Poitaioa platana t gotortal m abbonamtoto p««Ule M Slovenski Prezzo - Cena Ur 9.50 Štev. 70 V Ljubljani, v ponedeljek, 29. marca 1943-X.X.I telo VIII. ickljutoa oooblaUenka ta »jjUlaran)« IUII|aoafcen Ib tutega | U rod o I IM* Ib apra«i> Sopltaricra ft. L)ubl]an& | ^oaoesslonaria aseloiira pet la pnbbUclli ® prxr»1nlenia (Uliana Izvora Onlone PubbUeiU lUiluta ti A~ MiUna I Redariona Ammlnlstrazlonai Kopita rt« ra & Lublin* = ed »tem Union* PubbUdU lUilanj d A_ Milana ram Aspri combattimenti sul fronte tunisino Tre piroscafi affondati al largo delle coste algerine. II bombardamento dei depositi di petrolio in Tripoli di Siria II Quarticre Gcneralo dellc Forzo Arniato comunica: Sul front« tunisino dovo il nemico lia impe-pnato nnove ingenti forzo continuano aspri com-hattimcnti, haldamente sostenuti dallc truppo dcl-I'Assc. Tro aorci souo stati abbattuti dai eaccia-tori germanici. Al largo delle rnsfc algerine formazioni di aereo-siluranti, comandnnte dal Capitano Mancini I rbano da Ccsena c dai Tenenti Mura Battista da Cagliari c Borluzzi Irnerio da Rimini, attae-ravano 11 ol la niattiua di iori lin grosso con vogli o nemico. Nonostante la violenta reazione neniica. tro piroscafi di 15,000, 10,000 o 7,000 tonnelate, venivano affondati, »n altro si incendiava. Nclla stessa giornata velivoli tcdcschi agi-vann rontro nn convoglio avversario nel Medl-tcranco nrcidentalc c rolpirano con siluri quat-tro piroscafi di medio tonncllaggio, uno dci (juali colava a picco. Nostri velivoli hanno bombardato i depositi di petrolio in Tripoli di Siria. Nello operazioni degli ultimi giorni <-inque nostri apparecclii sono inancanti. Aeroplani ncmici hanno spezzonato o initra-gliato la localitil di Pozzallo (Ragusa). Un bimotoro brtannico precipitava nei pressi di Sciacca: I’eqnipaggio di sci personc £ Rtato fat-(o prigicnicro. Altri sei aviatori costitnonti il personale di un aero britannico preccipitato in mare, venivano catturati a sud di Capri. Hudi boji na tunizijskem Duce ob dvajsetletnici italijanskega letalstva Ogled najnovejših letal in letalskega orožja — Nagovor posadkam na nekem letališču ■ ■ »vv DOJISGU Trije parniki potopljeni pred alžirsko obalo. — Bombardiranje petrolejskih skladišč v sirskem Tripolisu tunizijskem bojišču, kjer je nasprotnik poslal v boj uove, ogromne aiie, se nadaljujejo hude bitke, ki jih osni oddelki trdno prestajajo. Nemški lovci so sestrelili tri letala. Pred alžirsko obalo so oddelki torpednih letal pod poveljstvom stotnika Mancini Urbana iz Cesenc ter poročnikov Mura Battista iz Cagliaria in Bertuzzi Irnerija iz Riminija včeraj zjutraj napadli velik nasprotnikov konvoj. Navzlic silovitemu nasprotnikovemu streljanju so bili trije parniki, eden za 15.000, drugi za 10.000, tretji za 7000 ton potopljeni, neki drugi parnik pa se je vnel. Isti dan so nemška letala nastopila zoper nasprotnikov konvoj na zahodnem delu Sredozemskega morja ter so s torpedi zadela štiri parnike srednje mere, od katerih se je eden potopil. Naša letala ss bombardirala petrolejska skladišča v Tripolisu (Sirija). Z nastopov zadnjih dni pogrešamo pet naših letal. Nasprotnikova letala so z zažigalnimi bombami obmetavala ter s strojnicami obstreljevala Pozzalo (Ragusa). Eno angleško dvomotorno letalo je treščilo na tla blizu Sciacca. Posadka šestih mož je bila zajeta. Drugih šest letalcev, ki so sestavljali posadko nekega angleškega letala, ki je treščilo v morje, so zajeli južno od Caprija. Rim, 29. marca. s. Dvajsetletnico ustifnovilve italijanskega letalstva so proslavili slovesno na letališčih in pri letalskih družbah. Za to priliko so v Rimu razobesili državno zastavo na kapilol-skem stolpu, mestno zastavo pa na poslopju senata. Pred Beneško palačo je prevzelo stražo kr. letalstvo. Duce je sklenil z osebno navzočnostjo med letalci na nekem letališču še prav posebno povzdigniti slovesnost v spomin ustanovitve letalstva, ustanovitve, ki jo je hotel sam. V spremstvu načelnika glavnega generalnega štaba, načelnikov glavnega stana suhozemske vojske, mornarice, letalstva in fašistične milice, pod-načelnika glavnega generalnega štaba, državnega podtajnika v vojnem ministrstvu in poveljnika kr. karabinjerjev so Duceja ob vhodu na letališče sprejeli podnačelnik glavnega stana letalstva, general letalske eskadre, divizije in brigade. Po običajnem s trombo in po glasnem pozdravu razvrščenih oddelkov letalstva si je Duce najprej ogledal Casino stražo, medtem ko so na letališču izobesili njegovo zastavo. Nato se je Duce, ki je bil oblečen v uniformo prvega maršala imperija, hitro podal na letališče samo. Tu je začel pregledovati oddelke, sestavljene iz bataljonov v zastopstvu kr. letalske akademije, letnikov gojencev pomožnih častnikov, letalskih tovarišev ter oddelkov tistih, ki se pripravljajo na letalski poklic. Poveljnik oddelka formacije mu je poročal o stanju sil, in medtem ko je letalska godba za- igrala »Kraljevsko koračnico« in »Giovinezzo«, se je razlegel gromek pozdrav Kralju in Duceju. Ko se je poklonil vojni zastavi, ki so jo zaradi okoliščin prenesli na tisto letalsko oporišče, jo Duce obšel in pregledal oddelke. V dolgi vrsti so stala letala ene od skupin torpednih letal nove izdelave, pripravljena za polet. Duce, ki sta mu tajnik za letalstvo in poveljnik le skupine podala številne razlage, si je hotel ogledati vsako najmanjšo podrobnost mogočne vrste letal. Posadke vseh letal so stale na tleh ob velikanskih krilih. Duce se je povzpel v notranjost letala, kjer mu je strokovnjak razlagal razne naprave in orožje, pri drugem vojnem stroju pa si je pozorno ogledoval priprave za metanje torpedov. Ko je stopal od oddelka do oddelka, je glasno pozdravljal letalce. Potem je obšel in si podrobno ogledal še druge vrste letal, ki so bila vsa najnovejšega izdelka. bodisi da so bila to lovska, napadalna letala ali pa letala — križarke. Duce je hotel, naj pri teh letalih preskusijo orožje, ki je tudi najnovejšega izdelka. Letalci so pozdravili Duceja s svojih poveljniških mest in so nato začeli uporabljati orožje. Duce je potem sprejel poročila o posadkah In letalskih oddelkih. Povzpel se je nato na oder pred razvrščenimi letalci ter imel nanje kratek in klen nagovor. Bataljoni in posadke so nato zapele Giovinezzo. Polem so Duceju znova izka- Na vzhodu dan zatišja Nemške čete zavzele mesto Sevsk — V Tuniziji divja obrambna bitka Vsi zavezniški poskusi zavrnjeni — Uspešen napad na ladijski sprevod pred alžirsko luko Hitlerjev glavni stan, 29. marja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Severozahodno od Kurska so oklepni gre-nardirji po večdnevnih hudih bojih v naskoku zavzeli mesto Sevsk. V vodah Ribiškega polotoka so dosegla nemška brza letala bombne zadetke na velikem iovjetsk'em tovornem parniku. Na tunizijskem bojišču se nadaljuje obrambna bitka. Kljub veliki premoči nasprotnik niti včeraj ni mogel doseči nobenega odločilnega uspeha. Nemške in italijanske Čete so zavrnilo vse poskuse za prodor in vrgle v proti-sunku sprednje sovražne oklepnike, ki so prodrli, zopet nazaj. Pri napadu nemških bojnih lelal na ladijski sprevod pred alžirsko obalo so bile zadete 4 sovražne trgovske ladje. Preteklo noč so prileteli angleški bombniki nad nemško ozemlje iu prodrli do državne prestolnice. Metali so rušilne in zažigalne bombe po nekaterih krajih sevcroraliodne Nemčijo in na področje Velikega Berlina. Povzročena jc bila škoda pretežno zaradi požarov v stanovanjskih predelih, pa tudi opustošenja na javnih poslopjih in kulturnih napravah. Prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljenih je bilo osem izmed napadajočih bombnikov. Stražni čolni so sestrelili nadaljnje angleško bojno letalo ob norveški obali. Gbringova poslanica Duceju Rim, 29. marra. s. I.etalski general Max Piittor von Poh'1, nemški letalski pribočnik pri nemškem poslaništvu v Rimu, je v spremstvu drugega letalskega pribočnika ponesel Duceju tole spomenico: »Duccl Vaše slavno letalstvo danes lahko s ponosom gleda nazaj na 20 letnico svojega obstoja. Kot prvi državnik ste spoznali važnost močne letalske sile kot samostojno orožje ter vpregli navdušene in ustvarjalne sile vašsga naroda za uresničenje te naloge. Pod vodstvom .nepozabnega prijatelja letalskega maršala Ita-la Balba je bilo skovano orodje, ki_ je v viharnem poletu kmalu opravilo čudeže svetovnega letalstva: 5VOOO km dolgo pot polkovnika Dnevna zapoved podtajnika za letalstvo s. Uradni list letalskega Rim. 2S. marca ministrstva objavlja Častniki, podčastniki, letalci! Dvajset let je minilo, odkar je Duce mimo vseh ovir in vseh dvomov s svojim >credo«, prežet od letalskega navdušenja in zaupanja v ljudi, ki so se borili in trpeli za bodočnost italijanskih kril, postavil z ustanovitvijo kr. letalstva tretji steber v temeljni stavbi državnih oboroženih si! Od onega dneva smo prehodili zelo hudo pot in mnogo slave^ zaradi žrtev je zapisane v letopisih tega orožja, ki zbira pod seboj nepremagane zastave in c?et prostovoljstva v Italiji. . V potrjevanju nevenljive volje fašizma, da pred svetom dokaže_ vrednost najbolj izbranih vrlin našega rodu, je kr. 'letalstvo v 20 letih obstoja v nepretrgani skrbi za izpooolnitev in z nikoli ugaslim ognjem množilo svoje duhovne in tvarne sile, da bi v še svetlejši luči živela njena sveža izročila in bi svarilno utrjevala moč našega orožja. Danes, po 20 letih nepretrganih dokazov drznosti in hrabrosti, katerih spomin zmerom zbuja upravičen ponos v srcih naših vojakov in letalstva, in v poletu borb proti najmočnejšemu združenju, kar jih pozna zgodovina, slavijo 'letalske sile Italije, že preizkušene v treh vojnah, praznik svoje mladosti in svoje zvestobe. Ponosno na žrtve svojih sinov okrepljeno s slavo in prežeto od neizčrpnega navdušenja visoko dviga kr. letalstvo v tefrn času ob zaključka drugega desetletja svojega, obstoja prapore svojih oddelkov in obnavlja prisego zvestobe, da bo zmerom bolj vredno največjih žrtev svojih junakov in zmagovite usode ljubljene domovine. častniki, podčastniki, letnici! Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju! FOUGILR. Nov ustrahovalni angleški napad na Berlin ni dosegel svojega cilja Berlin, 29. marca. s. Predsnočnjim je nekaj britanskih letal vnovič izvedlo na Berlin ustrahovalen napad. Izbrali so 6i pozno večerno uro, ko mesec še ni vzšel, v upanju, da bodo na ta način lahko ušli nastopu nemških nočnih lovcev, še preden pa so začele padati bombe na Berlin, je prišlo poročilo, da je bilo sestreljenih pet nasprotnikovih bombnikov. Vsake četrt ure so s pristojnega vira poročali o novih letalskih zmagah, bodisi zavoljo nastopov nočnih lovcev, bodisi zaradi streljanja protiletalskega topništva. Prvemu valu nasprotnega letalstva se je posrečilo prebiti obrambni obroč okrog prestolnice na zahodni in južni strani in se mu je le delno posrečilo prileteli nad jiiceto. Angleški piloti so ec morali y vsej naglici znebiti bombnega tovora, da bi jo hitro pobrisali. Drugi val letal pa je bil v celoti razpršen in pognan proti zahodu. Le majhnemu odstotku sovražnikovih letal, ki so bila poslana v napad na Berlin, eeJ.e Posrečilo predreti zajjorni obroč in zmetati rušilne in zažigalne bombe na stanovanjski del mo-Povzročili so škodo na stanovanjskih hišah, t rebivalelvo 6e je z gasilci takoj vrglo na dušenje pokrov in na reševanje ponesrečencev, zato ni treba obžalovati preveč škode ali žrtev. Med stavbami, ki so bile zadete, so tudi bolnišnice in spomeniki. Čeprav zdaj še ni mogoče podati točne slike o povzročeni škodi, vendar se brez nadaljnjega lahko rece, da tudi tokrat Britanci niso dosegli ciljev, katere eo &i zastavili. Do Pineda leta 1924, prvenstvo v brzini majorja De Bernardija in maršala Adella leta Jo™’ P™et, »A neki Švicarski založbi. Druga polovica, ki obsega dobo vojne, bo izšla po sedanji vojni. Gre za kupčijo, ki bo vrgla velike denarje. Četrtina tega denarja je že naložena v neki bernski banki. Objava spominov pomeni za Mussolinija in niegovo družino zanesljivo naložbo, pa naj bo izid vojne tak ali tak. Donos od avtorskih pravic z vsega sveta bo ogromen. Založba se je obvezala prevesti delo v vse evropske jezike. Draginja v Združenih državah Lizbono, 27. marca. AS: Draginja v Združenih državah vedno bolj raste, kar je razvidno iz naslednjih številk: leta 1941 so veljale življenjske potrebščine za ameriško prebivalstvo 18 milijard in 68 milijonov dolarjev, leta 1942 pa 27 milijard in 747 milijonov dolarjev, kar pomeni, da se je življenje za polovico podražilo. Vesti 29. marca Osni vojaki se bojujejo kakor tigri, piše angleški list »Daily Mail« in pravi, da je Rommel zbral v Tuniziji veliko vojakov in vojnih potrebščin ter da je popolnoma pripravljen na končni napad zaveznikov. Poskusi voditelja angleških delavskih organizacij, da pridobi ameriško delavstvo za sodelovanje z ruskimi delavci, so spet spodletela. Ameriška delavska organizacija odklanja vsako sodelovanje s sovjetskimi delavci, ker sovjetski delavci niso prosti. Neka Poljakinja, ki je prispela iz Krasnodara v Varšavo, pripoveduje, da je vse kavkačko prebivalstvo proti Sovjetom in njihovi vladi, ki se drži samo s pomočjo n^ilja. Dejala je tudi, da je bilo Poljakom dano na izbiro, ali postati sovjetski državljani ali pa oditi v tujino. General Pizzolato junaško padel v Tuniziji Rim, 29. marca. s. Junaški vrsti generalov, ki so padli za domovino med sedanjo vojno, se .te pridružil tudi divizijski general Cavino Pizzo-■ato, ki je padel v zadnjih bojih v Tuniziji, General Pizzolato se je rodil v Sorsu 27. februarja 1884. L. 1926. je postal topniški podporočnik in so udeležil p rep n je svetovne vojne kot kapitan, major in nazadnje kot poveljnik baterije, kasneje pa kot poveljnik skupine poljskega topništva. Izkazal se je kot izkušen strokovnjak in goreč vojak zlasti v dneh 28. in 29. junija 1916 na Monte Komo pri Villanova, 7. avgusta 1916 pri Sv. Mihaelu ter 15. jhnija 1918 pri Piavi. Zasluzil si je 6rebrno kolajno, eno bronasto in bil zaradi vojnih zaslug povišan v majorja. Po vojni je služil pri raznih topniških polkih do 1. 1923., ko je bil poslan v Tripolis v raznih vojaško-politič-nih poslanstvih in sodeloval pri nastopih za osvojitev Gebel Tarhuna. Domov se je vrnil februarja 1926 in takoj dobil stopnjo polkovnika. Maja 1927 je bil poslan v Eritrejo, kjer je služboval v Agor-datu do avgusta 1929. Nato je bil premeščen v Cirenajko kot poveljnik topništva. Ko se je 1933 yrnil v Italijo, je bil dodeljen konjeniško-topni-škemu polku kot poveljnik. L. 1933 je bil povišan v polkovnika zavoljo izrednih zaslug in postal poveljnik polka lažjega topništva. Junija 1938 je bil imenovan za brigadnega generala. Postal je podpoveljnik motorizirane divizije »Trento«, nato podpoveljnik in_ poveljnik nagle divizije rot, ki je nastopala na grško-albanskem bojišču. Ko je postal divizijski general, je prevzel poveljstvo nad divizijo, ki jo prenašajo z letali, »La Spezia«, in ga imel prav do dneva svoje slavne smrti. številke o junaških uspehih italijanskega letalstva Rini, 29. marca. s. Častna knjiga hrabrosli letalstva v sedanji vojni izkazuje naslednje šte- vilke: Padlih 1696. ranjenih 1931, odlikovanih z zlato kolajno 85, od teh 4 živi, odlikovanih s srebrno kolajno 3132, z bronasto kolajno 4140 z vojnim križem 5509. •i V 19L. z zlato kolajno je bilo odlikovanih 56, med temi .i živeči, s srebrno kolajno 976, z bronasto kolajno 117S in z vojnim križem 726. .. .sedanji vojni ie bilo zatrdno sestreljenih ati uničenih na tleh 2300 sovražnikovih letal, ver-jetno sestreljenih ali uničenih na tleh 958'letal. Nivraznikovih bojnih ladij je bilo potopljenih 6.1, poškodovanih pa 211. Sovražnikot Ih trgovskih ladij je bilo potopljenih 136, poškodovanih pa tudi lov). V španski vojni je bilo izvedenih 36.420 vojnih poletov, torej 90 povprečno vsak dan. Sovraž- 11 I Icnui ll IpImI IA Ki In <«n!n! ..U: 1*1- rvsstt -Emanuele Filberto<. Februarja 1941 je bil po- . nikovih lelal je'bilo v španski vojni zbitih'£103 slavljen za poveljnika oklepno divizije »Centau- * na tleh pa je bilo uničenih 40 lelal. Partizanske »osvobodilne akcije« v Ribniški dolini V bojih nad Kotom in Novo Štifto ter v Jelenovem žlebu so partizani doživeli hude izgube Ribnica, 29. marca. O uspešnih bojih vojaških cdinic in jur* je viške popadke s partizanskimi tolpami nad Kotom in Novo Štifto smo že poročali. Sedaj je prispelo naknadno poročilo o partizanskih izgubah v tej borbi. Poleg mrtvega partizana, ki so ga pripeljali v Ribnico, sta padi« blizu Kota že dva druga partizana. Pri umiku skozi Ravni dol so partizani nesli s seboj 21 mrtvecev, .vlekli pa tudi večje število ranjencev. Očividci pripovedujejo, da so partizani vlačili skozi Dano 33 mrtvecev, izvirno poročilo pa omenja tudi linde partizanske izgube v Jelenovem žlebu in v rakitniških gozdovih, kamor so se partizani morali umakniti. V bojih je padlo nad 200 partizanov. Obe fantovski posadki v Dolenji vasi in v Jurjeviči sta tako častno prestali svoj prvi ognjeni krst, njihove žrtve pa so fante še bolj vžgale za neizprosno borbo proti partizanskim krdelom, ki so prišli v dolino le, da ropajo in kradejo ter po strašnih nesrečah, ki so lani za* dele Sodražico in Jurjcvico, onesrečijo še druge ribniške vasi. Partizansko »osvobojevanje« premoženja Kot smo že poročali, so v noči od torka na sredo ob 9 partizani, ki so že od jutra v množicah taborili v rakitniških gozdovih, napadli dole-njevaško posadko*. Napadali so s štirih strani, in sicer z najslabše zavarovane strani z metalci min. Med teni časom pa so druge 6kupine začele z osvoboditvijo po Prigorici. Posadka v Dolenji vasi se je branila s streljanjem ter so partizani nato prisilili nekega voznika, da je moral odpeljati z bojišča en voz mrličev. Imeli pa so po izpovedih očividcev in voznika tudi en voz ranjencev. Fantje so vztrajali dobri dve uri, ko jim je prišla pomoč do Prigorice. Vdrli so v cerkev, odnesli kelih in cerkveno opremo V noči od srede na četrtek so partizani spet napadli poškodovano dolenjevaško fantovsko utrjeno hišo. Ker tu niso ničesar opravili, so vdrli v župnišče in poropali vse, kar jim je le prišlo v roko. Uničili so vse nabožne podobe, na mesto, kjer je prej visela Kristusova slika, pa so narisali velik srp in kladivo. Pobrali so ves živež, odpeljali telico ter vse župnikovo in kaplanovo premoženje. Zažgali so tudi župni arhiv. Druga skupina je vrdla v cerkev, pokradla sveče z oltarjev, odnesla zlat kelih in vso opremo za božji grob in majniški oltar. (Kocbek in Mikuž o tem gotovo ne bosta poročala). Partizanom pobegli stražar Debeljak Lojze pripoveduje: >V noči od srede na četrtek je bila naša čela na položaju v Brezah. Stal sem na straži, kar pridejo od vseh strani partizani. V naglici sem sprožil puško ter Videl enega, da se je prevrgel. Komaj sem v drugega utegnil vreči bombo, so me že imeli v rokah, ker jih je bilo preveč. Ko- mandant me je hotel ustrelili, pa mu je drug partizan zabranil, češ' rajši imejmo živega. Takoj so mi odvzeli orožje. Na naglo so okradli gostilničarja Lovšina, nato pa so se morali umakniti. Mene seveda niso pozabili vzeli s seboj. Druga skupina pa jo medtem kradla pri posestniku Lesarju. Fohod na Breže sta vodila zloglasni Alič iz Podsten ter Tanko iz Jurjeviče. Iz Brež so me' odpeljali v Dane, kjer je bil štab Tomšičeve brigade, katere poveljnik je istega dne med Danami in Ugarjem padel. Tu so mi odvzeli legitimacijo, ptopustnico ter znak s čepice. Nato sta me prevzela dva stražarja, ki sta me odvedla v Zadolie, kjer ee je nahajal Štab Cankarjeve brigade. Tu šo me zasliševali. Rekel pa sem sam pri sebi, da moram bili malo političen, da mi ne bo prezgodaj odletela glava. Vprašali so me, če hočem ostati pri njih ali bi šel rajši domov. Ker pa eem bil slišal, da takšne, ki želijo domov, takoj pobijejo, eem se odločil, da bom prestopil k njim, potem pa že kdaj skušal najti kakšno priliko za umik. /. mojo odločitvijo so bili. vsaj navidezno, zadovoljni ter 60 mi določili četo, v katero me uvrščajo. V tem pa je priletel bombnik ter začel bombardirati. Ves štab se je umaknil v hrib Bukovec. Tam je bilo okrog (10 partizanov, ki eo jih vojaki napadli z noži. 5 jih jo padlo pred mojimi očmi. Seveda so se vsi poskušali skrivati, meni pa tega niso dovolili tor eem bil stalno izpostavljen, da mo zadenejo nasprotne — naše krogle. Ko je napad pojenjal, so se spravili večerjat. Jedli so krompir in meso; bili pa so toliko tovariški, da meni niso ničesar ponudili. Ob 1 po polnoči smo se morali dvigniti. Skuhali so zajtrk: meso in zelje. Mene so zopet iz- pustili. Nato so izbrali dva stražarja, ki naj bi mo spremljala nekam naprej na hrib, ajer so imeli za vsak primer postavljeno zasedo. S te zasede bi naj jaz nosil v Zadolje municijo. Mislim pa, da je bila to le pretveza, da bi me na poti likvidirali. En stražar pa ni bil nič kaj razpoložen ter naju je zapustil, rekši tovarišu, da l>o že on zadostoval. Zjutraj sem 6c najavil pri straži v Dolenji vasi...« Seveda so korajžnemu in srečnemu fantu od vseh strani čestitali. Na vprašanje, kakšni so kaj partizani, je odgovoril, da so kar lepo rejeni, komandanti namreč, ostali pa suhi. Na poti je srečal 15 partizank. Med partizani pa je spoznal tudi razne ribniške cvetke kot terenca Mležiča iz Gorenje vasi, Pogačnika, Tanka ter zloglasnega Fajdiga iz Sodražice. Iz pogovorov je zvedel, da jo v Blatih nad Dolenjo vasjo taborila Gubčeva brigada. Priprave za posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu Posvetil n e molitve zn posvetitve Brezmadežnemu Marijinemu Srcu so izšlo. Dobite jih lahko v zadostnem številu. Vsaka župnija naj sporoči, koliko jih želi. Ljubljanske župnije in organizacije naj same dvignejo te molitvice v pisarni Pripravljalnega odbora. (100 izvodov 15 lir.) Podobice s posvetila« molitvijo za otroke so izšle in se dobo v pisarni Pripravljalnega odbora, Picd škofijo št. 1, I. nad. Oskrbito si jih pravočasno. (100 izvodov 15 lir.) Podobice, ki bodo služile namesto spovednih listkov, so izšlo in se dobe oz. naročajo v Ljudski knjigarni, Pred škofijo, Ljubljana. Šmarnice bodo izšle čez teden dni. Spisal jih jo dr. Ivan Ahčin in bodo trajne vrednosti. Priporočamo jih ne samo prečastitim gospodom duhovnikom, ampak tudi laikom. Župne urade prosimo, da zbirajo zanje naročila in da čimprej sporoče, koliko jih žele. (Vsebina šmarnic se naslanja tudi na prikazovanja Matere božjo v Fatimi.) Trgovino t. živili oddam v najem zaradi odpotovanja. Poizve se Bohoričeva ulica 28, trgovina. Brezove metle dobite jui Gospodarski zve* zi, Blciivcisova 29. Ogrinu Ludviku - uradniku uprave naših listov v spomin Zvonovi se no oglašajo čez vas in čez po- lje in ne naznanjajo nc velikim nc malim in sploh nikomur, da si umrl Ti,, draga duša, naš Ludvik — ki si se rodil tam v pravljični Bohinjski dolini v kraljestvu zlatoroga, kjer bi ob Tvoji smrti ječali stebri v zvoniku sv. Miklavža, ko bi čuteča 6rca Tvojih bohinjskih rojakov ne mogla drugače bolje izječati svojo bol kakor da Ti zapojo z zvonovi. Nikdar več Te nc bodo videli Tvoji vrstniki tam v domačem kraju, ki si jim kljub svojii veliki in temeljiti izobrazbi, kljub svoji nadarjenosti, ki si jo kazal že v otroških letih, pomenil vedno vzor preproščine in skromnosti. — Nikdar nisi bil ohol, nikdar prevzeten, s skrajno potrpežljivostjo si vpošteval vsakega in vsako njegovo zadevico, pa če je bila še tako enostavna, nikdar nisi pokazal prezira do nikogar. Stokrat in stokrat si zavračal prijatelje, ki so cenili Tvoje sposobnosti in Tvoje znanje in Ti to povedali: »Ah, saj ni res, saj sem prene- roden, najbolje bi se mi prileglo na kmetih ko delaš, ko uživaš sveži zrak, sonce, pa živiš sredi robatih, preprostih ljudi, ki ne poznajo hinavščine, ki jim je delo samo po sebi umljivna stvar, veselje, vsakdanji kruh, ki jim daje življenje, nc pa tu, ko jih je toliko, ki jim je vsako delo že trpljenje. Kolikokrat si tako in podobno govoril svo- jim stanovskim tovarišicam in tovarišem v upravi naših listov. Vsako minuto si izpolnil z delom, hlastal si za delom — ponoči, ko te je trla bolezen in Ti skoraj popolnoma vzel sluh, nisi obupaval ampak bral, študiral. Z globoko vero — katero si izpolnjeval in vedno odkrito izpovedoval —• si odrival v življenju vse težave, ki jih niti težave nisi imenoval, ampak so se Ti zdele nekaj nujnega, da si v njih jeklenil svoj plemeniti značaj in poglabljal svojo vero! Ko si poleg drugega dela začel prevajati iz francoščine, flamščine, angleščine, nemščine in po treh mesecih študija italijanščine že vodil v tem jeziku korespondenco in začel prevajati tudi iz italijanščine literarna dela, sc Ti je mnogokrat razjasnil obraz, čutil si uspehe svojega dela in v duši Ti je bilo lepo. Ko si si še ustanovil družino, se je Tvojim " l prijateljem zdelo, da se Ti je zacelila največja • i l.i : _ L:l_ T*_i* i___ • * rana ki je bila v Tebi vedno 6veža ker nisi imel matere — tista rana, zaradi katere mora marsikak ljubezni iščoči človek najhuje trpeti. Mati Ti je bila odvzeta že v detinski dobi, iskal si pa materinskega srca vse svoje življenje. Vsi smo čutili, kako si postal nov človek, ko Ti je Kraji, ki se jih bodo naši zanamci z grozo spominjali Sliko kažejo: hišo obsodbe — morilnieo na Polici, kjer so partizanski krvniki pripravljali »boljši) bodočnost« slovenskemu narodu. Tu so obsodili nn smrt na desetine poštenih kmetskih sinov in očetov, pridnih delavcev in zglednih intelektualcev. Tu so obsodili na smrt tudi podžupana Pogačnika in njegovo dobro družino, tu so obsodili poštene bi/.oviške iu dobrunj-ske fante ter_ mnogo drugih. Druga slika nam prikazuje drevo, ki ga ljud6tvo imenuje »drevo mučenja«. Je v Krčmarjevem gozdu. Že sedaj okrvavljeno dokazuje o groznih mučenjih, o katerih pred časom mnogi niti, verjeti niso mogli. Tu so izkopali tudi truplo uči-tcljiščnika Pavčiča iz Bizovika, pokopanega z glavo navzdol. že mali Ludvik ožaril zakonsko srečo. Zla usoda pa je prežala, da Te preizkusi v najlepši sreči — z najhujšimi udarci. Odpovedati si se moral angelskim očem svojega tri mesece starega otroka, ki Ti je pomenil vso človeško lepoto, ob kateri si razkrival svojo radost in hvaležnost Vsemogočnemu Nežni skrbi ljubeče zakonske družice si postal naenkrat nedosegljiv. Ko pa Ti je južno 6once lani 13. novembra bil edini posrednik, ki je s svojimi žarki objel Tvoj zadnji odsev življenja in izsušil poslednjo solzo, doma pa pozdravljal skrbi polno ženo in nedolžnega angela ter Tvoje prijatelje in znance, nihče ni slutil, da si se tako grenko tuje poslovil za vedno od nas vseh. Vedi pa, dragi Ludvik, da Te nihče, kdor je bil s Teboj skupaj le kratek čas, pa naj si je bilo to v Tvoji otroški, fantovski in moški dobi ali le v zadnjem 34. letu Tvojega življenja, nc bo nikdar pozabil. Kdor je gledal prav, je mogel videti v Tebi le lepoto, ki jo oplemenituje globoka vera v Boga. Naše časopisno podjetje je imelo v svojem obstoju malo takih uslužbencev, le-ti pa malo tako vzornih in plemenitih tovarišev. Jože. Kupujte najboljšo bolgarsko zgodovinsko povest »LJUBEZEN KRALJIČNE SOFIJE« Vedenje naše mladine Zares prevečkrat moramo poslušati in tudi brati pritožbe, kako neolikano se vede naša mladina, ki posebno na tramvaju ne kaže nobenega spoštovanja do starejših in tudi ne do onemoglih, starih ljudi. Vsa nasa šolska mladina se uči, kako zelo so stari Spartanci spoštovali stare ljudi in kako strogo so svoje otroke vzgajali k spoštovanju starosti. Tako pojmovnnjo in vzgojo poznamo pri vseh kulturnih narodih in je tudi v Ljubljani potrebna. Toda laka in podobna čustva je mogoče vcepili samo v najzgodnejši mladosti, torej predvsem v družini, v otroškem vrtcu in v ljudski šoli. Starši so z večino postali zelo mehki in pre-popustljivi s svojimi otroki. Ali se starši ne zavedajo, da bodo na starost morali sami občutiti slabe posledice, če svojih otrok niso naučili spoštovali starosti. Doma je treba budili plemenita čustva pri svojih otrocih že v najzgodnejši mladosti, čo si starši hočejo zagotoviti ljubezen svojih otrok ter si zajamčiti zadovoljno in srečno starost. Pri vzgoji mladine jo glavno prizadevanjo staršev, zato pa opominjamo vse starše, naj nikakor ne zanemarjajo te najsvetejše svoje dolžnosti, ker je od dobre vzgoje otrok odvisna sreča staršev in vse njihove družine. Brez vzgojo v družini tudi šola, no moro opraviti mnogo, posebno pa zelo malo tam, kjer starši šolski mladini dajejo potuho in ne sodelujejo s šolo pri vzgoji miadine. Otroški vrtci so .za vzgojo mladine mnogo važnejši kot navadno mislimo, zato pa prosimo vsa vodstva otroških vrtcev in podobnih zavetišč, zlasti pa vzgojiteljico po teh zavodih, naj svoje varovančke neprestano navajajo k spoštovanju starosti. Tako b0s«vnogo laže delo ljudskih šol in njih uspehi bodo igloblji in trajnejši, saj višje šole zaradi preobilice učnega gradiva le težko posvečajo dosti časa f,'srčni vzgoji mladine. Vendar bi pa učiteljstvo. višjih razredov ljudske šole in tudi vzgojitelji srednjih šol morali večkrat misliti na svojo nalogo in dolžnost, ki jo imajo do doraščajujoče mladino tudi glede olike in srčne vzgoje. Nikakor ni utemeljen izgovor nekaterih vzgojiteljev, da je vse to naloga katehetov. Zato mestno županstvo prosi vodstva vzgojnih zavodov, naj mladino uče olike in spoštovanja starosti ter jo neprestano opozarja na lepo vedenje doma in v šoli ter cerkvi, v trgovini in na cesti, posebno pa tudi v tramvaju, kjer je slabo vedenje mladine v zadnjih časih posebno očitno ter zasluži resnično grajo. Mestno županstvo jo ž.e lani meseca avgusta ravnateljstvu cestne železnice naročilo po 'vozovih obesiti opomine, naj mladina odstopa sedeže starejšim, predvsem pa ženskam in zlasti onim z otrokom v naročju ter invalidom. Nekaj časa so ti opomini res pomagali, toda že spet je bilo treba opozoriti tramvajsko osebje, naj bo bolj odločno z neolikano in razposajeno mladino. Ta odločnost se bo najprej pokazala na ta način, da bo ravnateljstvo cestne železnice noolikanceni pobralo tedenske in mesečno vozovnice ter jim odvzelo vse popuste, ki jih v resnici tudi niso vredni. Cc pa še to ne bo pomagalo, bo pa županstvo primorano podvzetl energičnejše ukrepe. Vso naso javnost prosimo, naj neolikano mladino, posebno v tramvajskih vozovih, opozarja na lepo vodenje in spoštovanje starosti. Kupujte najboljšo bolgarsko zgodovinsko povest »LJUBEZEN KRALJIČNE SOFIJE« ftjpssJ,' iaSLi::--..;-",1 11 , v.1.1:.1., .it,..j-i : icuno.ičanC NapoJLaon ; ■ ■■■- -■===£) Ko je prišel dne 24. maja 1814 papež ▼ Rim, je trideset mladeničev ic najuglednejših družin večnega mesta odpeljejo njegovo kočijo na Trg svetega Petra. Navdušenje je doseglo višek, ko je Pij VIL stopil iz kočije, počasi, s žarečim obrazom odšel po stopnicah svetega Petra zahvaljevat se najprej Tistemu, čigar varna roka ga je po tolikem trpljenju pripeljala nazaj v njegovo prestolnico. Napoleon je z višine največje slave novega veka strmoglavil v pregnanstvo na otoček, zgubljen v oceanu, njegov pregnanec pa je zasedel prvi prestol svetal Kraljestva, ki jim je gospodoval Napoleon, so razdelili. Beneška ljudovlada, ki je štela že več kakor tisoč let, je zginila z zemljevidov. Častitljivo rimsko-nemško cesarstvo ni več vstalo. Vsa Evropa je spremenila obličje. Samo papeštvo je ostalo, kakršno je bilo nekočl Katoliški knezi so se hiteli klanjat papežu. Franc, avstrijski cesar in apostolski ogrski kralj, je sam s kraljico in prestolonaslednikom Jožefom prišel k njemu. Protestantski knezi so mu, kakor smo videli že v prejšnjem poglavju, kakor za stavo izkazovali in izjavljali svoje veselje, svoje soglasje, svoje spoštovanje in svoje čestitke. Smrt v pregnanstvu in zadeva z mišmi. Papež Pij VI. je umrl v Napoleonovem ujetništvu daleč od svoje domovine in od svojega prestola. Tudi Napoleon je moral umreti v zapuščenem kraju v ujetništvo svojih sovražnikov. Zdaj pa pride na vrsto selo zanimiva podrobnost, ki je širšemu občinstvu malo znana, ki pa ima značilno mesto med raznimi primerjavami med Napoleonovo in papeževo usodo, ki smo Jih že videli in jih še bomo v nadaljnjem. smo, da so truplo Pija VI. postavili v klet neke zasebne hiše, zaprto v dvojno rakev, okrog katere so plesale miši in jo ovohavale od vseh strani. Celo v tej podrobnosti je moral Napoleon posnemati usodo papeža, katerega je preganjal. Na otoku Svete Helene so miši planile na Napoleonovo srce in toliko, da ga niso raztrgale. Po Napoleonovi smrti so vzeli iz trupla srce in drobje, da bi ga odnesli, kakor je prosil Antonmarchija, v Italijo njegovi ženi Marii | Luisi. Antonmarchi ju je dal najprej v navadno zlato posodo. Ko pa se je potem spomnil, da bi bilo težko postaviti to posodo v rakev, je '■ začel s svojimi tovariši iskati druge posode, v katero bi lahko položili 1 srce in jo potem napolnili z alkoholom, dobro zaprli in mogli postaviti na določen prostor v rakev. Medtem so truplo in prvo posodo s srcem in drobjem zaupali angleškemu vojaškemu zdravniku (ranocelniku 20. stotnije) dr. Archibaldu Arnotu in zdravniškemu pomočniku Rutledgu, ki je moral tisto noč ostati v Longvvoodu, je omenjeno posodo odnesel v sobo, v kateri naj bi spal. Ponoči pa ga je nena-j doma prebudil ropot. Pogledal je in videl, da sta sc dve miši lotili I Napoleonovega srca. Seveda ju je brž pregnal in postavil posodo | na varno. Ker je ta zadevščina z mišmi malo znana, je marsikdo^ ni verjel ali jo je celo pripisoval pravljičnemu svetu, zato mi dovolite, da se malo pomudim ob njej. Omenil sem, da večina zato ne verjame, ker si, kakor pravijo, ne morejo misliti, kako bi neki mogle miši priti do srca ali sploh priti v zdravnikovo sobo. Zato vas spominjam na dejstvo, da je v long- vvoodski hiši vsepovsod mrgolelo miši. Sam Napoleon jo je imenoval »mišnico« in reke) Antonmarchiju: »Ali vidite, kako se v moji sobi 1 šopirijo mišjaki? Glodajo stene in glodajo vse v tej žalostni bajti.« I 0’Meara, ki je bil tri leta na Sveti Heleni Napoleonov zdravnik, piše: »V Longvvoodu je neverjetno veliko mišL Pogosto se jih nabere kakor kur okrog kuhinjskih ostankov. Glodajo po vseh kotih in na | vse kraje tla in lesene stene, skozi te luknje pa se po mili volji pode. Kdor ni doživel, si sploh niti misliti ne more trušča, ki ga napravljajo te živali, ko tekajo povsod sem ter tja ali krdeloma plešejo po stropu, bodisi da iščejo hrane, bodisi da sc vadijo v svojih priljubljenih igrah. Ko 60 ponoči prihajale v mojo sobo in hodile docela po meni, so me pogosto zbudile, da sem zmetal vanje čevlje, zajca in vse, kar mi je prišlo pod roke, pa se mi ni posrečilo niti zmotiti jih. Nazadnje sem moral vstati, da sem jih prepodil. Včasih smo se zabavali s tem, da smo jh spustili v kako sobo in potem zamašili vse luknje. Služabniki, ki so prišli za njimi s psi, pa so imeli pravi boj, preden »o pobili to zverjad, ki se je hudo upirala in grizla. Zastrupiti jih nismo hoteli, ker bi zaradi smradu po truplih ne bilo več mogoče živeti v hiši. Bog ve, kolikokrat smo razdirali stene, da smo odstranili kako poginulo miš, ki je razširjala neznosen smrad.« Ludvvig piše, da je po sobah in na splošno po vsej hiši in v njeni okolici kar mrgolelo miši, ki so napadale kokoši in grizle konje v stegna. Merežovskij pravi, da so miši tekale povsod, nekoč je celo iz cesarjevega klobuka poskočila. Sicer pa tudi danes v starih in sesedajočih se sobah v Longvvoodu prebivajo trope miši in mrčesa. — To mi je avgusta leta 1935. sporočil gospod Edvin Fielding, ki je bil sam leta 1934. v Longvvoodu. Primerjaj tudi 1 očividčevo pričevanje in sporočilo v številki z dne 20. novembra 1935 v dnevniku »Uj Magyorsag« na strani 8. Omeniti moram, da sem tudi jaz dvomil, ko sem pred štiridesetimi leti bral v neki nemški knjigi (Julius Stein, Napoleon kot človek, junak in cesar, Leipzig 1847) o tej dogodbi z mišmi, in toliko bolj je zrasel moj dvom ko sem ugotovil, da nekateri pisci zadevo pretiravajo. Madžarski viri na primer pravijo, da se miši niso samo lotile Napoleonovega srca, ampak ga popolnoma požrle, da so potem zdravniki, ki so se bali spotike, dali ubiti nekega koštruna ter položili njegovo srce v Napoleonovo rakev. Da so torej po njihovem mnenju tisti, ki so prihajali častit Napoleona v svetišču ranjencev v Parizu, med vzdihovanjem gledali srce nedolžnega koštruna, ki je moral poginiti zn pravo Napoleonovo srce.« Tudi Wilson je v svojem »Carljr-lovem življenju« to reč pretiravaL I "'mm H BER y% Ljobljana r Si. .-s- -£Si 57. Drvarka Marija se je oprijela ponujene ji stare in žuljave roke ter stopila s svojega belega konjička na zemljo. Vodila je svojega sinčka pred staro ženico in dečku dejala: >Vid is, sinko moj, tvojo staro mater, ki bo zate skrbela. Z njenimi otroci se boš igral, tekal po planinskih fratali za rdečimi malinami ter pasel ovce. .faz pa bom često prišla k tebi, da te bom videla in te česa naučila!« Dečko je kar pogumno šel k stari drvarki; drvarČ-ki so ga takoj obstopili in nato odpeljali s seboj k drvarski bajti, njegovemu novemu domu. Obe drvarski materi sta gledali za njimi. »Dam 1i ga torej v rejo, imej ga kot svojega!« ji je rekla Drvarka Marija. »Čez nekaj let pa pridem ponj in ga odpeljem!« 58. Stara ženica ji je seveda takoj obljubila, da bo na dečka gledala kot na svoje otroke, da ne bo nikoli lačen, drvarskega močnika da bo imel dovolj in oblekla ga bo, ko mu bo ta oblekca že premajhna, ali če bo raztrgana. »Pri nas v drvariji bo dečko zadovoljen in srečen!« »Vedela sem, da si dobrega srca in da ti ga lahko zaupam brez skrbi in bojazni za njegovo življenje in čisto dušico. Tak naj tudi ostane, tako želim jaz, zdaj njegova prava mati. — Naj postane planinski pastirček; ko pa doraste, želim, da bo tod pastiroval in pasel moje ovčice...« »Bodi, kakor ti želiš, saj je tvoj!« Drvarka Marija se zdaj od njo poslovi, sede na konjička in odjezdi. Ljubljana : Hermes 5:1 (3:0) Se 14 dni na3 loči od domačega prvenstvenega tekmovanja, v katerem se bodo znani ■Ocetni klubi potegovali za prvaški naslov. Vsi k hibi, od prvega do zadnjega, hočejo še zadnje'' "proste termine izrabiti za to, da svoje ■frStfr čimbolj urede, da postavijo prave igralce na pravo mesto, dn ne bo šele med prvenstvenimi tekmami prišlo do roširanja, kar je za igralce vedno slabo, in velikokrat kuj malo koristi. llermes je včeraj drugič nastopil letos na zelenem polju, tokrat pa proti močnejši enajstorici, kot pa jo je preteklo nedeljo predstavljal Mars. Ljubljano si je izbral za nasprotnika. Za reklamo je bilo proti pričakovanju dobro preskrbljeno, kar je prireditelju gotovo lahko v pohvalo. Tudi uspeh take reklame ni izostal, saj se je na nasipu ob robu igrišča zbralo kar nekaj sto gledalcev, ki so bili priča lepi in hitri igri, ki so jo rntinira-nejši Ljubljančani odločili v svojo korist. — Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Hermes: Razbornik, Antonič, Klančnik, Zadravec, Košenina, Aljančič, Tuma, Brodnik, Aljančič N., Eržen, Derenda. Ljubljana: Rožič, Lah V., ITassil, Per-harič, Šercer, Pelicon, Hacler, Lah S., Vode; Varl, Kroupa. Torej sama znana imena iz prejšnjih časov, le da še niso bili najboljši od vseh pri okrogli žogi. Igra je v celoti zelo odprta in imata obe plati dovolj prilik za zgoditke, pri te^ pa imajo gostje z Bleiweisove ceste srečnejšo nogo in so si znali izdelati 100% pozicije, iz katerih so morali pasti goli. S prvim je začel takoj Hacler v 5. minuti, ko se je žoga odbila od vratarja in naravnost njemu na’nogo. In že je obsedela v mreži. Hermežani sc no dajo in napadajo, vendar pa njihove pozicije konču- jejo stalno s slabimi streli od duleč, ali pa so plen nasprotnikovo obrambe. V 23. minuti sfe nudi Sandiju lepa prilika in res ostro stre- P° ha Ija. 2oga se odbije od nogo. vrste so noge( in napad _ ____________________ nevaren. Hermes se nasprotno izgublja v drib-lingih, velika napaka pa je bila pri moštvu, da nima hitrih in odločnih kril. Za to stran svojega napada bo moral še poskrbeti. Po-edinci so bili dobri, manjkala pa jim je pove-zanost, ki smo jo lahko videli pri Ljubljani Malo pred koncem prvega polčasa je padel še tretji gol za zelene. Vratar je tudi tokrat žogo le odbil. Kroupa je bil na mestu in usnje je obsedelo. Pri rezultatu v prvem delu igre je imel vratar Razbornik slabo ro*o in prav on je kriv v pretežni večini vseh teh golov, ki gotovo ne bi obsedeli, če bi žogo trduo držal, ne pa, da so mu padale iz rok. V drugem delu igre dolgo ni padel go! in so imeli Hermežani tudi precej besede na Igrišču, vendar pa do gola kar niso mogli. Do 16 m prostora je še nekam šlo, tam pa je bilo nji-m ~ ‘ ‘ ............ ,______________________________________________________ , Ktnv pa ga se odbije od vratarja jn Kroupj n,a hovega kombiniranja konec.' V 27. minuti liiTi->rugi gol je že v mreži. Ljubljanske ' “strtljn. tn strel pa prestreže Kroupa in bo lepo urejene, žoga gre od nogo do ?e je ,4:0. Hermesu se -potem v 31. mige, igralci pametno pridobivajo na terenu ! —»»us*, si. vsaka kombinacija je dobro premišljena, pad pa v bližini nasprotnikovih vrat vedno nuli nasmehne sreča, ko"TTrbdnik iz kakšhih 20 m strelja nenevarno žogo, ki pa preskoči Rožiča in gre počasi med drogove: 4:1. še minuta amnjku do konca, ko Ilacler lepo preigra Vodeba na čisto in že je žoga v mreči. 5:1 jo končni rezultat in plslolci odhajajo zadovoljni z igrišča, saj o bili priča lepi igri. Kolikor smo dozdaj mogli videti mestna moštva pri tekmah, moremo trditi, da je Ljub-ijar.a ptav dobri pr pravi jena in se bo gotovo potegovala za to, da obdrži naslov pokrajinskega »prvaka. Borbe med ostalimi klubi bodo na vsekakor ostre in jo ležko reči, koko si bodo razdelili razpoložljiva mesta. Tekmo je vodil Makovec. Livorno še vedno vodi v drž. nogometnem prvenstvu Cirt rtne lrvl*i nrl kotira rlrxnvnp,Tn ,1___- - ... , - . Se nekaj nedelj nas loči od konca državnega nogometnega prvenstva, ko bomo končno zvedeli, kateri klub ei je za letošnje leto priboril ponosni naslov državnega prvaka, dediščino Rome, ki si je lansko leto priborila prvo mesto, lolos pa je imela nesrečo in ji je prvo mesto že sredi tekmovanja spolzelo iz rok. Zdaj sta ostala le Se dva: Livorno in Torino, ki se lahko potegujeta za prvo mesto. 2e zadnjo nedeljo ju je ločila ena sama točka in borba med njima je postala s tem dejstvom 5e bolj zanimiva. Razlika se med njima tudi z včerajšnjimi tekmami ni nič spremenila, ker sta si oba kluba spet pripisala po dve točki z zmagama svojih nasprotnikov. Od tekem naslednjih treh nedelj bo ...... ............... odvisno, kdo 6i bo nadel prva&ko lovoriko: Torino 1 Izpad pa je do zdaj četvero, ali Livorno. Rezultati: Genova: Torino : Ligurija 3:2, Ro* Precej drugačen pa je poslal položaj včeraj s klubi na koncu tabele. Vicema, ki je dolgo dolgovala Veneziji, je dobila nekaj nedelj zapored in tudi včeraj sl Je pripisala epet dve točki. Kaže, da se bo otepla izpada, sicer pa to tudi zasluži. Resnosti položaja se je proti koncu prvenstvene kampanje zavedla tudi Venezia, ki je včeraj pobrala obe točki Atalanti v Bergamu. Liguria je doma Izgubila, sicer res od Torina, in e tem se Je položaj zanjo poslabšal, tako da lahko računa tudi na slovo Iz razreda najboljših. Soeednja Triestlna pa je imela včeraj črn dan lin je v Torinu proti Juventueu iz-kupila največji včerajšnji rezultat 6:2. Za prvo mesto se borita do konca dva kluba, kandidatov za Koterinr Ponedeljek, 29. sušca: Ciril, mučenec; Bertold, opat in ustanovitelj reda; Pastor, mučenec. Torek, 30. sušca: Janez Klimak, »poznavalec; Kvirin, mučenec; Amadej, spoznavalcc, Ot>v«*t»tilu Promocija. V torek 1» v zbornični dvorani tukajšnje univerze proglašen za doktorja n>o-drosfovja g. Lojze Potočnik, profesor drž. učiteljišča v Ljubljani. Gospod profesor je iz ugledne Potočnikove družine pri Sv. Urbanu pri Ptuju in nečaJv pokojnega znanega mladinskega organizatorja p. Pavla Potočnika. — | Odličnemu šolniku iskreno čestitamo. Marijanska akademija, ki jo priredi škofijski odbor za posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu pod pokroviteljstvom prevzv. gosp. škofa dr. Greg. Rožmana in katere spored izvajajo gojenci drž. učiteljišča, bo prihodnjo nedeljo, 4. aprila, v Frančiškanski dvorani ob pol 11. Spored bo obsega! deklamacije, govore jn glasbene točke. Podrobnosti bomo še objavili. — Priporočljivo in silno lepo bi bilo, čc bi Marijanske akademije prirejale vse šole: srednje, meščanske, strokovne in ljudske šole! Propustnice za kmetovalec. Vsi oni kmetovalci, ki še nimajo dovoljenja za prehod preko kontrolne črte v svrho obdelovanja polja, naj se javijo najkasneje do 3. aprila t. I. v pisarni Združenja kmetovalcev, Gosposvetska cesta 2. S seboj naj prinesejo posestni 'list ali kak podoben dokument in stare propustnice, če teh nimajo, pa osebne izkaznice. Po tem roku prijav ne bo mogoče več sprejemati. ma: Lazio : Milano 4:2, Bari: Bari : Fiorentina, Livorno: Livorno : Genova 8:1, Bergamo: Venezia : Atalaiita 2:1, Bologna: Vicenza : Bologna 2:1, Milano: Roma : Ambrosiana 2:0, Torino: Juvenlus : Trieetina 0:2. Red po lotkah: Livorno 37, Torino 36, Ju ventila 33, Ambrosiana 32, Genova 30, Bologna 28, Milano 27, Lazio 20, Atalanta, Fiorentma 23, Roma 24, Bari 21, Vicenza 19, Liguria, Trieetina 18, Venezia 17. Tekme v 6 razredu Tekme v tem razredu so se končale takole: Pescara : Piaa 1:1, Cremoneae : Novara 2:0, Mo-dena : Siena 4:1, Pro Patria : Savona 2:0, Udinese : Alessandria 2:0, Palermo : Brescia 0:0, Anconita-na : Famfulla 0:0, Mater : Spezia 0:0, Napoli : Padova 2:1. Po točkah si slede: Modena 35, Napoli, Piša, Pro Patria, Spezia 83, Brescia 32. Cremonese. Fan-fulla 28, Padova 26, Antonitana 25, Novara 23, Pescara 22, Udinese 21, Mater 19, Alessandria 18, Palermo, Siena, Savona 17. Mars : Tob. tovarna 8:3 (1:2) Za Kolinsko tovarno sta se pomerila. Mare je igral prvi polčas protd vetru, kar mu ni šlo v račun. Izkupiček prvega dela so spravili Tobakarjl, do-čim so je »lika v drugem delu znatno spremenila, posebno Se, ko je vstopil pri Marsu Slamič kot srednji krilec in povezal Marsove vrste. šlo je takoj mnogo bolje in nevarni napadi so ee začeli vrstiti na nasprotnikova vrala. Uspeh teh akcij ni izostal in do konca so morali igralci iz vzhodnega mestnega dela pobrati 8 žog iz mreže, dočim 60 sami le trikrat potresli mrežo. Gole eo zabili za Mar«: Zajec 3, Piskar 2, Fajon 1, Vane 2; za Tobačno tovarno pa: Rot, avtogol in leva zveza. Kot kaže, Tobakarjl Še nimajo urejenih svojih vret, saj jim tako visokega rezultata nihče ne bi pripisoval. Tudi kar se discipline tiče, ni nekaj prav, saj vendar ne gre in tudi Športnika nevredno je, te igralec v besednem dvoboju s svojimi igralci končno gre z »bojnega« polja. Kako ei' že želimo, od srca želimo, da bi fantjo že enkrat postali pravi športniki, ne pa — — —. Tekmo je sodil g. Kos. Vlfc 2 žabjak 2:0 (1:0) V predtekmi sta se pomerili zgorn ji moštvi. Ubema se jo poznalo dolgo počivanje, vendar P« J« Vič l>olj ugajal Oba gola je zabil Slavic. sodil je g. Vesnaver. Mladika : Korotan 5:0 (2:0) ludl Mladika in Korotan sta izrabila včerajšnjo nedeljo za nogometno srečanje. Že do-poldne sta odigrala tekmo na Marsovem igrišču. Mladika je zaigrala poletno in živo ter odpravila Korotanskega rivala s 9:0. Mladiko čaka prihodnjo nedeljo težka kvalifikacijska tekma v moštvom Tobačne tovarne, k« bo šlo za to, katero moštvo si bo priborilo vstop v vrsto najboljših doma&ih klubov. Tekmo jo sodil g. Kastelic. Več jun. : žabjak jun. 3:1 (3:0) Edgar WaMacei 51 Zahar s krinko = .-Ne prihaja zaradi Baya. Maitlan-du je vseeno, kaj dela Ray jn kaj je z njim. Rada bi le vedela, če bi sploh komu lahko kaj povedala o njegovem obisku.« »Meniš kapitanu Gordonu?« jo je vprašal oče. Dekle je zardelo. »Ali ti ugaja ta mladenič, Ela?« I »Da,« je odgovorila, »zelo rada ga imam.« v i »Upam pa, da ga nimaa preveč rada, dragica,« ji je dejal in njuna pogleda sta se srečala. j »Zakaj pa ne?« jc vprašala Ela nedolžno. »Zato ne, ker bi ne bilo dobro,« ie odgovoril Bennett. »Ne bi želeti, da bi( imela zaradi te ljubezni prevelike duševne bolečine. In to ti pravim zaradi tega, ker sem prepričan, da sc stvar ne bi zate najboljše končala ter bi pri celi zadevi le preveč trpela.« Ela je prebledela in rekla:_ »In kaj želiš, očka. da storim?« Oče se je počasi dvignil, stopil k njej in jo objel. »Kar koli boš storila, Ela, mi bo povzročilo bolečine, kajti jaz se moram pokoriti za svoje prejšnje grehe. Morda on ne bi nikdar izvedel, kai sem jaz iu kakšen sem bil. Toda to bi bil čudež, a jaz sem že nehal verovati vanje.« »Kaj meniš s tem, očka?« ga je bo-. ječe vprašala. I »Morda...« Kratek čas je premišljeval. »Morda bom kaj dosegel s posnetkom novega filma, ki sem ga napravil včeraj. Sicef sem to že mnogokrat upal, da se mi posreči, pa nikdar “i bilo zaželenega uspeha. Podjetje, ki odkupuje moje posnetke, mi je sporočilo, da so ti od dne do dne boljši in da so po kakovosti že prav dobri. Filma! sem račjo samico v gnezdu prav v trenutku, ko so se izvalili mladiči, be ne vem, kako bodo posnetki uspeli, vendar bo treba pri razvijanju veliko pazljivosti, saj je razvijanje tudi vazen cim tel j pri dobri sliki. Mislim pa, da bo film dober, Čeprav sem moral daleč^od gnezda paZ,-*ivosti Precei Ela ni hotela nadaljevati s pogovorom o Dicku, ki sta ga bila prej začela. Popoldne je videla nekega tujca, ki je stal na cesti nasproti hišnih vrat, in si je ogledoval dvorec Maytree. Tujec je bil zelo dobro oblečen in Ela ga je smatrala za Amerikanca, ker je nosil take naočnike kot jih nosijo navadno 4e Amerikanci. Ko pa jo je na- govoril je iz njegovega naglasa spoz-, flala, da 6e res ni motila. I »Ali so mogoče motim, če mislim, da ste vi gospodična Bennettova?« jo je vprašal. Ko je prikimala, se je predstavil. »Moje ime je Broad; v vaši bližini sera imel opravek, in ker mi je vaš gospod brat povedal, da stanujete tu, sem prišel, da vidim vašo ljubko bivališče.« _ I 1 »Ali ste vi prijatelj mojega brata?« ga je vprašalla Ela. »To ravno nisem,« je dejal smeje. »Toda poznava se iz kluba, kjer oba večkrat obedujeva.« Videla je, da gospod Broad ni poskušal priti bližje niši, tudi se ji je zdelo, da ni bil Pri,Pravljen, da ti ga vabila v hišo. Celo nasprotno: po ratki pripombi o vremenu, ki je pričala, da sc je mo* v Angliji že zelo udomačil, ie krenil proti gozdni poti. Ta pot je bila vedno prijeten sprehod za avtoizeltnike, ki so prihajali sera vso pomlad in poletje ob nedeljah popoldne. Zaradi tega se tudi ni čudila, ko je videla, da se je Broad s svoiim avtomobilom malo j>ozneje odpeljal 1 mimo Mayfreeškeg« dvorca proti Londonu. Ko jo je zagledal, se je nekomu odkril, komu pa ni videla Bila je zelo radovedna, koga neki je pozdravil. Njena radovednost je bila tolikšna, da je odprla vežna vrata in pogledala, kje in kdo bi bil pozdravljeni. In re«, na drevesnem hlodu je sedel možak, ki je čitnl časopise jn kadi! veliko pipo. Ko je čez uro zopet pogledala, jo »Ali ste vi, gospodična,« jo je vpra, bil neznanec še vedno pri hlodu, le da šal šepetajo « hripavim glasom je tokrat stal, oprt ob drevo. 'j »Da, gospod Maitland!« Možak je bil! visoke postave, vojn-! »Ali. greste z mano na sprehod? Mo- škega izg led a. Ko jo je zagledal, je ram vam nekaj povedati, neki hedu obrnil glnvo nekoliko postrani. Zdelo važnga!« se ji je, da je mož sklenil, iz njej ne-1 »Lahko greva na vrt,« je rekla, znanega vzroka, nadzirati njeno bi-! »Kuga pa, če nas bo kedu vidu?« va*'šče. jo je zadrževal. »To bi bla lepa štorija _ Najprej se je Ela zbala, pa se jo zamene! Sam en kos po costi, gspudifi-ze skoraj odločila, da bo odšla v vas na,« jo je proail. ter telefonirala Liku, kaj pomeni to »Nihče naju ue bo videl, niti slišal,« straženje njene domačije. Pa ni tele- ga je pogovarjala Ela. »Sicer pa sc fonirala. Nasprotno. Kmalu se je po- lahko podava na livado; tam je par dala k počitku ter naravnala budilnik stolov in kliko nemoteno govoriva.« K. na tretjo uro. Zbudila se je 3e prej, preden jc ura pozvonila; hitro se je oblekla in od- sm(>jpVdvrnila. »Al Že spijo vse dekle in vsi ostali?« »Mi nimamo nobenih dekel,« mu je šla v spodnje prosto're da bf si sku- "“'odkimali je z glavo. »Nič h ud go čo hala skodelico kave. Ko je sla mimo jih nimate. Saj so tako vse za nič. bo-očetovih vrat, se je oce oglasil: »I udi ma i,mam Sest uniformiranih iimlnov jaz sem buden! če me kaj potrebuješ, pa nie driIgega ne delajo, ko le lenobi me Kar poictlci!« paesjo ves dunf< »jNajIeps« hvala, očka?« se mu re p-iui« t •» , zahvalila prisrčno. Bil« je vesela »n it • ) ® na položila crečna. ker je videla, •' • { nJeS<>v sedež in čakala, čuječe očetovo oko. . | ka^ b<* ^^ega povedal. Prvo jutranje svitanje sc je že ka-* f fite lubezniv kebrČek,« je dejal zalo na nebu, ko se je prikazala senc- Maitland hripavo. »O tem sem bil pre-n*i filika ____'1 Tri« :« „l: nr^nn l-v* *.*%• lika gos|K)da Maitlanda. Ela jc sli- pnčan takoj, ko sm vas pfvikrat vidu. šala lahen šklopot ključavnice na vrt- *■ pa ja na buste nič nardiil meni, nih vratih, ko jih je odprl. * , ubozmu etarmu čluvek?« Tokrat je pusti! svoj avto malo »Gotovo ne, gospod Maitland!« pred hišo. Bil je zelo nervozen ter ni »To sm si mislu! Istu sm tud reku vas mogel takoj spregovoriti. Njegova tež- Matild. In tud ona prou, da jo pr vi ka, obnošena vrhnja suknja je bila vse u redu. — Al ste že bli kdaj mnpffl rfn vratu in Iranu mn it* »*^M>J;nC?« ?V ubožnici?« ee je začudila. zapeta do vratu in velika kapa mu je ubožne?« pokrivala plelasto glavo, * »Tigri« - novi nemški težki tanki Doslej jim še nobena sovražnikova topovska granata na tuniškem bojišču ni mogla do živega Berlin, 29. marca s. O novem >probojnem tanku«, kakor pa imenujejo, menijo na tukajšnjih 'vojaških mestih takole: Novo močno miskakovalno sredstvo je na svoji prvi preizkušnji na tunizijskem bojišču povsem potrdilo pričakovanja in upanje, ki so ga vanj stavili spričo svojevrstne njegove zgrajenosti. O teh posebnostih iz razumljivega vzroka na berlinskih vojaških mestih nočejo povedati prav ničesar, le to pravijo, da je nov tank vrste »Tiger« zelo velik ter da ima oklep, ki ga doslej še nobena granata iz sovražnikovega topa ji L mogla prebiti. V zvezi s tem nek vojni dopisnik podrobno opisuje posamezna razdobja nekega napada, ki ga je izvedila skupina najnovejših tankov sTigre« na utrjeno sovražnikovo postojanko na tunizijskem bojišču. V tem napadu sc je jasno videlo, kakšno imoč imajo ti novi nemški tanki. Slo je — piše vojni dopisnik — za zavzetje močno utrjene višinske postojan ki je gospodovala nad edinim dostopom v to pokrajino, in je obkrožena od številnih hribov. Več poskusov, ki so jih izvedle alpinske čete in oklepna pehota, da bi zavzele to postojanko, se je izjalovilo spričo silnega sovražnikovega zapornega ognja. Tudi vsi poskusi obkolitve so ostali brezuspešni, ker je ozemlje tam malo pregledno. Sovražnikove strojnice, protitankovski topovi in drugo topništvo je osredotočilo svoj ogenj na cesto, ki drži na višino, t' rapbilo V6e, kar koli se je na njej pojavilo. Kljuib temu pa se je bilo le treba odločiti za napad, zakaj drugače ne bi bilo mogoče sovražnika obkoliti. Na bojišču so se tedaj pojavili »Tigri«, ki so se pri svojem prodiranju pod sovražnikovim topniškim ognjem nenadno znašli pred trojno minsko zaporo. Po kratkem postanku so se tanki vrete »Tigre« pognali med silnimi eksplozijami naprej in so pri svojem nadaljnjem prodiranju prispelj tja do sovražnikovih topovskih cevi. Topovske granate so sicer zadele te najnovejše nemške tanke ter eksplodirale ob n jihovih oklepih, a prebiti jih niso motfle. Čim je bilo ugotovljeno, da ima sovražnik svoje postojanke komaj nekaj 'to metrov proč, so mu začeli zadajati smrtne udarce. V kratkem času je bil napad končan in sovražnikova postojanka zavzela. [ENRIK SIENKIEVVICZ ROMAN V SLIKAH Ureditev zdravniške pomoči ob letalskih napadih na nemška mesta Po Številnih napadih angleškega letalstva na stanovanjske predelo nemških mest so zbrali zadosti gradiva za obsojanje angleških nasilniških letalskih metod, s katerimi skušajo povzročiti iimveč žrtev med mestnim prebivalstvom, ter zasejati med njimi strah in trepet ter tako omajati njegovo duhovno odpornost. Samo tako jo mogoče razumeti nasprotnikovo ravnanje, pri katerem ne spoštujejo niti znaka Rdečega križa. Po vsakem napadu je bilo ugotovljeno, da so bombe zadele tudi bolnišnice. Nemško prebivalstvo in ravno tako prebivalstvo prijateljske Italije, pa je pokazalo napram angleškemu nasilstvu . veliko srčnost, požrtvovalnost iti vzorni red. Protiletalska obramba in zdravniška služba sta storili vse korake, da bo ta uspeh tildi zajamčen. Po tem načrtu jo zdravniška služba storila vse potrebno. Njej so na razpolago izobraženi l>omočniki, nadzorniki letalske zaščito in male lekarne v kleteh za zračno zaščito. Nihče ne sme delati na svojo roko. Najboljša pot iz nevarnosli je organizirana pot. Ta drži najprej do zaklonišča, do kraja, kjer nudijo prvo pomoč. Sem prihajajo ranjenci, ki jim je potem potrebna še nadaljnja zdravniška pomoč. Na naj-bližnjih mestih, za zdravniško pomoč, ki zanje točno vedo vsi nadzorniki letalske zaščite, so na razpolago zdravniki, bolniško osebje in zdravniške priprav^, tako da tudi v najtežjih primerih vsak ranjenec lahko dobi hitro pomoč. Mesta za prvo pomoč so v zvezi s središčem in potem še •/. bolnišnico. Na ta način se lahko izognejo temu, da bi se ranjenci obračali naravnost na bolnišnice. S tem preprečujejo prevelik naval ranjencev na bolnišnice, kar bi iinelo za posledico, da ranjenci ne bi mogli dobiti takojšnje pomoči. Zdravniki in liolnišfce sestre so med zračni-j}Vt,,#apadi storili žo mnogo. Oni pravočasno po- skrbe, čim je dano znamenje za letalski alarm, da spravijo vse bolnike v kleti, pripravljene za letalski napad. Uredili so tudi vse naprave tako, da se tudi med zračnim napadom lahko opravijo najnujnejše operacijo nad ranjenci. Boljše klinike so na podlagi najnovejših izkušenj zgradile tudi operacijske bunkerje ali druga varna zavetišča, ki so tako odporna, da jim ne more škodovati niti najtežja bomba. Ti »operacijski bunkerji« so zavarovani na zunanji strani z meter debelim betonskim zidom. V njih sta po dve operacijski dvorani, posebni prostori, ki služijo za pripravo za operacije in za nego operirancev. Nasproti tem prostorom sta vhoda, primerilo zavarovana proti plinu, in imata tudi priprave za reševanje tistih, ki so se s plinom zastrupili. S posebnimi napravami te prostore lahko zračijo ali pa zapro tako, da vanjo ne prihaja zrak od zunaj in ravno tako tudi ne 6trupeni plini 6kozi morebitne razpoke v betonskem zidu. Če bi nastalo pomanjkanje vode in električnega toka. potem bi pomagale ogromne posode, v katerih je po več kubičnih metrov vode, za razsvetljavo pa bi poskrbele posebne zasilne električno naprave. Razen tega so zidovi pobarvani z barvf.mi, ki vsebujejo svetlikajoče se snovi. Taiko se zdravniško delo lahko nadaljuje nemoteno tudi v primeru, če zasilna svetloba odpove. Prostori za operacije so opremljeni z najnovejšim kliniškim orodjem, tako da so možne tudi težke operacije. V prostorih za steriliziranje neprestano razkužujejo operacijsko orodje, povoje, obleke itd. Velik elektromagnet pa služi za odstranjevanje železnih opilkov. Veliko število takšnih operacijskih bunkerjev je bolje opremljenih kot pa marsikatera operacijska dvorana v manjših ali srednje velikih mestih. Angleže in Amerikance v Tuniziji čakajo še vroče bitke Sami priznavajo junaštvo Italijanov in Nemcev ob Marethovi črti Lizbona, 26. marca. s. Poročila iz Severne Afrike pravijo, da je položaj na južnem tunizijskem bojišču hudo nejasen. Kakor je Churchill izjavil predvčerajšnjim, boji nikakor še niso prišli do viška in ameriške ter angleško čete čakajo že prav vroče bitke. Po nekem poročilu angleškemu tisku so nasprotniki napeli vse sile, da bi ovirali angleško 8. armado, ki je hotela razširiti začetni vdor v obrambno črlo. Vedno znova so navalili s pehoto, ki jo jo podpiral hud topniški ogenj. Zavezniške letalske sile so nadaljevale napade. Angleške sile eo opravile obširen premik. Amerikanci, ki držijo višino ob cesti vzhodno od El Guettarja, so zavrnili nasprotnikove napade z oklepniki, ki se kljub hudemu topniškemu ognju vrstijo drug za drugim. V Londonu poudarjajo, da se Italijani in Nemci v Marethovi liniji bijejo z izrednim junaštvom. Prav tako junaško se tolčejo italijanski bersaljeri Dri Gebel a Birdu v se-t verni Tuniziji. Dvojčki, trojčki... enajstorčki. Od česa je odvisno rojstvo dvojčkov, še ni ugotovljeno, domnevajo pa, da igrajo pri tem važno vlogo vitamini in zemljepisna lega rojstnega kraja Ciin plemenitejša in čim bolj razvita je naenkrat. >DvanajstorČki< pri podganah in miših kakšna živalska vrsta, tem manj mladičev hkrati niso nič posebnega, nenavadnega. Precejšnja raz- povrže samica. Živali ki so še na najprimitiv- lika jo v tem oziru celo med plemenitejšimi uejšl stopnji razvoja, imajo tudi do 25 mladičev vrstami psov in nenavadnimi pasjimi mrcinami. J 1 i I t 305. Tedaj so začeli v areno gonili nove žrtve. A psi se niso zmenili zanje. Polegli so, si lizali šape in zevali. Ljudstvo je zaradi tega zbesnelo in začelo vpiti: »Izpustite leve!« Tej zahtevi so Neron ni upal upreti, četudi so bili levi določeni šele za drugi dan. Bal se je zamoriti ljudstvu, zlasti zdaj, ko bi bil rad jezo zaradi požara obrnil proti kristjanom. Zato je pomignil, naj odpro zverinjake, kjer so bili levi. 304. levi so zaceli drug za drugim prihajati izza mrež v areno. Stopali so počasi in pozibavali ogromno, grivaste glave. Psi so so pred njimi boječe stisnili na drugi konec prizorišča. Iz gruče kristjanov je bilo slišati samo slavospev Kristusu. Levom so ni prav nič mudilo k žrtvam, četudi so bili sestradani. Leno so se prete-zali, zevali in. kazali gledalcem svoje strašne zobe. Resnica je, da povržejo psice plemenitejših pasem navadno precej manj mladičev kakor pa samico 110 prav posebno bistrih pasjih družin. Tako je pri živalih, ki so kljub svoji šo tako veliki bistrosti še vddno precej neumna bitja. Kako pa je pri najrazumnejšein bitju na zemlji, pri človeku? Ze samo ^vojčki so razmeroma zelo redek pojav. Izračunali so, da se povprečno na vsakih 89 porodov le enkrat samkrat rode dvojčki, na vsakih 6.400 porodov trojčki, na vsakih 512.000 porodov četvorčki, in komaj na vsakih 41 milijonov normalnih porodov potorčkh Kronika poroča tudi o sedmorčkih, ki da so se rodili leta 1.000 v mestu Hameln. V 6pomin na ta izredni dogodek so na hiši, kjer so so rodili sedmorčki, postavili spominsko ploščo. Italijanska kronika pa govori o neki Doroteji, ki je prvič dala življenje devetim otrokom hkrati, drugič pa celo enajsterim. Koliko pa so ta poročila res zanesljiva, o tem naj si sodbo ustvari vsak sam. Na splošno velja, da človeški organizem ni tak, da bi lahko dajal življenje številnejšim otrokom istočasno. Trojčki, četvorčki ali še številnejši »-orčki« so navadno zelo slabotni iu ne žive dolgo. Od česa je odvisno, da mati da življenje dvema ali še več otrokom hkrati, še ni pojasnjeno. Domnevajo pa, da igrajo pri tem vitamini važno vlogo, drugi pa spet trdijo, da vpliva na rojstvo dvojčkov tudi zemljepisna lega njihovega rojstnega kraja. Razlikujejo dvoje vrst dvojčkov: takšnih, ki se razvijejo iz dveh istočasno oplojenih jajčec (takšnih jo 80 odstotkov) ter tiste, ki se razvijejo iz enega samega jajčeca, iz katerega se razvije dvoje življenjskih klic (15 odstotkov). Dvojčka sta si med seboj zelo podobna le v drugem primeru in sta v tem primeru največkrat tuiji istega 6pola. TONE GLAVAN:^ 1« 1 a* 1» ^zadihala s SJi «11 & l SR. Boštjan noče grunta. Če misli oče, da ga bo dal njemu kot‘naj-starejšemu sinu, se presneto moti. On grunta za nobeno ceno noče. No ljubi so mu delati, pohati se, garati in imeti zastonjske skrbi. Cernu? Kmet je najbolj bedasto bitje na svetu. Vse življenje gara in si žuli roke do krvi, a ne ve za kaj, za koga... Zabave no pozna, uživanja nima, razen ob nedeljah nekaj kozarčkov več vina. Kaj ima potlej od življenja, ki teče hitro mimo, da si kar na mah star in osivel, zrel za grob iu črve? Ha, ha... In koliko jo še takih, ki jim je grunt vse, pomeni jim višek življenja; srečne se čutijo, če smejo sejati in se paliti v soncu in skrbeti, kaj bo čez mesec pognalo iz zemlje! Dolžnost vsakega človeka je, da si sam skuje srečo, da si izbere življenje, kakršno je njemu samemu všeč in po volji. On, Boštjan, ki se ima za treznjaka in pametnjaka, si bo skoval življenje po svoje. Dovolj bi bil neumen, če bi ostal doma, se paril na soncu in se polil z nehvaležno zemljo, ki ti rodi prav toliko, da si lahko vsak dan sit in nič več. Za gvant in fronke moraš že gledati, da te ne stisne in ne pride do rubežni. Ne, takega življenja on noče in ne bo sprejel pa kraj besedi. Boštjan hoče svobode. Kmetje pa niso ( svobodni. Odvisni so od Boga, vremena, dela in še marsičesa. Pravijo. da je kmet gospod. Lažnivci! Slabši je kot berač. Berač je strgan 111 ve, zakaj je strgan: zato, ker ne dela in ne devlje na kup; kmet jo tudi strgan, a dela in gleda na vsak krajcar... 1 Zato bo šel Boštjan v mesto. Pri očetu bo zahteval, naj mu da namesto grunta rajši bogato doto, da bo lahko dobro shajal, in ki mu bo obenem služila za težke dni. Teh misij je bil že dolgo. Odkar se Je v trgu seznanil z Lojzko, ki je pri Krčonu za natakarico in služkinjo, pa sploh ni več podvomil v svoj načrt. Razložil ga je tudi njej in bila ga jo vesela. Tudi ona bi rada dobro in srečno živela,, brez skrbi in ob pametnem iu ljubečem možu. I11 Boštjan zgleda, da bo tak. Res, ni napačen, in če ga primerja z drugimi fanti, se ji zazdi kakor mesec sredi temne, neprodirne noči. In dober je. Kadar je v družbi, plačuje za pijačo in sili vsakogar, da pije, četudi ga nič ne pozna. Za drugimi dekleti se ne ozira, medtem ko imajo nekateri j fantje na vsak prst po pet deklet. Zvest ji je in zanj se nikdar no boji... ... ' Boštjan že ve, kaj si jo izbral. Ponosen je na Lojzko, in čo kdo preveč škili za njo, ali se celo surovo obregne obnjo, ga grdo po-^ gleda ali si zaviha rokave, če pa to ne zaleže, mu zabrusi; »Fant, j, pusti dekle, če nočeš imeti opravka z mojimi pestmik In Lojzka ga takrat poboža po licu in mu reče prijazno besedo, zvečer pa, ko vsi odidejo, sede k njemu na kolena in ga poljublja, da imata oba usehla usta. — Ej, to je življenje, to ljubezen! Ha, ha... Pa naj kdo trdi, da ni lepo živeli. Lepo je, samo znati je treba. Človek sam si lovi srečo, ker nima peroti, da bi ti priletela v naročje! . Tudi Lojzka ima nekaj prihranjenega. Veliko ne, nekaj pa bo že zaleglo. No, na njen denar sploh računati noče, ker je preponosen. Tak fant kot je Boštjan! Saj bi ga bilo lahko sram do objsti. Glavno je, da je dekie dobro in ljubeče. Z denarjem, ki mu ga bo dal oce za doto, si bosta vzela v mestu v najem gostilno ali majhno restavracijo in bosta živela. Ona bo vodila gospodinjstvo, on pa se bo klanjal gostom, jim prigovarjal, naj pijejo in prigriznejo njihove krvavice, saj so dobre in okusne kakor med, no, sploh tako se bo vedel kot Krčon, ki ima v svoji gostilni vodno dosti ljudi. Slabo jima nikakor ne bo šlo. V začetku morda Ze, ker vsak začetek je težak, a pozneje si bosta opomogla in obogatela, da ju bodo zavidali vsi, ki ju poznajo. In kadar bo prišel v mesto k njima kak domačin, mu bosta razkazala gostilno, mu dala pijače in jedi zastonj, ter na njegovo vprašanje, kako živita, vzkliknila: »Sijajno!« Glas o njunem blagostanju se bo širil do zadnje vasi, kjer so kadar koli izgovorili Jer-nejčevo ime. DS, tako bo, prav tako. Boštjan se ne boji samega zlodeja. Polomil bi mu kremplje iu strl betico, da bi šo na Domaganje ne utegnil poklicati. Ila, ha ... Mel si je roke, odpiral listnico in se imel za gostilničarja. Kaj Krčon! Ta je ničla v primeri z njim. Trški revček, h kateremu hodijo samo kmetje in mali uradniki s sodnije. Notarja in sodnika še ni videl pri njem. 0, pri Boštjanu pa bo zbrana vsa gospoda od uradnikov do sodnikov, notarjev in advokatov.^ Da, jezilo ga je prav za prav samo očetovo in Matevževo ravnanje. Računarja brez krčmarja! Bal Pa kaj bi sc za to sploh menil! škoda vsake misli. Tako mora biti, kakor bo on hotel iu ukazal. Matevž mora Novakovo na vsak način pustili in si izbrati drugo, z bogato, pošteno doto. No, pa dota ga ne briga, poglavitno je, da njega dobro izplačajo. Toliko, kot je vreden grunt. Po pasje ne bo šel od hiše. S takega grunta! Očeta bi bilo sram bolj kot njega, če bi moral praznih rok od hiše. Matevž mora gospodariti doma ali pa naj gre grunt k vragu. Sicer ga nič ne briga, dobro pa je kljub temu, če. vzame bogato, ker oče potlej ne bo smel javkati, da nima denarja za njegovo izplačilo. Nekaj trdih besed bo vsekakor moralo šo pasli. Boštjan bi lahko tudi sam prevzel grunt, ga potlej prodal, a tega noče napraviti, ker je preodkrit, in bi mu potlej očitali zahrbtnost in podlost. Tega pa noče, že zaradi svojo časti ne... Pa kaj bi marnjal? Boštjan se niti zlodeja ne boji, pa bi se očeta in brata, ki sta prav tako človeka kot 011. Nikogar so bati, to je poglavitno! In tako je namen že na pol uresničen. Ajda se je zrelo nasmehnila in povabila žanjice v vas. Prišle so, se sklonile globoko v dve gube, da se jim je krčilo srce, in mahale s srpi po zrelem sadu. Čebelice so živahno priletavale, se poljubljale s poslednjimi cveti, odletavale in zopet prihajale. Jesenski hlad je vzel soncu skoraj vso moč. Kamor pogledaš, je vse naokoli rdeče, rumeno, različnih pisanih barv, in če bi kdo uporabil take barve na platnu, bi mu skoraj ne verjeli. Zmazek, bi dejali, laž... A bili bi krivični. Jesen je najbogatejša v barvah, v lepoti. Ne poletje ne pomlad ji nista enaka. V pomladi prevladuje zelena barva, poletje se šopiri z zlatom, a kaj vse to z božajočimi in mirno-veselimi in šale-čimi barvami jeseni! Za L]od»ka tlikaraa t LJnMJanlt Jolo Krsmarl«. — Udaiatelj: Inl Sodja - Urednik: Mirk* lnornik - Roknploot o« rrafamo - »Slo»eo»tl dom« i*hal» »b dolatnlklb »b II - Merrfna niroftuiua II Ur. w lnot*in»t*o 20 lir. ~ OrtdnlJUo; Kopitarjev* ulica 6. Ul aadgtropje. — 0pra»a: K#pltarje»a ulita (L Ljubljana. — fetetea 8ta», 40 01 do 40 05. «• Fodrniolcat flora