ID
ric*
i«<;
S*
ti
P
,lil

PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 35 lir
Leto XVin. - Št. 106 (5190)
TRST, sobota 5. maja 1962
^ PETO IN ŠESTO GLASOVANJE BREZUSPEŠNO - PRVIČ V ZGODOVINI ITALIJANSKE REPUBLIKE
Ali je Moro res prisiljen vztrajati na Segniju kljub temu, da ga tudi levo krilo KD odklanja?
Ob podpori monarhistov in misovcev je Segni dosegel 399 glasov, Saragat pa je padel od 321 na 314 glasov - Voditelj PSI Nenni skuša posredovati, da bi dosegli sporazum o enotni kandidaturi strank levega centra - Danes ob 16. uri sedmo glasovanje
$M, ^	(Od našega dopisnika)
: »eusLrr Tudi današnji glasovanji, to je peto in šesto, sta f ttin s ' SeSni Je sicer znatno izboljšal svoj položaj, j| SS^lka 86 vedno manjka 29 glasov, da bi bil izvoljen za ofj o ker f rePuklike. Manjkajoče glasove more dobiti le na Je. na desnici dobil skoro vse razpoložljive glasove. ** j tj parlamentarci so namreč sklenili, da bodo gla-f i tora*,. 'Ja> Covelli pa je izjavil, da so se za tako zadrža-( V Sb85*lett Z MSI. MSI ni----------------
H riRa ?jave- vendar je iz sovn,c 'e
Mr«**tVirtn ln šestega glasova-Nem « da 80 tudi fašisti
3egmja.Že ne VSi’ glaS<>
\L396mDiglasovani’u ie Šepni
ir."1’ 43 siasov, Saragat 321,
%'<, paf‘cci°ni 28, Merza-iore dva in enega iti,5' enaPrazn’b glasovnic je ffi i “tap-*., Pa neveljavna; 11 i H .estem V, ie bilo odsotnih.
s}1 A gtefntu.„pa_2e
sovnic je bilo 46, 11 parlamentarcev pa je bilo odsotnih.
Sedmo glasovanje se bo vršilo jutri ob 16. uri.
Vsi napori tajništva KD, da bi prisilili k disciplini levo krilo stranke in del fanfanijevcev, je torej ostal brez uspeha; brez u-speha so bili tudi poskusi strank levega centra (PSD®, PRI in PSI), da bi KD umaknila kandidaturo Segnija in predložila nekega drugega kandidata, za katerega bi glasovali tudi parlamentarci teh strank
S tem v zvezi je bilo nešteto rozgovorov med predstavniki teh strank in KD sinoči pozno v noč
in danes dopoldne in tudi popoldne. Ob 10. uri se je Moro sestal z Nennijem, Realejem in Ta-nassijem in se z njimi razgovar-jal poldrugo uro. Na vprašanje novinarjev, je Moro dejal le, da so proučili položaj; na vprašanje, ali bodo še vedno glasovali za Segnija, je Moro odgovoril pritrdilno.
Po tem sestanku so se nadaljevali stiki med predstavniki PSDI, PRI in PSI v zvezi s petim glasovanjem. Tudi Moro je imel vrsto razgovorov s prvaki svoje stranke, okrog poldne pa se je sestal z Malagodijem. Fanfani se je razgovarjal z Nennijem, Piccioni-jem in Segnijem, nato pa še z Zaccagninijem. Po razgovoru s Fanfanijem se je Segni sestal s tajnikom CISL Stortijem, pozneje pa z ministroma Rumorjem in Co-lombom ter z državnim podtajnikom Russom.
Po izidu petega glasovanja so se nadaljevali stiki med predstavniki strank levega centra, da
1 iri, 43 a/asov> Saragat 314, V,^olo nerzaa°ra 18, Piccio-
. e ‘o Tar^k5' 2> po enesa pa X|„ ambr°ni; praznih gla-
bi našli izhod iz slepe ulice, vendar pa je bilo premalo časa na razpolago, da bi mogli najti neko rešitev, ki bi bistveno vplivala na rezultat šestega glasovanja. Takoj po petem glasovanju so Nenni, Reale, Orlandi obiskali Mora na sedežu demokristjanske skupine parlamentarcev, ki jim je potrdil, da bo KD še vedno glasovala za Segnija. Moro je sprejel ponovno Malagodija in tudi njemu potrdil, da KD še nadalje vztraja na Segniju.
Na sedežu socialdemokratskih poslancev pa so se sestali Saragat, Reale, La Malfa in Orlandi, katerim sta se pridružila še Nenni in De Martino. Ko sta zapuščala sedež sta izjavila, da bodo socialisti še nadalje glasovali za Saragata.
Na Montecitoriu so opazili vrsto razgovorov: Nenni je govoril s Saragatom in Scelbo; Scelba z Malagodijem; dolg razgovor je bil med Colombom, Rumorjem, Pastorejem in Stortijem; Sullo se
°*pešene priprave za referendum v Alžiriji ^di alžirski policaji v akciji proti OAS
Alžirsko opozorilo Francozom v Alžiriji - Novi zločini fašistov
Našli so jamo s 500 trupli Alžircev, ki jih je pobila francoska vojska
PlARIZ, 4. — Referendum o samoodločbi v Alžiriji bo prav gotovo v času med 12. in 15. julijem: manj kakor štiri mesece po podpisu evianskih sporazumov in nekaj več ko dva meseca pred potekom končnega roka, ki je 20. september. Tega mnenja so nocoj številni politični opazovalci v Parizu. Dejansko pa niso uradno še
—j&mm
Ji
\u' ■ ........
J Nh,,^*** žica še vedno loči alžirsko četrt od ostalega mesta
%
\
4 ‘«>u»aAr’x
^	v v	siavKO
4* X** tul! Nov»rUdniltih svinca
)U rJ* ,fcy^Biihstavka 3e iz-
0 A
"""•■m
"""'iiiiiiiiimmuiuiuumminimimm,,,iii,iiaiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mm
1
*Mno stanje v Špani j J^adi širjenja stavk
\A V*? tSkol’,,evai° zvišanje
O UNSfrj* s'niaah v Bilbau ^1 ih.^ 2 ’ ten,?’ C a se bo stav->!,%	n razšinla tudi
5®

vv*ada •
'J k C	in *•* <<zaščito SO'
tl'J iSy boo^čilon JavneRa reda«.
stj ha^Ustila Pravi, da vlada V SS >v* Pod pritiskom,
delovna odredila izred-
no stanje v pokrajinah Asturiji, Biskaliji in Guipuzco. Ni še znano, kakšne ukrepe namerava vlada odrediti.
Indonezijski padalci na Zahodnem Irianu
HAAG, 4. — Nizozemsko ministrstvo za obrambo je danes sporočilo, da je na Zahodni Novi Gvineji prišlo do oboroženih spopadov med Nizozemci in Indonezijci, Poročilo dodaja, da se je v bližini kraja Fakfak spustilo «majhno število« indonezijskih padalcev in da je civilna uprava ob podpori vojske ((sprejela primerne ukrepe«. Poročilo dodaja, da so opazili nad Sorongom ob zahodni obali otoka in na drugih krajih »neznana letala«. Davi je iz Rotterdama odplula nizozemska ladja «Waterman», ki pelje na Zahodno Novo Gvinejo 850 vojakov,'da se pridružijo tamkajšnji posadki.
nič javili. Državni tajnik za informacije Peyerfitte je po dar našnji seji francoske vlade na zadevno vprašanje odgovoril, da je treba datum o samoodločbi določiti na podlagi evianskih sporazumov dva meseca po ustoličenju začasne izvršilne oblasti v Alžiriji, in ta rok mi še potekel.
IPeyrefitte je pripomnil, da bo Sporočilo o določitvi datuma objavila izvršilna oblast, ki bo prevzela odgovornost, in da se lahko domneva, da sta o tem govorila predsednik de Gaulle in predsednik izvršilne oblasti Fares.
Tudi Fares je v intervjuju listu «Le Monde« izjavil, da sedaj pro-učujejo besedilo zakona o določitvi referenduma in o sestavi nadzorstvene komisije. Pripomnil je, da bo referendum razpisan v do^ ločenem roku, naj bo položaj kakršen koli. Poudaril je, da je namen izvršilne oblasti vzpostaviti red in svobodo v čim krajšem času.
Fares je tudi zavrnil možnost, da bi akcija OAS in vedno večje nasilje v Alžiriji mogla v posameznih krajih ovirati potek referenduma. Poudaril je, da bo referendum v kratkem, kljub delovanju OAS, in je pripomnil: «Do datuma referenduma bo storjeno potrebno delo, zlasti v Oranu, da se omogoči referendum. Ne bomo o-Istali neaktivni.« Dalje je Fares poudaril, da je konec koncev visoki komisar odgovoren za red v velikih mestih. Izvršilna oblast je dosegla, da krajevna sila sodeluje pri operacijah ,in prav tako je zahtevala. naj se alžirski vojaki vključijo v patrulje. Razen tega so bila dana navodila za uporabo vseh sredstev za vzpostavitev reda v Alžiru, Oranu in Boni.
Na vprašanje, kakšni so vzroki, da se položaj ni izboljšal, je Fares odgovoril: #Kdo ne spoštuje evianskih sporazumov? To prav gotovo niso Alžirci. Kdo kali javni red? Prav gotovo ne Alžirci. To so OAS in vsi tisti, ki jo obkrožajo in ki skušajo z vsemi sredstvi sabotirati sporazum. Njihova makiavelistična intervencija ima namen pritirati alžirsko prebivalstvo do obupa in ga pripraviti do tega, da bi ostro reagiralo proti Evropejcem, zato da bi vojska izbrala en tabor ali drugi. Past je tako groba, da ne bomo padli vanjo. To ne pomeni, da se ne bodo uporabila vsa sredstva za vzpostavitev reda. Hkrati se bomo trudili, da bi naši evropski in izraelski sopatrioti razumeli, da jim lojalno nudimo roko, in ko pravimo, da hočemo skupno graditi Alžirijo, pravimo to iz notranjega prepričanja. Vsa jamstva za sedanjost in prihodnost Ln tudj prednosti, ki se dajejo tistim, ki se hočejo vrniti, so takšne narave, da bo konec koncev zmagal razum. Razumeti je treba ozračje sedanje Alžirije. V preteklosti smo imeli dve nesreči: sušo in kobilice. Danes imamo drugi dve: strah in laž, ki se industrijsko gojita, zato da se obdeluje evropsko prebivalstvo. Gre za
tehniko teoretikov prevratne voj na deska. To, kar hočejo, je oblast
ne. Zanje je Alžirija samo odsko'
t
v Franciji.«
Alžirska agencija «APS» pa je danes javila, da so ob cesti, ki vodi v Telergmo, jugozahodno od Costantine, našli jamo, v kateri je bilo nad 500 trupel. Jama je na področju, kamor je bil prepovedan dostop, in je bilo pod fran coskim nadzorstvom.
Agencija pojasnjuje, da so \
jami, ki so jo našli pastirji, trupla moških rn žensk zVezana skupaj z bodečo žico in razdeljena v skupine po šest. Preden so u-mrli, so nekateri uspeli napisati svoje ime na cigaretne škatlice.
V Tunisu je alžirski minister za informacije Jazid nocoj izjavil, da bo alžirska vlada izvajala evian-ske sporazume, naj bodo žrtve kakršne koli. Glede Francozov v Alžiriji je izjavil, da bo prihodnje dni določena njihova usoda, ker bodo morali prihodnje dni izbirati. da to kar jm nudijo evianski sporazumi postane stvarnost.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Odkrita zarota v Iraku
BAGDAD, 4. — List »Alahd A-ljadeed« piše, da je iraška policija odkrila tajno stranko in aretirala več članov vodstva te stranke. List dodaja, da je stranka »bila v službi imperializma in je delovala proti revoluciji od 14. julija«. Dalje pravi list, da so a-retirani vse priznali in da se bo prihodnji teden začela preiskava.
je razgovarjal z namestnikom tajnika KD Fornanijem (pristašem Fanfanija); La Malfa je imel razgovor z namestnikom tajnika PSI De Martinom in Riccardom Lom-bardijem.
V	razgovorih, ki Jih je Nenni imel po nalogu vodstva stranke s predstavniki ostalih strank vladne večine, je »predočil nujnost političnega razgovora v zvezi s potrebo, da se doseže sporazum o enojni kandidaturi, ki naj izraža idealne, politične in socialne vrednote, na katerih temelji italijanska republika«, da bi se izognili nevarnosti reakcionarne in fašistične hipoteke na predsed-ništvo republike.
V	odmoru med petim in še-
stim glasovanjem sta se sestala parlamentarna odbora PSI in nekateri člani vodstva stranke, po sestanku pa je Ferri izjavil novinarjem:	»Dve uri odmora je
premalo, da bi mogli proučiti položaj. Parlamentarni skupini PSI se bosta ponovno sestali po šestem glasovanju, pri katerem bodo socialistični senatorji in poslanci še nadalje glasovali za Saragata. V teku današnjega večera je predviden nov sestanek med Nennijem in Morom «
Brž ko je bil znan izid šestega glasovanja, je Nenni zapustil Montecitorio, novinarjem pa je dejal, da^ bodo jutri zjutraj proučili položaj in odločili o svojem nadaljnjem zadržanju. Socialistični parlamentarci se bodo sestali jutri ob 11. uri.
Tik pred začetkom šestega glasovanja in v očiten odgovor na prizadevanje Nennija, so Moro, Gava in Zaccagnini izdali naslednje sporočilo:	.Politični tajnik
KD Moro in predsednika parlamentarnih skupin senata in poslanske zbornice Gava in Zaccagnini so soglasno izjavili, da je KD predlagala in vzdržuje kandidaturo Segnija na temelju bistvenih usmeritev stranke, kakor izhajajo iz vseh njenih kongresov in, končno, iz kongresa v Neaplju. Politična platforma, na osnovi katere je bila predlagana izvolitev, izraža odločno demokratično, ljudsko, protikomunistično in protifašistično usmeritev. Ta platforma, na kateri je zvesti član KD Segni pristal, je edina osnova, na podlagi katere je moč dati parlamentarne pristanke; ta osnova kaže, da KD hoče zagotoviti, pri najvišji državni funkciji, popolno uveljavljenje načel in temeljnih usmeritev demokratične in republiške ustave«.
Po izidu šestega glasovanja pa je Gava izjavil dopisniku ANSA: •Vztrajamo pri svoji liniji, brez samohvale, v upanju, da nas bodo ostale skupine demokratičnega loka razumele vedno bolje, in smatrajoč, da je predlagana rešitev najprimernejša v sedanjih okoliščinah«.	A. P.
Vojaški upor v Venezueli
CARACAS, 4. — Vojska v mestu Carupano, 700 kilometrov vzhodno od venezuelske prestolnic, se je uprla in zasedla mesto. S tem mestom so bile prekinjene vse zveze. Uporniki v Caru-panu so objavili ragglas, ki za-hetva takojšnji odstop predsednika Betancourta. Razglas pravi, da
uporniki v celoti obvladujejo mesto, ki je sedež druge pomorske baze v Venezueli,
»Oborožene sile želijo obnoviti v Venezueli pravo demokracijo,« pravi razglas, ki dodaja, da je »zmaga upora zagotovljena«. U-por vodi neki kapetan z imenom Molina.
Upor liki so tudi sporočili, da so sestavili začasno vlado ter da se je vojska v bližnjem kraju Ca-ripito pridružila gibanju. Pozvali so enote mornarice v drugih mestih, naj se pridružijo uporu. U-porniki poudarjajo v svojem razglasu, da bodo v celoti na razpolago kongresu takoj po uspehu njihovega gibanja.
Gre za največji vojaški upor proti vladi v zadnjih dveh letih. Vladni funkcionarji pa trdijo, da gre za »osamljeno akcijo«, ker u-porniki nimajo na razpolago velikih vojnih ladij.
Minister za obrambo je odredil vse ukrepe za nastop proti upornikom.
V dvorani nsj Monteutoriu med volitvami za predsednika republike
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIHIfll,H,,,,,,,,,,!,,,,,,,!
TAJNIK OZN 0 PREKINITVI JEDRSKIH POIZKUSOV
U Tant meni, da bo sporazum mogoč ko bo končana nova vrsta eksplozij
ŽENEVA, 4. — Glavni tajnik OZN U Tant je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil; ((Obstajajo jasni elementi, ki dopuščajo domnevo o možnosti sporazuma za prekinitev jedrskih poizkusov. Sporazum bo uresničljiv, takoj ko se bodo končali jedrski poizkusi, ki so jih začele ZDA, in poizkusi, ki jih je napovedal« sovjetska vlada«
V odgovoru na razna vprašanja v zvezi z razorožitvijo je U Tant izjavil, da je glede jedrskih poizkusov pozitivno dejstvo, da se podajanja nadaljujejo kljub obnovitvi ameriških jedrskih poizkusov. Po njegovem mnenju je o-zračje razgovorov dobro, in države udeleženke kažejo elastičnost in dobro voljo. Vprašanje, ki ga obravnavajo, pa je ogromno, in za*o bosta potrebna čas in potrpežljivost, da pride do rešitve.
Glede prekinitve jedrskih poizkusov poudarja U Tant, da v sedanjem stanju ne vidi možnosti takojšnje rešitve, ki pa bi bila u-resničljiva v bližnji prihodnosti. Njegov vtis je, da bodo države po sedanji vrsti poizkusov eventualno približale svojo tezo in se sporazumele o pogodbi za prepoved teh poizkusov. Pri tem je treba poudariti spodbudno dejstvo, da se tristranska pogajanja nadaljujejo, in spravljiv element, ki je spomenica osmih izvenblokov-skih držav s poizkusom, da se približajo nasprotne teze.
Britanski filozof Bertrand Rus-sell je danes povedal, da je pozval maršala Tita, naj pošlje skupno z drugimi nevtralnimi državami ladie v bližino Božičnih otokov iz protesta proti obnovitvi ameriških jedrskih poizkusov. Russell je sporočil, da je dobil odgovor maršala Tita. Ta ugotav-
lja v svojem odgovoru, da si ne more prevzeti odgovornosti, da bi poslal ladje v bližino, kjer se delajo jedrski poizkusi, in dodaja med drugim, da ladje ne bi mogle priti pravočasno na omenjeno področje.
Rusjell je sporočil tudi, da namerava odbor stotih poslati 13. maja ob sodelovanju z ameriškim odborom za nenasilno akcijo iz San Francisca v smeri Božičnih otokov ladjo, ki so jo najeli v ta namen, s posadko prostovoljcev, namen, s posadko prostovoljcev.
Na današnji seji razorožitvene konference so delegacije končale proučevanje prvega dela sovjetskega in ameriškega besedila in bi morale sedaj, kakor je predlagal indijski delegat, začeti bolj konstruktivno fazo dela, da približajo obe tezi.
Od seje do seje se na konferenci uporablja vedno bolj tehnična govorica, čeprav so neizbežne tudi polemike med delegati Vzhoda in Zahoda, medtem ko skušajo nevtralni delegati vnesti
v diskusijo konstruktivnost in spravljivost.
Tudi danes je predstavnik iz-venblokovske države Nigerije primerjal sovjetski in ameriški načrt'. Izjavil je, da sta oba načrta konstruktivna, tudi če se zdi, da je eden bolj v skladu s temeljitimi in naglimi ukrepi, drugi pa se razvija postopno tudi v času. Nigerijski predstavnik je pripomnil, da je J.reba ameriški predlog o inšpekciji «po področjih« podrobno proučiti, in da bo ugotavljanje moralo biti obvezno in ne na zahtevo prizadete stranke. Po njegovem mnenju so v sovjetskem in v ameriškem načrtu še drugi sprejemljivi elementi.
Sovjetski delegat Zorin je obtožil Veliko Britanijo hinavščine, ker podpira ameriški načrt kot zaveznica, toda brez prepričanja in trdi, da je Anglija svobodna dežela. Dalje je Zorin izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti nadzorstvo, ki ga predlagajo zahodne države, če te sprejmejo sovjetski razorožitveni načrt.
DANES
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
ZASEDANJE MINISTROV NATO V ATENAH
Ministri so včeraj razpravljali o zahodnem Berlinu in razorožitvi
Schroeder in de Murville nasprotujeta konstruktivnim pogajanjem z Moskvo
ATENE, 4. — Po svečani otvoritvi spomladanskega zasedanja sveta ministrov NATO, ki je bila zjutraj, so ministri nadaljevali razgovore na tajni seji.
Otvoritveni govor je imel predsednik grške vlade Karamanlis, ki je med drugim poudaril, da je treba v notranjosti zavezništva posvetiti pozornost gospodarskemu in socialnemu sektorju ter jamstvom za popolno enakopravnost in pravičnost med vsemi državami članicami. Turški zunanji minister je izjavil, da je treba ugotoviti, kar se tiče mednarodnih stikov, da so bili rezultati o-mejeni.
Zatem je podal poročilo tajnik NATO Stikker, ki je poudaril, da je treba še povečati napore za gospodarski razvoj, zato da bo mogoče prenašati večje izdatke za oboroževanje. Dodal je, da so države atlantskega zavezništva zainteresirane tudi za gospodarski razvoj dežel, ki so nedavno dobile neodvisnost in ki so gospodarsko nerazvite.
Po govoru Stikkerja se je začela tajna seja, na kateri so govorili predvsem o razorožitvi in Berlinu. Diskusijo je začel ameriški državni tajnik Rusk, ki je poročal o stikih med ZDA in SZ glede Berlina ter o ameriškem stališču glede razorožitve. Poudaril je,, da je treba stike z Vzhodom nadaljevati.
Izjavil je, da ne verjame, da • hoče Sčvjetska zveza povzročiti
vprašanjem, temveč želi še vedno stike z Zahodom«. Dejal je, da je treba iskati s Sovjetsko zvezo modus vivendi glede Berlina, tudi če bi bilo treba pustiti za pozneje rešitev važnih vprašanj, ki se sedaj ždijo nerešljiva. Pripomnil je, da ni pričakovati »čudeža« med stiki z Moskvo. Kar se tiče jedrskih poizkusov in razorožitve, pa je Rusk ponovil že znane ameriške argumente.
Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je izjavil, da bi bila bonnska vlada zadovoljna, če bi prišlo do modusa vivendi, ki bi bil sprejemljiv za Zahodno Nemčijo in za njene zaveznike. Pripomnil pa je, da »se ne sme zaupati, kar se tiče smotrov sovjetske taktike«. Dalje je izjavil, da se Zahodna Nemčija strinja z ustanovitvijo mednarodne oblasti, ki bi nadzorovala dohode v Berlin, toda paziti bi bilo treba na sestavo tega organizma, ki »ne bi smel dopustiti Sovjetski zvezi in Vzhodni Nemčiji, da ovirata njegovo delovanje«.
Dalje je Schroeder dejal, da je dolgoročni smoter Sovjetske zveze »ločiti Zahodno Nemčijo od njenih zaveznikov, prisiliti ameriške čete, da zapustijo Evropo, in na koncu razbiti NATO«. Trdil je, da je Moskva skušala do-
in zavrnil načrt Rapackega.
Francoski zunanji minister de Murville je izjavil, da čeprav Z DA nadaljujejo razgovore z Moskvo, ne da bi si delale utvare, je vendar potrebno preprečiti, da bi razgovori, ki se bodo spremenili v pogajanja, pripeljali do koncesij, ki bi prejudicirale prit hodnjo mirovno pogodbo. De Murville je dejal, da je treba predvsem paziti, da se ne prizna Vzhodna Nemčija in vse to, kar bi pomenilo prvi korak za nevtralizacijo Nemčije. Dodal je, da »jemlje na znanje« poročilo Ruska glede razgovorov o Berlinu in tudi namen Ruska, da skuša doseči s Sovjetsko zvezo modus vivendi. Po njegovem mnenju bi ta modus vivendi imel predvsem namen omogočiti stalne razgovore, da se prepreči, da bi se položaj poslabšal.
Britanski zunanji minister lord Home je izjavil, da se strinja, da je treba iskati vse možnosti za sporazum o razorožitvi, pri tem pa je poudaril, da se glede raznih točk večajo nesoglasja med stališčem Vzhoda in Zahoda.
Govorili so še drugi zunanji ministri, ki so v glavnem ugotovili, da se je mednarodna napetost o-koli Berlina zmanjšala, da je bila sovjetska reakcija na obnovi-
seči svoje smotre s tem, da je tev ameriških jedrskih poizkusov hotela skleniti mirovno pogodbo majhna, in da je treba še dalje
maA M A TA _
z Nemčijo in da skuša to sedaj doseči z ustvarjanjem berlinske krize. -Kar se tiče ražorožitve, je
veliko krizo v zvezi z berlinskim. Schroeder podprl ameriško tezo
krepiti vojaško moč NATO, pri čemer pa je treba nadaljevati sondiranja in stike za začetek pogajanj s Sovjetsko zvezo.
Odkar se v Italiji volijo predsedniki republike, se doslej še ni zgodilo, da bi se volitve zavlekle čez peto glasovanje, kot se Je zgodilo včeraj. Se več: tudi šesto glasovanje je bilo brezuspešno, in vse kaže, da bo tudi sedmo, če predvsem med strujami krščanske demokracije ne pride do sporazuma: bodisi da popustijo levičarji KD. ki še vedno oddajajo svoje glasove za Gronchija, ln da odrekajo pristaši Piccionija, alj pa da Moro s svojimi dorotejci preneha tako trmasto vztrajati pri kandidaturi Segnija. Zdi se, da le druga možnost mnogo manjša, zlasti po včerajšnji odločni izjavi dorotejskih prvakov, v kateri Je rečeno, da Je Segnijeva kandidatura »edina podlaga« demo-kristjanske politike ln izraz sklepov vseh njenih kongresov vključno neapeljskega. Po drugi strani pa je prav tako razumljivo vztrajno nasprotovanje de-mokristjanske levice proti doro-tejskemu kandidatu, ki je hkrati tudi kandidat liberalcev, t. J. najhujših nasprotnikov vlade in politike levega centra. Manj razumljivo je zadržanje Piccionije-vih pristašev in verjetno trenutno ni politika v Italiji, ki bi ga Moro *n dorotejci v teh zadnjih dveh dneh bolj sovražili, saj so ga dvakrat zaman prosili, naj pozove svoje pristaše, da svoje glasove oddajo za Segnija. Kot po vseh dosedanjih, tako Je torej tudi po včerajšnjem, šestem, glasovanju povsem nemogoče karkoli napovedati, kako se bo končalo sedmo. In ne samo sedmo, temveč morda tudi osmo in deveto. Le eno je gotovo: da moramo vnovič ugotavljati, kako je neapeljska demokristjanska enotnost kar precej močno razbita, in da je v tem tudi huda nevarnost za politiko levega centra.
Vzporedno z ameriško vestjo o četrti eksploziji atomske bombe na Božičnih otokih je prišla iz Tunisa grozotna vest o najdbi čez 500 trupel Alžircev jugovzhodno od Costantine na področju pod francosko kontrolo. Trupla moških in žensk so zvezana v skupinah po šest oseb, od katerih so nekatere pred smrtjo zapisale svoje ime na cigaretni papir ali pa na škatlice žveplenk, da bi jih mogli spoznati. Tej vesti se je pridružila novica o včerajšnjem fašističnem oasovskem pokolu nadaljnjih 20 Alžircev. Na dlani Je torej, da se morajo francoske oblasti konč-
no odločiti za korenito likvidacijo oasovcev, saj je alžirski minister Jazid ponovno obdolžil Francijo krivde, da sile reda še niso stopile v akcijo, rn zato je Francija kHva za smrt Alžircev, ki padajo pod udarci OAS. Predsednik izvršne oblasti v Alžiriji pa je dejal, da hočejo z makia-velističnimi intervencijami prisiliti alžirsko prebivalstvo do obupa, da bi ostro reagiralo proti Evropejcem zato da bi vojska izbrala en tabor ali drugi. Po mnenju mnogih pariških opazovalcev bo poslabšanje položaja v Alžiriji še bolj pospešilo priprave za referendum o samoodločbi, ki bo verjetno v razdobju med 12. in 15. julijem, kar pa uradno še ni odločena
V Ženevi je generalni tajnik OZN U Tant izrazil zadovoljstvo, da se pogajanja o prekinitvi jedrskih poskusov nadaljujejo kljub ameriškim eksplozijam, In izrazil upanje in možnost sporazuma, ko bodo ti poskusi končani. Razorožitvena konferenca pa je končala proučevanje prvega dela sovjetskega in ameriškega besedila ter b, morala začeti boli konstruktivno fazo dela za bližanje obeh tez. Izvenblokov-ski nigerijski delegat je dejal, da sta oba načrta konstruktivna, tudi če se zdi, da je eden bolj v skladu $ temeljitimi in naglimi ukrepi, drugi pa se razvija postopno tudi v času. ter da so v obeh načrtih še drugi sprejemljivi elementi. Zorin pa je dejal, da je SZ pripravljena spre-Jeti nadzorstvo, če zahodne države sprejemajo sovjetski razorožitveni načrt. Indijski delegat je zahteval zaključek diskusije in začetek pripravljanja končnega načrta.
Na atlantskem sestanku v A-tenah Je ameriški državni tajnik Rusk včeraj dejal, da ne verjame, da hoče SZ povzročiti veliko krizo v zvezi z Berlinom, temveč da želi še vedno stike z Zahodom, in da je zato potreben glede Berlina »modus viven-di» s Sovjetsko zvezo.
Iz Venezuele pa poročajo o največjem vojaškem uporu proti vladi v zadnjih dveh letih: uporniki zahtevajo odstop predsednika Betancourta. Po poročilih vlade Je upor »omejen samo na mesto Carupano,« vlada trdi da ga bodo kmalu zatrli. Stavka rudarjev v Francovi Asturiji, ki traja že 12 dni, se je razširila še na druge pokrajine. Vlada Ja odredila izredno staivje.
Maloazijska
federacija
Jugovzhodna Azija je nedvomno eno izmed tistih svetovnih območij, kjer si interesi velesil zelo ostro in odkrito nasprotujejo in na katerih naletijo napredne družbene težnje v razvoju samostojnih in neodvisnih držav na najbolj oster odpor nasprotnikov neodvisnosti in socialnega napredka sploh. O tem pričajo številni in stalni politični in vojaški spopadi, ki že dolga leta od časa do časa spreminjajo nestalno premirje in zatišje v nevarne n dnarodne krize, žarišča vojaških spopadov in vir očitnih nevarnosti za svetovni mir. Gverilska vojna v Južnem Vietnamu, formalno nikjer ugotovljena, praktično pa resnična razdelitev Laosa, negotovost glede možnosti izbruha vojaškega spopada v zvezi z Zahodnim Irijanom ter politična vretja in upori v posameznih državah potrjujejo, da je vse to območje polno zapletenih političnih in družbenih protislovij in da skriva v sebi spremembe in vretja, ki povzročajo, da je politično delo zelo nestabilno in nesigurno.
To stanje je vsekakor posledica vpliva različnih čini-teljev, vendar prihajajo med njimi po svojem pomenu posebno do veljave posledice kolonialnega gospostva ter boj za vpliv in premoč velesil oziroma njihovih vojaško-blokovskih organizacij. Značilno je, da je delovanje teh činiteljev zelo prepleteno in da se v novejšem razvoju dogodkov boj za ohranitev preostalih kolonialnih pozicij skoraj praviloma izenačuje s prizadevanji, da bi se utrdile pozicije zahodnih blokovskih organizacij. Zato se na tem območju zelo izrazito odražajo blokovska nasprotja, ki so značilna za odnošaje med Vzhodom in Zahodom. Združene države Amerike si prizadevajo, da bi s paktom SEATO in z okrepitvijo položajev marionetnih režimov v posameznih državah utrdile svoje lastne pozicije, medtem ko je povečanje vpliva Sovjetske zveze na tem področju očitno. Omalovaževati ne smemo niti povečanja pomena vloge in delovanja Kitajske. Ta ima zelo močno oporo v 15 milijonih Kitajcev, ki živijo raztreseni po vsem Malajskem in Indoki-tajskem polotoku. Prav tako se povečuje gospodarski in politični interes Japonske za to območje, kot posebno pomembnega činitelja pa moramo upoštevati tudi vpliv izvenblokovske politike Indije in Indonezije ter izvenblokovske politične orientacije kot bistveno nove sestavine v razporeditvi političnih sil sploh.
V tako zapletenem položaju ne preseneča pojav načrtov, katerih namen je preprečiti zmanjševanje vpliva kolonialnih sil. Rezultat uresničenja teh načrtov naj bi sicer bil ustanovitev nove, baje, neodvisne države. Gre
za zamisel, katere avtor je,
kakor trdijo, premier Malaj ske federacije Abdul Rahman, o povezavi sedanjih ali nekaterih bivših britanskih kolonij v tako imenovano Malazij-sko federacijo. V Londonu so to zamisel pozdravili in izdelan je bil načrt, po katerega proceduri lahko pričakujemo, da bodo imeli Malaja, Singapur Britanski Borneo ter protektorata Saravak in Brunej (vsi trije na Severnem Borneu) v dogledni prihodnosti enotno vlado, ki bo najmanj upravičena, da bo v njihovem imenu vodila skupno zunanjo in obrambno politiko.
Britansko kolonialno politiko na Daljnem vzhodu karak-tčrlzira nedvomno neka prožnost. V razliko od Francozov, Nizozemcev in Portugalcev, ki so svoje kolonije na tem območju sveta zapustili šele po vojaškem porazu, so Britanci zasledovali politiko postopnega, čeprav zelo počasnega prenašanja samouprave in oblasti na domače politične sile, zagotavljajoč si, včasih s silo orožja, tak tempo procesa svojega umika, kakor so si ga zamislili. To «politično modrost« vsebujejo, kakor kaze, tudi načrti o organiziranju Malazijske federacije, ker se o njej razmišlja že glasno, čeprav imata od določenih petih sestavnih delov bodoče federacije le Malaja in Singapur (res pa je, da sta to najbolj važna dela) v sedanjem trenutku omejeno formalno neodvisnost. To postopnost in ((prostovoljnost« pa je sicer mogoče oceniti kot edino pozitivno sestavino načrta, o katerem govorimo.
Narava položaja, stopnja gospodarske in politične razvitosti posesti in specifični interesi vsakega izmed določenih sestavnih delov federacije kažejo, da bo to umetna politična tvorba, ki bo skrivala v sebi zapletena nasprotja in različne interese. Pri tem moramo upoštevati predvsem dejstvo, da se postavlja za konsolidiranje britanskih pozicij na strateško in
gospodarsko zelo pomembnem Malajskem polotoku kot bistven pogoj — povezava med Malajo in Singapurom. Ta sta naravno usmerjena k ustvaritvi močne politične kohezije v svojih odnošajih, ker sta gospodarsko medsebojno neposredno odvisna: Singapur služi tranzitu malajskega izvoza (kositer in kavčuk), Malaja pa zalaga Singapur z delovno silo, živili in mu zagotavlja edino zvezo po kopnem s celino.
Singapur pa je veliko bolj razvit kakor Malaja in znano je, da ima zelo napredno socialno in delovno zakonodajo, ki koristi predvsem singapurskim Kitajcem (približno 80 odstotkov prebivalstva). Z druge strani pa živi tudi v Malaji zelo močna kitajska manjšina — približno 2,5 milijona Kitajcev, medtem ko je Malajcev 3,5 milijona, Indijcev pa 1 milijon. Tako bi imela združitev Singapura in Malaje za posledico krepitev vpliva Kitajcev v zveznem parlamentu in politiki države sploh. Ce upoštevamo dejstvo, da ostajajo ((čezmorski Kitajci« povezani s svojo do-
movino, ne glede na to, da
se ne strinjajo vedno z njeno politiko, in da je vpliv pekinških idej med kitajsko mladino in tudi v sindikalnih organizacijah Singapura čedalje močnejši — se vlada Malajske federacije boji spremembe v razmerju sil, do katere bi prišlo, če bi se Singapur vključil v federacijo. Odtod izvira tudi ideja, naj se federacija razširi ter naj se s pritegnitvijo drugih posesti, katerih prebivalstvo pripada večinoma malajski etnični skupini, paralizira povečanje kitajskega vpliva.
Ideja o organiziranju Malazijske federacije pa ni motivirana izključno z željo, da bi se paraliziralo povečanje vpliva Kitajske. Avtor načrta o organiziranju Malazije premier Rahman je prej predlagal, naj se organizira federacija, ki bj orsegala razen sedaj določenih posesti tudi indonezijski otok Sumatro, ker naj bi bil baje poseljen z Malajci, po nekem drugem načrtu pa tudi Novo Gvinejo. Težnje tega malajskega politika, ki je znan po svoji zahodu naklonjeni politični orientaciji, so torej usmerjene tudi proti Indoneziji. Malaja ni samo član Britanskega commonwealtha, marveč Je povezana z Britanijo tudi s ppsebnč vojašfkč'' zvezo m tako je njeno zunanjepolitično delovanje usmerjeno ne le proti ((komunističnemu vplivu«, marveč tudi v preprečevanje vpliva izvenblokovske politike Indonezije.
Na podlagi vsega tega lahko sklepamo, da imajo načrti o organiziranju Malazijske federacije predvsem namen aktivno vključiti tisie britanske posesti, ki imajo na zahodni vojaški blok velik strateški pomen, v sorazmerno trdno in formalno neodvisno državno organizacijo, pove-ki bi zagotavljali njene interese. V tem pogledu naj bi bila Malazijska federacija točka opore tudi v vojaško političnem kosanju z nasprotnim blokom držav ter instrument boja proti izvenblokov-ski politični orientaciji na tem področju. Z druge strani pomeni načrt o njenem organiziranju, če upoštevamo značaj aranžmajev, s katerimi bi bila federacija povezana z Veliko Britanijo, tipično neokolonialistični akt, ker. bi zavaroval vse pomembnejše britanske kolonialne interese na tem območju (vključno gospodarske, vojaško strateške in politične pozicije), čeprav bi dobila federacija formalno neodvisnost. To pa je nedvomno eden izmed ventilov proti krepitvi radikalnejših osvobodilnih tokov. Organiziranje Malazijske federacije pomeni potemtakem poskus, da se britanski kolonialni interesi in interesi zahodnega vojaškega bloka v sedanjih britanskih protektoratih ali polkolonijah v jugovzhodni Aziji zavarujelo in izolirajo od tistih vretij, ki so značilna za območje kot celoto in da se v njih ustvari sorazmerno solidni temelj za upiranje tem vretjem in naprednim procesom, ki prežemajo sodobni razvoj azijskega jugovzhoda,
ZDRAVKO MICIC
Pospešene priprave za referent
(Nadaljevanje s 1. strani)
«Ce sila reda ni stopila v akcijo, je pripomnil Jazid, je za to kriva Francija, in Francija je neposredno odgovorna za smrt Alžircev, ki padajo pod udarci OAS. Mi hočemo biti lojalni do podpisnikov evianskih sporazumov in do izvršilne oblasti.«
Jazid je,( dalje izjavil, da bi lahko nastale hude posledice, če se bo stanje v Alžiriji še dalje slabšalo. Izjavil je dalje, da Francozi v Alžiriji pomagajo fašistom OAS in s tem «gredo danes po poti, ki vodi v grob, kjer bo pokopana njihova prihodnost v Alžiriji«. Dalje je izjavil, da bodo . v kratkem sporočili ukrepe, ki jih je določila alžirska vlada na svojih sestankih v Tunisu.
Poslabšanje položaja v Alžiriji je po mnenju pariških opazovalcev še bolj pospešilo priprave za referendum o samoodločbi. Tudi francoski minister za informacije Peyrefitte je danes izjavil, da je vlada na današnji seji potrdila, da se bodo evianski sporazumi v celoti izvajali ob strogem spoštovanju določenih rokov. Dodal je, da je vlada odobrila u-
Titov in Glenn pri predsedniku Kennedyju
Tiskovna
konferenca
Titova
WASHINGTON, 4. — Podpolkovnik John Glenn je na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi njegov sovjetski kolega major German Titov, izjavil, da je bilo prvo srečanje med obema kozmonavtoma koristno za o-ba. Predvsem sta se razgovarjala o svetlobnih drobcih, ki sta jih videla med svojim letenjem.
V odgovoru na vprašanje nekega novinarja o morebitnem znanstvenem sodelovanju med Z DA in ZSSR je major Titov dejal, da poganjajo satelite bodisi v ZDA bodisi v ZSSR vedno bolj močne vojaške rakete. »Cim prej se bomo razorožili, tem prej bova jaz in Glenn skupaj odletela osvajat vesolje,« je izjavil Titov ter je pri tem omenil popolno razorožitev, ki jo je predlagal Hruščev.
Podpolkovnik Glenn je nato pripomnil, da se bo ura razorožitve tem bolj približala, čim bolj se bodo odnosi med Vzhodom in Zahodom izboljšali. Zatem je Titov dejal, da se znanstveniki iz vseh držav strinjajo med seboj, toda diplomati sami se ne morejo sporazumeti. Pripomnil je tudi, da po njegovem mnenju vesoljski poleti ne morejo škodovati kozmonavtom z genetične plati. Titov pa ni hotel povedati nič podrobnega, kako sovjetski »Vostoki« pristajajo. Ker niso bili novinarji zadovoljni z odgovorom, jih je povabil, naj si gredo v Moskvo pogledat model vesoljske ladje, ki je tam razstavljen.
Kasneje sta bila John Glenn in Titov v gosteh pri podpredsedniku ZDA Lyndonu Johnstonu, ki je skupno s soprogo priredil sprejem na čast delegatom COSPAR. Kozmonavta sta se sprehajala po salonih, kjer ju je na desetine občudovavcev prosilo za podpise. Kasneje sta se oba kozmonavta prisrčno poslovila. Major Titov in njegova soproga odpotujeta danes v Baltimoro, kjer si bosta o-gledala neko veliko tovarno.
ŠTEVILO ŽRTEV NARAŠČA
Mrtvih je bilo telo 163 pri nesreči blizu Tokia
Zaradi suše v Tokiu primanjkuje vode, tako da ni bilo
niti mogoče takoj opraviti operacije
TOKIO, 4. — Velika železniška nesreča v bližini Tokia, o kateri smo poročali včeraj, je povzročila po zadnjih vesteh 163 smrtnih žrtev, medtem ko je 385 potnikov ranjenih, od katerih jih je 190 v smrtni nevarnosti.
Po zadnjih podrobnostih se je nesreča pripetila takole: Neki tovorni vlak, katerega strojevodja ni prav razumel znaka, se je iztiril in lokomotiva se je prevrnila na tir. Potniški vlak, ki je tedaj privozil, ni mogel zavreti pravočasno in eden njegovih voz se je iztiril. Vlakovodja je ukazal potnikom, naj stopijo z vlaka. V tem trenutku je privozil tretji vlak, ki se je zaletel v iztirjene vagone, in začel goreti. Nekaj iztirjenih vagonov se je prevrnilo čez škar-po ter padlo na bližnje hiše. Pri tem je prišlo do prave morije. Tretji vlak je naravnost pokosil potnike drugega vlaka, ki so se medtem napotili peš ob tiru proti Tokiu.
Reševanje ponesrečencev je bilo precej otežkočeno, ker je bila prekinjena dobava električnega toka. Reševalne skupine so morale delati ob svetlobi žarometov, ki jih je pripeljala na kraj policija. Delo reševalcev je motilo tudi več tisoč radovednežev, ki so prišlj na kraj nesreče. Kot da vse to še ne bi bilo dovolj, primanjkuje v Tokiu zaradi suše tudi vode, tako da so morali zdravniki zaradi pomanjkanja vode odložiti tudi operacije.
. ..............................................................................................................................lillllllll
DVAKRATNI PRIMER
UMOR ŽENE IN SAMOMOR
Policija je aretirala strojnika
tovornega vlaka, ki je z iztirje-njem povzročil nesrečo. Obtožili so ga nemarnosti, ker ni pazil
na znak.
Telefoniranje iz letal
NEW YORK, 4. Potniki ameriških letal bodo za časa poleta preko Združenih držav lahko telefonirali z letal kateremu koli telefonskemu naročniku ameriške telefonske mreže. Telefonirali bodo lahko potniki le takrat, ko bodo letala/ letela v višini nad 1500 metrov. Komisija za zveze je predlog telefonske družbe načelno sprejela in bo v kratkem izdala dovoljenje za gradnjo sprejemnih in oddajnih postaj.
Strokovnjaki iz FLRJ v tujih deželah
Oče ranil s strelom iz puške sina in sebe
AttfDRIA (Bari), 4. — Preteklo | zal grlo in visi sedaj njegovo noč je 42-letni mlinar Riccardo življenje na niti. Ceci je imel Scamarcio iz Andrie ubil svojo zadnje čase živčne napade, zlasti
BEOGRAD, 4. — Član vrhovnega sveta Sudana general Hasan Bcsir Nasr je prispel v Zagreb, kjer ga je sprejel predsednik izvršnega sveta LR Hrvatske Jakob Blaževič s skupino generalov in višjih oficirjev JLA.
Iz Kartuma poročajo, da je predsednik Sudana general Abud sprejel skupino jugoslovanskih strokovnjakov, ki so si ogledali predvsem področje na obali ob Rdečem morju, kjer bodo gradili pristanišče. Jugoslovanski strokovnjaki so v Sudanu že zgradili tovarno usnja, sedaj pa gradijo tovarno lepenke. V Indiji pa gradijo jugoslovanski strokovnjaki hidrocentralo, za katero so vso opremo izdelala jugoslovanska podjetja. Hkrati pa delajo na izsušitvi nekega jezera pri Kalkuti. Ta dela bodo trajala štiri leta. V Indiji končujejo jugoslovanski strokovnjaki tudi 170 km dolg plinovod med Kalkuto in Durgapu-rom.
V Libanonu bo letos končana prva faza hidrosistema in hidro-centrale na reki Litaniji, pri čemer je zaposlenih več jugoslovanskih podjetij. V Libanonu gradijo Jugoslovani tudi jez. Podobne objekte gradijo jugoslovanski strokovnjaki tudi v Nepalu, Pakistanu. Etiopiji in še v nekaterih deželah Azije in Afrike.
radi bombardiranja. V resnici gre
pravzaprav za preselitev v nove hiše, ki jim jih je priskrbela občina ali država v četrti »Traia-no». Občina je tudi poskrbela za prevoz pohištva.
Padci je v kanal in utonil
BENETKE, 4. — V vodah kanala S.' Giuseppe a Castello je utonil 3-letni Walter Gabrieli. O-trok je za trenutek zbežal materi ter se je igral ob kanalu, zgubil ravnotežje in padel v vodo. Nihče ni v prvem trenutku opazil nesreče in ko je neki deček nekoliko kasneje videl otrokovo truplo, ki je plavalo na vodi, je bilo že prepozno. Oče še ne ve za nesrečo, ker je v Egiptu na neki ladji.

Radioaktivni stroncij
NEW YORK, 4. — Higienski u-rad države Nevv York bo izvedel proučevanje o količini stroncija 90, ki ga vsrka človeško telo, in sicer na podlagi pregleda otroških zob. Higienski urad se je odločil za tak korak po sprejemu tisočev pisem, v katerih izražajo ljudje skrb zaradi radioaktivnega stroncija, ki ga krave požirajo s krmo in pijejo otroci z mlekom. Higienski urad je poslal vsem zobozdravnikom okrožnico, naj mu pošljejo odslej vse zobe, ki jih bodo izdrli otrokom. Ta urad opravlja večkrat analize, da bi ugotovil, koliko radioaktivnega stroncija je v mleku in drugih živilih. Do sedaj je ugotovil, da je ostala ta snov v dopustnih mejah.
krepe za vzpostavitev reda v Alžiriji. S tem v zvezi je treba ugotoviti, da je francoski visoki komisar sprejel zahtevo izvršilne oblasti, da se uporabljajo tudi alžirski policaji v borbi proti terorizmu. Dobili bodo uniforme, •toda lahko bodo nosili tudi civilno obleko. Gre za okoli tisoč policajev, ki se že vežbajo in bodo čez tri ali štiri dni nastopili službo v Alžiru in Oranu. Izvršilna oblast je mnenja, da bo treba več tisoč mož za pripravo učinkovitih enot za nastop proti fašistom.
Minister za informacije je povedal tudi, da je vlada odobrila pripravljalne določbe, na podlagi katerih bo izvršilna oblast takoj po samoodločbi prevzela politični in upravni sektor ter vzdrževanje reda.
V	Oranu so danes aretirali pet funkcionarjev tamkajšnje prefekture med preiskavo v poslopju prefekture takoj po atentatih, ki so bili izvršeni v tem poslopju. Predvidevajo se nove aretacije. Delegat za informacije Soyer je na tiskovni konferenci izjavil, da so pri atentatih bolj ali manj soodgovorni nekateri javni funkcionarji, in da nameravajo oblasti v celoti zahtevati od javnih funkcionarjev izvajanje politike vlade.
V	Alžiru so davi v predelu De Manoueuvre določili policijsko uro za ves dan in začeli sistematične preiskave, ki bodo verjetno trajale več dni. Vse trgovine so zaprte, razen lekarn in pekarn. Samo ženske so lahko odšle za dve uri na ulice. Vendar pa so fašisti izvršili v raznih delih mesta več atentatov. Dopoldne so med raznimi atentati ubili dva. najst Alžircev, pet pa jih ranili. Nekaj pred 14. uro pa so na gričih nad Alžirom povzročili eksplozijo avtocisterne, ki je bila polna bencina. Pri tem je bil ubit en Alžirec, ranjenih pa je bilo 30 Alžircev in dva Francoza. Nastali so tudi številni požari. Namen teroristov je bil zagnati cisterno ob skupino hiš, kjer stanujejo Alžirci, a se je prej ustavila ob pločniku.
Pariški dopisnik angleškega liberalnega lista ((Guardian« piše, da so francoski oasovski voditelji izjavili, da je bil bivši general Salan «ovira za pravo revolucio-
narno politiko«.
Pri ***,
minjajo: «Mrtva je OAS
in nastala je OAS P
absolutne revolucije.« jji!
mnenja, da nameravaj® ^
rekrutirati mednarod«^ ^
ki
fašističnih in nacističn^ tov iz vse Evrope, k^j-jjj,
borila v «francoski jr god*
((^družila Evropo mu«.
proti
Stota obletnica narodnega prepoj v Dalmaciji in
„AGREB, 4. — P°d !&(> stvom predsednika hrv m bora dr. Vladimira ^ . .. I
15. maja začetek
obletnice narodnega P • _ Dalmaciji in Istri. D® J nosti bodo odprli razSbnegJ mentov iz tega Pon,e,,1jjjli(| dovinskega razdobja. pesi vatska pa bo objavi zbornik. Organizirali .# dva simpozija v Zadr fj|(-in posvetovanje zgod® ’
D lik
Via«
ti
2ai iitj
do Vh Pri; ltV| Po
t "e,
Med proslavami, bi jale do oktobra, bo tu ^ pil
ložnostnih manifestac^j^j),#,
v Pulju, v Splitu, brovniku in Kotoru
Otvoritev najv#
hidrocentrale v
ri«bi
SPLIT, 4. - Ob Pj,, »l ritve hidrocentrale	jir
tini pri Omišu, najve J p vanske električne cen ^ jo zgradili v planin' ^ ki bo proizvajala leto® ^ milijardo in pol kWni deljo dopoldne v 5>P go' zborovanje, na katere m ril predsednik repubj* J danes je bil ves Spl” f(piF
“	. j—i j
cvetju. Preaseu..- .mv ob tej priložnosti 0 fj ( b, ki so sodelovale ^ P
odicli'
tvi hidrocentrale in ^.tjil
siene pri 20 drugih P LJUBLJANA^-yenije'
prA
izvršnega sveta slo'r,v‘„ C1
Kraigher je odpotoval kjer se bo nocoj u „[# certa Slovenske filhar1" .
iii'11*
miiiimiiiiituiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii"’"'

I
t
'ti, *» »e [b) it k
\
Pi
H,|
i»
lta
M
•to,
'tli
»«k
*iv,
f tu,
/VAA/
tjln.tlui
ženo z dvema streloma iz samokres«, nato pa je s tretjim strelom ubil še sebe. Zakonca st» se ihalo prej vrnila iz Tranlja, kjer sta se udeležila proslav tam-
kajšnjega patrona. Komaj sta se ulegla, je Scamarcio vzel iz po-
steljne omarice pištolo in ustrelil ženo v teme, sebe pa v jetra. Strele so slišali morilčeva mati jn sedem otrok, ki so vsi mladoletni. Pritekli so v sobo in z grozo videli pred seboj mrliča. Zdi se, da je treba pripisati u-mor in samomor ljubosumnosti.
V kraju Sant’Emidio pri Ala-triju je 32-letni Ennio Ceci do smrti zabodel z nožem svojo 30-letno ženo Ginevro Prometico. Ta. kqj nato si je z nožem prere-
po smrti 4 leta in pol starega sina Silvana, ki je umrl za otroško paralizo.
^Tudi v Severni Italiji se je pripetil podoben primer. Oseminšestdeset let »tar kmet Giusepjje Perano iz Imperie se je skregal s svojim 41-letnim sinom Petrom ter sprožil vanj strel iz puške, nato pa se je ustrelil v grlo. Sedaj sta oba v bolnišnici. Zdi se, da je prišlo do spora iz gmotnih razlogov.
Železniška nesreča brez hudih posledic
REKA, 4. — Italijansko ladjo »Coraggioso«, ki je nasedla na podmorski greben pri otoku Su-sak, so pripeljali v reško pristanišče. Skoda je precej velika.
........................................................................................................................................lili IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII milil III lllllllllllllll
Riba leto dni z naočniki
KOPENHAGEN, 4. — Tukajšnji dnevnik »Berlingske Tidense« piše, da je neki danski ribič iz Esbjerga ujel polenovko, ki je nosila par potapljaških očal. List je objavil sliko ribe na prvi strani. Pri tem je tudi pripomnil, da je stvar še toliko bolj čudna, ker so bila očala na pravem mestu. Po znamenju, ki ga je pustila elastična vrvica na ribi, kaže, da je nosila očala voč kot leto dni.
BEOGRAD, 4. — Predsednik vlade Singapura Lee Huan Liu, ki je bil štiri dni V Jugoslaviji je
odpotoval danes z letalom v Rim. Pred odhodom je izjavil, da je potrebno sodelovanje Singapura z Jugoslavijo in da želi Singapur po svoji poti v socializem brez tujega vmešavanja.
Tat ne sme biti pozabljiv
RIM, 4. — Rimski karabinjerji so aretirali 38-letnega vlomijca Al-da Fornettija, ki je skupno z drugimi pajdaši v noči med 27. in 28. aprilom odnesel družbi «Maxima
Film« malo blagajno, v kateri je bilo 9 milijonov lir. Med preiskavo so namreč karabinjerji našli odvijač, ki je bil zavit v list papirja, na katerem je bil naslov trgovca z železnino, ki je to orodje prodal. Sli so k trgovcu, ki je na eni izmed slik večkrat kaznovanih tatov spoznal Fornettija.
Ker se je Fornetti nekaj dni prej zaletel s svojim avtomobilom v avto filmske igralke Helene Chanel, je pustil avto v popravilu. Karabinjerji so šli h mehaniku, ki je popravil avto in tako jim je padel vlomivec v past. Kasneje so karabinjerji ujeli tudi njegovega sokrivca.
TURIN, 4. — Na progi Turin-Bussoleno-Modane, ki veže Pie-ment s Francijo, se je potniški vlak št. 953 ob 9.30 zaletel na postaji Rosta v ustavljen tovorni vlak. Trčenje je bilo precej močno, tako da se je nekaj potnikov potolklo. Iz Turina so se odpeljali na kraj rešilni avtomobili in avtomobili s pripravami za očiščenje proge.
Vlak je vozil z brzino 90 kilometrov na uro, ker so znaki na postaji Avigliana kazali, da ima prosto pot. Strojevodja je videl, da stoji na istem tiru tovorni vlak, šele ko je bil v oddaljenosti kakih 100 metrov od njega. Zavrl je ln skočil v zadnji del lokomotive, ki se je z vso silo zagnala v zadnje vagone tovornega vlaka. Lokomotiva je popolnoma razbila dva tovorna vagona ter se dobesedno »splazila« na tretjega. Na srečo pa se ni prevrnila, tako da so ostali potni-ški vagoni na tiru. Strojevodja se mora zahvaliti svoji prisebnosti, da je ostal živ. Nekaj laže ranje nih potnikov so kasneje sprejeli v bolnišnico v Aviglianl.
«Opcracija izgona?
NEAPELJ, 4. — V Neaplju je v teku prava »operacija izgona«, ge od vojnih let je bilo v bivši vojašnici Biancbini in v nekem drugem bližnjem poslopju 335 družin, ki so izgubile stanovanja za-
MILAN, 4. — Na procesu za zločin »Bertonica« je javni tožilec zahteval 30 let ječe za Luigi-ja Dansija zaradi namernega u-mora. Za obtožbo grdega ravnanja z ženo in hčerko pa je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Za Anno Amazio in. Vittoria Amazio je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, kar se tiče umora. Pač pa je zahteval 4 leta ječe za Vittoria, in sicer zaradi zvodništva.
Študentje zasedli sedež Akademije lepih umetnosti
RIM, 4. — Včeraj so študentje zasedli Akademijo lepih umetnosti v Ul. Ripetta. Kakih deset jih je ostalo na sedežu akademije tudi čez noč. Prosvetni minister Gui je poveril podtajni-nika Magrija, naj prouči zadevo in sledi njenemu razvoju. Danes dopoldne so predstavniki študentovskega sveta prejeli pismo predsednika akademije sen. Ceschija, v katerem je med drugim rečeno, da je podtajnik Mtigri pripravljen sprejeti predstavnike študentov akademije pod pogojem, da se takoj preneha zasedba sedeža inštituta. Študentje so po sestanku zavrnili ta predlog ter izjavili, da bodo imeli sedež inštituta še naprej zaseden, dokler njihove zahteve ne bodo sprejete in jim ne bo ugodeno.
A
namerava za stalno
Judy Gariand se naseli v Angliji
LONDON, 4.	— Ameriška
igralka Judy Garland je pred nekaj dnevi prišla s tremi otroki iz ZDA v London. Rekla je. da je hotela ubežati bivšemu možu, ki je grozil, da ji bo odvzel otroka, ki ju je imel z njo. Včeraj je igralka izjavila, da se
Segni, uradni kandidat KD za predsednika republike, tudi pri šestem glasovanju ni dobil dovolj glasov. Na sliki ga vidimo sredi parlamentarcev
Angliji. To je
skovni konferenci, ^ svečena filmu, v k®!<j jji dy Garland nastop0 rega snemanje se bo
ielo.
Quasimodo na u
ItaliAA
DUNAJ, 4. -belov nagrajenec 5® ^f.
simodo bo 13. maj° ' fth1
Dunaj, kamor go lol®*« štitut za romansko J . |c«‘.
__:____;
DO
univerzi ter itali)an ^ inštitut. Quasimodo maja predavanje 0 m,, vek v današnji P°e‘ ,.t\i
Tudi Jane M*n.SfolH> je hotela ra*P°r J
SANTA MONICA, ',/ii

A*
ska igralka Jane ..itrj,
J
‘V,
vložila prošnjo na. Ko so 'časni moža za izjavo, ) da o tem nič ne v , i™ najbrž za šalo. ^ je imela igralka o ,tf |iJ h novanju v Hojt K H konferenco, na ^at^jCn
la svojo namero. ” ckey Hargitap )e
porekla. Igralka )e „0ef ( di zaprosila,, da n,eL i'"V stvo obeh otrok, ^ leta in 21 mesece«' ^ pa je prispela Jane in Mickeg °e Operni v Muenthe® MUENCHEN, 4- . t„li\ državna Opera Pr’P ni festival v N«« JO trajal od 12. a«Pu* “ t/, tembra. Na spore®” K Richarda Straussa \ „ rfij
tembra. Na spored0 Richarda Straussa \ g gr,
same Frau, KavaVJ , » Irnnl Arnbp.lla. A?1 a
s
lomi, Arabella, A1. tgit‘.A xos, Capriccio, ln ,tf0rl Ji ,. stival Concert >n ' fi, .1 v)i chard Strauss),	e	'j	•
ta (Don Giovanni ^ ’ ščini, Titus, ™ar°'
La finta giardinie^, Jj
irni crM*)i r*noi fflTl - {''■J
janščini, Cosi fapj
glio),	Franka	M®,	,	«
ni napoj, Serenad ^. bodo:	Joseph	B0,/.
rich Bender,	K®r‘	U
bert	Heger,	f<	V
Hans Knappcrtsbus Jtl ger, Heinz Wallb°r°’ von Zallinger.	,
Bayreuth t? \
BAYREUTH, *■ o,„ na ivagnerska se/i£<l® J reuthu se bo P j« ’ lija s «Tristanor*
Dirigiral bo K°r h«*1 r ^ silca glavnih vl°Lorifj git Nilsson in * gassen. Potem bo rftpK! voalisch dirigiral tf 1, ( ja» in »Lo/ieneri««’-^ ) Ji operah, ki ju zrežiral Wieland	I

nastopali:	sopra^Vji
de Los Angeles 1 fgtjj
nac, ki bosta v n Elizabeto, Windgass ser), Jan Thomas Anja Silja (Els°\’^ ^ nay (Telramond) 1
(Ortrud).
V.
I
v
s
?
g
S
.•J
buf
l ‘
»>!..
SjŽELA, KI JE ZMES NAPREDKA IN ZAOSTALOSTI
Absolutna oblast v M aro k n
zavira njegov razvoj
M v
p0cn° sta se razširjeni samovolja in korupcija - Položaj r(*nco.zov - Visok odstotek nepismenosti - Vpliv Alžirije
#■7
H
ks(1( ■pon lej k ivo
ne«’
“?]
lodo
»«r)f
boi*
im
liki
M° ,i okf1! bo tu V
Cobr:
It trd p°2navalci maroških pri-Vlatja , ’ “a v Maroku še vedno t ?kšnja samovolja. Pa tu-2adnstui>CIJa’ da *car čedno cveti. tirja omeniti primer Aga-tal e5ta’ k* Ra je pred leti Ve* svef32^^* strahotni potres ttltad-. ie zbiral »redstva za •tvj v e’ ni*kar so bila ta sredin Vasphre*e^'n' mer> razdeljena česet irji' ot*daljenih po nekaj 'Nijf nnietrov od potresnega •lih, irj ’ v'em ko se je po nasedati t° ma'one prenehala ob-
*	®1* Sft Kilu nAn.ilniamo
so bila popolnoma
•	o«*"*!2”*"'0 samo ono, kar
easopiSi ■ • Mesto tega pa so j®t( k Ponašali dan za dnevom bjoJih :^skih princez, smeh-** tkhevp 6 !n božajočih otroke, ki »tso videli skorje kruha.
"'^itatm dogaja, da se pred bol-
že ob
štirih zjutraj
_ -L j —	Ml
‘»iirslr r?\'. bolniki v vrste. A-PreJeia °°čina je po katastrofi ,vt°arnbm dar dokajšnje število llk ■ Ulanr- toda privoščiti si
01 je vsak, zakaj za prc-%,*«»>« Plačati naravnost
cene.
Wi 5o ®°sPodarsko-finančni po-toltjlr _v Maroku malone vsi * lanu Vr?peicev, razen narod-Kij’,a’ je bila nacionalizi-l* kralj u temu se smatra, da °8atih Masaa sodobnejši od vseh _ hioč *eočanov. In dasiravno i' J ČobroCI’ da se ne fazu-iVllil„v snu*2 domačo burzoazijo, 3 feji ukrer'pimv Pričakujejo na-«cije ePi v smeri naciona-
sestati!'01 je tu v največj'
3bp'"ien °d trgovcev in
iili?te«i7 t**tn.ikov- Med temi s0
lahko privoščijo
Kil
P«
je#
iivij'd, k, “V tz 81
b»i)‘
lil'”
„ Poč, Puljiče .Tisoč in • e|,stva ' l. P® svoja finančna
1
investirajo v
dejavno
Vaiut^ spreminjajo v tujo
'M jt ,uj*ni. kar je razvid-in nekaterih večjih fran-in, ruR'b pobud, med ka-^^'Pvesticij«
4
!>
si"
i*
ti«"0 Valut*’ sPremin.iajo v tujo
s«f>5*asif ?isss
■■■'
Pl ttas^c'ie ENI niso na
I Va ^eStU'
iii'vP°stile tudi v industrijski tin ' vse razv°j nemalo oviran i-Nje j *Wbihe počasnosti, sa-finanakorupcije' Ni dolgo, li,‘j da je Pt>e8a ministra napa-C'P'to °° p®'5!6 povsem pro-t Pote8nil okrog štiri (, Pekateri*1” dal na razpola-•t »- 1,1 družbam. Toda nih-
ni več kot toliko
SV* to jy«t0
|A ali *? P°stavlja tudi vpra-C, P« rt.t Maroko — bogat l]|Hih ,.i°Vni sili kot podze-(A le ltl*dih in plodni zem-P»jU ^Ifta * e1J* Ponašal jarem iba'Pej(' Sam° vprašanje je i(P« HiJ aanir;?Vezano Z nekim dru-™ biiiv!6 C vPrašanjem uzako-
C°«teiUOVOlje- 0 kateri smo
b.',lp, pravkar nekaj ome-*v®da, vse dokler ne
|<I
A
l0«t
,4
\ A
i»'
iiti'
4
°y
%
h
%
<i i
dl
tol'
■I
,r!i#
if*1 j, d«
Hi A* mA0”’ s katerim bodo hi kraljeve absolutne “teč upati na kaj bolj-
Sih,
V splošnem so v Maroku, kot smo že omenili, najbogatejši ljudje Francozi. Pravijo tudi, da bi njihov položaj vsekakor moral vplivati na njihove sonarodnjake v Alžiriji, namreč v tem smislu, da bi razumeli, da se tudi v alžirski Alžiriji da odlično živeti, zakar pa, razumljivo, treba najprej prenehati s terorizmom.
Maroko potrebuje Francijo, pravijo francoski trgovci, zakaj vse, kar je v Maroku trajnega, je postavila, je izgradila ona. Lahko da je storila tudi razne napake, pravijo, toda za vse, kar je vrednega, dolguje Maroko prav njej.
Ne glede na to, da so takšna gledanja pretirana, treba priznati, da delno držijo. Sicer pa katera kolonialistična država, ki je hotela iz zasedenega področja potegniti čim večje dobičke, na tem ni izgradila upravnih poslopij, tovarn, električnih central, cest, železnic? Brez teh neobhodnih instrumentov tudi dobičkov ni moglo biti. Francozi so, jasno, investirali zase, ne za Maročane.
Po mnenju nekaterih okorelih predstavnikov tradicionalnega in neo-kolonializma, je Maroko danes izložen dokajšnji nevarnosti,
da se kralj Hasan pod pritiskom opozicije ne bi začel preveč opirati na SZ. Toda stvar ni v tem, pač pa je činitelj, ki bo v bodoče vedno bolj vplival na usodo Maroka, neodvisna Alžirija. Od vsebine in oblike njunega sodelovanja bo v bodoče v odločilni meri odvisna njuna razvojna pot.
Vprašanje, ki Maroku zadaja danes največ skrbi, je nepismenost. Njegova rešitev je najtesneje povezana z vprašanjem šolstva, ki je še nerazvito. Število nepismenih se vrti okrog 78 odstotkov, po vaseh okrog 95 odst. V Casablanci, ki je najmodernejše mesto dežele, je samo 2.2 odstotka njenega arabskega prebivalstva dovršilo pet razredov o-snovne šole. To porazno stanje pripisujejo Arabci .posebnim interesom francoskih kolonizatorjev, ki so načrtno uničevali arabsko kulturo in potiskali ljudstvo v zaostalost*.
Brezpomembno bi bilo dokazovati resničnost teh obtožb, saj je razumljivo, da niso imeli Francozi, dokler je bil Maroko njihova kolonija, nobenega interesa, da razvijajo znanje in kulturo tamkajšnjega prebivalstva.
Zdaj skuša francoska vlada to popraviti, in sicer tako, da na svoje stroške organizira osnovnošolski pouk v osmih okrožjih, vtem ko v ostalih štirinajstih skrbi za to maroška vlada. Tega pa Francozi ne delajo iz docela človeških in demokratičnih razlogov, temveč iz bojazni, da bi v nasprotnem primeru Maroko ne prišel pod vpliv kultur, ki bi ne bile francoske. Zakaj, za vsem tem se vedno nekje skrivajo določeni materialni interesi.
Težnja je, da bi se obstoječe število 200 tisoč učencev dvignilo na milijon, toda težave so z učiteljskim kadrom. Ce k temu prištejemo še lenost in nanjenje h korupciji, zaradi katere se dogaja, da pridejo celo do univerzitetnih mest docela nesposobni in nekvalificirani ljudje, potem so te težave povsem očitne. Vendarle, dasiravno izredno počasi, se tudi na tem področju stvari nekako izboljšujejo. In tudi v tem pogledu, bi lahko rekli, bo Maroko mnogo pridobil od komaj osvobojene Alžirije. Zakaj duh, ki ga bo ta zanesla v deželo bo vsestransko spodbudno in zdravilno vplival na ves nadaljnji razvoj njenega življenja.
Lepa francoska filmska igralka Mylene Demongeot, dimo v filmu (Maratonska bitka«
kot Jo vi-
bi mogel tudi zbledeti
Pogled na dei razstavišča v Hannovru
(Poseben dopis)
HANNOVER, maja
Prvega maja je bilo v Hannovru tako hladno, kot sredi zime. To pa ni oviralo desetti-sočev ljudi iz Nemčije in tudi iz tujine, da bi ne prihiteli na ogled 15. industrijskega velesejma, ki nosi naslov »Deutsche Industrie Messe 1962».
V bistvu je ta velesejem nekakšno srečanje industrijcev Zahodne Nemčije in celinskih pa tudi prekomorskih dežel. Po svoji važnosti pi je to največja tovrstna razstava na svetu. Res je, da Hannover ne bo imel rekordnega milijonskega obiska, kakršnega je imel Milan, toda vrednost sklenjenih pogodb bo vsekakor dosegla in presegla milanske, pa to bo hkrati dalo nekakšno sliko bodočega ekonomskega razvoja ali zastoja v Zahodni Nemčiji. Ostaja pa dejstvo, da ta velesejem ni namenjen širokemu občinstvu, saj razstavljene predmete razume v glavnem le tehnik, ker so to njegova stvar, ter posloven človek, ki te predmete kupuje oziroma prodaja.
Na velesejmu je zastopanih 5433 tvrdk. 1152 jih prihaja iz
Erhard sicer ni pesimist, toda... «Die Welt» o razredni borbi in «social-nem» miru - Italija in njen delež
''(MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
SVETUJE IN POJASNJUJE
fai/! """"Miiimiiiiiiiiiiimn
7* bo t mleko manj škodljivih klic
Kiv*a,v hlevu ■ Sveža stelja - Gladke stene in stalno razkuževanje a« ..s	__	-s *-- *-*	» Gnojišče in muhe
v •- vimena in rok človeka, ki molze
mleku
$
;C
nof,V
f^d^r^no ^
kMlAga anJU škodljivih klic. St* al,Pa »udi številne ne-v v :"ve i.,.®61® koristne klice. >\ ‘^'tih'K. Lce..ae nahajajo ali v	svon -11*1 z molžo spra-
!	A'0 .ali pa preidejo
n k frehi c dl nehigiene okolja, kai Ve živ‘j°. Skodlji-'»«« zaidejo v se-(Xkravje s>ve odprtine, ko z umVlnie. z ležanjem v
L(1o
Pod-" ali ^avedati se mora-
HjSoij Da iu7avedati se mora-S *kodl -h. in v Snoju kar kl>®! strokov-X, kje...'da morajo biti C t»i?rllhe1.w“v'j.o krave prive-"v F#A i7,° da .široka in krat-M.J & I	zadnje noge
t v Cio “o ni z amborjem. Na ta ”5 |* «Ut P^St°r Pod kravami
» rj	v Vfna.ih klic se naha-
k^to*. Je g a Vskem zraku. Trav v,	Svetujemo naSim
Jlji Dojijo’	hlev\ s^idaj°
L DU,
‘ p4
tfj
r

1“ (/ f!,^i 0d'Jivih klic v hlev-
,r»jt ,f
% P« v
•e**
steljo pod krave
'0 St.do n- dobro prezračijo. Ho^lAilo afPjsčili, da bi ve-Viksi0' F> dljivih klic zašlo biibj ~*i Prezračevanju pa >. »riii^atovalci pazijo, da .k«,:,	0 nepotrebnega pre-
,i hia ni vedno enako, ki' itra kljc eve ne prezračili.
S& C.brnimo ,z,rak.u..,^Aasu„’
„•	'T ,**'v'uV°' Ugotovljeno je
Jll*J Š S.A-Ofto" ,vs<em zraku na-Zn kXl»r Vn,. klic na kubični
2s >v 7J‘ke kol‘člne bakte-
rf,
H
4A
4"l*> ,av'	količine bakte-
k1 Atojeladi tega gospodi-t-, ilf, tl	nal krave mol-
z	a'i vsaJ
!trmi5eenju hleva. Tudi
»o k/mijenj'
(Xt 'trm'šeenju Hf* veijj° zanesemo v hlev-
>ivVte‘ovaiU.bakterij.
CVM bo !Cl hočejo prodajati k.-l'šit'?*ite,.i mel° le malo škod-K11!', vr\ maj pazijo tudi -da . namen jih opo-v.-!?'}® iz listja ali ieoujeta še najmanj
škodljivih klic. Izmed slam pa v pšenični mrgoli še največ škodljivih bakterij! Nastilj, ki je bil že enkrat uporabljen bo vseboval več bakterij, kakor sveži in bo zaradi tega za higieno mleka bolj škodljiv.
Število škodljivih klic v mleku je odvisno tudi od delovanja koristnih kvasnic1, ki delovanje škodljivih klic nevtralizirajo. Na splošno pa lahko rečemo, da je v enakih pogojih v mleku velikih hlevov večje število škodljivih bakterij, kot v mleku iz manjših hlevov!
Število škodljivih klic v hlevskem ambientu se poveča tudi v pri neru, da v istem hlevu redimo teleta ali celo prašiče. Prav zaradi tega kmetovalcem svetujemo, naj izločijo iz hlevov za krave mlekarice tako teleta kot prašiče. Zaradi higiene mleka bi bilo še najbolje, da bi krave za molžo odvedli v nalašč v ta na-m.-n pripravljene prostore.
Število škodljivih klic v mleku je odvisno tudi od načina, kako je bil hlev zgrajen. Predvsem mora kravje stojišče biti nepropustno in primerno viseče. Dalje, stene hleva morajo biti vsaj do dveh metrov ometane z nepropustnim in gladkim gradbenim materialom, tako da jih lahko večkrat operemo. Hlev pa temeljito razkužiti,- Poleti se moramo boriti proti muham. Vendar moramo paziti, da ne bi snovi, ki smo jih uporabljali proti muham, zašle v manjših količi-nan tudi v mleko, ki bi tako postolo zdravju škodljivo. Zato moramo biti previdni pri urejanju gnojišč, kjer poleti kar mr. goli muh. Gnojišča naj bodo postavljena stran od hlevov. Da bo hlevski zrak zdrav, moramo pri gradnji hlevov urediti tudi primerno ventilacijo.
Krave moramo vsaj enkrat na dan okrtačiti in očohati. To čiščenje bomo opravljali vedno po končani molži. Ugotovljeno je namreč, da pri kravah, ki smo jih dnevno čistili .dobimo v kub. ce itimetru mleka manj škodljivih ha terii. kakor pri tistih, ka-teuh nismo čistili, in sicer pri
čiščenih od 8225 do 9420 bakterij, pri ostalih pa od 9845 do 17.155 bakterij.
Kravam miekar.cam moramo oprati pred vsako molžo tudi vime in enkrat dnevno one zadnje dele telesa, ki pridejo v dotiko z vimenom Odrezati jim moramo tudi predolge dlake na vimenu in na repu, da se ne bi na njih nabirfcla umazanija. Da je to koristno, ram priča dognanje sU ikovnjaka Schultza, ki je ugotovil v mleku krav, katerih vime ni bilo pred molžo umito, 1.910.000 bakterij v kub. cm mle-kaj a pri mleku krav, katerih vime je bilo pred molžo umito, le 33.000 bakterij. Ce je vime zelo umazano, ga moramo umiti z vodo in milom ter pozneje posušiti s krpo in ne s slamo, kot delajo ponekod. Vime moramo vedno po vsakem pranju, posušiti s čisto krpo.
Roke oseb, ki molzejo, so polne bakterij. Zaradi tega naj si jih oseba, ki molze, pred delom temeljito umije s tekočo vodo in milom ali celo razkuži z raztopino hipermangana ali kakega drugega nedišečega razkužila. Nemški strokovnjak Klein je u-gotovil, da se pri osebah, ki si pred molžo umijejo roke le z vodo in milom, število bakterij v mleku zmanjša za 20 odst. v primerjavi z onimi, ki si rok ne umijejo. Pri tistih pa, ki si jih
tudi razkužijo, se bo število bakterij zmanjšalo za 61.3 odst.
Da se ne bi oseba, ki molze, med molžo dotikala več ali manj umazanega stolčka, svetujemo, naj si v ta namen pripravijo take stolčke, ki bodo med molžo pritrjeni na osebo. Na ta način se jih med molžo ne bomo dotikali niti tedaj, ko se bomo prestavili k drugi kravi.
Osebe, ki molzejo naj si pred molžo ne močijo rok s prvimi curki mleka, ki je polno bakterij, pač pa s posebno v ta namen kupljeno mastjo. Prve curke mleka naj ne molzejo na tla, pač pa v posebno posodo in naj jih nikar ne mešajo med ostalo mleko, ker so polni bakterij,
Ce celotno molžo razdelimo na štiri dele, lahko z bakteriološko analizo ugotovimo, da so prvi curki mleka še najbolj polni bakterij. Število bakterij se pozneje zmanjša, v zadnjem mleku pa jih skoro ni. Večkrat bomo kravo dnevno molzli, manj bakterij bo imelo prvo mleko. Ker je presledek med večerno in jutranjo molžo še največji, bodo prvi curki mleka jutranje molže vsebovali največ bakterij. Z molžo na stroj se število bakterij v mleku celo poveča. To pa zato, ker je temeljito pranje molznih strojev zelo težavno zaradi njih zapletene sestave. Vsekakor moramo ob koncu strojne molže o-čistiti vime vsega mleka z zaključno ročno molžo, da ne bo tako zaostalo mleko polno bakterij ob naslednji molži.
Dr. D. R.
tujine, seveda iz držav, kjer ima industrija svoj delež v mednarodnih izmenjavah. Francija je z 239 razstavljavci na prvem mestu, sledijo ji Anglija s 152, ZDA 148, itd.
Hannoverski velesejem je bil vedno nekak barometer zahod-nonemškega gospodarstva: s postopnim dviganjem števila zastopanih podjetij, vrednosti sklenjenih pogodb, podpisanih sporazumov in številom obiskovalcev se je do sedaj razvijalo nemško gospodarstvo v tako imenovani »nemški čudež*.
Ob otvoritveni svečanosti pa je minister Erhard izrazil, da v bistvu ni pesimist, da pa je zaskrbljen nad razvojem nemškega gospodarstva zadnjih dveh let. Te ministrove alarmistične izjave bodo vsekakor spodbudno vplivale na domače proizvajalce. Komentarji nemških razstavljavcev pa pravijo, da kljub letošnji izredno veliki tuji konkurenci, nemški industrijci ne računajo z nazadovanjem. Morda pri tem zaupajo v »socialni mir*, ki vlada v deželi. (List »Die Welt» je v svojem komentarju ob 1. maju trdil, da razredna borba ni več potrebna, da je izginila in se hvali z dejstvom, da je lani na nemškega delavca prišlo le 93 sekund, če Se vzamejo vse lanskoletne stavke, dočim v ostalih evropskih državah to povprečje doseže tudi do več ur.) Res je, da za zahodnonemški 1. maj ne vidimo več mnogo rdečih zastav. Toda kdo nam zagotavlja, da ne bo drugače, če se »čudež* sprevrže. Tedaj bi mogel sij jekla v Kruppovem paviljonu na hannovrskem velesejmu zbledeti.	I
Ko se že govori o tuji konkurenci, naj omenimo nekaj podatkov, ki jih je na svojem zadnjem zasedanju izdalo italijansko gospodarsko združenje v Hamburgu, ko je bilo govora o trgovinski izmenjavi med Italijo in Zahodno Nemčijo. V letih med 1956 in 1961 se je nemški izvoz v Italijo podvojil in dosegel vrednost 3,39 milijarde DM. Hkrati pa se je uvoz iz Italije povečal za dvakrat in pol na vrednost 3,04 milijarde DM. Na lestvici nemškega izvoza je bila Italija v letu 1956 s 5,4 odstotka sedmi najboljši odjemalec. V letu 1961 pa je s 6,6 odstotka preskočila na peto mesto. Kot izvoznik v Zahodno Nemčijo je bila Italija pred petimi leti s 4,3 odstotka na tretjem mestu celotnega zahodnonemške-ga uvoza, prejšnje leto pa se je ta odstotek ih delež povišal na 6,9 odstotka.
Zanimivo je, da se je izvoz nemških prehrambenih , dobrin v Italijo zadnja leta povečal nad povprečje in da se je od leta
1958 dalje občutil skromen padec v uvozu istih italijanskih dobrin in surovin v korist dokončnih izdelkov, predvsem oblačila in obutve.
Ta čeprav skromen padec je nekaj nenavadnega, vendar so tega v veliki meri krivi Italijani sami. Poglejmo le primer vina in južnega sadja. Francoska vina z jamstvom »Appella-tion Controllee* popolnoma zasenčijo nezajamčeni izvor Chian-tija (ostala italijanska vina boš težko našel v nemških prodajalnah). Pridelava milijon bi umetnega vina da misliti! Kar se južnega sadja tiče, pa se italijanski izvozniki še niso naučili novih potreb modernih trgovin (samopostrežb), ki zahtevajo posebno embalažo. Ze Spanci so na nemškem trgu uspešnejši.
Tradicionalni izvozni presežek v korist Zahodne Nemčije v trgovini se uravnoveša v okviru plačilne bilance obeh dežel s pomočjo dveh postavk, ki sta v stalnem naraščanju: gre za dohodke turizma na eni in za zaslužke italijanskih delavcev na drugi strani. Lani se je v Italiji sončilo 4,8 milijona Nemcem (in ne le po campingihl), število italijanskih delavcev v Zvezni republiki pa se je od 25 tisoč 140 sredi 1958. leta, dvignilo na 207.100 sredi lanskega leta. Ti desettisoči italijanskih delavcev dokončno demantirajo stari in neutemeljeni rek o »dolce far mente*, njih prisotnost v Nemčiji pa ima obratni učinek na Nemce, ko se potrošnja »špagetov* in drugih testenin naglo veča.
DRAGO SEDMAK
IZ UMETNOSTNIH GALERU
Slikarstvo in filatelija v Miljah
.........'"""""1.......n...........................llllMilllf ...
OBISKALI SMO INDUSTRIJSKI VELESEJEM V HANNOVRU
Blesk jekla v Kruppovem paviljonu
Pred dnem to podelili nagrade na I/. razstavi slikarstva in filatelije, ki jo prireja miljsko filatelistično združenje. Povabljenih je bilo I slikarjev, da naslikajo podobe, katerih tematika naj bo v skladu z raznimi spominskimi znamkami, izdanimi v preteklem letu. Pri vestnem pregledu slik ugotavljamo, da bi bilo umestneje prirediti nagradno tekmovanje na temi ene same znamke, ker le na ta način se da pravilneje o-cenjevati, kdo je pogodil izpir-nejšo zamisel. Tako pa se dogaja, da žirija podeli nagrado pač le najzaslužnejšemu umetniku, v sedanjem primeru Michelangelu Guarcciju za sliko po znamki, ki je bila izdelana ob priliki 1900-letnice rojstva Plinija mlajšega. V tej sliki pa je vse premalo vidno to, kar je bil ta znameniti Rimljan, namreč pisatelj.
Sicer pa skoro v vseh slikah manjka poglobljena sinteza obravnavane tematike, saj izpada filozof in jurist Giandomenico Romagnos i v Palazzi jevi sliki kot graditelj železnic, pesnik-pisatelj Ipolito Nievo v oni Alda Bressanutija pa polovično, torej le po svojem garibaldinskem u-dejstvovanju, čeprav je na znamki vidna predvsem knjiga. Ste-ner Livija je potrpežljivo podala v sliki množico naroda, a le iz sedajnosti in brez povezave na vzročno preteklost stoletnice zedinjenja. S pogledom na skupino fndov pa slika Natalije Zilli ni kakor ne podčrtuje važnosti Gronchijevega obiska Juž ni Ameriki. Vendar pa je Moretti Claudio v mejah svoje izraznosti dobro ponazoril arhaič-n ost ladje, ki je pripeljala sv. Pavla na evropsko celino, ne pa pomembnost tega dogodka za nje zgodovinski razvoj, žirija ni mogla mimo njegove slikarske strani ter ga zato pohvalno o-menja.
Rinaldo Lotta, zavedajoč se najbrž neuspelega napora, je razstavil izven natečaja sliko, ki je le povečava znamke, iz katere naj bi črpal svojo inspiracijo. Od vseh omenjenih je Ettore Piccinini najbolje razumel svojo nalogo, ker v sliki podaja evropsko idejo potom povezave, pestre raznobarvnosti, simbolično nakazujočo državno različnost, ki jo povezuje jekleno siva mreža skupnih gospodarskih tn obrambnih interesov.
Preostaja nam oceniti še delo Guida Antonija, ki ga žirija pohvglmj omenja. V tem se morda mnogi ne bodo strinjali, če pravimo da je le on uspel na preprost način podati ustvarjalno veličino Michelangela. Njegova podoba podaja samo kozmično meglo, ki pa je bila in ostaja gradivo v početkih krea tine kondenzacije svetov, in s tem tudi nažcga duha.
Milančanka Sassu
v Rossonijevi
Znani milanski slikar Aligi Sassu, katerega sloves, pri njegovih petdesetih letih, ima danes že mednaroden prizvok, sicer še ni imel nobene osebne razstave tu v Trstu, čeprav je pred dvema letoma razstavljal prav blizu, v Vidmu. Toda njegova mlada žena Jo nat se je tokrat odločila pokazati svoja dela v Rossonijevi galeriji.
Tudi ona je Milančanka. Pričela pa je svoj umetniški vzpon najprej pod vodstvom znamenitega Maria Sironija in šele nato prešla v uk in trajnejšo zvezo z Aligijem Sassujem. Čeprav si je uspešno prisvojila mnogo
tehtnega znanja obeh mojstrov, je vendarle kot ženska vse to predelala svojemu živahnejšemu značaju primerno v osebnejšo in neposredno občuteno izraznost, ne glede na to, da se v zasnovi njenih del čutijo tudi odmevi kakega močnejšega vpliva kot pa samo onega njenih dveh učiteljev. To zlasti velja v barvnem pogledu.
Seveda moramo pri tem upoštevati, da je Jo nat Sassujeva pričela šele nedavno javno nastopati, natančneje 1961. leta. V obeh zgodnjih temperah pokrajin se sicer izraža še nekam trdo, toda v olju .zadobi v naslednjih letih potrebno sproščenost za podajanje več ali i„anj posrečenih in osebno predelanih vtisov lastnega okol/o. So tu pravljično obarvane pokrajine, v katerih morda preveč žare sve-tlovijoličasti barvni odtenki, cvetlice, nekatere morda z že preveč barvno izčrpano a vendar dobro intonacijo, ekspresionistično podoživtjene osebe, kot kitarist z odrsko osvetljenim ozadjem, žena v porodni noši, ter barvno gotovo najbolj dognano delo »Vojščak*.
Toda ono, kar tvor i glavnino te razstave, so podobe mistično občutenih odnosov duh -nnega tn snovnega sveta, ki uh kontrastno ponazorujeta kadeča se lokomotiva in razpelo. Podoba Križanega se sicer še sedemkrat posamezno ponavlja v raznobarvnih zasnovah, a ne sprošča ono prodorno prepričljivost kot v na-sprotstvu z zmaterializtrano stranjo človeške dejavnosti. Notni vlak na splošno možno deluje na slikarkino domišljijo To vj.-dimo v raznih de' n, kot na pr. v podobi »Vlak in nočne prikazni*, v »Čakanju.i ki je polna neke turobne pradslutnje železniške nesreče. Nadalje »k lak v noči*, «Sence» itd.
So pa tudi slike zamotanzrie tematike. Take so: »Občutek svobode« z nagrobnimi ploščami in jetniškimi rešetkami živih pr kopanih, «Na mejah Zeml e» in «£l Quijote», ki nakazujejo, da umetnica zasleduje globlje slru-janje svoje notranjosti, katero jo bo verjetno sčasoma dvignilo na višjo umetniško raven, bližjo oni svojega soproga-sli-karja.
MILKO BAMBIČ
Jugoslovanski slikar v Kairu
Ob priliki razstave jugoslovanskega slikarja Vilka Sefero-va v Kairu, je mesečna revija za umetnost in kulturo »El Katib* zapisala, da je Seferov nedvomno mojster svojega poklica, ki z izredno občulennst-jo in suverenostjo obvlgduje vse finese ustvarjalnega slikarstva. To- je osnovni vtis, ki ga človek ima. ko gleda njegove portrete, njegove pokrajine, vasi in majhna primorska mesteca. Njegova dela izražajo življenjsko radost ter izredno izoblikovan smisel za barve.
Slikarstvi? Seferova — je rečeno dalje v reviji — je rezultat resnega in globokega proučevanja umetniškega ustvarjanja španskih in beneških slikarjev, hkrati pa tudi rezultat slikarjeve nagnjenosti k sodobni umetniški smeri.
Sodeč po besedah omenjene revije, se je slikar Seferov v Kairu lepo uveljavil, s čimer je znatno doprinesel k razvoju kulturnega sodelovanja med o-bema prijateljskima deželama.
iiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne bodite lahkomiselni in ne zamujajte sestankov. Je oseba, ki ji ne smete zaupati.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne sprejmite novih odgovornost:	in
novih nalog, imejte vse zaupanje v osebo, k! ljubite.
DVOJČKA (od 21. 6. (lo 22. 6.) Utrdili sl boste svoj položaj s tem, da se bo dvignil vaš prestiž. Uresničili boste vse svoje čustvene na. črte.
RAK (od 23. G. do 22. 7.) Bodite realistični, če hočete uspešno zaključiti neko delo. Odlično razumevanje z ljubljeno osebo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne bodite preveč optimistični, imeli bo-
ste opraviti z nevarnimi nasprotniki. Ogibajte se prepirom v družini
DEVICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zelo boste zadovoljni z nekim no. vim delom. Majhen nesporazum v družini.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) 2e doseženi uspeh zna biti trdna osnova vašega poslovanja. Ogibajte se izdatkov.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Proučite vse ponudbe, ki ste jih prejeli. Manjše motnje
STRELEC (od 23. 11. do '*>. 12.) Majhna neprevidnost vas lahko privede v velik spor. Ohranite za. se kar vam j« bilo zaupanso.
KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Ce se imate odpraviti na potovanje, se na to prej dobro pripravi, te Posvetite večer doplsovansju.
VODNAR (od 21. 1. do 20. 2.) Vprašani boste za svet v nekem sporu mej prijatelji. Ce vam kdo stori krivico, se temu postavite po robu.
RIBI (Od 21. 2. do 20. 3.) Z vztrajnostjo sl boste ustvarili zelo lepe možnosti za vaše delo. Za uresničitev nekega vašega načrta, bo potreben pristanek družinskega člana.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Vrttjak; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.00	Plošče prvič v oddaji; 14.40 Betty Jurkovič tn Marjana Držaj;
15.00	Mali koncert; 15.30 »Stanovanje št .14». igra v treh dejanjih, ki Jo Je napisal Vlncenzo Tierl, prevedla Nada Konjedic. Igrajo člani Radijskega odra, vodi Jože Peterlin; 17.00 Ciganski! motivi; 17.20 Lahka glasba; 17.45 Aligbieri: Nebesa: 25. spev; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Jazz panorama; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 19.20 Italijanske po. pevke; 20.40 «EmH Adamič*; 21.00 Schumann, Brahms. Bizet in Plzzet-ti. 22.00 V ritmu in melodiji .
12.25 Tretja stran; 14.20 Skladbe tržaških avtorjev; 14.40 Trio Tržaškega jazzovskega krožka; 14.55 Pacohiori In njegov orkester; 15.20 Zborovsko petje
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro;
12.00	Glasba po željah; 13.40 Popev-
ke in ritmi; 14.30 Zabavna glasba; 15.30 Veseli planšarji; 16.00 Izbrali ste...;	16.30	Dogodki In odmevi;
16.45 Marjan Lipovšek; 17.00 Srečanje med notami; 17.40 Jazzovski koMall; 18.00 Prenos RL; 19.00 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba;
23.00	Prenos RL.
Sobota, 5. innjn 1002
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Omnibus; 10.30 Sola; nato nadalje, vanje Omnibusa; 12.00 Najnovejše; 12.20 Glasbeni album; 13.20 Plošče; 15.15 Ital. folklorna glasba; 15.30 Nemščina; 15.15 Vreme na Ital. morjih; 16.00 Nogometna tekma med Italijo In Francijo; 18.00 Simfonični koncert; 18.55 Izžrebanje loterije; 19.30 Enotni razred; 19.45 Knjige tedna; 20 00 Glasbeni album; 21.00 Magična flavta; 21.20 Gogolj-Raffaele: «Nos».
II.	program
9.00	Jutranje vesti; 10.00 Jutri bo nedeiJa; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 14.00 Naši pevci; 15.00 Prireditve v svetu; 15.15 Pesmi; 16.00 Program Ob štirih; 17.00 Pesmi za Evropo; 17.30 Metuljček; 19.00 Orkester A. Sohalza; 20.30 Puccini: »Turandot«.
III.	program
17.00	Vivaldijev! koncerti; 18.00
Francoski	kolonializem;	18.30
Schoenbi	Suite op. 29; 19.15
Izbira dela ;19.30 Haendlov- kon. cert za orgle; 20 00 Vsakovečernl koncert; 21.30 Simfonični koncert.
Slovenija
5.00	Dobro Jutro; 6.30-6.35 N »pot. ki za turiste- 8.05 Poštarček; 8.35 Glasba ob delu; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasba iz babičinega predalnika; 10.15 Od tod In od ondod; 11.00 Iz Italijanskih oper; 12.05 Kmečka godba; 12.15 Kmetijski nasveti:
12.25	Melodije; 13.15 Obvestila; 13.30 Vaša melodija; 14.00 Iz fran. cosklh oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Napotki za turiste;
15.25	Klarinetist Miha Gunzek; 15.40 Mariborski komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Les Paul tn njegove kitare; 16.00 Aktualnosti do. ma In v svetu; 16.10 Uverture in soherzi; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 Kar po domače; 20.00 Za prijeten konec tedna; 20.20 Ra. dijska komedija; 22.15 Za naše izseljence; 23.05 Želimo vam dobro zabavo.
Ital. televizija
8.30,	14.00 in 15.00 Sola; 17.30
Program za najmlajše; 18 30 Dnevnik; 18.50 Nikoli ni prepozno; 19.20 Oddaja za delavce; 19.50 Ka. ko jedo živali; 20 00 Sedem dni v parlamentu; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Gospod ob 21. uri; 22.15 Registriran športni dogodek; 23.50 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10 Srečanje; 21.55 Dnevnik; 22.15 Ramuz-Strawlnsky: »Renard«; 22.35 Znanstvena oddaja
Jug. televizija
19.00 TV pošta; 19 15 Panorama, oddaja o umetnosti; JRT 20.00 TV dnevnik; 20.20 Propagandna oddaja; 20.35 Na tajnem kanatu; ITAL!. JA 21.05 Glasbena revija; RTV Be. ograd 22.15 Poštna kočija:	film:
22.15 Vremenoplov; JRT 22.45 TV dnevnik.
Vreme včeraj: najvišja temperatu. ra t'8.6, rajnlžja 11.7. ob 19. url 14.6; zračni tlak 1009.2 pada, veter Jugovzhodni k 7 km, vlage 65 odst., 6.2 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12.2 stopinje.	/
Tržaški dneva
Danes, SOBOTA, 5.
Miran	, 0t
Sonce vzide ob 4.48 in iiV> Lllrt 19.16. Dolžina dneva 14'*. jjjl vzide ob 5.59 in zatone
Jutri, NEDELJA, «. am
Janez
PO SKLEPU VSEDRŽAVNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
V torek enotna stavka uslužbencev oblačilne industrije
Zaostritev spora glede železničarjev, zaposlenih pri ENAL Sporazum v korist delavcev TAURUS
V Milanu so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogod.
be za uslužbence, ki proizvajajo
v serijah konfekcijske izdelke. Zato so sindikalne organizacije v vsedržavnem okviru napovedale enotno stavko, ki bo v torek 8. maja in ki bo trajala 24 ur. Na našem področju bo ta stavka zajela vse uslužbence podjetij: Beltrame, Genel, Salvadori in Radiči.
Na zadnjih pogajanjih so delodajalci takoj pokazali kaj malo dobre volje za pogajanja, saj so glede nekaterih vprašanj celo predlagali, da se poslabša obstoječe stanje. Po dolgih brezuspešnih pogajanjih je CGIL predložila zadnje ultimativne predloge, ki predvidevajo: znižanje delovnega urnika na 46 delovnih ur na teden, povišanje plač za 15 odstotkov, povišanje mezde za a-kordno delo za 10 odstotkov, uveljavitev starostne doklade, ureditev plač za mlade delavce in nekatere druge izboljšave normativnega značaja.
Industrijci tudi teh predlogov niso hoteli resno proučiti in so odgovorili, da so pripravljeni razpravljati samo o izboljšavah, ki bodo v celoti dosegle povišanje v znesku 11 odstotkov. To absurdno stališče delodajavcev je upravičeno ogorčilo sindikalne predstavnike, zaradi česar so tudi prekinili pogajanja ter na skupnem sestanku soglasno sklenili, proglasiti enotno stavko. Zato tudi Nova delavska zbornica CGIL poziva vse prizadete delavce in delavke, da se stavke polnoštevilno udeleže.
Po vsej verjetnosti bo prišlo do stavkovnega gibanja uslužbencev železnice, ki so zaposleni pri ENAL. Gre za okoli 50 uslužbencev, ki jih namerava železniška uprava odpustiti, saj predvideva okrožnica, da bodo tovrstne usluge predali v zakup zasebnim družbam. Prizadeti tržaški uslužbenci so se včeraj zbrali na skupščini, ki jo je organizirala sindikalna organizacija FILCAMCS-CGIL in na kateri so ugotovili, da je sklep železniške uprave v ostrem nasprotju z zakonskimi določili, ki prepovedujejo tak način predaje uprave v roke tretjih oseb. Na skupščini so tudi izrazili pripravljenost, da sindikalno borbo za-ostre, kot so to že na primer naredili v Bologni, kjer so že proglasili stavko.
Na združenju industrijcev pa so podpisali sporazum glede delavcev podjetja Taurus, v katerem je trajal sindikalni spor že dalj časa. Sporazum med drugim predvideva, da bodo povišali plače za 5 odstotkov vsem tistim delavcem, ki v zadnjem času niso prejeli poviškov. Priznali so vrsto okoliščin, v katerih je delo za zdravje škodljivo ali nevarno in za kar bodo delavci prejeli posebno odškodnino. Letno bodo delavci prejeli delovno obleko in rokavice, prispevek za menzo pa bodo povišali od 60 na 150 lir za osebo.
milijonom državljanov pa veliko dela in pogosto tudi kako nevšečnost.
Znano je, da na tisočih poštnih uradov po vse5 državi milijoni državljanov vsako leto izpolnijo in vplačajo okoli 200 milijonov poštnih položnic vseh vrst. Pri sedanjih obrazcih ju nerodnost v tem. da morajo biti točno in enaiko izpolnjeni tako na temeljnim kot na ostalih delih. Ker pa v naglici rado spodleti, posebno pri ljudeh, ki se s tem bolj redko ukvarjajo, in ker so popravki po zakonu prepovedani, gre na milijone obrazcev v Ikoš.
Že omenjeni Vittorio Tamanini je izdelal obrazec poštne položnice tako, da so napake nemogoče, kajti izdelane so v pregibnem stanju in so doicčeni deli položnice prevlečeni kot »karbon papir«, tako da zadošča izpolnitev le enega dela položnice to je temeljnice in so na ostalih delih položnice pomote ali napake nemogoče, ker je s tem položnica že izpolnjena.
Svojo novost je Vittorio Tamanini predložil ustreznim državnim organom v odkup in sedaj čaka na rešitev. Baje se sprejemu te novosti »upira« stari zakon o poštnih položnicah, ki določa, da morajo biti položnice izpolnjene s črnilom, kar je v tem primeru nemogoče. Toda kdo danes še izpolnjuje položnice kot tudi druge podobne obrazce s peresom oz. črnilom, saj so svinčniki vrste «biro» povsem izpodrinili črnilo in peresa. Zato bi zares ne bilo napak, če bi to novos: uvedli, če drugače ne, pa vsaj fakultativno, se pravi, dh si vsakdo izbere stari obrazec položnice ali pa novi, Ta-maninijev.
Odgovor Vidaliju glede hiš INA-Casa
Poslanec KPI Vidali je prejel od ministra za delo Bertinellija odgovor na svoje vprašanje glede ponovnega začetka del pri gradnji skupin hiš INA-Casa na Car-boli
Minister je bdgovoril, da je za-
radi stečaja gradbenega podjetja, ki je zidalo te hiše (gre za 88 stanovanj), vodstvo INA-Casa pozvalo IACP, naj poskrbi za vso dokumentacijo in načrte, da bodo razpisali novo dražbo za dodelitev del drugemu podjetju. IACP se je s tem precej zamudil in je poslal akte ustanovi INA-Casa šele pred kratkim. Na vsak način bo INA-Casa kljub zapletenosti poskrbela, da se zadeva čimprej premakne z mrtve točke.
Predavanje o turizmu
Drevi ob 19. uri bo v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nizold 5 dr. lise Wolff, ravnateljica turist,čne ustanove za zahodni Berlin, predavala o turističnih napravah in zanimivostih zahodnega Berlina. Predavanju bo sledilo predvajanje barvnega doku-
MRZLICNE PRIPRAVE ZA DOLINSKI PRAZNIK
Tradicionalni ples pod mlajem in razstava žlahtne Kapljice
Vinska razstava bo odprta do torka opolnoči, plesali pa bodo jutri in pojutrišnjem
Priprave za dolinski praznik so
v polnem teku. Včeraj, ko smo
obiskali dolinske fante in organizatorje VI. razstave domačih vin, smo si lahko vsaj približno u-stvirili sliko, kako bo potekal letošnji, sedaj že tradicionalni dolinski praznik, ki ga bolje poznamo pod imenom «Ples pod mlaje n«.
Vsem je že več ali manj zna-no, da pr' ejajo dolinski fantje in dekleta ples pod mlajem vsako leto prvo nedeljo v maju in da se ples potem zavleče še do po-nelUjka, medtem ko mlaj podrejo v torek zvečer. Tako bo tudi letos. Fantje že imajo pripravljeno visoko smrekovo deblo in nocoj bodo odšli na »tajinstveno« pot po češnjo, ki jo bodo pritrdi, li na vrh smreke. Toda že pred dnevi so začeli pripravljati vse ostalo, saj dela ne manjka. Tako je bilo treba urediti plesišče okoli mlaja, pripraviti je bilo treba opornike za dviganje mlaja, post iviti barako, v kateri bodo točili razne pijače, d.t ne govorimo o drugih delih, ki jih je na preteč. Dekleta so prispevala pomaranče, jabolka m kolače, s katerimi bodo danes ponoči opletli češ-
njo in v njeno krošnjo razvrstili živobarvne trakove ter luči.
Jutri popoldne, ali točneje povedano ob 18. uri, pa se bo začel ples, za katerega bo igral dolinski kvintet cb sodelovanju pevcev Daria in Darka. Ples bo trajal do polnoči, ponovil pa se bo v ponedeljek, čeprav s skrajšanim urnikom, ker se bo začel šele ob 20. uri. V nedeljo bo na prireditvi sodelovala tudi domača godba.
O plesu pod mlajem ni treba povedati kaj več, saj se je že tako udomačil, da je postal nekak praznik ne samo za Dolinčane o-ziroma za dolinsko občino, temveč za vso tržaško okolico in tudi za številne Tržačane. Temu pa je nedvomno prispevala tudi razstava domačih vin, ki jo prireja sedaj že šesto lgto zapovrstjo dolinska občina v sodelovanju s pokrajinsko upravo in s pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom.
Organizatorji letošnje vinske razstave so imeli nemalo truda, da so izbrali dovoljno količino vina, kajti zaradi slabe vinske letine (čeprav je kakovost vin neprimerno boljša kot v lanskem) je bilo na razpolago le še malo
mentsrnega filma.
•tlHHHinHHIHHIHHHIIHIHIIIIIltlllllllllHIIUIIIIIIIHIIIIIIIIIIIlllHlllllllillUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllHllllllllllllllllllll|||||llltlllllllllllllllllllllllMIHUIUIIIIIIIIIHIIIIIII
OBSODBA, KI NE PRESENEČA
Oproščeni «zaradi pomanjkanja dokazov
»
••• •
Gre za 14 fašističnih razgrajačev, ki so lani v februarju demonstrirali proti Slovencem in se na poziv policije niso razšli
Romanin 11, 20-letni Mauro Di Nu-| kdo pozval, naj gredo po svoji
Pred sodnikom Brencijom se je včeraj zagovarjala na sodniji.skupina fašističnih pobalinov, ki so 10. februarja lani okoli 18.30 skupaj z nekaj stotinami svojih pajdašev uprizorili protislovensko in protijugoslovansko manifestacijo na Korzu. Obtoženi so bili, da sp niso pokorili pozivu vicekvestorja Guide, naj se razidejo, ker je bil vladni generalni komisar dr. Pa-lamara nekaj dni prej prepovedal vse povorke in zborovanja. Eden izmed njih, in sicer 19-letni Giancarlo Merlo, je bil obtožen tudi, da je imel pri sebi plezalsko vponko, ki bi jo lahko uporabljal kot napadalno sredstvo.
Ostali obtoženci so bili naslednji: 23-letni Dario Azzoni iz Ul.
1, 20-letni Mauro Di Nu-| kdo pozval, naj gr« 1. Pisoni, 20-letni Ario poti naprej. Nekateri s Trea Perueino 2. 21- li. da so slišali vicel
P°
so sicer rek-
bila iz Ul. t „—, -v-----------	.	.
Premiani s Trga Perugino 2, 21- li, da so slišali vicekvestorja, ka-
miuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Zanimiv predlog za lažje izpolnjevanje poštnih položnic
Tržačan Vittorio Tamanini, o katerem je bilo svoj čas veliko govora v zvezi z njegovim sporom s CONI, tki je dal v promet posebne stavne listke ne da bi od njega izum odkupil ali kakor koli stvar uredil, je ponovno izumil nekaj praktičnega. Gre dejansko za nekaj podobnega kot s stavnim listkom, kar pa bi moglo državni
i i  ■ • : 1______lil ifnlilro Jonorio
Pričetek seminarja o evropskem sodelovanju
Seminar bo trajal do ponedeljka in bodo razpravljali na njem o raznih vprašanjih evropske skupnosti
Na tržaški univerzi se je včeraj pričel seminar, ki ga organizira SIOI (italijansko združenje za mednarodne organizacije) in na katerem razpravljajo o nekaterih perečih vprašanjih evropskega sodelovanja.
Na včerajšnjim zasedanju je dopoldne govoril prof. Vittorio De Caprariis, ki poučuje politične vede na univerzi v Messini, na temo: »Evropska odgovornost za iz-premembe v svetu«. Predavatelj je orisal razvoj evropskega sodelovanja in predvsem vlogo, ki naj jo po njegovem mnenju ima sedaj Evropa. Dejal je, da ne gre za tretjo silo med Ameriko in Rusijo, temveč za ravnovesje in za vzgojno ter civilizacijsko vlogo Evrope pri razvoju afro-aziatske-ga sveta.
Popoldne pa je govoril Paul Collowald, predstavnik CEE, ki je razpravljal predvsem o notranjem političnem in gospodarskem stanju držav, ki nameravajo vstopiti
blagajni prihraniti veliko denarja,
.........................................
PRETEKLO SREDO V VIDMU
Razgovor predsednika SGZ z videmsko trgovinsko zbornico
Razpravljali so o turizmu, osebnem prometu in trgovinski izmenjavi na obmejnih področjih
V sredo 2. maja sta predsednik grof Maniago In generalni tajnik dr. Zurco videmske trgovinske zbornice sprejela predsednika Slovenskega gospodarskega združenja Stanislava Svagla in člane predsedstva združenja. V prijateljskem razgovoru sta predsedstvi razpravljali o vrsti važnih gospodarskih vprašanj in zlasti o razvoju turizma obmejnih področij, o čim uspešnejšem gospodarskem sodelovanju v zvezi s sporazumi o obmejni trgovinski izmenjavi in z videmskim sporazumom o obmejnem osebnem prometu. V tej zvezi so predstavniki videmske trgovinske zbornice pozdravili predlog, da se razširi področje videmskega sporazuma tudi na vso videmsko pokrajino. Na sestanku je prišlo do soglasnosti, da bi bilo koristno razširiti delovanje delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice tudi na goriško in videmsko področje.
Ob zaključku plodnih razgovorov so prisotni predstavniki ugotovili, da so taki razgovori in stiki nedvomno koristni in da jih je treba v bodoče še okrepiti in razširiti.
Prepoved kroženja težkih tovornikov ob praznikih
Podprefekt dr. Giuseppe Pasino je na podlagi okrožnice ministr-
stva javnih del odredil, da bo od 6. maja do zadnje nedelje v septembru ob vseh nedeljah in praz. ninih od 7. do 22. ure prepovedano kroženje tovornikov, ki prevažajo blago in razni material, če tehtajo skupno z blagom več kot 50 stotov, in sicer ne glede na vrsto blaga.
Ne bodo dovoljene nobene izjeme. Oficirji in agenti policijskih sil bodo morali poskrbeti za izvajanje te odredbe.
v skupno evropsko tržišče. Tako je orisal stanje v Grčiji, Turčiji in zlasti obsežno nakazal stališče Velike Britanije.
Zasedanje se bo nadaljevalo danes, v nedeljo in v ponedeljek. Na današnjem zasedanju je na dnevnem redu predavanje o pomenu Marshallovega načrta in začetkih združevanja. Popoldne pa bodo obsežneje govorili o vlogi univerz. V nedeljo bodo v ospredju energetska vprašanja: Euratom in miroljubno izkoriščanje atomske e-nergije ter skupna energetska politika. Končno bodo v ponedeljek govorili o vlogi evropske skupno-
sti glede držav, ki se sedaj pri-
čenjajo razvijati, ter o italijanskih univerzah
letni Marino' Guidi iz Ul. Ros-setti 6, 20-letni Carlo Pjllinini iz Ul. Colautti 10, 20-letni Paolo Vol-lari iz Ul. Antenorei 17, 20-letni Giovunni Famulari iz Ul. Ariosto 2, 23-letmi Fabio Cian iz Ul. Kja-din 7, 25-letni Guerrino Vidotto iz UL Piecardi .58, 22-letni Adriano Brezzi iz Ul. del Ghirlandaio 23, 26-ietni Giorgio Costanzi iz Ul. Piecardi 1/1, 20-letni Vittorio Zuc-carello iz Ul. Giuliani 39 ter 21-letni Franco Mancini iz Androne Economo 12/9, Vseh obtožencev skupaj je bilo torej 14.
O manifestaciji, za katero gre, smo svoj čas obširno pisali. Kljub Palamarovi prepovedi so se omenjenega dne začeli zbirati na Trgu Goldoni fašistični pobalini, ki so se kaj kmalu uvrstili v povorko ter šli proti Borznemu trgu. Po poti so kričali protislovenska in protijugoslovanska gesla ter sramotili predsednika FL RJ Tita. 2e ob samem začetku
manifestacije so pozabili na cilj, ki ga je manifestacija baje zasledovala - (protest jjroti ^dvojezičnosti)*,' *ter začeli vpiti' «Foba ’ i
Nevaren padec učenke
Pred šolo v naselju San Ser-gio se je včeraj dopoldne hudo ponesrečila 9-letna Marina Bossi, ki stanuje s svojimi starši v ome-njem naselju na št. 1922. Tekla je po trgu, pa se ji je spotaknilo in je močno udarila z glavo ob tla. Pri tem se je hudo pobila po čelu in bradi ter je krvavela iz ušes. Z rešilnim avtomobilom so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek.
Padel je pred cerkvijo in si zlomil nogo
Včeraj dopoldne so sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo 58-letnega Marija Kri-sčaka iz Ul. Frausin 22, ki si je predsinočnjim na stopnišču pred cerkvijo na Trgu Sv. Jakoba zlomil desno nogo. Kriščaka so predsinočnjim takoj po nesreči odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek, včeraj dopoldne pa so ga bolj natančnem pregledu premestili na ortopedski oddelek. Zadeva je nekoliko čudna in ne moremo razumeti, zakaj ga niso takoj sprejeli na ortopedski oddelek.
ciavi«.
Policija je mirno gledala divjanje fašističnih razgrajačev in prenapetežev ter jih je pustila, da so prišli do Borznega trga. Sele ko je povorka prišla na ta trg, so privreli iz Ul. Teatro Romano policijski džipi. Pobalini jih niso niti počakali ter so jo urno ucvrli na pločnike, kjer so se smejali v brk policistom ter se skrajno izzivalno obnašali. Vice-kvestor Guida je hodil od skupine do skupine ter na zelo miren način pozival pretepače, naj ne postajajo na pločnikih. Sele ko je uvidel, da se nihče ne zmeni, je ukazal agentom naj primejo najhujše razgrajače.
Včerajšnji obravnavi so prisostvovali vsi obtoženci, razen dveh. Fabio Cian je bil odsoten, ker je v Avstraliji. Proces proti -njemu pa so odložili. V odsotnosti pa so sodili Vidottu. Vsi obtoženci so zanikali vsakršno krivdo. Ta se je znašel na Korzu, ker je bil namenjen domov, drugi pa ker je šel mimo po opravkih. Vsi so zanikali, da bi jih
ko je ukazal agentom, naj primejo nekaj mladeničev. Pripom-
nili so še, da dr. Guida ni bil opasan s trobojnico.
Trije policijski podoficirji so potrdili svoje prejšnje izpovedi. Dejali so, da je vicekvestor ukazal mladeničem, naj se razidejo in je pri tem spoštoval vse zakonske predpise ter je bil potemtakem njegov ukaz popolnoma zakonit.
Kljub temu je sodnik menil, da ni bila dokazana krivda obtoženih razgrajačev. Zaradi pomanjkanja dokazov je oprostil Merla obeh obtožb, a skoraj vse ostale z isto formulo obtožbe, da se niso pokorili policijskim oblastem, Costanzija, Vidotta in Azzonija pa je oprostil, češ da niso zagrešili inkriminiranega dejanja.
Tako se je še en proces proti tržaškim fašističnim razgrajačem razblinil v nič. To pot ni prišlo niti do milih kazni, čeprav je na dlani, da je fašistična sodrga v februarju lani počenjala vse, kar se ji je zljubilo, razbijala policijske avtomobile, napadala slovenske ustanove, ovirala promet itd.
Mislimo, da tak način ravnanja z ljudmi, ki so zagrešili dolgo vrsto prekrškov, pomeni objektivno podporo fašističnim krogom, ki bodo jutri lahko brez skrbi uprizorili nove protislovenske podvige, ker se jim pač ne bo treba bati ne policije ne sodišč.
vina. Kljub temu pa jim je uspelo, da so za razstavo poskrbeli nekaj izvrstnih vzorcev (ki gredo v hektolitre), ki bodo nedvomno naleteli na priznanje vseh ljubiteljev pristne domače vinske kapnice. Na razstavi bo sodelovalo 12 vinogradnikov iz skoraj vseh vasi dolinske občine. Tu bodo razstavljena Lela in črna vina, katerih alkoholne stopnje v glavnem presegajo 12 stopinj.
Priprave za razstavo, ki se bo odprla v nedeljo ob 9. uri, so v polnem teku. Razstavni paviljon je že postavlien in čaka le še, da vanj pripeljejo vino. Razstava bo odprta vse do torka opolnoči, tako da bodo ljubitelji vinske kapljice 'ahko prišli na svoj račun vse do zadnjega. Toda to še ni vse. Nekateri dolinski vinogradniki so si izbrali te dneve za o-tvoritev svojih «osmic», v katerih bode točili — in iztočili — svoj lanski pridelek. Osmice bodo imeli Ignacij Ota na št, 58, Angel Vodopivec na št. 62, Ivan Lovri-ha na št. 93 in Josip Kocjančič na št 104. Naši čitatelji so lahko prepričani, da bodo v osmicah pili res dobro domačo kapljico.
Naše čitatelje pa bi radi opozorili še na dva posebna doživljaja, ki karakterizirata dolinski praznik. Prvi1 je postavljanje mlaja danes ponoči, saj je to dogodek, ki ga ni moč zlepa pozabiti. Treba je nemalo truda, da se mlaj postavi pokonci, kar je združeno seveda s posebnim obredom, ki se prenaša iz roda v rod._ Nič manj zanimivo pa ni porušenje mlaja v torek zvečer, ko se vaška otročad zakadi v krošnjo češnje m začne obirati sladke sadeže, ki so — kot smo prej omenili ’— pomaranče in jabolka.
Vsekakor vabimo vse Tržačane in okoličane, da se udeležijo dolinskega ptaznika ki ne bo nikogar r tzočaral, Na svidenje v Dolini!
Koncert Tržaške filharmonije
Antonio De Almeida in Maureen Jones
Po poreklu in študiju dokaj kozmopolitski dirigent Antonio De Almeida se je včeraj izkazal kot precej dovršen vodja orkestra, kar je bilo čutiti zlasti pri Debussgju. Koncert se je pričel z Beethovnovo uverturo Leonora št. 3 in nadaljeval s Chopinovim I koncertom za klavir in orkester. Kot solistka je nastopila Avstralka (sedaj že dlje časa Tržačanka) Maureen Jones, ki si je s svojim tehnično brezhibnim pa tudi interpretativno neoporečnim igranjem pridobila simpatije poslušalcev.
Pri Debusspju, kjer so zlasti prišle do izraza vrline odličnega orkestra, si je v Prelude a 1’apres-midi d'un faune zaslužil poseben aplavz občinstva flavtist Miloš Pahor. Zaključil se je koncert z La Mer istega avtorja.
122 razstavljavcev na sejmu Alpe-Adria
®E®S®®®®®®®®®8
Slovensko gledališče
v Tm>
DANES 5. maja
v Avditoriju v
Trstu
P R E M I E R A Graham Greene
UVIDEVNI LJUBI®’
dejani*11
Komedija v dveh Prevod: M. Miheličeva
Scenograf: Sveta Jovanov mi
Kostumi: Inž. arh. Milena ^
OSEBE: Viktor Rhodes - RajjV' krst, William Howard otarf Sancin, Clive Root - ,„va •?, Starešinič, Ann Hom*', 9 ran da Caharija, Mari, wardova . Ziata Rodos
rjr* Rhodes
bin Rhodes Livio
van Droog . Edvard M »j, hotelski sluga - Aloja a*
V NEDELJO 6.
IN V PONEDELJEK 7. MAJA
PLES
POD MLAJEM V DOLINI
Za prvi sejem Alpe-Adria v Ljubljani Se je prijavilo 122 razstavljavcev, od katerih jih je 25 iz Italije.
Od 2. do 10. junija bo v Ljubljani četrti mednarodni sejem lesnih izdelkov. Na sejmu bo sodelovalo 178 podjetij iz Avstrije, CSSR, Italije, Zahodne Nemčije, Poljske, Švedske i.n ZDA. V glavnem bodo razstavljali dokončne izdelke.
Režiser: Jože Babič
PONOVITEV PREDSTAV* V NEDELJO, 6. maja
V AVDITORIJU V
Predprodaja vstopnic v
knjigarni, Ul. sv. Frančišk^ eno uro pred pričetkom F jv* " baru Moscolin (naspr° torija)
i'*.
S
Pič
ho'
k«
'e«
#e
tek
'lit
0ra
ie1!
>"•
Ifc
Ibo
14
«»
1ei
»o
leži
P«
•lei
foi
«ai
?bc
Je
iar.
Po;
Sestanek sveta za zavarovalniška proučevanja

* Včeraj se je na županstvu sestal upravni svet inštituta za zavarovalniška proučevanja. Sestanku je predsedoval župan Franzil. Upravni svet je odobril poročilo ravnatelja inštituta prof. Bonifa-cia. Razpravljali so tudi o sklicanju vsedržavnega zasedanja za proučevanje zavarovalništva, ki bo v Trstu prihodnje leto.
PONOVITEV predstave
^UVIDEVNI LjUBl*^
v kino dvorani v SK«*^ v torek, 8. maja e*3
®®®@®®®®®®®®®S
VERD!
V sredo ob 21. uri bo..fS«rtf'5 cert orkestra Tržaške fjj jr je, ki ga bo vodil J«*lU,jer« ob sodelovanju pianistK« . e Roie. Na sporedu so skl* ke, Howarda Hanscna. r,ne r, in De Falle. Danes se P *s“ gledališki blagajni proda)
TEATRO NUOVO ^
Danes ob 21 predvajanji P
stvenih dokumentarnih jtetl” nematografskega unive* centra.
* Pokrajinska uprava sporoča, da se v ponedeljek prične šola na odprtem v Kolonji. Učenci se bodo zbrali ob 17.30 v Ul. Lavatoio, od koder se bodo v spremstvu vzgojiteljev odpeljali z openskim tramvajem v šolo.
Avstrijske ženske v gosteh pri Zvezi demokratičnih žena
Vodstvo Zveze demokratičnih žensk sporoča, da bo danes sestanek prijateljstva in miru med tržaškimi in avstrijskimi ženskami. Ob 20.30 bo namreč skupina 100 ženslk lz raznih krajev Avstrije, gost zveze v Ljudskem domu, Ul. Madonnina št. 19. Vabljene so članice s svojci.
lllMllt«lllliiaitllllllllllllllllllllllll>llllliailll*>IIIMIIIIIIMIIIIV*ia*'**llll<l>l*l***llll>llttflltllllllllMIIIIIMI«Mlliaa«l
SVEČANA OTVORITEV NA TRGOVINSKI ZR0RNICI
Peto zasedanje o reklamnih filmih
V nedeljo pa se zaključi peti festival reklamnih filmov
Včeraj dopoldne so svečano odprli na sedežu tržaške trgovinske zbornice peto vsedržavno zasedanje, posvečeno filmskemu in televizijskemu reklamnemu filmu. Na otvoritvi so bili prisotni predstavniki oblasti: vladni generalni komisar dr. Mazza, župan dr. Franzih predsednik pokrajine Delise,
predstavniki gospodarskih in kulturnih krogov. Uvodoma je po-
zdravil predsednik velesejma kom. Sutora, ki je orisal vezi med industrijo in reklamo, kot obstaja nerazrušljiva povezanost med pro-izvodnjo in prodajo. Tudi župan je v svojem pozdravnem govoru podčrtal pomen reklame v moder-
	■■Bil
	i§§| ' |
	m
i gdM t 15	J »j i
. i as m. i k	\ ilA-4
* 1 .

& i
w\ ...

• J
(.4- V# IT

' % 'M
t
!.t
Z otvoritve petega zasedanja reklamnih filmov
ni družbi, in to še zlasti v sedanjem razdobju visolke konjukture, ko je treba ohraniti ravnotežje med investicijami in potrošnjo.
O problemih proizvajalcev reklamnih filmov pa je govoril odv. Leoni, ki je predvsem orisal odnose med koristniki, tehniki, proizvajalci in organizatorji TV ter predvajanja filmov v dvoranah. Zlasti je omenil težave, do katerih prihaja v odnosu z ustanovami, ki upravljajo predvajanje reklamnih filmov po televiziji.
S tem petim zasedanjem je tesno povezan tudi peti vsedržavni festival reklamnih filmov, katerega organizira uprava tržaškega velesejma in na katerem sodelujejo vsa tovrstna pomembna italijanska podjetja. Festival reklamnih filmov se bo zaključil v nedeljo 6. maja, ko bodo ob 11. uri predvajali v Avditoriju v Ul. Teatro Romano nagrajene televizijske reklamne filme kot tudi nagrajene reklamne filme za predvajanje v običajnih dvoranah.
......................................................n
TUDI ODVETNIKE OPEHARIJO
Za pol milijona lir štiri medeninaste ure
Premetenca sta izkoristila odvetnikovo starost, saj ima že 88 let
Kar se je zgodilo 88-letnemu odvetniku Salvatoreju Bessu iz Drevoreda XX. septembra št. 99, ni vsakdanji dogodek, priča pa, kako so nekateri malopridneži drzni in imajo tudi srečo pri svojih podvi-
K'odvetnik Besso je predvčerajšnjim okrog poldne šel peš po pločniku v U1. Giulia in je bil namenjen domov. Med Ul. Mar-gherita in Trgom Volontari Giuliani se mu je približal mali avto, 1 v katerem sta bila dva neznanca. Odv. Besso, ki zaradi svoje starosti ne vidi prav dobro, in včasih zgublja spomin, se ne spominja, kakšnega tipa je bilo vozilo in kakšni so bili neznanci. Preiskovalnim organom je vedel le povedati, da je bil prvi star okrog 60 let drugi pa okrog 40 let. Neznanca sta stopila iz avtomobila in prijazno ' pozdravila starčka, kakor da bi bili stan prijatelji. Navezala sta razgovor fn 'mu dejala, da nujno potrebujeta pol milijona lir. Vrag si ga vedi, kakšne besede in izraze sta rabila, da sta priletnega odvetnika očarala. Dejstvo je, da jima je izročil denar, malopridneža_ pa sta mu za jamstvo izročila štiri • dragocene in zlate ure». Odvetnik jih je spravil v žep in mirno nadaljeval svojo pot domov.
Doma je odvetnik Besso mirno kosil, po kosilu pa se je hotel prepričati, kaj sta mu neznanca dala v zameno za pol milijona lir. Gledal in obračal je ure, kmalu pa je spoznal, da ima v rokah štiri nič vredne ure. O zadevi je obvestil karabinjerje, ki so takoj začeli s preiskavo.
vež pa se je dobre štiri ure mučil preden je zlezel na cesto in prišel domov. Zdelo se mu je, da bo lahko doma okreval, toda bolečine so bile vedno hujše in včeraj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne, ker se je pobil po telesu in si zvinil vrat. Ko so ga sprejeli v bolnišnico ni mogel še govoriti in je njegova sestra povedala, kako se je ponesrečil.
Prevrnil se je s skuterjem ker mu je počila guma
Po barkovljanski cesti se je včeraj dopoldne okrog 7.
Z avtom v tovornik
Ko se je včeraj popoldne 48-let-ni Pietro Grandi iz Milj peljal z avtomobilom iz Trsta ' domov, je v Zavljah trčil ob tovornik, ki ga j® r. nasprotne strani vozil 40-letni Giovanni Berni iz Ul. Giulia 14. Zaradi močnega sunka se je Grandi pobil in ranil po obrazu, levi ^ nogi in desni roki. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni.
POKRITI BAZEN ZAPRT
Pokriti bazen bo danes in jutri zjutraj zaprt za občinstvo, ker bo v njem italijansko prvenstvo v skokih v vodo.
ure peljal s skuterjem proti mestu 29-letni Catalfano iz Tržiča; pred karabinjersko postajo pa mu je nenadoma počila sprednja guma, zaradi česar je zgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Pri tem se je pobil in ranil po glavi ter si verjetno nalomil rebra. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne.
Nezgoda delavca v papirnici
Na delu v papirnici pri Stivanu se je včeraj dopoldne ponesrečil 42-letni Gino Paronit iz Tržiča, Ul. Romagna št. 110. Padel je z ogrodja iz višine 3 m in obležal nezavesten na tleh. Pri tem si je prebil nosno kost, zgubljal je možgansko snov in se je močno udaril po čelu. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Izognil se je avtu a je padel v globino
Ze 1. maja zvečer se je 63-letni Emilj Škerlj iz Saleža št. 55 ponesrečil na cesti pri Samatorci. Vračal se je domov peš in se je umaknil'na rob ceste, ko je z nasprotne strani privozil avto in ga zaslepil z močnimi lučmi. Škerlj je odskočil in je padel po strmini 5 m globoko ter se precej poškodoval. Šofer se ni ustavil, re-
Nezgoda voznika
Na I. kirurški oddelek so sinoči sprejeli 71-letnega Stefana Gregorija iz Padrič št. 4, ki se bo moral zdraviti od 5 do 25 dni. Povedal je, da je okrog 18. ure peljal konja po dvorišču hišne št. 51 v Padričah, toda konj ga je potegnil, zaradi česar je zadel ob drog in si pri tem verjetno nalomil rebra.
Slike, ki Jih Je posnel Mario Magajna na izletu v Dalmaciji, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.
Razna obvestila
ii
Tržaški filatelistični klub iL. Košir« bo imel Jutri 6. maja običajni sestanek v prostorih kluba, Ulica Monteechi 6, od 10. do 12. ure. Vsi člani bodo lahko prevzeli vse zadnje novitete.
SPDT priredi v nedeljo 6. maja
Izlet v čudovito Rakovo dolino s sli kovitimi prlrodnlmi mostovi. Na že. ljo pa gre druga skupina v Postojnsko 'amo. izlet se zaključi z obiskom Planinske Jame, kjer se podzemeljski potok Rak izliva v podzemeljski U-nec. Vpis v Ul. Geppa 9.11. Odhod točno ob 6 45 od začetka Ul. Fabio Severo.
# # #
Plezalni tečaj SPDT
SPDT priredi letni' plezalni tečaj v Glinščici. Mladinci in mladinke, stari najmanj 17 let, ki sg zanimajo, naj pridejo po obvestila in na po menek na sedež SPDT v Ul. R. Man, na 29-11. v torek 8, t.m. ob 21, url. # # #
SAK Jadran gre v nedeljo 6. t.m. v Dolino pod mlaj. Odhod ob 14. url z začetne postaje avtobusa 25 (Piaz-za S. Giovanni). Pridite akademiki in prijatelji!
Mali oglasi
MODNI SALON išče vajenko In šiviljo. Mode Gianna, Ul. S. Spiridlo. ne 2.
Nazionale 16.00 «JuliJ CeZfoH1,!i (Giulio Cesar* p»_
gusarjem« temino	w
pitati). Eastmancolor. A ™
Feuice 16.00 »Tote Diatx>'icu Raimondo Vianello. .	- .
Excelsior 16.00 «H<wnl*™9'
Corbelt, Patriota BresliO-	*
dano mladini.	„	$&,(.
Grattacielo 16.00 »Samec /, p (Uno sciapolo in Parad™rn<,j color. Bob Hope, Lana Arcobaleno 15.30 »Rjoveča ( L " ni ruggenti). Nino cevi-	, m ji*
Supercinema 15.30 «Pol«t * f Vt K (Estate e turno). TeotvOl^pjjč -11 renče Harwey, GeraWln*	j
Prepovedano mladini. wi /J Alabarda 16.00 »Štirje F«11^
kalipse« (I 4 cavalieri “j-^rd, lisse). Technicolor. Glen
grld Thiulin. Zadnji dan',uoH*1
AUrora 16.00 »Pasji svet« ■	,
ne). Prepovedano rnla,t**n7jj>, v Cristallo 16.00 »Boccacclo ,ifl|
nicolor. Prepovedano u”.. Sr/
Troy Donaque.
to	ir a
Garibaldi 15.30 «La ciociara Loren, Vittorio De Slca' dano mladini.	pt&J
Capltol 15.30 »Nekaj, kar (Qualcosa che scotta). 1 j
pM
I ta ti a 16 .00 «Vam u8a3an»rid (Le piace Brahms?). ia*|. j nan. Prepovedano nf'la,nr«JV Masslmo 16.00 «Zenske n" (Donne da venderehterin>
Impero 16.00 «Razporoka sko« (Divorzio all’ltalj- g.
Burn, Ingrid Stenn, lente
Moderno 15.30 «Zmagovalcl,
astef'
amtlk$
magancl« (Vincitori e 7*_nr 8|< cer Tracy, Burt Lane' VVidmark.	HJjl
Astoria 17.30 «Don CartiH njor, a ne preveč« l^ppo)' moasignore ma non ,ru | nandel.	Q,.ua h
Astra 15.00 18.00 21.30	!
(La battaglia V*n,l. IS 00 «P°° Cy
lamu«
Vittorio Veneto 16.00 «
vi« (I leoni scatenatj)^!,'
Cardinale, Michele Ventura	h»S
Ideale 15.45 «Toplo ne, “ (L'occhio caldo del c,e color. Rock Hudson. mosi'»/ Marconi 16.00 »Pogled ^ y no sguardo dal ponte*- m«1 ne, Jean Sorel. PreP° J dinl.	. 30
Abbazla 14.30 18.00 Technicolor. Pau/1 N<:'v Marie Saint.	(Our*1!/
Odeon 16.00 «TIste...» K"
Kay Ficher. Prepovedan
f>0p
ROJSTVA. SMRTI IN r^
Dne 4. maja 1962 se I* * |1 di!o 7 otrok, umrlo Pa 3 a a UMRLI SO:	41.1etnl ' f
82-letni Narciso CosSeJlujgK»J Fraieesco Suzzi, 71-letn' maro, 89-letni Pietro va p« letna Teresa Marlotti P° 'vtl, gf. letna Carmela Manzoni v(j Km
83-letna Emilia Malisad^'^,^
84-letna Carolina Vesc2mul'/-V lie, 86-letnl Giucomo	^
Biagio Corrente, 54-let“
d
Liebman.
eKA
NOČNA SLUŽBA u ^
IN A M Al Camello, Dgeiit)*J4 septembra 4; Godina. trg 1; sponza Ul. M>J' lan)- Vernari Trg Vaimau
jan); Vernari Trg metti, Borzni trg 12
sozaljBm
Slovenski akademski
so'
Sažku Rudolfu ob br
žalje J
dran izreka globoko so , |J»
njegovega očeta.

Po dolgi mučni bolezni je oče, brat in zet
prof. IVAN
Pogreb
iz hiše žalosti
ŽALUJOČA
Trst, 5. maja 1962.
blagega pokojnika bo iti v Ul. Vernlellis 24
k
Iz naših krajev
NABREŽINA
H,.!, spominjamo praznovanja a okrog začetka tega sto-
tisočev delavcev, Nji-
jSe se
letja^a	zaceiaa lega siu-
W »Jv tako tudi borbe na-kratnj-f1!1 kamnolomcev proti ta-Pijjlj ; 'bdustrijcem, ki so si ko-t«tun l.n nakopičili bogastvo na kov*	tisočev delavcev. Nji-
k« Dr ?.c mesecev trajajoča stav-ttm ; ner)asitnim izkoriščevav-Se sta«Ze ^ila izraz njihove močil), An°Vske zavesti in je kot 'lutilj ltno odjeknila v svetu ter ^•niza zdrava klica razredni Da C1JI-
% ,°m°goči delovnim lju-'l*ln.'Pešna borba za njihove so-!^8iaP^Vice' ie CGIL odprla podrui_• rl nas svojo podružnico hotnic «1Ca občinske delavske •P Goinil' ,®va govornika (Gerli h Hiir b8ak Rta govorila o borbi ®eielQ '^szorožitev in avtonomno s ndrlanijo - Julijsko kraji-kibi	statutom, o ude-
f“sPodat inifl ljudi Pri vodstvu *l*Uja JskeKa in socialnega živ-Poinen državi, a še posebej o l*h n„jSlnd’kalne borbe in nalo-?»mip.aru^o>ce Nove delavske !* Vodi? ? Nabrežini. Zborovanje 1#šia „„Ado Vižintin, ki je izva-P°!val av,ornikov še dopolnil in T «e , Jovne ljudi naše občine J narna6de na njihovo politično *v»jih ,, 0 Pripadnost — naj v Noj *a.novskih zadevah iščejo ~J»IL ipr| tej podružnici, saj ,e or ?nana, napredna delav-v 1r*jno nuacija, ki se nenehno, V|'t H«i.ln dosledno bori za pra-
°vnega človeka.
šilu in se z njimi, čeprav so bili zaradi mnogih stikov z zamejsko mladino že utrujeni, porazgovo-rila o vprašanjih, ki spadajo k nalogam, ki si jih je naša mladina naložila in jih želi čimbolj uspešno izvajati. Take stike pozdravljamo, ker morejo naši stvari veliko koristiti. Mladinci iz Slovenije, naše matične zemlje, imajo bogate izkušnje. Ze samo dejstvo, da je v Sloveniji 140.000 organiziranih mladincev in še 25 tisoč tabornikov, članov počitniške zveze idr., pove, da moremo od takih stikov dobiti marsikateri dober nasvet. Tega se naša mladina tudi zaveda. Želimo ji v njenih načrtih mnogo uspeha, saj
ne dovoljuje več takih vej, še manj pa dolgoročnih osmič, zlasti ne, če kaplja prija gostom in je več zaporednih praznikov. Pri nas namreč obhajamo že od starega sem kar dva velikonočna praznika, ker je bela nedelja ali po naše «ta mala* velika noč za nas enaka «ta veliki*. Tako praznujemo kar dve cerkveni šagri, saj imamo razen te še sv. Urha. Letošnja bela nedelja je bila res bela — cvetoča. S pobočja Sv. Lenarta bi bil lahko preštel naše češnje, skoro edino sadno drevje, ki ga še gojimo. Le-te so letos neverjetno bogato in bujno okrasile naše njive, gmajno pa je s svojim izredno prijetnim vonjem
bo to Vsem le v veliko korist, | pobelila skromna rešeljika. A na' čast in ponos — tako kot je to polje je pripravno tudi za bilo nekoč, ko je bilo pri nas. drugo sadno drevje, koščičasto razgibano prosvetno delovanje. | (breskve, slive, marelice) in tudi Mladincem iz Slovenije pa kli- peškato. Praksa je pokazala, da
čemo: Se pridite in vedno boste dobrodošli in dragi gosti!
SAMATORCA
Za praznike je visela pri nas prva bršljanova veja. Po količini bolj šibka lanska vinska letina ..............................................h..............
uspevajo in dobro obrodijo tudi nekatere vrste jablan.
Primerno vreme smo čimbolj izkoristili in hiteli na vse strani. Trta je, kot vse ostalo, naglo po gnala in če hočemo že v kali preprečiti plesen (oidij), ki ni nič manjši sovražnik trte od perono-spore, moramo pohiteti s temeljitim žveplanjem.
IZPRED SODISCA
trnovka
Jhlda n 'Primorskega dnevnika* ?sk . ?na)° pokrajinsko cesto j’ že B fetbpolaj - državna me-,'iitv. ,doP*sih, saj je vprašanje traka obravnaval že "VI d* .at- Vse je bilo zaman, tast*'! Sijev"..se moraH dolRa leta I iN>o n„at,1 z obljubami. No,
I iS!in«kaa„ e kaže’ da se -1e po' .rl te	cestna uprava odločila,
v tadoi>rav oostopno, rešila tudi

k.,7 vp* , »Mugaaia cesta ne Hat*!' ta fa8 ♦*** svojemu name-
C	Nato bo šle-

treba čimbolj urav-to zlasti pri
4 ?ttJmt>reT3e- Zelimo’ da bi '°
"L*
^ Pri nas zaznamujemo ved-
fif| t vbed?ljskih izletnikov. Ni-' Y> jim”" zadovoljni, s takimi, ' dovn ti *: ad’’ da jim moramo Pa sploh ne.
M A V H!NJE
Nil4* so Neii ”ašo
Prijetno nam je poro-na belo nedeljo ob-
Š|?ciie	zastopniki orga-
•tik^ije) (Ljudske mladine Ulji1. trLjt- nekaterimi tukajš-vtjS !!*klmi mladinci. Naša Pr no,. odborniki našega no-ui,e^nega društva »Grma-. je pridržala na ko-
KNJIGARNA
' Ul* Sv. Frančiška 20
61.792===
L 1.820.—
Nelsona L
260.-
‘cKi
ut.
*
Nenavaden primer obtožbe povzročitve telesnih poškodb
Osem mesecev zaporo kurjemu, tokrat - zajčjemu tatu
SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
Otroškega vrtca še niso otvorili zaradi gradbenih nepravilnosti
Soglasno odobreni resoluciji, ki zahtevata ustanovitev dežele in obsojata atentat na sedež KPI v Gorici
Pred sodnikom Brencijem se je zagovarjal tudi 41-letni Luigi Samsa iz Ul. Rossetti 44, ki je bil ob-tnž*i, da je nenamerno zakrivil raz.ie hude telesne poškodbe 20-letai Mariji Bacchia iz Skednja, TJ! Soncini 15.
V tem primeru ne gre za kako prometno nesrečo, temveč za bolj redek dogodek. Samsa je namreč vrtnar in čuvaj v vili 73-letnega trgovca Giorgia Ferra. V popoldanskih urah 29. oktobra 1960 je prišlo v vilo omenjeno dekle. Bacchia je bila tedaj vajenka pri neki šivilji ter je prinesla v vilo neko obleko. Ko je stopila na vrt, .* je vanjo zakadil pes ter jo ugriznil v desno roko in desno nogo. Pes ni bil privezan. Zaradi r»n, ki jih je zadobila, se je morala zdraviti 10 mesecev. Ostale ja so ji še nekatere posledice, ki jih bo občutila vse življenje.
N. včerajšnji obravnavi je Sam. sa izjavil, da pes ni bil privezan, s-er je bil dobre in mirne narave. Tudi gospodar mu ni nikoli ukizal, naj ga priseže. Ferro pa Je s svoje strani trdil, da je ukaza! vrtnarju, naj psa priveže. Nastopilo je še kakih 10 drugih prič, VI so vse izpovedale, da je bil pes mirne narave.
Sodnik je spoznal Samsa za krivega ter ga obsodil na 40.000 lir globe, ki jih bo moral plačati skupaj s civilno odgovorno osebo, se pravi s Ferrom. Poleg tega bosta morala plačati oba skupaj pol milijona lir predujma ter 25.000 lir za stroške zagovornika zasebne stranke. O odškodnini bodo razpravljali na pristojnem civilnem sodišču, Zasebna stranka je zahtevala 4 milijone lir odškodnine.
Pred kazenskim sodiščem (pred. sednik Edel, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Mor-gera) se je zagovarjal včeraj 48-ietni Remigio Pischianz brez stal-nega bivališča. Obtožili so ga štirih tatvin ter dveh poskusov tat-
vin. Med drugim je ukradel 1000 lir v nekem stanovanju, bakren kotliček, iz zajčnika nekaj zajcev itd. V vseh primerih je šlo za malenkostne tatvine.
Pischianzu pa je prišel na sled neki policist z barkovljanskega komisariata. Pri nekem starinarju, kjer se je zanimal za ukradeno blago, je opazil bakren kotliček. Vprašal je starinarja, kdo mu ga je prodal. Ta je odvrnil, da ga je dobil od Pischianza. Ker je možakar že star znanec sodnih dvoran, se je policist zanimal pri ljudeh v Barkovljah in na Greti, ftli je prišlo pri njih do tatvin. Tako je ugotovil omenjene tatvine, ki pa jih prizadeti niso niti prijavili policiji. Pischianza so namreč vsi dobro poznali ter so tudi vedeli, da sem ter tja kaj u-krade. Nekomu je baje celo grozil v gostilni, da mu bo ukradel še enega zajca, če mu ne plača kozarca vina.
Sodnik je spoznal Pischianza za krivega ter ga obsodil na 8 me-secev in 10 dni zapora ter na 24 tisoč lir globe.
V ponedeljek 30. aprila se je v Doberdobu nadaljevala občinska sejg. Prisotnih je bilo 14 občinskih svetovalcev. Na prejšnji seji so bile izpuščene štiri točke dnevnega reda, ker je odobritev letnega proračuna zavlekla potek seje.
Kot prva točka je bila razprava o izvedbi deželne avtonomije za Furlanijo-Julijsko krajino s posebnim statutom. Vsi občinski svetovalci so glasovali za resolucijo o deželi, ki bo doprinesla tukajšnjemu prebivalstvu vsestranske koristi. Napravljena je bila tudi protestna izjava proti napadu na sedež KPI v Gorici, ki je bila soglasno sprejeta.
Občinski svet je nadalje odobril dodelitev zemljišča za gradnjo nove šole za čipkarice, toda prostor še ni točno odmerjen. Obnovljena je bila komisija za pregled gradbenih del v občini, ki je tudi določena za izbiro zemljišča za čipkarsko šolo. Med slučajnostmi je župan Andrej Jarc obvestil svetovalce glede zakasnitve pri otvoritvi otroškega vrtca. Zaradi nekaterih nepravilnosti pri gradnji, ki jih gradbeno podjetje še ni odstranilo, je bila otvoritev prenesena na nedoločen čas. Glede opreme in kurjave, kakor tu di vzgojiteljice je vse že urejeno.
Seja se je zaključila ob 23. uri. 2upan je ob tej priliki sporočil, da bo prihodnjo sejo sklical po potrebi.
I|PR0SEK-
te
EK-KONTOVEL
ianes 5. t.m. ob 19.30 h_. Ur°s barvni lilm:
°°vbljeni
(I H rn JUNAKI
, aannati e gli erol) NTEr ln W. STRODE
Usodna cigareta
Na dermatološki odclelek so včeraj sprejeli 33-letnega Gerarda Scroccara iz Boršta št. 15, ki se bo moral zdraviti dva tedna. Ge-rardo Scroccaro je včeraj dopoldne bil zaposlen pri tlakovanju ceste v naselju San Sergio. Pripravljal je zmes z bencinom, da bi očistil motor kompresorja, pri tem pa ni ugasil cigarete, ker ni pomislil na bencinske hlapove. Nenadoma je iz cigarete, ki jo je imel v ustih, puhnil plamen, ki mu je povzročil opekline druge stopnje P° obrazu in desni roki. Neprevidnega delavca so z avtom delodajavca odpeljali nemudoma v bolnišnico.
MED VČERAJŠNJIM NALIVOM V UL, REV0LTELLA
Avtomobilist povozil pešca do smrii
Ko je prečkal ceito, ti je pešec t časopisom pokril glavo
žiserja Aleksandra Lavrenčiča so Pevmčani naštudirali mladinsko igro Josipa Skrbinška «Siroti Marko in Zorica«, odrasli pa so se predstavili z glasbeno enodejanko »Trije šnofarji«, ki jo je pripravil domači pevovodja France Valentinčič, čigar pevski oktet »Planika* je žel obilo priznanja. Med drugimi je poživil kulturni program tudi mladinski zbor, ki ga je prav tako vodil Valentinčič. Publiko v Gorici in na Tržaškem je zabaval mladi harmonikar gimnazijec Jožko Uršič. Med eno in drugo točko dolgega in dobro pripravljenega programa so se vrstile tudi recitacije Gradnikovih pesmi in s tem so Pevmčani dopolnili program, ki je bil prav
zaradi svoje pestrosti pogodu tako goriški publiki, kakor tudi oni v Borštu in Rojanu.
S SEJE PRIPRAVLJALNEGA ODBORA
V teku so priprave za industrijsko področje v Tržiču
Izbrali bodo izvedence za izdelavo gospodarsko - urbanističnega načrtu
Odlikovanje gospodarstvenikov
Ob odlikovanju goriških gospodarskih operaterjev, ki bo jutri 6. maja ob 10.30 v dvorani trgovinske zbornice v Gorici, bodo med drugim podelili zlato kolajno tudi podjetjem Luigi Bravni-zer in Emilio Bardusco iz Gorice ter Giovanni Zucco iz Ronk.
Ob isti priliki bodo nekaterim goriškim obrtnikom izročili tudi mojstrsko diplomo.
Preteklo sredo se je na sedežu pokrajinske uprave v Gorici ponovno sestal pripravljalni odbor za Ustanovo za industrijsko področje v Tržiču. Sestanka so se udeležili: izredni komisar trgovinske zbornice dr. Palisi, tajnik iste dr. Candutti in načelnik oddelka dr. Ferlan, dalje tržiški župan Romani, občinski odborniki Mar-chesan in Zaretti ter podtajnik dr. Talpo, predsednik pokrajine dr. Chientaroli z odborniki Bot-tegaro, Grigolon in Vezil ter glavni pokrajinski tajnik dr. Bernar-dis.
Predsedoval je dr. Chientaroli, ki je prečital zapisnik zadnje seje ter odprl debato glede na izbiro izvedencev, ki naj bi izdelali go-spodarsko-urbanistični načrt trži-škega področja. Sklenili so, da je
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Sindikalni tajnik oproščen obtožbe da je ščuval proti stavkokazom pri Ribiju
V zameno za tekstilno blago jc sprejemal jugoslovanske cigarete
Tudi Sovodcnjci so prepleskali prosvetni sedež
Pred nekaj tedni smo pohvalili štandreško mladino, ki se je v velikem številu pričela zbirati na prosvetnem sedežu in ga tudi pobelila, da je bivanje v njem prijetnejše.
Danes pa smo dolžni pohvaliti tudi sovodenjsko mladino, fante in dekleta, ki so prepleskali svojo dvorano, poribali pod in napravili sedež prosvete lepši kot je bil poprej. Stene prosvetne dvoranice v Sovodnjah že dolgo let niso bile prepleskane. Barvo je hudo poškodovala vlaga, pa tudi nogometna žoga, s katero so se vadili. Mladina je pred enim tednom zavihala rokave in dvorano prebelila, ker se hoče zabavati v lepšem, predvsem pa snaž' nejšem prostoru.
Včeraj so pred goriškim okrožnim sodiščem zopet govorili o stavki uslužbencev podjetja Ribi, do katere je prišlo lani v maju in v juniju. Povod za to je dala razprava proti pokrajinskemu tajniku sindikalne organizacije CISL 35-letnemu Angelu Marinellu iz Gorice, Ul. S. Pellico 1. Tega je namreč tožil ravnatelj avtobusnega podjetja RIBI <& co. geom. Anto-nino Chiozza, češ da je z grožnjami po telefonu hotel prisiliti ga naj prekliče že sprejete ukrepe proti nekaterim stavkajočim delavcem.
Vodstvo podjetja RIBI je s pismom od 5. maja lani javilo policiji, da je istega dne zjutraj okrog 8.15 skupina stavkajočih u-službencev, ki jo je vodil obtoženi Marinello, demonstrirala pred glavnim vhodom podjetja proti šoferjem-stavkokazom in napravila tudi nekaj škode na ne-
dalje rečeno, da so uslužbenci ponovno stavkali naslednji dan 6. maja in to brez napovedi, ter končno, da je dne 16. maja ob 10.15 Marinello po telefonu hotel z grožnjami javnega nereda prisiliti geom. Chiozzo, da prekliče ukrepe proti stavkajočim delavcem.
Obtoženi Marinello je zanikal, da bi organiziral obstrukcionizem dne 5. maja lani in da je prišlo le do besednega prerekanja v šaljivem tonu ter poudaril, da naslednji dan 6. maja uslužbenci niso stavkali samo iz protesta proti stavkokazom, ampak tudi za sindikalne zadeve, kot so povišanje plač, ureditev delovnega urnika itd. Zanikal je tudi, da bi kdajkoli grozil po telefonu ravnatelju Chiozzi.
Po govoru zagovornika odv. Gi-naldija iz Tržiča, je sodišče po
treba izvedbo teh načrtov zaupati visoko kvalificiranim osebam, ki bodo znale temeljito proučiti to nadvse važno vprašanje za tržiško gospodarstvo
Gre namreč za izdelavo obsežnega in urejenega načrta v okviru zakona št. 1525 od 16. dec. 1961, ki daje posebne olajšave novim industrijam, ki bodo zrasle na področju Tržiča do konca leta 1969.
Iz seznama predloženih kandidatov so vzeli nekatere v poštev, vendar so vsako odločitev odložili na eno prihodnjih sej, da bi si prej priskrbeli podrobnejše informacije. Zato so sklenili, da bo ponovna seja na županstvu v Tržiču in to brž ko bodo dobili potrebne podatke.
Predsednik dr. Chientaroli je obvestil prisotne, da je odsek, ki mu je poverjeno proučiti juridič-no obliko bodoče ustanove za industrijsko področje, že imel sejo na pokrajinski upravi in tako začel s svojim delom, kot je bilo dogovorjeno na zadnji odborovl
Cepljenje otrok proti paralizi
Med hudim nalivom včeraj o-krog poldne se je zgodila v Ulici Revoltella smrtna prometna nesreč«., pri kateri je zgubil življe-
0'
A
I
Al
J.
vdw,
*■(/'
si
•v
a 1
klu>!
iiie ..iti
a»nes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri lilm
A n on ima cocottes
Igrajo:
EkBERG, RENATO RASCEL, VALERIA FABRIZI
«IRIS» PROSEK
4ancs 5. t. m. z začetkom ob 1930 technlcolor film:
%IE W0NGIN SVET»
(II Mondo di Suzie Wong)
V%lni Igrajo: WILLIAM HOLDEN in NANCY KWAN P°d H. letom vstop prepovedan.
nje 67-letni upokojenec Giovann Ve -onese iz Ul. Lcnza 2. Lilo jc kot iz škafa in Veronese, ki se ji vračal domov in je bil brez dež nika, si je drža! nad glavo čašo pis, da se ne bi preveč zmočil. Stopil je s pločnika, da bi šel čez ces^.o, napravil pa je le nekaj korakov, ko je navzdol privozil z avtom 41-letni inž. Jovan Pavlovič, ki je včeraj dopoldne prižel iz Beograda po opravkih v naše mesto.
Ko je Pavlovič zapazil pešca, je pritisnil močno na zavore in okrenil vozilo, da bi preprečil nesrečo, a mu žal ni uspelo. Avto se je namreč nekoliko zasukal in desnim delom podrl Veronese-ja, ki je treščil na tla in obležal mrtev.
Nemudoma so poklicali rešilni avto, toda zdravnik je ugotovil, da ni za reveža več nobene pomoči. Nato so prišli na kraj nesreče agenti prometne policije in legalni zdravnik. Po običajni formalnosti in ugotovitvah glede vzrokov nesreče so truplo odpelja. li v mrtvašnico glavne bolnišnice. Pavloviča so zaslišali, nato pa so ga pridržali in ga bodo prijavili sodišču zaradi nenamernega umora.
V NEDELJO, 13. MAJA
Mladinski izlet v Brda
Mladinskega Izleta v Brda, ki se bo vršil v nedeljo, 13. maja v Vipolžah v Brdih in katerega se bo udeležila mladina iz Avstrije, Italije In Jugoslavije, se bo udeležila tudi mladina z Goriškega. Vpisujejo:
Vrh — Severin Cotič Poljane — Bruno Lavrenčič Doberdob — Janko Gergolet (zadruga)
in Genko Peric (gostilna) Do) — Ivan Berlot (prosvetno društvo)
Gabrje — zadruga Sovodnje — Branko Kuzmin Standrež — Livia Volčič in Karlič Nanut Steverjan — Ivan Klanjšček Oslavje — Silvan Primožič Pevma — Nadja Sošol Gorica — SPZ, Ul. Ascoll 1-1 Vožnja ~ avtobusom 609 lir. Podrobnejše informacije pri vpisu.
Ker je le še malo časa na razpolago, priporočamo tistim, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj se prijavijo čimprej.
ptavna L um šicivaj snuuv *»«	** *~	•	-- ...
katerih avtobusih. V pismu je 1 kratkem posvetu oprostilo Mari-
SEDMEGA MAJA SEJA OBČINSKEGA SVETA
■	..........—....... ... ............7C" V* «
Razširili bodo Ul. Tabaj in trg v Standrežu
Občinsko zastopstvo na sejmu AIpc-Adria v Ljubljani
Delovanje društva «Jože Abram» iz Pevmc
Društvo aJože Abram* iz Pev-me je preteklo nedeljo gostovalo v Rojanu in Borštu, kjer je nastopilo s kulturnim programom, ki so ga Pevmčani prvič izvedli prvo nedeljo v aprilu v novem katoliškem domu v Gorici.
Program je bil sestavljen iz več točk. Pod vodstvom mladega re-
Na zadnji seji goriškega občinskega odbora je župan poročal o nekaterih najvažnejših vprašanjih. ki se tičejo komunikacij v mestu in o pripravah za sprejem novega goriškega nadškofa. Odborniki so nadalje proučili in v glavnem sprejeli povabilo za sodelovanje na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, ki ga organizirajo trgovinske zbornice Trsta, Gorice, Vidma, Slovenije in Koroške, da bi se okrepila trgovina med obmejnimi področji. Podžupan dr. Gallarotti je nadalje opozoril odbornike, da so svoj čas sklenili okrepiti Andrejev sejem. S tem namenom bodo vprašali za pomoč zvezi industrijcev in trgovcev.
V nadaljevanju seje so obravnavali upravne zadeve, med katerimi je bila najprej na vrsti bolniška oskrba revnih občanov, za katere bodo na predlog odbornika za higieno in zdravstvo dr. Milocca potrošili za mesec januar in februar 4,2 milijona, za zdravila pa nadaljnjega pol milijona. Na predlog odbornika za finance dr. Gallarattija so izplačali za razna dela še 5 milijonov.
Imenovali so kolavdatorje tretje faze del pri gradnji osnovne šole v Stražicah, nekemu domačemu strokovnjaku pa so zaupali izdelavo načrta za razširitev in ureditev državne šole za umetno obrt. Nakupili bodo nekaj zemlje za razširitev Ul. Tabaj in trga v Standrežu, o čemer je poročal odbornik za javna dela Lu-pieri.
Odborniki so sklenili, da bo pri. hodnja seja občinskega sveta v ponedeljek 7. maja ob 18. uri. Na njej bodo proučili pravilnik, ki urejuje poslovanje doma onemoglih v Ločniku.
na desnem zapestju in levem stegnu. Mož bo okreval v osmih dneh.
Cementni blok mu je padel na nogo
Včeraj okrog 17. ure so prepeljali v civilno bolnišnico v Gorici 39-letnega Angela Čerina iz Villesse. Zdravniki so ugotovili da si je mož zlomil desno nogo, ko mu je težak cementni blok padel pri delu nanjo. Zato so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Hi
Fogled na kraj nesreče
Z žago se je ranil
Okrog 14.30 je prižel po pomoč na sedež Zelenega križa 50-letni občinski delavec Armando Bres-san iz Ločnika Ul. S. Rocco 14. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na kazavcu desne roke, ki si jo je Bressan prizadejal pri podiranju kostanjev Drevoredu XX. septembra v Gorici. Nudili so mu prvo pom.ič; okreval bo v osmih dneh
nella zaradi pomanjkanja dokazov.
* * *
V odsotnosti je bil včeraj dopoldne obsojen tudi goriški trgovec s tekstilnimi ostanki 33-letni Bruno Zanetti, iz Gorice, Korzo Italija 119, ki ima trgovino v Ul. Mazzini 12.
Davčni policiji je prišlo na uho, da Zanetti kupuje v svoji trgovini jugoslovanske cigarete. Zato je dne 4. februarja lani okrog poldne prišla v trgovino posebna izvidnica, ki je hotela izvesti zaradi tega preiskavo v lokalu. Zanetti pa je takoj priznal, da ima v skladišču za trgovino nekaj zavojev jugoslovanskih cigaret. Policista sta šla z njim v skladišče, kjer jima je izročil škatlo, v kateri je bilo 53 zavojev jugoslovanskih cigaret v skupni teži 1,060 kg. Zanetti je dejal, da je vzel cigarete v zameno za prodano blago od jugoslovanskih kupcev, ker bi drugače zelo malo prodal, in dodal, da cigaret ni prodajal naprej, ampak jih je pridržal z« lastna porabo. Dodal je še, da je po navadi vzel po štiri zavoje tedensko, ali vsega kakih 400 zavojčkov v enem letu.
Zato ga je policija prijavila tudi za te, ali skupaj za 9,060 kg cigaret ter zahtevala od njega plačilo 620.430 lir globe. Ker te ni plačal v določenem roku, je prišla vsa zadeva pred sodnike. Pri včerajšnji razpravi je drž. tožilec zahteval naj mu naložijo 450.000 lir globe, branilec odv. Panizzo iz Vidma pa je zahteval, naj sodijo obtoženca samo za cigarete, ki so jih dejansko dobili pri njem. Sodišče je tej zahtevi ugodilo in obsodilo Zanettija na plačilo 84.000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov ter zaplembo najdenih cigaret.
Drž. tož. Delfino; pred. sod. dr. Storto; zap. Omeri.
Sovodenjsko županstvo sporoča, da bodo danes 5. maja ob 9. urj pričeli v ambulatoriju v občinski hiši cepiti otroke proti paralizi. Županstvo poziva vse starše, ki bi svoje otroke želeli cepiti, naj jih pripeljejo ob napovedani uri v ambulatorij, kjer jih bo čakal zdravnik.
Kolesar si je zlomil nogo
Včeraj okrog 11.35 so pripeljali v bolnišnico v Gorici 63-letnega Antonia Cumina iz Gorice Ul. Mazzini 8. Ko se je peljal s kolesom po Ul. Aquileia, je padel in si zlomil desno nogo. Pridržali so ga na zdravljenju za trideset dni.
Nezgoda otroka iz Pevme
Včeraj okrog 11.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici dve leti staro Marijo Sterne iz Pevme št. 3. Deklica je imela manjšo rano na desni strani čela, ki jo je dobila ko je padla pri igri na domačem igrišču. Zdravniki so ji nudili prvo pomoč in jo poslali domov. Okrevala bo v petih dneh.
CORSO. 17.15- »Ljubezen, vrni se!# (Amore, ritorna!), R. Hudson in Doris Day. Ameriški panoramski barvni film.
VERDI. 16.00: »Trije proti vsem*. Frank Sinatra Dean Martin. A-meriški barvni film v cinema-scopu. (Indijanka).
V1TTORIA. 17.00: «Zarota mogočnih* (La congiura dei potenti). R. Schiaffino in J. Louis. Italijanski barvni film v clnemasco-pu.
CENTRALE. 17.00: »Adam ln Eva*, C. Martel ln S. Baena. Ameriški barvni film.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
V hotelu se je ponesrečil
Včeraj dopoldne okrog 9.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 36-letno Giuliano Pallavi-cini iz Castelnuovo pri Veroni. Ko je namreč šla po stopnicah v nekem hotelu v Gorici, se ji je spodrsnilo, da je padla in si zlomila nogo. Zato so jo pridržali za trideset dni na zdravljenju.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v GoriCj lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imel; v Gorici najvišjo temperaturo 16,4 stopinje ob 12.30, najnižjo 9,8 stopinje ob 22.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 84 odst., dežja je padlo 7,6 mm.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
GORIŠKI NOGOMET
Jutri na igrišču \ Standrežu Juventina - Torriana
Tudi Sovodcnjci bodo igrali doma proti ekipi iz Krmina - Naraščajniki Juventine so v nedeljo premagali naraščaj Pro Gorizie z 1:0
Ko jo odpiral steklenico se mu je razbila
Včeraj okrog 16. ure so poklicali avtomobil Zelenega križa v Ul. Don Bpsco 5 v Gorici, kjer se je 32-letni Elberardo Mosarutti ranil, ko je odpiral steklenico. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu obvezali rano
Čeprav bi morala Juventina jutri počivati, pa se je s Torriano iz Gradiške dogovorila, da bodo jutri odigrali na igrišču v Standrežu tekmo med obema ekipama, ki je bila po koledarju določena za pozneje. To bo zadnja tekma v tem kolu na domačem igrišču; Juventina bo potem odigrala še dve tekmi zunaj. Zato bi bilo prav, če bi se domači igralci dobro pripravili in napravili vsaj z zadnjo tekmo doma dober vtis. Tekma se začne ob 15.30.
Naraščajniki Juventine so odigrali preteklo nedeljo dopoldne tudi doma . tekmo z naraščajniki Pro Gorizie, Po lepi in borbeni igri so domači igralci zasluženo zmagali z rezultatom 1:0. Borba sicer ni bila lahka, saj so. gostje na prvem mestu v svoji kategoriji, vendar pa so morali kloniti požrtvovalni igri domačinov. Morda bi bilo dobro, če bi nekateri posamezniki pokazali še več discipline v igri, ker bi potem bil njihov učinek in uspeh še večji.
• * *	i
Sovodenjski nogometaši, ki so prejšnjo nedeljo izgubili na domačem igrišču proti ekipi iz Mo-rara in tako pristali na zadnjem mestu lestvice. Jutri bodo Sovo-denjci tudi nastopili doma, in si-
cer v zaostali tekmi s Krminčani. Prvo tekmo s to ekipo so odigrali v Krminu in po lepi igri izgubili z rezultatom 3:2. Ce bodo tudi jutri doma tako igrali, kot so zadnjič v Krminu, bi utegnili dobiti obe točki, kar bi se jim na lestvici zelo poznalo in tudi prileglo.
Na igrišču naj se pol ure pred tekmo javijo naslednji igralci: Ferfolja S., Devetak, Petejan K., Petejan J., Ferfolja A., Vižintin R., Graba, Re, Terpin, Ferfolja B. in Anselmi., Vodstvo upa, da bodo lahko nastopili vsi navedeni igralci in da ne bo nobeden izostal zaradi bolezni ali drugih vzrokov. Le tako je namreč upati na popoln uspeh tekme.
Srednješolsko
lahkoatletsko
tekmovanje
Danes se začne prvi del pokrajinskega šolskega temovanja v lahki atletiki, v katerem bo poleg italijanskih šol sodelpvai tudi športni odsek slovenskih srednjih šol. Tekmovanje za kvahfikacijo
Odbojkarji iz Kanala dvakrat uspešni
Prvega maja je bilo na Igrišču Olimpije v Dervoredu 20. septembra mednarodno prijateljsko športno srečanje med domačo košarkarsko ekipo in gosti iz Kanala. Šport, nemu srečanju je prisostvovalo tudi lepo število ljubiteljev športa, ki so pozdravili prijateljsko srečanje med slovenskimi športniki z ene in druge strani meje.
Kakor je bilo pričakovati, je zmagala močna ekipa iz Kanala, ker v njej nastopajo trije kandidati mladinske reprezentance Slovenije odnosno Jugoslavije. Kanal je zmagal z rezultatom 3:0. Delni rezultati 15:7. 15:3 in 15:13. Gostje so pokazali izredno prstno tehniko. močan napad in zelo močan servis. Objektivno sta sodila gori-ška sodnika Mosolin in Soberti.
Popoldne so Kanalčani premagali v Čedadu močno Polisportlvo Friuli s 3:0. Delni rezultat 15:12, 15:13 in 15:4. V čedadski dvorani se Kanalčani niso znašli, ker je prekratka in je močno znižala efekt njihovih servisov.
Olimpija bo v nedeljo ob 9.30
sc bo začelo ob 15. uri na spori- | igrala v Gt-rški proti Torriani v nem igrišču na Rojcah.	| okvuu pokrajinskega odbojkarske«
PRED DANAŠNJIM SREČANJEM NA STADIONU V FIRENCAH
Zmeren optimizem med Italijani Trije debutanti med Francozi
Med igro ne bodo zamenjali igralcev, če ne bo nujno potrebno
FIRENCE, 4. — Italijanska nogometna A reprezentanca, ki se bo jutri pomerila s francosko reprezentanco, je prispela danes ob 16,15 v Florenco. Takoj po prihodu v Florenco se je 16 igralcev podalo v Coverciano, kjer bodo prebili današnjo noč. zadnjo pred tekmo.
V večernih urah je dr. Mazza imel razgovor z novinarji. Dejal je, da bo Italijansko moštvo nastopilo v belih majicah z modrim trakom, ker ig>ajo Francozi v modrih majicah. Glede eventualnih zamenjav v moštvu je dejal, da se bodo ravnali po pravilih FIFA in da niso predvidene zamenjave vratarja in igralcev, razen seveda, če to ne bodo zahtevale nujne o-koliščine. Taiko bo na mestu srednjega napadalca igral v obeh polčasih Altafini, ki mora izgubiti nekaj na svoji teži, Sormani pa bo ostal v rezervi. Mazza je nato dejal, da je prepričan, da bo Meni-chelli na krilu dobro igral.
Glede bodočega programa je potrdil, da bo A moštvo igralo v sredo proti nekemu italijanskemu moštvu v Milanu, Leccu ali pa v Bergamu, B moštvo pa 11. maja v Bafiju proti Madžarski.
Italijanska reprezentanca bo jutri nastopila v že najavljeni postavi: Buffon; Losi, Radiče; Salva-dore, Maldini, Marchesi; Mora, Maschio, Altafini, Sivori, Meni-chelli.
Tekma se bo začela ob 16. uri, vodili pa jo bodo avstrijski sodniki z glavnim sodnikom Kandlbin-derjem.
Danes le v Firencah ves dan deževalo in igrišče je precej namočeno.
Francoski reprezentanti so svoj današnji dan v Montecatini Terme izkoristili za kondicijski trening s teki 'n telovadnimi vajami pod vodstvom trenerja Bat-teauxa. Razdeljeni v več skupin so nato vadili z žogo, trener Bat-teaux pa je treniral oba vratafja s streli iz bližine. V francoskeijj moštvu bodo nastopili trije debutanti in sicer 27-letni vratar Fer-
rero, lev) krilec 22-letni Piumi, ki velja za odkritje francoskega nogometa, ter 26-letno desno krilo Robuschi.
Popoldne sta se sestala oba podpredsednika obeh nogometnih zvez Franchi in Thevenin, da bi se sporazumela glede zamenjav.
Popoldanske ure so francoski nogometaši izkoristili za sprehod po mestnih ulicah, ob 18. uri pa sta jim Batteaux i.n Thevenin v hotelu kjer prebivajo, govorila o taktiki med jutrišnjim dvobojem.
Francosko moštvo bo odpotovalo iz Montecatini Terme jutri ob 13. uri naravnost na stadion v Firencah.
MLADINSKI NOGOMET
CDNA v polfinalu turnirja na Reki
REKA, 4. — Mlado nogometno moštvo CDNA se je z zasluženo zmago z 2:0 nad pariškim Racin-gom uvrstilo v polfinale mladinskega nogometnega turnirja za »Kvarnersko riviero«. Polfinalni tekmi bosta odigrani jutri na stadionu Kantrida na Reki. Srečala se bodo moštva: CDNA-Vasas m Dukla-Udinesei
Prvomajski tek čez dr n in strn|
TRADICIONALNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR NA
PROS0
jip

V okviru prvomajskih proslav na stadionu «Prvi maj# je bil tudi tek čez drn in strn. Udeležilo se ga Je šest tekmovalcev, ki jih vidimo na s*«r+u in ki so se na cilju razvrstil) takole: 1. Cej 2’16”9, 2. Jurkič 2T7”1, 3. Sancin, 4. Križman, 5. Giacomini, 6. Fabjan. Na
programu je bila tudi odbojkarska tekma, ki pa je odpadla, ker igralci iz Sežane iz neznanih vzrokov niso prišli
..................................................................................................................................................................
Boris Košuta med posamezniki | Rojan A (Boris-Edi Košuta) med moštvi
Presenetljiv uspeh druge rojanske dvojice Kuter Fabjan - Merlak selo tretji
Preteklo nedeljo je bil odigran v prosvetni dvorani na Proseku v organizaciji športnega odsega PD Prosek-Konto-vel tradicionalni turnir, na katerem so nastopili vsi najboljši slovenski namiznoteniški igralci s Tržaškega. Medtem ko so prejšnje leto nastopali samo igralci s Proseka, Križa in Nabrežine, so bili letos po vabljeni tudi meščani.
vsestransko
Tekmovanje je lepo uspelo. Na sporedu so bila tekmovanja moštev po sistemu dveh zmag od treh možnih in seveda turnir, ki naj bi določil trenutno najboljšega slovenskega igralca. Zmagal Je Boris Košuta, ki je potrdil svojo dobro formo in razigranost, čeprav je nekaj setov od-
34. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA B LIGE
Ostre borbe tik pod vrhom in v spodnji polovici lestvice
Pričakuje se vsaj delna razjasnitev položaja za hrbtom Genoe
Tudi nogometno prvenstvo B lige se hitro bliža svojemu koncu. Jutri je na programu 34. kolo, čez pet nedelj pa bomo vedeli vse, kar sedaj še ne vemo, to je znani bosta poleg Genoe še preostali dve moštvi, ki bosta napredovali v A li"o in tri moštva, ki bodo morala zapustiti sedanjo družbo in se preseliti v nižji razred.
Genoa, ki kraljuje sama na vrhu, se bo tokrat srečala s po-
2. —
4. —
prvi	2	
drugi	X	
prv'	1	1 X
drugi	1	X 2
prvi	I	
drugi	2	1
prvi	X	2
drugi	1	2
prvi	1	X
drugi	2	1
prvi	2	
drugi	1	2
Francia B-ltalia B (I.p.) X 2 Francia B-Italia B (k. r.) 2 Italija polprof. - Irska 1 Nizza-Milan	2	1 X
Alessandria-Napoli	X	2	1
Brescia-Sambenedettese 1 Cosenza-Genoa	2	X
Lucchese-Verona	X
Messina-Novara	1
Parma-Prato	1	X
Pro Patria-Como	1
Reggiana-Bari	2	X
Simm. Mtnza-Modena 1
Lazio-Catanzaro (I. p.) 1 X Lazio-Catanzaro (k. r.)	1
slednjo na lestvici — Cosenzo. Medtem ko nima tekma za Ge-noo, razen prestižne, nobene druge važnosti, pa je zelo važna za Cosenzo, ki še vedno goji upanje, da se reši. Seveda pa je pogoj za to upanje, da izsili jutri vsaj neodločen rezultat, kar je le malo verjetno.
Mnogo bolj zanimiva pa je zato borba za preostali dve mesti na lestvici, t. j. za drugo in tretje. Kandidatov je 5, od katerih ima Verona dve točki naskoka pred vsemi ostalimi. Vendar pa bo prav Verona imela danes morda najtežjo nalogo, ker bo morala gostovati na tujem igrišču proti Lucche-se, ki je sicer na sredini lestvice, ki pa tudi že ni Povsem na var’ nem. Lazio bi proti Catanzaru na lastnih tleh ne smel biti v težavah, vendar pa je treba upoštevati, da se tudi Catanzaro krčevito bori za obstanek in da zaradi tega presenečenja niso izključena. Približno isto velja za Pro Patrio, ki bo sprejela v goste Como, ki je prav tako v nevarnosti za izpad kot Catanzaro. Modena bo tudi igrala na svojih tleh, njen nasprotnik pa bo Simmenthal Monza. Njena naloga ne bo lahka, posebno še, če bo Simmenthal ponovil igro prejšnje nedelje, ko je prinesel obe točki iz Brescie. In končno je med kandidati za A ligo še Napoli, ki pa bo med vsemi imel prav gotovo najtežjo nalogo, saj bo gostoval na vročih tleh v A-lessandriji.
Naj bodo rezultati vseh tekem kakršni koli, do jasnejše slike položaja na vrhu bo moralo priti.
Vsa ostala moštva od šestega mesta navzdol so teoretično v nevarni coni, vendar pa se zdi, da so vsaj Messina, Brescia in Sam-benedettese z eno nogo že povsem na varnem. V neposredno kritičnem položaju so Cosenza, Novara. Catanzaro, Prato. Como, nato Reg-giana in Bari ter še štiri moštva. Kakšna bo njihova končna razvrstitev je danes težko predvide-
in Pratom in še kakšno, položaj že jutr) znatno razjasnila, verjetno v korist Barija in Parme.
Po zmagi v Lignanu
Durante nova rumena majica
LIGNANO, 4. — V prvi poleta-pi kolesarske dirke po Furlaniji -Julijski krajini od Vidma do Trsta, je zmagal Adelchi Dj Bernar- | Vidmu.
>di, član moštva »Europhon Lear-co Guerra«, ki je 72 km dolgo progo prevozil s povprečno hitrostjo 46.376 km na uro. Drugi je bil Ignazio Sattin, tretji pa Raffaele Vanni iz Ravenne.
V drugi poletap; od Trsta do Li-gnana, dolgi 102 km, je prišel prvi na cilj Durante s časom 2.30’03” s povprečno hitrostjo 39.982 km na uro. V zmagovalčevem času so prišli na cilj še Zanchetta, Gregor! in De Franceschi. Nosilec rumene majice je postal Durante, zmagovalec prve poletape Di Bernardi pa je padel in je prišel na cilj v Lignanu z znatno zamudo.
Celotna dirka je dolga 550 km in se bo zaključita v nedeljo v
NOCOJ PRVI OVC KRI V ŠPORTNI PALAČI
Tradicionalni mednarodni košarkarski turnir ENAL-cluba
Letos ne sodeluje nobeno jugoslovansko moštvo - Favorit je pojačana vrsta Fides
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHHmiumHiiiiimmiitiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHimilMMmmiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠPORT V NOVOGORIŠKEM OKRAJU
Se en poraz Branika v nogometni podzvezi
Glavna kandidata za osvojitev prvega mesta sta Anhovo in Tolmin
V X. kolu prvenstva novogoriške pogledih boljši od domačih, kljub nogometne podzveze so bili do- --------- '1~ ~	—A1 *''"1 "'U1’
sežem naslednji rezultati:
Branik-Anhovo	2:3
Gorica B-Vipava	1:1
Adria-Primorje	1:4
Tolmin je bil v tem kolu prost.
Po dolgem času je okusil gren-kost poraža na domačih tleh tudi jesenski okrajni prvak novogoriški Branik. Anhovski cementarji so povsem zasluženo spravili na kolena domačine in jim tako odnesli dragoceni točki. Spričo dveh zaporednih porazov (prejšnjo nedeljo ga je visoko porazil Tolmin) si je Branik skoraj povsem zapravil možnost, da bi še aktivno posegel v borbo za prvo mesto. Sedanji položaj na lestvici kaže, da sta v borbi za prvo mesto ostala samo še Tolmin in Anhovo, vendar pa presenečenja niso povsem izključena.
Drugo presenečenje tega kola je tokrat pripravila enajstorica Primorja iz Ajdovščine, ki je visoko zmagala na mirenskem igrišču.
temu, da so domači prvi prišli v vodstvo.
V	zelo lepi luči so se pokazali tudi Vipavci, ki so se v Šempetru pri Gorici pomerili z Gorico B. Srečanje se je končalo z delitvijo točk kljub temu, da so Vipavci precej časa vodili z 1:0. Po dogodkih na igrišču bi morali zmagati gostje, saj so bili večino tekme v znatni premoči, vendar so napadalci Vipave tokrat zapravili vrsto zrelih priložnosti za zgoditek.
Lestvica po X. kolu:
Anhovo	7	4	2 1	18: 9	10
Tolmin	6	4	1 1	25:12	9
Branik	7	4	1 2	17:13	9
Primorje	7	4	12	18:16	9
Adria	8	116	11:25	3
Vipava	7	1	0 6	8:20	2
V	XI. kolu prvenstva novogori-
ške nogometne podzveze se bodo pomerili:	_
v Ajdovščini: Primorje-Gonca B v Vipavi. Vipava-Branik v Anhovem: Anhovo-Tolmin.
Košarkarski ENAL klub nadaljuje tudi letos s svojo tradicijo mednarodnih turnirjev. V prejšnjih izdajah tega turnirja pod imenom »Trofeja mesta Trsta* smo imeli priložnost spoznati najprej člane in nato juniorje ljubljanske Olimpije, moštvo iz Karlovca, avstrijske in švicarske pr-1 vake ter še moštvo ameriških vojakov «Red Knights«. 2al letos ne sodelujejo Jugoslovani, ker je njihov tekmovalni koledar prenatrpan. Organizatorji so zato povabili k sodelovanju razen tržaškega Don Bosca in ameriškega moštva še moštvo iz Roseta, ki je letos nastopalo v italijanski A ligi in ki bo tokrat ojačeno s celo vrsto Ignisovih igralcev. Organizatorji upajo, da bodo nastoplii tudi Ga-vagnln, Maggetti in Padovan, člani IGNIS.
Simpatično moštvo ameriških vojakov bo tudi letos outsider turnirja, saj je nedavno tega o-svojilo prvenstvo ameriške vojske v Evropi.
Don Bosco je šele pred osmimi dnevi premagal svojega nasprotnika z 99 točkami, kar je vsekakor znak njegovih realizatorskih sposobnosti. Za to priložnost ga bo pojačal član Philca Nicola Porcelli.,
Tudi moštvo Hausbrandt, ki je letos nastopalo v B ligi, se je za turnir resno pripravilo. V teku svojih priprav je gostovalo tudi v Karlovcu, kjer je odigralo prijateljsko tekmo z domačim Železničarjem. Ce pomislimo, da je 2e. lezničar šele pred nekaj dnevi odpravil v srečanju za jugoslovan ski pokal ljubljansko Olimpijo, je tesen poraz 64:52 za Tržačane lep uspeh.
Turnir organizira ln podpira zaupnik Fides v Trstu g. Ramani.
Spored tekem, ki se bodo začele danes ob 20.15 v Športni palači na Montebellu je naslednji:
Sobota: 20.15- Don Bosco - Hausbrandt.
21.30: Red Knights . Fides.
Nedelja: 10.00: Finale za 3. mesto
11.15: Finale za 1. mesto.
P-zlo
le mednarodnega teniškega turnirja v Palermu z zmagama nad New-combom oziroma Sirolo.
Današnji rezultati:
Posamezniki (polfinale): N. Fra-ser (Avstr.) Nevvcombe (Avstr.) 6:3, 6:2, 8:6; Laver (Avstr.) - Siro-la (It.) 6:1, 6:2, 6:1.
Posameznice (polfinale): Starkie (VB) - Ostermann (Nem.) 6:4, 6:4.
Mešane dvojic? (polfinale): Pe-ricoli-Fraser 0’Neil-Zuletta 6:2, 0:6, 6:4; Starkie-Stolle - Floyd-Nee-ly 6:2, 10:8.
Moške dvojice (četrtfinale): La-ver-Fraser - Olvera-Zuletta 6:3, 6:3.
KOLESARSTVO
MALAGA, 4. — Francoz Annaert je zmagal v 8. etapi dirke po Španiji Almeria-Malaga (220 km). Nemec Altig je ohranil rumeno majico.
igral izpod svojih sposobnosti.
V začetku je kazalo, da bo tudi letos zmagal mladi Milič, ker je v moštvenem tekmovanju med Prosekom in Skednjem odlično napadal tako v singlu proti Merlaku, kot v doublu z bratom. Le za las je manjkalo, da nista Prosečana proti vsakemu pričakovanju premagala dvojico Tom-šič-Merlak, ki je poleg dvojice bratov Košuta veljala za favorita. Poudariti moramo, da je tudi Miličev starejši brat Drago pokazal lepo igro, predvsem for-hand-udarce, ki bi s potrebnim treningom lahko postali zelo koristno orožje. Omeniti moramo, da je še drugi Drago Milič, ki nastopa pri TELVE, pokazal velik napredek, in posebno v igri z B. Košuto res dobro zaigral.
Od mlajših, doslej še nepoznanih igralcev, sta lepo presenetila Rojančana Boris Kuret in Boris Fabian, ki sta v moštvenem tekmovanju zasedla v konkurenci osmih ekip zavidljivo tretje mesto.
Z velikim zanimanjem so vsi pričakovali finalno moštveno srečanje med Skednjem in Rojanom A. Težko je bilo vnaprej določiti favorita in vsakdo je predvideval, da bo šele double odločil srečanje. V resnici Pa sta se tokrat brata Košuta razigrala in gladko premagala svoja nasprotnika. E. Košuta je z lahkoto zmagal proti prenervoznemu Tomšiču, Boris Košuta pa je po lepi borbi prisilil na kolena Merlaka.
Zadnje je bilo na sporedu finalno srečanje posameznikov: Boris Milič proti Borisu Košu-
Začel je zelo dobro. Gla^0
zmagal prvi set, v drUJ’ ,c ir tudi že dobro vodil, a #a,|0čnO' gubil zaradi premajhne 0 ptr sti .V odločilnem setu seA0 d> dal brezplodni obrambi, . ji je imel nasprotnik l#)1*® „0vl*'
Vtil P°
zmage. Razveseljiv je	j8#l

tek k tekmovanju Ukmarja, ki je še lani uspehe.	dob'1'
Organizacija je	rajdWr
Med zmagovalce so bile ne lepe kolajne.	gjšK*
REZULTATI:	pr05c»
Turnir moštev: Skedenj- ^ J:|, A 2:1, Prosek B-BarkovlJe Rojan B-Barkovlje B 2:*. -J A-Prosek C 2:0, Skedenj,-
B 2:0, Rojan A-Rojan B jan A-Skedenj 2:0.	v.
LESTVICA MOŠTEV- „
1.	Rojan A (Bori* in Ed *
2.	Skedenj (Tomšič-Meri*.
3.	Rojan B (Kuret-Fabla11
Turnir posameznikov:	.;{ r
Košuta E.-2užič 2:0, jot«
II.-Lašič 2:0, Milič D.
2:1, Koret-Bogatec 2:1, Ščuka 2:0, Košuta B.-M‘“ »,!
I.
2:1, Tomšič-Milič D. I- P B .-Kuret 2:1, Ukmar-F»b‘® ,a l' Merlak-Košuta E. 2:1, K° „ Tomšič 2:0, Milič-Ukmar■ lič-Merlak 2:0, Košuta »■
2:0, Košuta B.-Milič B.
LESTVICA:
Abl
]
A
8<
1.	Boris Košuta
2.	Boris Milit
3.	Merlak
Davisov pokal
T	1
Izidi prvega, dne v : ciie <
visovega pokala: BelgU jj *
Švica-J. Afrika prek. za[
pri vodstvu Segala V11 Froeschom (Šv.) s 6:2,	■ ',nij»!
nija-Izrael 2:0. Nemčija-SP^,,
(prek.), B razili j a-Monaco ska-NorvešIka 2d), AV* i
2:0, Danska-N. Zelandija j ska-Libanon 1:1. Madžar
ti. Milič je veljal za favorita. 2:0.
££*SS“>:o. &***•*’


KOPRSKE ŠPORTNE VESTI
Tomosovi Colibriji na svetovati motociklističnem prvensb
Za Tomos bodo vozili Nemec Rosenbusch, Italijan Parlotti in Jugoslovan Piciga
vati, vendar pa bodo srečanja med j Zmaga gostov je povsem zaslu-| Adria iz Mirna^bi^^v
Barijem in Reggiano, med Parmo | žena, ker so bili gostje v vseh i prosta.
Fraser in Laver finalista v Palermu
PALERMO, 4 — Nea) Fraser in Rod Laver sta se uvrstila v fi-na-
V ponedeljek je odpotovala v Barcelono tričlanska ekipa Tomosa, ki se bo udeležila prve dirke za svetovno motociklistično prvenstvo <6. maja). Za Tomos bodo na Colibnjih 50 ccm tekmovali Rosenbusch (Zahodna Nemčija), Parlotti (Italija) in Piciga (Jug.).
Tomosova udeležba je* velikega pomena, ^olebno hudo konkuren-’
co obetajo japonske tvrdke Hon
da, Suzuki Tohazi, zahodnonem* ‘j-lrati čim več prijateljskih sre-
- • ,	• 11 .	■ 1 * i i. I ! i . M «1» n 1 ) .. I. K . 1 r. nl„i,n 1	. \r It« h t U rim je b* za
ški Kreidler in italijanska Bonet-li ter Motom. Ne glede na izide na dirki sami pomeni že sama u-deležba Tomosa pogumno odločitev za uveljavitev na inozemskih dirkališčih in tržiščih. Slednje je tuji glavni namen udeležbe.
Naslednje etape za ta naslov bodo v Franciji, Angliji, Nizozem ski, Belgiji, Zahodni in Vzhodni Nemčiji, Finski, Italiji in Argentini.
###
Plavalci koprskega plavalnega kluba so sp na letni skupščini
iftrieniii o le^čšhjtV1 načrtih. Predvsem si bodo prizadevali organi-
čanj s plavalnimi klubi hrvatske Istre, morda pa bodo celo organizirali istrsko plavalno ligo. Sredi maja bo začel koprske plavalce vaditi znam slovenski trener Dušan Brozovič, vaterpoliste pa ho pripravljal za nastope Francesoo Sponza. Plavalni klub šteje zdaj 90 plavalcev in plavalk in okrog 15 vaterpolistov. Čeprav nimajo primernega tekmovalnega prostora, so lani dbstgli vrsto uspehov, spj so’ pobrali več prvih, drugih in tretjih mest na piladinskem prvenstvu Slovenije v plavanju,
medtem ko so tretji.
bili v
# # *
♦ nrni^fg
Na tradicionalnem tu “
isa irauiciunamcii*	■	■
ških odbojkarskih elijP B* »r| so prvo mesto osvoji drugi je bil Boršt, tre1*Je,p]Cti’l’V|Ns
drugi je on rsorsi, i«r je. Ekipa Hrvatinov .voj’*a »*i
izven konkurence in
to«W J
j7
zal, da ima podeželje _ pi'
ri točke, to je le dve -- p , kot zmagovalec. Turnu J|jory
ka pa jim seveda ruti^a j^rc- ^
igralce s solidnim zn*—_ jD
liko bolj izdelan sistem
###	p!^
Košarkarji postojnske#^ ^
so v svojem prvem
vwywwwA
IVO ANDRIČ
Travniška kronika s
MAči AAVvwwwuww KONZULSKI ČASI vuw
«čuj, ubožec, pamet v glavo! Za slehernega je pomoč. Za slehernega zemlja skriva leko>
doživljal nehvaležnost svojih sobratov in številna razočaranja Nekateri so nevestno prepisovali, drugi iz nevednosti
-•e-**-*-
«7
publiški košarkarski	'i®
hud poraz. Moštvo Tiv° ,, , > premagalo v Ljubljani s -ji 7 l1, spešnt pa so bili koš»r t h*ii ske Bistrice, ki so na ^s u h igrišču premagali ljub/J8	Jh
bodo s 60:56.	J
In ftaLuka je posedeval pri starem, bolnem in cmer- ali mirnosti pačih nem fratru, ki svoj živi dan, tudi ko je bil star, ni maral	stavke- tretl1 80 Drl receptih pristavljali porogljive opom-
?a ?mašL7. 1	^ijiv^r {ji
In celo ječa, na koncu koncev, bodi blagoslovljena, samo če bi ne bilo tistega neprijetnega okovja na nogah in večnih skrbi, ali se mu ne bodo v samostanu pokvarili leki in poginile pijavke, ali mu ne bodo sobratje premetali in vrgli v smeti butarice in vrečice. Ampak te svoje «hude zoprvalces-— fratre, ki so se mu včasih in samo za trenutek celo zasmilili, je fra Luka zdravil in negoval požrtvovalno in dobrosrčno’ kadar so zboleli, jim svetoval in skrbel zanje, ko so bili zdravi Naj je kateri le malo zakašljal, že je fra Luka pristavil na svojo pečko lonček z zelišči, mu odnesel vroč, dišeč čaj v celico in ga silil, naj spije. Bili so vmes tudi osorni fratri, čudaki, čmerike in mirnodušni »stari ujci»; ti še slišati niso hoteli o lekih in likarju, podili so ga iz celice ali se rogali njemu in njegovemu «zdravilarstvu», ampak fra Luka se ni pustil zbegati, ni odnehal. Preslišal je Šale in žaljivke in trmoglavo terjal od bolnih fratrov, naj se zdravijo in čuvajo, jih prosil, pregovarjal in podkupoval, samo da bi vzeli zdravilo, katerega je s težavo pripravil in često imel stroške z njim.
Pa’ je bil eden od teh starih «ujcev», ki je ljubil žganje bolj, kakor dovoljujejo predstojniki in kakor je za telesno zdravje in duhovno napredovanje dobro in koristno. Starec je bolehal na jetrih, toda pijači se m odpovedal. Fra Luka je imel tudi recept, «kako pngnusiti človeku pitje«, in je sivolasega fratra zdravil s težavo in brez uspeha. Dan za dnem sta načenjala isti pomenek:
«Le pusti me, fra Luka, in smukaj se okrog ttstih, ki se hočejo zdraviti in za katere je lek,» je godrnjal mjecc
knjig ne učenosti; prinašal mu je knjige in dokazoval na dolgo in široko, kakšne bogatije skriva zemlja in kako neznansko usmiljena je do človeka.
«Ali veš, da Je Plinij imenoval zemljo benigna, mitis, indulgens, ususque mortalium semper ancilla in da je zapisal: lila medicas fundit herbas, et semper homini par-turit.* Vidiš, tako pravi Plinij! Ti pa samo trmoglaviš: Zame ni leka! Je, in morava ga najti.«
Starec se je samo zlovoljno mrščil, odmahoval na zdravila in Plinija, ampak fra Luka ni odnehal.
Videč, da ga ne more ozdraviti s svojim lekom ne pomiriti s citati, mu je naskrivaj, v obliki zdravila, po malem nosil žganje, ki mu ga je bil gvardijan povsem odtegnil, in vsaj tako lajšal starcu težave.
Toda fra Luka ni skrbel samo za sobrate v samostanu. Za tiste, ki so bili raztepeni po farah, je s svojo drobno pisavo pisal rumene papirje in jih sešival v tanke snopiče. Te knjižice, imenovane likaruši, so prepisovali dalje in razširjali po vaseh in župnijah. V njih so bila po abecednem redu popisana domača zdravila, pomešana z navodili iz higiene, z vražami in koristnimi nasveti za hišo in dom. Na primer; kako očistiti z voskom pokapan habit ali kako ozdraviti ciknjeno vino. Poleg zdravila za zlatenico in «mrzlico, ki ne prihaja od žolča«, je bilo po italijanskih virih opisano, «kako mojstri kopljejo rudo v Indijah in ostalih krajih« ali «kako se pripravlja vino, vermut imenovano, ki je izvrstno za okrepitev drobovja«. Vse, kar je fra Luka v dolgih letih nabral znanja in podatkov, od starodavnih Composi-tiones medicamentorum pa do babjih in Mordovih zdravil, je bilo zbrano v teh snopičih. Pa tudi pri tem je fra Luka
celo stavke, tretji so pri receptih pristavljali porogljive opombe o zdravilih pa tudi o samem likarju. Toda fra Luka se je tudi sam smejal tem pripombam, kadar je naletel nanje, in se tolažil, da njegov trud z likaruši vendarle več koristi ljudstvu in fratrom, kakor pa njega žali in boli brezbrižnost in nerazumevahje sobratov.
Nato je kar bos in s habitom le ogrnjen, Pa7ji 8 bral mišelovko in odnesel na dolgi mostovž, do san nic, odprl zaklopko in šepetavo vzkliknil;
«Zgini, malopridnica! Ajdi, aj-dii!»
Zmedena miš jo je ucvrla po tistih nekaj stopb^p naravnost čez dvorišče v skladanico drv, ki je tam vsakem letnem času.
Fratri so vedeli za ta fra Lukin mišji «lov», J- sj)C< ga zbadali in trdili, da likar «že leta in leta lovi *** vedno taisto miš«. Fra Luka je odločno izpodbijal to * pP

* Dobrotljiva, blaga, potrpežljiva, smrtnikom vedno usluž-Proizvaja zdravilne zeli in nepretrgoma rodi za človeka.
Pa še neka druga, nedol žnejša nadloga je motila fra Luko v njegovem delu. To so bile, kakor smo že prej omenili, miši. V starem, okorno zidanem samostanu jih je bilo res na pretek. Fratri so trdili, da je fra Lukina celica, ki je podobna Mordovi apoteki v Travniku, s svojimi mazili, vsakršnimi obliži in zdravili glavni vzrok, da se v samostanu zbirajo miši. Fra Luka je pa tožil, da so se zaradi starosti poslopja in nereda v celicah zaredile miši, ki uničujejo zdravila in proti katerim se zaman bojujejo. Boj z mišmi je sčasoma postal njegova nedolžna strast. Tarnal in tožil je huje, kot je imel resnične škode. Zaklepal je pred mišmi stvari in obešal na strop zdravila, si izmišljal vse Aiogoče in ukanjal svoje nevidne sovražnike. Sanjal je o veliki pločevinasti škatli, v katero bi lahko zaklepal vse vrednejše stvari in jih popolnoma zavaroval pred mišmi, toda manjkalo mu je hrabrosti, da bi fratrom ali gvardi-janu vsaj omenil tak nakup in tolik strošek. Zlepa ni mogel preboleti, kadar so mu miši res požrle zajčje salo, tako pazljivo pripravljeno in oprano v več vodah.
V celici je imel vedno dve mišelovki, eno veliko in eno manjšo. Vsak večer ju je skrbno nastavil in obesil vanju košček slanine ali konček lojenke iz svečnika. Zjutraj rano, ko je vstal za molitev v koru, je običajno našel obe mišelovki nesproženi in prazni, loj in slanino pa požrto. Ce pa se je zgodilo, da se je miš res ujela, ga je zbudil pok poklopca na mišelovki. Tedaj je fra Luka vstal, hodil okrog prestrašene miši in ji pretil s prstom in glavo.
«Ahaaa! Kaj bo pa zdaj, nesrečnica? Si hotela v škodo,
in dokazoval na dolgo in široko, da vsako leto	j !»,*
miši, velikih, majhnih in srednjih.	0& -7 t *
«Ampak veš, kaj sem slišal,« ga je zbodel eden g, f cev, «ti kadar spuščaš miš. odpreš zaklopko pa Prft f bj beži pa steci v gvardijanovo sobo. Beži!«	. .,|„ S*' V
«G, ti skušnjavec! Poglej, poglej, kaj si izmis1 •	^	“
smejal in branil fra Luka.
K"
i S
ll
s
«Nič se ne izmišljam, gospod dohtar, ampak s®	W
šali tisti, ki ponoči kolovratijo po mostovžu kakor 1'	[V
«Nehaj no, sitnoba, nehaj!«
Ampak takoj povzamejo še drugi:
«E, ljubi moj, če bi jaz ujel miš, bi jo skupaj z . () n#1 i-n,, inknil v kron; me zanima, če bi še nrišla nazai' r<»i.
4$
potunknil v krop; me zanima, če bi še prišla pripomni neki mladi frater.
To fra Luko vedno izredno razburi.

J !f
«Uh, nesrečnik, si ob pamet. V kakšen krop!	jr.
ali nisi?« se razhudi nanj likar.	_ It,
Še čez pol ure, po drugih šalah in pomenkih, S« j k, ob mladega meniha:	_n v UV
«Hm, krop, ti blekne! Kaj mu pride stvarco pa v krop!«
Tako se je fra Luka bojeval s svojimi velikh™ tli 'MC*
S
xcwvu »tj je ir» j~iun.a, uvjjcvo-i a svujuui ve**—- JI* H|i
mi nasprotniki, tako jih je zdravil, branil in hran1 •	^
mu je minevalo dolgo, srečno življenje.
(Nadaljevan!*^ ‘k
- *<Sf!S
TBST^. MO^CCH,	TEL.POK »«. g	Rt	“»^5^ ^7^'^ V. V
s.1,"*,,,™."	y M120	-M,u °‘IM M ^ ~v"	'... ’