IfaroSnina mesečno 25 Din, za inozem-»tTo 40 Din — nedeljsko izdajo celoletno 96 Din, so inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ot6/IH SLOVENEC Telefoni arednlžtva: dnevna ilniba 2090 — sočna 2994, 2994 ln 2050 čet račun: Ljub« Ijana it 10.650 ia 10.349 zo inseratej Sarajevo 8tv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 lakaja vaak dan ajotraj, razen ponedeljka ia-dneva po praznika Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Slovenci ob rojstnem dnevu kralja Slovenski narod praznuje današnji dan, ko naš mladi kralj Peter II. prestopa prag med^ trinajstim in štirinajstim letom svojega življenja, s prav posebnimi čustvi odkritosrčne radosti, vdanosti in ljubezni. Stoletja trpljenja, ponižanja in vedno iznova prevaranih upov v pravičnost, ki je naš narod po krivdi mednarodne diplomatične igre še danes ni postal v polni meri deležen, so v duši našega ljudstva le še poglobila vero v dan, ko bodo skupaj z bratskim srbskim in hrvatskim narodom združeni pod krovom Jugoslavije vsi naši sinovi. V tem vztrajnem stremljenju, da bi se po prizadevanju vseh naših moralnih in kulturnih sil in z vzajemno pomočjo srbskega in hrvatskega naroda tudi mi uveljavili v zgodovini kot narod, ki ne more in noče pogrešati nobenega svojega člana, ter tako našo Jugoslavijo kot Slovenci v polnem pomenu besede okrepili do viška moči, ki jo more in mora doseči, nismo nikoli odnehali niti v trenutkih, ko smo bili po človeški slepoti najhujše razočarani, ker je slovensko ljudstvo našo skupno državo vedno postavljalo nad vse težave, brige in nezgode, ki jih politični vrvež stavlja kot ovire na pot vsakemu velikemu in visokemu cilju. Trdno smo prepričani, da je ravno našemu mlademu kralju, ko bo po petih letih sam prijel za krmilo Jugoslavije, namenjeno, da otvori novo dobo državnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so v dobi srečnega regentstva kneza namestnika prebrodili najhujše vrtince in dozorevajo za resnično demokratično vladavino, v kateri bomo drug drugemu enakovredni in polnopravni in živeli v soglasju ne po sili, ampak po svobodnem spoznanju in srčnem hotenju ter odločni volji, ki odlikuje vsako državno ljudsko celoto. To je najgloblji vzrok nase radosti, ki ob tako svečanem dnevu, kakor je današnji, prihaja v prav vidni obliki do izraza, da bo našemu ljubljenemu kralju Petru II. usojeno kronati delo njegovih slavnih prednikov, kar nam vsak dan potrjuje z novimi znamenji. Obnovljeno življenje, ki ga je priklicala iz naše ljudske duše modrost namestništva, ki je našlo pravo smer v sodobnem vrtincu najhujše politične krize, moralnega prevrednotevanja in socialnega preobrata sveta, kli.fe na vseh področjih našega javnega življenja, in zaupanje v moč države, ki je niso mogli omajati nobeni notranji spori in zunanji nasprotni vplivi, tako da je danes silnejša nego kdajkoli, nas varuje pred vsakim pesimizmom; če je kralj z ljudstvom in ljudstvo z njim, se nima država bati niti najhujšega pretresa. Pogoji za to trdno vez med vladarjem in ljudsko dušo so dani že v tradiciji naše vladarske hiše, še bolj se je poglobila v dobi svobodoljubnega, demokratičnega in po najvišjih kulturnih vidikih usmerjenega regentstva kneza Pavla in se izraža v vzorni vzgoji našega mladega kralja, ki jo vodi nežna ljubezen in modra skrb vzormatere kraljice Marije. Tako smemo mirno pričakovati česarkoli, kar se bo rodilo v sodobnem vrvežu sveta, v trdnem prepričanju, da bo Jugoslavija vse prestala, oprta na neporušljivo zvestobo, brezpogojni patriotizem in neomajno slogo srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda, in da bo, če Bog da, lahko v miru z. vsemi svojimi sosedi, še bolj utrdila svojo moč, svoj ugled in sebe vredni položaj v svetu, ki je predpogoj za uresničenje davnega ideala vsega jugoslovanstva. S temi mislimi in čustvi obhaja današnji rojstni dan našega ljubljenega mladega kralja slovenski narod in vsa država! ' . /s; t ~ S§ i .■■ v - • m m f sf m P13 ■%< P HBBTri^saBffla™ Wm ; ..................'ilfiai • - Sil t - f. ^f* • . "" m • , - . J§ VfI!: V: M V5 »S ■(,. > & 1 < >;<• s "i -i,: fitj," , i- ft <■ kj. V - k ' % K mšis m V SSŠilBii , mml ^^mfamBk * J/mi M •' * * Š flH )■ i, * m • ■ fi • •• , : m Usoden pomen padca Iruna Anglija zelo vznemirjena - Kralj Edvard se takoj vrne v domovino Hitler pozval k sebi vojnega ministra in generalissimusa nemške armade I.ondon, 5. septembra, b. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo novo špansko vlado kot naravno posledico težkega poraza, ki so ga doživele vladne čete s padcem Iruna. Z druge slrani pa pomeni vlada Larga Caballera, da so v Španiji prevzeli oblast v svoje roke skrajni ekslremisti, ker se najvažnejši portfelji nahajajo v rokah izrazitih komunistov. Largo Caballero sicer pravi, da je sooijalist, toda naziva »španski Ljenin« ni dobil zaman, saj vedno zastopa najbolj ekstremno smer in se pri vsaki priliki zavzema za sodelovanje s komunisti. Angleški tisk komentira novo špansko vlado vseskozi neugodno. Skrajni levičarji so prevzeli nase vso odgovornost. »Times« ugotavlja, da sta na obeh najvažnejših resorih, to je v predsedstvu in zunanjem ministrstvu, komunista. »Morning Post« pa objavlja poročilo svojega dopisnika iz Madrida, da pomeni sedanja španska vlada podaljšanje brezobzirne borbe do iztrebitve. Celo »Nevvs Chronicle«, ki je bila dosedaj navdušena za špansko vlado, je presenečena zaradi razvoja dogodkov v Španiji. List se izgovarja, češ, da so nacionalisti krivi, da so v Španiji prišli na oblast skrajni elementi. Angleško javno mnenje sploh ni več tako ravnodušno glede madridskih dogodkov, kakor je bilo dozdaj, kajti vsi trezno misleči politiki ne vidijo v novi španski vladi samo poostritve državljanske vojne v Španiji, ampak tudi nevarno poostritev mednarodnega položaja. Pričakuje se, da imenovanje nove španske vlade ne bo ostalo brez vpliva na daljno stališče Portugalske, Nemčije in Italije, vplivalo pa bo tudi na notranje razmere v Franciji. Angleški vojaški strokovnjaki napovedujejo, da bo trajala meščanska vojna v Španiji še celo lelo, toda ne sme se pozabiti, da so isti strokovnjaki svoječasno prerokovali, da bo italijansko-abesinska vojna trajala najmanj štiri lela in so se tedaj temeljito zmotili! Bržkone se bo angleška vlada v najkrajšem roku sestala k izredni seji ter bo zaradi tega iu-di ministrski predsednik Baldwin prekinil svoj dopust. Govori se, da se bo tudi angleški kralj vrnil nazaj v domovino in da bo opustil svoje nameravano nadaljnjo potovanje. Francoska vlada se bo sestala že nocoj ler bo razširila dnevni red za svojo redno sejo, ki bo v ponedeljek pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Danes se v londonskih političnih krogih govori, da je bil v Berchlesgaden pozvan nemški zunanji minister von Neurath, enako pa sla bila tudi poklicana minister za vojsko maršal Blom-berg in minister za propagando dr. Gobbels. Tja pa bo prišel ludi vrhovni poveljnik nemške armade general Frilsch, ki je ravno včeraj odpotoval na inšpekcijsko potovanje v Vzhodno Pru-sijo in v Konigsberg. Kalija, Nemčija in Portugal delajo težave Rim, 5. septembra, b. Padec Iruna smatra italijanski tisk kot odločilen dogodek v španski meščanski vojni. Španski dopisniki italijanskih listov sporočajo iz Seville, Tetuana in Ceute, enako pa tudi oni s špansko-francoske meje, da bodo uporniki že prihodnje dni pričeli odločilno ofen-zivo proti španski prestolnici. Italijanski listi obtožujejo v zvezi s padcem Iruna Francijo radi te- ga, ker ni pazila na člane španske vladne milice, ki so prišli na njono področje ter nato oboroženi zopet odšli nazaj v Španijo, nekateri pa so bili poslani na lastno željo v Katalonijo. London, 5. septembra, b. Kljub neugodnemu odgovoru nemške vlade pričakujejo tukajšnji diplomatski krogi, da se ho odbor za nevtralnost v španski meščanski vojni sestal v Londonu že prihodnji teden in da bosta tako Nemčija kakor Portugalska poslali tja svojega diplomatskega predstavnika. Beli korakajo na San Sebastian Rdeči ga bodo branili do zadnjega Henday, 5. septembra c. Zadnji ostanki rdečih oddelkov so pribežali čez most v Henday nekoliko pred 12. uro. Ob 12.15 so na mednarodni most prikorakali oddelki generala Molle in na most zasadili špansko nacionalistično zastavo v rdeče-zlati barvi. Na most so takoj prišli francoski časnikarji in kinooperaterji, ki so tudi takoj dobili dovoljenje, da so si šli ogledat razdejanje v Irunu. Obenem se je predstavil francoskim oblastem nacionalistični polkovnik ter sporočil poveljstvu francoskih obmejnih straž, da bodo nacionalisti gojili prijateljske zveze s Francijo. Na željo španskih upornikov je bil promet med Francijo in Španijo takoj ustavljen. Davi se je pričela bitka okrog San Sebastiana in je vsa akcija upornikov naperjena proti trdnjavi Fontarabie in Ouadelupe. Vsi znaki pa kažejo, da bodo nacionalne čete zavzele tudi San Sebastian samo tedaj, če bo nastalo iz mesta kup razvalin, ker njegovi branitelji že sedaj grozijo, da bodo v slučaju predora vrgli mesto z dinamitom v zrak ter zažgali vse ostale hiše. London, 5. sept. b. Okrog polnoči je sanseba-stianska radio-postaja pozvala vse člane strokovnih organizacij, da pridejo davi ob 7 na postajo v San Sebastian. Kdor se ne bi pozivu odzval, ga bodo rdeči smatrali za fašista in bodo proti njemu tudi takoj postopali. Misli se. da pripravljajo levičarji v San Sebastianu protinapad. Nacionalisti se že pomikajo proti San Sebastianu. Beli pred Madridom Rabal, 5. septembra, AA. Havas: Radio v Sevilli poroča: Kolona polkovnika Yague, ki prodira proti Madridu v pokrajini Toleda, je zasedla Talavero delln Reina, kjer je razbila vladne čete in samo en del miličhikov se je lahko rešil. Vojni plen je bil velik. To dokazuje, da vlada v Madridu nima več mnogo sredstev, da bi lahko pre- prečila napredovanje nacionalistov. Talavere delta Reina je le še 30 km oddaljena od Madrida. V Madridu se nadaljujejo atentati. Slavni kirurg Ula je bil ustreljen, ker je zdravil naciona- lističnega majorja Lopeja Oceja. Preden so ga ustrelili, so mu ubijalci odsekali obe roki. V zasedenih krajih nacionalisti zamenjujejo župane in postavljajo nove. V Sevilli so bila spremenjena imena ulic, ki nosijo tuja imena. Tuja podjetja smejo nositi samo španska imena. Cele generala Molleja so zavzele več postojank, ki dominirajo nad Madridom. Slavni Alcazar gori Toledo, 5. sept. b. Velika toledskn trdnjava Alcazar jo v plamenih. Trdnjavo že šest tednov brani 1200 kadetov, ki so ostali zvesti generalu Francu. Prvi naskok vladnih miličnikov so kadeti odbili. Grozodejstva rdečih London, 5. sept. AA. Po Routerjevi vesti iz Gibraltarja so komunisti v Almeriji ustrelili ta-mošnjega škofa, ki jc bil 72 let star. Pariz, 5. sept. AA. DNB. »Jour« poroča iz Burgosa, da so komunisti v Escorialu pobili 114 redovnikov avguštincev. List pravi, da jo bil po-kolj izvršen, dasi jim jc bil predsednik republik« Azana (ki jc bil gojenec avguštincev) obljubil, da se jim ne ho nič zgodilo. Pariz, 5. sept. AA. DNB. Po vesteh iz Barcelone jo bila izdana uredba, da naj prebivalstvo odda državni blagajni vse zlato. Dunajska vremenska napoved: Z zapada nov val slabega vremena, čez dan mnogo neviht, temperatura bo padla za 6 stopinj, viharno, izleti v planine nevarni. j se godi v sovjetskem raju Stalin preganja tudi sovjetske pisatelje Tudi v krogu kulturnih delavcev je GPU zasledila trockistično strujo. Med pisatelji, med katerimi je Stalin najmanj priljubljen, vlada zaradi tega prava panika. Razna časnikarska in pisatelj-sk združenja hitijo izpričevati z izjavami in pismi svojo »neomajno« zvestobo do diktatorja. Toda GPU se ne da prevariti in je aretirala že celo šumo literatov. Med drugimi so aretirani vsi direktorji in redaktorji »Literarne Gazete«, glavnega glasila združenja sovjetskih pisateljev. Vsi bodo prišli pred najvišji sodni dvor. Ljeninova vdova se je vdala Ljeninova vdova Krupska, ki je doslej diktatorju k!jubovala; se je najiosled vdala. Stalin jo je dal namreč aretirati v njenem domu, pred katerega je j>ostavil dva rdečearmejca kot stražo. V stanovanje samo pa se je naselil uradnik GPU. Govorili so, da jo bodo postavili pred sodišče, da pa jc ne bodo sodili, ampak »samo« izgnali v srednjo Azijo. Vse te znane metode GPU, ki je mojstrsko izurjena tako v telesnih kakor v moralnih mukah, so naposled zlomile Krupsko, da je 4. t. m. v »Pravdi« objavila članek, v katerem brczjiogojno odobrava Stalinovo politiko in postopanje!... Zarotnišhe celice po vseh železnicah »Politiken«, ki izhaja v Kopenhagnu, poroča, da niso odkrin nove zarote samo v Ljeningradu, ampak tudi v Moskvi. Tu so zaprli vodjo moskovskega železniškega ravnateljstva proge Moskva —Ural, Sejlova. Preiskava je baje dognala, da so trockisti krivi zadnjih železniških katastrof v sovjetski Uniji. Tudi nekateri vojaški vlaki so se iztirili. V Moskvi so tudi odvzeli strankarske izkaznice in legitimacije 600 funkcijonariem komunistične stranke, ker jih sumijo, da so člani trockističnc organizacije. Širi se tudi tfnh, da so zaradi troc kizma aretirali vrhovnega poveljnika rdeče vojne mornarice Viktorova. Podobno trockistično gnatdo so zauledili tndi v železniških delavnicah v Stalinjjradu (Caricin). Šef je bil znani inženir Vlasov, ravnatelj železniških delavnic volžkega rajona. Policija je zaprla 2ry0 železničarjev, ne samo v Stalingradu, ampak tudi v Gorkem (Nižji Novgorod), Saratovu, Kaznnu in Astrahanu. Dolžijo jih, da sn vršili teroristične in sabotažne akte na vseh volžkih progah. Jako razburljiv dogodek se je pripetil na železniški postaji Kujbiševo. Kmetje, nanujskani od trockistov, kakor trdi GPU, so napadli več vlakov drugega za drugim, ki so vozili žito četam na Daljnem vzhodu. j Španska državljanska vojna Pregled zadnjega tedna V preteklem tednu morejo beli na španskem bojišču zaznamovati velik uspeh. Po več kot 14-dnevnih zelo krvavih bojih se je četam generala Mole posrečilo, da so osvojile špansko trdnjavo Irun tik ob francoski meji, ki so jo komunisti zelo trdovratno branili. Videlo se je, da se obe vojski zavedata, kolikega vojaškega pomena je ta važen dostop do morja. Za - komuniste je posest Iruna pomenjala nekontrolirano zvezo s prijateljsko Francijo, od koder so dobivali neprestano orožje in pomožne čete in to naravnost v hrbtu belih čet, ki operirajo pred Madridom. Dokler so rdeči držali Irun, je bilo mogoče vzdržati nekaj sto kilometrov, čeprav ozko fronto ob obali, in sicer od mesta Gijon skoz ob Biskajskem zalivu do francoske meje. — Beli so z zavzetjem Iruna dobili tedaj ključ do severne fronte ob morju. Brez zveze s Francijo bo rdečim najbrže na tem bojišču kmalu zmanjkalo orožja in streliva. Ce se belim posreči likvidirati severno bojišče, potem bodo mogli vse svoje sile združiti proti Madridu. Irun se je tako dolgo mogel držati, ker jo že po naravi zelo težko dostopen s kopne strani. Ozemlje je zelo gorato in povrhu še izredno dobro utrjeno. Irun je branila rdeča milica, polovico pa je bilo komunistov iz tujih držav, zlasti iz Rusije, Belgije in Francije. Z orožjem in strelivom so bili izredno dobro založeni. Žene in otroci so bili že prej odstranjeni iz mesta čez bližnjo francosko mejo. Legionarjem tujske legije, Maročanom in karlistom je v petek zjutraj uspelo, da so po silovitem boju vdrli z višin v mesto, ki pa je le še kup razvalin. Drug pomemben uspeh belih je sunek polkovnika Jagueja po dolini reke Tajo proti mestu Toledu. Zavzel je po hudih bojih mesto Tala-nera ob Taju, odkoder ima le še 50km do To-leda. Z njegovim prodiranjem je Madrid ogrožen tudi z zapada in juga. Bele čete bi na vsak način rade osvobodile kadete, ki so se uprli rdečim v Toledu in se zaprli v star srednjeveški grad Alcazar nad mestom, kjer jih oblegajo rdeči že nekaj tednov. Kadetov je nad 1000 in jim že obupno primanjkuje živeža. Na ostalih bojiščih so fronte že več ali manj ustaljene. Beli so prodrli do mesta Malage v južni Španiji, ki ga pa do riedaj še niso mogli zavzeti. Obe stranki imata zelo veliko letal, zdi se pa, da iuiajo beli boljše dobavitelje kakor rdeči, ker jim uspe sestreliti veliko rdečih letal. Na obeh straneh se vodijo boji zelo neusmiljeno in krvavo. Kri se izmiva s krvjo. V Madridu je bila v petek sestavljena nova vlada, ki je docela marksistična in ji načeluje prosluli Lnrgo Caballero, nazvan tudi španski Lenin. Caballero je bil voditelj levega marksističnega krila. Šele pred dobrim letom se je vrnil iz Moskve, kjer je študiral metode Kominterne. Revolucionarni razvoj v Španiji gre torej povsem logično pot. »Ljudska fronta«, ki je pri spomladanskih volitvah izmamlla večino svojih glasov še od liberalnega meščanstva, je odvrgla svojo masko in se pokazala za to, kar je v jedru ves čas bila: orodje komunistične internacionale. Nekaj mesecev so životarile še nekakšne »zmernejše vlade po milosti skrajnih levičarjev. Sedaj pa so komunisti sami prijeli za krmilo in bodo brez dvoma hoteli organizirati sovjete po boljševiškem vzorcu. Na ozemlju, ki ga ima zasedenega madridska vlada, že nekaj tednov vlada popolno brezpravje. Oblast je v rokah sindikalistov in anarhistov, ki so postavili »ljudska sodišča«, ki vse vprek obsojajo na smrt svoje politične nasprotnike. V Madridu je bilo zadnje dni ustreljenih mnogo vodilnih mož, ki so pripravljali republiko in ttfrti današnjo revolucijo, niso pa mogli odobravati vseh komunističnih zločinov, ki jih teroristične tolpe izvršujejo nad nedolžnim prebivalstvom. Tudi Katalonija je v oblasti skrajnih terorističnih tolp. Ker je bilo ubitih tudi nekaj tujih državljanov, je nevarnost, da pride do oboroženega posredovanja kake evroj>sihištvo .obleko in en voz. Posestnik Kušar je izgubil vezan kozolec 6 senom, okoli 2000 kg ovsa in mnogo prosa, škodo, ki so je utrj>eli drugi, ki jim je ogenj že načel domove, niti ne štejemo. Ali je požigalcc res 70 letni berač Jože 2ab-kar, še ni ugotovljeno. Verjetno je, da je starček pri vsem tem res nedolžen, kakor zagotavlja sam. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef crenčiee«. Zlata poroka V Podgorju pri Slovcnjgrfidcu sta praznovala zlato poroko BO let Mori jevšnik Ivan, bivši posestnik in njegovo žena Morijo, ki jc staro 77 let in jc doma iz Zavodne pri Šoštanju Imela sla v srečnem zakonu 8 otrok, od katerih živita šc dva,- Gašper jc doma dober in ugleden posestnik, hči Uršulo po je poročena in živi v Ravneh pn Šoštanju. Oba zlatoporočenca sta šc zdrava in krepka. Mož hodi še skoro vsako nedeljo dve uri dnlcč k sv maši, pomaga sinu pri gospodarstvu. ie vedmo dobre volje in se prav rad pozabava Ne zna sicer čitati, a jc kljub temu naj-boliši gospodar v tem kraju. Icvšnikova dnižina nni bo vsem vzgled dobre katoliške družine, kier zivc mladi in stari med seboj v najlepšem soglasju Želimo, da bi dobri Rog dol dočakati obema zlntor>oročcncema šc mnogo srečnih in veselih leti Med divjimi zivatimi sredi Ljubljane Medved ▼ svojem brlogu stoji na zadnjih nogah ln se zabava z gledalci. V drugi tičnici je bila mešana družba: divje grlice, prepelice, grivarji, dup-larji in divji golobi, v tretji tičnici pa poljske prepelice. Janezek je imel kaj gledati! Čeprav je Skavt in preživi dobršen del počitnic v naravi, je mnogo teh ptic videl prvič v življenju. V četrti kletki sta se gracijozno sprehajala gospod fazan in gospa f a z a n k a. Jaz sem si fazana takoj živo predstavljal pečenega na krožniku, Janezek pa je bil v tem pogledu idealist in je občudoval samo njuno lepo zunanjost. Tako urno šli od tičnice do tičnice, od ptice do ptice — vseh ni mogoče našteti, toliko jih je! Janezek je v vsako posebej hotel vtekniti svoj nos. Le s težavo sem ga rinil dalje. Tako smo prišli do kletke, v kateri čepita na drevesni rogovili dve lesni sovi. Debelo sta naju fiogledali, kakor bi hoteli reči: »Lej no, ali sta tudi vidva prišla?« »Hu, kakšne oči imata!« je vzkliknil Janezek in si ni mogel kaj, čeprav pozna skavtski lionton kot očenaš, da jima ne bi izzivalno pokazal jezik. Da sta bili lesni sovi hudo užaljeni, mi ni treba še posebej poudarjati. Ena izmed njiju se je kar j obrnila in nama pokazala hrbet. Pa to še ni bilo nič. Ko smo stopili pred ve-likansko tičnico, kjer so našle svoj novi dom u j e - j d e, tam se je šele Janezek zgrozil! Sest velikih uharic je majestetično Čepelo na vejah dreves in z dostojanstvenim prezirom buljilo z viška na nas — proletarsko svojat, ki si upa dvigniti svoje nevredne oči do njihovih veličanstev. V tičnici, ki je zaznamovana s črko C, ima svoj brlog roparska drhal, ki je strah in trepet naših gozdov in dvorišč: marsikatera nedolžna putka in ptica je že morala žrtvovati svoje življenje, da so si roparji lahko privoščili slastno pe- i čenkO: To »o: kragulji, m i š n r j i. skobci Ljubljana, 5. septembra. Janezek je navduSen Skavt in kot tak ljubi ▼se, kar je v zvezi z naravo. Posebno tiči in živali so mu pri srcu. Še v sanjah mu včasih ne dajo miru. To vsekakor ni nič čudnega, kajti je ljubezen do živali bojda ena izmed glavnih točk T pravilih skavtske organizacije. , t Torej ta Janezek, ta navdušeni Skavt, je zadnjič pridirjal k meni in že na pragu ves zasopel stisnil iz sebe: »Medved!.. .< »Kje?« sem se prestrašil. »Ali teče za teboj?« »Kaj še!« je zamahnil z roko, ko je prišel do Sape. »Na velesejmu je. Hitro pojdiva tja!« In je toliko časa silil vame in sitnaril, da sem •e nazadnje res udal in jo mahnil z njim proti ▼elesejmu. Za razstavo lesa in druge zanimive in nezanimive reči je imel Janezek gluha ušesa in oči. Trdo me je zgrabil za rokav, če sem se hotel kje le za trenutek ustaviti in me je vlekel dalje. »Počakaj vendar, počakaj,« sem godrnjajoč protestiral, »saj ne gori voda in medved nama tudi ne bo ušel!« Pa ni nič pomagalo. Janezku je bilo vse drugo španska vas, samo medved in druge štirinožne živali so mu rojile po glavi. Tako sva priromala do široko ograjenega prostora, ki ima nad vhodom napis: Živalski vrt. Ko so bile ceremonije pred blagajno končane, naju je prijazen gospod, ki se piše Cesar, pa ni prav nič v sorodu z rajnkim cesarjem Jožetoin, povabil s seboj, da nama razkaže svoje male in velike varovance. Kar ostrmela sva z Janezkom, tako lepo in udobno je v tem živalskem vrtu vse urejeno. Nikjer temnih, tesnih kletk, kjer bi se uboge živali gnetle na kupu in milo vzdihovale po odbegli prostosti. Vse je polno sonca in svetlobe, vse imajo dovolj prostora, da se razmahnejo v širino in višino ter si ustvarjajo iluzijo, da živijo v svobodni naravi. Planinski oreL Janezek jo je kakopak kar koj hotel ubrati proti ozadju, kjer kot nekronani vladar tega vrta lomasti zajeten kosmatinec, a topot sem bil jaz tisti, ki sem Janezka zgrabil za rokav. »Ne boš! Ogledala si bova vse po vrsti, kot so hiše v Trsti.« Nerad je Janezek ubogal, ko pa smo stopili pred prvo veliko tičnico na levi, je v hipu pozabil na medveda. Radovedno je vtaknil nos tja noter, kjer se sprehajajo tri mlade zlatovranke. Drobne novice 20.000 Din nižjim uslužbencem Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IL, dne 6. septembra t L, jc gotpod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen razdelil med 'iržavne in banovinske uslužbence, ki služijo pri banski upravi precej podpor v skupnem znesku 20.000 Din. Vilma posameznih podpor ■• j« odmerila po številu šolobveznih otrok ▼ družinah posameznih uslužbencev. Kolektura drž. razredne loterije D. H. Svoboda, Ljubljana. Tavčarjeva 1/1. naznanja, da so srečke za I. razred 33. kola dospele I — Poročila se bosta danes popoldne v opatij- ski cerkvi v Celju g. Preložnik Zvonko, jetniški paznik v Mariboru, in gdč. Zinka Kolarič, jetnilka paznica v Celju. Priči bosta g. Prajnik Peter, jetnl-ški paznik, in g. Kotnik Franc, Železničar v Zagorju. Novoporočencema obilo sreče in božjega blagoslova. — Progovni nadzorniki potujejo v Nemčijo. Nocoj odpotuje na poučno potovanje v Nemčijo skupina 30 nadzornikov progovne službe iz območja ljubljanske železniške direkcije. Odhod z brzovla-kom ob 20.48 iz Ljubljane čez Jesenice. Ogledali si bodo zanimivosti mest Monakova, Nurnberga, Lip-skega in Berlina. Potujejo v dveh udobnih vozovih. Vrnejo se danes teden. ANGLEŠKE NOVOSTI ZA P L A S C E •MANUFAKTURA SOUVAN — Pred 5. mednarodno razstavo psov V Ljubljani. Z jesenskim velesejmom se zaključujejo v Ljubljani vse večje prireditve. Letos pa bo na vele- sejmskih prostorih 19. in 20. septembra še velika mednarodna razstava psov pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Razstavo prireja Jugoslovanska kinološka zveza, ki je vrhovna organizacija vseh kinoloških društev države, katerega sedež je v Ljubljani. JKZ je včlanjena v Medni-rodni kinološki zvezi v Bruslju in tako tudi na zunaj zastopa našo državo. Razstava bo torej prirejena kar v največjem obsegu, saj bodo poleg psov iz naše države razstavljeni tudi inozemski. Predvsem Avstrija in Madjarska sta priglasili veliko psov. Ta prirelitev bo vsekakor velikega pomena ne samo za Ljubljano, temveč tudi za vso državo. Razstava bo trajala' dva dni. V soboto 19. t. m bo namreč ocenjevanje psov in se bo nadaljevalo še v nedeljo 20. t. m. do 10. Ob 10. bo slavnostna otvoritev razstave. Da bo prireditev še zanimivejša, bo v nedeljo dopoldne tekmovanje pod naslovom »Dama s psom«. Dame, ki same ne bodo imele primernih psov, jih bodo lahko dobile pri vodstvu razstave po svoji izberi. Še dopoldne bo tudi obhod psov prvakov, to je najboljše ocenjenih psov. Nič manj zanimiv program bo še v nedeljo popoldne, ko se bo izvedla produkcija dresiranih psov. Razdelitev daril in zaključek razstave bo v nedeljo ob 18. Vodstvo razstave je poskrbelo, da bodo razstavljalci, kakor tudi obiskovalci razstave uživali 50 odstotni popust na železnicah, in sicer ol 17. do 22. t. m. Vse informacije o razstavi se dobe v tajništvu JKZ. Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 36, tel. 23-55. — Blagoslovitev nove prosvetne dvorane v Ko-vorju pri Tržiču. Ce smo Kovorjani začeli z društvenim delom 20 let pozneje kot drugje, pa zato sedaj bolj hitimo. V času krize in štrajkov smo v nekaj mesecih dogradili novo dvorano — ljubko za našo malo župnijo, dovolj prostorno in udobno. Danes bo slovesna blagoslovitev. Ob 10 sv. maša. Ob 2 po popoldanski službi božji sprevod od cerkve do nove dvorane. Tam govor g. dr. Pogačnika in blagoslovitev. Nato simbolične vaje, drog in krogi, godba, prosta zabava. Vsi prijatelji vabljeni. trajno gorečo peč za drva okrona, cenena ogromen prihranek na kurivu proizvod OsJeSke livarne železa in tovarne strojev d. d. Osijek Samoprodaja za Ljubljano: Franc Golob za Maribor: Pinter & Lenard — Občinske volitve za novo ustanovljene ob čine Polenšak s sedežem v Polenšaku, okraj ptujski, Št. Janž na Dravskem f>olju in Slovenja vas, okraj ptujski, bodo v nedeljo 11. oktobra t. 1. — Podsulo ga je. V Bukovici pri Ribnici kopljejo pesek za gradnjo nove vojašnice v Ribnici. V torek 1. septembra se je gramoz utrgal in zasul 23 letnega Antona Zobca iz Dan. Pri nesreči mu je zlomilo hrbtenico. Duhovnik ga je na mestu še pre-videl, na kar ga je reševalni avto prepeljal v Ljubljano. Stanje vrlega lanta je zelo opasno, vendar je upanje, da okreva. — Senzacija! Sin tvrdke Kiffmann v Mariboru je otvoril na Mestnem trgu 8 trgovino z urami, zlatnino in optiko. Radi vpeljave prodajam po neverjetno znižanih cenah! — Avtoprometna zadruga v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da stopi z dnem 9. septembra 1936 v veljavo nov vozni red avtobusne proge Ljubljana—Logarska dolina in da vozijo njeni avtobusi samo do Ljubnega, kjer imajo zvezo na celjski avtobus do Solčave. — Enoletna priv. trgovska šola, znani »Cbri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 vpisuje sedaj že redno vsaki dan dopoldne in popoldne. Prijx>ročamo, da osebno vprašate ali pišete po brezplačni šolski prospekt, da spoznate to našo najstarejšo, odlično privatno šolo. Lastno novo poslopje. Poučujejo prvovrstne kvalificirane učne moči, profesorji! Šolnina 120 din, revnejši popust. Pouk prične 1. oktobra. Zavod obstoja že 33 leti Dr.HDDAD Ivan, Skolfo Loka ne ordinira od 9. — 26. septembra 1936 — Znanje nemščine je važno pri iskanja službe! Radi tega je nemščina obvezen predmet na vseh državnih trgovskih šolah in tudi na Legatovi šoli v Mariboru, ki ima na teden 4 ure nemščine, in sicer slovnico, čitanje, pripovedovanje, konverzacijo ter pravopis. Vrh tega sta še dve uri nemške trgovske korespondence, skupaj 6 ur na teden. Zatorej imajo dobri absolventi in absolventke Legatove šole pri namestitvi povsod prednost, ker znajo na koncu tečaja toliko nemški, da lahko vstopijo v vsako podjetje. Vpišite zategadelj svojega otroka v Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor, Vrazova ulica 4. Zmerna šolnina, lastni dijaški internat, ena učna ura traja 55 minut, izborni učni uspehi. Šolski program je brezplačen. Začetek dne 9. septembra. Fotoamaterli! Neverjetna je cena filmu 6X9 28° Scb za leto 1938 8 dinariev ki jih dobite le ▼ specijalni fototrgovinl J0ŠK0 ŠMUC, Ljubljana, Šelenburgova 6 Za prvovrstno kvaliteto filma jamčiml — Našemu dijaštvn — obojega spola — najprimernejše darilo je nedvomno knjiga: Ln£ v gora — iz življenja mladega fanta. Po Fr. Weiserju poslovenil Joža Jagodič. Založila Jugoslovanska knjigarna ▼ Ljubljani, 1932. Str. 131, cena broi. knjigi je 15 Din, vez. 22 Din. — Zlata knjiga, ki bi morala priti v roke res prav slehernemu mlademu fantu — pa najsi bo še gimnazijec ali akademik. Samo kdor je sam preživel dijaška leta, bo vedel, kolikim nevarnostim in pastem so izpostavljena mlada neizkušena tn nepokvarjena srca in kako ravno r teh letih potrebujejo poštenega prijatelja in trdne opore. In prav takale knjiga je dozorevajočemu dijaku najboljši prijatelj rn najtrdnejša opora. Preprosta in prepričevalna je ta zgodba: Hinka, ki je doslej študiral v Inomostu, so poslali starši v šesto šolo na Dunaj, kjer je stanoval pri svojem, versko brezbrižnem stricu, skupaj z bratrancem Mirkom. Ta je že zašel med slabo tovarišijo, ki je skušala za vsako ceno pridobiti zase tuji zdravega, vedrega, nadarjenega in poštenega Tirolca in se je posluževala v to svrho vseh sredstev, ki pa so ostala spričo odločnega nastopa našega Hinka brez uspeha. Ugled, katerega si je pridobil med svojimi tovariši, mu je omogočil, da je ustanovil na gimnaziji Marijino kongregacijo in pritegnil s svojim zgledom tudi svojega bratranca Mirka. Vsa zgodba se razvija naravno, brez dolgoveznih moralizovanj in vsiljivega pobožnjaštva — zato bo mladina knjigo prebrala T dušku in z največjim zanimanjem. Naj' bi ne bilo očeta ali matere, ki ima sina ali hčerko v šolah, da bi mu ne dala v roke te zlate knjige. Paradižniki zorijo Ta čas pridejo PEKATETE in JAJNINE do posebne veljave, kajti makaroni in špageti z omako iz svežih paradižnikov, to je nepre-kosljiva osvežujoča jed. — Avtoizleti: 17. do 24. septembra v Rim, 20. septembra enodnevni izlet po Koroški. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon telefon 26-45. — Krajevni lesikon dravske banovine. — To obsežno delo, ki bo v ponos celi banovini, je zdaj, ko so se komasacije občin zaključile, izvzemši industrijski del, izvršeno in se že tiska. Uprava upa, da bo do konca oktobra t. 1. dotiskano in se bo takoj razposlalo prednaročni-kom Industrije se ponovno prosijo, da v smislu okrožnice Zveze industrijcev pošljejo upravi besedilo, ki ga žele imeti pri upravi Krajevnega leksikona. — Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-11., ima edini pravico, da izdaja izpričevala, ki služijo kot dokaz dovršene vajenške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina najnižja. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9—12 in od 15—18. Zobni atelje HM Klemenčič dentist tehnik do 14 septembra ne ordinira. — Za romanje na Sveto goro pri Gorici pošilja brezplačna navodila uprava »Po božiem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1. Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ofirl. reg. S. br. SM74/35. — Po toči zvoniti — ie prepozno... Za pristno 6-dnevno potovanje po solnčm Dalmaciji z avtom in z ladio, pa se še lahko odločite Pojasnile pošilja uprava »Po božjem svelu«, Ljubljana, Wo!fova ulica 1 —II — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, skleroz:, sečni kislini in s! Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Prijetno se sliši in ie vredno zanimanja: Brezplačno vozovnico za 6-dnevno potovanje po solnčni Dalmaciji z avtom in z ladjo, dobi lahko vsakdo za mnihen trud. Pojasnila v Dobrodelni pisarni, Ljubljana, Wo!fova ulica 1-11. Ljubljana 0 Razstava cerkvenih paramentov ▼ škofijski palači. Že prvi 'lan razstave je bilo veliko zanimanje za cerkvene umetnine, ki jih je Bratovščina iv. Rešnjega Telesa razstavila v dvorani škofijske palače v II. nadstropju. Vsem obiskovalcem eo u^aiali krasri |>lašl.: m veliki večerni črn nlaš.. (pluvijali). Posebno pozornost pa vzbujajo ogrinjala (velumi) za sv, Rešnje Telo in albe z lepimi kvačkanimi in kleklanimi čipkami. Razstava bo odprta do srede 9. septembra, vsak dan od 6. do 12. dopoldne. Vsakem« obisk razstave prav toplo priporočamo. © IL Marijina kongregacQa pri uršuKrtkah v Ljubljani ima no praznik 8. septembra popoldne slovesen shod v spomin 30 letnice samostojnega obstoja dn delovanja. — Ob pol 4 v cerkvi govor, nato pete litanije in blagoslov. Vabimo zlasii tudi vse bivše članice kongregecije. Odbor. 0 Križanska moška in mladinska kongrega-clja izleti danes popoldne ob ugodnem vremenu sa Dobrovo. Sestanek udeležencev pri cerkvi sv, Antona na Viču. Odhod z Viča točno ob 2. — V »lučaju slabega vremena ae izlet preloži na praznik 8. septembra in odpade običajni večerni shod v Križankah. Tozadevno obvestilo bodo družbeniki čuli pri jutranjem opravilu ob 6. 0 Izlet na Dobrovo, določen za danes popoldne, se v slučaju neugodnega vremena preloži na praznik 8. septembra ob isti uri. Na to se opozarjajo člani križanske moške kongregacije in njihovi prijatelji. 0 Naval na Drž. dvorazredno trg. šolo v Ljubljani. Tri dni je trajalo vpisovanje na Dri. dvoraz-redni trgovski šoli v Ljubljani in tri dni je bil« tamkaj velika gneča. Za prvi razred se je priglasilo 64 učencev in 169 učenk. To število bi zadoščalo za šest paralelk prvega razreda, zavod ima pa samo dve vzporednici. V prvi razred je bilo sprejetih 48 učencev in 49 učenk. S tem sta obe paralelki do zadnjega prostora napolnjeni. Nesprejetih je ostalo 16 učencev in 120 učenk. Starši ee vprašujejo: >Kam hočemo z otroci, ki imajo izpolnjene predpogoje za vstop v trgovsko šolo, pa jih zavračajo, ker ni prostora?« Ali bi poklicane korporacije ne mogle doseči nastavitve novih učnih moči, da bi se otvorile nove para-lelke? r © Haša-zadušniea za blagopokojnim Prohi-narjem Viktorjem st. bo v Ljubljani v frančiškanski cerkvi v ponedeljek, 7. sept. ob 7. Moderno za poletje prikladno blago za obleke za gospode BURET - PLATNO - VOLNENI FRESKO kupite v veliki izbiri, najceneje pri Drago Schwab LJUBLJANA, Aleksandrova cesta NepremoBJlvI veterni jopiči. — Krojni atelje na razpolago © Vpisovanje v Gospodinjsko šolo »Mladike« je od 15. do 16. sept. dnevno od 8 do 12 in od 3 do 6 pri ravnateljstvu gospodinjske šole, Šubiče-va ulica 9. Pouk prične 1. oktobra. Namen me-ščansko-gospodinjske šole je podati občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah internega gospodinjstva. Z gospodinjsko šolo v zvezi je internat, kjer imajo gojenke gospodinjske šole (poleg kuhanja in šivanja) dovolj prilike vežbati se v vseh gospodinjskih poslih t. j. v pospravljanju in čiščenju, v pranju in likanju ter postrežbi bolnikov. Učenke so notranje, ki stanujejo v internatu, ali zunanje. V internat se sprejemajo tudi gojenke, ki posečajo katerokoli šolo v Ljubljani. Poslopje »Mladika« je v idealni legi s pogledom na Tivolski park in gozd. Gojenkam internata je na razpolago krasen in prostoren vrt z igriščem. Sobe so zračne in svetle, naravnost krasne. Hrana prvovrstna. Gojenke imajo tudi' vsestransko pomoč in nadzorstvo pri učenju tako, da so vsak dan dobro pripravljene za šolo. Na razpolago so jim glasovirji. Za nemško in francosko konverzacijo pa je posebna učitlejica. Na željo pošilja prospekte ravnateljstvo internata »Mladike«. © Kino Kodeljevo igra danes ob 4., 6. in ob pol 9 ter jutri ob pol 9 »Dušico Rožomarijo« — (Hansi Knoteck). © Žeparji na postaji. Ko je dne 3. septembra univ. prof. Znidaršič s soprogo hotel vstopiti v večerni brzovlak, da se udeleži kongresa »Voda in plin« v Belgradu, mu je to onemogočil žepar, ki ga je v gnječi, ki je bila najbrž s pomagači in-scenirana, oropal listnice z legitimacijami in gotovino 2500 Din. Svarimo občinstvo, ki naj bo za časa velesejma zelo previdno in prosimo policijsko upravo, da postavi na kolodvore svarilne napise, kakor je to na glavnih kolodvorih običajno. Zahvala Dne 30. avgusta t. 1. je umrl moj mož Bizjak Ivan, voznik cestne železnice v Ljubljani, ubit od električnega toka. Po komaj dvomesečnem zavarovanju roi je_ izplačala „KARITAS" takoj dvojno zavarovalno vsoto. Smatram za svojo dolžnost, da se zavarovalnici tem potom zahvalim in vsem, ki še niso zavarovani pri . KARITAS", to zavarovanje toplo priporočam. Ljubljana, dne 2. septembra 1936 Marija Bizjak 1. r. Ljubljana VII, Celovška 78. © Na Rakovnik. Na Mali Šmaren dne 8. septembra se obhaja na Rakovniku v Ljubljani spomin posvetitve svetišča Marije Pomočnice. — V ponedeljek, dne 7. septembra zvečer ob pol 7 bo akademija pri lurški votlini, nato procesija s svečami v svetišče, kjer bo govor, pete litanije in blagoslov. Ponoči od 11 — 12 molitve. Cerkev bo vso noč odprta. — V torek IMali Šmaren) se pri-čno sv. maše že ob 4 zjutraj; sv. obhajilo se bo delilo od 3 naprej. Ob pol 10 govor, nato slovesna sv. maša Po sv. maši shod sotrudništva pri lurški kapeli. Zadnja sv. maša ie ob 11. Popoldne ob pol 4 govor, pete litanije in blagoslov. Ponoči bo svetišče lepo razsvetljeno. — Poslu-žite sc lahko velcsejmske polovične voznine. — Pridite k milostni Mariji Pomočnici! Premiera burnega smeha I Pa! ln Patatiion Stol gangsflcrta Priliubljena komika v najno-veiši burkil KINO SLOGA Telef 27-30 © Kemično čisti obleke ŠIMENC, Kolodvorsko 8 in sprejemališče. Knafljeva 2. © Dijaki, kupujte v Mohorjevi knjigarni, Miklošičeva 19. 0 Film .Dušica Rožamarija« igra danes kino Kodeljevo. Športni dnevi SK Planine Navodila udeležencem za praznik 8. sept Na razno vprašanja sporočamo naslednje: Kolesarji in kolesarke se zberejo na Rakovniku. Tam morajo biti najkasneje ob 8 zjutraj. Obleka (po možnosti): moški bele srajce, dekleta bele bluze, jopič naj ima med sprevodom vsakdo na kolesu. Reditelji uvrstijo po tri in tri kolesarje (kolesarke) v skupine. Ako bo kak okraj hotel biti skupaj, se mu bo to ustreglo. Ob 9.15 odhod. No čelu sprevoda je kolesar z držoivno zastavo, nato fanfara na avtu nato pa kolesarji in kolesarke. Vozi se v tempu hitrega pešca. V sprevodu bodo samo kolesarji (brez pešcev in narodnih noši. Ob pol 11 bo sv. maša na stadionu. Narodne noše. Narodne noše so vabljene, da se udeleže sv. maše no stadionu. Dopoldne je vstop na stadion prost in se vabi občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži sv. moše. Vstopnice za prireditve. Vstopnice zo damašne tekme v odbojki, namiznem tenisu tn lahki atletiki se dobe pri blagajni na stadionu od 8 zjutraj dalje do popoldanske prireditve, na praznk 8. septembra po ravno tako. Možno pa je že danes kupiti vstopnice za na praznik. Občinstvo se vabi, da se v čimvečjem številu udeleži prireditve na praznik, ki se prične ob 15 popoldne. Na sporedu so lepe lehkootlet-ske tekme ter še zanimivejše gimnastične točke, tako da bo prav vsakdo lahko prišel na svoj račun. Zatorej pridite in podprite mladino, ki hoče postati potom tdesnih vaj zdrava in močna. G. Papirnih odhaja Jutri zvečer odpotuje na svoje novo službeno mesto v London 2 in polletni belgrajski dopisnik največjega češkoslo-vaškego dnevnika »Narodna Politika-« g. Mihajlo Papirnik. -Ime znanega mladega in sjx>sobnega češkoslovaškega časnikarja g. Papir nika je posta lo kmalu po njegovih številnih in pa vseskozi objektivnih člankov, s katerimi je osvetljeval nepristransko vse naše notranje- in zunanje politične dogodke ter vladne ukrepe na gospodarskem in kulturnem polju, znano v vseh naših j>olitičnih, kulturnih in gospodarskih krogih, kjer si je kot brat Ceh pridobil velikih sim-pafoj tako kot dober češkoslovaški rodoljub, kakor velik in navdušen prijatelj naše države. Za časa svojega skoro triletnega službovanja v Belgradu, je g. Papirnik prepotoval vso državo ter ga skoro ni kotička naše domovine, ki si ga ne bi bil ogledal ter o njegovih naravnih lepotah,-^ poročal svojemu listu. Prav posebno se je V tonr« i pogledu zanimal za Slovenijo, kjer ima mnogo znancev ter prijateljev še izza dijaških let iz Prage in Pariza. Vse delovanje g. Papirnika je vodilo iskrena želja, da bi se oba bratska naroda še boli spoznala in vzljubila ter si še v večji meri izmenjavala kulturno blago. Ob njegovem odhodu iz naše države, mu njegovi številni prijatelji, ki jih ima tu v Belgradu in širom države, kot sposobnemu češkoslvaške-mu časnikarju žele samo to, da bi njegovo pozitivno vsestransko udejstvovanje v naši državi uspelo. Na svojem novem službenem mestu naj nas j>a s svojo gospo soprogo, ki je Angležinja in katoličanka, ohraini v toplem spominu. 100 delavk se poslavlja od tobačne tovarne Ljubljana, septembra Skromna, o lepa je bila slavnost dne 31. avg. v tobačni tovarni, ko se je delavstvo poslavljalo od svojih sodelavk, katere gredo v zasluženi pokoj. Dolgo se je moralo delavstvo boriti, da si je izboljšalo pokojnino, kar je končno tudi doseglo s pomočjo naših g. ministrov dr. Korošca iin pa dr. Kreka, za kar se jima delavstvo najlepše zahvaljuje. Ob 3 popoldne se je zbralo delavstvo v oddelkih, ki so biti okrašeni z zelenjem in pa cvetjem, ter povabilo g. ravnatelja, podravnole-Ija in šefe oddelkov, da se udeleže skromne slovesnosti. Slavnost je začel g. ravnatelj Edvin lilli ki je z lepim nagovorom postavil stare delavke, ki gredo po zvestem delu v zasluženi pokoj, mlajši generaciji za vzgled, da bi tudi one tako zvesto in pošteno služile domovini, kakor stare delavke. Zeleč, da bi upokojenke dolgo ča-časa uživale zasluženo pokojnino zdrave in vesele, v kar jim Bog pomagaj, je zaključil g. ravn. svoj govor. V imenu uradništva se je jjoslovi! od upokojenk g. inšpektor Golob Franc, a za delavstvo pa gdč. Smončič. Dejala je: Danes se poslovimo med seboj po mnogih trudapolnih letih zvestega in poštenega službovanja, napora in trpljenja. V prvi vrste vam želimo še veliko zdravih in veselih dni, da bi jih veselo še na pozna leta uživale Oziramo se na čase nazaj. Bile ste še vse mlade, komaj 14 let stare, sedaj je minulo že pol stoletja. Doba zgodovine, ko je še dr. Krek prihajal. Danes smo se zbrale k slovesu. Veliko naših sotrpink je že med tem časom umrlo. »Bog jim daj večni mir in pokoj«. V spomin so vam časi skupne borbe za pošteno delo. Poglejte, drage tovarišice, ničesar se niste ustrašile, vse ste voljno prestale z zaupanjem v božjo pomoč. Ponosne bodite, ter se z veseljem ozrite na pretekle čase, lahko se ponašajo mlajše delavke na vas. Prišla so leta, ter z veseljem prepuščate mesta mlajšim. V spomin Vam bodo marsikateri epi dnevi veselja, vaše lepo petje, vaš zdravi humor, ter naše skupno razumevanje in tolažba v časih nesreč in žalosti. Z marsikatero se ne bomo več videli. Apeliramo na vas, ki ste tukaj združeni, da se poslovimo in ločimo najprisrč-nejše ter v najboljšem spominu na vse pretekle čase. Ostane naj ljubezen med nami Na vaše zdravje kličem še enkrat vsem skupaj: »Bog vas živi še mnoga leta in vam dai zdravje, srečo in vse kar vam srce želil« Bog z vami. Na koncu so sc vse upokojenke slikale z g. ravnateljem in podravnateljem. S temi delavkami odhaja iz tobačne tovarne stara garda, ki je pod dr. Krekom pred 50 leti prva započela krščansko-socialivo organizacijo. Po 2i letih iz Slovenec Jakob Stupar s Homca se je ves osivel vrnil iz ruskega ujetništva Belgrad, 4. septembra. Jakob Stupar, doma iz občine Homec, okraj Kamnik, je odšel leta 1915 s 17. pešpolkom na rusko bojišče. Pri bojih na Dnjestru je izginil in od tedaj ni bilo od njega nikakega glasu več. Domači so ga smatrali za mrtvega in njegovi rojaki so vklesali njegovo ime z zlatimi črkami v spominsko ploščo padlim in pogrešanim vojakom, ki je vzidana na zidu cerkve v Radomljah. Lansko leto pa je prijel nepričakovano od njega pismo njegov stric, ki pa je že umrl pred 15 leti. Pismu je Stupar priložil pismo za svojega brata Gregorja, kateri pa je tudi že umrl leta 1918 v svetovni vojni. Te dni pa je Jakob Stupar prišel z ženo in tremi otroci črez Varšavo, Bukarešto v Belgrad, kjer se želi pred odhodom v svoj rojstni kraj odpočiti pri svojem bratu v Zemunu. Vaš dopisnik je vporabil to priliko in dobil nekaj zanimivih podatkov iz njegovega življenja v Rusiji. Naj pripoveduje sam. »Nezavestnega so me s težkimi ranami na roki in glavi našli na bojišču ruski sanitejci. Po daljšem zdravljenju v bolnišnici, kjer sem se prvič zavedel, so me poslali z ostalimi ujetniki v Taš-kent, kjer sem ostal ves čas do svojega povratka v domovino.« »S čim ste se preživljali ▼ Rusiji?« »Po nastopu revolucije sem se začel ukvarjati s čevljarstvom, česar sem se izučil ol svojih tovarišev vojnih ujetnikov t Rusiji. Leta 1926 sem na meji samega Taškenta kupil malo posestvo, katerega sem obdeloval, poleg tega pa sem se bavil s prevozništvom, ker sem imel dva konja. Pozneje sem moral obrt opustiti, ker so mi oblasti prepovedale izvrševanje čevljarske obrti, kajti v Rusiji ne poznajo samostojnih obrtnikov in so me smatrali za tovarnarja (imel sem 8 pomočnikov). Pozneje sem se popolnoma posvetil prevozništvu, ker posestvo ni bilo tako veliko, da bi moglo preživljati mene in mojo družino, zlasti še radi visokih davkov, ki so mi jih naložili. Kljub temu pa nikar ne mislite, da sem imel bogzna kako življenje, saj si nismo mogli privoščiti pri kosilu nikdar več kakor samo eno jed. Kajti 1 kg kruha stane od 4 do 5.50 rabljev, 1 kg mesa 12 do 16 rabljev, 1 kg masti 18 rabljev itd. Pa še tega ne morete dobiti v vsakem času, ampak morate čakaH po 3 do 4 ure, da pridete na vrsto. Za otrobe za konje pa je treba čakati tudi celo noč. Ker dobi delavec 3 do 5 rabljev plače na dan, si lahko predstavljate, kako izhaja. Obleka pa je skoro nedostopna delavcu, ker stane n. pr. že ena strajca »rubaška« 60 rabljev. O cenah ▼ času lakote, ko smo morali plačevati po 50 rabljev za 1 kg kruha m meso po 60 do 70 rabljev za 1 kg, ne bom niti govoril.« »Kakšne so politične razmere v Rusiji?« »V Rusiji računajo samo z dvema vrstama ljudi, AH si komunist ali pa te smatrajo za svojega nasprotnika. Kot tak pa težko najdeš delo m če ga najdeš, te plačajo trikrat manj kot pa komunista.« »Kako pa }e tam bflo v verskem pogledu?« »Cerkve ni več. V našem kraju so vse cerkve razdejana ali pa se uporabljajo v druge namene. Naša katoliško cerkev, katero smo zgradili sami vojni ujetniki v Taškentu, predelavajo sedaj v kre-matorij za sežiganje mrličev. Moja dva otroka je krstil naš duhovnik, ki je slučajno potoval skozi Taškent, Vendar pa o tem nimam nobenega potrdila. V celem Taškentu, ki ima 700.000 prebivalcev, je sedaj samo 1 duhovnik pravoslavne vere in še ta mora stanovati na pokopališču. Komunisti imajo tam najlepši prostor, pripadniki vseh ver pa imajo skupno pokopališče. Kljub takim razmeram pa je v Taškentu še zelo veliko ljudi, ki praznujejo praznike in nedelje. Vendar pa praznujejo skrivaj.« »Kako pa Je s Solarni?« »Šoloobvezni pouk se začenja z 8 leti. Za knjige, zvezke in ostalo morajo skrbeti sami starši. Glavna predmeta sta: govorništvo in nauk o komunizmu. Na ostalo se ne polaga veliko važnosti, tako da konča veliko otrok vse šole, vendar pa znajo komaj dobro čitati in pisati. In taki ljudje prevzamejo potem vsa javna mesta v državni upravi. Otroci nekomunističnih staršev pa so sploh izključeni od šole. Za neruske narode so sestavili gramatike in učne knjige pisane v njihovih jezikih ali ne v latinici, dočim so za ruske učence pustili malo skrajšano cirilico.« »Tudi oženili ste ▼ Taikentu?« »Da, tam sem se oženil. Moja žena je hči bivšega poštarja, donskega Kozaka. Imam dva sina in eno hčer. Oče žene je ostal v Taškentu na svojem posestvu (ki meri 800 kvadratnih metrov), ako smem tako imenovati to krpo zemlje. Vendar pa velja za buržuja. Ni gotovo, ali je v tem trenutku še na tem posestvu, ker so že ob času mojega odhoda pritiskali nanj, da vstopi v kolhoz.« »Zakaj se niste ie prej oglasili?« »To vprašanje pa mi niste pravilno postavili, ker bi moral jaz vprašati, zakaj nisem dobil nikakega odgovora na vsa moja številna pisma, ki sem jih pisal...« »Ali se vam mar ni kedaj popreje nudila prilika, da pobegnete?« »Tudi to sem poskušal in to takoj po revoluciji, vendar pa sem pozneje opustil vse poskuse, kajti, poglejte mojo glavo, lasje so mi posiveli v eni noči po takem brezuspešnem poskusu?« »Bili ste prevoznik in imeli posestvo. Torej ste morali prinesti s seboj tudi denar in druge vrednosti?« »Da, kar sem imel, sem prodal in prejel- za to par tisoč rabljev. Na meji so mi pobrali ves denar. Pustili so mi .le toliko, da sem prišel do Varšave in to kar imam na sebi. Celo fotografije ol družine in bratova pisma so mi odvzeli. Čudno, da so moji ženi pustili izvirno maturitetno izpričevalo. Od Varšave do jugoslovanske meje mi je pomagal brat, sedaj sem pa popolnoma brez vseh sredstev,« »Kako Je t dovoljenjem za potovanje iz Rusije t inozemstvo?« »Jaz sem čakal nanj dovolj dolgo. Meni so končno dovolili; le z ženo in otroci je bila težava. Takoj po mojem odhodu iz Taškenta pa je vlada izdala dekret, da imajo vsi inozemci sprejeti državljanstvo aH pa se izselijo. Seveda je tamkaj še ogromno število inozemcev. Tudi Slovenci so med njimi. Tako se nahaja tamkaj n, pr. med dra gim tudi še mo; prijatelj Franc Zakrajšek, doma iz vasi Loke pri Zagorju. Mnogi bi želeli domov, aH nimajo potrebnih sredstev za pot.« »Ali ste morda kaj računali nato, da se tudi pri nas v Jugoslaviji sedaj živi težje in da utegnete biti brezposeln?« »Popolnoma sem na to računal. Meni ni do kakega udobnega življenja kot morda vi mislite, V času mojega bivanja sem marsikaj poskusil in marsikaj znam. Delal sem tudi v kemični tovarni, v prejšnjih letih pa sem bil mizar. Ne domišljam si mnogo, vendar pa upam, da bom našel v svoji domovini srca, ki bodo čutila z mano. Tam v Rusiji tega ni. Želel sem si nazaj v svojo rojstno vas in da ne brez razloga, mi boste že verjeli.« »Srečo pa ste res imeli, da ste po tolikem trpljenju in preganjanju ter smrtnih nevarnostih, ostali živi?« »Vidite... (izvlekel je mali križek, zavit v svilen trak), to je ostalo od molka, ki mi ga je dala s seboj moja sestra, ko sem odhajal na vojsko, 'n pa — moji sivi lasje tu gori. In oboje nosim nazaj v svojo rojstno vas. Za otroke pa že upam najti tam gori krstnega botra ...« Prepričan sem, da se bo našel v Sloveniji vkljub vsemu tudi skromen kruhek za tega mladega in popolnoma osivelega moža, ki se po 21 letih vrača iz Rusije, kjer ni našel raja, kakršnega obetajo oni naš) komunisti, ki niso še bili tamkaj. n-g. Pirotske preproge daje na obroke drž. uradnikom Brača Tosič Godečki iz Pirota. Velesejem paviljon F 110—112 90 let stari korenjak V Brezjah pri Dobju na Štajerskem živi krepka slovenska korenina, posestnik Florjan Romih, kateri je kljub 90. letom, ki jih je praznoval, še vedno zdrav in veder. Z enaindvajsetim letom se je poročil z Nežo, roj. Plahuta, s katero sta vzgojila 9 otrok v pravi krščanski ljubezni. Žena mu je umrla pred 30. leti, od otrok pa so ostali skrbnemu in ljubljenemu očetu samo tri hčerke in sicer Marija por. Lončar, Amalija por. Oaček, Anica por. Magdalene, in sin Jakob, uslužben v kemični tovarni v Mostah, h kateremu tudi jubilant pogostokrat zahaja na vesel oddih. Od mladih dni prebiva v Brezjem, kjer si je s pridnim in poštenim delom uredil skromno domačijo in si s svojim odkritim značajem in vedrem humorju pridobil številnih prijateljev. Kljub visoki starosti opravlja gospodarska dela, saj koso še krepko vihti in tudi >Slovenca< more čitati brez naočnikov. Priljubljenemu krščanskemu očan-cu, ki sedaj biva pri sinu Jakobu, kateri mu s pravo krščansko ljubeznijo in nežnostjo streže in ga razveseljuje, želimo, da mu Bog na visoka leta še ohrani zdravja in veselja v družbi vnučkov in pravnukov in prijateljev. Poznavalec mineralnih voda zahteva povsod izrecno le ROGAŠKO SLATINO ker ta zraven prijetnega svežil-nega okusa krepi tudi prebavo Važna zadeva naših rudarjev Trbovlje, 4. septembra. Po prilično dobro uspelem zboljšanju kolektivne pogodbe radarjev s TPD, prihaja na vrsto druga boleča zadeva radarskega delavstva, to je zavarovanje njihovega starostnega zavarovanja. Bratovske sklanice že leta sem delajo s primanj-klajem in odtrgovanjem pokojnin. Okoli 600 radarjev pa še čaka na vpokojitev, ki pa je vsled primanjkljaja pri bratovski skladnici nemogoča. O teh svojih skrbeh so rudarji po svojih zastopnikih obvestili g. bana in ga prosili pomoči, ker sanacijo bratovskih skladnic je mogoče izvesti le s pomočjo in posredovanjem državne obiasii. Kar se je dosedaj v tem pravcu ukrenilo, pa niti malo ne ustreza. G. ban dr. Natlačen je obljubil, da bo šel sam osebno posredovat v zadevi k ministru v Belgrad. Gotovo bo treba dosti truda in časa, da se bo zadeva zadovoljivo uredila. Je pa upravičeno upanje, da se bo vsled vneme g. bana in naših g. ministrov tudi to življenjsko vprašanje naših rudarjev pravično rešilo. S tem bi ne bilo pomagano samo vpokojencem, ampak tudi ostalim se zaposlenim, ker če bi bilo ustrezajoče število upokojenih, bi za ostale odpadel strah pred redukcijami in še več, aktivni rudarji bi bili skoraj popolnoma zaposleni. Zato je pravilna sanacija bratovskih skladnic za rudarje izrednega pomena. Ta zob je bil se popolnoma zdrav! Krona in korenina — zdravi in nepoškodovani — potrjujeta »o, vendar se je zob kljub temu začel majati ter je nekega dne izpadel. Na zobu se je skrito tvoril zobni kamen, zajedel se je globoko med zob In zobno meso in tako je izgubila korenina svojo trdno podlago. Sargov Kalodont je edina zobna krema v noši državi, katera vsebuje sulforicinoleat, patentirano sredstvo proti zobnemu kamnu. Z uporabo Sargovega Kalodonta se odpravi zobni kamen terse prepreči njegova ponovna tvorjtev. Pozor! Poskusite enkrat novo ust* // no vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. PROTI ZOBNEMU KAMNU SARGOV DOMAČI IZDELEK Jugoslovansko gozdarsko združenje na svoji 60. glavni skupščini v Zagrebu Zagreb, 4. septembra. Glavna skupščina Jug. gozd. združenja sovpada letos z velesejmsko razstavo v Ljubljani. Njen začetek je nosil poseben pečat slovesnosti s tem, da so na gozdarski fakulteti odkrili poprsja hrvat. gozdarja in beletrista Jos. Kozarca in prof. Fr. Z. Kesterčaneka, o katerih poročamo na drugem mestu. Pri samem odkritju je ob prisotnosti odposlanca društva hrv. književnikov Voja Bonifačiča in rodbinskih članov pokojnikov spregovoril v spomin Kesterčaneka zagrebški vseučiliški profesor dr. Andrija Petračič, ki se je dotaknil med drugim tudi znanstvenih gozdarskih načel, katerim je Kester-čanek mnogo doprinesel. Gozdpvi namreč niso samo okras pokrajin, temveč temeljna glavnica narodova, katere posamezne generacije ne smejo tro-šiti, ampak izkoristiti le njene obresti, to je celokupni letni prirastek na drvni zalogi. Belgrajski vseučiliški profesor dr. Josip Balen pa je svoje besede posvetil spominu Josipa Kozarca, ki je deloval v času, ko so tujci zajemali narodno prostore, da so domači gospodarji odhajali v svet. Slavnostno skupščino so počastili s svojo prisotnostjo predstavniki Nj. Vel. kralja, političnih oblasti ter kulturnih in narodnih krogov. Predsednik udruženja dr. Balen je v uvodnem govoru označil sedanje evropske razmere, ki ne dajejo skoraj nobene opore gospodarski stabilnosti. Zato se menjavajo delovni sistemi, ki sta jih praksa in znanost doslej dogmatsko priznavali. Toda gozdno gospodarstvo, v svoji bitnosti konservativno, zahteva Dr. Kramarič j zopet redno ordinira. miren razvoj. Kakor pa je današnji čas zmeden in soc. razmere razrvane, vendar more gozd. stroka zabeležiti tudi svetle momente: to je predvsem uredba o organizaciji gozdarske službe, katero je v današnji vladi izdal minister za gozdove in rudnike, in prav tako težnja vlade in ministrstva, da se mladim ljudem nudijo zaposlitve. Iz govora ministra za gozdove in rudnike G, minister Gjuro Jankovič je v svojem govoru razvil smernice današnje gozdarske politike v državi in utemeljeval načine, s katerimi rešuje ministrstvo gozdarska vprašanja, kakor so jih postavile mednarodne politične razmere in gospodarske razmere doma. Pravilnemu gledanju na probleme daje svoj temelj dvoje ugotovitev: prvič, da je nivo gozdarstva in gozdnega gospodarstva odvisen od splošnega kulturnega in gospodarskega nivoja, drugič, da smo izrazito kmetska država, pa je med gozdarskimi interesi in potrebami kmet- skega naroda potrebno harmonično ravnotežje. Zato se ne morejo brez nadaljnjega prenesti in uporabiti norme in recepti zapadnih evropskih ze-melj. Ministrstvo je moralo temeljito poseči v samo administracijo pod vidikom, da je glavna dolžnost gozdarskega strokovnjaka gospodarenje in proizvodnja. Birokratski ceremonijel pisarije, ki nekoristno troši dejavnost strokovno izobraženih ljudi, je treba prevesti na neobhodni minimum. Toda sistem sam še ne popravi vsega, ker je njegovo gibalo človeška osebnost, pa je za pravilno delovanje predpisov potreben nov duh zaupanja in odgovornosti. Letošnja Uredba o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike predstavlja novo dobo v razvoju državnega gozdarstva. Ž njo je prišlo do veljave načelo, da je treba državo kot oblast ločiti o1! države, ki gospodari in trguje. Takšna delitev dela daje možnost svobodnejšega gospodarjenja v drž. gozdovih, kakor to zahtevajo interesi gozdarske znanosti in prakse ter potrebe sodobnega ekonomskega življenja. Celokupno gospodarstvo državnih gozdov se postavlja na enotno plansko osnovo. Eksploatacija prehaja po mirni poti iz ekstenzivne oblike v intenzivno. Država je osvojila princip lastne režije in njen procent izdelovanja je od 6 od stotkov (c. 300,000 kubičnih metrov) od celokupnega letnega etata drž. gozdov narastel na preko 20 odstotkov (c. 1,000.000 kubičnih metrov), oa je pot pravilna, dokazuje čisti dobiček, ki ga celo v današnjih razmerah (pomanjkanje trga, nizke cene) izkazuje ta režija. Toda vse dosedanje delo še ni zaključeno, temveč predstavlja prehodno etapo k neki višji obliki gospdarjenja. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je g. minister dotaknil vseh konkretnih gospodarskih zadev v naši državi, kakor so razmere v Bosni in Hercegovini, v Srbiji in Južni Srbiji, pogozdovanja, industrije in trgovine, konjunkture, personalne politike itd. V teku meseca napoveduje publikacijo ministrstva o desetletnem izvozu lesa. Posebno pažnjo je posvetil vprašanju propagande v državi in inozemstvu. Letos se bodo naši gozdarji udeležili VI. mednarodnega kongresa v Budimpešti, kjer bodo nastopili s 13 referati o različnih stvareh ne-šega gazdarstva. Vršijo se tudi priprave za svetovno razstavo v Parizu, ki bo v aprilu prihodnjega leta. Pri naslednjem zborovanju je poleg referatov dr. ing. B. Petroviča o avionu v službi gozdne zaščite ter ing. A. Premužiča o strokovnem sodelovanju gozdarjev v delu za pospeševanje tujskega prometa predaval tudi ing. Otmar Miklau iz Brežic o vprašanju zastopstva gozdnega gospodarstva v zbornicah. Pri nas namreč kmetsko gospodarstvo nima še svojega stanovskega predstavništva. Zato je ministrstvo za kmetijstvo izdelalo projekt uredbe o kmetijskih zbornicah. Po tem projektu bo imela vsaka banovina svojo glavnico in prvi člen te uredbe razumeva pod pojmom kmetijstva tudi gozdarstvo. Zbornice bodo svetovalni organi z nalogo, da proučujejo vsa vprašanja, in se nanašajo na kmetijske zadeve, in da prednašajo oblastem svoje mišljenje in predloge. Vrhovni upravni organ zbornice je njen svet, ki ga sestavljajo voljeni, delegirani kooptirani člani. Vsak srez voli po enega svetnika za dobo 6 let. Delegirane člane določajo revizijske zadružne zveze in centrale kmetijskih družb, in po enega Udruženje jug. agronomov, Jug. gozdarsko in Jug. veterinarsko udruženje. Zbornice bodo svoje stroške krile z lastnimi sredstvi (ustanove, takse itd.), toda pobirati bodo mogle tudi od zemljarine svojih pripadnikov (največ 5 odstotkov). Toda bremena, ki jih bodo prenašala gozdna posestva, bodo v skladu z zastopstvom in zaščito več ali manj samo v Sloveniji, kjer je gozdni posestnik obenem tudi kmetovalec. Drugod tega ravnotežja ne bo na škodo gospodarstva. Nemčija postavlja ponekod posebne zbornice za gozdno proizvodnjo, ker si interesi gozdarstva in kmetijstva mnogokrat nasprotujejo: glede pašnih prepovedi, stelje, izkrčavanja gozdov na absolutnem gozdnem tlu itd. Čehi ustanavljajo paralelno zbornice. Ing. Miklau smatra za najboljše ločitev obeh zbornic in samostojne finance. Izvestja upravnega odbora napovedujejo brošuro o devastraciji gozdov, ki nudi obupno sliko zlasti v območju banjaluške direkcije, kjer dosegajo škode c. 22,5 milijona Din (Slovenija c. 3700 Din). Zato polaga udruženje precejšnjo važnost na propagandno gozdarstvo. Izdelani so slikoviti lepaki, ki opozarjajo na varstvo gozdov. Zanje se zanima celo inozemstvo (Francija, Romunija, Nizozemsko, Albanija). Nadalje so v pripravi serije diapozitivov za vsako banovino, ki bodo služile za ilustracijo predavanj po šolah. Propagandnega značaja jc seveda tudi lesna razstava na ljubljanskem velesejmu, ki ga bodo skupno obiskali člani udruženja. Omenimo lahko lesne stike, ki jih Jug. gozd. udruženje vzdržuje s Čehoslovaki in z Bolgari. Dan cs so izvolili novo upravo. Predsednik je Dragoljub Petrovič, L podpredsednik dr. Andnia Petračič, II. podpredsednik ing. Milan Lenarčič, tajnik ing. Ante Premužič. Med odborniki je tudi ing. Miklau. Shod v Dol. Logatcu Na praznik, 8. septembra ob 10 dopoldne bo pred cerkvijo v Dolenjem Logatcu javni shod JRZ , ^a shodu govore gg.: minister dr. Miha KreJ dr. Miloš Stare in drugi. Vabimo vse somišljenike in prijatelje od bli-zu^ in daleč, da čim častneje manifestiramo za načela našega voditelja dr. Antona Koot je v Mladinsko zavetišče, ki je v glavnem njegovo delo in sad njegovega gospodarskega talenta. Veliko je bilo treba f>ogiima in odločnosti, da se je iz kupljene hjše zgradilo zavetišče, kakršnih je v privatni dobrodelnosti kaj malo in ki dela čast Ljubljani. Neprestano se trudi in skrbi za zadovoljnost varovancev in razcvit zavetišča. Z živim zanimanjem spremlja že dolga leta in izpopolnjuje, kjer vidi, da je še kaj potrebno. Lahko rečemo, da je to najmodernejše in najboljše urejeno zavetišče v Ljubljani in takega Ljubljana do inkorporacije ni imela. To pa je zasluga viškega g. župnika. Vi.ško zavetišče je zgled in je imelo že dokaj obiskovalcev in občudovalcev, ki so se čudili, kaj premore privatna dobrodelnost in sposobnost ljudi, ki ga vodijo. Od nekdanjih prvih članov konference sta še danes v odboru viški katehet g. p. Arhangelj Apfiej, ki je blagajnik konference že vseh 25 let in ki isto-tako neumorno skrbi za razvoj in napredek zavetišča. Tudi g. Malavašič je član od vsega jx>četka. Za razvoj zavetišča in podpiranje potrebnih pa ima-To zaslugo tudi oni možje, ki so člani konference in (i mesečno nabirajo prispevke pri darovalcih ter se ne ustrašijo truda in dela v službi krščanske ka ritas. 25 letnico bomo praznovali v ponedeljek 7. in torek 8. septembra. V ponedeljek zvečer bo ob 8 razsvetljava zavetišča in podoknica predsedniku, viškemu župniku p. T. Tavčarju. Na praznik pa ob b skupno sv. obhajilo, ob 10 sv. maša za žive in mrtve dobrotnike, od U—12 pa bo pred zavetiščem koncert viške godbe, pioslopje pa odprto za ogled. Zvečer ob 8 bo mladinska akademija v Društvenem domu na Glincah, kjer bodo otroci svojim dobrotnikom priredili pozdravni večer. Mladinsko zavetišče je zgled požrtvovalnosti in vztrajnega dela v korist drugemu, obenem pa spomenik delu domačih gg. frančiškanov, ki delujejo v duhu svojih zaobljub. ic Slovenski tabor v Novem mesta V nedelje, dne 13. septembra bo, kako znano, v Novem mestu velik ljudski tabor. Že iz dosedanjih priprav se vidi. ia bo to ena največjih prireditev, kar jih je kdaj doživela naša dolenjska metropola. Spored te velike slovesnosti je nasledn|i: 1. Ob 5. budnica po mestu, 2. ob 7.35 prihod prvega vlaka iz Trebnjega (ki pripelie od tu okrog 7. ure) in Št. Janža. Ob 7.52 prihod drugega vlaka iz smeri Ljubljana (525), Grosuplje (6.06), Trebnje (7.19), Mirna peč (7.37). Ob 6.18 prihod vlaka iz smeri Metlika (4.55) Črnomelj (5.20). Vožnja je polovična, za kar ae uporabijo nedeljske povratne karte. 3. Od 8. do pol 9. zbiranje nri gostilni Košak za one z leve strane Krke, na Grmu za uleležence z desne strani Krke. 4. Ob pol 9. se prične sprevod na Glavni trg. 5. Točno ob 9. se prične zborovanje, kjer bodo govorili zastopniki ljudstva ter gg. ministri: dr. Kulovec, dr. Kožulj, dr. Cvetkovič ter dr. Krek. Ves potek zborovanja bo prenašan z ojačevalci, da bo vsakemu možno sodelovanje. Da bo red in disciplina, bo vsak kraj dobil določen prostor. Okrog 12. bo zborovanje zaključeno, da bo vsakemu možen povratek s popoldanskimi vlaki. Za one, ki se bolo vrnili proti Metliki, pride v poštev oni vlak ob 13.20, za one proti Ljubljani pa ob 12.37. Na zborovanje bo dovoljen pristop le onim, ki bodo imeli taborne znake, ki stane 1 Din in ki se dobi pri vsaki krajevni organizaciji JRZ, ki jih naroči v Novem mestu V Novem mestu se znaki nabavijo v trgovini Picek in Krajec. V slučaju skrajno slabega vremena bo zborovanje v veliki dvorani Prosvetnega doma. Stritarjeva in Jenkova slavnost v Trebnjem Da sc tudi Dolenjci poklonimo spominu J. Stritarja, Simona tn Davorina Jenka, ki so nam nudili toliko prijetnih uric ob zimskih večerih: Stritar s svojimi povestmi in pesmimi, S. ]enko s svojo mehko liriko in Davorin ]enko, ki je oba najboljše razumel in uglasbi! največ njunih pesmi—s svojimi glasbenimi deli, da pozabimo vsaj za par ur svoje kTiže in težave in se povrnemo v čase, ko smo uživali ob »zimskih večerih«, se pridno pripravljamo za spominsko slavnost, ki bo v Trebnjem dne 8. septembra popoldne v prosvetnem domu. Na programu so ). Strilarcve in S. Jenkove pesmi, ki jih bodo izvajali zbori Trebanjskega pevskega okrožja in govor. Nastopilo bo sedem zborov: iz Čateža, Mirne, St. Janža, St. Ruperia, Trebehiega, Trebnjega in Tržišča: posamezno in vsi zbori skupaj pod vodstvom pevovodie gosp. Tineta Ulage. Pesmi: za skupni zbor: Ptici — V. Vodopivec. Na tujih tleh - Dav. Jenko, Molitev - Dav. Jenko, Rojakom - Dav. Jenko, Po ziimi iz šole — H. Sattner in Slovanska pesem — St. Premrl; za posamezne zbore: Ves dan je pri oknu — V. Vodopivec, Lipa — Dav. Jenko, Tiha luna — Dav. Jenko, Kadar mlado leto — J. La-harnar, Knezov zet - V. Vodopivec, O večerni uri _ v. Vodopivec, Naše gore — A. Foersier in Popotna pesem — J. Kocijančič. Pesmi so za ženski, moški in mešani zbor. Vseh pevcev in pevk je okrog 150. Življenjepis vseh treh slavljencev ,njdh prosvetno delo, udejstvovanje in borbe za svobodo, njihov vpliv in pomen za takratno in sedanjo dobo bo objasnil govornik. ■••»-• - i Vsi, ki ste uživali ob delih vseh treh'slavljencev, pridite, da se jim oddolžimo, stebi pa privoščite par lepih uric. — Železniške zveze so tja in nazaj, na vse strani ugodne. Celie 0 Poročila sta se včeraj popoldne v opatijski cerkvi gospod Vivod Bogdan, stavbenik v Celju, in gospodična Zumer Ada, hčerka davčnega nad-upravitelja v pokoju. Mladoporočencema naše iskrene čestitke! 0 Dar za uboge otroke v Gaberju. Oprava Cinkarne d. d. je podarila namesto venca na grob' pokojne gospe Zabukošek v Zavodni Podpornemu društvu za revne otroke v Gaberju znesek 250 din. Za darilo se odbor najiskreneje zahvaljuje. 0 Pevski koncert na Dobrni. Pevsko društvo Venček na Dobrni bo priredilo na praznik dne 8. septembra ob 20 v Zdraviliški dvorani na Dobrni pevski koncert pod vodstvom organista g. Josipa Božnika. & Blagoslovitev mladeniškega prapora na Gornji Ponikvi. Na praznik, dne 8. sej)tembra, bo na Gornji Ponikvi slovesna blagoslovitev mlade-niške Marijine zastave. Ob tej priliki bo na Gornji Ponikvi dopoldne mladeniški tabor, na katerem bodo nastopili kot govorniki: celjski župan g. Mihelčič, ki je obenem boter, meščanskošolski učitelj g. Teuerschub iz Šoštanja in drugi. Po sv. maši tabor zunaj cerkve, po taboru zabijanje častnih žebljev. Popoldne bodo vprizorili člani v župnijski uti »Igro o dobroti«. Pri vsej proslavi bo sodelovala rudarska godba iz Velenja. 0 Premovanje goveje živine v Vojniku je priredila selekcijska zveza iz Sv. Jurija ob j. ž. pret. četrtek. Prignanih je bilo skupaj 50 glav goveje živine, in sicer 4 biki, 30 krav, 8 telic in 8 telet. Razdeljenih je bilo 46 nagrad v skupnem znesku 43000 din. Predsednik komisije je bil referent za živinorejo pri kr. banski upravi g. inž. Janez Oblak. 0 Državni upokojenec, popolnoma osamljen želi pri dobri družini primerne oskrbe proti primerni odškodnini. Naslov v podružnici »Slovenca« Celie. 0 Dijaki, kupujle v Mohorjevi knjigarni. — Razbojniški cigani pod ključem Maribor, 5. septembra. Orožniki v Tišini so dne 31. avgusta zvedeli, da bodo cigani iz Vančeve vasi v Prekmurju pri nesli od nekod ukradeno blago. Res so istega dne prišli čez Muro z brodom v Hrastju en cigan in iS cigank. Cigan je šel prazen, ciganke pa so nosile težke bisage. Brodar je videl, da so ciganke pred prihodom na brod nekaj metale v vodo. Po prevozu ie jsogledal, kaj je to bilo ter našel ob bregu kose karlonastih vložkov, na katere navijajo v tovarnah maniifakturno blago. Na podlagi teh podatkov so tišinski orožniki skupno z orožniki iz Murske Sobote napravili veliko preiskavo pri ciganih v njihovih naselbinah v Vančevi vasi in Bo-recih. Na dvorišču cigana Šandora Baranje so odkrili sprelno maskirano in z zemljo pokrito jamo, v kateri je bilo veliko zavojev manufakturnega blaga. V hiši so našli jwd omaro v zemlji zakojian zaboj manufakture, potem pa so odkrili take zaklade zakopane v hišah ciganov Jožefa Baranje, Horvata Franca in Josipa. Pri pregledu najdenega b!a"a so orožniki ugotovili, da je hilo ukradeno v noči ed 26. na 27. avgusta iugovcu šefu v Strihov- Maribor □ Kdor rabi instruktorske ali vigojiteljske moči, naj se prvenstveno obrača na naslov: Pedagoška centrala, abiturijenske zaposlitve, Maribor, Učiteljska šola. □ >Brazda< razstavlja. Letošnja jesenska razstava kluba marib. likovnih umetnikov >Brazda« se bo vršila koncem oktobra, in sicer najbrž v zgornji dvorani hotela Orel. □ Dr. Josip Furlun od 6. do 13. sept. ne ordinira. □ Mestna hranilnica in Spodnještajerska posojilnica nam sjjoročata, da jutri, v jwnedeljek, za stranke ne uradujeta. □ Studijska knjižnica. Z 9 septembrom se uvedejo zopet običajne uradne ure. Čitalnica bo odprta vsak dan od 15. do 18. ure; v istem času se izposojajo tudi knjige. □ Prvič nastopi gasilska godba danes dopoldne ob 11. v mestnem parku pri koncertu. S tem se bo godba predstavila mariborskemu občinstvu. □ Mestni avtobusi bodo v torek na Malo (io-spojnico vozili na jjodeželskih progah tako, kakor ob nedeljah. ( Kompletna politlrana spalnica iz IlUVVSli trdega lesa Din 4.500.- samo pri FR. NOVAK Tel. 2905 Vetrinjska 7 — Koroška 8 □ Ponor pred izkoriščevalci! Naznanjamo mariborski javnosti, da ne izroča nobenih prispevkov za stavkujoče tekstilne delavce v Mariboru drugim, kakor onim osebam, ki imajo opremljene nabiralne pole s štanipiljkanii jx>družnic Jugoslovanske strokovne zveze. Splošne delavske strokovne zveze in Narodne strokovne zve/.e. □ Živ ostal pod lokomotivo. V Košakih se je v noči na soboto pripetila nesreča, ki se je po čudežu še srečno iztekla 22 letni delavec Mirko Novak je prekoračil železniški prelaz v trenutku, ko je privozil vlak. Lokomotiva ga je zagrabila, nekaj časa vlekla jx> progi, potem pa ga s vso . silo odbila s proge v jarek. Novak je zadobil hude 1 poškodbe f>o vsein 'eiesu ter so ga reševalci pre- j peljali v bolnišnico. □ Žetev smrti. V Watovi ulici 1 je umrl v I visoki starosti 78 let upokojeni železničar Franc J Nipič. — V splošni bolnišnici je ugrabila smrt gosj)o Ano Beljajevo, staro 51 let. Pokojnica je bila : nečakinja župnika frančiškanske župnije g. svet. p. Landergotta. — Naj počivala v miru, žalujočim naše sožalje I KSio Mir!«o Černšč zopet ordinira od 8—9, od 12—13 in od 15—16 v sanatoriju v Mariboru, Gosposka ulica 49. □ 2318 srednješolcev v Mariboru. Včeraj so se zaključila vpisovanja na mariborskih srednjih šolah. Skupno je vpisanih na realni gimnaziji, klasični gimnaziji, drz. učiteljski šoli in trgovski akademiji 2318 dijakov. Največ jih ima realna gimna-zja, kjer se je vpisalo 1281 dijakov, in sicer 743 fantov in 538 deklet. V prvem razredu je 219 dijakov, drugem 219, tretjem 212, četrtem 205, petem 150, šestem 113, sedmem 99 in osmem 04. Zavod bo imel 30 oddelkov, 8 do 10 razredov bo moralo imeti popoldanski pouk. Poznavalci pravijo, da bodo morali drugo leto na realni gimnaziji uvesti še »nočni šiht«, če bo na zavod tak naval mladine in Maribor še ne dobi ženBke realne gimnazije. Na drugem mestu je klasiSna gimnazija,..0 763 dijaki, in sicer 616 fanti ln 177 dekleti. V prvem razredu je '189 dijakov, v drugem 109, tretjem 117, četrtem 117, petem 74, šestem 65, sedmem 59 in osmem 33. Zavod bo imel 20 oddelkov. Na realni in klasični gimnaziji je [»manjkanje učnih moči. Trgovska akademija ima letos 183 dijakov, in sicer v prvem razredu 52, drugem 64, tretjem 38, četrtem 29. Zavod bo imel 5 oddelkov. Na učiteljski šoli imajo letos zopet tri razrede s skupno 91 dijaki, in sicer 57 fantov in 34 deklet. V prvem letniku je 36 dijakov in dijakinj, v drugem 28, v petem pa 27. TKANINE za P°h'8tva in zavese, gradi za ma-IliHallllE drace, rolete in ležalni stoli najceneje pri FR. NOVAKU, MARIBOR, Koroška 8 — Vetrinjska 7 □ Okrog zločina v Rušah. Poročal! smo v petek o zagonetnem zločinu v Rušah, ko je izgubil življenje delavec Ignac Vrbljač. Našli so ga v četrtek mrtvega z razbilo glavo v gozdu v bližini tovarne za dušik. Hazlelesenj- je ugotovilo, da je bil udarjen z ušesom sekire ali kolom in da je umrl tekom pol ure jx> udarcu. Orožniki so zaprli dve osebi, ki sla osumljeni, da bi bili zapleteni v zločin. □ V mariborski bolnišnici je danes, dne 5. t. m. umrla po dolgi in težki bolezni ter operaciji ga. Julijana Knuplež, žena posestnika in Organista Knupleža Karla v Jarenini. Blagopokojna je bila stara šele 46 let. Zapušča žalujočega moža, sina jurista in tri pridne hčerka. Pogreb bo v ponedeljek, dne 7. septembra popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju na Magdalensko jx>kopališče. — Blagi rajnki svetila večna luč! □ Šolske potrebščine na obroke: 1. člani Na-bavljalne zadruge drž. nameščencev (Rotovški Irg, kjer naj zahtevajo nakaznico za Cirilovo); 2. člani žel. nabavljalne zadruge (Frankopanova ulica in Aleksandrova cesta, kjer naj zahtevajo nakaznico za Cirilovo); 3. nastavljenci in delavci v podjetjih, če ista prevzamejo zaračunavanje obrokov. Nakaznice dobite v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. □ Najcenejši nakup zimskega perila, pletenine lastnega izdelka po »Lia« krojih ter perje in puh, samo pri »L|iq« Maribor; Aleksandrova 19. □ Vse za vse šole v Cirilov'1 Jenkova slavnost v Cerkljah Jenkova proslava v Cerkljah pri Kranju bo v nedeljo, 20. t. m. Praznovali bomo 100 letnico rojstva tega našega glasbenega velikana. Velikan je bil po veliki množici skladb, ki so po obliki klasično dovršene, po melodioznosti pa od prve do zadnje, od preproste kratke pesemske oblike do velikih, mogočnih orkestralnih del tako naše, kakor bomo težko našli pri kateremkoli naših najboljših skladateljev. Obliko je vzel, kakor jo je do njega dal svetovni glasbeni razvoj, vsebino ji je pa dal popolnoma našo, slovensko, jugoslovansko, tako da se njegovi pesmi tujsivo prav nič ne pozna, saj se njegovi izredni notranji glasbeni sili ni prav nič bilo treba z nezdravo, nališpano tujsko prav nič spogledovati. Kakor naš zdravi kmeiski kruh ie dobra in krepka, kakor gorenjski dobro zabeljeni žganci, je krepka in zdrava in vsa dehti po neponarejeni domačnosti. Davorin Jenko je zložil nad 300 del, med nji-ni nad 70 večjih, obsežnejših. Zložil je nato živo narodno buduico »Naprej zastava slave«, zložil 1 je našo mogočno kraljevsko in državno himno »Bože pravde«, ki jo glasbeniki štejejo med naj-ilepše državne himne in ji prisojajo mesto v prvi vrsti. Zložil je ririlo, lako blažilno, največkrat pe-\o našo žaloslinko »Blagor mu, ki se spočije«. To so samo tri izmed drugih neštetih, tri, ki .se prepevajo in godejo in trobijo dom za dnem. , Bil je dvorni kapelnik na belgrajskem dvoru, iii vojaški kapelnik, kapelnik kraljeve garde, ka-'oelnik dvornega gledališča V Belgradu. Sploh je eno človeško dobo vladal in srečno vodil vso srbsko glasbo in jo iz preprostih zametkov dvignil na spoštovanja vredno višino. V Cerkljah mu v nedeljo, 20. t, m. odkrijemo spomenik, doprsje na visokem podstavku; — v Dvorjah na mestu rojstne hiše pa spominsko piramido. Najboljša prilika zaugoden nakup stolov, foteljev itd., kakor tudi pohištva iz upognjenega lesa se Vam nudi, če obiščete na ljubljanskem ve lese j mu tvrdko EC-Co, tovarno upognjenega pohištva in parketov v paviljonu Cigans ubili ta m gn vrgli v Ljublianlco cu pri St. Ilju v Slov. goricah. O. šef je vse najdeno blago tudi prejjoznal za svojo last. Cigani so pod silo dokazav priznali vlom ter ga opisali sledeče: V nedeljo 23. avgusta so se sestali cigani iz Vančevi vasi in Borecov v Murski Soboti z nekim ciganom »Rizo« ter se dogovorili, da bodo šli krast v Strihovec k trgovcu Šefu. Prenočili so v gozdu pri Pesnici, drugo jutro šli v Maribor, potem pa proti večeru nadaljevali pol proti Strihov-cu. Bilo jih je skupaj 9. Okoli polnoči so izvršili vlom na ta način, da so polomili ključavnice na vratih. Štiri cigani so stali na straži, ostali pa so nosili blago iz trgovine. Ko so V6e izropali, so povezali blago v bisage ter ga nesli na Jarenino, kjer so ga skrili na nekem kozolcu, sami pa so šli v bližnji gozd. Naslednjo noč so nosili blago do Vurberga, kjer so zof>et ostali čez dan skriti v gozdu, prihodnjo noč pa so še nosili bisage do Jablance, Kjer so nekemu kmetu ukradli konja in voz, naložili plen ter se odpeljali proti domu. Ko-nia in voz so pustili v Hrastju, plen pa odnesli čez Muro domov. Orožniki so vse krivce aretirali. Ljubljana, 5. septembra. Nasip za Ljubljanico, kjer stoji Mladinski dom, je bil v noči od petka na soboto pozorišče krvavega zločina. Samo okolnosti, da voda v Ljubljanici zdaj ni globoka, je pripisati, de ie bil zločin odkrit, čeprav je v glavnem še nepojasnjen. Ko sc ie danes popoldne okoli 3. vozil v čolnu po Ljubljanici mladi Poharjev Franček, je nenadoma zagledal v vodi moške noge v kariranih hlačah-dokolenkah, ki so štrlele iz vode. O grozni najdbi ie obvestil ravnatelja Mladinskega do ma dr. Blatnika, ki je nemudoma telefoniral na poljansko stražnico. Prihitel je stražnik Levim, ki je iz Mladinskega doma obvestil tudi ljubljansko reševalno postajo. Reševalci so se odpeljali z orodnim avtomobilom in po kratkem trudu potegnili utopljenca, ki jc ležal komaj meter od brega, z vrvmi na suho. V utopljencu so takoj spoznali cigana, ki hodi s cilrami od gostilne do gostilne in se tako skromno preživlja. Glavo je imel vso krvavo od neštelih ubodljajev z nožem. Kri pa mu je udarjala tudi iz ust. Nadzornik Herga, vodja stražnice na Poljanah, je odredil, da ostane utopljenec na bregu, dokler ne pride komisija, zaradi konfrontacije pa je k žrtvi krvavega zločina dal privesti štiri cigane. Cigani imaijo, kakor znano, v Stepanji vasi kar moihno kolonijo in se preživljajo na najrazličnejše načine. Cigani so si utopljenca ogledali, izjavili so pa soglasno, da ga ne poznajo. V žepih ubitega niso našli drugega kot železniško vozovnico Ježica—Trzin z žigom od 31. avgusta. Okoli pol 5. ure jc prišla nradna komisija, in sicer: dr. Lužar in podnadzornik kriminalnih agentov g. Podobnik. Dr. Lužar je ugotovil, da ima mrtvec na giavi 5 ubodijnjev, oa katerih sta dva smrtna. Prebito ima kost in možgane. Kdo ima ubitega in v vpdo vrženega cigana na vesti, zaenkrat še ni ugotovljeno. Skoraj nobenega dvoma pa ni, da je treba krivca iskati med njegovimi tovariši cigani. Zaradi suma soudeležbe pri uboju je policija aretirala cigana Josipa Peslnerja, ki je rojen v Mariji Gradcu pri Laškem in je po poklicu brusač. Zaslišal ga ie v pisarni Mladinskega doma podnadzornik gospod Podobnik. Pestner je priznal, da je bil z umorjencem in s še nekim drugim ciganom skupaj v gostilni Bricelj Ivan. Okoli pol 11. so odšli iz gostilne. Pestner trdi, da ie on odšel naravnost spat, slišal pa je še spotoma, da se njegova dva tovariša na bregu Ljubljanice prepirata zaradi nekih deklet. Kaj se ie pozneje zgodilo, ne ve. Klicani sta tudi služkinja in natakarica iz Bricljeve gostilne, ki sla izpovedali, da so omenjeni trije cigani izpili v gostilni 7 litrov vina, jedli pa nič. Umorjenec je v gostilni zastavil svoje citre, ker mu je zmanjkalo denarja. Tudi prebivalci bližnjih hiš vedo povedati, da so okoli 11. ponoči slišali na bregu Ljubljanice hud prepir med cigani. Kaj pa se je zgodilo pozneje, nihče ne ve. Zanimivo je, kar je izpovedal Peier Zvoki iz Stepanje vasi. Ko je zjutraj ob V-šel po bregu Ljubljanice proti mestu v službo, jc na kraju, kjer so potegnili utopljenca na suho, videl nekega cigana, ki je gledal v Ljubljanico. Na vprašanje, kaj išče, mu je ta odgovoril: »Otroci so mi vrgli brus v vodol« Žrtev krvavega zločina je stara okoli 35 let. Na sebi ima črn suknjič, kariraste hlače-doko-lenke in nizke rjave čevlje. Nesrečnega cigana so proti večeru prepeljali v Stepanisko mrtvašnico. Na odredbo držav-| nega tožilstva bo morala sodna komisija truplo 1 obducirati še nocoj. Imeli smo priliko videti pismo s 5. avgusta, ki ga je neki Seviljanec pisal svojemu, v Nemčiji bivajočemu sinu. To je prvo pismo, ki ga je do-tičnik prejel od svojcev, odkar so izbruhnili boji v njegovi domovini. V pismu se zrcali prav jasno tisto nastroje-nje, ki zdaj navdaja pravo Španijo. To je občutek sreče zaradi nastopa belih in v vseh je neomajno zaupanje, da bodo beli zmagali in premagali komunizem, ki je najhujši sovražnik Španije. Pismo se začenja in konca z vzklikom: Živela Španija I To je vzklik, ki je v teh dneh za slehernega Špan-ea neskončno večjega pomena ko v prejšnjih letih. Dandanašnji je ta vzklik resnični bojni klic Španije, ki se v pravem pomenu besede bori za svoj narodni obstoj, ki noče, da postane kolonija Moskve in tako za večno propade. To je resnična vojna, pravi pismo, ki jo bojujemo, da enkrat za ▼selej prepodimo komunizem iz Španije. Zdaj šele bo mogli dognati, kako korenito se je bil kdmuni-zem po vsej Španiji, notri do najmanjše vasi, raz-predel in pripravil. Pisec najprej opisuje začetek bojev in dogodke, ki so jih doživljali v Sevilli. Spočetka so se bojevale samo redne čete, ki so ponekod naletele na tak hud odpor, da so morale uporabljati topove in letala. Kmalu so dobile vojaške čete ojačenja iz vrst »Španske falange« in >Requetesov«. Pisee Eisma navdušeno hvali čete belih in pravi, da se panija ne bo mogla nikoli zadostno oddolžiti tem četam za vse to, kar so storile za rešitev Španije. V pismu je nato opisan prihod legionarjev in rednih čet Iz Maroka. Ker so imele tedaj Gibral-tarsko ožino še v oblasti vojne ladje, ki so bile zveste madridski vladi, so čete iz Maroka prinašala posebna letala. Na ta način so letala prinašala da 1500 mož na dan v Španijo. Letala so za vsak polet potrebovala manj ko uro časa in so se koj vračala po nove čete. Pisec pravi, da so bili legionarji sami odlični in navdušeni bojevniki (fantasticos de bravos). Ti legionarji ko tudi redne maroške čete eo pač temeljito, vendar brez vsakršnih grozot opravile z nasprotniki. Niso ravnali tako kakor komunisti, ki so postopali barbarsko in ki počenjajo take strahote, da si mora vsak Španec zakriti obraz od sramote, če se bo vse to razvedelo po svetu. Nato poroča pisec, kako so porazdeljene vojaške sile po državi, poroča o tistih pokrajinah, ki so v rokah belih in o ostalih krajih, ki še ječijo Eod krutim jarmom rdečih. Po rdečih pokrajinah panije vlada povsod komunistična anarhija. Pri njih ni nobene avtoritete in vsakdo počenja, karkoli se mu zahoče. Nihče nikogar ne sluša. Po ostali Španiji pa poteka življenje povsem normalno, povsod delajo, nikjer ničesar ne manjka in povsod se ljudstvo navdušeno veseli, da se je posrečilo otresti se vlade, ki je vodila v komunizem. Da bi pojasnil, kako je življenje normalno v pokrajinah, ki so v oblasti belih, poroča pisec, da so priplule v Sevillo druga za drugo angleška, francoska in nemška bojna ladja, da bi sprejele na krov inozemce. Toda niti eden inozemec se ni odpeljal iz teh krajev. Pomorščaki teh ladij so se le čudili popolnemu redu in vsakdanjemu življenju, ki so ga povsod videvali. Potem poroča pisec spet o vojaških nastopih ln zatrjuje, da so čete »slavne armade v službi Španije« resnično obkolile Madrid, ki fja zmeraj bolj oklepajo, da ne bi mogel nobeden izmed odgovornih politikov pobegniti. »Vse te zverine, pa najsi bodo tega ali onega imena, bomo iztrebili, da bo Španija spet velik narod in ne bo kolonija Rusije.« — Na drugem mestu pisma pa je zapisano: »Seveda se vsi zavedamo, da bo še dolgo trajalo, preden bomo mogli popolnoma očistiti Španijo in se iznebiti vseh teh številnih divjakov in zveri. A potem bo vstala nova, velika in slavna Španija in ves svet bo občudoval našo Španijo zato, ker je uničila komunizem, ki so ga nam hoteli naprtiti iz Rusije.« Pismo konča s pozdravi in vzklikom iz dna duše: »Živela Španija! Živela španska armada!« (Kolnische Volkszeitung.) Žuželke, ki pojejo in godejo Po travnikih bi grmovjih je slišati čirikanje doraslih moških čričkov. Časih se človeku posreči, da vidi žuželko, kako proizvaja svojo godbo, čepi pred svojo votlinico in drgne obe prednji krilci ob život. Prav tako postopa samec velike zelene kobilice. Če preiščemo krila s kakim povečalnim steklom bolj natančno, vidimo, da ima kobilica na spodnji strani levega zgornjega krila močno, s številnimi zobci posejano žilo, a njej nasproti poteka počez rožena žila. To je godalo, ki kobilica z njim gode. Liki loku na goslih poteza nazobčana žila po drugi žili, ki je namesto strune in jo spravi v nihanje in s tem, da krilca malo dviga, nastane zračni prostor., ki ojača čirikasti glas, ki nastaja z obojestranskim drgnjenjem obeh žil. Prav tako čirikajo črički ali strički in neke druge vrste čriček, ki je svetlorumen in ki zlasti živi v deželah ob Sredozemskem morju, kjer je ozračje ob toplih, poletnih večerih polno njih petja. Na polju so še drugi črički, ki imajo majhen rožiček na glavici. Ti pa drugače godejo. Obe, precej debelejši bedrci zadnjih nog, ki so nanje tesno dodani tenki nožici se drgneta navzgor in navzdol. Tu ima pa bedrce nazobčan rob na notranji strani. In to bedrce poteza po neki žili na prednjem krilcu. Število zobcev, ki jih je jako veliko, in brzina potez določajo višino glasu. Tako ima naš čriček kakih 140 zobcev in proizvaja glasove, ki so enaki noti e na deveti pomožni črti notnega sistema. Princ Tokugava, japonski član mednarodnega sosveta za olimpijade, je postal predsednik za XII. olimpijske igre, ki bodo 1940 v Tokiu Kdor ima dober posluh, bo spoznal, da čirikanje ni zmeraj enako. Ze to, da proizvajajo glasove le samci, je dokaz, da so glasovi v službi zaploditve. Znanstveno so dognali, kako se razlikujejo glasovi dveh čričkov, ki sta si nasprotnika. Snubaško petje samca spoznamo po zmanjšani ja-kosti glasov, medtem ko sestojijo glasovi pri oploditvi le iz nekaj tonov. Že iz vsega tega pa se nam pojasni, da morajo imeti te živalce tudi ude, ki jih usposabljajo, da slišijo petje svojih sovrstnikov. In zares imajo vse čirikajoče žuželke ušesa, ki so sestavljena iz mrenice bobniča, te pa se dotika koščica sluhala, ki prihaja iz osrednjega živčnega ustroja, črički imajo ušesa ob straneh trebuha, kobilice pa jih imajo na spodnjem členku sprednjih nožic. Imamo še različne druge žuželke, ki godejo in take, ki povzročajo kak šum. Tako imamo hroščka, ki se, kadar leži na hrbtu, požene kvišku s posebno uskočno napravo na prsih; tedaj slišimo pokljanje. V starem lesu pa biva hrošček, ki z glavico udarja na podlago, kar je slišati ko tiktakanje ure. Različni so tudi glasovi letanja, ki jih žuželke proizvajajo s krili, ko letajo. Poznamo nežno petje komarjev, brenčanje mesarske muhe in svrščanje kačjih pastirjev. Radi posebnih pevskih zmožnosti so pomembni še škržati, ki prav tedaj radi pojejo, kadar neusmiljeno pripeka sonce z vedrega neba. Škržati so večinoma otroci vročega juga, vendar jih dobimo tudi po naših toplih krajih. Tudi pri škržatih imajo le samci pevsko napravo. Na obeh straneh zadka je pod pokrovčkom tenka kožica. Med obema kožicama so počez razpete mišice. Mišice pa spravijo kožico v nihanje. Tako nastanejo ostri pevski glasovi, ki jih prazni prostori v zadku še okrepijo. so če hočete vedeti Stari Rimljani so imeli slavčke v kletkah in jih tudi jedli. Slanik posredno in neposredno preživlja največ ljudi na svetu. Sonce je 324 tisoč krat težje ko zemlja. Palača nizozemske kraljice v Amsterdamu stoji na 13.000 brunih. Ena sama orhideja ima na leto 70 milijonov semen in vendar jo je tako težko dobiti. Mravlje enega mravljišča, pa čeprav jib je 100.000 v njem, spoznajo druga drugo. Najstarejši človek sveti je bil neki Jenkins, ki je bil 151 let star in je umrl 1. 1670. Človek, ki je šepal, je prvi prišel krog sveti — in to je bil Magalbaes. Največji očesni živec ima 15.000 poedinih nitk. Slavni hrib železne rude, Kirnavara, ima 280 milijonov ton rude. Papir za zavoje so že v 11. stoletju uporabljali trgovci v Kairi. Roj čebel tehta navadno en in pol do dva in po! kilograma. Naskok na Irun. Bele čete pri naskoku na utrdbo Irun, ki so jo zavzele. Razglas ljudske ironte: »Morite!" »Frente Popular«, list ljudske fronte, ki izhaja v San Sebastianu, ponatiskuje razglas, ki jo izšel v komunističnem madridskem glasilu »Mundo Obrero« in v anarhističnem barcelonskem časopisu »Solidaridad Obrera« in ki poziva ljudstvo: »Potrebno je, da prelivamo kri, vendar moramo paziti, da nam rdeča barva krvi ne zamegli oči tako, da nas ne bo dobila strast v oblast in bi počenjali krivična dejanja. Kri nas ne sme tako opijaniti, da bi povsod videli sovražnike in bi celo preganjali kake uboge, nesrečne ljudi, ki bi se, čeprav počenjajo neumnosti, vendarle še poboljšali in jim je zato treba odpustiti. Teror, ki deluje v teminah, mora polagoma prenehati. Na njegovo mesto naj pridejo ljudski tribunah. Če že moramo prelivati kri in morajo pasti žrtve, poleni naj bo to očitno, da ljudje razumejo vzroke, zakaj se je tako zgodilo. Potem bo to »socijalno čiščenje« tudi kaj zaleglo in potem bo tudi dobro, delavno in človekoljubno ljudstvo navdušeno pozdravljalo naše delovanje.« Ali more biti še kje kak hujši dokaz za strahotne razmere v Madridu in Barceloni, za cinično mišljenje komunistov in anarhistov, kakor je ta »Razglas« . ..? Sveti kraji ob jezeru Tana Novost sa tipskem velesejma je cev, kjer so ljudje vami pred napadi iz ztaka. Take cevi so na prodaj. Zlato žrtvujejo ia špansko domovino. V glavnem stann belih, v Burgosu, zbirajo zlato, prstane dragulje za narodno obrambo zoper komunizem v Španiji. Angleški major Cheesman je nedavno prepotoval pokrajine krog abesinskega jezera Tana in je nabral mnogo zanimivega gradiva o teh krajih, Iti so Abesincein sveti. Major je potoval na otoke in po jezeru v barkah, ki so narejene iz močnega trsja in ki jih domačini splošno uporabljajo. Najprej je ekspedicija obiskala D e c h , največji otok, ki meri v premeru 3000 metrov. Tri-četrtine otoka pokrivajo polja zamorskega prosi. Poedine njive so z grmovjem ločene druga od druge. Edine živali, ki bivajo na tem otoku sredi jezera Tana, so kače-pitoni, miši, ptiči in metulji, ki morejo izredno dolgo leteti. Čeprav je otok tako majhen, ima vendar pet cerkva. Otok Narga Silasi pa meri le 540 m v premeru. Stoji slično ko Dech na podstavku mogočne bazaltne skale in je porasel z gozdovi. Cerkev, ki jo je dala sezidati soproga cesarja Ba-halfa (1721—1730), je po slogu podobna gondar-skim gradovom, ki so jih sezidali Portugalci. Svete pergamentne listine v cerkvi so umetniško okrašene. — Južnovzhodno je otok D a g a, ki je ognjenik, 92 m visok in na vrhu je samostan sv. Štefana. Menihi imajo prav strogo življenje. Na Dogi so ostanki trupel sedmih cesarjev, med njimi tudi cesarja Davida I. (1382 do 1411) in Fasilada (1632—1665). V cerkvici sv. Gabrijela na II e b r u n u je grob cesarja Takle Haimanota izza 18. stoletja. Bogata knjižnica je največji zaklad tega otoka. — Drugi otok, Debra Mariam, blizu ustja Velikega Abaija, je imel nekoč slaven samostan, kjer je bilo več koncilov. — Otok Bet Manzo je slično ko Daga, ognjeniškega izvora. V cerkvici so lepe freske. Skoraj na vseh teh svetih otočkih na jezeru Tana so cerkve ali samostani. Svetišče na Rimi ima v posebni glinasti posodi pepel cesarja Sartse Denghela (1563—1597). Slike v cerkvi so bržkone evropejske. Otok Tana Herkos, ki je s skalo v zvezi s celino, je dal jezeru ime. Če verjamemo ustnim izročilom, so prav senika j postavili skrinjo zaveze, ki jo je Menelik I. pripeljal iz Jeruzalema in ki so jo čez več stoletij prenesli v Aksum. Cerkev na otoku sta 1. 333 po Kr. ustanovila Ubreha in Asbeha, ko je Frumencij uvedel v Abesinijo krščanstvo. Cerkev vsebuje marsikak predmet zgodovinskega pomena. Da je bil otok Tana Herkos izmed vseh teh otokov najvažnejši, nam dokazujejo več ko 30 metrov visoki stolpi, ki se na severu dvigajo na navpično štrleči skali in so videti ko mogočna trdnjava. Otok Hila Manzo ima podrtine neke cesarske palače. Na otoku Mitraa, blizu vzhodne obale so ruševine svetišča, ki ga je cesar Janez I. sezidal v drugi polovici 17. stoletja in mavzolej cesarja Iyasa (umrl 1706). Drugo cerkev, ki jo je ustanovil David I. v 14. st. pa so porušili Turki, ki so jih Abesinci 1. 1543 s pomočjo Portugalcev premagali. Tudi na severu je mnogo otokov na jezeru Tana. Skoraj vsi so dokaz za nekdanje bogato življenje Abesincev, drugi pa so sveta pozorišča, romarske poti Etiopije. Novi gospodarji bodo morali vsa ta svetišča vpoštevati, če bodo hoteli mirno shajati z ljudstvom. Če hočete vedeti... Reaumur je preračunal, da more imeti ena sama listnata ušica (Aphis) 5904 milijonov 900 tisoč potomcev. »Ali vaš sin še zmeraj študira?« »Seveda. Za zdravnika bo in je rajši delj časa na univerzi, ker imajo bolniki več zaupanja v stare gospode!« »Gospa, ali se spomnite tiste sklede, ki ste jo včeraj kupili in ste dejali, da se ne da razbiti?« »Vem.« »Razbiti se da!« * »Mama, naša učiteljica ni še nikoli videla konja.« »Kako da ne?« »Jaz sem narisal konja in ona ni vedela, kaj je to.« ★ Škotska. »Veš, v Parizu sem samo za napitnine izdal pet frankov.« »Koliko let si pa bil v Parizu?« Razpis volitev v Zbornico Kakor smo že poročali, so za 29. november, t j. v nedeljo, razpisane volitve v Zbornico za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani. Volijo se 4 odseki: industrijski, trgovski, obrtni in gostinski. Industrijski odsek ima 16 članov in ravno toliko namestnikov, od tega 4 v Ljubljani, trgovinski odsek ima 16 članov, od tega 2 iz Ljubljane, obrtnik odsek 20 članov, od tega 2 iz Ljubljane, in gostinski odsek 10, od tega 2 iz Ljubljane. Kdo voli Sedaj je glavni volilni odbor izdal razpis o zborničnih volitvah, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti (razpis je objavljen tudi v Službenem listu št. 72 z dne 5. septembra 1986). Voliti sme vsak pripadnik Zbornice, in sicer: A. Fizična oseba neglede na spol, ki je: 1. državljan kr. Jugoslavijo, 2. uživa vse grajanske pra-vince in 3. opravlja najmanj leto dni samostojno in upravičeno kak obrt na zborničnem področju ali se bavi s katero izmed drugim gospodarskih panog in strok, navedenih v čl. 894, odst. 1 zakona o obrtih. — B. Pravna oseba, ki opravlja leto dni v zborničnem področju katerikoli obrt v smislu gornje točke 3. Rok leta dni se računa od dne, ko se je po zakonu pridobila pravica, opravljati obrt. Upravičeni so torej voliti oni, ki so vložili obrtno prijavo pri pristojnem uradu za obrt, vezan na pooblastilo najkasneje do 29. novembra 1935. Če je bila obrt prijavljena za registracijo po čl. 456 o. z., se smatra, da je ta pogoj izpolnjen neglede na to, ali se je izdalo pooblastilo ali dovolilo. Vsem tem osebam pristoji volilna pravica, neglede ali imajo v zborničnem področju glavni obrat ali pa podružnico ali so zavezani samo prispevku ali aokladl. Volilna pravica rokodelcev je vezana na to, da izpolnjujejo osebne pogoje za opravljanje dotič-ne obrti. Zato v obrtnem odseku, v katerem volijo rokodelci, iz čl. 25 ob. z., nimajo volilne pravice vdove, niti maloletniki, ki nadaljujejo obrt, pa , tudi ne pravne osebe, trgovske družbe ali zadruge, ima pa volilno pravico vsak rokodelski mojster, ki je član javne trgovske ali komand, družbe. Za ostale obrti se volilna pravica izvršuje takole: 1. Pravne osebe imajo kot volilci samo en glas. 2. Pri javnih trg. in konti, družbah izvršujejo volilno pravico vsi javni člani, ki so upravičeni podi-Jsovati družbo. 3. Za državna, banovin-ska in občinska gospodaiska podjetja pristoji glasovalna pravica njih upravnikom. Začasno je izključen od volilne pravice, kdor je v konkurzu, glede kogar teče prisilna poravnava ali kdor je v kazenski preiskavi zaradi kaznivih dejanj, zaradi katerih more biti obsojen tudi na izgubo častnih pravic. Aktivno volilno pravico imajo volilci samo v onem volilnem telesu, katerem pripadajo. Volilec ima neglede na število obrtov, ki jih opravlja, v vseh volilnih telesih, ki jim po svojih obrtih pripada, samo 1 glas. Volilec, ki ima več obratov, sme izbrati, na katerem volišču, ki bi bilo zanj po sedežih obratov pristojno, želi izvršiti svojo volilno pravico, mora pa to najkasneje do 13. oktobra 1936 sporočiti vsem združenjem, ki ga vodijo v seznamu, da ga črtajo za ona volišča, na katerih no bo volil. Če tega ne stori, ga črta glavni volilni odbor iz vseh imenikov. Kdo sme bili izvoljen Za svetnika je lahko izvoljen vsak moški, ki ima aktivno volilno pravico, nadalje inora stanovati na zborničnem področju najmanj tri poslednja Mariborska mestna hranilnica Maribor, 4. septembra. Na zadnji seji je mariborski občinski'svet pri sklepanju o eskontu menic pri Narodni banki smatral za potrebno, da glasno povdari važnost Mestne hranilnice za gospodarski razvoj mariborskega mesta. Občinski svet se zaveda, kakšen pomen bo imela likvidnost tega zavoda, ki bo zopet lahko ustregel upravičenim željam vlagateljev ter izplačeval vloge. Zaradi tega je občinski svet napravil sledeče sklepe: 1. Občinski svet mariborski ponovno zagotavlja vse vlagatelje Mestne hranilnice, da v istini obstoja jamstvo mestne občine za vse vloge v Mestni hranilnici in da je zato vsak vlagatelj brez skrbi za polno vrednost svoje vloge. 2. Občinski svet naproša, da se zagotovila, ki so bila dana v Belgradu, čimprej realiizrajo, Ja dobi mestna občina pri Hipotekami banki kredit v iznosu, ki ga dolguje mestni hranilnici. Zato se naj ta prošnja občinske seje odpošlje Hipotekami banki, ministrskemu predsedniku in obema slovenskima ministroma, ki sta dosedanja zagotovila iz-poslovala. Zaupamo sedanji vladi, da bo upoštevala posebno mariborske razmere in rešitev tega vprašanja pospešila. 3. Občinski svet apelira tudi na vse, ki imajo gotovino doma brezplodno, Ja znova zaupajo svoj denar denarnim zavodom, posebno še Mestni hranilnici, kjer se bo pod strogim nadzorstvom gledalo na to, da bodo vse nove odslej vložene vloge res tudi stalno v celoti izplačljive. V zaupanju je rešitev sedanje denarne krize, ki se mora v kratkem nehati, da bo gospodarsko življenje zopet normalno teklo. Naše gospodarstvo • «•• V fUUJU Narodna banka objavlja statistične podatke o našem gospodarstvu v mesecu juliju 1936. Iz tabel posnemamo, da so hranilne vloge v teku meseca junija narasle za 148 milij. Din. kar ie pa večji del pripisovati obrestim, ki se pri nekaterih zavodih pripisujejo še vedno polletno. Lani junija so se hranilne vloge povečale za 26 milil, dinarjev, leta 1954 pa za 73 milij. Din. Velik del vlog odpade tudi na privilegirane denarne zavode. Pri 20 velebankah so se vloge na knjižice povečale v juniju za 19 milij., v juliju pa zmanjšale za 7. Indeks cen na debelo je v juliju neznatno narastel od 65.4 na 65.6; padle so cene rastlinskih proizvodov od 64.5 na 60.9, cene živine in proizvodov pa so narasle od 56.2 na 61.1, cene mineralnih proizvodov so ostale neizpremenjene na 80 6 cene industrijskih proizvodov pa so popustile od 67.6 na 67.5. Indeks cen na drobno v belgradu je v juliju popustil od 68.1 no 67.8, zmanjšal se je indeks za prehrano od 70.9 na 70.8, indeks za obleko je narastel od 71.6 na 71.8, dočim je indeks za kurjavo in razsvetljavo narastel od 69.5 na 68.5. leta, da je prav toliko let upravičen Itd., 80 let star, da ni član uprave ali nadzornega odbora prisilnega združenja, ki spada pod nazor Zbornice, za katero kandidira, da ni aktiven ali upokojen nameščenec Zbornice ali prisilnega združenja, da ne vodi sodne pr»de z Zbornico, da ni 6 mesecev v zaostanki) s plačilom doklade ali prispevka, to potrjuje davčna uprava. Pasi' no volilno prayico imajo volile! v tistem telesu, v čigar volilni imenik so vpisani. Imeniki bodo razgrnjeni v prostorih pristojnega prisilnega skupnega ali strokovnega združenja na področju Zbornice. To ne velja za industrijo, kjer bo Imenik razgrenjen v zborničnih prostorih, in pa za pripadnike, ki ne pripadajo nobenemu prisilnemu združenju, kjer bo imenik tudi razgrnjen v Zbornici sami. Združenja morajo imenike dostaviti do 17. septembra pristojnim volilnim organom. Vsi volilni imeniik bodo razgrnjeni od 29. sept. do 13. oktobra vsak dan od 9.—12. in od 4—t>. Reklamacije Rok za reklamacije se začne z dnem razgrnitve imenikov ter traja do 13. oktobra. Reklamacije 6e morajo vlagati pismeno, pa jim morajo biti priložene uradne listine, katere morajo pristojna oblastva izdati rektainantu v 3 dneh. Izročiti se smejo osebno ali po pošti ali pri pristojnem krajevnem volilnem odboru ali pa pri glavnem volilnem odboru. Glavni odbor sklepa najkasneje do 22. oktobra, ko mora izročiti reklamantoin odločbo. Kandidatne liste Kandidatne liste so postavijo za vsako volilno telo in za vsako volilno okrožje skupno s priloga-mi samo na uradnih obrazcih, in sicer pričenši 9 23. oktobrom do najkasneje 2. novembra. Označujejo se po nosilcih. Ena in ista oseba sme kandidirati na dveh ali več kandidatnih listah, ni pa tudi ovire, da se ena in ista oseba kandidira v več volilnih telesih. Član uprave ali nadjorstva prisilnega združenja sme kandidirati samo če izjavi, da bo po izvolitvi v Zbornico podal oslavko na svoj položaj v združenju. Kandidatne liste mora podpisati po petkrat toliko predlagateljev, kolikor je kandidatov trgovcev, rokodelcev ali iz pogostinskih obratov, dvakrat toliko pa velja za industrijo. Liste sinejo predlagati samo zbornični člani. Če lista ne ustreza zakonitim pogojem, jo glavni odbor v 3 dneh vrne, da se popravi. Namesto zavrnjene se lahko vloži najkasneje do 5. novembra nova. Liste morajo biti objavljene tudi v Službenem listu. Glasovnice Glasovanje se bo vršilo v glasovalnih krajih (volilnih lokalih), in sicer za trgovinski, obrtni in gostinski odsek tajno osebno. Odrejenih je 44 volišč za vso Slovenijo. Glasovnice so uradne. Glasuje se tako, da volilec izpolni s križcem tisti krog, ki je natisnjen na glasovnici pole^ imena nosilca liste, za katero glasuje. Glasovanje v industrijskem odseku je tajno in pismeno. Ta pisma mora prejeti glavni volilni odbor najkasneje do 29. novembra do 6. zvečer Volilec ni upravičen zahtevati zaradi storjenega pogreška novo glasovnico ali novo ovojnico. Število natovorjemih vagonov je znašalo v juliju 130.000 (junija 116.000 in julija 1935 126.000). Tudi pomorski promet jc bil v juliju višji kot junija letos in julija lani. Promet na naših borzah je znašal v devizah in valutah 205 milij. (junija 1936 217 in julija 1935 127 milij. Din). Promet v efektih je padel od 22 v juniju na 17 v juliju 1936, dočim jc znašal lani julijo 37 milij. Din. Padec cen zlata Zaradi znatno nižjih cen v zasebni trgovini za zlat denar se je Narodna banka sedaj odločila znižati tudi svoje pokupne cene za zlato. Napoleondori se nudijo že po 312, kar pomeni padec za 4 din v teku 1 tedna. Narodna banka bo odslej s 4. septembrom plačala za zlato 50 din za gram, dočim je znašala nakupna cena od 3. septembra 1934 dalje 51 dinar. Primerno se znižajo tudi cene kovanega denarja in sicer za napoleondor. od 303 na 290, za mali dukat od 179 na 172, za avstrijski zlatnik za 20 kron od 317 na 304.50, za turško liro od 344 na 330, za 10 zlatih rubljev od 430 na 387, za 20 nemških zlatih mark od 371.50 na 353, za 25 avstrijskih šilingov od 275 na 264.50, za zlati dolar od 78 na 75.20 in angleški funt od 379.50 na 365.50. Za manjkajoče količine se odbije pa 50 din za gram čistega zlata. Zakon o denarju od 9, maja 1931 je odredil ceno zlata, ki ga kupuje Narodna banka na 37.73 din za gram ali 37.735.85 din za kilogram, kasneje pa se je temu priračunal še ažijo v znesku 28.5%. ★ Viceguverner Narodne banke v Berlinu. V Berlin je prišel drugi viccguverner Narodne banke dr. Ivo Belin. Namen dr. Belina je urediti vprašanje potniškega prometa med obema državama, ker je znesek 2 milij. nemških mark za potovanje po Jugoslaviji že izčrpan. Pa tudi tečaj nemške marke je padel zadnje dni pod 13 din. Kontrola izvoza nekaterih predmetov. Narodna banka je odredila, da bo doslej potrdila o zavarovanju valute pri izvozu konoplje, sirovih kož, svinca, cinka in ferosilicija izdajala sama, ne pa pooblaščeni denarni zavodi. Instalacije za Zenico. Te dni je prispela v Zenico prva partija železne konstrukcije v Zenici, ki je bila naročena v Nemčiji. Prva partija ima 260 vagonov, skupno pa se bo uvozilo instalacij in ' s t rojev 1400 vagonov. Cena oljnatih semen. V petek je bila v Bel-1 gradu konferenca v kmetijskem ministrstvu o cenah oljnatega semenja, ki go kupuje industrija za predelovanje. Kot znano, ie bila cena (za podlago) določena za nakup od producentov po 250 dinarjev Na konferenci po ie prišlo do sporazuma, po katerem se cena zniža za 4%, torej na 240 Din za 100 kg. Ta cena velja za 1937, in sicer samo za i čisto in zdravo blago. Letina hmelja. NemSka sekcija hmeliarske zveze v 2atcu ceni letošnji pridelek hmelja v CSR na 200 tisoč, (1935 153 000), v Nemčiji na 180.000 (214.000), v Franciji 35.000 (47.000), BcJgiji 15.000 (26.0U0), Poljski na 40.000 (40.000) in v ju- Krasne izbrane jesenske modele v damskih plaščih, paletojih in oblekah nudi v veliki izbiri po konkurenčnih cenah FRAN LUKIČ, LJubljana, Stritarjeva 4 goslaviji no 60.000 (lani 75.000) stotov po 50 kg. Skupna cenitev letine v navedenih državah znaša 530.000 stotov, dočim je znašal Ioni pridelek 555.000 stotov. Zvišanje glavnice. Ban dir. M. Natlačen jc odobril Avtomontaži, delavnici d. d. v Ljubljani, jjovišanje glavnice od 0.5 na 1 milijon Din z izdajo 500 novih delnic po 1000 Din ter v zvezi s tem izpremembo pravil. Vpisi v trgovinski regisler: Mehanična tkalnica jugopamuk, Čech in Nemec, mehanično izdelovanje vsakovrstnih tkanin in razpečevanje izdelkov v Kamniku; Dcntal — depot — Dentes, dr. z o. z, Ljubljana, Ilirska ulica 36, poslovodji Paulin Robert in Pavlin Marija, glavnica 200.000 dinarjev, od lego plačano v gotovini 50.000 Din; Pestelj Alojzij in drug, pekovski obrt, družbenika: Pestelj Ivan in Murn Maks; Fr. Stupica sinova, trgovina z železnino na drobno in debelo, Ljubljana, družbenika S. Franc in Leon. Borza Dne S septembra 1936. De ii ar Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 1915 milij. Din v primeri s 3417, 1237, 3524 in 5253 milij. Din v prejšnjih tednih. Cburih. Belgrad 7, Pariz 20.19375, London 15.4525, Newyork 306.75, Bruselj 51.85, Milan 24.125, Amsterdam 208.20. Berlin 123.375, Dunaj 56.85, Stockholm 79.675, Oslo 77.65, Kopenhagen 69, Praga 12.67, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Heleing-fore 6.8075, Buenos-Aires 0.865. Športni dnevi SK Planine Pod pokroviteljstvom bana dravkse banovine g. dr. Marko Natlačena se prično danes dopoldne ob 9. uri na stadionu velike športne prireditve mladega in agilnega kluba Planine v Ljubljani. Do-poldnen prično tekmovanja v odbojkj in namiznem tenisu za kateri panogi vlada veliko zanimanje. Resni tekmeci tako v odbojki kakor v namiznem tenisu garantirajo za prvovrstni športni užitek. Lshkoatletske tekme bodo pa gotovo privabile veliko število prijateljev te lepe športne panoge. Med mladimi atleti bomo videli, starejše in preizkušene borce, ki so se že opetovano borili tudi na mednarodnih tleh za barve naše domovine. Današnji lahkoatletski program je zelo obširen m pester, število prijavljenih je doseglo z današnjo prireditvijo letos rekord. Program se bo razvijal po temle vrstnem redu: Ob 15: a) Tek na 100 m za sen. in jun.; b) Skok v višino — dekleta; c) Skok • palico v višino — sen.; č) Met krogle — sen. Ob 15,30: a) Tek na 60 m za seniorke in ju-niorke; b) Skok v daljavo — sen.; c) Met 'iiska — sen.; č) Skok v višino — jun. Ob 16: a) Skok v daljavo, jun.; b) Skok v višino, sen.; c) Met kladiva, sen.; č) Met kopja, dekleta. Ob 16,30: a) Tek na 800 m, sen.; b) Met diska, jun.; c) Troskok, sen.; č) Met diska, dekleta. Ob 17: a) Tek na 5000 m, sen.; b) Met kopja, sen.; č) Med krogle, jun.; č) Met kopja, jun. Ako bi bile kake točke iz predstoječe skupine preje končane, kakor je določeno po tej razpre-delbi odredi voditelj tekmovanja takoj naslednjo točko ne glede na določeni čas, Vsekakor pa bo skrbel sodniški zbor, da se bo vedno tekmovalo v štirih disciplinah hkrati, kar je za reden potek in pravočasni zaključek nujno potrebno. Vstopnice sedeži po din 10, stojišča po 5, za dijake in vojake pa po 2 din je dobiti cel dan pri blagajni na stadionu, Vhod s Tyrševe ceste. Jutri se tekme v odbojki in namiznem tenisu nadaljujejo, glavni dan pa bo na praznik v torek, ko bomo poleg finalnih lahkoatletskih točk gledali še lepo gimnastiko. Za tekme so darovali krasna darila ban g. dr. Natlačen, tvrdka Eberl in Alpina v Ljubljani. Jubilejne strelske tekme Ljubljansko strelsko okrožje praznuje letos desetletnico svojega plodonosnega delovanja. V viden izraz tej obletnici prireja za članstvo 121 strelskih družin, ki so včlanjene v okrožju, in za lovce, v dneh 6. in 8. septembra veliko jubilejno strelsko tekmovanje na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Tekmovanje prične v nedeljo, 6. t m. ob 8 ter traja z dveurno ojioldansko prekinitvijo do 17.30 zvečer. Na praznik, 8, t. m. pa je na strelišču ob 9 svečani sprejem zastopnikov oblasti in častnih gostov, nato pa se nadaljuje tekmovalno streljanje do 17, ko se tekme zaključijo. Razglasitev uspehov tekmovanja In razdelitev nagrad bo na praznik, 8. t. m. ob 20.30 zvečer. Na programu so poleg lovskih tarč, na srnjaka in bežef-ega jelena še 9 okrožnih tarč. Med te j so uvrščene tudi tarče olimpijskega strelskega j tekmovanja, katere je okrožje uvrstilo v svoj sta- | len vežbalni program. Med slednjimi je največje • zanimanje za tekmovanje s piecizno pištolo, na kateri bo pokazal član Ljubljanske strelske družine, ki je najboljši strelec države za to orožje, da bi s svojimi uspehi na tej tarči nadvse častno zastopal barve naše države na olimpijskem tekmovanju, ako ne bi naš olimpijski odbor krivično uvrstil naših 6trelcev med profesionalce in jim s tem onemogočil sodelovanje na olimpijadi. Za strelski pokret so pokazali veliko zanimanje in razumevanje z r>oklonitvijo dragocenih predmetnih daril; g. ban dravske banovine dr. Natlačen Marko predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Adlešič J., Zveza lovskih društev v Ljuhtjani, Lovsko društvo LJubljana, uredništva naših dnevnikov, gen. ravnatelj Trboveljske pre-mogokopne družbe g. R. Skubec, gen. ravnatelj banke Slavije in večje število naših denarnih in zavarovalnih zavodov ter trgovcev in industrij, Po udeležbi in rezultatih obetajo biti te tekme ene naših največjih in velika manifestacija za strelski jx>kret v vidiku narodne obrambe in lovskega strelskega športa. Športni dan v Konicah Športni klub Slov, Konjice priredi danes ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. športni dan v Slov, Konjicah s sledečim sporedom: Ob 8 prisostvovanje svečani službi božji v farni cerkvi v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Po sv. maši ob 9 kolesarska dirka na progi Slov. Konjice—Celje in nazaj. Zmagovalec prejme primerno darilo in naslov prvaka konjiškega okraja. Ob 9.30 v klubskem lokalu zborovanje vseh športnikov ter slavnostni govor v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Ob 13 formiranje športnega sprevoda, ter skupen odhod vseh športnikov na klubsko igrišče. Takoj je prične predtekma Mladina SK Boč Poljčane igra proti mladini SK Slov, Konjice. Ob 14 pričetek nogometnega turnirja za pokal. Sodelujejo SK Štore, SK Gasilec Babno pri Celju, 01dboys SK Železničarja Maribor ter SK Slov. Konjice. Pred pričetkom turnirja pri-meTeni nagovor na vse zbrane športnike ter izročitev spominskih zastavic vsem sodelujočim klubom. Po izločilnih tekmah končna tekma, ter spiejme zmagovalec srebrni pokal v trajno last. Zvečer se vrši prvi športni družabni večer v vseh prostorih gostilne Merkša Slov, Konjice. Ker je to prva večja športna prireditev domačega kluba in tudi v celem okraju in Dravinjski dolini, vlala Izredno zanimanje pri vseh športnikih in prijateljih športa, agilno vodstvo kluba pa pričakuje, da bo-de udeležba polnOštevilnii Prijatelji športa vabljeni Izredni občni zbor jugoslovanske lahkoailet-ske zveze. Minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogič je podpisal dekret, s katerim je razveljavil delo glavne skupščine Jugoslov. labkoatletske zvaze, ki se |e vršila decembra lanskega leta. Izredni občni zbor zveze bo v 14 dneh po preienvu tega odloka. Sklicanje izrednega občnega zoora nii kriva ravnokar minula ollmpijada, temveč razmere, ki eo vladale v našem lahkoatletskem epor-tu v zadnjih letih, proti katerim se je pritožilo na ministrstvo ljubljansko Primorj«. Avstrijski Touring Club, sekcija ViUach (Beljak) priredi danes 6. t. m. članski izlet v Ljubljano in ogled velesejma, Člani Jugoslovanskega Touring Cluba, podružnica Ljubljana, jih sprejmejo ob 10. dopoldne na Bellevue, kjer jim bo prirejen zajtrk. Nato skupen obhod po mestu in skupno kosilo ob pol 13. uri v hotelu »MikUč«. — Ta izlet velja kot izlet mesta Beljaka, mestu Ljubljani in jih pri kosilu pozdravi v imenu mesta Ljubljane magistratni direktor g. Jančigaj. Po kosilu ogled velesejma. »j ,9fr Na Rakeku priredi SK Javornik na praznik 8. t. m. XI, športni dan z bogatim sporedom. Dopoldne se vrši s pričelkom ob 9. uri lahkoatletski meeting a ledečimi disciplinami: tek na 1500 m, skoik v daljino, met krogle, tek na 100 m, sikok v viSino, met duška, švedska štafeta. Istočasno se odigra v dvorani Sokolskega doma I. table-tenis turnir. Zmagovalci v posameznih disciplinah prejmejo diplome in naslov: Prvak Notranjske 1936. — Popoldne ob 3 uri nastopijo najprvo v nogometni tekmi juniorji »Javornika« proti svojim vrstnikom iz Vrhnike, nato pa s|edi ob 4 glavna tekma SK Mengeš : SK Javornik. — Kakor ob vseh dosedanjih šiportnih dnevih, pričakuje Rakek tudi letos polnoštevilno udeležbo športnikov iz vse Notranjske. S to prireditvijo bo SK Javorniik na najlepši način proslavil 10-letnico pionirskega dela na športnem polju Notranjske. SK Ilirija — lahkoatlctska sekcija. Za miMmg Planine se odrejalo atleti: Junloi-Ji: Rlhtar, CarneliifcL, Zorninin, Erber, Rupniik. Ple&ko, Kastelic, Dobeic, Polonc, Praprot nitk, K veder, Po6eriko, Koleža.1., Kolefi« II„ Faitu/r, Kotniik, Dular, IVratuž; senloirji: Maikoive, NaMafon. PnlboSak, SafoSnJk, Stropnik. Pukl, Bran M, Ing. Stopifiniik, Oi\v<7.y, Jegllfl, Ilnnko, PolvivSeik, I)e6-man, Iilovar, Orehek Kvits. Pirš, Bruinn, Starman A. MitiiriK Planine velja kot iv.hirni mttln« za sestavo klub. ske reprezentance i«r Je udeležba atletov obvezne. Ruše »Ruška nedelja« se bo letos obhajala dne 13. septembra. Lotos pričenja ruška cerkev 550 letnico svojega obstoja. Stala je sicer že mnogo prej manjša cerkev na njenem meslu, a sedanja cerkev je bila zidana leta 1387. Letos se ruška cerkev prav posebno prijx>roča svojim ljubim obiskovalcem. Treba bo namreč jiolagoma popraviti obok nad korom, obnoviti slikarijo v ladji in orgle. Obok je že iz leta 1721, zidal ga je ruški mojster Blaž Pilih; okraske na oboku je mojstersko izdelal Peter Car, slikarijo pa je napravil bivši učenec ruške gimnazije Janez Vogl. Obok je poškodovan deloma po požaru leta 1779, deloma po potresih. Slikarija je obledela in kliče po obnovi. Orgle je postavil leta 1755 mojster Janez Janžek. Celih 180 let so mogočno pele slavo ruški Materi, zdaj so doslužile in jih bo treba obnoviti in izpopolniti. Kar je še dobrega, se bo ohranilo; kar je pomanjkljivega, se bo nadomestilo; dodalo se bo Se nekaj novih potrebnih spremenov. Zato se prosi vsak obiskovalec ruške cerkve, da položi majhen dar letos tudi v ta namen Mariji na oltar. — Spored romarske pobožnostt bo: na predvečer (v soboto) ob 6 romarska pridiga, slovesne litanije in darovanje, nato zunaj cerkve rimska procesija. V nedeljo ob pol 5 skupno sv. obhajilo za romarje, ob 5 prva sv. maša; slovesno sv. opravilo ob 6 in 10, vmes pa tihe sv. maše ob pol8, 8 in 9; ob 3 popoldne slovesne večernice. — Opozarjajo se romarji, zlasti iz oddaljenih krajev, da se poslužijo na železnici nedeljskih povratnih kart, s katerimi se peljejo brezplačno nazaj. Mnogi namreč pridejo od daleč peš v Ruše in se peljejo z vlakom samo domov. Vsi ti morajo plačati celo karto samo za eno vožnjo. Ako pa kupijo nedeljsko povratno karto na domači postaji, se lahko peljejo s to karto od doma v Ruše in iz Ruš nazaj, treba pa je na odhodni postaji izrecno zahtevati nedeljsko povratno karto, ki potem velja od sobote opoldno do ponedeljka opoldne. Seveda se karta v Rušah ne sme oddati. Nedeljske karte se pa dobijo samo na jiostajah, ki so najmanj 11 km oddaljene od Ruš; ne dobijo se torej na postajah Fala, Bistrica in Limbuš. Popoldne vozijo v Ruše iz Maribora trije vlaki, ob 13.20, 14.28 in 18,42, dopoldne pa dva, ob 4.30 ln 5.44. Kot ualašč za romarje I Lepote naše zemlje Zupna cerkev sv. Pelra pri Mariboru Hmeljnih na Dolenjskem Lepo, sončno jutro je. Nedeljski zvonovi vabijo v cerkev. S tovarišem sva zapustila Mirno peč in stopava med polji, ki so še vsa napita rose. Ajda že gre v cvetje, visoka koruza se maje v hladnem vetriču, ki piha od Gorjancev sem. Tu in tam zacvrkula na samotnem drevesu ptič, sicer pa nikjer ni čuti glasu. Pot se zlagoma dviga. Na Velikem Kalu je sonce, medtem ko se spodaj v dolinah še vlečejo srebrne meglice. Tudi hmelj-niškega gradu še ne moreva videti zaradi me^le, ki nama zastira razgled. Z Velikega Kala se spušča pot navzdol. Pokrajina je valovita, nešteto majhnih dolinic in gričkov je videti. Po njih so razpostavljene cerkve. V6e polno jih je in druga je podobna drugi: bele, so, z obokanimi okenci, zvoniki so majhni in široki, 6trehe so sive, pločevinaste. V ozadju je breg bolj visok in strm; porasel je z vinsko trto. Ob Eoti pasejo pastirji svojo živino. Njihovi zategli lici se množijo z zvoki harmonike, ki prihajajo od nekod daleč in se ubrano spajajo z razpoloženjem zgodnjega nedeljskega jutra. Cesta preseka majhen smrekov gozdič, in ko fa pustiva za seboj, se nama odpre razgled na vso olino, ki jo morava še prehoditi, na strme rebri, ki jo zaključujejo na levi in na vrhu katerih kraljuje siva, mogočna stavba — grad Hmeljnik. Zdaj je treba še navkreber. V Karteljevem zapustiva cesto in se po bližnjici vzpenjava navzgor. »Kam pa, oče?« pobarava starčka, ki s trudom premaguje strmo pot. »Na Hmeljnik. K maši.« In tako jih srečujeva na vsej poti, na vseh stezah iih je videti, kako se vzpenjajo zlagoma po rebri — na Hmeljnik k maši. Tik pred gradom se ustaviva. Visoka, kame-nita zgradba naju navda z občudovanjem. Obdaja jo dvojno debelo obzidje s stolpi. Grad sam pa je nenavadno visok in enostavno grajen, tako da se ti zdi, kot mogočna skala, obvladujoča vse doline naokrog. Pri grajskih vratih se zbirajo ljudje, pa tudi za zidom jih je dovolj, ki čakajo, da se začne maša. Grajska kapelica je majhna in preprosta. Pretesna je za vse ljudstvo, ki je zbrano tod. Po maši stopiva v grad k oskrbniku, da nama ga razkaže od znotraj. Grad je last barona Wam- j bolda, ki poleti v njem prebiva, in je še lejx) ohranjen. Zidan je v štirikotu; na sredi je še majhno, tlakovano dvorišče, jx> katerem hite posli na vse strani, tu in tam se prikaže kaka stara dama v črnem ali pa kak moški v lovski obleki. Vsi razen poslov govore seveda nemški. Kar nekam neprijeten se počutiš v tem okolju, neprostovoljno pomaknjen, če že ne v srednji vek, pa vsaj za sto ali dvesto let nazaj v preteklost. Človek, ki opazuje grad s tega notranjega dvorišča, nehote opazi razliko med vzhodno in za-padno polovico gradu. Vzhodna je veliko enostavnejša in tudi bolj zidana, dočim ima zahodna stran dvoje balkonov z ograjo, bogato rezljano iz kamna, in je tudi sicer zidana bolj z arhitektonsko žilico: ni zgolj varno, ampak tudi na zunaj lepo in komodno bivališče. Iz tega sklepava, da mora biti vzhodni del gradu dokaj starejši od zahodnega. To domnevo nama potrdi tudi oskrbnik, rekoč, da je bila vzhdna polovica zidana že pred Kristusovim rojstvom — (kar pa seveda ne bo odgovarjalo resnici) —, druga pa jx>zneje v srednjem veku. Pravo bogastvo in lepoto pa hrani šele notranjščina hmeljniškega gradu: bogato, staro, umetno rezljano pohištvo, po stenah velike slike nekdanjih lastnikov z bradatimi obrazi in v srednjeveških oblekah s čipkastimi ovratniki, nadalje so po stenah razpostavljene še lovske troteje — rogovje srnjakov in jelenov. Vsi prostori pa so mračni, pohištvo je temno in masivno, nič svetlega, kar bi vzradostilo oko — čisto srednjeveški grad. Tudi biblioteko nama jx)kaže ustrežljivi oskrbnik. Predvsem so tu seveda nemške in francoske knjige, nekaj je italijanskih in angleških, o slovenskih kajpa ni govora. Z grajske verande je sijajen razgled po valoviti dolenjski zemlji. Pov; sod — zdaj hribi zdaj doline. Na večerni 6trani čepi Golobinjek s cerkvijo 6V. Roka in s kočevskim hribovjem v ozadju, na severu je sv. Ana, za katero je videti Kamniške planine. Tudi Triglav se vidi, po oskrbnikovem zatrdilu, s Hmeljnika, kadar ni megle. Na jugu pa se vlečejo kopasti Gorjanci, spredaj pa, njim vzporedno, dolina Krke. ) (Drago S. Na Šentpetrski „Gorci" Sv. Petra zlati ključ, nabrušen meč in tri lilije v cvetu in vonju toplih poletnih dni tvorijo mariborskega St. Petra značilen grb, ki krasi vhod v prostorno, skromnemu gradiču podobno župnišče. To župnišče in poleg stoječa, za podeželske razmere zelo velika, mestno bogato opremljena župna cer- »Gorca« in šolsko poslopje kev sredi zelene planice, še danes obdane krog in krog od močnega zidu, tvorita pravi »tabor«, ki je nekoč zapiral pot skozi sotesko med »Gorco« in Dravo. Kdor je o »taborih« slovenskih kmetov v samobrambi proti Turkom že kaj čital, a jih še ni videl, naj si ogleda ta zanimivi položaj; takoj mu bo jasno, v čem tiči bistvo srednjeveškega slovenskega tabora; videl pa bo tudi, da so njih graditelji z občudovanja vredno bistrostjo znali presoditi, kam jih je treba postaviti. In tako so se Turkov v kratkotrajnem boju ohranili in jih toliko pobili, da so ostali zbežali čez Dravo na Dravsko polje ali pa čez razveje med Dravo in Pesnico, čez Vavtošek, mimo Sv. Lenarta nazaj v globoko Turčijo. Kar pa jih je bilo v teh krajih pobitih, vse to je pokopano na onem Vavtovšku, pri Železnem križu in na tako-zvani Turški meji. Sedaj pelje mimo kapelice, ki krasi Vavtošek na najbolj razgledni točki, najlepša in najzanimivejša avtomobilska cesta v tej pokrajini. Sredi nje stoji kot dominantna točka Št. Petr-ska »Gora« ali »Gorca«, okrašena z visoko gotsko cerkvijo Matere božje, pokrita z zračnim in sončnim pokopališčem, ograjenim na sončni strani z vinogradi, na osojni pa z zelenim hladnim gajem. Slika iz 1. 1850, ki jo je dal napraviti župnik M. Glaser, doma na pohorskem Smolniku, kaže, kako je Drava dne 27. marca 1845 izpodkopala planico, ki na njej stoji župna cerkev sv. Petra in kako je že bila zaradi useda cerkev sama v nevarnosti. Razen skritih stez sredi lepo urejenega trsja, se vijeta dve prav različni poti proti gori na to mično »Gorco«. Stari, veličastni topoli, v drevored razvrščeni, kažejo izpred župne cerkve in samostanskega poslopja z dekliško šolo smer in pot, ki pelje po poraslih kam-natih stopnicah mimo, žal, napol razpadlih zidanih postaj križevega pota k Materi božji na Gori. Umetniško izdelane podobe v njih, ki jih je izrezljal mojster Tuner, so že davno strohnele in izginile. Napis na koničastem kamenitem spomeniku te spotoma opomni in spomni na mesto, kjer je župnik Matija Breznik pri izvrševanju svojega poklica dne 3. aprila 1817 na poti k cerkvici omagal za večno. Popotniku pa, ki se vzpenja na vrh, se širijo od svežega zraka ob hladnih sapicah, prihajajočih od spodaj šumeče Drave, pljuča in prsi: širi se mu svet in razgled, čim bolj se bliža svetlemu zračnemu svetišču. Okoli njega je sto in sto gomil; bogatih pa tudi priprostih; ne preveč starih. Veselo pokopališče Toda na tem pokopališču — prvotno je ležalo okoli župne cerkve — ni nič žalostnega in turobnega. Kvečjemu, da opazi bistro oko tu pa tam kako resno potezo; drugače pa je vse živo, veselo, razigrano. Tu ležiš ali sediš na zeleni trati sredi grobov, pa ti ne pride na misel ne smrt ne oreh, ne kazen, ne pokora za storjene grehe. Samo življenje, veselo, brezskrbno, razposajeno, morebiti celo malo lahko-mišljeno se ti odpira na vse strani. Onih razdrapa-nih, smrtno nevarnih strmih sten in skal ob Melj-skem hribu, ki svarilno in grozeče strmijo proti Mariboru, ne vidiš. Drava z zelenim otokom pod mestom— pred več kot sto leli je bil še polotok —, velik del mesta samega z visokimi tovarniškimi dimniki, z lepimi cerkvenimi zvoniki in stolpičkom Narodnega doma, Dravska dolina in Dravsko polje s prelepimi vasmi in še lepšimi cerkvicami od Sel-njce, Ruš in Limbuša doli do Sv. Miklavža, do Haj-dine, do Stare gore, do Cirkovc in Poljčan, gozdnate terase zelenega Pohorja od Slovenske Bistrice, ol Slivnice, Hoč, Razvanja in Radvanja do Sv. Bolfen-ka, do Velike in Male Kope, ves vzhodni del Konjaka z Žavcarjevim vrhom in hribčkom sv. Vrba-na, Boč, Haloze in Rogaška gora, potem pa hrib za hribom, breg za bregom v Slovenskih goricah s starim gradom Vurberkom in turškimi grobovi na Vavtošku: vse to diha življenje, polno veselja in radosti, odkritosrčnosti in poštenosti, pa tudi delavnosti in podjetnosti, da, med grobovi počivajoč in razgovarjajoč se z njimi in onimi, ki v njih spijo, moraš s pesnikom reči, da ni nesrečen, kdor v takem grobu leži, Nekaj zgodovine Prvotna župnija Sv. Petra pri Mariboru je bila do cerkvenih reform cesarja Jožefa II. zelo obširna. Tedaj so od nje odcepili tri podružnice in jih Preuredili v samostojne župnije pri Sv. Marjeti ob esnici, pri Sv. Barbari v Slov. goricah in pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Sv. Peter nima prav za prav nobene sklenjene vasi; selišče pa, ki je nastalo okoli njega samega, poleg župnišča, samostanskega poslopja in ljudske šole, samo še kakih pet hiš z gostilno Sande, z mlinom na ladji in z brodom, se imenuje Malečnik. Pripovedujejo, da so 1. 1532 Turki požgali cerkev sv. Petra in hiše v okolici. Cerkovnik se je skril v zvonik cerkve M. b. na Gori, učitelj pa v žlambor starega drevesa. Oi tiste dobe se je župnija razvila gospodarsko; bližnji Maribor je njen odjemalec; a tuji duh preko Meljskega hriba nikoli ni mogel prodreti v okoliš sv. Petra. Javno pisana Vzorec pošilja brezplačno RADIOSAN Zagreb, Duklianinova br. 1 zgodovina vsake župnije, to je pokopališče s svojimi grobovi, nagrobnimi kamni, spomeniki in napisi, to jasno priča. Iz Malečnika, z onega visokega Vavtošeka, iz Tri grabe, z Vodol, iz Hrence in Ce-lestrine, iz Metove, Nebove, iz Kamenščaka in Trčove, z Viničke gore in Gručove, iz Ruperč in Dragučove so jih prinesli k večnemu počitku na po-kopališe h Gorski cerkvi Matere božje. Če jih hočeš spoznati po zunanjosti in iz njihovega lica soditi o njihovi duši, si moraš ogledati sliko rajnega posestnika in vinogradnika Muršeca in njegove žene; komaj da stopi tujec na pokopališče, ga z desne strani že takoj pozdravljata. Nekaj samozadovoljnega in veselega, nekaj krepkega in samozavestnega je v njih in hitro razumeš, da je tak kmet-ski rol trdnejši in odpornejši proti tujemu uplivu in njegovim slabim posledicam. Drugi počivajo v svojevrstnem podzemskem »žerfu«, v kleti pod župno cerkvijo sv. Petra. Eden izmed njih nosi napis: »Requiescat templi reaedificator«. Ta župnik, doktor Sitih, je cerkev l. 1759 torej novo pozidal. Sedanji »pokopič«, ki ti vse to rad razkaže in biva na »Gorci«, pravi, da je sedaj vsak pogreb na njegovem pokopališču nekaj posebnega, ker je pri vsakem pogrebu navzoč škof. Ko ga vprašaš, kako to, ti odkrije, da se on piše: Škof. (Dr. Tončkov France.) Izlet v Damask in Baalbeck Kamele v Damasku dom in posebno milim podnebjem. Semkaj zahajajo p>oleti Sirci na hlad, pozimi na smuko. Sicer se to zadnje malo neverjetno sliši, a je vendarle res. Tri mesece od februarja do aj>rila pokriva debela snežna odeja 1300 m visoko planino. Strma pobočja in valovita, položna pokrajina je za smučarje kot nala§č. Švicarski in norveški učitelji uče mlade arabske smučarke in smučarje, ki se za ta šport zelo zanimijo in vedo tudi za našo Planico, letega ne morejo verjeti, da bi mogli tako daleč skakati, kot so skakali v Planici. Z vrha se spuščamo po drugi strani v dolgo, ozko dolino med Libanonom in Antilibanonom. Cesta vodi po hladni senci cipres, ceder in drugih dreves, ki so naokrog, kot oaza obdana s palmami, nato sledi pustinja, kjer se tu pa tam j>asejo velike črede ovac nad katerimi skrbno čuva zagorel be-duin.Spet nato se vozimo v nekakem ozkem koritu, polnem zelenja, voda šumi v njem in pada v obliki majhnih slapov po terasah vrtov v dolino. Nekoliko milj dalje pa se skrije ta lepi košček zemlje in smo zopet v puščavi, Le še uro vožnje, pa bomo v Damasku. Ze razločimo obrise mesta. Sredi mesta Damaska se nenadoma pojavi dolg avto, podoben večjemu avtobusu z razliko, da ima zadnja kolesa prevlečena z jekleno verigo kakor tank. To je puščavski avto, ki vzdržuje zvezo med Damaskom in Bagdadom. Sicer ie na tej progi dobro urejen tudi zračni promet. V štirih urah vas pop>elje avijon iz Damaska preko puščave v vroči Bagdad. Družba »Air France« skrbi za zvezo z Evropx>, tako da v dobrem dnevu pridete iz Mar-seilla v Mezopotamijo, odkoder so zopet dobre zračne zveze dalje v Indijo in Avstralijo. Kmalu za puščavskim avtom se pojavi karavana kamel. Med seboj povezane, obložene s tovori stopajo gugaje in nerodno po damaščanskih ulicah Kdor jih pozna le po videzu, po njih'.hoji ne more j>rcceniti njihove nenadomestljivosti za promet po puščavi. Z glavnega trga zavijemo v dolgo trgovsko ulico, ki je pokrita |x>dobno kot ponekod železniške postaje z železno betonsko strelio. Na obe strani glavne ulice se odcepijo številne majhne, temne ulicc. Zunaj imajo razjx>stavIjeno svoje blago trgovci, ki kričijo in ponujajo vsak svojo robo. Ob koncu ulice štrli v nebo nekaj med seboj povezanih razpadajočih stebrov; to je ostanek zunanjega dela rimskega templja, ki ga je razrušil bizantinski cesar Teodozij. Pozneje 60 na istem mestu zgradili ba- V nižini tik nad nami se vije cesta in v serpentinah izpeljana železnica v Damask. Pogled z Libanona in prav tako na Libanon je očarljiv. Ze v stari zavezi je Libanon opevan kot simbol lepote, ponosa, moči in rodovitnosti; opievane so cedre in ciprese libanonske. In danes je še vedno Libanon predmet opevanja arabskim pesnikom. Bližamo se vrhu, kjer ležita največji letovišči HolIey in Sofra, zares lepi mesti z lepim razgle- ziliko, ki so jo Saraceni spremenili v svojo 1110-Iilnico — mošejo. Stopimo na dvorišče, se sezu-jeino in obujeino platnene opanke. Vodnik nas spremlja po širokem, tlakovanem dvorišču in nam na široko in dolgo govori o bogati zgodovini te zgradbe. Medtem pridemo v molilnico. Svečenik — hodža — sedi s prekrižanimi nogami in bere nekaj iz debele knjige — korana. Okrog njega so zbrani sami moški, kajti ženske smejo v džamijo samo pred in po molitvi. Prizor z molilci hočem vzeti na ploščo, a vodnik tega ne dovoli. Vodi nas dalje do groba sv. Janeza Krstnika; kameniti grob v kapeli je še dobro ohranjen. Prav tako so pustili muslimani nedotaknjen krstni kamen. Odidemo, se spet preobujemo in plačamo. Močna svteloba udari v oči,ko smo na prostem. Neka tesnoba mračnosti in omrtvelosti vlada v vseh njihovih mošejah. Pred najlepšim damaščanskim hotelom s|iet stopimo v avto in se odpeljemo proti Baalbecku. Po asfaltirani cesti, ki se v Stori odcepi od one iz Beyrutha v Damask se dvigamo vedno višje" med griči Libanona in Antilibanona. V višini 1150 m nad morjem leži malo mestece v gnezdu zelenja kot majhna oaza — to je Baalbeck. Mesto je staro, ustanovili so ga Fenicani, Grki so ga prenovili in prekrstili v Heliopolis. V rimski dobi je postali, glavno svetišče Jupitrovo, kasneje je bizantinski cesar zgradil na istem mestu baziliko, ki so jo pa Arabci spremenili v mošejo. Danes ima mesto Baalbeck 6000 prebivalcev, ki je mešane narodnosti, kot sploh v tukajšnjih mestih in se bavijo jx> večini s poljedelstvom in sadjarstvom. Približujemo se z vzhodne strani staremu delu mesta, ki je danes v razvalinah. Po lepih stopnicah pridemo v akro-jx>Io. Stavbe so v teku stoletij vsled bojev, poža-rov, vandalizmov in naravnih sil trpele zelo veliko tako, da dajejo danes videz prazne opuščene trdnjave. Z mesta, ki ga obdaja 12 sfoljiov in redčkaste-ga granita, se dvigamo na veliki dvor, imenovan NIZKE CENE d vokol pa, otroških iirrnfnth, Invalidskih vozičkov, prevoznih trlcikljcv, bivalnih stroiov. Cenik frnnko. „TRIBUNM" F, BATIH. UUBUANA, Knrlovikn -rsta 4 Podružnica Mnrihor, Aleksandrova restn SO Baalbek, šest stebrov Jupitrovega templja pantheon, ki je med največjimi, kar jih je zapustila antika. Vodnik nam tolmači, da je imel 300 kipov glavnih božanstev iz milologije. Velikost dvora si morete malo predstavljati, če povem, da je bilo na njem 144 po 8 111 visokih stebrov iz egiptskega granita. Iz teh stebrov so mogli kasneje zgraditi novo bizantinsko baziliko. Najvcčjj in najlepši je Jupitrov teni|)elj, ki ga še danes kot razvalino občudujejo vsi, katerim jc dana možnost, da ga vidijo. Bil je 00 m dolg in 50 m širok; obdajalo ga je 54 stebrov, od katerih je ohranjenih dandanes še šest. STRICKOV KOTIČEK MLADI SLOVENEC »' ii Najmlajši kralj na svela Bele miške v šoli (Resnična zgodbica.) V nedeljo, 6. t. m. praznuje najmlajši kralj na svetu, to je mladi jugoslovanski kralj Peter II., 13-letnico svojega rojstva. Ob tej priliki vas bo gotovo zanimalo, kako najmlajšemu kralju na svetu teko mlada leta. Vstaja redno že ob 7. zjutraj. Po molitvi in zajtrku se ob pol 9. začne zanj šolski pouk, ki traja do pol 12. Trikrat na teden ima telovadbo od pol 12. do poldne. Po kosilu počiva in bere do 3. popoldne kakšne zabavne in koristne knjige, potem pa zajezdi svojega konjička ali pa napravi kratek izlet v okolico. Večerja ob pol 8., ko pa konča domačo nalogo, prebije večer v družbi kraljice, ki mu bere to ali ono zanimivost na glas. Ob pol 9. odide mladi kralj spat, Če je potrebno, ta dnevni red mlademu kralju od časa do časa spremenijo. Za učenje je kralj Peter zelo vnet in marljiv. Uči se vseh predmetov realne gimnazije. V vsakem predmetu ga poučuje profesor. Spomin ima tako dober, da tudi po daljšem odmoru ali počitnicah ne pozabi ničesar. Z veliko vnemo in zanimanjem se uči raznih jezikov, zemljepisja, fizike in geometrije. Angleško govori že od rane mladosti, a tudi v francoskem in nemškem jeziku je že kar dobro podkovan. S posebnim veseljem prebira duhovite narodne pripovedke, pa tudi sam večkrat napravi kakšno posrečeno šalo ali otroško igro. Kralj Peter II. se dobro zaveda, la se bo moral še mnogo naučiti, preden bo kot polnoleten za-«vr sedel prestol svojega očeta in prevzel kraljevske posle v svoje roke. Številnim čestitkam k niegovi 13-letnici se pridružuje tudi slovenska mladina in mu želi, naj ga Bog obdari z vsem svojim blagoslovom, da bo modro in pravično vladal našo državo kraljevino Jugoslavijo. Juiro ob žitnem morju V zlatih valih žitnega morja ziblje se in lesketa živa jadrnica — drobna ptica, drobna ptica prepelica. Valčki kodrasti šumljajo, pljuskajo ob njo . .. bežijo . . . in spet s tihim, mehkim smeho-grabijo jo v svoj objem. A iz daljnih dalj, z obale sončne, so se prismehljali še galebi beli k njim: trop metuljev svetlokrilih. Plove jadrnica, plove, pa prisluhne: »Kdo me kliče? In zažene se v višine in pogrezne se v globine, kjer je sredi bajnih trat morskih vil kristalni grad: gnezdo mladih prepeličk. Junak Odprl je Jožek vrata, riokukal v črno noč, *iedaj zagleda škrata, zatuli: »Na pomoč!« Vsa hiše je pokoncu. O groza, kakšen hrup! Vse vre, kipi kot v loncu in dere, dere skup. »Pred vrati,« — Jožek stoka »pred vrati škrat čepi, rožičke ima črne in grdo se reži!« Odprejo vrata: »Kdo je?« Vse tiho, škrata ni... Na pragu muc Mrnjavček pokojno dremlje, spi, Za mlade risarje Ce bi v resnici storili, kar govorimo . »Eno mu je pripeljal...« Kadar kdo komu da klofuto, navadno rečemo: »Eno mu je pripeljal!« Ta prizorček, ki ga je narisal Matjaž Žigon, učenec IV. razr. na Vrtači v Ljubljani, nam kaže, kako bi bilo. če bi nam v resnici kdo »eno pripeljal ...« Iznajdljivi mladi risar dobi za posrečeno risbo kot nagrado lepo knjigo. Tonček je od strica dobil za god dve srčkani beli miški. Imel je z njima veliko veselje, čez pol leta sta miški dobili 22 mladičev in tedaj je mati rekla, da morajo živalce od hiše. Vse Tončkove prošnje so bile bob oh steno. ' Kam naj jih nese? Dolgo si je Tonček s tem vprašanjem belil glavo, potem pa se je domislil, da bi bil nemara kdo od njegovih sošolcev pripravljen vzeti miške k sebi. Ko je drugega dne izpraševal po šoli, se je takoj priglasilo vse polno dečkov, ki bi radi belo miško. Tonček je napisal na kos papirja imena bodočih lastnikov mišk, da ne bi nastala kakšna zmešnjava »Tako, zdaj se pa pomenimo, kako bomo to reč uredili,« je rekel, ko je bil z zapisovanjem pri kraju. »Da bi prišli k meni na dom in vzeli vsak svojo miško s seboj, ne gre. Jutri naj prinese vsak svojo škatljico v šolo, jaz pa prinesem miške in jih bom razdelil.« »Ampak kje jih bomo imeli med poukom?« je zaskrbelo sošolca Mihca. »V škatljicah vendar,« je odgovoril Tonček. »Izvrtajte v škatljice luknjice, da "se miške ne bodo zadušile. Te škatljice bom potem položil v veliko škatljo, ki jo bom imel pod klopjo. Učitelj gotovo ne bo ničesar opazil.< Drugega dne je Tonček res prinesel zaboj z belimi miši v šolo in jih porazdelil med sošolce. Videl je, da škatljice ne gredo v zaboj, toliko jih je bilo. Zato je obdržal vsak svojo škatljico pri sebi in jo skril pod klopjo. Kmalu nato se je začel pouk. Učitelj je nekajkrat povohal v zrak in zmajal z glavo. Potem je rekel: »Čudno, kako slab zrak je danes v razredu. Odprite okna!« Dečki so se spogledali in se namuzali. Vedeli so, da so slabega zraka krive miši. »Računske zvezke na klop!« je zaklical učitelj. »Tonček, prečilaj prvo nalogo in povej, kako si jo rešil.« Tonček je položil zvezek na klop in začel čitati. Že je bil pri koncu, ko mu je zdajci pogled ušel pod klop. Kar sapa mu je zastala, tako se je prestrašil: tik ob njegovih nogah je čepela bela miška in glodala skorjico kruha! »No, Tonček, kje je pa konec?« je vprašal učitelj. Tonček je zajecljal in hotel čitati dalje. Pa ni našel prave vrste in je povedal vse narobe. Učitelj je vstal in se mu približal. »Kaj pa je naenkrat s teboj? Sedi!« Na vrsti je bil drug učenec. Tonček je ves zavzet strmel v miško, ki je še vedno čepela ob njegovih nogah in glodala skorjico. če bi jo oprezno ujel? — Pa se je tej prvi miški pod Ko sem bil še majhen dečko, sem se s svojimi prijatelji najraje igral Indijance. Naša četa je štela 8 »mož«. Bili smo junaki od nog do glave, bojeviti in pogumni, da se nismo ustrašili desetih zajcev v gozdu. Med našo četo in četo učencev iz sosedne šole je vladal večen boi, boj »na življenje in smrt«. Kjerkoli smo trčili skupaj, smo se kot mladi petelinčki zakadili drug v drugega in se začeli ravsati, da je bilo grozno. Tudi kri je včasih tekla, kajpak samo iz nosa, kakor pravi tista pesem »če tece kri, iz nosa teče...« Hujšega ni bilo nikoli. Posebno dobri prijatelji v tej četi smo bili trije: jaz in Jožek in Janezek. Vedno smo bili skupaj. Pozorišče naših najljubših iger je bil sadni vrt mojega očeta zunaj mesta, kjer stoji zdaj velika tovarna. Pa tudi takrat je stala na meji tega sadnega vrta majhna tovarna. Kadar so delavci končali svoje delo, smo 6e podili okoli nje kot pravi divjaki. Nekega lepega poletnega dne smo se spet igrali Indijance. Na skrivnem prostoru smo imeli shranjeno vse, kar smo potrebovali: indijanska peresa, tomahavke, loke in pšice. Pa je meni kar na lepem padla v glavo imenitna misel. »Fanta,t sem dejal prijateljema, »vesta kaj? Namažimo si kožo s sokom od zelenih orehovih lupin, da bomo pravi Indijanci!« Jožek in Janezek sta moj predlog sprejela z velikim navdušenjem. Alis te že kdaj skušali izluščiti oreh iz zelene lupine? Ze! Potem se boste gotovo spomnili, da ste imeli čisto rjave prste. Mi pa si s tem sokom nismo namazali samo obrazov in rok. Kaj še! Slekli smo se in se namazali po vsem telesu. — Škoda, da nas niste videli. Ali bi strmeli! Ure so nam med igro potekali kot minute. Na vso moč smo se prestrašili, ko je ura v bližnjem zvoniku bila 7. Bil je skrajni čas, da se vrnemo domov. Toda še prej smo se morali umiti in obleči. Stekli smo na dvorišče tovarne, kjer je stal kotel s toplo vodo. Drgnili smo si kožo, barva pa ni šla proč. Mila nismo našli, pač pa smo steknili krtačo in se začeli drgniti z njo. Pa smo prišli z dežja pod kap: koža je postala še bolj rjava. Uvideli smo, da je ves naš trud zaman. Sklenili smo, da se oblečemo in se kar takšni vrnemo domov. Toda kam so izginile naše reči? Nič hudega sluteč smo jih vrgli k ograji. Gotovo jih je kdo ukradel. Brez obleke se ne moremo vrniti domov. Bili smo v veliki zadregi. Nazadnje smo se sporazumeli, da se mora eden izmed nas žrtvovati in oditi domov po najpotrebnejša oblačila. Do hiše mojega očeta je bila najkrajša pot. Tovariša sta ml zato začela prigovarjati, naj odidem jaz. Kaj sem hotel? Moral sem ugrizniti v kislo jabolko. Odpravil sem se na pot. Sprva je šlo vse po sreči. Večina ljudi je bila najbrž pri večerji. Nekje sredi poti pa je čakala name nesreča. Tam se je sprehajala s svojima dvema velikanskima mačkoma >uiačkova teta.;, kot smo jo imenovali, klopjo kaj kmalu pridružila. druga in ko je Tonček pogledal naokoli, je videl, da tudi drugi učenci v zadregi strmijo pod klop... Učitelj še ni ničesar opazil. Pa je nenadoma ena izmed mišk smuknila mimo klopi proti, učiteljevi mizi. Tonček je uganil, kaj se je zgodilo: miške so izglodale papirnate škatljice in se osvobodile iz tesne ječe. Kar vztrepetal je. Zdaj-zdaj bo učitelj miške opazil — in potem gorje mu! Prav gotovo mu ne bo verjel, da mišk ni izpustil nalašč. Učitelj pa še vedno ni opazil ničesar. Medtem ko so miške skakljale križem-kražem po razredu, je stal pred tablo in pisal novo računsko nalogo. Tedaj je prva miška splezala na mizo, povohala tintnik, potem pa skočila na učiteljev stol. Odondod je z drobnimi očmi bistro gledala učitelja, kakor bi mu hotela reči: »Na, zdaj sem pa tukaj I« Učitelju je padla kreda iz rok. Presenečeno je nekaj časa strmel drobno živalco, potem pa je s strogim pogledom premeril ves razred. In je videl, da se miške sprehajajo povsod: po stenah, po klopeh, pod nogami učencev, ena izmed njih pa je splezala celo na zemljevid, kakor da se hoče okopati v Jadranskem morju... »Odkod so te miške?« je strogo vprašal. Tonček je zbral ves svoj [»gum in planil pokonci: »Gospod učitelj, jaz sem jih prinesel. Hotel sem jih podariti sošolcem. Mama ni dovolila, da bi jih obdržal doma. Imeli smo jih spravljene v škatljicah, pa so jih pregrizle in ušle.« »In jaz naj ti to verjamem?« ga je učitelj ostro pogledal. Dečki so privlekli škatljice na dan in pokazali učitelju luknjice, skozi katere so miške ušle. Učitelj se je nekoliko pomiril in rekel: »Ce je tako, nam ne kaže drugega, kakor da jih spet polovimo. Tonček, prinesi stekleni predal iz sobe za prirodoslovje. Vanj bomo miške začasno zaprli.« Z računanjem je bilo ta dan pri kraju. Štiri in petdeset dečkov je lovilo štiri in dvajset mišk. Čez dobre pol ure so bile ujete vse. »Prav za prav bi nekaj mišk lahko obdržali v šoli,« je tedaj na splošno presenečenje rekel učitelj. »Prosil bom gospoda šolskega upravitelja za dovoljenje. In kaj naj napravim s teboj, Tonček? Že vem: za kazen boš moral miške pitati in skrbeti zanje. Si razumel?« »Sem!« je glasno zaklical Tonček. Bil je ves srečen, da bo nazadnje miške vendarle obdržal. Seveda ne vseh, ampak še zmerom je boljše nekaj kot nič! ker sta jo mačka kot p6a spremljevala povsod. Upal sem, da se bom neopaženo splazil mimo nje. Pa sem delal račun brez krčmarja. »Mačkova teta« je imela bistre oči. Kar koj me je opazila. Grozno se je prestrašila. Prav malo je manjkalo, da ni padla vznak. Kakor da se ji je prikazal sam ludo-bec, je zatulila in se spustila v beg. Na njen krik so ljudje začeli odpirati okna in drveti skupaj. Ubral sem jo, kolikor so mi dale noge, proti trgu. Tam pa sem se zaletel z glavo naravnost v našega učitelja. Takoj je uganil, kaj se je zgodilo. Zgrabil me je za uhlje in me zvlekel v svoje stanovanje. Vse drugo si lahko mislite sami. Niso bili najhuši udarci, ki so padali po meni; stokrat huje je bilo, ko jemaina vzela v roko milo in me začela tako nemilo drgniti po vsem telesu, da so me bolele vse kosti in me je koža pekla teden dni. Od tega dneva dalje se me je prijelo ime »Orehov Indijanec«. Vse mesto me je poznalo pod tem imenom. Pa še nečesa ne smem pozabiti po- m vedati: drugo jutro po tem dogodku je pred našimi hišnimi vrati ležal zavitek, v katerem so bile pogrešane obleke. Oblekam je bil priložen zavitek, na katerem je bilo napisano: »LEP POZDRAV OREHOVEMU INDIJANCU!« Takoj sem uganil, kdo bi utegnil biti hudobnež, ki nam je takšno zagodel: eden izmed naših sovražnikov v nasprotnem taboru. Pisava ga je izdala. Mlada njiva Pozdrav križu Srčno bodi mi pozdravljen, križ samoten sredi polja, ki ob stezi si postavljen — tih spomin na Jezusa! Pred teboj lepo prekriža staTČek se srebrnolas, kadar tebi se prekriža, moli: »Hvaljen Bogi« na glas In ko gre čez zlata polja, vate se ozira kmet. »Naj zgodi se Tvoja volja!« trga z ust se mu šepet. Okrog tebe vence spleta čvrsta deca, mladi rod. »Naša lepa mlada leta nam ohrani, o Gospodi« Sonce jutranje obseva sred polji te, kjer stojiš. Spev moj skromni ti prt -Bodi mi pozdrrvljen, križ!" Marija Brenčič, Vrhnika. Preljubi Kotičkov striček! — Danes Ti piše fant od fare. Majhen sem še res in v šolo še ne hodim. Imeni imam pa kar dve: Adrejček in Jožek. Kličejo me navadno Andrejček. Vprašam Te, ali se tudi Ti tako vode bojiš kakor jaz? Kadar me mamica umiva, skoro vedno jokam. Najrajši bi se kar z globinom namazal po obrazu, da se mi madeži ne bi poznali in se mi ne bi bilo treba umivati. Kadar pa smem iti kam od doma, pa nič ne kričim, če me umijejo. Vesel sem, da me vzame kdo oi domačih s seboj. Igram se zelo rad, Največkrat vozim voziček okrog hiše. Pridi enkrat k nam in vozil Te bom! Boš videl, kako lepo bo! Prevrnil Te ne bom, sem zelo previden. Želim, da bi bil tudi jaz enkrat v Tvojem kotičku. Bratca in sestrico zmerom poslušam, kadar bereta pisma iz Tvoje torbe. Srčno Te pozdravlja Tvoj Andrejček Pristav e c , doma iz Bršljina pri Novem Mestu. Dragi Andrejček) — Fant od fare piše fantu od fare — tako je prav! Vsi, kar nas je fantov od fare, moramo držati skupaj kakor skala in drug drugemu »iti na roko«, kadar je treba. Zato se kar spodobi, da grem tudi jaz, Kotičkov striček, Tebi »na roko« in Te svečano sprejmem v krog svojih kotičkarjev. (Ampak, da mi ne bo zdajle kakšen navihanec poslal za risarski kotiček »če bi v resnici storili, kot govorimo ...« risbo, na kateri bom jaz Tebi res po roki hodil!) Tako. Slavnostni sprejem je končan. Zdaj pa malo pomožujmo! Vode se bojiš, praviš. Če je pa to res, ljubček moj, potem pa kar ne morem verjeti, da si fant od fare. Kaj vendar misliš? Fant od fare mora biti junak od nog do glave, on se ne sme vode nikoli in nikjer bati in če se jo boji, si po krivici lasti veleimenitno in velečastno ime fanta od fare. Lepo Te prosim, kam bi pa prišli, če bi se fantje od fare vode tako bali? Da se mi pri priči nehaš bali vode, drugače bova zaropotala, rompompom! In da celo jokaš, kadar Te mama umiva, praviš. Takle korenjak, pa joka! Ojoj, ali se Ti bodo moji kotičkarji smejali! Stavim dve puhli repi, da ga med njimi ni nobenega, ki bi se vode tako bal ko Ti. Če je pa vendarle med njimi še kakšen tak junak, da že od groze zašklepeta z zobmi, če mu ena sama kapljica kane na nos, potlej sem pa seveda stavo izgubil in radevolje izročim puhli repi prvemu, ki se zglasi pri meni. Torej junaki, ki se vode bojile, na plani Puhla repa že čaka na vas. Za veleprijazno povabilo, naj pridem k vam, da me boš z vozičkom okoli hiše vozil, se prav lepo zahvaljujem. Če bom le utegnil, pridem. Že vnaprej se veselim, kako prijetna bo vožnja. Ti boš konjiček in boš rezgetal: »Ihaha!«, jaz pa bom ponosno v vozičku sedel in vriskal: »Juhuhu!«, da se bo razlegalo čez tri gorč, črez tri vrhč, čez tri zelene travnike. Samo to me nekolikanj skrbi, da voziček med bliskovito vožnjo ne bi pod menoj rekel: reskl To bi bilo hudo. Pobaraj ga, kaj misli. Če mi voziček da častno besedo, da ne bo rekel »resk«, bom prilomastil tja, preden bo sonce mili-jonkrat zašlo. Pisma je konec — kliče me zvonec, treba bo sesti, treba bo jesti. ■> .bmv Skleda že polna je cmokov in zelja — A) 31 kar privoščimo si! Saj je nedelja. Pozdravljen! — Kotičkov striček. Ljubi Kotičkov striček, bral sem Tvoj kotiček. Zelo bi mi bilo všeč, če bi se tudi moje ime lesketalo v njem. Veš, striček, jaz nisem kar navaden fantiček. Sem korajžna dolenjska korenina. Strašno rad bi Te videl, kakšen si. Tako mislim, da boš gotovo prišel v Stično. Prav natančno bom gledal, da Te bom opazil. Strašno bom vesel, če bom videl Tebe in našega ljubega dr. Korošca. Na svidenje v Stični! Tvoj Jurij Bajželj, učenec IV, razr, v Grosupljem. Dragi Juriji — Če si pa korajžna dolenjska korenina, mi ne preostane drugega, kakor da Te v kotiček dam in Ti v pozdrav navdušeno zakli-čem: Živijo! Korajžne dolenjske korenine niso kar tako. Gorje, če se jim človek zameri! Sem bil nedavno sam priča takšne zamere in me še zdaj groza strese — brrrr! —i če se spomnim tistega prizora. Je bil neki Ljubljančan tako predrzen — sram ga bodi! —, da je nekemu Ribničanu, ki je sita in rešeta in žlice in obešalnike po mestu prodajal, hudobno zabrusil v brke: »Holaj, oča Ribničan, ali imate tudi kakšen lesen kolešček odveč?« Gr-dun je kakopak mislil takšen kolešček, ki ga imajo nekateri preveč v glavi.. . Nezaslišana je bila to žalitev, kajti so ravno Ribničani znani kot sila bistroumni ljudje, in vsak pošten človek dobro ve, da imajo v glavi natančno toliko koleščkov, kolikor je treba. Kaj je storil Ribničan? NeznanSKo se je razsrdil, potegnil iz svoje krame lesen obešalnik in česnil z njim Ljubljančana po glavi, da se ie prelomil na dvoje. Obešalnik namreč, ne Ljubljančan. Takrat sem imel priliko spoznati, da se s ko-rajžnimi dolenjskimi koreninami ni šaliti! Zanima Te, kakšen sem? Da si ne boš s tem vprašanjem preveč belil glave, bom samega sebe natančno opisal: dve roki imam, dve nogi, na vratu glavo, na obrazu oči, usta in nos, na nosu pa velikansko bradavico, ki se lesketa kot mavrica. Na to bradavico sem prav posebno ponosen, kajti ga ni pod božjim soncem človeka, ki bi imel lepšo in večjo bradavico na nosu! Takole velika je, da bi lahko palček jahal na njej in bi bil prepričan, da jaha kamelo. Če bi si bil ono nedeljo količkaj pazljivo ogledal ljudi v Stični, bi me moral že po tej bradavici spoznati. V kratkem jo bom spet prima-hal tja. Dobro si oglej vsakega tujca, ki bo od danes naprej obiskal Stično! Če bo kdo imel takšno bradavico na nosu, stopi pred njega in mu reči: »Aha, Kotičkov striček, zdaj te pa imam!« Boš videl, kako Te bo debelo pogledal... Torej na svidenje in lepo pozdravljen! — Kotičkov striček. Majhna je, pa huda Najmanjša divja zver je komaj 15 cm dolga. Živi v Avstraliji in jo domačini imenujejo Mul-gura. Pa kakor je ta zver majhna, je zelo bojevita in požrešna. Lovi živali, ki so mnogo večje od nje: zajce, kokoši, golobe in celo mlade pujske. Svoji žrtvi zasadi ostre zobe v telo. jim raztrga krvno žilo in pije iz nje kri, dokler ni sita. Pri vsej svoji krvoločnosti pa živijo to male živali nežno družinsko življenje. Samica doji svoje mladiče več kot mesec dni in jih skibno spremlja povsod. V skritih gnezdih najdejo lovci večkrat kar jx> 15 smrčkov, ki se stiskajo drug k drugemu. Na prvi pogled so videli najnedolžnejše živalce na svetu Saj niso večje od naše pedi. Nihče jim ne bi prisodil, da so zmožnr napasti in premagati zajca ali mladega pujsa. Orehov Indijanec DRUŽINA Da/te Bogu. kar je božjega, in bo tudi Bog dal, kar je vam potrebnega. (A. M. Slomitk) NAS DELAVEC Na mostu med šolo in družino Nemara ni družina z ničemer tako spojena z državo in njenimi postavami ko s šolo. Otroci, člani družine, so vprav neposredno že koj v rani mladosti uvedeni v ustroj države, v kos njenih ustanov, v šolo. Skoraj je podoba ista, kakršna je kasneje, ko odrasli sinovi družine stopajo v vojaški stan. In še tretja je tako podoba neposrednega stika družine s šolo: ko stopajo moški člani družine (ponekod tudi ženski) v najožji stik z državo: v vojno. Šola, vojašnica, in brambna dolžnost so ko trije kolobarji, ki tesno v imenu države in kot izvori države oklepajo družino vsakega naroda. V teh dneh je nanovo zaživel prvi kolobar: šola: Ta ima za družino dvojni pomen, duševnega in telesnega. Duševni pomen se izraža v otroku samem, ko mu vsa njegova bitnost z vsemi štirimi noče v šolo. Otrok je že po tem, da je otrok, svet zase, tako odločno zoper šolske klopi, da posega njegov odpor zlasti v območje matere, ki mora tedaj otroka najbolj razumeti. Mogoče so v teh dneh otroci, ki prvič stopajo na prvi prag življenja, v šolo, bolj razigrani, nekam živčno razdraž-ljivo veseli, ki pa ni duševna radost, marveč je bolj nekakšen strah spričo nečesa neznanega, tujega, ki ne vedo, ali jim bo tujost prijazna ali preteča. Spričo takega duševnega nastrojenja otroka, je dolžnost matere, da 6e v teh dneh poglobi v otroka in razumeva njegov svet. Brez dvoma so starši že tako daleč, da otroka nič več ne strašijo 6 šolo ko z nekakšno »šibo božjo«. A tudi brez takšnega strašila se otrok vendarle zboji, dasi je radoveden na vse novo, prvega pohoda v šolo in matere naj bi prizanesljivo spremljale otroke v duhu z njihovim duhom. Naj otroka s čim večjim mirom odpravljajo v šolo, da otroka vsa tista tajnost in strah šolske table in tuje, učeče osebe, ne bo koj pobila, marveč da bo otrok z mirom stopil na to pot, ki je zanj resnično velik korak v svet. Druga stran začetka šole pa je zgolj zadeva družine tn ta je denar. Potrebne so knjige, potrebna je obleka in obutev, potrebni so zvezki, peresa, učila vseh vrst. Kako doseči v teh hudih časih vse to, je zadeva umetnosti gospodinjstva in materinske iznajdljivosti, da navzlic vsem nedostatkom v računih za družino, najde še postavko za izdatke za šolo. Tu se dotaknemo skrivnosti, ki je zmeraj skrivnost. Družina že itak plava nekje med skrajnim pomanjkanjem in med izpolnitvijo vseh potreb. S Obleke za šolo Obleka za v šolo mora biti predvsem čim najbolj uporabna, da se ne mečka, niti hitro ne umaže, a da je vendar lepa in preprosta. Preprostost je poglavitni pogoj za šolskega otroka. Seveda se morejo obleke-za v šolo prenarediti iz starih oblek starejših domačih, kar je zmeraj težavna naloga za mater. Na sliki št. 1 je praktična šolska obleka iz pikičastega, volnenega blaga, ki je okrašena z belim ovratnikom in belima zapestnicama. Pas je iz usnja. Potrebno je 180 cm blaga v širini 80 cm. — St. 2 pa je podoba obleke za večje deklice. Krilo ima spredaj in zadaj gubo, ki jo zalikaš, zgoraj prešiješ, spodaj pa razpustiš. Lepo pristoja okras iz križastega bhaga. Kupiš 190 cm blaga, ki je 130 cm široko. Za dečke so jako v modi tako zvane pumpa-rice, ki so posebno za zimo najbolj tople.K njim spada volnena jopica do mačega dela. šolo se načne novo poglavje izdatkov in da te izdatke mimo vsega drugega še pokrije — to je skrivnost materinskega ravnanja in ukrepanja. Odkod in kako — se vprašamo sami, ko vidimo otroke družin, ki ničesar nimajo, da so vendarle oblečeni, obuti, opremljeni s knjigami in z zvezki. Seveda ne vidimo dnevov in noči, ki jih mati v skrbeh prebije z mislijo na šolo. Z začetkom šole so pa združeni še večji stroški ko oni za knjige, obleko in obutev: stroški za vpisnino, koleke, šolnino in razne prispevke. To je srednja šola, ki bolj ko kdaj prej jemlje družinam denar, zlasti uradnikom, ki se tudi brez šolnin še komaj izmikajo beraški palici. Uradniška mati, ki mora nastopati »stanu primerno*, je še posebej obsojena, da z mukami izbrska svetlo misel, kje bo dobiti potrebni denar za šolnino in stanu primerno obleko in obutev, zlasti večjih deklet in sinov. — Današnji duh časa pa je tudi tak, da navzlic športom in nagnjenja k prirodi, vendarle obilno zahteva zunanje opreme otrok, ki jim že ni več zadosti navadna obleka, ki že nič več ne pozna predpasnika, marveč je že šolska obleka dragocenejša, kot je bila časih obleka za na ples. Ce bi se tozadevno izboljšal duh časa, bi bila marsikaka solza za skrbi odveč. Preprostosti ni več v oblekah, kakor je v mišljenju in dušah mladine. Sola pa, ki tako globoko posega s svojimi zahtevami in nalogami v dušo družine, se včasih le preveč oddalji od te zveze in stoji ko mogočen samodržec sama za6e, brez ozira na družino in njene otroke, člane šole. Res je mladina vetrnjaška in rajši brca žogo ko da se uči. Res je mladina zdaj bolj uporniška, kot je bila v prejšnjih desetletjih in šola ni več avtoriteta. Vendar je pa tudi res, da šola malokdaj pomisli, da je učenec, dijak — otrok te in te družine, da je član živih družinskih članov in da se rane otroka — bodi majhnega ali velikega —, ki so izšle iz rok učenikov, zaeno tudi zasekajo v starše, v ves dom. Pa bodi, da so te rane duševne, v krivem presojanju znanja in odmeri redov, ali pa telesne, v nepotrebnih dajatvah za šolo. Lepo bi bilo, če bi bila šola in dom eno telo. Za zdaj zija velikanski prepad nesporazuma med njima. A lepo bi bilo tudi, če bi človeštvo šlo v miru po isti poti. Vendar je prepadov na desni in levi hrez števila. Družina, kot poglaviua celica sleherne države, naj bi uživala več spoštotvanja in razumevanja s strani države in njenih postav. Nemara bi potem premostili prepad med šolo in družino in mogoče celo prepad med poedinimi narodi. Otroci nočejo spati Marsikatera mati se pritožuje, da njen otrok noče zaspati. Vsak večer so sitnosti in komedije z njim, ker noče iti spat. Zlasti opažamo to pri otrocih, ki hodijo v šolo. Tak otrok meni, da je že velik, ker že hodi v šolo in da mu ni treba iti prej v posteljo ko odrasli. — Mati se ne sine ozirati na otrokove marnje in mora strogo zahtevati, da gre otrok o pravem času spat. Saj ni res, da otrok ne bi mogel zaspati. Zaspati pa zares le tedaj ne more, če je tako navajen, da hodi pozno k počitku. Otroci so potrebni, da dosti spijo in s sleherno uro, ki jim jo vzamemo za spanje, se močno pregrešimo zoper njihovo zdravje. — Največ 6panja potrebuje dojenček, saj novorojenček prve mesece sploh samo spi in je. Zdrav dojenček mora vso noč spati in tudi podnevi po nekaj ur. Vsaka mati naj bi pazila nato, da hodi njen otrok še do petega leta vsak dan za 1 do 2 uri tudi čez dan spat. Ce je otrok preveč zaspan, pa nima prilike, da bi spal, izgubi spanje in ga je zvečer sploh težko spravati v posteljo. Tako so otroci potem živčno razdraženi in v poznejši dobi — nervozni, sitni ljudje. — Otroci, ki hodijo prve dve leti v šolo, morajo iti zvečer med 7. in 8. uro v posteljo. Večerjati morajo pa že dve uri prej. Sicer je otrok kmalu ob spanje in nikakor noče v posteljo. Naloge za v šolo mora otrok napisati podnevi, nikoli ne zvečer, ko je utrujen in zaspan. Povesti, knjige pred spanjem — proč! To otroka preveč razburja in utruja živce. Otrok naj zmoli večerno molitvico in naj sam zaspi. Zdrav otrok tudi ne pozna strahov. Seveda — na vse to je težko paziti materi, ki je kje v službi. Že glede na spanje in počitek otrok trpi družina, če matere ni aoma. Kje so še vse drugačne škode za zdravje družine jx» duši in telesu! Država in vsak delodajalec, mora slednjič le spoznati, da družinskega življenja ne bo moči drugače ohraniti, kakor da |X)ročenim moškim tako zviša plače, da njihovim ženam, materam, ne bo treba iskati zaslužka izven doma! Kuha Nadevane buče. Vzemi dve, podolgovati buči, izdolbi ju in olupi. Za nadev si pripravi: 20 dkg razrezane te-letine, 15 dkg riža in pol kg na kocke razrezanega, surovega krompirja. Te tri stvari moraš vsako zase dušiti v masti, čebuli in peteršilju. Potem pa vse iro|e daj skupaj in brez soka preiiači skozi »trojček za meso in vmešaj v to še jajce, malo popra, paprike, muškata in soli. Ko sta buči napolnjeni, ju daj v ponev, kamor izlij prejšnji sok od dušenja in dodaj še malo presnega masla in vode in duši do mehkega. Na koncu dodaj še žličko moke in šestnajstinko litra kisle smetane in to dobro vkuhaj v omako. Pikantna solata Dopoldne daš skupaj: majhno cvetačo, četrt kg narezanega, fižola v stročju, 1 do 2 olupljeni ko-lerabci in posebej skuhaš še pol kg, na kocke razrezanega krompirja, ki ga ocediš in primešaš solati. — Omaka za to solato: 4 žlice olja daš v skledo in kapljaš vanj sok iz tretine limone. Potem daješ v olje s cilrono še zelenjave, česen, čebulo, sol, papriko, gorčico ali poradižnikovo mezgo— vse po okusu. Vsakršna solata je v taki omaki izredno okusna. Kako peres? Kolikor peric in gospodinj: toliko načinov pranja! Umazano perilo namoči' čez noč v mlačni vodi s sodo. Medtem pa vzemi za kotel 80 litrov vode velik kos mila, ki ga razreži na rezine, in ga razmoči na štedilniku, da bo tekoče. V kotel nalij za dobro |x>lovico vode, dodaj prgišče sode in razstopljeno milo in dobro premešaj. To naj zavre. Potem ožmi perilo, ki se namaka, umazane dele dobro namili in daj v kotel z vrelo vodo. Naj se četrt ure kuha, nato pa ohladi (oliko, da lahko prijemaš perilo z golo roko. — Potem začneš perilo kos za kosom mencati in začudiš se, videč, kako vsa nesnaga naglo izginja. Po mencanju jkj-pari vse zerilo s čisto, vrelo vodo; ko se ohladi, izperi perilo dvakrat z mlačno vodo in enkrat z mrzlo. Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oče som ie mast CLAVEN, - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrn|ek, lekarnar, Sisak Varnjtesc potvorb Iireiite! Zaščitni znak Zdravniški okoliši Shranite! ambulatorija OUZD v Ljubljani Pravijo, da jc res, da so ljudje, ki uživajo kisla jedila, tudi kisle volje in kislega obraza; da torej kislina in kislica vplivata na kri tako, da se spremeni tudi občutenje in čustvovanje človeka, kar jc dognal neki nemški zdravnik, ko |c preiskal kri takih in takih ljudi, Obiske na domu sa člane in svojee iivršujejo na račun urada r posameznih okoliših naslednji gg. zdravniki: 1. Ljubijana-notranje mesto. Dr. Maicen Martin, stanuje v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34-11. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od ^417—^19. Dr. Trtnik Albert, stanuje v Ljubljani, Aleksandrova c. 3-II. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od J413—15, tel. 3462. Meje zdravniškega okoliša Ljubljana-notranje mesto so: Železnica ob Masarykovi in Bleiweisovi cesti do Tobačne ulice, Tobačna ulica, Groharjeva cesta, Gradaščica, Ljubljanica do Gruberjevega prekopa, Gruberjev prekop do Domobranske ceste, Domobranska cesta, Zivinozdravniška ul., Li-pičeva ulica, Jegličeva cesta do Šmartinske ceste, Šmartinska cesta do železnice. Člani in svojci imajo možnost, da sami izbirajo, koga izmed teh dveh zdravnikov kličejo na dom. 2. Spodnja in Zgornja Šiška: Dr. Rupnik Vilko, stanuje v Šiški, Knezova ulica 37. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od /49—11. Meje zdravniškega okoliša Šiška so: Gorenjska železnica, železnica ob Bleiweisovi cesti do Ceste na Rožnik, Tivoli mimo Drenikovega vrha. Zdravniški okoliš Šiška obsega tudi naslednje zunanje kraje: Dravlje, Kamna gorica, Koseze, Peržanj, Zapuže. 3. Vič-Glince-Roina dolina. Dr. Kane Pavel, stanuje na Tržaški cesti 45. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od K10. Meje zdravniškega okoliša Vič so: Drenikov grič, Tivoli do Ceste na Rožnik in železnice, Zilj-ska ulica, Tobačna ulica, Groharjeva ulica do Gra-daščice, Gradaščica do bivše meje občine Ljubljane, bivša meja občine Ljubljane do Malega grabna. Zdravniški okoliš Vič obsega tudi naslednje zunanje kraje: Brezovica, Notranje in Vnanje gorice, Plešivica, Dragomer, Log, Lukovica, Ctlince, Rožna dolina, Vič, Brdo, Kožarje na državni cesti. 4. Dolenjska eesta-Galjeviea: Dr. Janešič Pavel, stanuje v Ljubljani, Stari trg 4-II. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od Vi 10—12. Meje zdravniškega okoliša Dolenjska cesta so: Od Malega grabna bivša meja občine Ljubljana do Gradaščice, Gradaščica do Ljubljanice, Ljubljanica do Gruberjevega prekopa, Gruberjev prekop do bivše meje občine Ljubljana, bivša meja občine Ljubljana preko Golovca. Zdravniški okoliš Dolenjska cesta obsega naslednje zunanje kraje: Babina gorica, Daljna vas, Orle, Rudnik, Sela pri Rudniku, Srednja vas. Fašizem Sranc. marksista g.Jouhauxa (beri: Žuo-a) Gospod Jouhaux je vodja francoske marksistične strokovne organizacije. Zadnje čase je postal bolj znan tudi kot popotnik v marksistično Španijo, kjer je obiskal sodruge. Ta gospod eodrug je pri zadnjem mezdnem boju francoskega delavstva igral nekoliko čudno vlogo. Do tega časa najbrž še ni pozabil svojih izjav v Ženevi o priznanju združevalne svobode. Pod tem je razumel on, >da ee lahko vsak delavec priključi organizaciji po lastni izberi«. To se pravi, da prizna krščansko strokovno organizacijo. Toda v francoski stavki se je zgodilo, da ni hotel pripustiti krščanskih strokovničarjev k podpisu končnega sporazuma. Vodja krščanskih strokovničarjev je ob tej priliki povedah, da so bili krščanski delavci solidarni v mezdnem boju in stavki z ostalim delavstvom. Zato ni prav, če se po doseženem uspehu ta sloga zopet razbije. Postopanje g. Jouhauxa si more razlagati le na ta način, da hoče sodmg spraviti vse krščanske strokovničarje s silo v marksistično organizacijo, stremeč po slavi >delav-skega cesarja«. Krščanska strokvna organizacija je zrastla v boju z marksistično do sedanje moči. Samostojnost hoče ohraniti še nadalje. Ob francoski stavki 6ino brali v časopisju, da so se združile vse strokovne organizacije. Kot vidimo naknadno, je bilo to združenje samo želja marksistov. Želja se jim pa ni izpolnila, čeprav so se marksisti poslužili tudi sredstev, ki jim navadno pravimo — fašistična. DROBNE Delavci in nameščenci, berife in podpirajte kakor »Bodočnost«, »Delavska fronla«, vrše iz-redno važno delo pri zboljšanju Vaših pravic. Brez svojega tiska — smo laki, kakor riba brez vode! Delavci in nameščenci organizirajte se! Vsak stan je danes organiziran, da z organizirano celoto ščiti in varje svoje interese. Zato se tudi mi delavci in nameščenci oklenimo svojih kat. delavskih organizacij »Zveze združenih dclavccv« in Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. V USA so sprejeli nov zakon o socijalnih obvezah državnih dobaviteljev. Državni dobavitelji so po novem zakonu dolžni, da plačujejo svojim delavcem minimalne plače, ki jih je odredilo ministrstvo za delo, omejiti morajo tudi delovni čas na največ 8 ur dnevno ali na 40 ur tedensko. Prisilno delo in delo otrok je prepovedano. Državni organi imajo pravico, da odklonijo prevzem vsakega blaga, ki je bilo izdelano v podjetjih i nehigijeničnimi obrati in v obratih, ki so slabo zavarovani proti obratnim nezgodam. — Tak zakon bi bil silno potreben tudi v naši državi. Z uzakonitvijo takega soc. zakona bi se razmere in delovni jx>goji za precejšen del delavstva hitro izboljšali. Med delodajalci in gradbenimi delavci v Pe-trovgradu je bila jx>dpi6ana kolektivna pogodba s katero je delavstvu zajamčen minimalni zaslužek, ki znaša 3 do 5 din na uro. Delovni čas znaša v mestu po 9 ur dnevno, izven mesla pa po 10 ur. Nadure in delo v praznikih se mora plačevati z 50 do 100% doklado, dočim jc akordno delo j>o kolektivni pogodbi prepovedano. 5. Moste-Vodmat-Zelena jama: Dr. Krispcr Anton, stanuje v Mostah, Društvena ulica 20. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 5415—17. Meje zdravniškega okoliša Moste-Vodmat so: Bivša meja občine Ljubljana pri Golovcu, Gruberjev prekop do Domobranske ceste, Domobranska cesta, Zivinozdravniška ulica, Lipičeva ulica, Jegličeva cesta do Šmartinske ceste, Šmartinska cesta do železnice. Savska cesta. Zdravniški okoliš Moste-Vodmat obsega tudi naslednje zunanje kraje: Tomačevo, Hrastje, Jarše, Vodmat, Moste, Zelena jama, Obrje, Selo, Šmartno, Beričevo, Brinje, Kleče, Podgora, Videm, Pšata, Soteska, Sv. Jakob, Snebrje, Hrušica, Bizovik in Štepanja vas. 6. Bežigrad: Dr. Debelak Gvido, stanuje Tyršova cesta 63 (bivša mitnica). Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 'A17— K19. Meje zdravniškega okoliša so: Savska cesta do železnice, železnica (glavni kolodvor) ter gorenjska železnica. Zdravniški okoliš Bežigrad obsega tudi naslednje zunanjo kraje: Brod, Črnuče, Dobrava, Gmajna, Ježa, Nadgorica, Podboršt, Brinje, Ježica, Kleče, Malavas, Savlje, Stožice. Vsak bolnik (član OUZD ali svojec) se mora pri zdravniku, ako zahteva obisk na domu, legitimirati. Predložiti mora potrdilo delodajalca (§ 15 ZZD) o zaposlenju. To potrdilo ne sme biti starejše od dveh dni. Za svojce je poleg potrdila delodajalca predložiti tudi potrdilo občine o skupnem gospodinjstvu ter da član svojce vzdržuje s svojim zaslužkom. V nujnih primerih, ako član nn more predložiti predpisanih potrdil, mora to naknadno izvršiti najpozneje naslednji dan, sicer se smatra, da je sdravnik izvršil obisk pri privatnem paeijentu. Vedno pogosteje se člani in svojci obračajo za zdravniško pomoč k zasebnim zdravnikom. Da ne bi člani trpeli škode, ker bi morali sami plačati stroške za zasebnega zdravnika, kadar bodo tega klicali brez potrebe, se opozarjajo na zakonita določila, ki se glase: Zavarovani član in upravičeni svojec zavarovanca mora iti k uradovemu zdravniku ob določeni uri in na določen kraj ordinacije. V sili član lahko zdravnika poišče izven določene ure in kraja ordinacije. Kadar pa je zaradi bolnikovega stanja potrebno, ima bolnik pravico, da zdravnika pokliče na dom. Samo ob nujnem primeru, če obstoja nevarnost za življenje zavarovanca in kadar ni mogoče pravočasno priklicati najbližjega uradovega zdravnika, se lahko pokliče najbližji zasebni zdravnik. Le v tem zadnjem primeru, katerega nujnost pa mora zavarovanec dokazati, urad povrne vso stroške, ki so članu nastali z obiskom zasebnega zdravnika. — Člani in svojci naj v lastno korist upoštevajo zgornja navodila. Vselej naj imajo na umu, da so uradovi zdravniki dolžni izvršiti vsak obisk na domu zavarovanca, pa naj ta kliče podnevi ali ponoči. V Cačku (Moravska banovina) je stopilo v stavko 400 stavbenih delavcev. Delavci zahtevajo 10 urni delovni čas mesto dosedanjega 10 do 14 urnega, plače po 2 do 2.50 din, za pomožne delavce in 3.50 do 5 din za kvalificirane delavce. Sedaj so znašale plače za kvalificirane delavce 2 do 3 na uro, za pomožne delavce pa pod 2 din. Avtomobilska industrija v Združenih državah Severne Amerike je zaposlovala v letu 1935. povprečno 657.000 delavcev, v letu 1934. samo 499.000, v letu 1933. pa 281.000 delavcev. Pri izdelavi in prodaji avtomobilov, je bilo v USA zaposlenih lansko leto čez 6 milijonov šoferjev itd. i franc'i' obstoja torej So vodno samostojna krščanska strokovna organizacija, pač pa se je združila komunistična organizacija s socialistično, to je s sodrugom Jouhauxom, ki je postal tako »socialistični cesar«, ko že delavski ni mogel postati. Radnički strukovni savei (R8S) solidaren s Strokovno zvezo poljedelskega delavstva (SZPD). K drugemu osnutku uredbe o poljedelskih zbornicah je slavila SZPD v Ljubljani izpreminjevalne predloge, v katerih se zahteva razširjenje pojma »kmečki^ delavec«, uvedba paritete med posestniki in uslužbenci ter naznačitev smeri delavske zaščite. Vse te predloge je sprejel za svoje hrvalski krščanski RSS in jih s svoje strani podkrepil pri ministrstvu. Slovenske krščanske strokovničarje la solidarnost v boju za delavske pravice samo ve-| seli. Upamo, da bomo « hrvatskimi prijatelji še ; večkrat skupno nastopili za delavstvo. Kmečki delavci! V solidarnosti je moč. Priključite se Strokovni zvezi poljedelskega delavstva, Ljubljana, Tyrševa c. 29, da bomo skupno korakali in skupno zmagovali. Zahtevajte povsod PRISTNI ZDRAVSTVENI LIKER izdelek veležganjarne in rastlinske destilacije FRANC ZALETEL ŠT. VID NAD LJUBLJANO Naš domači zdravnik N. K.— Lj. Otroške bolezni in šola? Vi se bojite te nevšečne, a očitne zveze zaradi otroka, ki je bil doslej zdrav pod vašim varstvom in pride te dni v šolo in sicer javno šolo, dostopno otrokom vseh slojev. Kako ga zavarujte vsaj nevarnejših bolezni, davice, škrlatice, ošpic, oslovskega kašlja in drugih? Dovolite odkrito besedo. Vaš milovan-ček je pod preskrbnim vašim varstvom zamudil že marsikaj, kar mu ne bo mogoče več dohiteti. Otroška doba je dolga doba, njen življenjski pomen je priprava za resno samostojno življenje. Tudi v zdravstvenem pogledu. Otroške bolezni so zvečine neizogibne, tako rekoč obvezne bolezni, ki za njimi oboleva večina ljudi, če ne v mlajših, pa v poznejših letih. »Otroške bolezni« potekajo pri odraslih ljudeh huje in nevarneje nego pri otrocih. Otroka v predšolski dobi obvarovati vsake otročke (kužne) bolezni, je podobno ravnanju, da se vzgaja rastlina, ki naj raste na prostem, stalno v rastlinjaku. S tem ne menim, naj se otrok namenoma izpostavlja okužbam, pač pa menim, naj se vsak otrok utrjuje in pri vsaki »otroški bolezni« prav skrbno zdravi, da zares popolnoma ozdravi, sicer se mu bolezen (»prehlad«, »nahod«, vnetje v goltu in dr.) vedno povrača ali pa ostane stalno bolehen. — V predšolski dobi »zamujene« bolezni se v šolski dobi ne dajo zdraviti tako dobro kakor poprej, ze zategadelj ne, ker se zdi »škoda Časa za šolo«, če otrok ostaja kot okrevajoč predolgo doma in ker prihaja komaj ozdravljen v šolsko okolje, ki je v zdravstvenem pogledu slabše od domačega. Tako je skoraj redno, da šolski otroci ne prestajajo bolezni tako dobro, kakor otroci v igralni dobi. Ista. Preprečevalnega sredstva zoper (otroške) kužne bolezni ni in ne more biti razen splošnega utrjevanja. Zoper posebne kužne bolezni (hripn) in podobne) je v rabi jod v homeopatskih vzetkih, po ena kaplja jodovega cveta na čašico mleka na dan, pri drugih kinin ali salicil v neznatnih množinah. Niti takšna raba ne sme biti trajna, ampak samo v dejanski potrebi. Ista. Šolske bolezni, ki nastajajo zaradi učenja v šoli in doma, so v glavnem dvoje zvrsti: ena se tiče oči, da postajajo kratkovidne, druga pa hrbtenice, ki se krivi. Dolžnost staršev bodi, da preprečujejo takšne škode, ki se težko popravljajo. Morda kasneje kaj več o tem poglavju. T. V. — L. Bolečine na desni strani telesa v višini pasu in izločanje gostega seča, ki ima usedlino v obliki drobnega rdečega peska, vzbujajo domnevo, da je prizadet livek desne ledvice ali zavoljo kamenja ali vnetja. Točna ugotovitev je mogoča in zelo potrebna samo po zdravniški preiskavi seča in splošnem pregledu. Ne odlašajte! Ista. Enostranski glavobol, ki se da utešiti le s prisilnim bruhanjem, je dovolj razupita m i -g r e n a. Predno se lotite drugega zdravljenja, si dajte spraviti v red obistno zadevo. Morda sta namreč obe motnji v kakšni zvezi ali celo skupnega izvora. Menim, da vam že bližnji zdravnik razčisti položaj in doma pomore do zboljšanja ali celo ozdravljenja. L. F. _ Lj. Zoperna srbefina na neizrečnem kraju vas nadleguje že nekaj let. Trije zdravniki so vas zdravili brezuspešno, tudi bivanje ob morju vam je olajšalo žep, a ne sitnosti. — V takem primeru, kakor je vaš, treba ugotovitve od vaše strani, če vendar nimate »živih niti«, ki se dajo opaziti v blatu, nadalje od zdravnikove strani, če nimate zlate žile znotraj ali bolezni v predstojnici in če nimate morda sladkorne ali kake druge splošne bolezni. Vaša razlaga, da se vam izloča neka kislina, ki povzroča srbenje, je samovoljna utvara brez podlage. Vaše ravnanje je bilo doslej napačno, če vas prvi zdravnik ni zadovoljil prvič, bi vas , bil morda drugič in skoraj gotovo tretjič! Napove- 1 danega vašega obiska se ne veselim. O. B. — P. Živčna razboljenost vas muči že nekaj let navzlic uporabljanju oziroma izvajanju raznih načinov duševnega zdravljenja, tudi vera vas je pustila na cedilu? »Grozovita« nespečnost, izčrpanost in nagla utrudljivost pri telesnem ali duševnem delu, omotičnost in srčna tesnoba se vas stalno drže; družba vas ali dolgočasi ali razburja; v odljudnosti in brezčutnosti do vseh ljudi se vas loteva buda potrtost. — Kaj naj svetujem takemu samotrapežu, ki je zateleban v svojo bolezen? Menda se ne čutite užaljenega z mojo pogoditvijo, saj če bi se bil r e s n o in v z t r a j n o potrudil s katerimkoli zdravljenjem, bi bil gotovo dosegel znaten uspeh. Neusj>eh dokazuje neresnost vašega prizadevanja. Če se hočete oteti neizogibne j>o-gube, si uredite življenje po teh načelih in se jih držite brezpogojno! Vstajajte zjutraj najkasneje ob šestih in prebirajte 15 do 20 minut odstavek iz knjige Dnevnik cesarja Marka Avrelija, čez dan premišljujte vsebino; več ko eno poglavje na teden ne smete, ker vsebina knjige naj postane vaša duševna last. Ko predelate to knjigo, preučite isto-tako s premišljevanjem knjigo zdravnika-modro-slovca-pesnika Feuchterslebena: Za dietetiko duše (žal, nimamo še prevoda na naš jezik) in najx>sled Ušeničnikovo knjigo o življenju. Po tem branju napravite pred poklicnim delom kratek sprehod, jopoldne ali proti večeru hodite kaj več in dalje, še bolje, če se poprimete kateregakoli športa in ga gojite vztrajno. Vsak prost dan uporabljajte za daljše izlete, združene s čvrstim gibanjem. Hranite se po pameti, večerjajte zgodaj in pičlo, namesto vina pri večerji pijte čašo piva. Po večerji berite kaj pametnega (potopise, zgodovino, naravoslovje in si.), nekajkrat na teden pojdite v družbo, ob devetih pa zlezite v posteljo. Živite popolnoma zdržno, v zdržnosti se obnavlja živčna moč najhitreje; vse resne motnje preprečuje že narava sama z znanim uravnavanjem; vse drugo je škodljivo šušmarjenje. če se resno poprimete tega zdravilnega načrta, poročajte o svojem stanju čez tri mesece (sklicujoč se na ta odgovor). A. K. — N. Rasti se vam hoče še po 24. letu? Čemu pa? Vaša dolžinska mera, ki ne zastaja niti za ped za povprečno dolžino, je pravšna, in zaradi »pritlikavosti« vas menda niso zvrgli pri vojaškem naboru, svoje rokodelstvo opravljate najmanj tako dobro kakor za ped večji ali še višji tovariši, pri vsaki novi obleki si prihranite nekaj kovačev. — Čemu vas torej mika navzgor? Bržkone ste zaljubljeni in kot tak se hočete ponašati tudi s telesno višino. Nič ne vem in tudi ne maram vedeti, kako je s to zadevo pri vas, opozarjam vas pa na znamenito posebnost takšnih razmerij: enakosti ee odbijajo, nasprotja privlačujejo; štor in prekla, dol-gin in bunka se najbolje ujemata, ker se izpopolnjujeta. Uvažujte, da ne dobite nahoda brez potrebe ! M. M. — R. Maternična krvavitev ob koncu otroške postelje je neredek pojav, ki pride in brž izgine. Ce se količkaj zavleče, treba zdravniške ugotovitve. Pri nepopolni iztrebitvi po navadi krvavi maternica zdržema ali v krajših presledkih, prav tako pri napačni legi, nastali po porodu. Včasih pomeni taka krvavitev pri nedoječih ma-inaterah navadno obnovljeno čiščo. Za ustavljanje premočnih krvavitev je mnogo lekarniških pripomočkov, od domačih sluje r m a n o v (botachillea millefolium) čaj in sicer iz posušenega cvetja in lističja skupaj. Vsem: Na dopust se odpravljam, ker sem naveličan drugih sitnosti in drugi so naveličani mojih sitnosti. Prvo nedeljo v vinotoku bo, ako Bog da, la ponienkovalnica zopet odprta naročnikom in kupovalcem »Slovenca«. Pravni nasveti Škoda, ki jo je povzročil avtomobil. L. Vprašate, če lahko zahtevate odškodnino za škodo, ki jo je napravil avtomobil, katerega šoler pa je bil oproščen pred kazenskim sodnikom. — Z oprostilno kazensko sodbo se lastnik avtomobila in šoler ne rešila vedno tudi odškodninske odgovornosti. Jamstvo za škodo, jx>vzročeno po avtomobilih, je namreč strožje, nego sicer, šofer in lastnik avtomobila odgovarjata solidarno za vso škodo, ki jo povzroči avtomobil, ne da bi 6e raziskovala, če sta tudi kriva, da se je škoda napravila. Odškodninske obveznosti sta oproščena le tedaj, ako je škoda nastala po krivdi tretje osebe, ali poškodovanca samega ali če nesrečnega dogodka nista mogla odvrniti kljub vsej opreznosti in če tudi slaba kakovost avtomobila ni i6tega povzročila. Volilna pravica vpokojenega orožnika. Z. B. B. Zahtevajte pri občini, da vas vpišejo v volilni imenik. Ce bi reklamaeijska komisija vašo zahtevo zavrnila, se pritožite v treh dneh od prejema rešitve na pristojno okrajno sodišče. Nabornik. M. š. Vaš dopis ni povsem jasen, in ne moremo presoditi, če vam pripada skrajšani rok. — Prošnje za skrajšavo roka se vlagajo pri pristojnem komandantu vojaškega okrožja najdalje v treh mesecih od dne, ko se je izvršil nabor. Občinski dobavitelj. A. K. Zakon o občinah ne razlaga pojma »občinski dobavitelj«. Zato se v konkretnem primeru obrnite na bansko upravo. Pobrana vložna knjižica v avtobusu. F. F. — Na vožnji v avtobusu vam je neopaženo izpadla iz žepa vložna knjižica neke posojilnice. Izgubo ste zapazili šele doma. Zraven vas sedeči potnik je knjižico pobral in zahteva od vas 10% najdnine od vsote, ki je v knjižici označena. Vprašate, če je ta zahteva po jx>stavi upravičena. — Onemu, ki je stvar našel, je dolžan lastnik izgubljene stvari plačati na njegovo zahtevo deset od sto obče vrednosti kot najdnino. Ce bi pa po tem preračunu nagrada dosegla vsoto petsto dinarjev, se pa od presežka odmeri le po pet od sto. Obča vrednost hranilne knjižice pa ni vedno nominalna vrednost, ampak tista, ki bi se dosegla s prodajo knjižice^ Ce je vaša knjižica bila vinkularnana na določeno geslo, potem je za imetnika, ki ne ve gesla, brez vrednosti. Ker gre za vložno knjižico, ki seda sod-nijsko amortizirati, bo morda cenejši za vas amortizacijski postopek kot pa plačilo najdnine. Naj: ditelj ne more zahtevati, da vzamete knjižico nazaj in da mu plačate za to najdnino. Izgubljeni knjižica se lahko odpoveste s tem, da jo sploh pustite najditelju in da pri sodišču uvedete amortizacijsko postopanje ter takoj s tem obvestite zavod, ki bo zadrževal izplačilo vloge, dokler se ta postopek iiiiniiiiiiiiiMiiiimiimiinimiiimiiii ODREZITE iiiiimiiiiiimiiMfimiiitiiiniiiiimiiiii odgovarja samo na vprašanja, ka- | terim je priložen tale odrezek. | | ,Slovenec', 6. septembra 1936 | ii!!!!!!!!!!!! ........................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIllllllimillUHIIIIIIIIIIIIIIIlin^ ne konča. — Ce je »najditelj« videl, da je vam padla na tla knjižica in jo ni hotel takoj vrniti, ga lahko ovadite radi utaje. Morda bo že kazensko sodišče zadevo hitro in za vas ugodno rešilo. Zaga na tujem svetu. L. D. A. Pri vašem zemljišču imata soseda vknjiženo služnostno pravico, aa smeta za večne čase imeti na vašem svetu žago in jez proti plačilu letne odškodnine. Vsled starosti je lesena žaga strohnela. Eden sosedov namerava na istem mestu postaviti moderno žago, drugi sosed pa žage noče obnoviti. Vprašate, če ste dolžni pustiti le enemu 6osedu, da f>ostavi novo žago, oziro-i ma, če ni prvotni dogovor s tem razrušen, ker drugi i sosed noče sodelovati pri novi žagi. — Dolžni ste, i da obema sosedoma dopustite obnoviti žago na ) istem mestu, kot je bila stara. Ce eden izmed sose-I dov ne bi hotel sodelovati pri f>ostavitvi nove žage I ter skozi 30 let ne bi te žage vžival, piotem bi izgubi! služnostno pravico do žage. Ne morete prepovedati sosedu, da ne bi napravil betonskih temeljev novi žagi. Ne sme pa sosed razširiti sode-danjih temeljev žage niti povečati dosedanji obrat proti vaši volji, kar vse bi bilo razširjenje služnostne pravice. Svetujemo vam, da dovolite moderniziranje celotne naprave, zato si pa zgovorite sedanjemu času primerno letno odškodnino. Zastaran čevljarski račun. L. V. V. Čevljar tekom treh let ni zahteval plačila od stranke in slednja ta dolg niti izrecno ni molče priznala, potem je terjatev zastarela in se ne da iztožiti. V treh letih namreč zastariio terjatve za dobavo stvari ali izvršitev del ali drugih dajatev v obrtnem, trgovskem ali drugem poslovnem obratu. Račun za kolje. L. V. V. Imate viničarja, ki obdeluje vaš vinograd, za tretjino pridelka. Sedaj vam je viničar predložil račun za kolje, ki ga je tekom zad- njih 8 let porabil v vašem vinogradu. Vprašate, če ste dolžni ta račun plačati v celoti ali'pa !e kolje, ki je bilo zadnja tri leta uporabljeno. Viničarja, ki ki je prevzel obdelavo vinograda proti plačilu ene retjine pridelka, lahko smatramo kot malega | etnika. V tem svojstvu je za vaš vinograd dol jal kolje. Take dobave je moral po našem mnenju av- tekom treh let obračunati, sicer so te terjatve zastarele. Seveda, možno je tudi drugo mnenje in bi šele sodišče v zadnji stopnji ta spor končnoveljavno rešilo. —- Veljavna oporoka. V. B. O. R. Oporoka je veljavna, če jo sami podpišete. Taka lastnoročno napisana oporoka ne potrebuje za veljavnost nikakih podpisov prič. Oporoko lanko shranite doma, daste jo pa lahko v hrambo tretji osebi. Ce založite oporoko pri sodišču, morate plačati posebne pristojbine. Ce ste brez otrok in živite ločeno od žene in imate z njo tudi sporazumno urejene premoženjske zadeve, potem lahko celo svoje premoženje zapustite svoji sedanji gospodinji ali komurkoli. Prodaja vžitka hiše. F. S. B. Vaš sin je podedoval stanovanjsko hišo, na kateri imate vknjižen dosmrtni vžitek. Ker ste zadolžen, bi radi uredili te dolgove ter vprašate, če lahko svoj vkniiženi vžitek prodaste. — Svoje pravice lahko prodaste. Dokler pa ta prodaja ni zemljiškoknjižno izvedena, Tožba radi spornih ozar. P. O. V. Pri oranju ste vi in sosed vedno uporabljali svoje in sosedove ozare za izganjanje živine. Lani je sosed svoje oza-re zoral in letos nasadil krompir. Vi ete pa kljub temu orali, kakor doslej. Zato je sosed zahteval od vas 30 din odškodnine. Ker jo niste plačali, vas terja po odvetniku za odškodnino za tri leta nazaj in vam grozi s tožbo. Pravi, da mu je vaš prednik vedno dovolil za odškodnino pokositi vaše ozare, za kar imate pa priče, da ni ničesar dovolil. Vprašate, kakšne dokaze morate imeti za to, da ste svojo pravico priposestvovali. — Zaenkrat vam ni treba ničesar dokazovati: Ce sosed trdi, da je vaš prednik dajal neko odškodnino, ki jo sedaj zahteva tudi od vas, potem mora sosed dokazati tak dogovor ali obvezo vašega prednika. S tem sosed 6am prizna, da je tudi vaš prednik izganjal živino po njegovih ozarah, seveda proti odškodnini. Ce sosed ne bi mogel dokazati, da mu je vaš prednik dajal odškodnino, potem se bo že v tej pravdi ugotovilo, da ste vi z vašim prednikom brez odškodnine izganjali živino, po sporni ozari in vsled tega sosed sploh ne bi mogel uspiešno tožiti, da nimate priposestvo-vane služnostne pravice. Pri taki tožbi radi neob-stoja služnostne pravice bi . vas zadelo dokazno breme, da dokažete, da ste z vašim prednikom vred skozi 30 let javno in nemoteno, brez prošnje soseda, na spornih ozarah izganjali pri oranju živino. V6e to bi moralo sodišče ugotoviti po zaslišanju prič. Izbris kazni in izgubljena pokojnina. V. P. Pred leti ste bili pred kazenskim sodiščem obsojeni in ste nato izgubili pokojnino. Sedaj ste dosegli izbriz kazni z vsemi posledicami in vprašate, če vam izgubljena pokojnina zopet pripada. — Po odločbi državnega sveta, ki jo je izdal v nekem konkretnem primeru, z izbrisom kazni izgubljena pravica do pokojnine ne oživi. Ravno tako tudi osebe, ki so v6led kazenske obsodbe izgubile državno službo, z izbrisom sodbe ne dobe zopiet državne službe. Z izbrisom kazni (rehabilitacija) je zadnja kazen tako izbrisana, da more biti obsojenec zopiet sprejet v državno službo in tako zop>et dobiti možnost, da bo morda upokojen. Ne dobi pa obsojenec z rehabilitacijo zopet izgubljene službe ali izgubljene pokojnine. Avtorska pravica. J. O. V avtorjevo izključno pravico spada tudi prevod književnega in umetni- Vsakemu ni mogoče iti o kopališče, uendar more usak žrtvovali Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode nošo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! škega dela v drug jezik. Zato pazite, da se ne pre. naglite. Zaščita avtorske pravice do književnega in umetniškega dela, ki je bilo dovoljeno ali je izšlo z avtorjevim pravim imenom dokler je živel, prestane čez 50 let od njegove smrti. Zaščita avtorske pravice do književnega in umetniškega dela, ki: je bilo objavljeno ali je izšlo anonimno ali psevdo-nimno, prestane čez 50 let, odkar je delo izšlo. Delo, ki ga prevajate, torej še ni izgubilo zaščite avtorske pravice. »Dolgi jeziki«. K. P. Ce vas obrekujejo, lahko vsakega obrekovalca tožite pri okrajnem sodišču. Zasebno tožbo morate vložiti v treh mesecih od dne, ko ste izvedeli za obrekovanje. Orožnika lahko tožite samo pred vojaškim sodiščem. Bodite pa previdni in ne obešajte takšnih stvari na veliki zvon, zlasti če nimate zadostnih dokazov. Sodišče bo sodilo po svobodnem prevdarku in ni mogoče v naprej vedeti, komu bo verjelo in komu ne. Graditev ob meji. T. I. Za vsako zgradbo je potrebno gradbeno dovoljenje, ki ga izda občina. Zato sosed ne sme pričeti z zidanjem, dokler mu občina tega ne dovoli. Ko bo .sosed zaprosil za gradbeno dovoljenje, bo občina odredila ogled na licu mesta, h kateremu mora tudi vas povabiti. Tam boste imeli priliko, da poveste vse svoje ugovore. Ce bodo upravičeni, jih mora že občina upoštevati. Premalo ste opisali dejanski položaj, da bi mogli presoditi, če so vaši ugovori upravičeni. Vsekakor niste dolžni dovoliti, da bi se sneg s sosedove zgradbe vdiral na vaše zemljišče. Kmetijski nasveti Prašiče ali kočiči — golazen v stanovanju. M. K. št. Imate zračno, suho kletno stanovanje, v katerem pa lezejo izpod poda tako zvane »prašiče«. Radi bi uničiil to nadležno žival. — Prašiče, pre-šički, pravilno kočiči, prav za prav ni škodljiv mrčes, vendar je v stanovanju nadležen. Te žuželke žive najrajši na vlažnem temnem prostoru, kjer s svojimi skržicami vdihavajo samo vlažen zrak. S tem je tudi povedano, kako jih je zatirati. Odstranite vlago in živalice bodo izginile. Pravite, da imate suho stanovanje, in vendar vam iz poda lezejo kočiči. Torej iriora biti pod vlažen. Najbolje bi bilo pod sneti, jjod njim izkopati zemljo kakih 30—40 cm globoko, nasuti premogoven pepela — leša — in nanj šele postaviti suh pod. Tak bo trpežen in tudi te golazni ne bo več v njem. Ce pa tega ne morete, tedaj poiščite špranje, iz katerih lezejo »prašički«, in potrosite jih z živim žganim apneninm prahom. S tem jih bodete uničiil. Crešnjeva grizlica. Imam dve lepi češnji, ki rasteta na peščenem svetu. Ze zgodaj spomladi postaneta ušivi, čeprav sem jih brizgal z modro galico. Prosim za nasvet, kako naj te uši zatiram. Priloženo vam pošiljam tudi par listov. M. K. Š. v. Listje, ki ste nam ga poslali, je ožrto po češ-njevi grizlici. Večkrat se pojavi na hruškah, češnjah in višnjah ta škodljivka, ki je zelo podobna 1 cm dolgim jx>Ižem. škodljivko najdemo le na zgornji strani iistov, ki jih ogloda prav do reberc tako, da ostane sama spodnja mrenica. Ta ličinka češnjeve grizlice se pokaže večkrat že meseca junija in jo je videti do septembra. Po ličinki oglodano listje se deloma ail popolnoma posuši. Naj-kasreje v septembra doriste ličinka, zapusti drevo i.i se zarije pod njim plitvo v zemljo, kjer se zabubi in prezimi. V juniju naslednjega leta prodere bubo majhna, komaj $—6 mm dolga svetločrna osi podobna muha, ki zopet zalega posamejna jajčeca po listju sadnega drevja. Najlaže zatiramo to škod-Ijivko dokler je na listju. Drevje je treba večkrat pregledati in ličinke pomečkati. Prav tako jih tudi pomečkamo, ako drevje poprašimo s kakim primer nim prahom, n. pr. tobačnim prahom, žveplom ali živim apnom. Ker so ličinke vedno sluzaste, se jih prah prav lahko prime in jih gotovo pomori. Tudi s škropljenjem se dado ojšraviti zlahka. Raztopina tobačnega izvlečka, 2% kvasijeva tekočina, popolnoma uniči zajedalko. Prašenje, oziroma škropljenje je treba večkrat ponoviti, dokler se ličinke ponavljajo. Ta škodljivec torej ni uš, temveč ličinka češnjeve grizlice. Ako vaše češnje napadajo listne uši, tedaj ga morate škropiti z 2% raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila ali z raztopino kvasijeve tekočine. Ameriški kapar ali San-Jose uš. Vljudno vas prosim za pojasnilo, kaj je to San-Jose uš in kakšno škodo dela. A. P. n. v p. Lj. Ameriški kapar je zelo majhna uš, ki napada vse vrste sadnega drevja. Ta uš se je naglo širila najprej po Ameriki in prišla odtod v druge zemeljske dele, povsod pa neusmiljeno uničuje sadovnjake. Kjer se ta uš udomači, jo je težko zatreti. Največ preglavic dela pri izvozu sadja in ga včasi celo popjolnoma onemogoči. Zato ta uš večkrat cvetoče sadjarske kraje naravnost gospodarsko uniči. V Evropi tega škodljivca dolgo časa nismo imeli, ker so obmorske države dovolile uvoz sadja in sadik iz okuženih krajev le proti najstrožjemu nadzoru in pregledu. Kljub temu so leta 1928 zanesle tega nepridiprava znamenite madiarske drevesnice okoli Segedina, ki so tudi dopustile, da se je ta uš razmnožila. Z oku- ženimi sadikami se je uš odtod prenesla v Avstrijo, Romunijo in Jugoslavijo. Na lubju okuženih sadnih dreves je videti drobne sivopepelnate, včasih tudi črnkaste luskinice ali kapice. Mnogo jih je in so različno velike, pokrivajo vse drevo ali pa le dele drevesa kot hrapava ah lišajasta prevleka. Majhni ščitki, luskinice ali kapice so ploščati, a v sredini malo izbočeni in svetlejši. Največji merijo 1.5—2 mm. Ameriškega kaparja moramo iskati najprej na jablanah in hruškah; te namreč najprej napade. Drevje, ki je močno napadeno, je popolnoma pokrito z ušmi, ki izsesavajo sok sadnega drevesa. Na tako napadenem drevju preide uš tudi na listje i nplod. Na listju jo najdemo na spodnji strani, in s»*r poleg žil, na plodovih pa okrog peclja, muhe . - «----o---* r ■ c« "j, povija, IUUIIC in drugih vdolbin. Ameriški kapar koti žive mladiče, ličinke, ki se nekaj časa gibljejo po lubju kot majhne rumene pikice. Kmalu se ličinka ustavi in • ------------ |-----AMIIM1U UV Iiviunu uaiavi lil zavrta svoj rilček v drevesno lubje. Ko se je uš prisesala, se začne nad njenim telesom razvijati luskinasti ščit. Uš naglo raste in se naglo množi tako, da se od ene same uši od spomladi do. je» seni more razviti v ugodnih razmerah do tri milijarde uši, Uš se širi z veje na vejo, in skjff ha mestih, kjer se dotikajo veje. Največ se uš raznaša z okuženimi sadikami, cepiči in plodovi. Ta način prenašanja okužbe se strogo nadzira in zdržuje z zakonskimi odredbami. Uš se lahko prenese po domačih živalih, pticah, človeku, tekoči vodi in zlasti po vetru. Ameriškega kaparja lahko primerjamo po škodljivosti in nevarnosti s trtno ušjo, ki je svojčas uničila vse naše vinske gorice. Ameriški kapar je zlasti za nas Slovence silno nevaren. Ako bi ta uš napadla naše sadovnjake v večji meri, bi prenehala pri nas sedanja živahna trgovina s sadjem in naše sadno gospodarstvo bi trpelo neprecenljivo škodo. Zato vsak uvoz sadik iz okuženih krajev oblast prepoveduje, nadzira izvoz sadja, vzgojo drevesnega naraščaja itd. Priporoča se pri nakupu sadik največja previdnost. Ne kupujte sad nega in lepotičnega drevja od neznanih zakotnih rlrpumn!^4i>ia„ i« n.al'..^....!— . v •. i______... ___, -- ------- --------------------u,ovesničarjev, Ka- terim je oblast dovolila prodajo sadik. Najboljša sredstva za zatiranje ameriškega kaparja so razni drevesni karbolineji (arborin, dendrin, neodendrin) in žveplenoapnene brozge. Slednjo lahko napravite doma iz apna in žveplenega prahu takole: V železen kotel, ki drži okrog 50 1 nalijete 5 1 vode in jo segrejete, da postane mlačna. Vanjo stresete 3 kg zdrobljenega živega apnenega prahu. Ko začne voda vreti, natresite v kotel 5 kg žveplenega prahu in dobro premešajte. Potem dolijte še 30 1 vode in pustite brozgo eno uro vreti. Tako pripravljeno in ohlajeno žveplenoapneno brozgo prelijte v lesen sod, katerega dobro zamašite. Pri prelivanju iz kotla v sod pazite, da ne pride v sod gošča, ki se je sesedla na dnu kolta. Za pomladansko in poletno škropljenje, ko je listje na drevju, vzemite 2—3 1 biozge na 1C0 1 vode, a za zimsko škropljenje ko na drevju ni listja, vzamete na 100 1 vode 20—30 1 brozge. Vsem sadjarjem se priporoča, da varujejo naše dragoceno sadje pred tem najnevarnejšim sadnim škodljivcem! Pridobivajte novih naročnikovi lahko upniki zarubijo vaše vžitne pravice, seveda le i do one višine, kar bi vain sodišče kot nezarubljivo za vaše preživljanje pustilo. Prodajo vžitka bi uj> niki lahko spodbijali s tožbo, če bi ga pod ceno prodali v namenu, da upnike oškodujete. 1 Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. l i t, >, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL Blazni revolucijonar Po razsulu avstro-ogrske vojske v letu 1918 so nekateri oddelki avstrijskih čet, Ki so se razkropile po ozemlju nove Poljske, resno ogrožali vasi in samotna kmetska naselja. Nekoč je privedla straža v našo pisarno razcapanega, že priletnega vojaka, oblečenega v sivo raztrgano vojaško suknjo, z oguljeno torbo preko rame. Iz divje poraščenega obraza so se mu motno svetile majhne, črne oči, lica so mu bila višnjevka-sto nabrekla, najbrž od pomanjkanja in gladu. Eden izmed legijonarjev, ki sta ga privedla, je javil. »Mož se je sumljivo potikal okrog hiš po vaseh. Na vsa vprašanja nama je odgovarjal samo z besedo revolucionar. Tudi dokumentov ni hotel pokazati. Vzeti sva mu jih morala s silo.Tu so.« In legionar, mlad, zastaven Poljak, je položil oguljeno kuverto predme na mizo. Segel sem po nji in izvlekel iz nje več umazanih papirjev, med njimi izrezke iz nemških časopisov o »revoluciji na Ruskem«. Mož je bil medtem sedel na stol ob pisalni mizi. Neženirano je z drgetajoče roko segel po pepelniku, kjer so ležali ostanki od cigaret »Bi radi kadili?« sem dejal. »Pustite ogorke, tu imate!« Vzel sem iz doze nekaj cigaret in mu jih ponudil. Kar hlastnil je po njih; eno je stisnil med zobe, druge pa 6pravil v suknjo. S kretnjo roke je pokazal, da bi rad ognja. Legionar mu je prižgal cigareta Zogonetni »revolucionar« je postal očividno zadovoljen. Prej tako temni, nezaupljivi pogledi, so bili zdaj skoraj pohlevni in so begali od mene na legijonarja, po stenah pisarne pa spet nazaj. Skrivaj sem pomignil legionarjema. Razumela sta in stopila v stransko sobo. »Kako se pišete?« sem vprašal vojaka po nemško, ko sva sama v pisarni ostala. Ni mi odgovoril. Z neizrekljivim zadovoljstvom je vlekel cigareto in puhal dim okrog sebe. »Povejte mi svoje ime,« sem ponovno vprašal, to pot v poljščini. Neznanec je bedasto buljil vame. Zdelo se mi je, kakor da bi mu obraz prešinil zloben, prezirljiv nasmeh. Pokazal je na svoje papirje, ki so bili pred menoj na mizi. Med njimi je bila majhna škatlica in medi, kakršno je vsak avstrijski vojak s seboj nosil. Odprl sem škatlico. Na orumenelem listku so stali naslednji podatki: Istvan Herczeg, Honved. inf. III. Bat. 12. Marschkomp. Miszkolz-Ungarn. »Vi ste torej Madžar?« sem premeril vojaka s strogim pogledom. »Igen, igen,« je prikimal dozdevni Madžar. To je bila njegova prva beseda in — edina, kajti na vsa moja. nadaljna vprašanja je odgovarjal samo z »igen«. Dobil sem vtis, da je ta zanemarjeni človek blazen ali pa premeten slepar, ki se hoče pod krinko blaznosti izogniti kazni za nepoštena čil pred letom dni, ko je izvedel za smrt svojega, sina, ki je služil pri polku v Chelmu in ga je neki Madjar na ulici zabodel. Ni izključeno — je stalo v poročilu dalje — da se bo blazni Hasenfus potikal okrog Chelma, ker živi v liksni ideji, da se mu prikaže umorjeni sin. Vodstvo da naproša vojaško komando v Chelmu, naj blaznika, če se pojavi tam, takoj pu6ti ujeti in odpeljati nazaj v Radom. Moja slutnja se je torej uresničila. Imel sem opraviti z norcem, ne pa z od mrtvih vstalim vojakom. Šest krepkih legionarjev je takoj obkolilo sobo, v kateri je bil zaprt Hasenfus. Ko so odpahnili vrata, smo vsi navzočni obstrmeli: moža ni bilo nikjer! Okno je bilo odprto na strežaj — blazni Žid je pobegnil! Pa ne samo to. Zaboj z ročnimi granalami, za- gra je torej po vse jpriliki dobro oborožil. Takoj so bili alarmirani vsi legionarski oddelki v mestu Pa- __1___JCII- __i_ -- I ,' , . ,. Drugi dan je bila nedelja. Imeli smo službo božjo v katedrali. Cerkev stoji na majhnem gričku. Pred cerkvijo je ograjen vrt, med cipresami pelje kamenita pot do glavnega vhoda. Prostorni božji hram je bil natlačeno jx>ln vojaštva in civilnega občinstva. Zaradi gneče sem moral ostali bolj zadaj. Zrinil sem 6e med podboje vrat, ki so bila na strežaj odprta. Ko je vsa cerkev pela zadnji blagoslov, sem se instinktivno ozrl na vrt pred cerkvijo. Ob cipresi se je stiskala temna sključena postava. Roke je na široko raztegovala, kakor da se pripravlja na napad. Zagomazelo mi je po životu, takoj mi je šinila misel na blaznega Zida. Stopil 6em proti cipresi. Tedajci se je od nje utrgala postava in planila naravnost proti cerkvi. V vsaki roki je vihtel blaz-nik — bil je res Zid Hasenfus — ročno granato. Z bliskovito naglico sem mu podstavil nogo in prav tako naglo odskočil. Blazni Zid je padel na obraz, zadel z rokama na kamenita tla. Strahovito je počilo, granati sta eksplodirali. Ko so ljudje pridreveli iz cerkve, se jim je nudil grozen prizor: sem in tja jx> vrtu so ležali razmesarjeni udje nesrečnega Zida. Gotovo bi polovica ljudi v cerkvi postala žr!ev »blaznega revolucionarja«, če bi usoda ne dohitela njega. (Vinko Bitenc.) Mala zvezdnica dejanja, ki se mu očitajo. Pois" to mogoče? Imamo vas vpisanega oiskal sem na polici zaprašen zvezek, enega izmed mnogih, ki so bili razvrščeni po abecednem redu. V te zvezke bivše »Verlmst-Gruppe« sem vpi-saval jaz in moji predniki imena padlih ali pogrešanih vojakov. Ostrmel sem, ko sem našel med imeni padlih Ime človeka, sedečega pred menoj. Ime, priimek, polk in rojstni kraj, vse se je ujemalo s podatki na njegovem vojaškem listku. »Istvan'iHerczeg je torej vaše ime?« »Igen.« »Kako je med padlimi.« »Igen.« Zdaj me je minila potrpežljivost Poklical sem stražo. Legionarja sta vstopila. »Ta človek mi noče odgovarjati na vprašanja. Peljite ga h komandantu.« Legionarja sta odpeljala moža. Popoldne sem izvedel, da tudi komandant ni ničesar spravil iz njega. Zaprli so ga v neko prazno pisarniško sobo, da bi zlomili njegovo trmo in ga pripravili do govorjenja. Nanosili so mu jedi, celo pijačo je dobil, pa se ni ničesar dotaknil. Samo kadil je kakor Turek. Kmalu je bila vsa soba polna tobakovega dima. Zagonetni vojak je bil nekaj časa miren, potem pa je začel besneti. »Revolucija! Revolucija!« je kričal in dirjal 6em in tja jx> sobi. Na poziv straže ob vratih se je spet pomiril, Zleknil se je na klop in zaspal. Okrog petih popoldne smo med drugo pošto prejeli tudi obširno depešo iz Radoma Vodstvo tamkajšnjega zavoda za duševno bolne nam je v njej sporočalo, da je od tam nedavno pobegnil blazni Žid Hasenfus. Po zunanjosti da je tak in tak, oblečen v ponošeno avstrijsko uniformo, ki jo je baje slekel nekemu padlemu madjarskemu vojaku in si prisvojil tudi njegove dokumente. Blaz-nik da je nevaren, ker vedno fantazira o »revoluciji« in stika za razstrelivi. Um da se mu je omra- Spletkar dvigne mali kovčeg, ki je kar preobložen ze nalepljenimi listki in plane k mostu za na ladjo. Rdečelaska in plavolaska, ki sicer kar nc moreta videti drug a druge, se prisrčno poslavljata. Stari gospodični, ki ima govorilno knjigo in svinčnik, je jasno videti, da ne more nikamor. Človek pri aparatu, ki mu štrene las silijo na čelo, vrti ročico aparata. Njegov pomočnik žveči vivček in usmerja aparat. Gospod Viljem drži majhno deklico za roko. »Pozor, zdaj boš ti na vrsti Bifi!« Zmaie z glavo, da zafrfotajo kodri izpod drzne čepice. »Napake delajo in morajo ponoviti.« Tako je, kot pravi Bifi, ki nima niti še pet let. Razen kodrov, ki jih ji je mamica ovila krog paličice, da ee pravilno pozibavajo, ima Bili za film tudi še velike, izrazite oči, ljubek, okrogel obraz-ček, majcene rokice, z v stran molečim mezinčkom in pa neskončno dosti dobre volje. Ce se gospe, ki pravijo Bifi, »-ta frklica«, razburijo, če ljubimec, ki ima na britev zlikane hlače, 6koraj ko kak grof, nepotrpežljivo odpira in zapira srebrno dozo; če mož z aparatom robanti in se stara gospodična bori s knjigo in ščipalnikom in so vsi filmski igralci tako rekoč skočili iz kože, pa Bifi pozorno in odprtih ustec posluša razlago, navodila in psovke. Njej je filmanje najvažnejša zadeva na svetu. Prvikrat »nastopa «na resničnem, rečnem par-niku. Zoper radovedneže so razpeli vrv na krovu. Spredaj, med potniki, stoji velik fant z žogo v roki. Ona pa se dela, ko da se niti ne zmeni zanj, vendar ga zdaj pa zdaj bežno ošine s pogledom. Prizor 6 hudodelcem, ki hoče pobegniti, je posnet. Plavolaska in rdečelaska opazujeta svoia, z rumenilom namazana lica v zrcalu, a gosjx>d Viljem čepi na petah in z velikanskim čopom za puder »lepša« Bifijev obraz. Odskoči in otrok sto- piclja naprej. Njeni kodri frfotajo v vetru mirno polzeče ladje. Bifi je oblečena v zgibano krilce, v bluzo s plajx>lajočo pentljo in čez ran torbica, ki je nanjo jako ponosna, stavi naprej in začne z jako visokii ramo ji visi majhna ma. Desno nogo po-naprej In začne z jako visokim, čistim glasom brbljati svoje besedilo. Usteca prišill, glavico nagne na ramo in priliznjeno dvigne oči, kar prav izvrstno pogodi. Potniki, ki so na oni strani vrvi, so tiho ko v grobu. Le srebrna harfa tega hladnega, krhkega glaska prižvenketava. Vse se mora začeli še enkrat Bifi pogleduje režiserja, ki ji nekaj razlaga, kar radostno resno. Tako je vsa v ognju, da se ji naredi gubica nad malim, topim noskom. Druga slika: Bifi mora na klopi naviti maihen gramofon. O, koliko prizorov mora še obdelati! Skoraj je poglavitna junakinja filma in svoji mamici bo prinesla plačo, ko kaka zvezdnica prve vrste. Druge prizore bodo snemali pojx>ldne in nič več na ladji. Približa se ko radovedna ptička. Obrazček se ti šegavo nasmiha.. V slehernem ličecu je jamica, 'seh pet prstkov razkreči in malce dvigne ploščo, preden jo vloži. Zdaj začne vrteti in smešno napihne lica. Brez diha, ko močno zasopla stoji in zaploska, ko se začne gramofon odvijati. Medtem ko čakata plavolaska in rdečelaska in ližeta kislaste bonbončke in se ljubimec dolgočasi in opazuje svoje Izlikane nohte, pa vprizarja Bifi igro z gramofonsko ploščo vedno bolj živahno. Nenadoma lepo dvigne krilce in se popraska po kolenu. Režiser neslišno zaploska v odobravanje in stari gospodični zdrkne spet ščipalnik z nosa. »Takale prefrigana frkljica!« zamrmrata obe igralki, hvala Bogu, prizora je konec! Ladijski zvonec se oglasi. Oni veliki deček se Sremaguje, ali bi Bifi nagovoril ali ne. Ona ga do-ro vidi, a se dela, ko da ga ne vidi. Ko da nekaj išče, začne brskati po torbici. Tu ima lepilo za na kožo, tu salmijak zofier pike komarjev in ondi ode-kolon, kakor ona pravi. Deček se odkašlja in priskutno vpraša: »Ti, ali ti vsak dan igraš?« Preračunjen pogled. — »Seveda, če imam po godbo.« »Pogodbo —?« ponovi deček. »Tedaj pa zaslužiš mnogo denarja?« »Ne, že gre,« odvrne Bifi. »Mamica nima nič. Jaz skrbim za mamico.« »Ali ne hodiš v šolo?« »Potem bom hodila Toda pisati žc znam. zaradi avtogramov. Ali bi ga tudi ti rad?« Dobita listek, svinčnik najde fant v žepu. Skrbno nariše podpis. Seveda, hitro ga ne more. Tako se mu či, da i ztegne košček jezička, preden je napisano: Bifi Brinar. »Pozneje bom dobila drugo ime, a zdaj grem h kosilu.« Poskoči in steče proč. Deček naglo preskoči vrv in jo še prime za rokav. Do ušes zardi, ko ji jx>nudi žogo. Bifi »e obotavlja. Zazre se v pisano igračo. Nato strese s kodri, rekoč: »Jaz se nikoli ne igram.« V jedilnici kosijo gospe in ljubimec za isto mizo. Človek od aparata je od utrujenosti zadremal med juho in pečenko, njegova razkuštrana glava mu binglja nad krožnikom. Tovariši pijo in kadijo. Režiser streže neki tujki, ki jo je bil dopoldne spoznal. Bifi je za svojo mizo v družbi gospoda Viljema. Mamica jo je bila njemu izročila v varstvo. Prigovarja ji, naj jx>je juho Toda Bifi juhe sploh noče. S svojimi kratkimi lehtmi jo odriva. Nato ji gospod Viljem nareže piščanca. Njena bleda usteca jemljejo majhne koščke. Vsi potniki se ozirajo vanjo. Ona pa — ko da ničesar ne opazi. Zmeraj ima kako vlogo v mislih, zmeraj ji je, ko da igra, odkar je majhna zvezdnica. Njen starčevski otro ški obrazek je v senci velike resnobe. Utrujena je do onemoglosti in jako žalostna. Venomer brblja, zdaj pa zdaj srkne vodo iz kozarca, ki ga drži oberoč, svahka kruhove drobtine in brezbrižno gleda na obrežje in na hiše, drevorede, visoke stolpe in travnike, kjer skačejo ovce in kožice. Pritisne se k suknjiču gospoda Viljema in dolge trepalnice se ji sklopijo. »Jesti moraš, Bifi!« »Nočem.« »Tvoji mamici sem obljubil...« Bifi zamežikne z očmi. Žarek nežnosti jo prešine. Zda i je Bifi le še lena in lačna punčka, ki hipoma zanreneni jvj mamici... Vsa zasanjana in zamišljena, ko da bi bila doma, našobi usteca in šegavo namrši nosek. Ah, kako ji je dobro, ko ni nič več »zvezda«, marveč sme biti zares otrok! (Emanuela Mattl-Lttwenkreuz.) Konrad Gologranc MESTNI STAVBENIK V CELJU. Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, iavne in industrijske tgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila Kulturni listek Povest v novi Nemčiji Največji poljski časopis »Illustrowany Kurjer codzienny« je poslal v Berlin znanega publicista dr, Zbignewa Grabowskega, da napiše knjigo o kulturi »tretjega kraljestva«. V literarni prilogi od 16. avgusta t. 1. je priobčil nekaj oznak nove književnosti, iz katerih- posnemamo sedaj karakteristiko nove nemške proze zadnjih treh let. Gra-bowskl pravi, da je podobno kot poezija, tudi nova nemška povest v velikem zastoju. Starejši predstavniki dobre literature so v emigraciji, revolucija pa ni dala takih mojstrov kot na primer revolucija v Rusiji v prvih letih (Šolohov, Tolstoj, Pilnjak). Nemška proza ni vrgla na trg nobenega velikega literarnega dela, ki bi bil res dogodek. Gotovo tudi povest misli, da ima še časa dovolj za razvoj. Novi duh in novo gibanje šo ni zagospodovalo v povesti. Nemška povest predstavlja danes videz razdvojenosti. Na eni strani je skupina pisateljev, ki ne prijiadajo novemu gibanju in ki nadaljujejo svoje davno pripovedovanje. Dobro se zavedajo, da jim nekaj manjka, kajti odziv na njihove besede je vedno slabši. Na drugi strani pa ra9te velik tabor pisateljev, ki imajo vsi dobre namene in živahnost, toda so pa brez vsake tehnike. Ta skupina izdaja množine del, kar je že podobno grafomaniji. Kar se tiče motivov ln vsebine je sedanja nemška povest tudi nn brezpotju. Opisovanje novega delovnega sveta, delovnih taborov, novega svetovnega nazora mladine, je podobno podlistkom in fragmentaričnim šolskim poizkusom, ki so še zelo nezreli. Ta novi svet še ni dal svojega Homerja. Veliko pa je vojne literature, tako imeno- vana druga povrnitev vojnih spominov, ki se zelo razlikujejo od prve vojne literature kakega Rem-marqua. Temne strani vojne so zdaj zamaskirane ter so na prvem mestu prikazujejo motivi junaštva, kakršnegakoli herojstva. Vidi se, da je ta literatura programska — aH pa morda odgovarja človeški naravi, ki res da hitro pozabi na slabe dogodke, grozovitosti in ki nagonsko išče in najde dobre strani celo v peklu? Slavospeve na vojno obrt, radosti vojaškega življenja, lepoto kasaren in fantovskega življenja v njih — lo so motivi, ki jih srečujemo zadnji dve leti, igrane v teh povestih na vse tone in nijanse. To je kolektivno opažanje se, da je Nemčija spet dobila pravico oboroževanja. Poleg te kasarnske literature, kakor bi jo lahko imenovali, se je do nenavadnih mer razvil in razširil tudi tip domače družinske povesti. Število sentimentalnih pove-stic, ki imajo sentimentalizem kot edini konkretni program žo v samem naslovu, je neizmerno in zanimivo. Povesti, ki imajo za ozadje oživljeno nemško vas, je posebno veliko ter uživajo poseben uspeh. Nemška vas, modem motiv kot je bil še redko kdaj, se začenja izogibati mesta, davnega središča velikih nemških povesti. Zgodovinske nemške povesti in biografski romani se nagibajo — kar je posebno zanimivo — bolj k tujim snovem, kakor pa k domačim. Od kraljice Nefretete do Katarine II. Ruske se plete ciklus teh nemških zgodovinskih in življenjepisnih romanov, ki pa ne stoje več na tisti višini, kot so stale podobne povesti S. Zweiga, Mauroisa ali Duff-Oooper«. To so zdaj večinoma profesorska dela, v katerih ni zgodovinska snov bila prebavljena s silo genialnega Alekseja Tolstoja v njegovem genialnem eposu o Petru Velikem. Oslabela je tudi nemška potopisna književnost, kjer za Rihardom Katzein, ki pa spada še v starejšo generacijo, ni videti važnejših svežih novih ; talentov. Iz tega področja bodo Nemci še dalje morali samo prestavljati, kakor sploh mnogo pre- i stavljajo Iz povestne umetnosti. Kupovanje tuje književnosti tako v izvirniku, kakor v prevodu v Nemčiji z vsakim dnem raste, zlasti jih zanima angleška in skandinavska književnost, ki dobivata vedno več prijateljev. Tako se je zgodilo, da so najlepše nemške zgodovinske povesti zadnjih let izšle izpod peres dveh slavnih žensk, namreč Ri-karde Huch Der grosse Krieg in Ine Seidel »I.a-byrinth«. In tako se godi, da imajo največ odjemalcev In seveda tudi uspeha sentimentalne socialne povesti Hansa Fallaae, ki so že pisane tako, da skušnjo ugajati občinstvu. Toda dela Falladova so v očeh izrazitih hitlerjancev še literatura od »včeraj«, v katerih še manjka radosti in opoja nad novim življenjem. Vendar ima Fallada svoje občinstvo, kakor ga ima tudi Franz Kafka in Hans Carossa ali Carl Haensel, ki se prav zavestno spet približuje pravemu sentlmentallzmu. Povodenj tega novega vala sentlmentalizma v novi Nemčiji človeka kar preseneča. Vsak trenutek oznanja reklama kake take povesti — na pr. Petra Hagemanna: »Bomemann gehOrt zu uns!« — da prinaša »nova revolucionarna dognanja«. V resnici pa leži med reklamo in pravo vsebino veliko brezno. Ta dognanja so v stvari le veliki prlmltlvlzem. Isto bi mogli reči ludi o zelo popuiarni napol filozofični knjigi, ki jo je spisal O. A. Gedat: »Ein Christ erlebt die Probleme der Welt«. To delo je, rekel bi, nn višini filozofije amerlkanske YMCA; pa je vendar ta preprosta filozofija, ki je vzrastla iz potrebe verovanja »ploh v nekaj, dohlla nenavadno priznanje. Toda kaka razlika je med to brošuro, polno dobro volje ln med filozofskimi analizami grofa Keisrlinga! Končni rezultat, ki ga je našel dr. Grabovvski je, da velikih povesti, kakršne so na pr. napisali Francozi (Ma!raux, Cč.line) ali Rusi (fiolohov, Tolstoj) ali Ogri (Krtrmoendi) v treh zadnjih letih, v Nemčiji ni In so pof>olnomn izginili s terena, kjer vlada načelo avtarkije in zaprtega notranjega trgi? td. ,,tbc susp• a Greš k zdravniku, a ne mogoče zato, ker bi le ka bolelo, marveč zato, ker si dobil službo pri neki večji tvrdki in se moraš dati zdravniško preiskati kot vsakdo, ki vstopi v novo službo Večer je in utrujen si in hudo lačen A to sitnost, ki se ji pač moraš podvreči, boš itak kmalu prestal. Čudno: pri zdravniku te tvrdke, ki ima same moške uslužbence čaka veliko izčrpanih in brezbrižno sedečih žensk v čakalnici, kjer moraš tudi ti potrjježljivo j>očakati. Slednjič te pokličejo. Neka zdravniška pomoč- i te nrav n nnnn m i,r„l«„ ___«... • 1 • w uujioMiiu iKisia iz 6ooe. loda 01 ostane in odločno ponovi svojo zahtevo, ki se ii moraš, dasi se začudiš, koj pokoriti. Zdravnik pride. Videl si že bob prijazne. Medicinec je. a ne zdravnik, si misliš. Pa zaenkrat — ne bo ti škodilo! Daje ti običajna vprašanja o otroških boleznih in začne prisluškovati z aparatom. Nato moraš za-kašljati. Tega me ni še nihče sili). In zdaj celo vpraša pomočnico, ali bo tvrdka plačala rentgeni-ziranje in če si vpisan v blagajno. Niti razumel ga še nisi, na ti že mirno pove, da je našel nekaj raskavih točk v pljučih. Prav težko se še obvladaš. Obljubiš, da se boš dal čim prej rentgenizirati in dobiš nakazilo za svojo »blagajno«: »Nujno potrebno rentgeniziranje, tbc. susp.« Resnično, tvoj strah ni majhen. Zakaj, kako ti je zdaj? Pravkar si vstopil v novo službo. Ali te bodo obdržali? Še več: mlad si in si se pravkar poročil. Ah si svojo ženo že okužil? Kaj bo rekla? Ah bos mogel imeti otroke? In pa toliko denarnih skrbi: s čim boš poravnal zdravljenje? Kako se boš mogel preživljati? Nedavno si za več let naie! stanovanje. Pravkar si bil še brez skrbi. A zdaj se domisliš: ali se zdravnik res moti? Zmeraj si bil občutljiv, skoraj slaboten. Preveč si zrastel Ali ni tudi stari oče umrl za sušico, ko je bil še mlad' Predvsem pa: lahkomiseln, kakršen si pač si se v poslednjem času veliko pajdaši! z znancem ki ima bolna pljuča. Da, resnično: naleze! si se! — Okužil! . Vendar imaš še nekaj tipanja: zdravnik je delal, da se je mogoče zmotil — in — kaj ne čutiš, da ti prav nič ni? Ves zmeden si odšel iz čakalnice. Zdaj najprej: ne bodi zbegan! Žena ne sme ničesar opazili, dokler ne bo vse jasno. Dovolj je, da si sam preplašen. Ne bo ti lahko, ko se boš moral ponarejati. I reveč natančno te pozna tvoja žena. Kar ji govoriš o utrujenih živcih radi mestnega hrupa ti nič kaj ne verjame. Vendar je prizanesljiva in ne sili vate z vprašanji. Kar Boga hvališ za (ako pametno zeno! 1 _ Ze zdavnaj nisi več molil. Se takrat ne (ker te je bilo sram), ko si se poročil. A v sili se človek zateče k Bogu. Zdaj začneš moliti. In dobiš zaupanje: Bog bo že tako storil, da bo prav! Ce je dopustil, da si zbolel, že ve, zakaj in brez dvoma je prav tako. Seveda, še lepše bi bilo, če bi ti bil prihranil bolezen. Nekam si potolažen, da mirno zaspiš. — Drugi dan je sobota, šele v ponedeljek zvečer pa se bos mogel dati preiskati z Rentgenom. Torej moraš čakati. Čakati, pa tako, da tega nihče ne opazi. Navidezno opravljaš svoja dela ko sicer. A medtem težko dihaš, zmeraj težje. Ali ti ne cvili I"«! v pljučih? Ne! Ali res ne? Nisi prepričan. £!ve.n.l zadni'f nelmenu besede. Danes se ne gleda na zunanji efekt, ampak hoče svet takih vaj, ki bodo njegovemu telesu res nekaj koristile. In gimnastične vaje so kot nalašč zato; poleg tega so pa tudi za oko — zlasti če jih sestavi spretno roka — neprimerno lepše, efektnejše, kakor stare proste vaje, ki so že zdavnaj spadale med staro šaro. In orodne vaje?! Tu je šele nastal pravcati preobrat. Ako pridejo med današnje mojstre na orodju telovadci iz predvojne dobe, bi se ne mogli načuditi iznajdljivosti, finesam in novostim, ki se jih vidi pri današnji orodni telovadbi. In kar je glavno: one trdote, ki smo jo bili vedno vajeni videti pri prejšnjih telovadcih, danes ni več. K temu je res največ pripomogla moderna gimnastika, toda tudi sodobne vaje na orodju imajo pri tem velik svoj delež. V naslovu smo si slavili vprašanje, če telovadba propada. Na to bi prav na kratko odgovorili: Ne. Nasprotno je res, telovadba se razširja, krog onih, ki se ž njo bavijo, je vedno večji, kvaliteta se riviera. Strežba bolnikov Naši travniki in vrtovi so polni zdravilnih rož, ki z njimi pomagamo bolnikom. Skoraj ni vrtiča pri nas, kjer bi ne rastel: Selzenovec (Althaea rosea), ki mu pravimo navadno popel ali malva. Rastlina je visoka, cvet ie podoben vrtnici in cvete v različnih barvah. Najboljši pa ie čaj iz temnorjavega cveta. Pomaga posebno za bolezni v vratu in za-sliženih prsih. Posebno pa ga uporabljamo pri so-parih za prsi in ušesa. Jagode šipka (Rosa canina), pa dajejo čaj, ki ga zdravnik priporoči za bolezni mehurja in ledvic. Teh jagod ne shranimo celih, marveč jih je treba izluščiti in le lupina se prihrani za kuno čaja. Tudi olje kuhajo ponekod iz šipkovih jagod (slično ko iz oliv). Stnetlika (Euphrasia officinalis). Smetlika prav za prav duši travo, kjer je je časih vse belo po travnikih. Vendar ludi smetlika ni le za nadlego, marveč ima veliko zdravilnih sokov, ki jih razna zdravila izrabljajo za zdravje ljudi. Stari ljudje pnavijo, da je smetlikov čaj izvrsten za izpiranje vnetih oči in noževa konica smetlikovega prahu olajša notranje bolečine, posebno v želodcu in omili prebavo. •> Tavžentroža (Ervthraea centaurium). Kdo je ne pozna in v kateri niši je ne bi imeli, ki je mimo kamelic nekakšno poglavitno zdravilo za vsakršne telesne težave? Zdravniki priporočajo pitje čaja iz tavžentrož, in kdor nima teka, če so mu bolna jetra, če niso ledvice v redu, če so bolečine v želodcu, če ni pravega obtoka krvi. S tavžentrožo postrežemo bolniku v mnogih slučajih. Nabirajmo jo ali si jo kupimo na trgu! Cvet trnoljice (Prunus spinosa). Ce bolnika nadleguje zaprtje, pravi zdravnik, da mu skuhaj čaja iz tega cveta, ki naj bi bil v domači lekarni na prvem mestu. Vsak dan po 3 do 4 čaše tega čaja ti očisti želodec. Trobentica (Primula officinalis), ki nas spomladi razveseli s svojim rumenim cvetom,vsebuje tudi sokove za zdravilo sklepne bolezni ali skrnine. Ce ima bolnik hude bolečine, mu postrezi vsak dan s čašo trobentinčnega čaja. Truskavec (Polygonum aviculare). Te rastline je krog hiš polno, posebno ondi, kjer je vse izhojeno. V zdravilih zoper kamen ali pesek v mehurju ali ledvicah je truskavec, ki kuhaj čaj iz njega in daj bolniku, saj dobro vpliva tudi na bolna jetra, prsi in lajša želodčne bolečine. Vijolice (Viola odorata), ki nas razveseljujejo z blagim vonjem, naj bi bile tudi v domači lekarni. Ce otroci kašljaio, skuhaj prgišče vijoličnega cvetja, peresja ali Korenin v četrt litru vode. Naj pije otrok na vsaki dve ali na tri ure po dve žlici ali tri tega čaja! Kašelj se bo kmalu omilil. Zdravniki ga priporočajo ludi za bolečine v glavi in v vratu. Obkladki s stolčenim listjem vijolice hladijo vroče otekline, preden pride zdravnik. Celo za protin (ali podagro). če je listje v jesihu skuhano, je vijolica izborno zdravilo, če take vroče obkladke devamo na boleči ud. Imej vijolice vedno donia, da postrežeš bolnikom z njimi! Frtaučku Gustt ma beseda Jest na morem zapup>ast, de morja bit Ide še dons, tu je u dvajsetem stu-leti pu Kristusu-vem rojstvu, tku salamenjnsk zanikan, de pugervaia ud poštnga derek-cjona tud na tu merkat, de usak mesec pinktlih ti-steh petindvejst di-narčku pr naručni-keh pubere. Tu tud ni špas. Kene na-ručmku je p>a tau-žente in taužente, ke radio poslušaja, keder jim ud kašnga raumatiz-ma pukvečen Ide še pugervaia, de b mogu pošto derelccjon še tiste zgagarje, ke radio poslušaucem na pesteja, de b radio puslušal, pušnofat. Lepu vas jjrosem, ki je pa tu mugoče? A ni zadost, de pr radio naručnikeh gnar pubereja. Ce kdu na more radio poslušat, nej p>a gramofon navije, pa bo tud muska. Za nacjunalne ure in pa uremenska preruk-vajna, pa tku nubenmu ni glih dost, ke gre lohka u Zvejzda na tist turnček puledat, kašn bo ureme, če je glih ferbčen. Pa tu je še fajn, ke lohka tuki ceu dan gleda, pa ga na nč kuštal. Ud radio more pa plačat, pa za elektrika tud, kulker je punuca. Noja pa sej Iblančani nisma glih tku siten, de b pugerval prec še tista ura pisma, ke u Iblana pri-deja. Mal že rad putrpiema, če ni drgač. Sej zadnč 6te mende bral, de je eden dubu mende šele čez dvejset let ena dupisna karta, pa ni p*rou nč gu-drnou, ke je mogu ud ne še štraf plačat, ke tiste marke, ke sa ble gor napopane, nisa ble več ve-laune. Se veseu je biu, de mu nisa nč logerciijza ud ne zarajtal, ke se je tulk let na pošt ukul valala. Kene, če b se kej tacga zgudl gor na železne, b mogu tulk logercinza plačat, de d mu še hiša predal, če b ja mou. Sam na Vič maja take kaprice, de čja mt že preh pisem u rukah, preden jim ga kdu piše. Jest sem mislu, de boja zdej, ke pud Iblana slišaja, kej bi pameten, pa sa glih tak sit-neži. Pa še na poštn derekejon se greja te mrcine prtužvat, če na dubeja prec pisma, keder ga prča-kujeja. Koker de b biu poštn derekejon uržah, če kašn priftrogar zbuli.A res misija, de bo poštn derekejon prec še enga priftrogarja nastaulu in ga plačvou, ke na useh konceh in krajeh gnarja man-ka? Zadn drubiš, ke je biu še pr hiš, se je ja mogu dat tistem vuditelem, ke sa pelal u Berlin naše fante, de sa tam pukazal, kuku znama mi Sluvenci ku-zouce prebračat. Zdej sma pa čist na suhem in na bo druzga kazal, koker de se boja še mal dauki puvišal, al pa še kašn nuvi fondi naštimal, če črna pridet še kerkat na kašna zelena vejca. Jest mislem, de b še ta narveč prefetiral, če b priftrogarja kar ajnhof udpraul. Zavle tega nam še useglih na bo treba scagat. Za kua pa ma poštn derekejon tulk eneh gulobu zmeri na streh? Te gu-lobi ia nimaja zdej druzga za upraut, koker de učaseh temu al pa unmu kej na glava spesteja, koker de b druzga na užival, koker Bahuču planinka čaj, ke dol žene. Jest mam že ene par klubuku tku pupackaneh, de nisa več za na glava. A b na blu bi pameten, če b gulobe za tu punucal, de b ldem pisma raznašal. Sej tulk kredita b poštn derekejon ze dubu, de b gulobem lohka usak dan kupm mal kuruze, de b še gulobi na zbulel rd lakate, koker priftrogari. Tu je pa mende tud poštnem derekejo-ne znan, de sa glih gulobi še bi prpraun ia pošta raznašat, koker stare babnee. Sej 6a že u stareh časeh, če je bla kašna vojska in sa m6gl ^jit usi priftrogari u vojska, gulobi p svet pisma mogl raznašat. Za kua b jih pa ghh zdej ne, ke je tku hedu za gnar? S tem b se en lep gnar pršparu, pa pošta b bi vorng funkejunirala. Če sa te gulobi, ke jih ma poštn derekejon že pr hiš, prefaulast, nej b se pa ubrnil na naš Grad, s prošna, de b jim jih suldati pusudil ene par, ke tist gulobi sa pa že za pošta raznašat nalaš obrihtan. Noja, se bo že na kašna viža ta reč zrihtala, de na boja na Vič škode trpel. Sej vola ma poštn derekejon dohra, sam gnarja je premal. F G. Šah Veliki turnir ' v Nottinghamu se je končal: 1—2. Botvinik in Capablanca 10 točk, 3.-5. dr. Euwe, Fine in Reshevsky 9 in pol, 6. dr. Aljehin 9, 7—8. Flohr in dr. Lasker 8 in pol, 9. dr. Vidmar 6, 10—11. Bogoljubov in dr. Tartakovver 5 in pol, 12. Tylor 4 in pol in nato ostali Angleži, Alexan-der, Thomas in Winter. Rezultat turnirja so deloma pričakovali, deloma je pa tudi presenetil. O Botviniku in Capablanci ni nihče dvomil, da spadata v najvišji razred šahistov na svetu in s svojim uspehom nista presenetila. Ravno tako tudi uspeh svetovnega prvaka dr. Euweja, ki je dosedaj njegov najlepši tumirski uspeh, ni niti presenetil niti razočaral. Zelo pa sta presenetila mlada ameriška velemojstra Fine in Reshevsky, ki sta se naenkrat. pomaknila ▼ vrsto kandidatov za svetovno prvenstvo. Šesto mesto bivšega svetovnega prvaka dr. Aljehina, še vedno najuspešnejšega turnirskega igralca, kar jih je sploh kdaj bilo, je p>a največje razočaranje, ki ni manjše od onega, ko je Aljehin izgubil mateh z Euwejem. Aljehin je v zadnjih letih torej res padel daleč nazaj in ga že aedaj moremo šteti le še med prve šahiste na svetu, ni pa več največji mojster, kot je bil še pred par leti. V kratkem času ga je doseglo najmanj pet mojstrov. Razočaral je na tem turnirju tudi Flohr, katerega sta ob prvo mesto spravila Angleža Tylor in Alexander. To je posebno pri Flohru res nesrečen primer, ki pa prav nič ne ovira, da ga ne bi šteli v isto vrsto kot Botvinika in Capablanoo Dr. Lasker je izvršil zopet občudovanja vredno delo, zaostal pa je naš velemojster dr. Vidmar, čigar uspeh je pa kljub temu boljši, kot so ga mnogi pričakovali. Keres — Richter 1. Sgl—f3, f7—f5 (črni si je izbral ostro ho-landsko obrambo, katero so spravili v modo v zadnjih letih ruski mojstri) 2. d2—d4, Sg&—f6 3. g2—g3, b7—b6 (običajneje je na tem mestu e7— e6, Lf8—e7 in 0—O) 4. Lfl—g2, Lc8—b7 5. 0—0, e7—e6 6. c2— c4, d7—(15 (beli je grozil z d4—d5 in na e6Xd5- Sf3—h4 z neprijetno igro za črnega) 7. Sf3—e5, Lf8—d6 8. Lcl—f4, 0-0 9. Sbl—c3, Stf6—e4 10. c4Xd5, e6Xd5 11. Ddl—b3 (preti SXd5 in SXe4 z osvojitvijo pešca) Kg8—h8 12. Tfl—dl (grozi zopet SXd5, kar takoj ni šlo radi LXe5) c7—c6 13. Sc3Xe4, f5Xe4 14. f2—f3 (beli je spretno izjiodbil pozicijo črnega v središču in je dosegel boljšo piozicijo) e4Xf3 15. Lg2X f3, Dd8—e7 (takoj Sb8—d7 ne bi bilo dobro, ker bi beM igral Se5— g6+ in si priboril premoč dveh lovcev) 16. Tal—cl (preprečuje še nadalje razvoj črnega skakača radi SXc6 na Sb d7) Ld6Xe5 (boljše možnosti, priti do razvoja figur črni ni imel več) 17. Lf4Xe5- Sb8—d7 18. Le6—f4, Sd7— f6 19. a2—a4, Sf6—e4 20. a4—a5, b6Xa5 21. Lg2 Xe4, a5—a4l (da bi na DXa4 mogel odgovoriti DXe4) 22. Db3-e3, De7Xe4 23. De3Xe4, d5Xe4 24. d4—d5 (beli je dosegel prodor v središču in njegove bolje razvite trdnjave groze vdreti v črno pozicijo) Ta8—d8 (nevarno bi bilo c6Xd5, ker bi beli nadaljeval s Tel—c7 Lb7—a6, Lft—c5 TfS— g8, TdlXd5 in beli bi osvojil točko g7) 25. d5—d6, Tf8—f5 26. Tel—c4, c6—c5 27. Tc4Xa4, a7—a6 28. Ta4—a5, g7—g6 (grozilo je b2—b4. Črni se je branil z zadnjo potezo proti temu, toda beli ga kljub temu preseneti z isto potezo, ker ima pripravljeno krasno kombinacijo.) 29. bS—b4!, c5X b4 30. Ta5Xf5, g6Xf5 31. d6—d7, Lb7-c6 32. Tdl —el! (črni sedaj mora vzeti pešca in beli dobi figuro) Lc6Xd7 33. Tel—dl, b4—b3 34. Lf4—c7, Td8—c8 35. TdlXd7, Kh8—g8 (grozi bQ-b2) 36. Lc7—e5, Tc8—c5 (s tem olajša črni belemu zmago, ker more beli izsiliti menjavo trdnjav. Toda črm je najbrž itak izgubljen, ker more beli vedno žrtvovati lovca za pešce in doseči dobljeno končnico trdnjav.) 3*7. Td7—g7+, Kg8—f8 38. Le5 -d6+, Kf8Xg7 39. Ld6Xc5 (b pešec tudi sedaj ne more naprej radi Lp5—d4+) Kg7—f7 40. Lc5— a3, Kf7—e6 41. Kgl—f2, Ke6-d5 42. Kf2-e3, Kd5—c4 43. Ke3—d2, ©4— e3+ (sicer bi igral beli e2—e8 in bi še lažje zmagal) 44. Kd2Xe3, Kc4— c3 45. Ke3—f4, a6—a5 (ali takoj b3—b2, LXb2+ in prišlo bi isto kot v partiji) 46. g3—g4! (najmočnejše!) f5Xg4 47. e2—e4, a5—a4 48. e4—e5, b3—b2 49. La3Xb2+, Kc3—b2 50. e5-e6, a4—aS 51. e6—e7, a3—a2 52. e7—e8D, a2—alD 53. De8 —b8+, Kb2—a2 54. Dh8Xal+, Ka2-al 55. Kf4 Xg4, Kal—b2 56. Kg4-g5, Kb2-c3 57. Kg5-h6, Kc3—d4 58. Kh6Xh7, Kd4—e5 59. Kh7—gO in črni se je vdal. Skrivalnica Železniškega čuvaja pa le ni. Kani je neki izginil? PHILIPS " (A f ova simfonijska seriia Kakor osako leto, tako smo tudi letos prvi »P R E L U D10« Ne zamudite prilike in oglejte si brezoboezno naše nove modele pri naših prodajalcih. Najugodnejši plačilni pogoii SOHAT A« Drobne novice — Vzrok peronospore v 1. 1936. Peronospore je opustošila letos skoraj tretjino pridelka vinogradov. Sodili so, da treba pripisati škodo slabi kakovosti domače modre galice. To mišljenje je čisto napačno ter izvira iz krogov neveščakov. Domača modra galica popolnoma in brez izjeme odgovarja zahtevkom, ki jih stavijo na dobra sredstva za škropljenj« vinske trte. Preslabe modre galice sploh ne proizvajajo v naši državi, na kar strogo pazd ministrstvo za kmetijstvo, ki nadzira izdelavo modre galice. Za razvoj peronospore so najvažnejša okoliščina in dejstvo — vremenske razmere. V letih, kakršno je bilo tudi to leto, ko je bilo zelo vlažno in toiplo, se je rastlinstvo že zgodaj razvijalo, so nevarnosti peronospore vselej večje. V takih vlažno-topLih letih nastanejo i; tudi »škode zaradi opeklin« kot posledica nepra-vitn«$a škropljenja. Zaradi"; pospešene rasti se .-tvori :na površju li&tja preslaba z&ščMmfe''" plast. 'iif5tfcwW»v»j&k pravi v tem slnčAju »kutikula — plašit je preslaba«. Nežno tkivo listja, poškropljeno aa običajno močno tekočino, je napadeno m deloma uničeno. Temu pravimo »opeklina«. V takih slučajih se je treba poslužiti slabše H odstotne raztopine, da se na ta način izognemo škodi in navzlic temu dosežemo željeni uspeh. — Ali hodi Vaš otrok rad v šolo? Prav za prav ne, čeprav ga učenje veseli. Mogoče so pa vzrok čevlji, ki ga tiščijo? Dajte otroku čevlje, ki jih nosi celi svet, dajte mu čevlje Bata in videli boste, da bo hodil rad v šolo in da se bo bolj zanimal tudi za šport. Od mladega v čevljih Bata pomeni zdrave noge do pozne starosti 1 — Izbira poklica. Opozarjamo vse, ki si žele nasvetov glede študij za izbiro poklica, informacij o Tazmerah v raznih stanovih itd., na dr. Sušni-kove »Akademske poklice«, ki dajejo v teh ozirih najboljše napotke. Knjiga (ca. 400 strani) se dobi v knjigarnah oz. pri SKA Starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5, za 40 Din (oz. po pošti 45 Din). — Kamniški sejmi. Sejmi so v Kamniku vsak drugi torek v mesecu, če je ta dan praznik, pa prihodnji dan. Tako bo tudi zaradi praznika prihodnji sejem v sredo, 9. t. m. — Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje vsak dan od 10 do 12 in od 4 do 6, ob nedeljah od 10 do 12 v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski program brezplačen. Znižana šolnina. Lastni dijaški internat. Začetek dne 9, septembra. primaiii dr. Božidar Lavrii ne ordinira do 25. IX. ..»i .'.V '' " .'..'., '■'; „;•.. ■ ; — Cenjene starše in bežigrajsko mladino vseh šol obveščamo, da prične s poukom solopetja in klavirja, eventuelno tudi drugih glasbenih predmetov, diplomirana učiteljica glasbe, gimnazijska učiteljica petja v p. Priglasi se sprejemajo ves mesec in sicer vsak dan od 10—11 dopoldne in od 4—6 pop. na Vodovodni c. 53, Ljubljana VII. — Otroci se veselijo telovadne ure. To je nekaj zanje po težki matematiki — telovadba! Razgibajo se udje, odpočije se glava. V novih šolskih stavbah je poskrbljeno za prostorne, zračne telovadnice, ki so moderno opremljene. Tu so garderobe in prhe, otroci se pripravijo za telovadbo, obujejo telovadne čevlje Bata in že veselo tečejo k orodju. Pri zaprtju, motnjah ¥ prebavi vzemite zlutrat na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenile©. Registrirano od Min. «oe. pol. in nar. /dr. S. br. 15.485 od 25. V. 18)15. Betohranjci bodo v Ljubljani plesali dobre tradicije, ki se danes taiko rade pozabljajo, naj pride pogledat, da ob teh plesih in pesmih zopet enkrat zaživi pristno, nepotvorjeno slovensko veselje. Občinske volitve v Tuhinju Radi ustanovitve, oziroma obnovitve občine r Blagovici, je tuhinjska občina izgubila del katastrske češnjiške občine, dobila pa je od Lukovice Pišajnovico in Gabrovnico. S tem je bila prvim popravljena krivica, ki jim jo je zadal zloglasni režim JNS, drugim pa je bila izpolnjena želja priti pod Šmartno, kamor v vseh ozirih tudi težč. Radi te prekomasacije je ban g. dr. Marko Natlačen razpisal volitve v Tuhinju na dan 20. septembra. S tem bo končana sramotna igra s tuhinjsko občino, pri kateri so si znani mogotci JNS iz Tuhinja in kamnika tako umazali svoje roke. Ko je jeseni leta 1933 kljub terorju zmagala ljudska volja, so občino prekomasirali in s tem dobili razlog za nove volitve. In kakšna je ta prekomasacija? Va, si, ki očividno teže na (Srni graben, so podred li Tuhinju, Sela pa neveljski občini. V nov volilni boj so šli z geslom: Volili bomo toliko časa, pa čeprav desetkrat, dokler ne »zmagamo«. Poštenemu človeku se je naravnost gabilo, kakšnih sredstev so se tedaj posluževali. Poleg sile so bile na dnevnem relu politične globe. In ubogi kmet, ki ni imel niti za sol in petrolej, je moral plačevati ta jns-arski davek popolnoma po krivici, ne da bi vedel zakaj. Na pomoč je prišla v gospodarsko pasivni tuhinjski občini pri volilni agitaciji koruza. Za bajtarja z 10 raztrganimi in lačnimi otroci, s hišo, ki »e je podirala, da se ponoči niso več upali spati v njej, je ni bilo. ker poštenjak pri prvih volitvah ni volil JNS. Pač pa io jo dobili premožni posestnik« \J „0|i|rc attjlarjtA an prjlarfnjtj p.ln vnjn. ydov». katerim so zagrozili, da bodo izgubile še tistih par kovačev podpore, če ne bodo njihovi sinovi in celo Posamezni predeli slovenske domovine hranijo razne zanimivosti v šegah, navadah in pesmih. Posebno se v svojih narodnih posebnostih odlikuje Bela Krajina, daljna deželica tam med Dolenjskimi Gorjanci, Zumberkom in Kolpo, ki stoji na meji slovenske domovine, obenem pa tvori priroden most med hrvaško in slovensko folkloro. V Beli Krajini je živel rod, ki je daleč od ostalega sveta živel svoje svojevrstno življenje, ki se je prelivalo tudi v narodno pesem in v pregovore, posebej pa se še zrcalilo v narodnih pesmih in igrah. Toplo podnebje, vinska trta, Gorjanci, prijetno zasanjana narava je vplivala na značaj Belokranjca, ki je rad vesel, dobrodušen in mehak. Marsikatero teh samobitnosti in starožitnosti trgata in brišeta iz življenja čas in vse izravna-joča civilizacija, ki je prišla z vsemi slabimi posledicami tudi v Belo Krajino tistega dne, ko je zavriskal izza semiškega predora prvi vlak na progi Črnomelj—Metlika-—Karlovec. Od takrat so začeli propadati zaradi pomanjkanja zanimanja in prave vzgoje ljudstva stari dobri običaji. Mnogi Belokranjci in z njimi društvo »Bela Krajina« v Ljubljani pa so si zastavili cilj, da se belokranjski plesi in igre popišejo in tako ohranijo vsaj zapisani, če jih je narod že pozabil. Vodja folklornega instituta Glasbene Matice v Ljubljani, g. France Maroll, je na tem poprišču prvi eastavil svoje moči ter začel orati ledino. Prihodnje dni bo izšla njegova Itnjiga, ki se v njej bavi I vsemi temi problemi. Razen tega se bodo za časa ljubljanskega velesejma (13. septembra) ti plesi in igre, kakor zeleni Jurij, rešetka in most ter razna kola (černomeljsko, metliško ter poljansko, viniško in adlešičko) živo uprizorili. Kdor še ni videl Belokranjic in Belokranj-cev v njih narodni noši, kdor jih še ni gleda! in poslušal razigranih v belokranjskih plesih in pesmih, n»uj ne zamudi prilike, da obišče letošnji Belokranjski dan v Ljubljani. Pa ne samo to. Vsakdo, v komer je še malo, vsaj malo narodne zavesti, kdor ima še vsaj nekaj smisla za naše sorodniki volili JNS, In kar j« najhujše in najžalost-nejše, ovaduštvo — sramoten pečat, ki se ne da nikdar več zbrisati. Upregli >o v rvoj voz ti mogotci tudi učiteljstvo in s tem globoko ponižali šolo. Seveda so se tuhinjski jns-arji radi posluževali tudi »farške gonje«. Pozno sicer, vendar je tudi sem prodrla ta »kulturna cvetka«. Na poti jim je bila predvsem prižnica in spovednica. Naj nam bodo ta leta, ki spadajo med najstramotnejša v zgodovini slovenskega naroda, svarilen vzglel za bodoče. Dobro si zapomnimo te njihove zablode in skrbno pazimo, da se zopet ne povzpno na krmilo naše občine. Sliši se, da se bodo ti jns-arji pri prihodnjih volitvah skrili pod drugo firmo in da snujejo neki napredni blok ter sestavljajo neko gospodarsko listo. Torej bedo zatajili svojo JNS, na katero so bili še nedavno tako ponosni. Tudi temu ne bomo nasedli, temveč bomo 20. septembra obsodili njihovo početje ter vsi pošteni in zavedni volilci oddali svoj glas za listo in župana, ki ga bo, postavilo ljudstvo samo, za župana, o katerem smo prepričani, da je značajen, neomadeževanih vcok, požrtvovalen, da je dober gospodar in da bo delal v korist vseh občanov. Cenjeni insemti, p§sor« Za torkovo prazniško i3dajo j,Slovenca" prosimo cenj. oglasna naročila že jutri v prvih dopoldanski# tiral), ker moremo le v tem slučaju jamčili, da bo ustreženo cenj. zahtevam V torek kakor tudi vse naslednje dni za časa Velesejma bo izhajal naš list v znatno pomnoženi nakladi! Jnseratni oddelek,.Slovenca" Telefon Stev. 29-92 tmssa Plat Vse za vse šole t Cirilovif Gol moški na ulici. V petek 4. t. m. okrog poldneva se je pojavil v Ptuju na ulici moški, stnr okrog 20 do 25 let, srednje velikosti, podolgastega suhega obraza, kostanjevih las, rujavih oči, oblečen samo v »ivo-črnkaste cajgaste hlače in navadno sivo-rižasto srajco. Na ulici se je vedel nedostojno in si slekel večkrat hlače in srajco in tako gol gledal pasante, ki so se zbirali okoli njega. Temu mučnemu prizoru je napravil konec službo-joči policijski stražnik, ki je čudaka oblekel in odvedel v ptujsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli začasno v svojo oskrbo. Nesrečnež je brezdvonmo slaboumen, ker ne da od sebe niti glasu, vendar pa uboga na vsako besedo. Nesrečnež je brezdvonmo pobegnil iz kakega zavoda, kar se vidi tudi nu njegovih bledih poltih. Tudi je brez spodnjih hlač, srajca pa je nnpravljena po vzorcu kakor jih izdelujejo v kaznilnicah ali v drugih uličnih zavodih. Identitete tega čudnega možakarja še do sedaj niso mogli dognali. Požar v Cirkovcih je uničil posestnikoma Ivanu in Vinkotu Korže domačijo in znaša škoda okrog 30.000 Din. Gasilci iz Cirkovcev in Draž-gonjevasi-Mihovce so preprečili še večjo nesrečo. Vzrok požara ni pojasnjen. Novo mesto Enoletni trgovski tečaj. Vpisovonje dnevno. Začetek pouko 9. septembra. Kočevie Naznanjam, do sem s 1. septembrom 1936 ntvnrii« modni preJom«ki izpiti «e vrSUo od čotrtka do sobote, v ponodeljnk 14. t. m. Je ra.xdalltev im dolomitov urnika, v tarok 16. P» rodni pouk t venb letnikih in oddelkih. 1 Belokranjski dan v Ljubljani. Folklorni inatltnt CHlasbmi« Matico ljuhljaneke n«m Je lanmko loto l>ri pravil Koroftki dan in pokaral rarjlčaie koroftke narodne običaje, i«rodv«em fttelivanje. V nedeljo 1.1. t. m. bo v Ljubljani BelikTamjHki dan, ki gn priredi Glasbena Matica v ivettl % drufitvom Bol« Krajina. Videli Uuno S tiipl/inlh narodnih plesov tn običajev, ki Jnli bodo l«va_ jati Crnomeljcl l.n Metličanil ki itn pripeljejo nalaM i. »to T Ijuhlda/no, da Mmntuijo IdublJjvn^ftno in dni K« Kost« 7. nalloiiSlni.1 narodnimi um ton i nami. Veliko smo brali io o Zolnnejn Juriju od nflJmJnjšoga pa do nni). HbarojSoga, vwom nam je znatna O Um ZrepnnAMeva p»-Hom Zeleni Jurij. Koliko pa Je mod nami takih, ki *> t rnmioJ videli, kako mladi Belokranjol prtpnUnJo Zelenega Jurija v dežslo. To im d« sedem drugih ohi<"'/u|crv in plesov bo Iv.vndniilh t neduljo IS. t. m. o IS n« lotnem tolovaj i TJubliianekeifn Smkola t Tnol ijtl. Sodofci nn tribun,! bodo od srede dalje na rampoinKo v knjigarni U lan bone Matice. ffubltfircsliff gledališče OPERA: Začetek ob 20. . Sobota, S. septembra: Pod to goro lelcno. Premljora operete. I7.vsn. Nedelja, 6. septembra: Seviljski brivec, liven. Znttao* cone. Ponedeljnk. 7. septembra: Zaprto. Tarok, 8. soptombra: Pod to goro teleno . . Opereta. Izveš. Radio Programi Radio Ljublfanai Nedelja. I. ncptembra: 8.00 Konoort delavsko godbo Zarja R.+5 Cn«, poročila, spored 9.00 Koncert do.l»v-ske godbe Zarja 9.44 Verak.i govor (g. ravn. Joio Jagodic) 10.00 Prenos cerkvene glasbe 17. stolnico L1.16 Koncert Rad.ijttkeea onkoelr« 13.0(1 Ca«, spored, obvostala 13.30 Domoljubne poanti (l*«jo A.kadem»ki pevuki kvnn-tet) 17.00 Kmetijsko predavanje: O konzerviranju (Kme. tijeka gospodarska Kola b. Marijanififta) 17.20 Pri-nos lah.k« glasbe i. volnselma 18.00 Reportaža r vrtnarske raastavo na valescjinu (reportlra g. Jostp Krognrl in.n« Prem« odkritje jugoslovanskega Bpomcnikn v rievo-landiu 18.30 Ca«, vreme, poročila, »porod, obvmttila 1.1.4* Konoort n« novih orglah 7>a DJakovo (Prem* ta. delavnice orgetskoga mojstra g. B'. Jenka v St. Vitdoi nad Ljubljano) 30.30 Prenos tir, Belgrada M.OO On«, vrem«, pororUu, »porod 22.20 Ura lahko glaebo (Rad. omke«»l«r). Ponedeljek. 7. teptembra: 12.00 Venski Hlagmrtflrr (ploGče) 12.45 Vreme, poroAlln 13.00 C os, spored, olne-stiila 13.15 Simfonične pesnitve (ploSčc) 14.00 Vreme, iKrr/a 1S.00 Ruski seketet 19.00 f'««, vreme. |wnroNila. »porod, obventilla 1BJ10 Naxslonalna ura: OlroAka leta kralja Petra I. )I)ra«v5ot<>v« (Tia irloSftah) 20.00 Zdravniška ura 20.10 Oporni prenos |7. Belgrada, r odmoru okro« 22.00 Cas, vronie, porodila, »porod. Drugi programh NEDKLJA, (i. soptomlira. Helgrad 7: 20.10 Proslava rojstnega dne kralja Pol.rn II. 22.00 Taiuburioe 22.50 Plesno plod<'e — Belgrad U: 1B.U0 Rojstni dan kralja Pittru II. — Zaf/reb: 20..10 Prenos H Belgrada 22.15 Naroilna gln«ba — Dunaj; 20.00 S4a — Trtt-Milan: 2IU0 Kimfo-nl/>nl koncert 21.50 Berottovo igra Obnavljnnjo — lllm-Ttnri: 17.00 Orko^lralnl koncert 20.45 Cainu^iilnv« opera IlokliSki olirav. 21.10 PnrclUdova opoira 1'iiUjnia /.ajjub-ljnnoa — Prana: lfl.ftTi VoJnAka golim 10, Vi Prosi a/v n ju goolovanakftga naroilmeca praf.nlka — VarSara: 18.no Orkester lil solintl 21.30 Klavir uj.ao Rajonski kvartet Berlin: 20.00 Ix>rl7.i ngova oipera Oroiar — K/inirj*hrrn-Stultgart: 20.00 Zabavni koncert — K/iln: 20.00 Bariton In or.soster — ilonakovo: 20.00 Stni;wsma opereta Cl-g»n - baron — Stranabnurp: 20.3(1 Al74iAki večer. PONHDEIj.IKK, 7. w»i>t«mbrn. Delprad I: '30 1)0 Bo-mdiuova opera Knra Igrvr — flrlprad II: 20.00 \e<|ol1-skl b.lot Iz Splita na llrnč (dr. Ilereog) - Zagreb: 30.00 Prenos i7. Belgrada — Dunaj: 20.(10 fttajereke narodne 31.00 Orkestralni koncert — HudimpeHa: 30 05 Siulon-wki orkester 21.40 CVperni orkester — Trtt-Mllan: ID.M IjoharJova opereta Cnrjevlič, narto i>lcwnn gln^lm — Him-Flari: 20.40 Modom« Ha,lUnn*ka glnsba — Prana: 20.00 Orkester ln solisti 21.00 (llo«beno šole — Poj-iSihki; 10.15 PoVluka glsKba 21.00 Orkwt«r vojne mornarico :V,.H0 Viola 32.30 Salonski orkester In kvartet - Mptkn: "n.10 Tlra^daii^ka niharmonlja — Prankfurl: 20.10 Zabm-ni koncert — Stuttnnrf: 20.10 Komornn Mladenič z dovršeno meščan, šolo ln šoferskim izpitom, vojaščine prost, išče primerno službo. Ponudbe v upravi Slovenca pod »Zaposlitev« št. 12946. (a) Šivilja-pomočnica išče službo kot začetnica, gre pa tudi za pomoč pri gospodinjstvu. - Terezija šušteršič, Sv. Petra cesta 93. Prodajalka a. trgovine, a mešan, trgovine, zmožna vseh hišnih del ln kuhanja, lsče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Poštena« St. 12859. (a) Reven dijak petoSolee želi dobiti kakršnokoli službo, najraje v pisarni. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 12919. (a) Mlad fant zanesljiv, lzučen v boljši trgovini, želi kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Stev. 12918. <»> Mlad mizarski pomočnik Išče zaposlenja. Kostev-šek Albin, Hoče 118. a Krepko dekle odlična absolventinja meščanske Sole želi službo k otrokom. — Ambrožič Rezlka, Tyrševa «9. (a) Bivši bolniški strežnik trezen, nekadilec, vojaščine prost, išče kakršnokoli zaposlitev, najraje v kak zavod. — Naslov v upravi Slovenca pod St. 13140. (») Službodobe Trgovski uslužbence se išče za vodstvo podeželske podružnice na Gorenjskem. Potrebne so re-refence in kavcija. Nastop takoj. Pismene ponudbe Je poslati pod: »Veletrgovina« v Kranju, poštni predal 6. (b) Zasebni uradnik nezaposlen, kavcije zmožen. želi primerno zaposlitev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Soliden« št. 12996. (») Akviziterji za ljudska zavarovanja se sprejmejo. - Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zaslužek«, (b) Starejša prodajalka vešča slovenščine in nemščine, išče službo v katerokoli trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12994. (a) Zastopnike za prodajo posnemalnikov, brzoDarilnikov itd., išče mo. »Persons«. Ljubljana, ooštni predal 307. (bi Nagrado dobi, kdor ml preskrbi službo v špecerijski trgovini na deželi. Ponudbe upravi Slovenca pod »Pošten značaj« št. 12931. a Absolvent vinarske in sadjarske šole s prav dobrim izprl čevalom Išče primerno namestitev. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 12870. (a) Ključavničarski pomočnik k dovršeno obrtno šolo, dober risar, išče službo. Ponudbe upravi Slovenca pod »Ivan« št. 12881. a Organizacije, društva! Kdo nudi skromno eksi stenco zmožnemu prosvetnemu delavcu, pevovodji, event. organistu, režiserju, Igralcu itd.? Ponudbe pod: »Idealizem« upravi Slovenca št. 12883. (a) Oskrbnik E daljšo kmetijsko upravno službo na večjem posestvu Išče nameščenja z novembrom. - Naslov pri podruž. Slovenca v Novem mestu. (a) Trgovski pomočnik mlad, vesten in pošten želi zaposlitve kjerkoli. -Cenjeno ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Agl-len« štev. 12967. (a) Zastopnike - potnike za prodajo popolnih patentiranih aparatov za očuvanje vina od kvara ln praktičnih filtrov za čiščenje motnih vin ter ostalih tekočin z visoko provizijo išče: Jakob Mu Belin, Slavonska Požega (a) Samostojna kuharica želi namestitve pri več-članekl družini. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiva« St. 12966. Kovač z orodjem, zmožen vsa kega dela, želi mesta pri podjetju. Naslov v upravi ci—----- *t 19614 Inl u,v , ^n.u o.. —---- Knjigovodkinjo za nekaj ur tedensko takoj sprejmemo; obenem kupimo dober pisalni stroj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13094. (b) 10-14 letni deček se sprejme za mala dela v hiSl na deželi. Hrana, stanovanje in nek&j obleke. Ponudbe upravi Slovenca pod »Reven deček« St. 12962. vb) Zakonski par ki bi upravljal večji cvetlični ln sadni vrt ter ključavničarska ln šoferska dela. Išče večja industrija na Gorenjskem. Ponudbe z referencami (spričevali) upravi »Slovenca« pod »Vrtnar Šofer« St. 12990. (b) Izurjene pletilje za rokavice sprejmem takoj. Ob Ljubljanici St. 27, Kodeljevo. (b) Služkinjo močno in pošteno, veščo kuhe, za vsa hišna dela, sprejmem 1B. septembra. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in starosti upravi »Slovenca« pod »300 Ljubljana« 13004. b Kuharico pošteno, vestno, zdravo ln lz zdrave rodbine, do SB let staro, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejmem k večji družini na Gorenjskem. Ponudbe z natančnejšimi podatki pod »Zanesljiva« St. 1281» upravi Slov. b Kuharica samostojna In prvovrstna moč, do 40 let stara, ln natakarlca-servirka, strokovno izobražena, mlajša moč, dobita takoj službo. Prošnje Je poslati upravi Slovenca v Mariboru pod »Štajerska restavracija« Stev. 12898. (b) Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj za stalno. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Dolenjsko« štev. 12860. (b) Služkinja za vse se takoj sprejme do 15. septembra. Naslov v upravi« Slovonca« v Mariboru St. 1276. (b) Čevljarskega pomočnika za gojzerje ln zblto delo sprejmem. - Zupan Luka, Pristava, Križe na Gor. (b) Sotrudnik za lespo kupčijo se lSče. Izredno visok zaslužek. -Naslov v upravi Slovenca v Mariboru St. 12897. b Deklico sprejmem v pomofi gospodinji. Izuči se pletlj-stva. Kune, Deteljeva 2, Moste. (b) Sprejmem dekleta za razpečavanje masla ln jajee. - Naslov v upravi Slovenca St. 12933. (b) Špecerijsko prodajalko zanesljivo, sprejmem. — Ponudbe upravi Slovenca pod »Starejša« 12934. b Gospodično k otrokom ne pod 30 let, perfektno nemškega jezika, ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, sprejmem k 2 dečkoma 3—B let. Ponudbe s sliko na Hokenštajn Andor, Subotica, poštni predal 10. (b) Prodajalca ali prodajalko za trgovino dvokoles ln šival, strojev, samo one, ki so že delovali v tej stroki, sprejmem. Pismene ponudbe pod 228/A-B7 na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. (b) Mlada natakarica z znanjem nemščine se sprejme s 1. oktobrom, -Ivan fief, St. I1J v Slov. goricah. (b) Krojaškega pomočnika tudi v damskem izvež-banega, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12862. (b) Žegnanje danes in jutri pri Gradu v Zg. KaSlJift Domače pečenice, žlahtne ribe. Avtobus vozi izpred Mestnega doma danes in Jutri ob 3 in B, nazaj poljubno. (h) Iščem postrežnico za dvakrat tedensko. — Costova 9, Bežigrad, (b) Kleparski pomočnik dober delavec, se BpreJ-me. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13116. (b) Dekle s tremi razredi meščanske Sole se želi Izučiti v trgovini z mešanim blagom. — Naslov v upravi »Slovenca« Trbovlje, (v) Perfektna kuharica zmožna samostojno voditi gospodnljstvo, z dolgoletnimi spričevali, popolnoma zanesljiva in lepega vedenja, izpod 40 let stara, se sprejme takoj proti dobri plači k eni osebi v Ljubljani. -Ponudbe z navedbo celotnega dosedanjega službovanja je poslati upravi »Slovenca« pod: »Cista kuharica« 13131. (b) Kuharica ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovska hiša, LJubljana« 13164. b Hlapca m, ki je h konjem, ki Je vajen vožnje, z dobrimi spričevali, sprejmem. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (b) Steklobrusač pošten in samostojen, dobi službo pri I. Celjski Kristaliji, Celje. (b) Učenko za šivanje perila takoj sprejmem. Kopališka 12. (v) Modistovska vajenka se sprejme. Fatur, Ljubljana, Stari trg lla. (v) Vajenko sprejme modna trgovina G. Cadež, Stritarjeva ulica, LJubljana. (v) Kmetski fant se želi izučiti v trgovini na deželi. Naslov v upravi »Slov.« št. 12735. (v) Vajenko 14—15 letno, z 2 razr. meščanske Sole sprejmem v trgovino z mešanim blagom tik Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 18003. (v) yft\FTT& 600 Din meseč. dohodkov nudim tistemu, ki preskrbi 10.000 do 20.000 Din posojila. Pojasnila se dobe na Celovški cesti 80, Ljubljana. (z) OROSLAV DOLENEC Ljubljana, Wolfova ulica St. 10, zopet kupuje vosek ln med ter prodaja sveče vseh vrst ln slaščice. (k) 15 letno dekle pošteno, 2 razr. meščan, šole, poštenih staršev, bi se rado izučilo za boljšo šiviljo. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Ljudmila« 12882. (v) Omet fasade in nekaj drugih zidarskih del oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 13138. (z) Absolvent (z maturo) meščanske šole, sirota, zdrav in krepak, krščansko vzgojen, prosi za sprejem v trgovino, kjer bi Imel tudi potrebno oskrbo. Poizve se v upravi Slovenca pod Stev. 12925. (v) Zdrav fant nadarjen ter krepko razvit, 1B leten, želi kot učenec stopiti v mehanično delavnico ali v večje slikarsko podjetje, kjer bi Imel tudi potrebno oskrbo. Poizve se v upravi »Slov.« pod St. 1292«. v Učenko poštenih kmečkih staršev, katera Ima veselje pomagati prt gospodinjstvu -sprejmem v trgovino. -Predstaviti se Je osebno v trgovini Pavla Kenda, Zagorje ob Savi. (v) Vajenca za kovaško obrt sprejmem takoj. Hrana, stanovanje v hiši. Barič Franc, kovač, Svablčeva ulica 13, LJubljana. (v) Učenke za šivanje perila in vezenje sprejemam. Dopise upravi »Slovenca« pod »Pridna 101« 13044. (v) Fant ki Ima veselje do dela v cerkvi, se sprejme s 1. oktobrom v službo. Priporočilo domačega župnika ln opis dosedanjega življenja Je treba priložiti ponudbi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Katoliški« St. 13092. (b) Služkinjo vajeno kuhe sprejmem za večje gospodinjstvo. Samo pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 13096. (b) Mizarski pomočnik se sprejme takoj v službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1309B. (b Šteparico z gotovino 2000 Din sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13076. (b) Izurjenega brusača gaterlsta in cirkularlsta Išče lesna Industrija. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izurjen brusač« št. 13034. (b) Kuharico lSče orožniška postaja Ze-tale pri Rogatcu. Starost nad 40 let ln da Je bila že pri orožnikih. Plača ln opravilo po dogovoru. Nastop 1. oktobra 1936. (b) 20 letno kmečko dekle tudi začetnico, zdravo, pošteno, za vsa dela, išče dvorazredna Sola ob železnici blizu Ljubljane. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »2222« St. 13001. (b) Večja tovarna pletenin lSče za takojšen nastop Izurjeno prlkrojevalko za pleteno damsko perilo. -Naslov tovarne v oglas, nrtd »Slnv.« St. 12*9.1. b Največje ljudsko zavarovanje KAR IT AS" je izplačala v zadnjem času cele zavarovalne vsote med drugimi tudi po smrti sledečih članov: Tušar Anton, posestnik, Koroška Bela 94; Menih Jožef, posestnik, Lokovica 73, poŠta Šoštanj; Rešek Katarina, delavka tobačne tovarne, Ljubljana, Velika čolnarska 10/1; Kugler Ana, služkinja, Šmartno 5(kulantno izplačano); Verko Janez, prevžitkar, Ravne št 110, p. Šoštanj; Šoti Rupret, kmetski delavec, Završe, Št. Vid; Ribič Jernej, posestnik, Petelinjek 6, p. Loče; Iskra Marija, vdova vlakovodje, Ljubljana, Stari trg lla; Cilenšek Anton, natakar, Založe €6, p. Polzela; Paškulin Avgust, pekov, mojster, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7; Kos Marija, posestnikova žena, Zgor. Zadobrova 2; Vrhov-šek Neža, posestnikova žena, Trobendol 27 (Sv. Rupert); Rošelj Terezija, zasebnica, Stavča vas 9 (Žužemberk), čakalni rok; Planinšek Terezija, užitkarica, Dol. Kamence št. 16 (Prečna); Dečman Marija, posestnica, Stožice 9; Pograjc Matija, zasebnik, Brezovica 104 (kulantno izplačilo); Mlakar Frančiška, posestnica, Znojile 19, p. Kotredež; Bostele Jože, posestnik, Dednja vas 37, Pišece; Brečko Marija, kmetica, Sv. Rupert 48 nad Laškim; Jakin Jakob, mizar, mojster, Gorenja vas 7 pri Ribnici; Dežman Elizabeta, zasebnica, Spod. Lipnica 21; Narat Ivana, posestnica, Pohorje 35 (Hoče); Kogej Minka, poslovodkinja, Ljubljana, Zarnikova 9; Marter Pavla, Zgor. Kašelj 72 (brezplačno zavarovan otrok, ker sta oče in mati zavarovana pri »Karitas«); Marinič Jožefa, posest-a, Sv. Tomaž 7; Rsbernik Avgust, čevljar, Maribor, Koroška 47; Kramer Martin, niča, delavec, Zagrad 71; Bukovec Anica, privat. uradnica, Ljubljana, Resljeva cesta 27/11; Baloh Jakob, kovač, Podgorje 29; Lanipič Ivana, želez, vdova, Ljubljana, Cerkvena 21; Ankele Fianc, sodni uradnik, Škofja Loka; Gros Marija, delavčeva žena, Stražišče pri Kranju 93; Brglez Franc, kmetovalec, Irje 15, p. Rog. Slatina; Zaje Marija, posestnica, Snebrje 14, p. D. M. v Polju; Kodran Jerica, zasebnica, Stražišče 166; Zupan Marija, učiteljica, Celje, Zrinjskega 1; Padarič Ivan, posestnik, Gor. Radgona 50 (kulantno izplačilo); Zvokelj Neža, užitkarica, Brezje 11 (Dobrova); Urbančič Marija, poštna uradnica v pok., Ljubljana, Frankopanska 12; Orel Ivan, delavec, Draga 49 - Št. Rupert; Novak Karel, sprevodnik cestne železnice, Moste, Na Klančku 6; Petrič Janko, župnik, Ljubljana, Sv. Peter; Gačnik Anton, užitkar, Trčova 34 (Sv. Peter pri Mariboru); Pi-hlerič Marija, posestnica, Žice 37 (Sv. Ana v Slov. goricah); Krašovic Franc, trgovec, Maribor, Vrazova 9/1; Kositer Ana, žena kretnika v pok., Maribor, Linhartova 20. „KARITAS" Ljubljana Palača Vzajemne zavarovalnice JJ KARITAS" Maribor Orožnova ulica 8 otroke v nemščini. Poizvedbe v Dvoržakovl ulici 6/1. (u) Krojni tečaj priredi edina v tujini diplomirana strokovnjakinja. Poučujem po najmodernejšem, a prav lahkem sistemu. Prijave do 1B. septembra. — Jožica KumelJ, lastnica damsklh krojnih tečajev, židovska ulica 3/III, Ljubljana, (u Gospodična poučuje Nemščino in etperanto se lahko naučite doma. Učnlna zelo nizka. Zahtevajte prospekt! Priložite znamko za odgovor ! - Jezikovna dopisna šola, Jesenice na Gor. Denar Posojilo 10.000 do 50.000 Din Išče trgovsko podjetje proti vknjižbi. Pojasnila se dobe na Celovški cesti 80, LJubljana, I. nadstr. (d) V denarnih zadevah so obrnite zaupno na mojo pisarno. Solidno poslovanje. Inkaso faktur. Srečke drž. razr. loterije! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Nove srečke za 33. kolo drž. razredne loterije so dospele. Cena srečki 200 Din, polovična 100 Din, četrtinka BO Din. Za cenjena naroč'la se priporoča Slovenska ban ka, LJubljana - Krekov trg. (d) Poravnave plaianje dolgov posredovanje Kreditov in gotovine naložbe Kapitala, zaščitne ureditve, davtne napovedi in vse drage trgovsko gospodarske posle izvede ln IzvednlSka mnenja oddaja koncesljonlrana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) Stev. 7. Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ce lju kupim. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (d) Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, LJud ske posojilnice. Kupima Vsakovrstno zlato kupuje po naivtfjib cenab CERNE, mvelir, Ljubliana Wollova ulioa it. 3. Namizna jabolka vagonske količine — In suhe gobe kupuje Artur Nachbar, Radeče. (k) Kupim rabljeno krojaško peč na šest likalnikov. Štefan Cenčič, krojač, Kranj, k Kupim rabljen univerzalni stroj za obdelovanje lesa. Ponudbe pod »Rabljen stroj« št. 13062 upravi »Slovenca«. (k) Kupim litoželezne cevi 10—15 cm premera. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Cevi« št. 13049. (k) Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne hrone kupujem do najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva li Kupim: Lokomobllo 30—60 k. s., ali parni kotel 15—30 m« kurilne ploskve.. Ponudbe upravi »Slovenca« pod vLokomobtla« 13045. (k) Globok otroški voziček kupim. Ponudbe upravi Slovenca« pod št. »74«-. 13000. (k) Divji kostanj in jezice kupuje po najvišji ceni V. H. Rohrmann Ljubljana Pisalni stroj rabljen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12999. (k) Jabolka za prešanje kupim več vagonov. Takojšnje ponudbe franco nakladalna postaja C o k Anton, Šoštanj. (k) Prazne steklenice-zelenke kupim. - Magazin, Slomškova ulica 9. (k) I Automotor i B.M.W. motorno kolo 500 cm', 9500 km, dobro ohranjeno, se proda. — Kranj, Stara cesta 8. f Motorno kolo B.S.A. 250 ccm, v dobrem stanju, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12884. (f) Ureditev dolgov potom sodnih in izven sodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava b apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesiionirana komerciialna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18. Motorno kolo s prikolico radi bolezni ugodno prodam. Vavpetič, mlekarna, Jernejeva cesta. (f) Motor Indian s prikolico, 600 ccm, malo vožen, dobro ohranjen -poceni, naprodaj. Trafika na Miklošičevi c. 14. (f) Širite »Slovenca ! li Pohištvo i Naprodaj pohištvo: postelje, lepa kredenca, kuhinjska oprava. Mestni trg 13/11. (S) Krasna jedilnica (kredenci) z brušenim steklom naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13075. (S) Kompletno spalnico ugodno prodam. Ruska cesta 13, hišnik. (š). Masnanilo LJubljana, septembra 1936. Ker smo se posvetili izključno izdelovanju pletenin in trikotaže ter prodaji pretežno lastnih izdelkov, sporočamo oifudno svojim cenj. odjemalcem, da smo naš moški oddelek na Tyrševi c. št. 9 prepustili našemu dolgoletnemu poslovodji g. Leopold Maher-ju, ki bo to trgovino vodil odslej pod svojim imenom in za svo/ račun. Zahvaljujemo se vsem ceni. odjemalcem te naše bivše trgovine za Izkazano nam zaupanje ter jih prosimo, da ohranijo islo v polni meri tudi našemu nasledniku. Naš oddelek modnih pletenin in trikotaže na Tyrševl c. 20 pa vodimo v popolnjeni obliki In povečanem obsegu slej ko prej tudi v naprej ter se medtem priporočamo vsem z odličnim spoštovanjem „Mela" družba z. o z. Kot dolgoletni poslovod/a moškega oddelka tt. „Mela" d. z o. z. na Tyrševi p. 9. naznanjam vsem cenj. odjemalcem vljudno, da sem prevzel gora j omenjeno trgovino ter, da bom vodil isto odslej pod svojim imenom In za svoj račun pod tvrdko £eopold fflofjer v neomejenem obsegu naprej. Dolgoletne izkušnje me usposabliajo, da bom v stanju zadovoljiti cenj. odjemalce v vsakem oziru ter jih prosim tudi v bodoče istega zaupanja, zagotavljajoč jih najsoiidnejše postrežbe. Priporočam se z odličnim spoštovanjem Leopold Maher, ..prej Meia- IESSESE1 IMHBnDMRHI Ure, zlatnino ln budilke nudi najcenejše Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofijo St. 16. (1) Zaradi preselitve poceni naprodaj: omara, umivalnik z ogledalom, miza a 4 stoli, postelja, nočna omarica, stenska ura, kuhinjska ln jedilna kredenca, hladilna omara, omara za moko, »telaže ln tri svetilke. Naslov v upravi »Slovenca.« pod St. 13128. (1) Vinogradarji, gostilničar-ji, kavarnarji, točilničarji Motna vina čisti kristalno bistro »Hellos« azbest-filter, a vsako vino varuje od kvara »Hellos« aparat. Raba enostavna, praktična, poceni. Ponudbe: Jako> Muselln, Slavonska Požela. (1) Za Šolarje vseh vrst obleke, pum-parce, perilo Itd. v največji izberi dobite poceni pri Praakarjn, Sv. Petra cesta 14. (1) Hiša v Kamniku enonadstropna, petstano-vanjaka, naprodaj. Informacije daje Janko JobIp, urar v Kamniku. (p) Vreče nov« ln rabljaae neti velikosti dobite najea-neje pri AL Grebene, imijm« Praiakova «11 ca a. Kolesa malo rabljena, nova, najboljših znamk — kupite poceni prt »Promet« (nasproti krlžanske cerkve). (1) Žimo za modroce, vrvi za perilo, štrange, motvoz, krtače za parket, krtače za obleko, omela, torbloe, podnožnlce Itd. kupite po znatno znižanih cenah pri: I. Andlovlc, Mestni trg 9 (poleg Ska-berneta). (1) Hruške maslenke namizne, Ia, poceni naprodaj na debelo ln drobno. Langusova ulica 12, Laurlč. (1) Kolesa in »Sachs« motorji najceneje jofl: Remec O b k a r, -TJirienjska cesta E. (1) 9 polovnjakov vina ostanek, lastnega pridelka, ljutomerskega, letnik 1935, 5 minut od banovinske ceste Ormož—Ljutomer, prodam. - Naslov v upravi Slovenca pod St. 12912. (1) Prvovrstno moško perilo fantovske srajce za šolarje po najnižjih tovarniških cenah dobite pri »K r e k o «, Tavčarjeva S, Ljubljana. (1) Dobro vpeljano mlekarno prodam na prometni točki. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13005. (1) Več vagonov smrekovih storžev ln večjo množino hrastovih Ježlc prodam. Interesenti dobijo naslov v upravi Slov. St 12944. 1 Furnir za mizarje Oddam večjo partijo (tudi v malih količinah) orehovega furnirja ln slepega jevševega furnirja. Blago se lahko ogleda vsak čas prt Ivan SlSka, Ljubljana, Metelkova ul. St. 4. Tel. 22-44. (1) Nova lopa za pečenje kostanja s pečico ln prltlklinaml naprodaj. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru pod Stev. 1274. (1) Bukovega žaganja (plljevlne) prodam po nizki ceni več vagonov. Vprašati na: Boris Sam-sa, Litija. (1) Hrastove ježice vagonsko količino dobavim. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Letošnje« Stev. 12886. (1) Modroce posteljne mreže, ielezne zložljive postelj«, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilba za modroce in blaga ta prevleke pohištva. Valvasor poceni naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v upravi pod St. 12927. (1) Bela otroška posteljica skoraj nova, 3 lepi oleandri In razno pohištvo poceni naprodaj. - Rožna dolina cesta X št. 27. 1 Ciza popolnoma nova, nosilnost nad 1000 kg, naprodaj. Perdan, Apihova 34, Bežigrad. (1) ..HontscIT' peči trojne velikosti, za centralno kurjavo — zelo ugodne za vrtnarije ali tovarne, prodaja SU-CBVIO, Maribor, Slovenska ulica 8. Za poletje in vroče dneve! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov. touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m. dalie »Paket Seriia S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirtidll, v najlepših barvah, predpasniki itd — Vsak paket poStnlne prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket seriia P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket seriia P'l« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga • Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila - Vzorci brezplačno »Kosmos«, razpošilialnica ostankov. Maribor, Dvo-fakova cesta it. 1. Ia žgano apno tn bukovo oglje, vllano, vagonskl odjem, nudi najcenejše tvrdka Cok Anton, Šoštanj. (1) Nov uniformski plašč za banske uradnike, kompleten smoklng ln oficirska uniforma s plaščem ugodno naprodaj. Polzve se: Puharjeva 12/1. (1) Štedilnik dobro ohranjen, za vzidati, na 2 plošči, prodam. Jemec, Ljubljana, Knezov stradon 60. (1) M ALI NOVEC pristen, naraven. • čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo In veliko v lekarni dr. Q. P I c c o I . Ljubljana, nasproti »Nebotičnika.«. Čebelarski paviljon 7 panjev, zamenjam sa sadje, drva ali krompir. Ferluga, Mejna 22, Maribor. (l) Halo - kolesa svetovnoznana firme prodajam od 600 do 1400 Din naprej. Dajem tudi na obroke. — Ciril Kmetic, Dob 11« pri Domžalah. (1) Šivalni stroji skoraj novi, po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžanske cerkve). (1) Kislo zelje, repa novo prvovrstno, ln gla ve za zdarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčnl ceni GUSTAV ERKLAVBC Ljubi jana-Kodeljevo, Povšetova 10, tet 15-91. Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. ln dtarl trg. Za šolo torbice, aktovka, nahrbtnike, peresnlce, vse v veliki Izberi, priporoča Kravo« Ivan, Maribor, Aleksandrova cesta 12. Kislo zelje, repo ln sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčnl ceni dobavljam vsako množino. Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. 81, tel. 35-39. (1 Šivalni stroji in kolesa vseh najboljših nemških znamk po najnižjih cenah dobite samo ▼ Novi trgovini na Tyrševi cesti 36. - Velesejem paviljon »H«, zunaj. <1) Prodaja lesa! Začasna državna uprava (Z. D. U.) razlaščenih gozdov proda potom dražbe Iz svojih gozdov: 1. Črna pri Prevaljah ca. 2540 plm Izdelanega smrekovega lesa dne 16. septembra 1936. 2. Plešič (Sv. Lovrenc na Pohorju) ca. 2410 plm Izdelanega smrekovega lesa ln ca. 1400 prm Izdelanih bikovih drv dne 15. septembra 1936. Pogoji ln vzorci ponudb so na razpolago pri: Z. D. U. v LJubljani, Aleksandrova 4/II ln pri šumskl upravi v Crnl ter gozdarju v Sv. Lovrencu (1) Keglišča modema, asfaltirana, sestavne dele Istih in popravila po inozemskem strokovnjaku oskrbi: Ce-ferln, Ljubljana, Tavčarjeva 3. (1) Posestva Majhno hišico z zemljiščem, pripravno za trgovino, v prometnem kraju brez konkurence, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe z opisom kraja upravi »Slovenca« pod »Dom« 12639.

Posestvo v Savinjski dolini na lepi legi, 20 minut od postaje, se proda. Posestvo sestoji iz sadonosnika, gozda, njiv, deloma obdelanih s hmeljem, gospodarskim poslopjem, se-stoječim iz zidane hISo. zidanim hlevom ln kozolcem. - Naslov v podružnici »Slov.«, Celje. (p) Prvovrstno posestvo obstoječe iz travnikov, njiv, gozda in pašnikov, v Izmeri 4 hektarje, 10 minut od Rogaške Slatine, prodam. Gospodarsko poslopje v dobrem stanju ln novozldana hiša. Vprašati: Občina Rogaška Slatina okolica, (p Posestvo blizu Maribora približno 40 oralov, stanovanjska ln gospodarska. poslopja, njive, polja, travniki, pašniki, gozd, ob železnici, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor it 267/Kr. (p) V Ljubljani naprodaj nova enonadstropna trl-stanovanjska hlSa z velikim vrtom za 160.000 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13071. (P) Parcela pri zatvornlcl čez Gru-barjev prekop prav poceni naprodaj. Naslov po-v« uprava »Slovenca« St 13067. (p) Manjšo hišo z gostilno v Ljubljani, in parcelo pod Rožnikom - prodam. Ponudbe upravi Slovenca pod »Tudi vknjižba« st 12902. (p) Nova hiša vlsokopritlična, z vrtom, se ugodno proda. Polzve se pri: Gregorln Karlu, Hrastje pri Ljubljani, p Manjše posestvo lepo ln rodovitno, naprodaj. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru Stev. 1294. (p) Posestvo krasno, renovlrano, ob stoječe iz dobro vpeljane gostilne, javne tehtnice, hleva, njive, gozdov, kamnoloma, « novim Inventarjem, poleg mesta na Dolenjskem, se proda. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« ftte>v. 1296«. (p) Stavbno parcelo vogalno, prodam na prometnem kraju v Slškl. -Naslov v upravi Slovenca pod St. 12861. (p) Za M Velesejma od 1. do 13. septembra bo izhajal SLOVENEC v znatno povečani nakladi in bo tore oglaševanje v tem dnevniku za vsakogar zelo koristonosno. Kličite telefon Enostanovanjsko hišico z vrtom, blizu Maribora, kupim. - Ponudbe upravi Slovenca v Maribor pod »Hišica, št. 12978. (p) Odda se lokal v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13072. (n) Trgovina mešan, blaga na Dolenjskom, dobro vpeljana, z 12 ha obde lane zemlje se radi sta rosti ugodno proda. Na slov v upravi »Slovenca pod St. 12885. (p) Hiša na Sv. Petra cesti na prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11125 Majhno kmetijo na Gorenjskem prodam tudi na obroke ali zame njam za kmetijo ali par celo v ali izven Ljub IJane. - Ponudbe: »Velik sadovnjak« 13139 upravi »Slovenca«. (p) Parcela Pod Rožnikom, 708 m', na prodaj. — Polzve se na Strelišču Pod Rožnikom. Trgovska hiša s trgovino mešanega bla ga, v sredini Maribora, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Redka priložnost« Vežje posestvo s travniki ln gozdom, na Gorenjskem ali v ljubljanski okolici kupimo. Takojšnje ponudbe na: A. B. C., Medvedova cesta 8, Ljubljana. (p) Večje arondirano posestvo na Gorenjskem kupim proti gotovini 300.000 do 800.000 Din. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bližina Ljubljane ali Kranja« St. 13098. ■ (p) Stavbno parcelo v Ljubljani kupim za ceno do 30.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 13051. (p) Hišo z gostilno ob banovinski cesti takoj prodam. — Stožice 40, Ježlca. (p) Novo enodružinsko hišo prodam v Vižmarjih 128 (pod klancem), pri Sent Vidu nad Ljubljano, (p) Enostanovanjska hiša z lepim vrtom se proda ali tudi zamenja za hlSo na Štajerskem v Mariboru. Poizve se : Spodnja Siška, Aleševčeva 17. p Vetji valjčni mlin stalna voda, blizu večjega mesta, bogata okolica, prodam pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe: Umetni mlin št. 12917 na upravo »Slovenca«. (p) Veliko hišo v sredini Vrhnike, dvo-stanovanjsko, z delavnico, 2 vrtoma ln dvoriščem, ugodno prodam. Primerno za obrtnika. Informacije daje Ivan Šinkovec, Stara cesta 49. (p) Enodružinsko hišo odda zaradi preselitve s 1. oktobrom v najem. — Hribar, Ivan, Križ 64, p. Komenda. (p) Dvostanovanjsko vilo udobno, Pod hribom 242, prodam; kupim prometno vinorodno domačijo. p Vrt ob dveh prometnih cestah za event. dve stavbi ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 12913. Cp) Nova hiša z gospodarskim poslopjem ln zemljiščem ali brez zemljišča, blizu cerkve ln drž. ceste, naprodaj. Vprašati v Vojnlku št. 130. (P) Dvostanovanjska hiša vlsokoprltlična, nova, v magdalenskem okraju — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod St. 1291. (p) Hiša s stavbeno parcelo ugodno naprodaj na Betnavskl cesti 186, Maribor. (p) Pozor! Pozor Hiša v Framu pri Mariboru, z 8 sobami garaža, elektrika, sadni, zelenjadnl vrt, primerno za upokojenca, poceni na prodaj. Vprašati: Sarla, Gosposvetska 13, Maribor, Majhno posestvo četrt ure od postaje t.l-poglav, se poceni proda Polzve se pri Ani Cmok, Celovška gorica - Loče Posestvo z dvema hišama, Badov njakom, lastnim vodovo dom, oddaljeno 20 minut od postaje, prodam za 45.000 Din. Kupnina se plača lahko s knjižicami Mestne hranilnice v Celju. Glzela Kopač, Laško. Novo hišo enodružinsko, na Zg. Ha dinjl, poceni prodam. Na slov v podružnici »Slov.« v Celju pod »Hiša 12160«. Posestvo v Celju obstoječe iz 8 oralov zemlje, gozda ln dobro ohranjenih poslopij, z 2 pre-vžltkarjema (prevžltek je Jako ugoden), poceni prodam. Hipoteka 23.000 Din Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 13.159. (p) V na iem Dva lokala za trgovino obrt ln skladišča se odda. Ogled od 12—2, Flo-rijanska ul. 26. (n) Vamske plašče sa jesen nudi in sicer: Vsakovrstne dežne od.......Din 180'- do 450'- damske in dekliške trenčkoate od . „ 250'- do 550'- damske hubertuse od......... 240*- do 300'- otroške hubertuse v vseh velikostih od „ 135*- do 200'- kakor tudi vse ostale vrste jesenskih in zimskih plaščev, oblek, kril in bluz, hlačnih kril, športnih jopic. Pisarniške klothalje v vseh velikostih in fazo-nah v veliki izbiri vedno na zalogi, po najnižjih cenah. F. I. GORIČAR LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29 Prostor za skladišče pripravno za usnje, vino, posodo in lesne pridelke, ugodno oddam. Sv. Petra cesta St. 47. (n) Veliko gostilniško podjetje se odda zaradi družinskih razmer trajno v na-j^m ali pa tudi proda. Nujne ponudbe pod »Gostilna« St. 13013 upravi »Slovenca«. (n) Veliko delavnico svetlo in suho, za mirno In čisto obrt takoj oddam. Smarttnska c. 10. (n) Gostilna se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12730. (n) Shrambo za dva avtomobila ali slično — dam v najem. Replč, sodar, Ljubljana. Trnovo. (n) Trgovina s pekarno pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, poleg farne cerkve, z novo urejenimi lokali In s tremi lepimi stanovanji, se radi smrti takoj odda v najem. — Vprašati: Dimnik, Loka pri St. Janžu na Dravskem polju. (n) Gostilno oddam! Vprašati v kuhinji pri gospodinji. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13126. (n) IŠČEJO: Iščem lokal za mizarsko delavnico, najraje v sredini mesta. Naslov v upravi Slovenca pod št. 13113. (m) tfanoidnja IŠČEJO: Enosobno stanovanje po možnosti v sredini mesta, išče stalno nameščena gospodična. Naslov v »iUovenca« pod St 13060. (c) Enosobno stanovanje suho, čisto, mirno — se odda odraslim osebam s 1. oktobrom. Kožna dolina cesta II St. 9. (č) V najem dam enostanovanjsko vilo, popolnoma novo, z vsem modernim komfortom, vsa podkletena, 5 sob, veranda, vrt, s krasnim razgledom, oddaljeno 5 minut od univerze (Emon-ska cesta 25). Ponudbe na: Arhitekt, Sv. Petra cesta 4/11. (č) Dvosobno stanovanje z vsemi prltlklinaml oddam maloštevilni družini. Rožna dolina cesta XIX št. 16, poleg gostilne pri Mescu. (t) Oddam sobo in kuhinjo mirni stranki. Mencingerjeva 39. (e) Sončno stanovanje dveh sob, kftblneta, kopalnice ln prltlklin z vrtom oddam takoj odraslim. - Naslov v upravi »Slovenca« st. 12949. (6) Enosobno stanovanje z verando v sredini mosta oddam. Naslov pove uprava Slovenca pod št 12992. (e) 2 sobno sonč. stanovanje komfort, kopalnica — oddam r.a oktober. Ogled : Kersnikova 7 (poleg Sla-mlča) II. nadstropje, (č) Trisobno stanovanje se za takoj odda. Sv. Jakoba trg 8. (C) Enosobno stanovanje s prltlklinaml, malo vrta. severna periferija LJubljano, išče stranka brez otrok. Ponudbe pod »Točen plačnik« St. 12887 na »Slovenca«. (c) ODDAJO: Stanovanje 2 sobi, kabinet, kopalnica ln prltlkline — se takoj odda. Bežigrad 1 (Tyr-ševa 65). (č) Enosobno stanovanje z vsem komfortom, vb e pod enim ključem — se odda s 1. oktobrom. — A. B. C., Medvedova cesta 8, telefon 24-44. (č) Dvosobno stanovanje In kuhinjo oddam v oen-tru. Kapiteljska ulica 7. («) Dvosobno stanovanje kopalnico, sončno, v novi hiši, oddam takoj ali z oktobrom. Cankarjeva ulica 7, Kodeljevo. (č) Stanovanje dve sobi, kabinet, kopalnica. blizu novih šol za Bežigradom, so odda za november. Podmllščakova ulica 34. (č) Dvosobno stanovanje s prltlklinaml, v I. nacist., se takoj odda. Cerkvena ulica 21. (g) Stanovanje s tremi sobami se odda na Sv. Petra c. 38. (6) Dvosobno stanovanje oddam takoj. Sv. Križ 71, poleg Kunovarja. (č) Lepo samsko stanovanje s kopalnico in ostalim komfortom oddam v novi hiši. Ponudbo pod »Mirna oseba« štev. 13130 upravi »Slovonca«. (č) ODDAJO: Nevezano opremlj. sobo event. souporaba klavirja, v komfortnem stanovanju, deset minut od magistrata, oddam dostojni osebi. NaHlov v upravi »Slovenca« pod št. 18101. (n) Lepo, opremljeno sobo oddam. Kapltoljska ulica 7. (s) Prazno sobo oddam! Vtč 102, Cesta na Brdo. (s) Lepo sončno sobo s posobnlm vhodom oddam. — Naslov v upravi »Slovonca« pod St. 13079. Lepo prazno sobo z uporabo kopalnice in posebnim vhodom so odda. Lovčeva 7/1. (s) Opremljena soba parket, uporaba kopalnice, s posebnim vhodom, se takoj odda. — Mlrje, Marmontova ulica 16. (•) Dvosobno stanovanje oddam za 330 Din v prvem nadstropju z oktobrom znrndl vsrlltve družine v lastno hišo. Pre-dovlčeva ulica 11. Opremljeno sobo oddam dvema nll trem osebam. Cena nizka. — Cegnar, Svablčeva 1. (a) Opremljeno ?obo center, čisto, sončno, oddani poceni. Gosposvetska c. 10, hlinica. (s) Stran 18 t Jjbira ni to$ka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal ODDAJO: Lepo sobo opremljeno ali prazno — oddam s 15. septembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13009. (s) Dijaka sprejmem na stanovanje. Cerkvena ulica 19. (D) Opremljeno sobo lepo in zračno, b posebnim vhodom, oddam gospodični. Smartlnska cesta št. 10. (s) Prazno parketirano sobo z balkonom, separatnim vhodom, souporabo kopalnice, oddam na Prulah. - Istotam sprejmem dijaka, boljše hiše v se-parirano sobo z ali brez oskrbe. Naslov v upravi Slovenca št. 12947. (s) Dijakom nudim udobno stanovanje, dobro domačo hrano v bližini gimnazije, obrtne šole, trgovske akademije. Skrbno nadzorstvo. Cena zmerna. Svetle, Gradaška ulica 18. (D) Dva mlajša dijaka sprejmem v vso oskrbo, vestno nadzorstvo in po nizki ceni. Gosposka 10-J. Dve lepi svetli sobi meblovani in s posebnim vhodom, oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12940. Lepo sončno sobo prazno ali opremljeno, z uporabo kopalnice oddam s 1. oktobrom eni ali dvema osebama. Pojasnila v trgovini Engel-man, vls-a-vis remize. (s Dijaka srednješolca, I.-III. razr., sprejmem v zdravo komfortno stanovanje z vso oskrbo pri ugledni rodbini. Pomoč pri učenju, priložnost nemškega govorjenja. glasovlr. Naslov Karlovška cesta 1, Ljubljana. (D) Enega ali dva dijaka sprejmem na stanovanje. Uporaba klavirja, bližina trgov, akademije in obrtne šole. Naslov v upravi Slov. pod št. 12865. (D) Dijakinjo sprejme v skrbno oskrbo boljša obitelj poleg trgovske akademije, bližina ženske gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13102. (D) Nižjesolca sprejme učiteljska družina v popolno oskrbo. Center, nadzorstvo ter klavir. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 13053. (D) Dva dijaka katoličana — sprejme na stanovanje družina v neposredni bližini nove re alne gimnazije v Ljub ljanl. Dijaka bi Imela svojo sobo, dobro mešč. hrano in postrežbo. Polzve se v Ljubljani pri upravi »Slov.« št. 12953. Dva dijaka ali gospoda sprejmem na stanovanje brez ali s hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13037. (D) 1 ali 2 dijaka (-inji) sprejme boljša družina v popolno oskrbo v centru mesta. Naslov v upravi Slovenca« v Mariboru -št. 1303. CD) 35 letna dekle dobra gospodinja, poroči gospoda od 35 do 60 let. Vdovci niso izključeni. -Ponudbe upravi Slovenca pod »Lepa bodočnost« št. 12905. (ž) Vrtnar star 28 let, poroči mladenko ali vdovo s 60 do 76.000 dinarjev gotovine v svrho prevzetja dobro vpeljane domače vrtnarije. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod: »Resno« št. 13161. (ž) Pirnat Valentin sem izgubil svoje zadnje šolsko izpričevalo ln ga proglašam, neveljavnim. (o) Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila dne 9. septembra na glavnem kolodvoru v Ljubljani. (o) Naznanilo! Svoje cenjene odjemalce prosimo, naj se obračajo glede naročil edino le dl-ektno na naslbv Anton Smole, Livarna Podsmre-ka. pošta Dobrava. Anton Smole, železollvarna, Dobrava pri LJubljani. o 7AH1EVA3TE BRElPtAČEN CENIK SFHEROLDlfl TV0RNICE 61ASBIL MARIBOR st 102] i— ------------—— - ..-j Pozor! Tvornica harmonijev ln orgel Ivan Kacin, Domžale, razstavlja svoje Izdelke harmonije in planine na velesejmu — Paviljon F. (g) Javna dražba pohištva: kompleten salon, obstoječ iz velike garniture, vitrine ln mize, razni po-amezni fotelji, visoke omare, kredenca za jedilno sobo, divan, postelje, psiha, razne mize, karnise, starinske ln dru-e podobe, damsko sedlo, panska stena, razna drobnarija Itd. — bo v redo 9. septembra t. 1. od 9. ure dalje na Glln-cali, Tržaška cesta 4, vila Nasta - Golob. — Dr. Jos. Krevl, javni notar. (o) Dijaka sred. šol sprejme uradniška družina na hrano in stanovanje. Rlasarykova cesta 23. (D) Dva dijaka (-inji) sprejme v vso oskrbo boljša družina. Novi trg št. 1, III. nadstr. (D) Dijakinja boljše rodbine se sprejme v vso oskrbo. Nemška konverzaclja in klavir. -Polzve se: Dvorakova ul. 6, I. nadstr. (D) Dijake sprejmem na hrano ln stanovanje. — Naslov v upravi »Slov.« št. 12788. Višješolec dober katoliški fant, Išče stanovanje z večerjo pro ti Instrukclji. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru št. 1280. (D) m Dekle s trgovsko naobrazbo, z nekaj kapitala, poročim. Ponudbe, po možnosti sliko, upravi »Slovenca« pod »Lasten dom« 12995 (ž) Vdova srednjih let z nekaj gotovine želi poročiti boij šega upokojenca. Ponud be na upravo »Slovenca pod »Sama« št. 1296G. i Vsak zaveden Slovenec rabi samo najnovejši SLOVENSKI PRAVOPIS priredila dr. A. BREZNIK Dr. F. RAMOVŠ Cena vezani knjigi Din 60"— Naklada pri JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI v Ljubljani MUZIKA Miklošičeva c. 4 Prodaja klavirje, muzlkallčne Instrumente, strune, glasbll-ne potrebščine. Popravlja ln uglašuje vsa glasbila stro-kovnJaSko ln najceneje. Kupim pianino dobro ohranjen. Ponudbo upravi »Slovenca« pod: Din 6000 št. 12964. (g) Priporočam se slav. občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vseh obleH,površni ftov.sukeir.tolorjev Vzorci blaga na razpo lago. - FRAN M O 2 E , krojač, Ljubljana, Cesta Rožno dolino štev. 12. Modni salon ROZMAN Dvorni trg 3 (poleg uni verze) izdeluje dam. kroje po mer iz najnovejših žurnalov Poučujemo tudi krojno risanje Specijalna mehanična delavnica za popravila avtomobilov motornih koles ln vsa to stroko spadajoča dela J. KRALJIČ, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 13 Tel. 25-35. Tel. 25-35 Specijalni oddelek za po pravila DOssel - motorjev Cenjenemu občinstvu naznanjam, da v pone deljek 7. septembra od prem trgovino sadja in zelenjavo na drobno dvoriščnem lokalu Pred škofijo 21, poleg mlekar ne. Imel bom vedno sve že navadno in flnejše blago. Posebno priporo čH.m vsako množino pra vlh bosanskih sliv, vse po najnižjih dnevnih ce nah. Se priporočam. L. Glavnik ČeluloMne Ščite za vrata! Davčne zadeve, pritožbe, prošnje za obročno odplačevanje, odpis itd.: Davčna poslovalnica, LJubljana, Šelenburgova ulica 7/1. (r) Intervencije v vseh zadevah pri vseh oblastvlh ln ministrstvih Izvršuje hitro tn uspešno Gospodarsko - pravna pisarna, Ljubljana, Šelenburgova 7/1. (r) GRITZNER kupite najugodneje pri A. ADAMIt S CO. Ljubljana, Igriška ulica 3 (sa dramskim gledaličem) Deklico let staro, zdravo, dam za svojo. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod štev. 1304. (r) Najcenejši zajtrk in večerjo dobite v mlekarni »Naklo«, Erjavčeva cesta št. 2, nasproti dramskega gledališča, (r VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani V Dubrovnik sprejmem tri sopotnike, kateri prispevajo za - ben -cin »Pacard« avtomobila. Odhod 10. septemb. preko Italije do Barija v Du brovnlk. - Informacije A. Goreč, Tyrševa. (r) Teleion 25-57 Vojaške informacije za ureditev osebnih za dev daje najhitreje: In formacijski zavod, Ljub Ijana, Šelenburgova ulica št. 7/1. — Za Informacijo priložiti 12 Din v znamkah. (r) Slais Ion prof. drž. konserv. začne 8 privatn.m poukom violine 15. sept., Ljubljana, Gestrinova 5/1. Najrazličnejše vrste usnja bo prodajalo potom javne dražbe Združenje usnjarjev v skladiščih tvrdke J. Lavrič, Dolenjska cesta, Rudnik 24, v petek, dne 11. septembra 1936, Prodanih bo ca 18.000 kvadratov vegetabilnega in kromno strojenega usnja, ca, 8000 kg gornjega in spodnjega usnja, ca. 1000 komadov čreslovih svi-njin, odpadki jermenov in jermenarske industrije, razne slane in suhe surove kože. Katalog se dobi pri Združenju usnjarjev in pri tv. J. Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. Obvestilo Cenjeno občinstvo vljudno obveščamo, da gg. Viktor Meden, Maks Zemtjič in Berdo Požek niso upravičeni za založbo Hram nabirati naročnike oziroma od naročnikov inka-sirati naročnine. V/prava ^alojbe 0 am Proia se krasen dvorec z gozdnim velefiosestvom v Sloveniji, na obronkih Pohorja. Leži ob Dravi, na želez, križišču na štiri strani, 1 uro od Maribora v prav lepem, zdravem kraju. Posestvo sestoji iz 225 oralov v enem kosu. Od tega 200 oralov pretežno jelov gozd za sekati, ostalo travniki, jx>lje in sadovnjaki. V sredini jx>-sestva velik, luksuz. zgrajen dvorec z lepimi, 32 prostori. Pri dvorcu je lejso zaraščen park z ribnikom, prekrasna kapelica iz 17. stol., v ozadju inipozantna ogromna zgradba iz 10 stol Ne daleč od dvorca so nameščena vsa potrebna gosjx>d. poslopja. Vsa psolopja so v najboljšem stanju. V vseh zgradbah lastni vodovod Lastni ribolov. Izredno dobra lega za izvoz lesa. Dobra cesta, železnica in reka Drava pod jiosestvoni. Posestvo je oddaljeno 10 min. od železu, postaje in 15 min. od večjega trgovišča. Telefon, jx>šta, telegraf, najjiovoljnejše železn. zveze na vse strani. Posestvo lahko služi za letovišče, ekonomijo, sanatorij, zdravilišče za rekonvalescenle, šolo, samostan ali slično. Posestvo je neobremenjeno in zavarovano. - Detajlne informacije daje F. P r e 11 n e r , Sisak, Jugoslavija. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je naš predobri soprog, oče, dedek in pradedek, gospod NIPIC FRANC železničar v pok. v 79. letu starosti, po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb bo v ponedeljek, 7. sept. ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice v Studencih. Maribor, dne 5. septembra 1936. Žalujoča rodbina in sorodstvo. ocajte pn ZRNEC naročajte ' FR.---- Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda VALENTINA PREMKA za poklonjene lej>e vence in cvetje in za številno častno spremstvo ob pogrebu ee zahvaljujem iz vsega srca. - Zlasti velja moja zahvala gg. zdravnikom za trud ob dolgi bolezni, častiti duhovščini za duhovno tolažbo, odboru, vodstvu in osebju »Jugoslovanske tiskarne«, pevskemu odseku »Grafika« za petje, kakor tudi vsem ostalim poklicnim tovarišem, prijateljem in znancem pokojnika za številno spremstvo ob pogrebu. Pokojnika priporočam v blng spomin in molitev. Ljubljana, dne 6. septembra 1936. Frančiška Prem k. Skolia Loka Gradbena delavnost je letos v našem mestu precej živahna; predvsem gradi občina sama odnosno cestni odbor. Novi oporni zid v Vincarje je dal celi okolici precej lično zunanjost, škoda le, da letos ne bo gotov radi pomanjkanja denarnih sredstev; prav tako pa zadobiva Fužinsko predmestje povsem novo lice z zidom, ki ga grade ob Poljanščici pred njenim izlivom v Soro. Pri tem delu je zaposlenih nad 20 delavcev, samih domačinov. Prav sedaj urejajo tudi kanalizacijo od farne cerkve proti šeširju, kar je brez dvoma zelo jk>-trebno prav tako kot je bila potrebna kanalizacija v Zvezdi, ki so jo izvedli začetkom poletja. Na cesti v Staro Loko je cestni odbor fiostavil lepo kameni to ograjo na posestvu Pokornovih, in s tem pridobil precej sveta dosedaj tako ozki cesti. Kar se tiče privatne delavnosti naj omenimo zgradbo lokala za mesnico v Kapucinskem predmestje in še nekaj drugih renovacij. V nedeljo 23. t. m. je bil v prostorih meščanske šole sestanek vseh občinskih zastopnikov škofjeloškega okraija in tukajšnjega učiteljstva, na katerem je bilo sklenjeno, da se bo priredil kmetijski tečaj in to za mladino od 17 leta dalje. Tečaj bo trajal od oktobra do marca 1937 in bo brezplačen. Priglasiti se pa mora najmanj 15 interesentov. Razstavni odbor je izročil šolskemu odboru vse lokale, ki jih je imel najete med razstavo in se mu zahvalil za naklonjenost, s katero mu je šel na roko ves čas. Planina pri Sevnici Prvi september 1936 bo ostal Planincem v trajnem sjxmiinu. Del trga pred dr. Levčevim dvoriščem je dobil novo obleko. Okrašeni mlaji, slavolok in na dvorišču okusno pripravljena tribuna. Po trgu so zavihrale zastave, oglasili so se topiči in zasvirala je godba. Člani živinorejske zadruge pa so vodili svoje krave, telice in enega bika iz Planine, iz Sv. Vida in Dobja na ogled določeni komisiji. Že te zunanjosti pričajo koliko važnost polagajo naši ljudje živinoreji. In prav je tako. Saj je prav živinoreja glavni vir dohodkov našega kmeta. Da bi bile le cene primerne! Zato razumemo skrb in navdušenje, s katerim je pripravljal ožji odbor pod vodstvom dr. Mozerja iz Kozja zunanje lice temu prvemu živinorejskemu prazniku na Planini. Prignanih je bilo 64 goved sivopšenične bar ve. Kmalu po devetih je začela komisija svoje delo Tvorili so jo banski referent, okr. živinozdravnik, zastopnik zveze in Sv. Jurija ob j. ž., okr. referent in živinozdravnik iz Kozja in mlekarski kontrolor. Po štiriurnem ocenjevanju so dobili razstav-niki živine določene nagrade, ki so znašale 250, 200, 150, 120 in 80 Din. Vsega skupaj je bilo razdeljenih 5250 Din. Prispevali so banovina, okr. kmetijski odbor in občinski kmetijski odbor. Banski referent Ivan Oblak je v svojem lepem govoru izrazil svoje veselje nad dosedanjimi uspehi planinske živinorejske zadruge, ki obstoja komaj dve leti. Opozarjal pa je tudi na obstoječe nedostatke in bodril k bodočemu smotreneniu delu. Planinski voli so sloveli že zdavnaj po Avstriji in češki, naj bi zaslovele tudi planinske krave in posebno bikci. Dobre bike moramo sedaj kupovati v inozemstvu, naj bi se naše živinoreja izboljšala v toliko, da bi mi prodajali bike v inozemstvo. Prav Planinska okolica ima dane vse naravne pogoje. Zagorje V torek je umrla v Toplicah pri Zagorju 43-Ielna Kladvar Angela, ki je bolehala nad 11 let. Pokopali so jo v četrtek pof>oldne na zagorskem pokopališču. Zapušča tri nepreskrbljene otroke. Občinska seja. V nedeljo, 6. septembra ob 9 dojjoldne bo v občinski dvorani seja občinskega odbora. Vpisovanje v meščansko šolo. Zanimanje za vpis v prvi razred novoustanovljene meščanske šole v Zagorju je bilo izredno veliko. Vpisovanje je bilo 1., 2. in 3. septembra in se je vpisalo 90 učencev. Šolnino je plačalo le par učencev in še ti najmanjšo vsoto, kar je jasen dokaz, kako velika jiotreba je bila meščanska šola med ubogimi rudarji, ki radi slabih razmer svojih večkrat zelo nadarjenih otrok niso mogli dati v šole v mestu. Stavka apneničarjev. V sredo zjutraj je stopilo delavstvo, ki je zaposleno pri apnenicah TPD v Zagorju, v stavko. Vzrok stavki je mezdno gibanje. Upamo, do bo po obojestranshi uvidevnosti, stavka kmalu končana. 0 poteku bomo še poročali. Sv, Anton na Pohorju V nedeljo, dne 30. avgusta t. 1., je bil slovesno blagoslovljen novi razred tukajšnje narodne šole. — Ker ni bilo zadostnih denarnih sredstev, so požrtvovalni Antončani sami darovali ves razredni inventar, med katerim se zlasti odlikuje moderna stenska tabla, ki jo je poklonil šoli g. Kamp Miha, veleposestnik in cerkveni ključar pri Sv. Antonu. Tudi sicer so tukajšnji domačini prav okusno uredili prostor za novi razred ter izvršili pripadajoča dela večinoma na lastne stroške. Sploh so Antončani domači šoli zelo naklonjeni in store za dobrobit šolske mladine vse, kar največ morejo. — Zato vsem dobrotnikom naše šole v imenu mladine iskren Bog plačaj! Trebnje Spominska proslava Josipa Stritarja. Simona in Davorina Jenka. Trebanjsko pevsko okrožje se marljivo pripravlja za spominsko proslavo velikih slovenskih kulturnih delavcev Josipa Stritarja, Simona in Davorina Jenka, ki bo dne 8. septembra popoldne v Prosvetnem domu v Trebnjem. Pri tej proslavi bo sodelovalo sedem pevskih zborov in to iz: Trebnjega, Mirne, Št. Ruperta, Trebelnega, Št. Janža, Čateža in Tržiča. Posamezne pevske točke bodo izvajali j>osamezno in skupno. Skupni zbor bo štel nad 150 pevcev in pevk. Vse pesmi nn sporedu so izpod peresa Josipa Stritarja in Simona Jenka, ki jih je po večini uglasbil Davorin Jenko. Skupni moški zbor bo zapel S. Jenko — D. Jenko: Molitev, Stritar — Sattner: Pozimi iz šole Jn Stritar — Premrl: Slovanska pesem, skupni ženski zbor Stritar — Vodopivec: »Ptici« ter Funtek — D. Jenko: »Na tujih tleh«. Skupni mešani zbor in posamezni zbori bodo prav tako peli le pesmi — dela slavljencev. — Med koncertom bo govornik očrta.1 Stritarjevo prosvetno delo in veliki njegov pomen za Slovenstvo na tem f>o-lju, pomen in udejsfvovanje pri prosveti Slovencev S. Jenki* ter delo D. Jenka, ki je uglasbil največ S. Jenkovih in Stritarjevih pesmi. — Za proslavo vlada med ljudstvom že zdaj veliko zanimanje, saj bo to proslava naših najbolj jiopularnlh kulturnih delavcev in pesmi, ki se bodo izvajale, so po večini ponarodele. Zanima pa se za proslavo tudi inteligenca. — Železniške zveze so ugodne. Zelena Dolenjska in zdrava slovenska pesem vabita. Tinček in Tonček v Atlantidi 149. Strni imenitno dolnje. Zaropotalo je, zastkalo tn zažvižgalo, kakor da sto čarovnic jaha na svojih metlah po zraku. Polem pa je utihnilo vse in v ta molk je xadonel Cipov svečani glas: »Pozdravljena I Nahajamo ee v letu 1492U Tinček in Tonček pe tega nista mogla verjeti. >Nikar se ne delaj norea tz naju k ga je ogorčeno zavrnil Tonček. Pozor! Poaatnike ljubljanskega velesejma vabim, da ci pred nakupom po-hiitra ogledat« stalno razstavo NotmodernetSego pohBiro lastnega iz- delka, z večletno garancijo in po zelo znižani ceni. ANDREJ KREGAR In Sinovo St Vid nad Uubllan«, poieit kolodvora Ko p« (ta se Tinček tn Tonček oerla n* morje, sta ostrmela: naravnost nasproti jim je plula mogočna ladja, ki sta jo Tinček in Tonček spoznala na prvi pogled; to je bila ladja Krištofa Kolumba! m ANGLEŠKO, tEŠ&o SUKNO, M/iH 8BV C 1 Kupim manjše posestvo na samoti, v bližini gozda, okraj Ljubljana. -Ponndbe na upravo »Slovenca« pod: »Samotno posestvo« Stev. 13.039. Cunje krojaSke odrezke. stari papir, tekstilne odpadke, ovčto volno, kupi vsako množino Arbeit ar, Maribor. Dravska 15. ElehtPomotoFilS^ napetosti vedno v veliki Izbirna prodaj. Lastna deiavnioa xa previjanje ls popravljanj« dlnamov, avto din am, elektromotorjev ter vseh elektro-aparatov. — Iirriujem vse električne Instalacije sa ru-svetljavo la pogon. nunoFosjRn Franjo PerCInllC Ljubljana, Oosposvetska 16. O fse Soishe pofrdtitine kupite najceneje v trgovini H. NICMAN LJUBLJANA, KOPITARJEVA UL. 2 Za nCftlf ln ™ ievllarske potrebSSlne dalle lesen USIIJC veliko liblro kruponov, boksa, laka, Serroa, kotlo sa rokavice Vam nudi po najnižji oenl tvrdka Franc Erjavec, zaloga usnja Liubliana, Sfnri irs> si. 18 Damsk« torbice, aktovke, nahrbtnike, kovčke ln Šolska torbloe stalno v zalogi. Halo! Halo! Kam pa v nedeljo in ponedeljek, 6. ia 7. septembra? Vsi na iegnanje v Zg. Kašelj k Mercinatu, gostilna pri Nacetiu, kjer bomo jedli prima krvavice, pečenice, ocvrte piške in pečene prašičke tn piili dobra Štajerska in dolenjska vina. Za obilen obisk se priporočata KARL in FRANCKA MRC1NA. Prvovrstne sode za vino, žganje in kis v vseh velikostih iz hrasto-vina, bukovine itd., kakor tudi razne kadi: ovalne, okrogle, Stirioglate; gnojnične aode, posode za rože, opals kopalne banje itd. dobite najsolidneje in najceneje pri IVANA PIRC nasl., sodarstvo, Dravi je — Št. Vid nad Ljubljano. OroZarna Pastuovic Zagreb. lurUKeva 1 Vodilna trgovina z orožjem, municijo in lovsko-sportnimi potrebščinami. — Preko 80 vrat puik. Za nov cenik štev. 3/a z znižanimi cenami in cenik štev. 3 poiljite Din 3.— v poitnih znamkah. ZAHVALA. Za izraze iskrenega sožalja, katere smo prejeli ob priliki smrti naše ljubljene hčerke, sestre in tetke. Marice Zevnikar dijakinje Posebno se zahvaljujemo g. dr. Miseu za skrbno nego, čč. duhovščini in njenim prijateljicam in prijateljem za krasno cvetje in spremstvo na njeni zadnji _ i. - Sveta maša zadušnica bo dne i. septembra ob 8 na Rakovniku. Ljubljana, 6. septembra 1936. Žalujoči ostali. WLA TO J A" razlrna krema vsebuje izredno učinkovite snovi iz svetovnoznanega termalnega kopališča za kožne bolezni »LaToja« v Španiji. Generalno zastopstvo: Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 Dobro in poceni blago kupile pri naših inserenlih! Žrebanje I.razreda: 13. In 14. okt. 1936 Glavna kolektura državne razredne loterije G AJ EVA 8 ■V..;...*' . .. »"•■■v ■.- v>v»» * *>,',i^.uv k/';""'—'..... WV..VvtJ'- •., VVi^tV. • »■»,. v i f A.EEINiDRUG ZAGREB G A 3 E V A 8 I LIC A 15 l/1 srečka Din 200 v, srečke Din 100 »/* srečke Din 50 Strogo solidna postrežba! iiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiim I 3 ( Enosfanovonlsha hiša g ki se da preurediti tudi za več stanovanj, z lepim vrtom, 1 || v Zadružni ulici št. 9, se proda na sodni dražbi dne M 11. sept 1936, ob pol U uri dopoldne, pri Sreskem sodišču v Ljubljani, soba št. 16. 1 Pojasnila v izvršilnem oddelku Sres. sodišča v Ljubljani. 1 NaJlepSe vence, Šopke in arantmaje nndfpo najnižjih cenah cvetll -carna Tyr8eva (Dunajska) c. 9. Vrtnarstvo Vrazov trg pr) Aentpeterskem mostu. Adolf Valovne Mizarji! Okovje za stavbe ln pohištvo, klel itd., Izberete najcenoje tudi na hranilne knjižice pri »Jeklo« LJubljana, Stari trg. Vedeti velesejma in pa dnevnika Slovenec" »> Slovenski dom it n »r Vam nudijo najugodnejšo priliko, da seznanite svoje odjemalce z novim blagom in nizkimi cenami. Naročite oglas pravočasno Telefon št. 29-92 Otroške vozičke kolesa kupite ugodno pri S. REBOLJ & DRUG. Ljubljana, Gosposvctska 13 Torbice^ po najnižjih cenah dobite pri JOS. KARLO, Maribor — Trg Svobode «. Premog, drva, ogrlje dostavlja na dom Bartol Anton, Tyrl«T« M, telefon J5-4« KAllIiV MCTA-aiSULMT Vino »o vtailh ivepljall z za-tlganjem Iveple. V modernem vinarstvu pa vino Hitimo l o d I I 4 n 1 m sredstvom ■ Vlnobnn- (kalijev meta-blitildt). Vzorce tn navodila polllja brezplačno kemKna tovarna »Zorka-d.d v Subollcl. Naprodaj |e v lekarnah In trgovinah s kolonljalnlm blagom. • Cena zavitku z 10 tabletami (dovolj ia S do 20 hI vina) J«. Oln 5 — Omogočamo vsakomur dober in cenen nakup trajnih lepo izdelanih oblek in plaščev za šolarje in dijake. Cene smo znižali, izdelavo in kakovost izboljšali! Oglejte si naše izdelke v naših prodajalnah in prepričajte se! „S0K0" obleke Kdo vam bo sporočil vse novicc i i tujine. h|er biva nad sso.ooo naSih rojahov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima Zalo je naj bolje, ako si takoj naročite mesečnik ..Izseljenski vestnih Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tu|ini Naročnina znaša lelno za lugoslavl|o 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din Naročite si ga in plšile še danes na naslov: Uprava Izseljensheaa vesfnlha Rafaela, Liubliana, TurSeva 52 MILIJONSKI DOBITEK je zadela pri glavni kolektttri drž. razredne loterije Bančna poslovalnica BEZJAK Maribor, Gosposka ulica št 25 kupljena srečka 8t. 59971 dne 31. VIII. 1936 Nove srelke dospele, oskrbite si jih čimpreje. Cela srečka Din 200 — polovična Din 100'— četrtinska Din 50'— Brez srečke ni dobitka! Jakimmsi.a i'lo/ii»iia i».i». siisai; Dnevna bru parobrodna služba s Su&aka za Dalmacijo ln obratno, z odhodom s SnSaka ob 11 nrL Dnevne redne parobrodake zveze ▼ vse smeri ln u vsa kopališka ln letovlftka mesta Jugoslovanske obale. Prijetna tnrlstovska potovanja sa Dalmacijo, nadalje za Dalmacijo In OrSko, vključno vožnja, brana ln postelja, po zmernih cenah. Dvakrat tedensko brza proga I« Benetk za Dalmacijo ln obratno. Bedna parobrodna slniba za prevoz potnikov tn tovora s Suftaka, Iz Trsta In Benetk, za Dalmacijo, Albanijo In GrSko. Prvorazredni parnlkl — dobra kuhinja ln postrežba. Zahtevajte prospekte! POJASNILA DAJE DIREKCIJA NA SUSAKU, NJENE AGENTURE, VSI URADI »PUTNIKA« IN DRUŠTVA »WAGONS-LITS/COOK« Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, lemelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! Pomagajmo si sami! Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domač1 največji denarni zavod, to je Mestna hranilnica linbliansha » ljubijani. Ljudska posojilnico T CCljO registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar je pri njei naložen popolnoma varno ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem. Mm duh Mer us/ufi Najlažji, najtrpcžnejSi in na judobnejii telovadni čevlji pripravni za vse vrste iporta V el, 30-34 Din 29.— 35-42 35.— Najbolj prialjbljen in največ zahtevan otrolki čevelj iz iinega telečjega boksa s čvrstim usnjenim podplatom. Vel. 30 - 34 Din 69,— 35-38 - 79.— Trpežni in čvrsti čevlji iz močnega debelega usnja in z gumastim podplatom, zelo prikladni za nemirne dečke. Vel. 30—34 Din 39,— „ 35-38 „ 45.— Visoki čevlji iz močne kravine z neraztrgljivim in nepremočljivim gumastim podplatom. Neobhodni za iolsko deco, za dež, blato in sneg. Vel. 30- 34 Din 45,— 35-38 ,. 59,- Najprikladnejgi dekliški čevlji za iolo in ulico, iz iinega okrašenega boksa z zaponko čez rist in močnim usnjenim podplatom. SUf ttio" f* avtomatični buffet d. z o. z. Šelenburgova ulica Izbrane vrste vin. Zagrebško pivo Mrzla in gorka jedila, razni narezki in sendviči. — Cene najnižje. Priznano najboljši sladoled. Prometna banket d. d. Stritarjeva ulica 2 v Ljubljani Telefon štev. 21-49 Kupuje in prodaja valute, čeke po najvišjih cenah. Izvršuje nakazila v tu - in inozemstvo najkulantnejše Izplačuje brez omejitve stare in nove vloge Inserirajte v ..Slovencu"! Alja Rahmanova: 48 Tovarna novega človeka Roman. »Ti si morda močnejši kot drugi, lahko pa si tudi slabejši kot vsi drugi. Varuj se te razdvojenosti!« Komaj pa je te besede prav razumel, se mu je zdelo, kot bi starka sploh niti ne bila odprla ust in kakor bi bil sam izpregovoril te čudne besede. Gledal ji je začudeno, prestrašeno v obraz. Bil je tih, brez zanimanja, nepremičen. A tedaj je pričela zopet govoriti: »Varuj se rdečega, črnega človeka, sivega rjavega očesa.. .< Hitro, skoraj brezglasno, kot bi šušljal prav slaboten vetrček skozi suho listje, je zvenelo potem dalje: »Kot lete iz kamna iskre, naj lete iz tebe protivne stvari! Vse protivne stvari zlelite v gozd, kamor ne pride človeška noga, kjer ne leta ptič, kjer ne šumi žival. Svoje besede zaprem za tri in tridesetimi ključavnicami, s tri in tridesetimi ključi... Tako, in zdaj govori. kaj hočeš vedeti!« Tovariš Vladimirov se je globoko oddahnil; glava ga je tako bolela, da je mogel izpregovoriti le z največjo težavo. Končno je dejal skoraj brezglasno: »Za svojo prihodnost bi rad vedel in za neko dekle; venomer mi dela sitnostik Vedeževalka je nekaj sekund premišljala, potem je govorila počasi in venomer obračala glavo z ene strani na drugo: »Ljubi moj, vsa nesreča prihaja odtod, ker si se razklal v dva dela. Bolje bi bilo zate, ko bi bil poslušal misli, ki te ne varajo, in ko bi ne bil izgubil vere vanje. Doslej si bil prepričan, da je vse prevara, kar se tiče Boga; zdaj začenjaš uvidevati, da tiči za božjo prevaro božja resnica. In morda te je Bog izvolil prav zato...« »Ze dolgo več ne verujem v Boga!« se je jezno zadri tovariš Vladimirov na starko. »Ne blebetaj budalosti, ampak ostani pri stvari!« »Ti ne veruješ v Boga, toda on veruje vate! Ne jeziš se zaman zaradi te deklice, zakaj Bog te kliče k neki zadevi! In ne zavrzi svojega dekleta! Pokazala ti bo pravo pot! Poišči si cim prej življenjepis svetnika, na čigar ime si prejel sveti krst in ga beri — tam boš našel odgovor. In zaradi dekleta ti povem še: tega, kar se je zgodilo med vama, ne boš več izbrisal iz svojega življenja, karkoli boš tudi storil. Tvoje življenje je od tega trenutka dalje teklo v popolnoma drugo smer in zdaj se ne moreš obrniti več nazaj. Kmalu bo prišla v tvoje življenje velika nesreča in se izprevrgla v veliko srečo — — zaradi nje. Torej ne pozabi si nabaviti življenjepisa svojega patrona — zdaj pa se pelji domov, jutro je že!« Pri zadnjih besedah ga je začela zopet stresati za komolec. Tovariš Vladimirov se je docela osvestil in je zdaj buden pogledal starko, ki je stala pred njim. Bila je taka kot včeraj. Zopet je bil ves obraz, razen ozke špranje, zakrit z modro ruto in njenega dolgega nosu sploh ni bilo videti. »Batjuška! Ti moraš vendar v urad!« je zaklicala starka z glasom, ki je zvenel povsem drugače kot oni, ki mu je govoril o življenjepisu njegovega patrona. »Zaspal si tu in si vso noč bledel in sanjal. Glej, zunaj je že popolnoma svetlo!« Pogledal je skozi malo, umazano okence in res se je zunaj že lesketala svetla jutranja zarja. Predsoba, v kateri je bil, je dišala še vedno po vsakovrstnih posušenih zeliščih, toda že mnogo slabeje kot zvečer, ko je prišel; zato pa je začutil, da je bil v tem malem prostoru prav občuten mraz. In vse — čudno je bilo to — vse se mu je zdelo zdaj tako običajno, prav tako kot povsod; celo nesnaga na tleh in starka, ki je stala pred njim, nista imeli ničesar nenavadnega ali celo grozotnega na sebi. »Ponoči te nisem hotela buditi, tako trdno si spal in stokal si v spanju; najbrž si imel nekoliko vročine. Moj Bog, ob tem pasjem vremenu to tudi ni nič čudnega; tudi jaz sem vsa prehlajena, od glave do pet!« »Kje pa je vedeževalka Nastja?« »Vedeževalka Nastja se je vendar odpeljala v mesto k sorodnikom. Saj sem ti to že včeraj povedala,« je odgovorila starka z najravnodušnejšim obrazom, ki ga je moči kje najti, medtem ko se je pokrižala na usta, ki so široko zazehala. To je zvenelo vse tako samo ob sebi umevno in starka je hrkala tako naravno, da je tovariš Vladimirov sprevidel, da je moral sanjati. Postal je še bolj besen; ker pa ni imel veselja, da bi se jezil sam nase, kakor bi bil prav za prav moral storiti, je željno iskal predmeta, na katerega bi mogel iz-tresti svojo slabo voljo. Tedaj je zagledal staro, zakajeno ikono, ki je visela na steni v temnem kotu. »Kaj naj to pomeni?« je zarjovel. »Ikone so prepovedane! Ko je obesil ta drek sem na steno?« »Oh, kdo pa naj to ve! Tu pač visi! Prav nič nam ni bilo mar, da bi jo bili pogledali!« »Takoj jo snemi!« Starka je izvršila ukaz. Tovariš Vladimirov je vzel ikono v roko, prebral napis in pogledal starko. »Simeon Pravični!« je zajecljal. »No da, Simeon Pravični! Zakaj pa naj bi ne bil on?« »Moj patronl« je dejal zamišljeno. » » H fl * s M s a ^ C u (0 & e 3*1 C •' .5.3 (8 (8 QQ £ c 33» 0 2 Iti S •• o M a a n CK« J N N >n s; ž! 3 Q ro M £ ► (0 £ s - s (8 s. C -o 0} 0 0 •m o O Za »Jugoslovansko tiskarno« t LJubljani: Kare! če» Izdajatelj: Ivan Rakovcc. Urednik: Viktor Cenčii.