehničnem pogledu poteka polet popolnoma po načrtu. Danes popoldne ob 3.29 bo vesoljska ladja Apollo 8 prišla pod vpliv Lunine težnosti, ki bo povečala njeno brzino od 2.200 milj na nekako 5,800 milj. Vesoljska ladja bo tedaj nekako 202,700 milj od Zemlje in 30,000 mili od Lune. Jutri zjutraj ob 5.01 bodo dosegli a-stronavti točko za Luno, kjer bodo morali pognati raketni motor, da vesolisko ladjo zavre in jo pusti krožiti okoli Lune. To bodo storili seveda le'tedaj, če se bodo počutili sami zdrave in bo vse v vesoljski ladji delovalo, kot treba. Če poide vse po sreči, bo vesoljska ladja desetkrat poletela okoli Lune, nato bodo a-stronavti znova pognali raketni motor vesoljske ladje in to u-smerili nazaj proti Zemlji. V petek zjutraj bodo nato pristali na Tihem oceanu.
Polet ameriških astronavtov proti Luni je brez dvoma po memben dogodek v raziskava-nju vesolja. Doslej človek ni poletel dalj kot 800 milj od površine Zemlje in imel vedno možnost, da se nanjo vrne, če bi bila skrajna sila. Sedanji polet na Luno je prvi globoko v vesolje, nekako 230,000 milj proč od Zemlje. Vse je natančno preračunano, vse premišljeno in vendar obstoji možnost, da trije a-stronavti na svojem drznem poletu v globino vesolja ne uspejo v celoti. Če odpove raketni motor, ko bodo krožili okoli Lune, jim bo pot na Zemljo odrezana.
Svet sledi poletu na Luno z občudovanjem, pa tudi z bojaznijo, da bi se polet ponesrečil. Sam sv. oče je včeraj hvalil “ne-ustrašenost in pogum” ameriških astronavtov, pa pozval
množico na trgu sv. Petra, naj moli za njihov uspeh.
Iz Clevelanda in okolice

Nixonov finančni tajnik Kennedy razburil ves svef
—- Brazilija je razdeljena na zveznih držav.
CLOUDY
Vrmensh
prerok
pran:
Vetrovno, mrzlo z naletava-^ern snega. Najvišja temperama okoli 35.
CLEVELAND, O. — Navada je taka, da noben politik ne daje izjav, dokler ni prevzel mesta, ki je bil nanj imenovan, ne pa izvoljen. Tega pravila se drži tudi Nixon in je zato svetoval svojim kandidatom za člane kabineta, naj ne govorijo preveč o raznih problemih. Seveda so od tega pravila tudi izjeme.
Taka izjema je hotel postati Nixonov f i n a n čni minister Kennedy, ki je pretekli teden mimogrede omenil, da si hoče glede cene za zlato pustiti “vsa vrata odprta”. To je bila prava senzacija za vse borze, ki trgujejo z zlatom, močno je pa vplivala tudi na mednarodno trgovino z devizami. Kennedy jeva pripomba je naravno rodila zelo mešane občutke. Nekateri so jo zagovarjali, drugi pa pobijali. 'Pobijali so jo zagovorniki tradicijonalne ameriške uradne utvare, da mora biti v Ameriki uradna cena za unčo zlata $35, kot je to določil pokojni Roosevelt že pred več kot 35 leti. Pray
so dali pripombi tisti, ki mislijo, da je tudi zlato blago svoje vrste, ki mu prirodno ceno more določiti le svobodna ponudba in svobodno povpraševanje.
Kdor se postavi na to stališče, uvidi hitro, da ameriška cena zlata $35 ni prirodna, ampak umetna. Danes nimamo na svetu nobenega blaga, ki bi na svobodnem trgu imelo isto ceno kot pred 35 leti. Dosledno je tudi zlato ne more imeti. To prizna posredno tudi naša administracija, ko prepoveduje svobodno trgovino z zlatom. Tako imamo za zlato uradno ceno, ki pa pride vpoštev v Ameriki le v prometu med narodnimi bankami in vladami, dočim svobodno gospodarstvo pri nas sploh nima nobene cene za zlato.
To je nekaj neprirodnega, kar se hitro pokaže pri vsaki dani priliki. To je hitro pokazala tudi Kennedyjeva izjava. Razburila je vse borze za zlato, cene zanj pa pognala navzgor, kas tudi drugače ni
moglo biti. Ves svet ve, da je uradna ameriška cena za 100 do 200% prenizka, ako merimo ceno zlata po njegovi kupni moči. Toda Amerika vztraja na njej, da varuje uradni privid o stabilnosti dolarja. Da je to čisti privid, vidimo vsak dan. Ako bi imel dolar res stabilno vrednost, ne bi pri nas mogla obstojati taka inflacija, kot obstoja, ne bi mogla draginja tako rasti, kot raste.
Kdor tega ne verjame, naj samo pomisli: ako bi na primer naša federacija začela menjati papirnate dolarje za zlato po relaciji: 7 papirnatih za 1 zlat dolar, bi ji kaj kmalu pošle vse zlate zaloge, ker bi vsak gledal, da del svojega premoženja spremeni v zlato, saj mora na svobodnih trgih za zlato sedaj plačevati za zlat dolar 8 papirnatih.
Burja, ki jo je dvignila Kennedyjeva izjava, se bo polegla. Nixon je že dal oklicati, da se ameriška valutna politika ne bo menjala, d,a bomo toJ
rej še zmeraj držali uradno ceno zlata na $35 za unčo. V Nixonovo izjavo nihče ne dvomi, kajti Nixon sedanje valutne politike tudi spremeniti ne more, ako bi jo tudi hotel.
Kennedyjeva izjava nima torej trenutno nobene praktične vrednosti, lahko jo pa dobi. Je namreč to prva uradna izjava ameriškega federalnega finančnega tajnika, da si hoče pustiti “vsa vrata odprta”, torej tudi vrata, ki vodijo do nove uradne cene za zlato. Teh vrat pa nasprotniki sedanje ameriške uradne valutne politike ne bodo pustili zapreti.
Izjava finančnega tajnika Kennedyja in njene posledice so pa le ponoven očiten dokaz, na kako šibkem temelju sloni današji papirnati denarni sistem. Res je, da je zlat denar tiran nad gospodarstvom, ki ga drži v mejah stvarnosti, toda papirnati denar je v primeri z njim prava mevža.
LA.
iožič m v StavenšH še vedno delavnik!
CLEVELAND, O. — Pred časom smo objavili poročilo Svetovnega sveta cerkva iz Ženeve v Švici, da je Jugoslavija pristala na zahtevo katoliških škofov in priznala Božič za praznik. Čakali smo o tem potrdila iz Jugoslavije, ki pa ga doslej ni.
Vesti iz Ljubljane trdijo, da bo letošnji Božič navaden delavnik. O kakem javnem praznovanju jim ni nič znanega.
Zadnje vesti
PANMUNJOM, Kor. — Danes je Severna Koreja vrnila tu svobodo 82 članom posadke izvid-niške ladje Pueblo, ki jo je zasegla na visokem morju v bližini svoje obale 23. januarja letos. Združene države so izjavile, da je ladja vršila vohunske posle, in obljubile, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Predno je ameriški zastopnik tu podpisal to izjavo, je povedal jasno in odločno, da dela to le zaradi osvoboditve jetnikov. Kapitan Puebla L. M. Bucher je izjavil, da njegova ladja ni bila nikdar v severnokorejskih o-balnih vodah, Severni Korejci so jo napadli na visokem morju.
Napad sredi popoldneva—
Pretekli petek popoldne okoli treh sta dva zamorska fantina, stara kakih 17 let, napadla neko 70 let staro Slovenko na Addison Rd. in ji iztrgala torbico z $25 in vsemi dokumenti. Nato sta z nožem zahtevala denarnico tudi od ge. Marije Šef, ki pa se je uprla in enega od napadalcev mahnila po glavi. Napadalca sta nato zbežala. Ga. Marija Šef je šla nato pomagat oropani rojakinji iz Euclida, ki je po napadu j obležala na tleh. Policije, ki skrbno bedi nad varnostjo državljanov ter se trudi za ohranitev J varnosti, miru in reda, žal ni bilo v bližini, da bi šla napadalca lovit!
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo pri sv. Vidu ima na Sv. večer ob enajstih molitev rožnega venca, pri polnočnici pa skupno sv. obhajilo.
Urad bo zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo od jutri 24. decembra, opoldne pa do četrtka ob 3. zjutraj zaprt zaradi praznovanja Božiča.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment danes od 5.30 pop. do 8. zvečer v šoli sv. Vida.
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala nocoj od 6. do 8. v šoli sv. Vida asesment.
j Tajnica Društva Kristusa Kra-I Ija št. 226 KSKJ bo pobirala i nocoj od 6.30 do 8. asesment v šoli sv. Vida.
Zadušnica—
V sredo, na Božič, opoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Štefana Želko ob 8. obletnici smrti.
Usra&Me^ci dekle tri dni zakenano v zemlil
MIAMI. Fla. — Ugrabljeno Barbaro Jane Mackle so našli a-genti FBI pretekli petek živo zakopano v krsti podobnem zabo-iu 18 palcev globoko v gozdnatem predelu podeželja kakih 20 milj severozahodno od Atlante. Zaboj je bil opremljen z dvemi cevmi za zračenje, v njej je bila voda, hrana in celo lučka na e-lektrične baterije. Ugrabljenka je preživela v zaboju 80 ur še vedno v nočni halji, v kateri so jo ugrabitelji odvedli.
Ugrabiteljem je oče Barbare Jane Mackle plačal pol milijona dolarjev odkupnine. Njeno na-hajašče so sporočili šele 15 ur po tem, ko so prejeli odkupnino. FBI kaže v zvezi z ugrabitvijo na iz kazenske ustanove v Kaliforniji pobeglega 23 let starega ‘Garyja S. Krista in njegovo 26 let staro spremljevalko Ruth Ei-senmann Schier. Krist je bil zaposlen od preteklega junija kot tehnik za podmorsko geologijo na Institute of Marine Science University od Miami v Floridi. Pri istem inštitutu je bila zaposlena tudi njegova prijateljica R. E. Schier.
Krista so včeraj zjutraj ujeli in rešili tudi iz izjemo $20,000 vso odkupnino.
Po osvoboditvi je Barbara Jane Mackle dejala, da sta ugrabitelja z njo lepo ravnala in da je bila bolj zaskrbljena zaradi skrbi staršev kot zaradi sebe same.
Šeška delmka za nadaljevanje reform
PRAGA, ČSR. — Unija kovinskega delavstva, ki ima okoli milijon članov, je na svojem ’.borovanju sprejela resolucijo, v kateri se odločno zavzema za nadaljevanje reform, odobrenih ored sovjetsko invazijo v preteklem avgustu. Resolucija je bila objavljena v glasilu delavskih unij Prače. V njej je tudi 'zjava visokošolcev, da stoje na Istem stališču v pogledu reform kot unije.
V glavnem glasilu KP Rude ^ravo je med tem objavil Milos Takes, načelnik partijske kon-rolne komisije, svarilo proti poskusom pritiska na partijsko vodstvo od strani unij in študentov.
Obe objavi kažeta očitno, da spor med konservativci in liberalno mislečimi naglo raste in je razkol vsak dan vidnejši in širil. V zvezi s tem je zanimiva izjava dr. Ote Šika. v Baselu v Švi-;i, ki je na “svarilo” iz poslani-;tva ČSR v Švici v začetku me-:eca izostal od seje Centralnega comiteta KP v Pragi. Šik je iz-;avil pretekli teden, da je bilo svarilo ‘“ponarejeno” v Pragi in roslano poslaniku v Bern. Napovedal je, da bo kljub vsemu šel r Prago, da si položaj ogleda na astne oči. On je glavni zagovor-lik gospodarskih reform.
Barva ni važna
Preiskave so dognale, da bar-a jajčevp lupine nima nobene-i vpliva na hranilno vrednost ijca samega. Rjavo ali belo je v tem pogledu enako,
u
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 23, 1968
Jt:
/Ikieri$ka Domovih
J: JiTi 1 3 »J CdL 1^:
NMMN m MIMM«« 9tar
HHMmmnrtm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
1
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
,	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 247 Monday, Dec. 23, 1968
dan. Kdo mu jih more prisoditi? Saj je njegov korak še mladeniško prožen in letošnje salte iz
na-
ski pristavi so bile pravo sprotovanje” koledarju in štetju let. Da, g. Janez je še danes
Dialog s klerikalnim zmajem
jr	--------------
Ko je Vatikan kot središče najmočnejše krščanske filozofije postavil pred svet idejo o “dialogu”, so se tega prav posebno razveselili komunisti v Sloveniji. Stališče beograjske vlade je temu veselju dalo še politično podlago. To je vodnike slovenskega komunizma tako navdušilo, da so takoj napotili nekaj svojih mladih partijskih pismoukov, da se posvetijo študiju katoliške cerkve, njene organizacije doma in na tujem in seveda tudi katoliškega svetovnega nazora. Ti so svoj posel vzeli zares, pa pri tem napravili malo napako. Niso vključili v svoje študije duha katolicizma, so smatrali katolicizem kot navaden predmet, ki ga lahko obvladaš tako kot npr. biologijo, matematiko, ekonomiko in druge. Zanje je katolicizem socijalni pojav in nič drugega.
Niso mogli prodreti v bistvo katoliške cerkve, razumeti značaja in oblike njene univerzalnosti, njenega pojmovanja o nadnaravnem življenju. Zato imajo o katolicizmu mešanico napačnih presoj in predsodkov.
Zgodila se jim je pri tem še druga nerodnost: preveč so še zaverovali v monopol, ki naj ga ima komunizem na vseh poljih, tudi na polju svetovnih nazorov. Ta monopol jim daje pravico — tako so prepričani —, da sami odločajo na primer o vsebini in obsegu pojmov, o njihovi analizi, da sami odločajo pri razgovorih tudi predmete za debato, da sami odbijajo predmete, ki so jih neljubi itd. To stališče po-kopuje seveda vsako ravnopravnost.
Če dodamo še, da se more pravi dialog razvijati le v polni svobodi, smo v glavnem povedali razloge, zakaj ne verujemo v plodne dialoge ne samo s komunisti, kot se navadno misli, ampak z vsakim, ki smatra načela diktature za nedotakljive resnice.
Komunistični pismarji v Sloveniji, ki jim je bila naložena naloga, da se spuščajo v dialoge, so se podali z vidnim veseljem na iskanje prilik zanje. Po par poskusih je stvar začela hirati in je sedaj že popolnoma zaspala. Pismarji se pa ne dajo ugnati. Kot hodi pastir za zgubljenimi ovcami, tako iščejo vsepovsod govore, članke, prireditve s katoliške strani in jih hočejo obleči v dialoge. Pri tem delajo stalno iste napake. Naj navedemo le par primerov.
Prav radi se zaganjajo v “klerikalizem”. O klerikalizmu imamo v svobodnem svetu svoje precej enotno pojmovanje, ki se v bistvu ne razlikuje dosti od katoliškega. Pri komunistih pa človek nikoli ne ve, kaj naj pojem klerikalizem pomeni; ob vsaki priliki mu dajejo drugi obseg. Klerikalizem je lahko navadna pridiga, ki jo komunistični poslušalec navadno ne razume. Pomeni pa tudi lahko zabavo kaplana, ki brca žogo z ministranti. Pri tem komunisti niso še nikoli stavili predloga, da bi debatirali o klerikalizmu nekje za mejo v svobodi in ravnopravnosti. Tako se nam sedaj godi, da tiči za vsakim grmom, kjer je včasih tičal zajec, — klerikalni zmaj. Če nič drugega, vsaj to smeši komunistično pojmovanje o dialogu.
Podobno se godi pojmu vere v Jugoslaviji. Ne mislimo le na krščanske vere, ampak na vse vere sploh. Niti ena rned njimi ne uživa polne svobode. Treba je le hoditi po Jugoslaviji in gledati propadanje verskih stavb. Stavbe nekaterih verskih skupin so v takem stanju, da bi bilo najbolje, da jih kdo podre. Med katoličani je položaj v tem pogledu boljši, toda tudi krivica je očitna: med tem ko vsak komunistični veljak, tudi taki, ki so dvomljivega slovesa, kot pričajo procesi po Jugoslaviji, dobi ‘“lokacijo” za svojo “weekend” hišico in celo posojila, ki so bolj podobna darilom kot kreditom, pa na primer koprska škofija ne more dobiti prostora za svojo stolnico. Podobne težave s ’prostorom za nove cerkve imajo tudi druge škofije. Ali je to ravnopravnost med nekomunisti in komunisti?
Tudi vprašanje zaposlitve zavednih katoličanov je treba postaviti v pravo luč. Pri komunistih vlada tradicija, že podobna načelu, da na odločilna mesta v javni upravi ne more priti noben odkrit nekomunist, še manj pa zaveden katoličan, naj bo še tako sposoben. V gospodarstvu tupa-tam še nekam prileze, ker režimu manjka sposobnih ljudi, toda na družbeno odločilna mesta ne pride. Komunisti naj kar povedo, koliko nekomunistov sedi na važnih mestih v javni upravi in gospodarstvu in koliko je med njimi zavednih katoličanov. Ne potrebujemo imen, radi bi imeli številke in odstotke. Tega seveda ne bomo nikoli zvedeli.
Nekomunistični pismarji se posebno radi sklicujejo na izjave raznih katoliških inteligentov, zunaj in znotraj duhovne gosposke. Te izjave napihujejo kot na pol dogme, da jih tako lažje rabijo za svoje “dokaze”. Ko si človek o-gleda od blizu take izjave, velikokrat dožene, da so to samo izvlečki, ki jih lahko razumeš drugače, ako jih presojaš kot{delju zapadla melanholiji, nekaj samostojnega, in zopet drugače, ako jih presojaš v luči celotne razprave. Sklicevanje na take izvlečke dela to velikokrat vtis farizejstva.
Komunisti so s svojo taktiko spravili idejo o dialogih v
slabo luč. Kadar jo človek sliši iz njihovih ust, mu takoj pride na misel, da želijo dialoge čim hitrejše spremeniti v o-rodje svoje politike. Zato je tudi v Sloveniji odmev na pozive na dialoge tako majhen. Kar je res sestankov, ki so o-blečeni v obliko dialogov, jim pa manjka še nekaj bistvenega.
Tradicionalen program vsakega dialoga je kratek: najprvo udeleženci dialoga povedo, kaj pojmujejo pod predmetom dialoga, in razložijo svoje stališče. Potem sledi drugi del: med udeleženci dialoga se vname debata; vsak udeleženec brani svoje stališče, obenem pa tudi kritizira stališča ostalih udeležencev. Ta del dialoga je najzanimivejši. Samo tu se krešejo nove misli, rodijo nove ideje. Šele potem sledi — pa ni ravno potrebno — tretji del: debate se udeleži občinstvo. Ta del ni ravno privlačen, kajti med občinstvom je le malo takih, ki bi bili res pripravljeni za stvarno debato. Navadno se njihova udeležba v debati omeji na obrobna vprašanja, ki so sicer zanimiva, toda ne ravno izredno važna.
Kolikor smo mogli dognati, obstojajo dialogi v Sloveniji le iz prvega in tretjega dela, drugi del je omejen, ali ga pa sploh ni. Drugače biti ne more. Za drugi del debate v dialogu je namreč potrebna svoboda čisto druge vrste, kot jo imajo ne-komunisti v Jugoslaviji. V drugem delu svobodno govorijo le člani partije.
1 BESEDA IZ NARODA j
Janez Varšek - Oš-Jetoik!
iilittlli
m
Janez Varšek na odskoku s krogov.
sam vidnejše mesto. Janezova nese-naš bičnost, skromnost in veliko po-
CLEVELAND, O. — Na Sveti večer bo praznoval dragi g. Janez svoj 65. rojstni trpljenje, so brez dvoma njegove največje odlike. Kot je bil gotovo vesel svojih uspehov, tako, če ne še bolj, je bil in je še
veletoča na drogu na zadnjem:zdaj vesel uspeha onih, ki so šli telovadnem nastopu1 na Sloven- skozi njegovo “šolo”. Tudi po
prihodu v Ameriko g. Janez ni sedel “na zapeček”, temveč je s prijateljem Ivom Kermavner-zvest reku: Zdrav duh v zdra-jjem storil vse, da je tudi med vem telesu! Telovadba je njegov nami nastala in zaživela telo-pravi poklic. Tu je g. Janez do-jvadna organizacija in da še dama, tu ne pozna miru ne oddiha, nes živi. Ne morem popisovati Vedno še poln mladostnega ide- podrobno dela v tej organizaci-alizma in elana, navdušuje in'ji, ker ga tudi ne poznam, vem osebno vodi in vadi mladce in'pa eno, brez Janeza bi danes in mladenke, da bi tako podaljšal' že dolgo let ne bilo v Clevelan-
življenje slovenski telovadno-športni organizaciji tu med nami v Clevelandu. Ve, da je telovadba res slovenski šport, saj v Sloveniji pred zadnjo vojsko ni bilo fare, kjer ne bi imeli poleg prosvetnega društva tudi telovadnega odseka, Orla oz. pozneje Fantovskih odsekov in na drugi strani Sokola.
G. Janez je bil rojen na Viču v Ljubljani. Služboval je na bivši banski upravi, ves prosti čas pa je posvetil telovadbi. Njegovi uspehi v orlovskih vrhunskih vrstah so ga pripeljali v Prago, Erno, Pariz in druga mesta Evrope, kjer se je vedno uvrstil med najboljše orodne telovadce in tako častno zastopal svojo organizacijo, kakor tudi svojo domovino. Prav tako je bil pozneje nadvse delaven in uspešen o-rodni telovadec in društveni de-lavec-učitelj pri Fantovskih odsekih in Dekliških krožkih. Ob koncu vojne je kot odločen protikomunist s svojo družino zapustil domovino in preko Vetrinja prišel v Spittal na Dravi, kjer je takoj začel organizirati in vaditi mladino v tem lepem športu.
Po razpustu lienškega taborišča je bila delavnost g. Janeza
du Slovenske telovadne zveze in ne vrveža ob večerih v cerkveni dvorani sv. Vida, kjer večer za večerom zbira svoje “zveste” in jim posreduje .spretnost in znanje, ki ga mladina tako rabi posebno še v Ameriki, kjer je tako malo širšega športnega udejstvovanja, “saj se ne izplača...”
G. Varšek ni samo telovadec.
Najdemo ga kot dobrega igralca in režiser j an tako pri Slovenskem odru kot pri Liliji. Je tudi delaven in zvest član našega društva od vseh početkov.
Ni moj namen pisati njegovega “življenjepisa” Rad bi le skromno osvežil lik moža, ki je posvetil vse svoje moči športu in delu za druge. Sam osebno skromen, nezahteven in tih, je bil skozi leta odličen organizator, voditelj in vaditelj v naših orga-1 drugačen svet, nizacijah, posebno še v telovadnih. Vse življenje je s ponosom in tudi z lepim uspehom zastopal svoje katoliške telovadne organizacije in s tem tudi svoj slovenski narod. V organizacijah in delu je dočakal svoj lepi jubilej. Prav je, da mu vsaj za ta praznik, ko večina med nami že stopa v pokoj — prav je, da mu ob tej priliki rečemo prav po domače: “Janez, saj poznaš našo
“Sveta naš” sia televiziji
CLEVELAND, O. — Letos za Božič poteče 150 let, odkar je bila skomponirana in prvič zapeta pri polnočnici po celem svetu znana božična pesem “Sveta noč”. Televizijska družba ABC je za 150-letnico pripravila poseben film, igrano zgodbo nastanka pesmi v Oberndorfu, nekaj milj severno od Salzburga. Zgodba ,se odigrava na zgodovinskih krajih. Snemali so jo lansko zimo, oziroma zgodnjo pomlad. V filmu nastopata znana igralca Kirk Douglas in James Mason.
Najprej so film pokazali nadškofu v Salzburgu, nato državnim in privatnim zastopnikom turizma v Salzburgu in za 16. december je bilo predvideno, da bo na programu avstrijske televizije. V Clevelandu bo film prvič predvajan na Božični večer, 24 decembra, ob 9. na postaji ABC (Channel 5).
Fr. Godina
kev, duh kadila se je prelival pod svodi in iz slehernega srca je zvenela sveta božična pesem, mirna in čarobna, kot nekoč. Njima pa je bilo, kot bi stopila iz samega pekla v nebesa. In tam je bil res pravi sveti večer; tako, kot je Gospod hotel v domovini, ki ji ob zori sonce ni vzšlo .. .
Kmalu potem sta odšla na dolgo, dolgo pot in od takrat ju še ni bilo domov ...
in drugih bratov-telovadcev nad- slovensko nerodnost, površnost, vse uspešna. Ivo Kermavner, I in tudi še kaj hujšega... Pa Janez Varšek, Natlačen, Čop, vendar smo Ti iz srca hvaležni! Grmek, Arhar in drugi duhovnikov in cerkve
i,
so poleg j Bog naj Ti da zdravja in moči, v negoto- da boš še dolgo “treniral” našo vih in težkih dneh dajali mladi-'mladino in Bog naj Te ohrani veselja in volje, da ni v brez- srečnega, zdravega in zadovolj-
tem- nega
ob Tvoji dobri in skrbni
več je bila vedno zaposlena, ta- soprogi gospej Joži ter hčerkah ko tudi v športu in telovadbi.' in njihovih družinah.
Pri treniranju te mladine ima' Še na mnoga leta Ti želijo pri-Janez Varšek vidno, če ne naj- jatelji pri ZSPB TABOR
Božični spomin
Washington, D.C. — To se je zgodilo pred mnogimi leti, a spomin je še živ v srcu. Bila je mrzla božična noč, brez zvezd in veselja in človek je čutil pritisk teže nevidnih oblakov v črni noči. In iz njih ni bilo snega, ki bi pobelil mesto in naravo, da bi vsaj enkrat, na Sveto noč, spet bilo vse čisto in belo. Ljubljanske ulice so bile skoro prazne, kar je bilo na njih ljudi, so bili večinoma stražniki in vojaštvo. Mlad mož in žena sta hitela k polnočnici v frančiškanski cerkvi. Iz stranske ulice se je pri-majal pijanec in brundal bojevito pocestno popevko. Ob ograji pred cerkvijo sta rinila drug v drugega mlad vojak in neka ženska. Kljub mrazu je imela oprsje skoro razgaljeno in nič ju ni bilo sram ne ulice, ne ljudi, ne cerkve. “Pojdiva notri pri stranskih vratih,” je žena šepnila možu. “Prav,” je rekel in se nasmehnil: “To smo korajžni...” Pa so mu prišli na misel prvi kristjani in kako so se tudi oni skrivali in odleglo mu je. Naenkrat je verjel, da je v resnici korajžen. Moč in skrivnost božične noči sta ga tako prevzela, da bi skoro rekel: “Pojdiva na sredo Tromostovja in zapojva vsej Ljubljani veselo božično pesem...” A zavedel se je nesmiselne domislice in sledil ženi k stranskim vratom. Čim sta jih odprla, sta uvidela, da zanju ni mesta, zakaj cerkev je bila polna ljudi in ni bilo niti malega prostora, da bi se človek lahko vsaj premaknil v gneči. “Kaj pa zdaj,” je žena zaskrbljeno vprašala. “Ne vem,” je odvrnil in se zazrl po mračni ulici. Vojak in ženska sta se še vedno stiskala ob ograji, pijanec je na nasprotni strani ceste zalival zaklenjena vežna vrata. “Je to najina lepa, bela Ljubljana?” je mož vprašal ženo in oba sta imela solze v očeh. “Ne vem, dragi,” mu je tiho odgovorila in se oklenila njegove roke. “Vem pa, da za naju tu ni mesta. To je zdaj tuj, tuj.” Stranska vrata cerkve so se nenadoma odprla, iz njih pa sta izstopila dva mlada fanta. Oholo je odjeknil korak njunih škornjev pred cerkvijo. Prvi je rekel: “Pludiča, res ne vem, odkod, so se vsi ti ljudje nabrali. ..” Drugi fant je odvrnil: “Saj so večinoma same stare babe. Sicer pa je v cerkvi kontrola ...” Potem sta odšla in kmalu je odmev njunih škornjev utihnil v temi božične noči. Mladi mož pa je stisnil ženi roko in dejal: “Poizkusiva še pri glavnih vratih. Pa naj naju vidi, kdorkoli hoče ...” Odšla sta po klancu do trga in se z dvignjeno glavo ponosno povzpela po širokih marmornih stopnicah do cerkvenih vrat. Prerinila sta se v množico otrok, mladcev in mladenk, mož in žena, starih in mladih in se razjokala. Nad njima pa je žarela veličastna cer-
Nocoj, za letošnji Božič bodo, kot pravijo, glavna in stranska vrata slovenskih cerkva, po mestih in podeželju, spet široko odprta. Božična pesem bo donela preke cele slovenske domovine in potem se bodo ljudje razšli v praznik in ne več v dolovni dan. Dolga, dolga so bila leta in težka, težka je bila cena, ki smo jo plačali vsi: tisti, ki so ostali in trpeli in tisti ki so odšli in hrepeneli, zakaj vsi smo morali živeti skozi predolgi Advent, da bi spet lahko pričakali 'slovenski Božič, noč ljubezni, sprave in dobre volje tudi v domovini.
Prijetno je in toplo je človeku v srcu. Tako, kot Cankarju, ki je, kot bi prerok bil, zapisal y Kurentu:
Luč je in Bog je, radost in življenje!
Svetlejši iz noči zasije dan, življenje mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje.
V nečisto noč, v sramoto in ihtenje
zapel je glas od angelskih poljan en žarek je iz večnosti poslan, svetlobe večne slavno oznanjenje.
Vsi vi, skoz mrak pod križem vzdihujoči,
vsi vi, strmeči nemi v črna tla— prišlo je znamenje! V tej zadnji noči
zablisnilo se je odvrh neba— vstanite vriskajoči m pojoči: pozdravljena, nebeška glorija!
Da, pozdravljena, nebeška glorija. In tebi, domovina draga in tebi, narod moj doma, in v svetu raztresen: srečen Božič!
DROBTINICE. — Ah, gornje sem pa tako milo zapisal, da sem se skoro raznežil in bi mogoče bilo lepše, da bi končal kar pri božičnih voščilih. Ker pa je to kolona, ki mora vsebovati tudi novice-, moram opraviti svojo dolžnost do konca.
Miklavževanje, katerega je tukajšnje društva Škofa Barage KSKJ priredilo 7. t.m., je uspelo tako lepo, da bolje ni moglo. Miklavž iz nebeške srenje je bil pravcati Miklavž in dostojanstven celo takrat, ko mu je kapa, odnosno mitra, padla z glave. Pa so ga angeljci takoj “pofik-sali”. Kar debelo sem pogledal, ko sem naštel kar preko 30 otrok — in Antolinovih niti ni bilo. Naka, ne bo nas še tako kmalu konec. Klobase, zelje in slovensko pecivo, vse je bilo odlično. Potica je izginila, kot bi bila narejena iz kafre. Fravtako tudi druge dobrote fine in tečne slovenske kuhinje. Vsem, ki so se potrudili za tako lep večer, gre vsa zahvala in pohvala. Vsem tukajšnjim kejeskejžejevcem pa vsa slava za lepo zamisel, kajti slovensko miklavževanje v ameriški prestolnici bo poslej reden, letni dogodek in, kaj se ve, mogoče bomo lepega belega dne še miklavževali v sam; Beli hiši!
Mene je Miklavž, kot je pravično in pošteno, obdaril s klobasami. Pa mi je en hudič eno klobaso ukradel. Ko pa mu je Miklavž razložil, da so klobase, ki mi jih je dal, znak izrednega priznanja neustrašenemu borcu za slavo slovenskih klobas in eni največjih slovenskih avtoritet na področju farcimenologije, mi jo je takoj pošteno vrnil, neoglo-dano in nepomečkano!
Vsem bralcem želim srečen Božič in blagoslovljeno in zdravja polno novo leto 1969. Bog živi vse!
Bogomir Chokel
Potovati prijetno
CLEVELAND, O. — Ko se vsako leto enkrat oglasim v uradu Ameriške Domovine, prinesem s seboj tudi kratek dopis kot moj prispevek sodelovanja pri listu. Jaz sama in tudi moj mož zelo rada bereva, kar drugi naročniki napišejo v list. Zato je prav, da se jim nekako oddolžim z mojimi skromnimi vrsticami.
Ne bom se spuščala v moje o-sebne zadeve, bom raje dragim bralcem povedala, da zelo rada potujem, posebno sedaj, ko sem v pokoju in imam več časa za to. Društvom, ki organizirajo izlete in potovanja v staro domovino, pa bi ljubeznivo svetovala, da bi organizirali izlete tudi po Ameriki, po naši novi domovini, ki je zelo velika, a tudi lepa, zanimiva in dobra ... skrbna mati. Če boste pripravili kako zanimivo potovanje, bom šla gotovo z vami, samo obvestite me.
Preko poletja sem bila z žensko organizacijo v Kaliforniji, v San Franciscu, kjer smo si ogledale tudi velikansko vinsko klet, od koder razpošiljajo vino po celi Ameriki. Na poti smo videle ogromni rudnik, velikansko e-lektrarno v Grand Canyon v A-rizoni, ki je nekaj čudovitega, nepregledne smrekove gozdove v Yellowstone narodnem parku, po katerem se lagodno sprehajajo medvedi in uživajo svoj blaženi mir. Bile smo tudi v Las Vegas v Nevadi, kjer so velike igralnice. Iger željni ljudje prebijejo v teh igralnicah po cele noči z željo, da bodo obogateli in si pridobili denar, pa je največkrat tako, da odidejo suhi od tam. Peljale smo se tudi v Mehiko, kjer so spanjolei. Tam ni drago, saj stane steklenica konjaka samo $1.50, samo dela in zaslužka ni toliko, kot ga je tu.
Zelo rada sem brala dopis rojaka iz Milwaukeeja, Wis., v katerem tako prijetno opisuje, koliko je prepotoval po Ameriki, koliko lepega je videl in da je Bogu hvaležen, da mu je bilo to dano. Dajmo, oglejmo si to lepo, blagoslovljeno deželo. Jaz bi si zelo rada ogledala Belo hišo v Washingtonu, kjer se upravlja in gospodari našo deželo. Zelo sem Bogu hvaležna za vse, kar mi daje, hvaležna vsem voditeljem in vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli ali zapisali, da se nama z možem dobro godi, da nisva od nikogar odvisna.
Hvaležna sva tudi Ameriški Domovini, zato prispevala v njen sklad $4 in lepo pozdravljava vse njene uradnike, naročnike in bralce. Vsem skupaj želiva blagoslovljene božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1969.
Ema in Dominik Gallien
IZ NAŠIH VRST
Peoria, 111. — Spoštovani! Zopet obnavljam naročnino za moj ! priljubljeni list Ameriška Domovina in Vam želim zdrave in zadovoljne praznike in srečno novo leto. Vas prav lepo pozdravljam!
Ana Terlep
*
Sugar Grove, Pa. — Cenjeni! Ponovno Vam pošiljam denarno nakaznico za leto 1969 in voščim vesele božične praznike in srečno novo leto Vam in vsem na-ročnkom lista. Prejmite moje prisrčne pozdrave!
Mary Franko *
Chicago, 111. — Prav rada zopet nakažem $16 za naročnino-Za nas starejše je slovenski časopis v Ameriki kakor sončni žarek.
Hvala vsem sotrudnikom i11 dopisovalcem, posebno hvala i-A. za njegove razgledane uvodne članke.
Vsem nam: vztrajajmo, koli' kor je le še mogoče!
‘	Ana Gaber



msm
AMERIŠKA DOMOVINA,
S. FINŽGAR:
MIRNA POTA
■« —Y_T_T_T_T...T._T
Ker je bilo naslednji teden oblačno in se je ponujal dež, je Rudi pisal Mari. Lepo jo je povabil na obed, češ da bi se rad Zaupno z njo porazgovoril. Tudi njegovega stanovanja še ni videla. Vsaj enkrat bi ga zares ftiorala obiskati.
Ko je Mara brala povabilo, so ji prsti drhteli. Bolj s srcem kakor z umom je takoj uganila, o cem naj bi bil tisti zaupni pogovor. Sedla je in mu odpisala: “Oprosti, ne bo me. Zadržana sem.”
Drobno pismo je ležalo na mizi. Mara je obtičala pred njim. Rato je razburjena planila kvišku in hodila po sobi. Dolgo je trajalo, preden je zopet sedla, raztrgala pismo in vrgla koščke v peč. Potem je segla po poli papirja in začela pisati:
Predragi, ljubi moj pobratim
Rudi!	. s,
Tvojega povabila sem se razveselila, a še bolj sem se ga us-' trašila. Preveč si razumen, da’ ki ne bil že spoznal, kako sem se ti na nekatera tvoja vprašanja izmikala in nisem odgovorila po dokončni resnici. Sedaj ne smem iri ne morem več molčati. Preveč te spoštujem in ljubim. Zato ti °dkrijem, rajši v pismu kakor 2; kesedo, svojo preteklost in z njo sVoje srce.
Devetnajstletna deklica sem kila, vsa še neizkušena, zares Pravi otrok. Na meščanskih plesih, kamor sem zahajala z ma-hro, mi je bilo vse kot lepe sanje. Tam se mi je približal mlad doktor, že blizu odvetniškega poklica. Mami je bil všeč, v meni Se je razcvela tista nepopisno Rpa prva dekliška ljubezen. Sadro po sebi je prišlo do tega, da le začel zahajati k nam na dom. ^se znanstvo in sorodstvo je že bedelo, da gre zares, jaz sama pa Sem gorela — zares gorela v Iju-kezni in živela v prelepih sanjah ° prihodnosti. Moj zelo modri °če je mojega snubca nekega kne povabil k sebi. Povedal mu le, da je zadovoljen, če se vzameva, toda prej morata še dognati gospodarske zadeve. Povedal mu je, kaj bi mi mogel dati ža prvo doto. Snubec je bil zadovoljen, toda pridodal je še: kupiti moraš takoj vilo in jo dodati hčerini doti. Oče je osup-dR in mu odkritosrčno povedal, da tega nikakor ne zmore. Snubiva navdušenost zame je ugasnila. Vstal je, vzel klobuk, nam drugi sobi voščil lahko noč, šel se ni več vrnil. Oče se je dkrotil, da ni zdivjal, mama se ^ razjokala, jaz pa sem se skrila v svojo sobico in prebila vso noč d solzah do dna duše zagrenjena. Ro me je pa trla tolika sramota hred lj udmi, da si nisem upala da ulico — saj je vse mesto vedelo, kaj se plete pri nas — sta Se moja bolečina in ponižanje sPrevrgla v besno sovraštvo do dseh moških. Kaj jim je pošteno dekle? Nič. Dota, dota, tam je djih ljubezen. Stran, stran! je kričalo srce in zginila sem na ^hnaj. Ko bi bila leda j že zrelo dekle, ki svet pozna, bi bila ta prašni udarec bržkone preboda. Skušala sem ozdraviti ra-djeno srce z delom in sem se vsa ^topila v učenje. Ni šlo. Zato Sehr se celo — zares drzno in Nesmiselno — nekoč v temni ka-dehci zarotila, da se ne poročim,
bratim Rudi: Vse, kar si mi razodel o pokojni svoji ženi, vse, kar sem spoznala v tebi, mi je najtrdnejši dokaz: Irma ti ne more biti nobena več, tudi jaz ne. Utegnil bi biti nesrečen ti, ali nesrečna jaz, morda oba. Ne morem, ne smem. Sedaj veš vse.
Najvdanejša posestrima
Ko je Mara prebrala pismo, ga je zganila, zalepila v ovojnico, odposlala ga ni. Srce ji ni dalo. Še enkrat se mora z njim razgovoriti -— potem naj je konec sreče in trpljenja. Sedla je in mu odgovorila: “Lepa hvala za ljubeznivo povabilo. Pridem.”
Tedaj se je dr. Slak lotil zveste Polone. Povedal ji je, da pride v nedeljo na obed gospodična, ki je bil z njo na Triglavu. Pripravi naj najboljši obed, kupi tudi steklenico šampanjca in naj z denarjem nič ne stiska.
“Bom, vse bom, kolikor znam najbolje, pripravila.” Vdana služabnica ga je izpod čela vprašujoče pogledala in se izdala, da nekaj sumi.
f- ■ fr t ' * .
Rudi jo je opazil, šel iz kuhinje in si rekel: “Oj te ženske! Ničesar jim ne moreš prikriti. Celo ta pobožna zvestoba mi takoj vse zasluti.”
" : ^
Božič v slovenskih planinah
Božični voščilo vodstva in ššndontov Siovenika
Dr. Rudolf Slak je nestrpno pričakoval nedeljskega poldneva. Vedel je, da se mora ta dan odločiti njegova usoda: ali si pridobi Maro za tovarišico življenja ali pa otrpne za vselej kot vdovski samotar do smrti. Spomnil se je celo z nekakšnim strahom šahovske igre na Kredarici, ko ga je Mara dvakrat po vrsti premagala. “Ce tudi jutri zmaga in me odkloni?” Čudno preroško mu je zvenel tisti odločni šah mat. Otresel se je šiloma nadležne slutnje in se lotil sob. Polona je skrbno vse pripravila za obisk. Vsak prašek je po dvakrat pobrisala, posteljna pregrinjala vnovič popravila in pogladila, iz lave vzela naj dragocenejšo posodo, ki po smrti Irme še ni bila nikoli na mizi. Slak sam ]e dopoldne vse pregledal, kaj malega premaknil in se nazadnje ustavil ob salonski omarici, kjer so bile razpostavljene drobne “svetinje”, spominčki na pokojno. Pred omarico je obstal. Dolgo je gledal na sto in stokrat ogledane predmete in v duši šepetal Irmi: “Če si mi poslala Maro ti, naj se odloči po tvoji volji!” Potem je šel v veliko sobo, svojo delavnico, kjer je Polona pogrinjala mizo za obed. Tudi Polona je bila vznemirjena. Saj je bil to obed s prvim in edinim gostom, odkar je gospodinjila v ljubljanskem stanovanju.
Ko je zazvonilo poldne, je stopil. Slak v vežico in čakal z utripajočim srcem zaželeni obisk. Ni še odzvonilo poldne, ko je že zapel zvonček. Rudi je skočil k vratom in odprl Mari.
Naj pride to skromno voščilo v vaš dom, v vaša srca, kot jih odmev božične noči, ko so angeli nad betlehemskimi poljana-

Vodstvo in študentje Siovenika Rim, v decembru 1968.
Število dobrotnikov Siovenika
mi oznanjali mir, ki ga je pri-(je, hvala Bogu, tako narastlo, da
neslo Dete — Jezus.
Z mirom pa pride sreča, veselje in ljubezen. V pričakovanju teh duhovnih vrednot, ki vam jih bo podelil Kristus Bog, vam želimo mnogo duhovnega napredka v letu 1969.
ni več mogoče, da bi vsakemu posebej poslali naša voščila. Zato naj bo to skromno, a iskreno voščilo res kakor osebno voščilo vsem in vsakemu, ki je s svojo molitvijo ali darom podprl slovenski zavod v Rimu.
Obisk Slovenije in izlet po Evropi
, me zaprosi sam princ iz de-, dežele. 2e nad dvajset let te preteklo od tedaj. Svojemu /Repu sem ostala zvesta. Nisem teračna, zapuščena samica. Saj R me spoznal. Vesela sem in naj-'Rj srečna, ko prihajajo k meni ^očarane deklice, tudi žene in ^ kajkrat katera potolažena a2joka na mojih prsih. — In se-
ai ti? Prvi si po toliko letih, ki 2ares ljubim, ki bi edini mo-
te
gel
h'd
podreti vse moje obljube in Ue sklepe. Toda ne branijo mi
R in ne srce, pač pa čisto rajsko spoznanje. Preljubi po-
“Pozdravljena! Točnost je visokih gostov posebna odlika!”
“Z visokimi gosti bržkone meriš na mojo telesno potegnjenost,” ga je šaljivo zavrnila. Rudi pa ji je veselo vrnil: “Dobre volje si. Lepo je to. Tako se pride v vas k prijatelju.” Snel ji je plašč in ga obesil v vežici.
“Sedaj mi razkaži stanovanje.”
“Polona, koliko je še do kosila?”
“Četrt ure,” se je oglasilo od štedilnika.
“Tvojo gospodinjo moram pozdraviti,” je Mara stopila v kuhinjo. “Kako imate lepo, Polona. Vse se sveti!” — “Pri kuhi je vedno vse raztepeno.” — “Posebno, če vaš gospod takega gosta povabi, kajne?” — “Saj je prav, da ne bodo večno sami.” (Dalje prihodnjič.)
Cleveland, O. — Zelo rada či-tam dopise, posebno tiste, ki opisujejo potovanja in izlete v staro domovino Slovenijo.
Tudi midva z možem Louisom sva bila letos zopet v Sloveniji, čeprav sva jo obiskala šele pred tremi leti. Letos sva vzela s seboj moževo sestro Johanno Zal-lar iz Biwabika v Minnesoti, katera se je po 57 letih prvič vrnila v rojstno domovino. Ko sva jo povabila, da bi šla z nama, je bila zelo zadovoljna in vesela. Njen sin ji je večkrat rekel, naj gre s kako skupino, pa se je vedno bala iti brez svojcev, ker je imela pred par leti hud srčni napad. Zato se je sedaj rade volje pridružila. S seboj je vzela 17-letno vnukinjo Donno, da bo ta videla, kje se je njena stara mama rodila.
Dne 7. junija smo odšli jaz in moj mož iz Clevelanda, ona iz Minnesote, naša hčerka pa iz Rochesterja, N. Y., in se vsi skupaj sešli v New Yorku. Tam smo čakali na Royal Dutch jet, da nas popelje čez Atlantski ocean. Drugo jutri, v soboto, smo bili v Amsterdamu v Holandiji. Lepa je bila vožnja, še čutili nismo, da se premikamo, čeprav smo hiteli s hitrostjo 750 milj na uro.
Ko pridemo v Amsterdam, je padal dež in bilo je zelo megleno. Ob 12. uri bi morali dobiti jugoslovansko letalo, pa so nam povedali, da bo prišlo šele ob petih. Nam ni bilo žal, pač pa nam je bilo hudo zaradi naših sorodnikov, ki so nas prišli čakat na Brnik že opoldne. Da ne bi sedeli v čakalnici, so nas naložili na avtobus in nas vozili po Amsterdamu kaki dve uri, tako je čas bolj hitro minil. Razkazovali so nam razne zanimivosti, dvakrat smo izstopili, prvič pred velikanskim mlinom na veter, drugič, da si ogledamo brusilnico diamantov. Prodajali so vse vrste zlatnine in drugih spominkov.
Ko smo dospeli nazaj na letališče, so nam dali kosilo, nato pa smo zasedli jugoslovansko letalo. Kar lepo je bilo slišati slovensko govorico deklet, ki so
Vedeli so, da je tudi njih sestra z nami, katere ne bi spoznali, ker jo niso videli 57 let. Začelo se je objemanje in jokanje, kateremu ni bilo konca. Spregovorili niso nobene besede, le gledali so drug drugega, kakšna sprememba po tolikih letih. Sestra je zapustila rojstno domovino kot 19-letno dekle in v tem času smo se vsi postarali. Tako so bili prvič vsi skupaj, štirje bratje in štiri sestre, kajti Johana si ni nikdar mislila, da bi se še kdaj videli. Naš avto nas je že čakal zunaj letališča in drugi bratje so imeli svoje avtomobile pripravljene za odhod domov proti Ribnici.
Prišli smo v rojstno hišo mojega moža in sestre Johanne in tam nas je čakalo ostalo sorodstvo. Dva nečakova sinčka sta nas čakala na pragu s šopki rdečih nageljnov in bi nas bila morala pozdraviti, sta pa v hrupu vse pozabila, samo tiste črne očke so strmele v naju z Johane. Vzeli sva šopke in ju poljubile, sem rekla, nič zato, če sta pozabila, saj Vaju vseeno ljubimo. Po vseh pozdravih od sorodnikov smo se znašli v sobi. Sestra je kar gledala in si mislila: “Ali je res to moja rojstna hiša?” Sesedla se je na klop ob peči in se milo zjokala. Nato se je začela gostija kot na ohceti, mize so bile obložene z vsakovrstnimi dobrotami. Mi smo bili zelo utrujeni, ko nismo nič spali na letalu, ker je bil vedno dan. Vseeno smo premagali našo u-trujenost in se veselih z drugimi. Začela se je godba, ples in petje. Lojzetovi nečaki so nam tako lepo prepevali, da jih je bilo res veselje poslušati in utrujenost je kar prešla. Kakor da smo v sanjah, se nam je zdelo in nismo mogli verjeti, da smo res v stari domovini skupaj z našimi sorodniki. Zabava je trajala do rane ure zjutraj. Prenočevali smo v hiši starejšega brata Franceta, V mlajši dobi je bil on gospodar, sedaj pa gospodari njegov sin France. Drugi dan je bila nedelja, vsi smo se odpravili k maši v cerkev sv. Štefana v Rib-
Olgo in njenimi otroci. Tam smo si ustanovili dom. Ker ona nima kmetije in je po poklicu šivilja, je bilo najboljše za nas, da nismo druge motili pri delu, kajti bila je košnja in so morali biti vsi na polju.
Drugi dan smo se odpravili proti Begunjam pri Cerknici, kjer je moj rojstni kraj. To je naša vasica, tiha in mirna, pa tudi znana, saj jo je rajnki Jim Debevec tako opisoval in jo ljubil to slavno Menišijo. Tam imam jaz edinega brata Ludvika Škrlj, ta starejšega brata pa so vzeli v vojni dobi v jetništvo, katerega pa ni bilo nikdar več nazaj, naj-brže je bil sežgan v Dachauu. To je moje edino sorodstvo, poleg veliko nečakov in nečakinj, kateri so prišli vsi domov iz daljnih krajev, da zopet pozdravijo teto in strica iz Amerike. Naša hčerka Wilma se je kar lepo udomačila med njimi, čeprav je bilo težko z govorico. Bratranec Milan in njegova žena Paulina sta prišla iz Sarajeva. Oba sta farmacevta in govorita precej dobro angleško, tako, da so se lahko pogovorili. Za časa bivanja v Begunjah smo se ustavili pri bratu Ludviku. Z njim smo obiskovali bližnje kraje. Bili smo v Bezuljaku in Kruščem, kjer žive še moje sestrične. Povsod smo bili z veseljem sprejeti in pogoščeni, če niso drugega imeli, so nam narezali surove suhe šunke in Špeha. Vse nam je teknilo, pa tudi domače slivovke ni manjkalo. Še nekaj dni smo ostali v Begunjah, nato smo se vrnili v Ribnico.
Moj mož je povabil vse svoje sestre z družinami in naročil kosilo v restavraciji v Ribnici. Posebno je hotel počastiti svojo sestro iz Minnesote, ki je imela svoj rojstni dan. Bila je sobota, zato so vsi imeli več časa, da so lahko prišli. Gostija je bila odlična in vsi smo se prav prijetno zabavali.
Naslednji dan smo odšli na devetdnevni izlet. Odpeljali smo se v Ljubljano, oddali naš avto na agencijo Kompas in se z avtobusom odpeljali po drugih državah. Naša voditeljica Anja nas je že čakala pred železniško postajo. Zjutrdj ob 8.15 smo zapustili Ljubljano in se odpeljali skozi lepo Gorenjsko. Bilo nas je 36 potnikov iz vseh delov Amerike.
za pogledati. Videli smo tudi gore in pokrajino, kjer so snemali film “Sound of Music.” Popoldne istega dne smo dospeli v mesto Bregenz na Tirolskem in tam prenočili. Zjutraj smo imeli precej časa, da smo si ogledali mesto in to brez vodnice. Mesto ni veliko, tako se je naša skupina vedno srečavala okoli vogalov. Morali pa smo biti ob določenem času pri hotelu, kjer je stal naš avtobus, ki nas je popeljal dalje po svetu. Proti večeru smo se približali mestu Muenchenu (Monakovo), glavnemu mestu lepe Bavarske dežele, kjer smo prenočevali. Naslednji dan smo si ogledali mesto. Vsa skupina je odšla proti mestni hiši, ki je podobna cerkvi, ker ima v sredini velik stolp z uro, ki slovi daleč na okoli. Vodnica nam je svetovala, naj na nasprotni strani ceste oziroma tega veličastnega poslopja počakamo nekaj minut, da bo ta slovita ura odbila enajst. Res je točno ob enajstih ura začela biti in igrati, iz nje si priplesale ču-divito lepe lutke na konjih in drugi plesalci v lepih bavarskih nošah. To je bilo nekaj posebnega. Na kosilo smo šli v slovito Hoffbrau restavracijo, kjer se popije zelo veliko piva. Naši ameriški vojaki to gostilno zelo dobro poznajo, posebno zato, ker v njej stalno igra pristna bavarska godba v narodnih nošah in tudi hrana v tej restavraciji je odlična, da ne omenim svetovno znanega Loewenbrau piva.
Vožnje kar ni bilo konca, kar naprej smo se vozili do mesta Zuricha v Švici in tam ostali dva
leti, zaposlen pri NYC 40 let, dokler ni pred 19 leti stopil v pokoj, mož Ane, roj. Lopatich, Joče Franka, Tony j a, Alberta, Margaret, pok. Ane in pok. Frances, 6-krat stari oče, 4-krat praoče. Pokojnik je bil član ADZ št. 6, SNPJ št. 158, Društva Slovan, Kluba Ljubljana, Kluba slov. upokojencev v Euclidu in eden od ustanoviteljev SDD na Recher Ave, Pogreb bo jutri, v torek, popoldne ob dveh iz 2ele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
Rudolph Champa
Sinoči je umrl v Huron Rd. bolnici 55 let stari Rudolph Champa s 79 E. 203 St., mož Molly, roj. Miklich, oče Marlene De Pledge, Gerloda in Bonnie Sue, 6-krat stari oče, brat Mary Wilson, pok. Josepha in pok. Louisa. Pogreb bo iz želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 1.30 popoldne.
John Hozian
Včeraj je umrl na svojem domu na 18203 Rosecliff Ave. 82 let stari John Hozian, rojen v Strinji vasi v Prekmurju, od koder je prišel v ZDA 1. 1905, mož Margaret, roj. Cseh, oče Louisa S. Mrs. Stephen Horvath, Mrs. Joseph Matty in Jolna F., 3-krat stari oče, 2-krat praoče, brat pok. Johna (Chicago) in Boltija. Pokojnik je bila član KSKJ št. 224. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zaveda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.45, v cerkev ' Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Al! Souls pokopališče.
Mary Dragoša
Včeraj je umrla na svojem domu na 1231 E. 173 St. 70 1 e t
dni. Veseli smo bili, da smo se Jstara Mary Dragoša, rci Fuke v lahko malo odpočili od tako dol-1 Breganskem selu v Jugoslaviji)
od koder je prišla v ZDA 1. 1923,
ge poti in si sami zase ogledovali mesto, le naš hotel Simplon smo si morali zapomniti, da smo se znali vrniti. Popoldne smo se z ladjo vozili po jezeru Zurich ob obali lepih vil in hišic. Zelo počasi in mirno smo pluli in uživali sveži zrak in lepoto tega krasnega mesta. Zvečer smo obiskali znani nočni lekal “Kindl”. Tam je igrala mednarodna godba v tirolskih nošah in lepo prepevala pesmi raznih narodov, tudi ameriške. Gotovo so vedeli, da smo Amerikanci, ker so nam vse tako drago zaračunali. Mala steklenica vina je stala devet dolarjev, steklenica piva pa en do-
nam stregle. Na Brnik smo pri- nid- Bila .1e ravno birma in cer-
šli okrog osme ure, ne vem točno, ker smo imeli toliko zamude. Naši sorodniki, ki so nas težko čakali, so si medtem v gostilni na letališču malo privezali dušo in srce, da bodo bolj hrabri ob sprejemu svoje sestre.
Ko smo pristali in stopali iz
kev je bila nabito polna. Med birmanci je bila tudi nečakinja Slavka. Seveda smo bili povabljeni k njim v Sajevec na gostijo. Tam je bila zopet polna miza jedače in pijače in kar niso nehali nositi na mizo. Imeli smo se prav dobro, nismo bili več ta-
letala, smo zaslišali slovensko j ko trudni, zato smo se lahko pogodbo v narodnih nošah. Tako se šovonIl; kako živimo mi tu v
mi je milo storilo, da so mi solze zalile oči in tekle po licih. Z veseljem v srcih smo se znašli med gnečo ljudi in iskali Lojzetove brate in sestre. Slišali smo klice, kajti naju so takoj spoznali, ker sva bila tam pred tremi leti.
Ameriki in oni tam. Vsi ljudje so nam tako gostoljubni, ne vedo, kako bi postregli, saj mi smo bili zadovoljni z vsem.
Zvečer smo se podali v Ribnico k Lojzovi sestri Francki, ki je vdova in živi s svojo hčerko
Hitro smo se spoznali in zdelo lar in pol. Moj mož je rekel, to
se nam je, kot da smo ena družina. Prvič smo se ustavili na Bledu, si ogledali krasen otok z belo cerkvico sredi jezera, nato pa se odpeljali preko podkoren-skega sedla do Beljaka na Koroškem, od tam pa dalje do Svete Krvi, do slikovite božje poti sredi alpskih gora. V hotelu Post smo večerjali, prenočili in se po zajtrku odpeljali naprej. Začeli smo se vzpenjati po strmih poteh, med samimi gorskimi stenami, vedno višje in višje do prelaza na Grossglocknerju, v višini 2800 metrov. Začelo nam je po ušesih šumeti, kakor da smo v letalu. In ko smo gledali skozi okno avtobusa v prepade, nas je kar malo spreletavalo. Kako pogumen je bil naš šofer, ko je tako lepo vozil po ostrih ovinkih in strmih gorskih cestah. Ko smo se pripeljali na vrh prelaza, smo izstopili, bilo je mrzlo, komaj 28 stopinj. Ob cestah je visel led in sneg do 5 čevljev debel, vmes pa so tekle čiste gorske vodice, ko se je led topil. Ko smo srečno prišli v nižino, sem takoj sklenila, da se na tako pot, v tako visoke gore, ne podam nikoli več, čeprav je bilo zelo lepo. Toda ena sama mala napaka bi nas lahko potegnila v gotovo smrt. Opoldne smo prišli v lepo, slovito in starodavno mesto Salzburg, kjer smo imeli dobro kosilo v restavraciji poleg spomenika skladatelja Wolfgang A. Mozarta in njegove rojstne hiše. Vodnica Anja in šofer Frank sta nas vodila po mestu Salzburg in nam razkazovala razne cerkve in druge znamenitosti. Treba je bilo hitro hoditi'in se držati skupaj, da se nismo zgubili. Hodili srno skoro dve uri. Takrat nismo čutili utrujenosti, ker je bilo toliko
vino je pa preveč dragoceno za mene, zato si je naročil samo eno steklenico.
Naslednje jutro nas je pot peljala skozi malo vojvodino Lichtenstein. Takoj sem se spomnila na znano lichtensteiner polko, katero pojejo Vadnalov! fantje na televiziji ob nedeljah. Ustavili smo se tam za kake pol ure in nadaljevali pot proti Innsbrucku. Prelepa je okolica mesta Innsbrucka, čudovita pokrajina in pogled na Alpe, posebno zvečer, ko je mesto obdano v varnem zavetju visokih mogočnih gora, pokritih s snegom, vmes pa posejane gorske hišice in gradiči, vse razsvetljene in bleščeče kot zvezde na nebu. Nadaljevali smo našo pot še skozi Italijo preko gorskega prelaza Brenner do Gortine d’Apezzo, kjer so se vršile pred leti zimske olimpijske igre. Prenočevali smo v hotelu Alaska. Zgodaj zjutraj smo vsi izletniki odšli k sveti maši, brala se je po italijansko, mi smo pa po svoje molili. Naša pot se je nadaljevala preko Udin do Trsta, Trbiža in Doberdoba ob Soči, kjer so bili krvavi boji v prvi svetovni vojni. Na Doberdobu smo se ustavili in si ogledali spomenik padlim vojakom. Stotine stopnic se vzpenja v visok hrib in ob vsaki stopnici so vklesana imena padlih vojakov. Bližalo se nam je mesto Trst.
(Dalje na 4. ritmu! >
vdova po 1. 1950 umrlem možu Stevu, preje vdova po pok. Franku Milavcu, mati Mirka J. Milavca, Mrs. Mary Glawe in Franka Milavca, 5-krat stara mati, sestra Helene Novosel, pok. Mihe, Josepha in pok. Franka (zadnji trije v Jugoslaviji). Pokojna je bila članica HBZ št. 235. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Avenue ob devetih, nato na pokopališče.
Doris Ann Heina
V soboto je umrla v Lake County Memorial Hospital West 61 let stara Doris Ann Heina, roj. Grigas, vdova Franka. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob enih popoldne na Lake-view pokopališče.
Pet velepekarn obsojeno radi karteliranja cen
CLEVELAND, O. — Pet velepekarn, ki zalagajo s kruhom in pecivom severne kraje ohajske države, med njimi tudi Cleveland, je bilo sedaj obsojeno na kazni $3,000 do $35,000, ker so sporazumno določale prodajne cene, razdelile potrošnjo in onemogočale vsako konkurenco. O-blasti so uradno o tem vedele že 1. 1965, toda šele 1. 1987 je porota obsodila vseh pet pekarn, šele sebaj je pa bila določena tudi kazen.
^ Omenjamo ta slučaj, da pokažemo, kako počasi naše javne uprave preganjajo prekrške proti zakonu o trustih in kartelih. Pritožb na ta račun je že veliko, toda Kongres noče dati zakonu novega besedila, ker imajo vsi karteli mogočne varuhe in prijatelje na Kapitolu, kar se je žal že neštetokrat pokazalo.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
stari Frank Žagar s 19010 Chickasaw Ave., rojen v Mirni peči pri Malem vrhu v Sloveniji, oa koder je prišel v ZDA pred 66
Manj ozimne pšenice
WASHINGTON, D,C. — Poljedelsko tajništvo je objavilo, da bo prihodnje leto pridelek o-zimne pšenice v ZDA znassl o-koli 1,115,485,000 mernikov, nekako 9% manj kot letos.
MALI OGLASI Prijaisl’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212

AMERIŠKA DOMOVINA,
Jerzy Žulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Globoko sem se oddahnil ob misli, da je bilo vse samo sen, da sem še vedno na Zemlji in da mi je ne bo treba nikoli zapustiti. Bilo mi je neznansko lepo, udobno— takrat pa sem. začutil, da se spet pogrezam v sen.
Ko sem se predramil v drugo, sta stali ob mojem ležišču dve postavi, tisti, ki sem ju videl že preje, in se polglasno razgova-rjali. Zdelo se mi je, da sem ujel besedico “spi’’, nakar je drugi glas odvrnil: Ž^ivel bo. Čudil sem se temu, pa se nisem hotel izdati, da bedim; ne da bi se ganil, sem leže pozprno škilil v tista človeka. Čeprav sem, kolikor sem mogel presoditi, spal precej časa, se svetloba medtem ni prav nic spremenila. Zato sem v slabi luči le nejasno razločil obraza, ki sta se sklanjala k meni. Ko so se oči privadile polmraku, sem si dobro ogledal obraza in zdelo se mi je, da ju poznam, a imen teh dveh ljudi se nikakor
CHICAGO, ILL
SEASONS GREETINGS
MERRY CHRISTMAS and A PROSPEROUS NEW YEAR.
WOLF IRON & METAL CO. 6901 S. Bell Ave. 436-4546
SEASONS GREETINGS TO ALL From
OUR LADY OF I OURDES CHURCH
1444 S. Keeler Chgo.
RO 2-5700
A Blessed Xmas To All
VILLAGE HALL — MAYOR
L. Listenbee & Staff
1327 Ellis Ave. East Chgo. Hts., 111.
nisem mogel domisliti. Potem sem jel ogledovati gore, ki so se svetile na obzorju v luči, ki je prihajala zdaj z druge strani kakor preje.
Takrat pa sem opazil nekaj, kar je na mah pritegnilo vso mojo pozornost: v sedlu med dvema gorama je slonela sivka-stobela obla, ki je gledala do polovice izza obzorja. Gledal sem to oblo in kakor bi trenil, mi je postala vse jasno: to je vendar Zemlja!
Zavest, da sem na Luni, se je povrnila tako bliskovito in s tako jasnostjo, da me j e-vsega presunila. Zakričal sem in planil z ležišča, Peter in Marta, ki sta se bila medtem spet oddaljila, sta priskočila vsa iz sebe od radosti^ ker sem se prebudil, jaz pa sem čutil v svoji glavi tako brezupno zmedo, da sem znova izgubil zavest.
To je bila zadnja omedlevica v tej dolgotrajni bolezni. Ko sem se spet zavedel, se mi je začelo zdravje polagoma vračati. Preden sem mogel vstati in se sprehoditi, pa je prešlo še debelih sto ur. Peter in Marta sta mi stregla z materinsko ljubeznijo, jaz pa, še preslab, da bi se mogel razgovarjati in izpraševati, sem premišljeval o tem, kar me je obdajalo. Vedel sem, da smo med mojo boleznijo dospeli do davno zaželene dežele, kjer ne manjka ne vode, ne zraka, ne rastlin, a še dolgo se nisem mogel sprijazniti z mislijo, da se je bilo vse
CHICAGO, ILL
HAPPY HOLIDAYS
Jimmy Wong’s Restaurants
NEW YEARS GREETINGS TO ALL
NOWORUL MEMORIAL CHAPELS 2658 S. Central Park Ave.
PH.: 762-2233
MERRY XMAS &
HAPPY NEW YEAR TO OUR FRIENDS & CUSTOMERS From
IDEAL HARDWARE 4619 N. Kedzie — CO 7-1147
MERRY. XMAS —
HAPPY NEW YEAR SEVEN HILLS RESTAURANT AND LOUNGE PHONE 743-4362 6023 No. Lincoln Ave. Chgo.
BEST WISHES
BLACK FOREST MEAT MARKET 1540 W. Belmont Ave. j	DI 8-3660 v
HOLIDAY GREETINGS FROM C. E. N1EHOFF & CO.
4925 W. Lawrence Ave,
Maker of Ignition & Hydraulic Automotive Parts. AV 3-3400
HOLIDAY GREETINGS FROM THAT’S LIFE LOUNGE (formerly Kelly’s)
1445 West 96th St. 779-9300 — Daily till 4 a.m.
(Xcept Mon.)
HOLIDAY GREETINGS SOUTHWEST INN The Rib Ranch 4501 So. Cicero Ave. 582-3700
to zgodilo na povsem naraven način. Zakaj težko je bilo verjeti, da sem cel zemeljski mesec ležal brez zavesti in da se je voz medtem prebil do tečaja ki je bil takrat, ko me je napadla mrzlica, še sto in sto kilometrov daleč.
Res, bili smo na samem severnem tečaju Lune. Čudovita dežela! Dežela večne svetlobe in večnega mraka, dežela brez vzhoda in zahoda, brez juga in severa. Lunina os je malone navpična na ravnino ekliptike, zato Sonce ne zahaja za obzorje in se ne dviga na nebu, marveč na pogled večno kroži po obzorju. Ce stopiš na kako goro v bližini, vidiš, kako ob obzorju leno leze rdeča, ognjena krogla. Vrhovi večno žare v rožnato zarji, ki jih obseva vedno z druge strani; kar svet stoji, na te gore še ni legla noč, zato pa zelene doline ob njihovem vznožju še nikoli niso videle sonca. Večno pada nanje senca gora. Tu vlada večni mrak, tam večna svetloba. Na sveže, temno zelenje se vsipajo le odsevi rdečih vrhov. Samo včasih, po enkrat v nekaj zemeljskih mesecih, zablisne Sonce zaradi Lunine libracije skoz kako okno v grebenih gora in obstane tam za hip kakor zlat kerub. Takrat se razlije po soteski širok veletok svetlobe, buči v slapovih s pečin in meče svoj zlatordeči pramen sem čez loko. Cez nekaj ur se sonce skrije za vrhove in spet leže lagoden somrak na to tiho dolino.
Le včasih se od soncu nasprot ne strani razpne preko slemen gora širok, slaboten, bled, mav rici podoben lok — to je Lunina tečajna zarja, ki je kakor sen resničnosti podobna zemeljski
MALE HELP
WORK IN
BEAUTIFUL CALIFORNIA
REGISTERED
NURSES
New hospital opening, 237 bed. All services including ICU Beaches. High Sierra. California Mother Lodge historical areas all easy access. Town 28,000 and greater community 60,000. — Excellent schools including 2-year college. Starting salary experienced staff nurses $650 —$7000, plus $50 differential P.M.’s and nights. Application being accepted for February and March 1969 employment. For mote information contact: Director of Nursing
KAWEAH DELTA DISTRICT HOSPITAL P.O. Box 270 Visalia, California 93277
(248)
FEMALE HELP
ADMITTING CLERK
Must be experienced. Cashiering, typing, some switchboard. 3 p.m. to 11 p.m. Every other weekend off.
Call Mr. Ron Danelli SA 2-3020
Franklin Blvd. Community Hospital
3240 W. Franklin Blvd
(249)
HOUSEHOLD HELP
MOTHER’S HELPER — Middle aged lady to Baby Sit in home for 8 mo. old boy. 5 da. wk. $25 wk. — 5:30 a.m. to 5:30 p.m. Call 254-7767 after 6 p.m.	(248)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT-GRILL Comb. 20 Stools. A-l Equip. Plenty prkg. Est. 5 years.
JOE’S SUNSHINE GRILL Grayslake, HI.	BA 3-0765
(248)
medtem se je bledosinje nebo prevleklo samo enkrat z oblaki. Dežja ni domala nikoli, zato tudi ni studencev, potokov, voda. Toda v zraku je polno vlage in ta vlaga je dovolj, da lahko uspevajo rastline. Naše trave, drevesa in cvetovi bi tu najbrže usahnili, a kraji na Luninem tečaju imajo svojo posebno floro.
Po tukajšnjih lokah uspevajo čudovito sočne rastline, podobne mahovom na Zemlji, in lahko kakor ti vsesavajo vlago naravnost iz zraka, le da še v večji meri. V sebi zbirajo toliko vode, da smo iztisnili iz nekaj prgišč tega mahu nekaj litrov te neznansko dragocene tekočine. Za vodo se nam ni bilo treba bati, teže pa je bilo z živežem. Našli smo nekaj vrst sočnih rastlin, ki so se dale uživati, in nekaj polžem podobnih živih bitij, toda ničesar nismo imeli pri roki, da bi si pripravili to jed. Naše zaloge kuriva, ki smo jih prinesli z Zemlje, so kmalu pošle, a v vsej širni okolici ni bilo moči najti ničesar, kar bi nadomestilo kurivo. Tudi debelejše drvene mahove vejice so bile tako polne vlage, da z njimi ni bilo mogoče zanetiti ogenj; na +c, da bi jih v tako mokrem ozračju posušili, ni bilo misliti. Iz šote. ki smo je našli v velikih množinah, se je ravno tako cedila voda.
Že sem bil zdrav in že sem hodil iz šotora, ki smo si ga bili na hitro postavili, na sprehode po okolici, ko nam je zagrozila nevarnost, da ostanemo brez kurjave. Na dolgo in široko smo se posvetovali ter delali razne poskuse, a vse je bilo zaman. Peter je predlagal, naj bi nacepili mahovih veja, iztisnili vodo iz
priredi kegljaški banket v Baragovem domu.
4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
11. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi MATERINSKO proslavo.
JUNIJ
1. — Društvo SPB Cleveland:
Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road.
8. — Društvo SPB TABOR se bo
spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
22. — Otvoritev Slovenske
pristave.
29. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoj Vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
13. — Slovenska pristava priredi
piknik.
20. — Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
... -i v. .	,	šote in vse skupaj zanesli sušit
žaru m je lepa, cista, turobna]	.. J	,	,
, .	na goro, kjer sije sonce. Izkazalo
kakor sen.	6	,	...
pa se je, da je toplota sončnih
žarkov tudi tam gori preslaba.
Cez dobrih deset ur je šota, ki
smo iz nje iztisnili vodo, vsesala
iz zraka toliko vlage, da je bil
ves trud bob ob steno.
(Dalje prihodnjič)
V tem tečajnem somraku je nekaj skrivnostnega. Ko sem ga prvič doživel, se mi je dozdevalo, da sem na kakšnih začaranih, sanjskih Elizijskih poljanah. Lahne meglice blodijo kakor duhovi po neskaljenem zelenju, opojne, popolne tihote ne moti noben glas. Vrhu vsega je tu večno lepa in hladna pomlad. Bili smo tu več kakor pol leta in
Trstu proti Jugoslaviji, se mi je zdel ves drugačen. Ko smo se bližali jugoslovanski meji, smo prepevali od veselja, da bomo zopet v naši prelepi Sloveniji. Kmalu smo prišli v Ljubljano in se prisrčno poslovili drug od drugega. Marsikomu se je utrnila solza, saj smo bili teh devet dni kakor ena velika družina in smo se res lepo razumeli. Moj mož Louis je stopil do agencije Kompas in pripeljal naš avto. Naložili smo našo prtljago in se odpeljali proti Ribnici. Ko smo prišli do sestrine hiše, so vsi pritekli ven, posebno sestra Johana je težko čakala, da se vrnemo. Ona se ni upala podati z nami na tako dolg izlet. Bi bilo res prenaporno za njo, in je raje ostala pri svojih sorodnikih, katere toliko let ni videla.
Ostalo nam je samo še nekaj dni do odhoda v Ameriko, kjer smo si ustanovili svoje domove in uredili življenje, kjer nas pričakujejo naši otroci in vnuki, ki nas tudi zelo pogrešajo.
Najprej smo se odpeljali v Begunje, 'kjer smo se poslovili od mojega brata in svakinje Mance. Vedela sem, da bo slovo težko, ker je to moj rodni dom, ki pa ni več naš. Odpeljali smo se da-
27. — Slovenska šola pri Mariji jje prc:j Sodražici, se vzpenjali Vnebovzeti priredi piknik na
Slovenski pristavi.
AVGUST
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
§a !	Dl {M*j m		ER iY® reirr
s	ij ii	10111112 SHIP	113114 201]
22 m	23! 130	24123126 mn	lias 1.
KOLEDAR
društvenih
prireditev
DECEMBER
31. — Baragov dom in Družabni
klub BD priredita silvestrovanje v svojih prostorih.
JANUAR
11. — Slovenski športni klub
priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue.
18. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani sv. Vida.
26.	— Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi “card party” v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 3:30 popoldne.
FEBRUAR
9. — Klub slov. upokojencev v
Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave.
9. — Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue.
15.	— Lilija priredi NAGRADNO
MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
16.	— Fara Marije Vnebovzete
priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer.
2? — Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue.
MAREC
1. — Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
2.	— Glasbena Matica poda svoj
pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
9. _ Dawn Choral Group SŽZ
poda koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4.30 popoldne. Po koncertu večerja in zabava s plesom. Igra Grabnarjev orkester.
16. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop. 16 — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
30. — Materinski klub pri Sv.
Vidu pripravi kosilo s pečenimi piškami.
30. — Pevski zbor Jadran priredi
koncert v SDD na Waterloo Rd.
APRIL
19. — DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DECVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
3.	_ Slovenski športni klub
17. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
17. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
24.-25.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
SEPTEMBER
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
4. — Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu : na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
NOVEMBER
2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer.
vedno višje in višje, cesta se je vila kakor kača in mislili smo že, da ji avto ne bo kos. Imeli -pa smo nemški avto Mercedes-Benz, ki je zelo močan in pripraven za višine. Prevozili smo hrib in se peljali skozi Martinjak, Grahovo, Jezero in že smo bili V Cerknici. Cerknica je zelo spremenjena, bolj podobna mestu kot trgu, vsa zazidana z lepimi modernimi stanovanjskimi bloki. Glavna ulica je pa še taka kot je bila včasih. Prišli smo izven Cerknice, mimo gostilne pri Žajfnici, katera še vedno posluje pod istim imenom, kot je pred 44 leti, ko smo šli tja na semenj in se Ustavili za mal prigrizek in pijačo.
Še‘nekaj ovinkov, in že se vidi naša ljuba vasica, stara, pa le lepa. Najprej se pride do nekaj hiš, ki se imenujejo New York. Te hiše lastujejo ljudje, ki so bili nekdaj v Ameriki. Ko so prišli domov, so si sezidali hiše in dali ime Nev; York. Kmalu sem zagledala šolo. kamor sem za-
OBISK SLOVENIJE IN IZLET PO EVROPI
(Nadaljevanje s 8. strani)
Ob obali Jadranskega morja stoji grad Miramar, prelepo belo poslopje, okrog njega pa lepi drevoredi in marmornati kipi. Vsa ta krasota obsega površino 54 akrov. Ker je bila nedelja, je bil grad odprt samo dopoldne, mi pa smo dospeli prepozno, da bi si bili grad od zunaj ogledali. Odšli smo v hotel Jolly, tam prenočili in se naslednje jutro odpeljali proti Miramaru. V teni gradu je živel vojvoda Maksimilijan Habsburški, brat cesarja Franca Jožefa. Leta 1860 je postal cesar Mehike in je bil tam umorjen leta 1867. Sedaj je grad državni muzej in ga vsako leto obišče na tisoče ljudi. Notranjost je prav taka, kot je bila v življenju Maksimilijana, pohištvo, krasne slike in kipi cesarske rodovine. Grad ima 22 sob. Mi smo si ogledali smo dve nadstropji, tretje ni bilo odprto za ogled.
Mesto Trst mi je bilo pred leti djobro poznano, ker sem kot mlada deklica bolida na počitnice k moji stari materi, ki je tam živela in vodila restavracijo. Ko smo se sedaj vozili po
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO ŽELIVA VSEM
FRANK IN ROSE GREŠNIK
5709 Prosser Avenue
je bila z lonci, ko jih je premikala z burklami sem in tja. Vse je bilo v dimu, se kadilo pod streho, kamor so vaščani nosili svinjsko meso in klobase sušit. Copetova hiša še stoji, kakor tudi Janezova, kjer se je rodila Josie Knific. Obiskala nisem nobene teh hiš, ker ni bilo nobenega zunaj. Pri bratu Ludviku smo imeli fino kosilo, ki ga je pripravila Micka, potem smo pa šli k Blaževim, tam je bila pa zopet miza polna. Obe, Micka in Manca, sta izvrstni kuharici.
Kmalu je bilo treba vzeti slovo. Odšla sem h koritu preko ceste in ga za slovo pobožala. Kolikokrat sem gledala, ko so kmetje napajali živino, mi otroci pa smo se okrog njega igrali. Ob slovesu smo se s sorodniki poljubili, si stisnili roke in vsak. zase je mislil, morda se ne vidimo nikoli več! Ko smo šli doli po vasi, sem še enkrat zamahnila in vzdihnila: Zbogom, draga vas domača!
To je bilo prvo slovo od domačih, naslednje nas je čakalo v Ribnici. To je bilo še bolj žalostno, ker je tam več sorodnikov. Začeli smo hoditi okoli bratov in sester. V Gorici nas je čakala sestra Karolina z družino, v Sajovcu brat Jože. Nato pa v Jurjevico, v Lojzovo rojstno vas. Najprej smo šli k sestri Mariji, ki je imela ravno obisk iz Amerike. Njena hčerka Mary in štirje njeni otroci so jo prišli obiskat po dvajsetih letih-Brat France nas je že tudi čakal in njegova sinova France in Lojz sta nam zelo lepo zapela v slovo, da se nam je kar milo storilo. Nazadnje pa še pri Francki Pucelj, tam sta nas čakala nečak Jože in žena Pavla. Pogovor ni več tekel gladko in ni bilo takega veselja kot ob našem pri' hodu tja. Manjkalo je brata Janeza, ki živi v Ptuju na Štajerskem. Bil je doma ob našem prihodu.
Dne 28. junija zjutraj smo se vsi še enkrat zbrali in se s tremi avti odpeljali na letališče Brnik. Ko smo tam čakali na naše letalo, smo videli veliko policajev po vsem letališču. Po zvočniku nam je bilo ukazano, naj se hitro poslovimo od svojih sorodnikov in naj se razdelimo v vsako drugo čakalnico. Kar nas
bajala, cerkev sv. Jerneja, kjer je bilo potnikov smo bili od-
sem bila krščena in srce se mi je kar stisnilo ob misli na srečna otroška leta. Gremo gori po vasi, vse hiše so ravno take, kot so bile pred dolgimi leti. Pri Bonaču sem se izučila trgovinskega jrosla, kar tudi še Sedaj delam. Gremo naprej po vasi in pridemo do moje rojstne hiše, Blaževe. Nismo se takoj ustavili, ker je bil moj starejši brat, kot sem že pisala, pogrešan v zadnji vojni, pač pa smo šli k mojemu edinemu in še živečemu bratu Ludviku in njegovi ženi Micki. Hčerka Wilma, moj mož in dve sestri, Francka in Johana sta šli z nami. Ogledovali smo Si zgornji del vasi, pa ni bilo nobenega človeka zunaj, tudi otroka ne. Hotela sem videti, če še stoji kapelica na razpotju v Bezuljak na Matencovi ograd-ci, zato smo se napotili tja. Kapelica je res še tam, toda vse drugače izgleda, ker imajo tam delavnico in lesno obrt. Dosti ljudi dela tam v iovarni in le malo na polju, posebno mladina ne dela več tako. So vsi po tovarnah in drugih industrijah, veliko jih hodi delat v tovarno Brest.
Moj brat mi je rekel, tako malo časa boš tu, da ne boš mogla obiskati svojih sošolcev in sošolk. Ja, kje pa so, sem si mislila, nekaj mora biti še živih, pa ni bilo nikogar, da bi ga bila pozdravila.
Poleg moje rojstne hiše stoji državna špecerijska trgovina, — poprej je bila tam Matencova hiša. Trantarjeve hiše, imenovali smo jo “borza”, kamor je vsa vas hodila citat časopise, tudi ni ceč. Kolikokrat sem opazovala Nežo, ko je kuhala na ognjišču, edinem v naši vasi, kako spretna
deljeni v posebno čakalnico, naši sorodniki in drugi pa ven za ograjo. Nismo vedeli zakaj, pa je kmalu prišla vest, da se pri' pelje maršal Tito z letalom na isto letališče. Imeli smo nekaj zamude, ker niso pustili nobenega ven, dokler Titovo letalo ni pristalo. Videli smo ga z ženo Jovanko in cela vrsta detektivov ga je obdajala. Za svoja leta izgleda Tito še kar dobro, šel Is pokonci kot kak mlad fant. Ko se je Tito s svojim spremstvom odpeljal, smo tudi mi lahko zasedli naše jet letalo, ki nas je ze čakalo. Pomahali smo sorodnikom v zadnji pozdrav in poleteli pod nebo proti Ameriki.
Vsem bratom in sestram se najlepše zahvalimo za tako lepo postrežbo v času našega bivanja v domovini, katerega bomo ohranili v lepem spominu.
V New York smo prispeli 5 precejšnjo zamudo. Tam je bil-1 taka zmešnjava, da se še od se* stre Johane posloviti nismo mogli, ker je ona odletela z North Western letalsko linijo, hčerka pa je morala na La Guardia D' tališče :n na letalo, ki jo je popeljalo v Rochester, N. Y. Midva z možem sva ostala sama in čakala na letalo, ki naju je srečno pripeljalo na Hopkins letališč2 v Clevelandu, kjer naju je čakal sin. Hvala Bogu, sem rekla, samo da smo se srečno vrnili domov! Res, povsod je lepo, a doma naj lepše!
Lepo pozdravljava vse prij3' telje in naročnike Ameriške D°' movine in jim želiva vesele b0' žične praznike in srečno noV° leto!
Molly in Louis Oswaldi
22261 Chardon Rd.,
Euclid, Ohio