-PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Orgau V ugoslav Federation, S. P« - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
- - GLASILO - -PROSVETNE MATICE J. S. Z.
<BUrt4 u mrr»m4-c\mmm mmU*w. Ilfrtiikfr «. IMfT. a« th* m«> «tfle« • t < ble«|«. II!.. mm4rr ifc« Ari mf ( »aireu of M.rrb SN. INn.
IT. — NO. 1525.
CHICAGO, ILL., 2. DECEMBRA (December 2)t 1936
Publitfhsd Weekly »t 2301 S. Uwn«iale Ave. LETO — VOL. XXXI.
VOJNE NAKANE ROPARSKE FAŠISTIČNE ZVEZE
načrt za razdelitev sov. teritorijev pod masko borde proti "komunizmu"
USSR se je na obrambo proti sovražnikom v prošlih 5 letih dobro pripravila
Liga narodov zabredla v brezmočnost
Gen. Franco bi bil že davno poražen, da ni imel zunanje pomoči
Solidarnost pristaniških delavcev
V Evropi ni v«č nikaka tajne :t, da bi bila fašistična junta z glavnim stanom v Burgesu v sedanji civilni vojni v Španiji. n v	»••!	>.*... ' kljub svoji vojaški premoči in
— rreracunane provokacije Japonske in Italije | izveibanosti svoje armade že
pred meseci poražena, če ne bi
Beda v Nemčiji tira Hitlerja v desperatnbst
ZVEZA med Nemčijo in Japonsko "proti komunizmu", v katero je pritrdila tudi Italija, je največja provokacija v pevojni dobi. Kajti "komunizem" je v tej zvezi tako bedasta pretveza, da ne more preslepiti nikogar, ki zn* količkaj aisliti. Zveza med Nemčijo in Japonsko je bila sklenjena odi-bob imperialističnih namenov — za grabi jen je tujih dežel — m pa za boj proti "komunizmu". Predvsem je naperjena proti fovjetski Uniji. Japcnska hoče Sibirijo, da postane na Pacifiku nepremagljiva sila in vladarica vse Azije. Nemčija hoče Ukriiino, uralske rudnike in baltiške dežele.
Kc bi tako obračunale z Rusijo, bi prišla Velika Britanija in izdatna pomoč. O tem klicu na vrsto. V Londonu to dobro čutijo, zato so nemško-japonsko na pomaganje so izvedeli po zrno "proti komunizmu" vzeli zelo nevšečno na znanje. V od- zaupnih virih iz Rima franco-fovor nanjo je angleška vlada sklenila utrditi Hongkong in ski vladni krogi.
druge svoje postojanke na Pacifiku, da bo pripravljena odbiti--
japonsko agresivnost, oziroma jo odvrniti, kajti Japonska bo Pomoč Španiji V Avstri-
■Mdl^lr če .i bo »vest« zm.,e. .	' ji ie zmerom zločin
Ko je bila pogodba podpisana, je rekel zastopnik nemške
vlade, da znači ta dokument "protekcijo za evropsko kulturo
■ civilizacijo". Japonska je kulturno torej že toliko napredo-
dobila finančne pomoči, orožja , aeroplanov in živil od zunaj. Največ sta fašistom v Španiji pomagala seveda Nemčija in Italija. Toda lojalisti delajo generalu Francu čezdalje večje preglavice, zato je poslal v R'm in Berlin tajno poročilo, da je fašist*čna vojna v Španiji izpubljena, če ne pride hitra
vala, da bo skupno .i "čistokrvno" nemško *rijsko raso otela 'komunizmom". Če ni to nor argument, potem ni
nret pred
tr.
V Leobnu je bil obsojen na pet let ječe nezaposleni šofer Engelbert Hitzenberg iz Dona-vvitza, ker je zbiral za špansko ljudsko fronto darove. Avstrij-
Zveza med Nemčijo in Japonsko je prva zveza dveh vele- j^0 *,0r0t™	**je
4 ki je bila sklenjena izključno v napadalne namene. Pred- d,1° zara1dl. 77 ^le.zdaje če-fjne zveze so bile sklenjene predvsem s stališč, ravnotežja, P™ ni sk™xl nltl la8U aVstnJ"
dočim je ta tako očitno roparskega značaja, da ne morejo iz- skemu rezimu-_
jave državnikov v Tokiu in Berlinu na noben način skriti nje-
sega resničnega namena.	_. _
Kakor pravi Maksim Litvinov, ao se pogajanja lerjem in japonsko vlado vršila osemnajst mesecev. On trdi, da t ima dokaze, in to zadostuje, kajti Rusija ima špijone v obeh deželah, kakor jih imata Nemčija in Japonska v Rusiji. Osem-•ajst mesecev niso mešetarili za boj "proti komunizmu", ampak za delitev sfer vpliva in dežel v Aziji in Evropi. Nemški in japonski generalni štab ter admiraliteta pa so v pogajanjih sa sklenitev zveze premerili svoje moči, da ugotove, koliko imajo z njimi možnosti premagati sovjetsko Unijo. Dasi je oborožena sila Japonske in Nemčije mogočen vojni instrument, vseeno izgleda, da Rusije aame ne bosta upale napasti. Zato so v "boj proti komunizmu" povabljene tudi druge dežele, pred nemi Italija in Poljska. Italija je torej v njo že pritrdila. Pol j-•ka ne še. Če bodo v Varšavi slepi, se bodo vsedli na Hitlerjeve limanice in mu dali na razpolago svojo armado za napad na sovjetsko Unijo. Toda naj Hitler v nji zmaga — Poljska bo kaj hitro občutila, da bo nacijski imperializem tudi njo požrl.
Slavko pristaniških delavcev in mornarjev v San Franciscu in drugih lukah ob Pacifiku »o skušale paroplovbne družbe streti s pomočjo sodišča, skebov, propagand« ih s policijsko lilo, toda stavkarji so tako solidarni, da je trmoglave ravnatelj« kar otupnilo, posebno še ko so delavci v mehiških, francoskih in mnogih drugih pristaniščih izjavili, da ne bodo izkladali blaga »s ameriških ladij, ako ao ga naložili skebje.— Težji položaj sa stavkarje j« v N«w Yorku, ker se j« konvencija A. F. of L. izrekla v boju med dvema tekmujočima unijama v newyorškem pristanišču proti stavki, jo proglasila za "nelegalno" in sklatila podpirati tisto unijo, ki je svojim članom ukaaala delati. Odzvalo a« jih ni veliko. Na'tej sliki ao trije delavci na ladji "President Roosevelt", ki so pobrali svoje stvari in se pridružili atavkarjem. Enako j« na tej ladji storilo 223 drugih delavcev.
»ed Hjt. Izredna konvencija soc. stranke se prične dne 26. marca v Chicagu
Roy Burt novi tajnik. — Spored izredne konvencije v glavnih obrisih
Eksekutiva soc. stranke, ki je zasedala v Nevv Yorku, je sklenila, da se bo prihodnja konvencija pričela 26. marca 1937 v Chicagu. Razpravljala bo o sedanjih orientacijah a-meriškega organiziranega delavstva in farmarjev v politiki in dala socialistični stranki potrebne smernice, ki jo bodo
razprava o gibanju za farmar- zgubil. Zadnjih nekaj let je bil »ko-delavsko stranko. Seja mnogo na govorniški, turi za eksekutive je trajala tri dni. socialistično stranko. Senior je Predlog za sklicanje izredne bil tajnik od leta 1920. konvencije je sprejela sogla-| Proviizorični dnevni red iz-sno.	; redne konvencije določa med
Pečala se je tudi s sporom drugim: med strokovnimi in industrial-1
Besedo pri vsi stvari ima kajpada tudi Rusija. Kar tako se ne bodo pustili pohoditi. Dobro je, da ta zveza vlade v Moskvi \ p^fagodile^edanjim "t^kom" In m dobila nepripravljene. Ker je čutila, kaj se plete za kulisam, j .. da,e možnwti za efektivne
(Nadaljevanje na 3. strani.)	akcije. Ena glavnih točk bo
Hitlerjeva jjexa radi !\olilove mirovne nagrade
Norveška parlamentarna ko-,hče ne sme k njemu, ako nima
m»ija je odločila, da dobi letos Noblovo mirovno nagrado »loviti nemški pacifist Carl von Q»ietzky. Od leta 1933 do nedavna je bil v koncentracijam taboru, kamor ga je vr-Kel Hitlerjev režim. Vsled pro-
posebnega policijskega (dovoljenja.
Nemška vlada je norveški vladi sporočila, da smatra sklep norveške parlamentarne komisije za provokacijo, kajti Ossietzky je po zakonih tretjega rajha "izdajalec", torej
no nagrado pa bo prispeval nemški vladi za boj proti "komunizmu". S tem je hotela spraviti tiste, ki so odgovorni za odločitev, v zadrego. Ampak če bi Os«ietzky kaj takega res storil, bi bilo to pod pritiskom in pa zato, ker je njegov duh vsled bolezni in mučenja

kriminalec. Nemško časopisje te zlomljen. Njegovi prijatelji je po navodilu ministra propa-so ga skušali dobiti iz Nemčije,
gande začelo širiti vesti, da je Ossiebzky svoje stališče zelo spremenil — to je, da je zavr-
toda vlada mu ne dovoli odpotovati niti v zdravstvene namene. Star je 47 let. Ta njego-
Igel pacifizem in da se v krat-.va fotografija je izpred Hitlerjem izreče za nacizem, mirov-ljeve dobe.
nimi unijami, v katerem socialisti aktivno podpirajo C. I. O. in pomagajo v kampanji za or-ganirziranje delavcev v jeklarski in v drugih masnih industrijah.
Sklenila je voditi boj za drastično spremenitev Roosevelt o-vega Social Security akta, da bo res v pomoč starim, onemoglim in brezposelnim. Izrekla je solidarnost s španskimi delavci in naslovila protest na Rooseveltovo administracijo, radi njenega stališča o "nevtralnosti".
Glavni tajnik Clarence Senior je zaradi slabega zdravja odstopil in na njegovo mesto je bil izvoljen Roy Burt. Novi tajnik je bil svoječasno premo-gar. študiral je za metod is t ič-nega duhovna, toda službo v metodistični cerkvi je radi svojih socialističnih aktivnosti
t.) Delo socialistične stranke z drugimi organizacijami. V tej točki bo obravnavano vprašan je odnešajev do drugih delavskih strank in struj. Dalje delo socialistov v unijah, zadrugah, med farmarji itd.
2.) V čem je treba stranko reorganizirati, da bo boljše kos svojim agitacijekim in drugim nalogam? Tu bo razprava in sklepanje o strankinem tisku. o njenih državnih organizacijah. o kombinacijah v volilne svrhe, o finančnih sredstvih, o reviziji strankine ustave, o boju proti militarizmu in vojni in sploh o vseh vprašanjih. ki se tičejo dela in akcij socialistično stranke.
Namesto dveh odstopi ih članov iz Readinga sta bila izvoljena v eksekutivo Ro.v Burt iz Chicaga in Ralph Bigon.v iz Readinga.
A. F. of L. ostane pri "nestrankarskem" stališču
4
■r	i ^
CARL VON OSSIETZKY
akacij in mučenja je težko **>olel. Premeščen je bil v bol-£Bnico, kjer je pod strogim Aom nacijske policije. Ni-

Ako bo odvisno od A. F. of I,., tedaj v bližnji bodočnosti Se ne bomo dobili delavske stranke, kajti konvencija v Tampi se je izrekla z veliko večino za staro, "preiskušen) nestrankarsko politično taktiko, s katero je ameriško delavstvo največ doseglo". Ravna se po pravilu, da se naj "sovražnike kaznuje in prijatelje pa nagrajuje", prve s tem, da se jih v volilnih bojih porazi, druge pa izvoli. Unije, ki so za u-
stanovitev delavske stranke, na konvenciji v Tampi večinoma niso bile zastopane.
Sklep e-ksekutive, s katerim je suspendirala nad 10 unij »zaradi njihovih aktivnosti v odboru za industrialno organizacijo, je. večina odobrila in sus-penzija ostane v veljavi. Prizadete unije, ki imajo precej nad milijon članov, vsled sus-penzije niso imele delegatov.
Resolucijo za solidarnost z ljudsko vlado v Španiji je kon-
vencija po zaslugi irskih katoliških politikov odklonila, ob enem pa se je izrekla proti vsaki diktaturi.
Sprejela je resolucijo, ki nalaga eksekutivi, da naj poskrbi, da ho v kongresu vložena predloga za 30 urni maksimalni delavnik pet dni v tednu in vodi agitacijo zanj. Odbornikom unij resolucija nalaga moledovati okrog kongresnikov, da se zavzamejo za sprejem te in drugih predlog v korist delavstva. Bilo bi pametnejše, če
bi delavci izvolili svoje kon-gresnike na listi svoje stranke, pa jih potem ne bi bilo treba prositi za drobtine.
Prihodnja konvencija bo oktobra 1937 v Denverju.
Kksekutiva ima mandat delovati za spravo s suspendiranimi unijami in jih povabiti nazaj v federacijo. Sme pa jih tudi izključiti, če ne spremene svojega stališča o C. I. O.
Wm. Green je bil ponovno izvoljen za predsednika. Bil je za to službo ed in i kandidat.
MALE DEŽELE UVIDEVAJO, DA JIH NITI DEMOKRATIČNE VELESILE NE BODO PROTEKTIRALE PRED NAPADI
Nedobrodošel apel Španije proti italijanski in nemški agresivnosti. Čehoslovaška v nevarnosti
V SEDANJEM kaotičnem svetu je ena najbolj pozabljenih stvari liga narodov. Vsi upi, da bo taka kot je mogla služiti svetovnemu miru in protektirati včlanjene dežele pred imperialističnimi vpadi, so* razblinjeni. Mussolini si je vzlic liginemu nasprotovanju osvojil daljno Abesinijo, ki je bila članica lige in se je zanašala na njeno protekcijo, namesto da se bi sama pripravila na obrambo. Sankcije so bile sprejete tako pozno in s tako neodločnostjo, da Italiji niso mogle do živega. Ni čudno, če se Mussolini zdaj roga vsem deželam, ki so iih sprejele. Najbolj pa še Franciji, ki je pod prejšnjo vlado pomagala Mussolinijevim ambicijam, misleč, cKi ostane njen zaveznik, a v plačilo se je zvezal s Hitlerjem.
Slučaj Abesinije dokazuje, da je sedanja liga impotentna za varovanje miru ali za protektiranje dežel pred agresivnostjo, in nihče nijtia volje, da bi jo reformiral in napravil iz nje efektiven mirovni insitrument. Male dežele čutijo nevarnost :n so nehale verjeti v ligino varstvo, zato se oborožujejo in iščejo zaslombo kjerkoli mogoče. Mala češka danes ve, da jo Hitler kani napasti ob prvi priliki, ji vzeti nemški del dežele, ostalo pa spremeniti v svoj "protektorat". Liga ji ne bo pomagala in ni niti verjetno, če ji bo Francija prišla na pomoč. Zato je naravno, da si Praga išče zaslombo v Moskvi, kajti potem bo tudi pomoč Francije gotovejša.
Ligo narodov je prošli teden postavila na preizkušnjo španska republikanska vlada. Na podlagi njenih pravil se ji je pritožila nad Italijo, ki je članica lige, in Nemčijo, ker sta priznale rebele za vlado Španije in ker jih podpirata z orožjem, blagom in vojaštvom, kar je v bistvu isto kot če bi španski republiki vojno odprto napovedale. Ligin vrhovni svet mora pritožbo predložiti merodajnemu liginemu tribunalu. Viade — posebno v Farizu in I^ondonu, so v zadregi. Kaj naj sploh store za protekcijo Španije pred nemško in italijansko agresivnostjo? če ustavni španski vladi niti orožja nočeta prodajati, kako naj pričakujemo, da ji bosta drugače pomagale? Poročajo, da so v Londoniu in v Parizu zelo nejevoljni in da so španski vladi svetovali, da naj ne pošlje pritožbe na litgo. Tudi Litvinov je. baje dejal, da je boljše, če se sedanje vzrujeno stanje ne povečava, kajti liga je že tako na šibkih nogah, da se lahko vsak hip razsuje, španska pritožba je ne bo utrdila, ampak le še bolj demonstrirala njeno impotenco. špan.ska vlada se na to ni ozirala in je svoj korak storila kot se je namenila.
Razvoj lige narodov nas uči, da je vzajemnost med deželami v kapitalistični družbi nemogoča. Države, ki eksistirajo radi grabeštva in za osvajanja, ne morejo imeti smisla za sodelovanje v prid vseh, pač pa poznajo le svoje ambicije. Neuspešni napori lige za omejitev oboroževanja in za vzajemno varnost so prav tako dokaz, da je odprava vojne v kapitalistični družbi neizvedljiva stvar.
Društvo narodov bo vredno tega imena šele kadar bo odpravljen sedanji sistem in z njim vzroki za oboroževanje ter vojne. Le v socialistično urejeni družbi bo vzajemno sodelovanje med deželami v korist vseh prišlo do svoje prave veljave.
Sužnost v Arkansasu
Mestni maršal (šef policije) Paul D. Peacher v Earlu, Ark., poseduje veliko posestvo, na katerem rabi delavcev, ki pa jih ne najema, ampak silonri zasužnuje. Najrajše je aretiral pod kakršnokoli pretvezo
zdrave zamorske fante in jih prisilil delati na svoji farmi. Stražili so jih oboroženi priga-njači, da niso pobegnili. To zločinsko izrabljanje je prišlo na dan in maršal je bil obtožen na podlagi protisuženjske-ga zakona iz leta 1866.
tki ih:si:tli;t.ia \ai»iki:j-
llltl Cil CAPLJAJO ZA \AJII
Socialisti smo od početka zagovarjali in se borili za socialno zavarovanje. Demokratski kongres je sprejel to načelo šele letos vsled pritiska razmer — potem šele, ko je milijone ljudi pretrpelo nič koliko pomanjkanja.
Socialisti smo se od nekdaj borili za industrialno obliko unij. Birokrati v A. F. of L. so ae nam posmehovati in pustili ogromno večino delavcev neoviranemu izkoriščanju. Zdaj je v A. F. of L. že kakih petnajst unijskih zvez, ki so osvojile princip industrialnega unionizma. Ker so to načelo začele izvajati tudi v praksi, so bile "suspendirane".
Socialisti so od početka dokazovali, da se mora zaeno z izboljšanjem strojne produkcije znižavati delavnik, drugače postane brezposelnost katastrofalna. Danes priznavajo to resnico tudi mnogi izkoriščevalci (delodajalci), ker vedo, da ako svoj sistem poženejo na rob, bodo upro-pastili tudi samega sebe in izgubili svoja bogastva.
Delavci, vse to nas uči, da je potrebno in koristno za nas, da smo ORGANIZIRANI, aktivni socialisti! Pristopite v klube JSZ in kjer jih še nimate, jih ustanovite, kajti JSZ je del mednarodne delavske armade, ki se bori za odpravo socialnih krivic, proti izkoriščanju, proti reakciji in vojni in za socialistično uredbo človeške družbe.
—-
PROLETAREC
LIST ZA INTERCSE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
lakaja Ja|oilovaa»ka Delavska Tiskovna Druiba. Chicago. 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. MA&OČNINA v Zedinjenih driavth trn -clu leto $3 00; ta nol lat I* i
četrt leta $1.00. Inozemstvo: ta celo leto $3.50; za pol let« $2.U0.
za
Vd rokopisi in oglasi morajo biti v nafrora uradu
popoldne sa priobčitev v številki tekplcga
»ajppznaje ieju
do pondtljk«
PROLpTABEC
Težka nesreča v glavnem mestu Alaske
Pobliahod *v«ry Wadnaaday by the Vugosiav Werkmen'* Put>h^hir\«r C«.,
K«taib!ifched 1906.
I m
Editor....................
Business Manager..........
Aasistant Business Manager.
......Frank Zaitz.
.Charles Pogorelec. ......John Rah Jr.
SUBSCRIPTION RATE8: United States: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Thrc« Month« ll.Ou Foreign Countries, One Yc-ar $3.50; Si* Months $2.00.
PROLETAREC
£301 S. Lawnd»le Ave.
Telepkonai ROCKWELL SS64.
CHICAGO, ILL.
ljudska vlada tudi še v 18. le-1 jo tam potem, poleg piknikar-tu res tako ljudska, kakor so si jev, tudi komarji in "chigger. vsi narodi po končani svetovni ji" svoje veselje in zabavo, vojni predstavljali pravo ljud (Vaši v Willow Springsu ali pa sko vlado. Fašistične zarodke na Clarendon Hillu niso naj-ki so se tudi v <*SR začeli zad- manjši!). Ampak naša specia-nja leta pojavljati, so v kali liteta pa je, da imamo nava-zadušili in demokracija se je s dno vselej na pikniku tudi but-tem šele prav utrdila v misel legerja, ki prodaja .svoj > robo, ogromne večine naroda, zlasti "na svojo roko" kje za grm >m
Upton Sinclair o demokratski stranki
v Californiji
, Avtor "Jimmie Higginsa", "Džungla" in mnogih drugih knjig se je pred tremi leti odločil osvojiti demokratsko strank.) v Californiji za EPIC — za socialni program na podlagi načela, da se produkcijo organizira za potrebe prebivalstva namesto za profit. Tako je Upton Sinclair, ki je zapustil socialistično stranko in se registriral za demokrata, postal preko noči prvovrsten politik in vse časopisje je pisalo o njemu. "Tri do štiri sto tisoč kalifornijskih liberalcev, progresivcev in socialistov se je ravnalo po našem priporočilu in se vpisali v demokratsko stranko. Oni so še v nji, ampak naš program je zavrgla." piše Sinclair. "Zato so v nji nezadovoljni in premišljujejo, kaj jim j$ storiti."
Sinclair je torej priznal, da kapitalistične stranke ni mogoče osvojiti za socialistični program ali za njegov EPIC. Sprejela ga je in nato zavrgla kot star, obrabljen klobuk. V svojem članku pravi, da je vodstvo demokratske stranke spet v rokah fetarih nazadnjaških "politišnov" in izgleda, da ostane njihovo. V kampanjah se odevajo z Rooseveltovim slovesom, a v praksi počno le kar je v korist nj.m in izkoriščevalcem.
879,000 ljudi je takrat glasovalo za Sinclairja in njegov EPIC. Zadnjič so bili za Roosevelta in se izrekli *a njegov new deal v še večjem številu. Ampak stranka je kapitalistična in verjame v sedanji sistem izkoriščanja ter napada one, ki uče, da ga je treba odpraviti. Vsled tega priporoča Sinclair liberalcem, progresivcem in socialistom v Californiji, da naj za puste demokratsko stranko, če hočejo biti zvesti svojemu prepričanju.
Socialistični listi so Sinclairja in njegove pristaše ie takrat svarili, da demokratske stranke ne bo pregnetil u reakcionarne v progresivno, tudi če bi zmagal pri volitvah za guvernerja. Niti je ne bo Roosevelt in nihče drugi, neglede kako je progresiven in čeprav je izvoljen v kak važen urad na njeni listi.
Ako hočejo progresivci in napredni delavci resnično delavsko stranko, morajo proč od demokratov in republikancev in si zgraditi svojo stranko. Upton Sinclair zdaj potrjuje to reanico iz svojih izkušenj. Tudi ostali progresivci in napredni delavci jih imajo zadosti, da bi lahko pametnejše volili.
"Evropa, zdrami se!"
Minister Hitlerjeve propagande Paul Joseph Goebels je proglasil novo geslo: "Evropa, zdrami se!"
Zdrami, čemu? Da spozna "komunistično nevarnost" in se požene zoper njo v neizprosen boj.
Prejšnje Goebelsovo geslo je bilo, "Nemčija, vstani!"
To pa je še vedno na me^rtu, čeprav v drugačnem smislu kot ga je poudarjal Hitlerjev minister za propagando. Nemčija ne bo svobodna in mir bo v trajni nevarnosti, dokler nemško ljudstvo ne vstane in pomete Hitlerja in njegove Goebpelse.
pa političnih delavcev in najmočnejših političnih strank.
In tako vidimo, da so tudi delavci v CSR že dolga leta soudeleženi pri vladanju države. Ta vlada uživa vsled tega polno zaupanje najširših plasti državljanov, celo proletariatu. Zato vlada mečna in se pri vsakih volitvah še bolj utrja.
Delo te vlade je res delo za ljudstvo. Socialna zakonodaja ni samo na papirju, ampak s3 tudi z vso strogostjo izvaja, j Inšpekcije dela so bile tako pomnožene, da lahko zmagujejo svoje delo in stalno nadzo-
_ rujejo zlasti delovni čas, ki je
■■ —	--^	— ■ -----------------jza več panog, zlasti za tekstil-
demokratična čehoslovaška predmet
w ■ - -w	godbe so delno ze uvedene pn-

Pegic J na Juncau v Alaaki. kj*r ja ccmaljaki pU* na brdu gor« Roberta pokopal 32 moikih. senak in otrok
t poruail njihova domovanja. Poakodoval je tudi mno-go drugih hiš v blišini.
Drugače pa je z našimi priredbami po dvoranah, — ki jih nikjer ni. Tu in tam kak "dance" in "veselica na starega leta večer" je pač vse. Starejše je težko zvabiti zvečer ven, razen najbližnjih soae-nemškega dov. "Ne plešem, pijem pa |a-je tudi ta h ko doma in drugega pa itak ni," je njih odgovor. In kdo bi jim zameril!
Socialistični klub v Armf je navadno vsako zimo imel »vo-jo priredbo z igro. To zimo pt menda tudi ne bo nič. Malo-dušje, razne druge skrbi in tu in tam bolezen. Glavna zapreka pa je, ker so člani klubi raztreseni po raznih naselbinah. Je res, da je treba že pre-cej navdušenja in požrtvovalnosti za dobro stvar, da član redno prihaja na vaje, ob ve-
hitlerjevih osvojevalnih naklepov
silno in se ne smejo odpovedati pred določenim rokom. Lani so
________bile podaljšane za celo leto in
„ r . • .	- v. .v , | -v s tem zagotovliena tudi dote-
Zadnja demokratična dežela v srednji Evropi zajeta v tasisticne Klesce
danja me7,da. Ogromna so jav-----na dela, da zaposlujejo neza-
Glasi se čudno, ampak je in mest, dočim je Jugoslavija se je v znamenju negotovosti poslene. Stanovanjska zabita
— v pritajenem strahu pred | velja še vedno za manjša, de-pretečo bodočnostjo. Vsakdo lavska in uradniška stanova-lastnikov iz tu ježem- na Oeškem, ki ni s Hitlerjem, i nja. Ze davno so uvedli staro-
U1UKI nc IUUIIU. auipan j». m ihc-jv.	' "
res: Pogodba med Nemčijo in !še agrikulturna dežela in nje-Japonsko "proti komunizmu'' na industrija le predmet izrab-
apons
je ob enem pogodba proti če-hoslovaški republiki, temu zadnjemu ostanku demokracije v centralni Evropi. Hitler je določil že v svoji knjigi "Moj boj", ki je izšla predno je postal diktator, da čehoslovaška
čerih in slabem vremenu. Poleg tega pa še plačevati iz svojega žepa za gasolin in drug? stroške. Toda z dobro voljo bomo morda le spravili sku )aj zopet eno priredbo. Ko vidimo lepo udeležbo na priredbi, je ves trud pohabljen in vsaj moralno poplačan.
Kronikar.
I janja stva.
Neprilika za v njenem boju Nemčijo je, da mejah veliko Nemcev — kake štiri milijone, ki so v nacijsk?m
fehoslovask > s Hitlerjev > ima v svojih
se zaveda, kaj pomeni priti j^tno zavarovanje za delavstvo.
pod Hitlerja! Zato je za ohra- Za izobrazbo širokih slojev
nitev neodvisnosti in demokratične Ceske tudi delavski razred prejkone bolj kot katerikoli drugi sloj v tej mladi dr-
žrtvuiejo ogromno. Delavec, mali kmet in obrtnik sta v posebni skrbi sedanje vlade. Zunanjo politiko vodijo tako, kot
vaška sesula kakor hisa iz kart. ko hitro se pojavi "prvi vihar". Oba, Hitler in Mussolini, sovražita to malo. toda raz-
1 šče ljudi, ki jih je izgnal fa-meroma zelo važno, bogato,Jšizem iz obmejnih dežel, pred-industrralno in kulturno zel ) vsem iz Nemčije in Avstrije, visoko razvito deželo.	^ehosiova-ka je zategadelj
Češka je bila v bivši Avstro- ne le demokratična republika, Ogrski najbolj razvita indu- ampak trdnjava demokracije strialna kra jina." V današnji v centralni Evropi, pravzaprav, češkoslovaški republiki so nje- kot ž<> rečeno, njen zadnji otok ne municijske tovarne (Škodo- v tem delu kontinenta. Kai bo ve), tovarne za obuvala (Ba- z njo — se zdaj vprašujoč'* ta), steklarne, strojne tovarne, razgleduje ves svet, kajti eden predilnice itd., ene izmed naj- kot drugi ve. kaj je Hitlerjev bol jših in nekatere izmed na i- namen, večjih na svetu.	Cehoslovaška je nastala kot
Če h oslova ška meri 54.192 kv. samostojna dežela po težkih milj, ali blizu 42,000 kv. mili j naporih kot posledica svojih
Evropske d e ž el e odpravljajo brezposelnost s prisilnim delom
odgovarja to varnosti in potre-	V Bolgariji so baie prvi pri-
bam naroda. Vezi s Sovjetsko	čeli, in nato pod Hitlerjem v
Rusi jo poglabljajo v obrambna	Nemčiji. Ker ni delavcev s čim
nevarnost ipak zveza ni trdna. Na eni *vrho pred Nemcij >. ki stegt	plačati, pa naj delajo zastonj.
češka je edina država v cen- strani preti Jugoslaviji Italija, ^oje roke proti vzhodu preko	V zastonjsko delo so primorv
tralni Evropi, ki je še pribeža- in na druiri prodirajoči nem- (%SR- .... ,	. ni prav kakor k VOJ®k)m;,.
ški vpliv. Za koga se naj od- Jugoslavija je vsakemu re- Te metode za graditev jav-
loči? Dokler je bila Francija hoslovaku najnaravnejši in res	nih del" s prisilnim delom se j-2
površju, je bilo lahko. Zdaj prijateljski zaveznik. Mi si le	nedavno poslužila tudi Albani-
_vrag vefjj j<ani se okre ^žeiimo, da bi gradili prijatelj-	ja. Toda vlada ni uspela, kajti
ta ali ona velesila v odlo-jstvo v naprej tako, da si bomo	albanska zbornica je ta pred-
nima zgodovinske pravice do valu postali pangermani kakor žavi. obstoja. Mussolini je pred par še nikdar prej in so radi tega; Jugoslavija je že dokaj let leti izjavil, da se bo Cehoslo-i češki republiki težka notran ja I v zvezi s čehoslovaSko. Am-kakor hiša
ne ....	........— ,	...	. 1	.i
čilnem momentu! Ve se le. da lahko res prijatelji in zavezni- log zavrgla s 36 proti trem gla-
se bodo odločile, sem ali tam. ki» kakor s0 si ,ahko' liudjeUovom.	.
Mariborska "Delavska Po- nie(i sel)0-i prijatelji le takrat, Tudi v Jugoslaviji vodijo bo-litika" pravi k temu jubileju enako in sorodno čutijo in ,gataški sloji energično kampa-kpublike med mislijo; da bi se že tudi pri nas njo, da uaj se ceste, jarke in ustalila češka demokracija, ki druga javna dela v bodeče o-edina more dati tudi Jugosla- pravlja s prisilnimi delavci, vi ji resnično notranjo moč.
Cehoslovaške drugim:
"Dne 28. oktobra je slavila čehoslovaška republika svoj 18. državni praznik, ko je bil čehoalovaški narod po več stoletnem suženjstvu zopet osvo-
Iz Ka
Zdaj, priredb
ko
po
» je seže
sa
sezona dvoranah.
raznih mi je
češ, ako morajo služiti v armadi, čemu ne vsaj pol leta vsaki tudi v prisilnem delu! Argumentirajo, da se bodo naučili discipline, se izvežbali za "organizacijo" in sploh bodo postali bolj "koristni člani člove-
manj kakor Jugoslavija, dočim I aspiracij pred vojno in poseb-j bojen izpod jarma habsbur-ima prva blizu 15,000 prebi- no še vsled svojih ^energij med ških absolutističnih tiranov.
valcev. ali okrog milijon in pol vo jno in v času pogajanj za Tudi de,avstvo ^ehoslova^ke I pr šlo na misel • Da poleg dru- T "U »»
več kakor Jugoslavija. Razlika določitve novih mej evropskim j republike se vsako leto enodu-, jh dnml imate vi ve- sk V^tlm hi seveda ne bilo
je, da ima čehoslovaška kljub doze am. Dne 18 oktobra je šno pridružuje temu državne-; !ikjh mfsfjh kjer so naše večje !trPt delati zastm^ Prav a-
toliko manjšemu ozemlju veli- slavila čehoslovaška republika|mu praznovanju V ..Je naselbine, tudi razne kulturne r ^r ^ hotfatf b lahko tudi
ostala demokracija.	............ Mti„ j to, ker so bogati, bi lanko iuu
potem delali za "dostojno
Hitlerjevo uarijstvo,, v propagandi
in praksi
"VSA AMFRIKA SLAVI CANKARJA IN GREGORČIČA
priredbe, kakršne so pri nas "na deželi" nemogoče. ** Pri nas je veliko težje dobiti sposobne ljudi za razne nastope in vloge, težie dobiti opravo
Nemški narod pod naciji mora postati najčistejša "arij-ska" rasa. V šoli in časopisju, s filmi in drugimi sredstvi uče, da je nemško arijsko pleme najvzvi>še*iej6e na svetu in najbolj kulturne, isidje so v primeri z arijci izvrzek, pravzaprav čisto ničvredna rasa. Zamorci so divjaki. Nemci in Nemke se smejo poročiti edino z ljudmi čiste arijske pasme. Nemke, ki so vzele Žide ali napol Žide, so bile izpostavljene v sramoten je j rani. In kdo je ljudem po ulicah in vsaka je morala nositi napis, "zaničujte j ki slavi Cankarja—"? Pireeva me, ker sem se pregrešila nad arijsko raso."	"Ameriška Domovina" in nje-
Ko so med svetovno vojno poslali Francozi proti Nemcem svoje čete domačinov iz francoskega Moroka in Senegalce, se je kajzerjeva propaganda ljuto zgražala, ker se je takoavana civilizirana država poslužila divjakov v boju proti kulturni
Tak7je bil naslov preko cel-prve strani "Ameriške Domovine" v izdaji z dne 25. novem bra. Kaj se je zgodilo? Sklenili so, da bodo na Zahvalni dan v kulturnem vrtu odkrili spomenik Cankarju in C.regor-čiču. Snežna nevihta pa je slavje v parku preprečila in imeli so jo le v Grd i nov i dvo-vsa Amerika,
Cankar, je osupnil, ko je;
genljivih besed, sodnik Frank smo po številu daleč na L. Lausche, koncilman Ivan i jem mestu. Novak v imenu "mestne vla-! Ako je to slavje v Grdinovi de". Mrs. Jennie Zvvick, Joško j dvorani gledal iz nebes pokoj-Penko, John L. Mihelich, žup- ni nik F. S. Finžgar, ki je spove-dal Cankarja in mu odpustil grehe, John Jesen ko in Katie Anžiček iz Girarda, ki sta odkrila v Grdinovi dvorani sliko Cankarja, itd., itd.
tret- in pripravo, kakor tudi primerne prostore. Kar se pa "publike" tiče, mislim, da se da "na deželi", z dobrim oglašanjem ravno tako lahko pritegniti
plačo. Le reveži naj delajo zastonj. to pa edino zato, ker so reveži! Taka je kapitalistična družba. Ce je vam všeč, podpirajte jo!
spoznal, kako malo pozna od- Mudi kot v mestih, iz enostav-lična posvetna in duhovska go- nega razloga — ker nimajo sposka v slovenski ameriški k»™ drugam iti!
James P. Sheehan umrl
f
V MiKvaukeeju je dne 26. novembra preminul splošno 7.nani unijski in socialistični
gova demokratska stranka, ter govorniki, ki so obljubili, di pridejo na slavje bodisi osebno. ali pa pošljejo pismene po-
Nemčiji.
Danes pa nemška nacijska propaganda slavi "junaštva" prav istih Murov, ker so tokrat v boju za fašizem v Španiji.
Bil je nemški cesar, ki je skoval frazo "rumena nevarnost". Svaril je Evropo, naj ne prezre opaznosti, ki preti belemu človeku iz Azije. Danes pa je Hitler sklenil zvezo z "rumeno" nevarnostjo, da "reši" z njeno pomo»čjo "civilizacijo v Evropi". Kapitalistični svet je poln kontradikcij, ker drugačen biti ne more.
"Vitežka" Evropa
V Evropi, posebno v "vitežkih" državah, kot sta Madžarska in Nemčija, prihaja dvoboj zopet v modo in v Nemčiji je za dijake celo obligaten. Dovoljeni so meči in revolverji. Vsakdo v Nemčiji, ki bo pozvan na dvoboj, bo moral sprejeti vabilo, ali pa bo zasramovan, če bo kazal "atrahopetnost". Neki zdravnik na Ogrskem je napovedal sedem dvobojev v enem dnevu, ker so dotičniki govorili, da se je poročil zaradi denar-1 lepo časte Vrhnieana Cankarja. Ljudje na Ogrskem in v Nemčiji lahko torej počno vse, samo misliti ne smejo.
zdrave. "A. D." v omenjeni izdaji p še, da so se povabilu odzvali ohijski governer Martin L. Davev, clevelandski župan Burton, dr. F. J. Kern, duhovniki R. J. Ponikvar, Matija Jager, pater Bernard Ambrozlcb iz l^emonta. Vitus Hribar in drugi clevelandski slovenski gospodje, škof Gregorij Rož-man. ki je poslal pismeno pridigo, Anton Grdina, ki je kot po navadi navdušeno govoril in hvalil velikega katoliškega moža Cankarja, ki se jc na smrtno uro tako lepo spravil z Bogom, vrhniški Župan Ignacij Hren, ki se je v pismu zahvalil Slovencem v Ameriki, da tako
Lewisa podpirajo komunistična stranka, vpijejo maguati, ki bofate od izkoriščanja.
ja, zastopnika jugoslovanske vlade dr. Nikola Peražie in
V Grdinovi dvorani je poleg Toneta Grdine, ki je razložil pomen slavja in pojasnil, kdo je Cankar prav za prav bil. govoril posebno vrini iivo Slavoj Trošt, ki je dejal med drugim: ". .. Vedno imejmo pred očmi, kar nam je ljubljanski nadškof dr. Gregorij Rož man povedal, ko se je nahajal med nami a-meriškimi Slovenci: "čuvajte| to, kar ste prinesli i/, domovino. Svojo govorico, svojo slovensko pesem in vero vaših mater in očetov," je nam za-klieal prevzvišeni .... Cankar je na predvečer svoje smrti zapisal: '"Domovina — Mati — Bog." Tega naj se slovenski narod drži, je dejal Slavoj. ki včasi ni bil tako pobožen. Ampak dr. Korošec je notranji minister in v vladi v Beogradu ima velik vpliv, pa ne bi bilo dobro, če se bi vladni zastopnik zameril klerikalcem v Clevelandu, ker bi ga zatožili.*.
Drugi zastopnik jugoslovan-
Slavoj Trošt, ljubljanski župan ske vlade pa je hvalil Sloven- tako naprej, bodo začeli poši- nekaj let postavljena dr. Jurij Adlešič, kije poslal v ce. da smo jako talentiran. Ijati v Rim prošnje, da se tudi Vojih nasilnih akcij v imenu slovenske prestolnice; bnlvten narod in da smo vMlebj)ju
metropoli njegova nesmrtna dela in njegov duh. ki veje iz njih proti hinavstvu in krivicam! Saj so to vendar ljudje, ! kakršni so ga v življenju najbolj sovražili in blatili ter trgali in požigali njegova dela! Zdaj pa ga slave — poveličujejo ga taki ljudje, ki se navdušujejo za Mussolinijeve in Hitlerjeve zaveznike v Španiji,, za klavce, ki more španske delavce in kmete, njihove žene in otroke!
In če bi Cankar pogledal potem še pialo po Clevelandu. bi se začudeno vpraševal, kaj je z naprednjaki v tej veliki slovenski naselbini! Mar n:so niči boljši kot starokrajski liberalni purgarji, katere je prav tako bičal s svojo satiro, kakor klerikalce? In socialisti — ali' v Clevelandu ni nič tistih ognjevitih socialistov, kakršne je poznal med slovenskimi delavci v Ljubljani, v Trstu, v Idriji itd., s katerimi je deloval? Saj to je vendar nezaslišano, kar počno reverendi. Slavoji, Grdine in koncilmani z njegovim imenom! Oe bo šlo še kaj časa tako naprej, bodo začeli poši- nekaj ljati v Rim prošnje, da se tudi vojih
vodielj James P. Sheehan. Bil
Naii kansaški poletni pikni-	je izvoljen že v razne politične
ki so podobni vašim po mestih,	urade, najvišja mesta pa je
ali pa obratno, da se namreč	emil v unijskem gibanju v Mil-
vaši ne razlikujejo dosti od na-	vvaukeeju in v VVisconsinu. So-
sih. Vsi vabimo "slavno občin-	cialistično gibanje in unije ga
stvo v prosto naravo", da ima-	bodo težko pogrešale.
"Delavski voditelj" v srebrni rakvi
Michael J. Galvin je bil dolgo let eden najbolj znanih linijskih voditeljev v Chicagu. Bil je predsednik unije prevoznikov (teamsterjev), ki je že
kov izven zakona. Galvina so prošli teden napadli štirje najeti gangsterji, izpustili vanj salvo k rogelj in se odpeljali. Tak je konec mnogih raketir-skih unijskih vodij.
Neki čikaški kapitalistični dnevnik je v podrobnostih pisal, da je Galvin živel razuzdano in razkošno, kot je običaj med "laibor leadri". Imel ie skoro zmerom telesno stražo, vstal in zajtrkoval je ob 2. popoldne. šel nato "pogledati" v urad svoje unije, dal navodila, če se je pripetilo kaj izrednega, nato šel k priležnici, včasi pa ona k njemu v urad. zvečer pa je ponočeval v dragih lokalih.
Pokopali so ga v rakvi iz či-vsled stega srebra, ki je stala pet ti-indu* so< dolarjev. Pogrebne cettj so bile izvisene v k
s monije
a
A. SERAFIMOVIČ:
ŽELEZNA REKA
ROMAN IZ CIULNK VOJNE V SOVJETSKI RVSIJI
Prevel ix rutčine z* "Proletarca" ANGELO CERKVENIK
APEL ZA POMOČ BRANITELJEM |Načrt za razdelitev Sov. teritorijev pod
(Nadaljevanje.)
fruAč, streljanje in preklinjanje je prekri-č»k) celo butanje reke.
Rdeči so iskali hišo kozaškega hetmana te naselbine. Hišo so našli, hetman pa jo je že popihal. Nato so začeli pobijati otroke. Het-Banova žena se je drsala po kolenih in objemala noge vojakov. Neki vojak, ki je vihtel sabljo, ji je očital:
"Kaj se dereš kakor kakšen zaboden vol? Tadi jaz sem imel drobno dekletce, prav tak fco, kakršna je tvoja . , . Tam v gorovju smo jo zagrebli pod kupom gramoza ... Pa ni-*m nič kričal ..."
Nato je s sabljo posekal otroka, materi pa, kise je divje krohotala, je razklal črepinjo.
Poleg neke koče z razbitim oknom — čre-ptnje so ležale raztresene pod oknom — je Aala večja skupina železničarjev.
"V tej koči je spal general Pokrovski. Prišli ste komaj za las prepozno. Ko je slišal, da prihajate, je izdrl okno z okvirjem vred
—	poglejte tu črepinje!, — skočil skozi okno, kakršen je bil, v sami spalni srajci brez spodnjih hlač na neosedla.nega konja ter jo popihal."
Neki vojak je mrko vprašal:
"Zakaj pa brez hlač? Ali je bil v kopalnici?"
"Spal je."
"Nič ne de, če je spal! Zakaj ni bil v hlačah? Kako je to mogoče?"
"Gospodje spijo vedno brez hlač. Zdravniki pravijo, da je to za zdravje koristno."
"Ti prekleti psi! Niti ne spijo ne. kakor se ia spodobnega človeka spodobi!"
Konjik je pljunil, nato pa odšel.
Kozaki so bežali. Okrog sedemsto jih je ležalo v strelskih jarkih in v stepi. Bili so jamo mrtvi, ranjencev ni bilo. Bežeči pa so bili začudeni nad toliko satansko silo . . .
Komaj pred dvema dnevoma so bili boljševiki zasedli prav to vas. Kozaki pa so jih kar t zaletu zapodili odtod. Zdaj so zopet novi tu. Ali ima zlodej svoje kremplje vmes?
Sonce, ki se je dvignilo nad daljni stepni
rob, je slepilo bežeče.
_*, •
Begunci so se razpršili po vsej stepi, po fričih in gozdovih.
še vedno so goreli isti taborni ognji, še vedno so se majale na tenkih vratovih iste ko-fcene otroške glavice. Na razgrnjenih belih sotornih platnih zopet ležijo mrliči s prekri-umimi rokami. Ženske se poleg njih histerično valjajo po tleh in si rujejo lase . . . Dru-fe ženske, ne tiste, ki so jokale včeraj.
Vojaki se gnetejo okrog nekaterih koli jiko v.
"Kam pa hočete iti?"
"Po popa!"
"Naj kuga pobere tega vašega popa!"
"Popa moramo vendar imeti!"
"Kožuh nam je dal pihala, pihala, ki smo jih vzeli Kozakom!'
"Čemu nam bodo pihala? Pihala so pač »mo instrumenti iz pločevine, pop pa ima iivo grlo."
"Njegovega grla prav nič ne potrebujemo. Saj se dere, da človeka krči v trebuhu grabijo! Godba na pihala pa je vendar del obo-tožene sile!"
"Godbo na pihala, godbo na pihala!"
"Popa hočemo imeti, popa!"
"K vragu ti in tvoj pop!"
Godba na pihala, pop in mastne kletvice
—	vse se je zmešalo. Ženske so pridrvele in ogorčeno zahtevale:
"Popa, popa!"
Mladi vojaki pa so vpili:
"Godba na pihala, godba na pihala!"
God>ba na pihala je zmagala.
Konjiki so poskakali s konj.
"No, zaradi nas ... Pa naj pride godba na Pihala!"
Neskončno dolge vrste beguncev in vojakov so se počasi pomikale proti pokopališču, ležki kovinski zvoki godbe na pihala .pa so zveneli svečano, žalostno, vendar pa so vzbujali v vseh občutje moči. Sonce je kovinsko fpio.
DEMOKRACIJE V ŠPANIJI
XXXIV.
Kozaki so bili tej>eni, a Kožuh se ni ganil z mesta, čeprav bi bil moral za vsako ceno dalje korakati. Patrole in kmetje so pripovedovali isto. Kozaki zbirajo zopet svoje moči, sestavljajo nove polke. Iz Jekaterinodara prihajajo nenehoma nove čete s topništvom, strojnicami in municljo. Močne častniške čete prihajajo na pomoč. Kozaška stotnija za stotnijo se pridružuje beli armadi. Okrog Kožuha se je vedno bolj temnilo. Sovražna moč se je venomer kupičila .. , Oditi mora! Za vsako ceno! Odkorakati (mora, dokler se še more prebiti, dokler se glavne sile rdeče vojske preveč ne oddaljijo. Kožuh pa se ne gane.
Srce mu brani oditi, dokler se njegovi koloni ne priključita zaostali koloni.
Kožuh dobro ve, da ti koloni nista sposobni za boj. Ce ju prepusti lastni usodi, ju bodo Kozaki požrli kar za malo južino. Vse do podednjega moža! V tem primeru bi slavo, ki bo ožarjala Ko-žuhovo bodočnost, bodočnost rešitelja desetih tisočev ljudi, omadeževalo dejstvo, da sta bili zaostali koloni uničeni!
Kožuh je čakal, Kozaki pa so vedno bolj in bolj kupioili svoje moči.
Z nepremagljivo silo se je zapiral okrog Kožuha železni obroč.- Sovražnik je hotel svojo premoč še prav posebno poudariti ter je jelo njegovo topništvo sipati na Kožuhov ljudi kar reke železa in svinca, da se je treslo nebo, da se je tresla vsa stepa.
Kožuh se ni premaknil z mesta. Zaukazal je le, naj jim baterije odgovarjajo. Podnevu so vzplamenevali med obema bojnima vrstama brezštevilni oblački, ki so se razpršavali v nežne meglice. Ponoči so goreči zublji tako pogosto pretresali temo, da se ni slišalo bobnenje reke.
Minila je noč. pretekel je dan, pričakovanih kolon pa še vedno ni bilo.
Minil je drugi dan, potekla je druga noč — še vedno čakajo zaman. Streliva je že malo, že ga primanjkuje. Kožuh je odredil, da se mora streljanje omejiti. To je osrčilo Kozake. Videli so, da jim sovražnik ne more več odgovarjati kakor prej, da se ne upa z mesta ... Zatorej so se pričeli pripravljati na napad.
Kožuh že tri dni ni spal. Njegov obra-z je podoben ustrojeni koži. Četrta noč se spušča nad pokrajino, noč, ki jo razsvetljuje nepretrgano poblLskovanje strelov. Kožuh naroči svojemu adjutantu:
"Za kakšno urico se bom vlegel. Če bi se kaj pripetilo, me takoj zbudite!"
Komaj je dobro zaprl oči, že so ga zbudili.
"Sodrug Kožuh, sodrug Kožuh, slaba nam prede!"
Kožuh poskoči. Komaj se utegne zavesti, kje se pravzaprav nahaja. Z roko se pogladi po čelu ter si obriše pajčevino spanca z oči. V tem hipu opazi že, da je zunaj nenavadno mirno. Topovi, ki so bobneli podnevu in ponoči, so umolknili. Samo praskot pušk se razlega čez temno pokrajino. Slaba nam prede, gotovo se je začel boj na nož! Nemara so predrli celo našo obrambno črto .. . Sliši se bobnenje reke...
Pohitel je k štabu. Opazil je, da so vsi pre-bledeli.
Nekemu vojaku je izdrl slušalko iz roke. No, zdaj so jim gruzinski telefoni baš prav prišli. . .
"Jaz, vrhovni poveljnik, sem tu."
V telefonu je zaslišal glas, ki je bil podoben glasu cvileče miške.
"Sodrug Kožuh, pošljite nam pomoč! Tu ne bomo mogli dlje zdržati. Močni napadalni oddelki, častniški bataljoni. .
"Pomoči vam ne morem poslati. Nimam rezerve. Zdržite do poslednjega moža!"
Cvileči glas se zopet oglasi v telefonu:
"Ne morem .. . Ves napad je usmerjen prav na naš oddelek. Ne bomo zdržali.. ."
"Ukazujem vam: Branite položaj! Nobene rezerve nimamo! Takoj pridem sam tja!"
Kožuh ne sliši več žu^borenja reke, sliši le praskot pušk, ki se razlega spredaj, na levi in na desni.
(Dalje prihodnjič.)
'»♦MMI »»♦♦< MM !»»♦♦+
OGLAŠAJTE

PROLETARCU
£
Cleveland, O. — Najbrutal-nejša revolucija, kar jih pozna zgodovina, katero so začeli španski fašisti, z dovoljenjem in podporo Hitlerja in Musso-linija, za uničenje španske demokratične vlade, na njeno mesto pa postaviti krvoločno fašistično diktaturo, katera bi pahnila španske delavce in kmete v popolno telesno in duševno sužnost. Fašistična brutalnost v Španiji se vleče že peti mesec, in nikakoršnega znaka ni da bo v kratkem končana. V začetku je izgledalo, da je ta boj zadeva španskega l judstva samega. Danes je pa že vsakomur znano, da revolucija v Španiji ni zadeva samo španskega ljudstva, pač pa, ali bo svetu vladal fašizem ali demokracija. Z zmago fašizma v Španiji pridejo na vrsto druge države, ter splošen fašističen napad na Sovjetsko Rusijo. V drugem slučaju? če zmaga španska ljudska vlada s pomočjo svetovnega proletariata in ljubiteljev demokracije, bo fašizem pričel razpadati, se bo pričelo boljše poglavje za delavstvo celega sveta.
O gornji važni zadevi je bila na zadnji seji Clevelandske federacije SNPJ predložena in sprejeta resolucija, ki apelira na gl. odbor SNPJ, da prične z akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov v korist brani-teljem demokracije v Španiji. Federacija je izvolila v ta namen odbor, ki naj uredi vse potrebno, da se z akcijo v cleve-landtfkem okraju v kratkem prične.
V ta namen je bil sklican v sredo 2. decembra v SND na St. Clair Ave., v starem poslopju poseben sestanek, na katerega so bili povabljeni ysi, ki so na en ali drugi način voljni pomagati, da bo akcija v pomoč španskim vojujočim delavcem in njih družinam uspešna.
Iz poročil j»• razvidno, da otroci španskih borcev prosijo kruha, matere ga jim ne morejo dati, treba jim je obleke, ranjencem zdravila in druge po-J moči itd.	i
Hitler, Mussolini in svetovna reakcija nudijo vsakojako pomoč svojim fašističnim pristašem v Španiji. Dolžnost svetovnega proletariata je, da podpira svoje pristaše. V tem slučaju špansko vlado, ki je bila izvoljena od večine španskega ljudstva.
Primorski Slovenci vedo kaj je fašizem, in so že pred časom poslali prispevke v pomoč bra-niteljem demokracije v Španiji. Vedo, če jih pri tem humanitarnem delu zalotijo italijanski fašisti, da jih čaka dolgoletni zapor ali celo smrt. Mi ameriški Slovenci, nismo v tem oziru podvrženi nikakršnim ši-kanam, ker imamo še demokratično formo vlade, kakor je pomanjkljiva, je še stokrat boljša kot fašizem.
Zato apeliramo na vse svobodoljubne Slovence in ostale Jugoslovane sirom Združenih | držav, da pričnejo z akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Vsak naj prispeva po svoji moči. Slovenci smo priznani kot napreden narod. Pokažimo, d« tudi v tem oziru ne zaostajamo.
Za elevelandsko okrožje se naj pošil ja prispevke na sledeči naslov: Odbor Clev. Federacije SNPJ v pomoč branite-Ijem demokracije v Španiji, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, j Ohio.
Odbor Clev. Fed. SNPJ, v pomoč braniteljem demokracije v Španiji.
Andy Božič, predsednik; Louis Zorko, tajnik: Anton Čr-talič, blagajnik; Frank Cheli-goj in Jos. Frančeškin, nadzornika.
glasovi iz našega gibanja
Zbral JOHN RAK
Girard, O. — John Tancek je poslal devet oglasov v koledar. Tudi John Kosin je poslal enega in pa eno naročnino na Proletarca
Waukegan, III—Frances Zakovšek je poslala 2 naročnini na Proletarca in vsoto za knjige in oglase — Slov narodni dom bo imel prireditev v nedeljo 13. decembra, na kateri vprizore "Savani" iz Chicaga spevoigro "Čevljar in vrag'"
Chicago, III. — Social Study klub (angleški odsek kluba št. 1) je prispeval $36.17. To je prebitek tombole in pa del vsote od srečk, ki so bile prodajane za H. G. Peruškovo oljnato sliko. Sliko je dobila Mary Novak v Chicagu. — V nedeljo 6. dec. bo vprizorjena v Fore-sters gledišču, 1016 N. Dear-born St. v korist soc. stranke socialna drama "Black Pit". Vstopnice so po 50c in se dobe pri Proletarcu.
Ročk Springs, Wyo. — "Pošljite mi 35 izvodov koledarja," piše John Jereb, ki je či-tateljem te kolone znan agitator. Lani je razprodala precej izvodov koledarja tudi Rose Jereb. Nedvomno bosta tudi letos poskrbela, da pride med ljudi v njuni naselbini spet veliko iztiso^- te knjige.
Johnstown, Pa. — Andrevv Vidrich je bil nedavno na obisku v sosednih naselbinah in dobil 23 naročnin, med njimi precej novih. Piše, da je Union Radiator tovarna, v kateri je delalo mnogo Slovencev, nehala obratovati. — John Lan-gerholc je poslal dve naročnini in naročil 25 izvodov koledarja.
Springfield, III. — Joseph Ovca je naročil 30 izvodom* koledarja. Pravi, da se nadeja poslati pozneje nadaljna naročila.
Sheboygan, Wis.—Frank Stih je eden onih, ki porabi vsako priliko za agitacijo v korist
Proletarca. i ročnin.
Poslal je pet na-
Uboj zaradi penzije
TViinsedemdesetletni Igiia-tio Zangara v Cliftonu, N. J.,
masko borbe proti "komunizmu"
(Nadaljevanje s 1. strani.) v Tokiu in v Moskvi, si je iUSSR zgradila dve separatni armadi — eno v Sibiriji in drugo v Evropi. Njena municijska industrija se razvija • stališča potreb armade na dveh frontah. Nedavno ie bila dograjena preko severne Sibirije — daleč od sedanje ai-birske železnic, ki teče ob mandžurski meji,, nova strategična železnica do morja, ki je dolga okrog dva tisoč milj ali več kot je razdalja med Denverjem in New Yorkom. Če Japonci raz bi-jejo ponekod staro sibirsko železnico, bo sovjetska armada dobivala potrebščine po novi progi. Sovjetska zračna flota je velika in ena prvovrstnih, bodisi v Sibiriji ali v evropski Rusiji. Svoje vojno brodovje je v prošlih letih izboljšala in povečala nad tisoč odstotkov. Zato v Moskvi .vsled vojne pretnje niso v strahu, pač pa so po objavi pogodbe med Nemčijo in Japonsko povedali Hitlerju in japonskim militaristom v brk kar jim gre. Duh moskovskih odgovorov na nemško-japonske provo-kacije je, "kar udarite, prekleti psi, če imate korajžo!"
Nemška vlada je histerična radi bede, v katero je spravila t»voje ljudstvo. Boji se upora, pa ga vara s propagando. Ker troši skoro vse za oboroževanje, manjka za hrano. "Če bi imeli Ukrajino, bi bilo kruha za vse nemško prebivalstvo v izobilju," pravijo propagandisti v Berlinu, "dočim ga v Rusiji stradajo, ker ne znajo porabiti svojih bogastev". Tako pripravljajo nemško ljudstvo na roparsko vojno. Ampak stokrat bolj možno je, da bo v nji Nemčija zagazila v še večjo katastrofo nego je pod kajzerjevo vojno, kot pa da bo Rusija poražena. Isto velja za Japonsko. Demokratične dežele store sebi in civilizaciji dobro, ako poskrbe, da Nemčija in Japonska ne bosta "oteli" evropske civilizacije. Kajti če je treba koga oteti, sta to Nemčija in Japonska, prvo pred Hitlerjem in njegovim brutalnim nacizmom, in drugo pred fašističnimi militaristi, ki se igrajo z življenji in usodo neštetih milijonov ljudi.
Pueblo, Colo. — Frank Bol-tezar je poslal štiri naročnine in 50c listu v podporo, ki jih je prispeval Mike Pogorelec.
Warren, O. — Joseph Jež se je oglasil z eno naročnino in naročil 10 izvodov koledarja.
Herminie, Pa. — Anton Zornik je na svojih obiskih dobil 5 naročnin na Proletarca.
Cleveland, O. — Anton Ska-pin piše — "125 izvodov koledarja za naš okraj. — Joseph Lever je poslal dve naročnini.
Dve kartni zabavi hkrati, važna seja itd.
No. Chicago, III. — Dva tedna nazaj sem poročal kako težavno je tuknj prirediti kako igro in da zato največ prirejamo kartne zabave, posebno v zimskem času. Omenil sem tudi — dasiravno nisem resno mislil — da se bodo take zabave vršile skoraj vsako soboto večer in da tako zabavo priredi tudi naš klub v soboto 5. decembra. Minile pa sta že dve soboti zaporedoma in nato še tretja br^z vsake priredbe. Kakor pa sedaj izgleda, bomo imeli pa kar dve en in isti čas, pod eno streho.
Človek se vprašuje, čemu je tega treba? Kaj hočeš! V Ameriki je vse mogoče in naša naselbina, kakor izgleda, je tudi v Ameriki.
Naš socialistični klub je še na septemberski seji sklenil, da priredi kartno zabavo dne 5. decembra. Takoj je bilo o tem sklepu poročano tajništvu JSZ, da ga uvrsti v seznam klubovih priredb, katere pri-občuje naš list Proletarec. V naslednji izdaji Proletarca je bila že v seznamu. Ako ni kdo tega videl, ni klubova krivda. Dvorana je bila — kakor izkazuje potrdilo, vzeta v najem dne 20. septembra. Dne 10. novembra sem bil odpuščen od dela dve uri prej kakor navadno, in ker nisem.-imel kaj početi, sem si mislil, da lahko nekaj storim kar mi bo kak drug dan bolj težko. Zato sem napisal prej omenjeno poročilo in napravil vstopnice.
Dne 13. novembra — to je skoraj dva meseca po najemu dvorane in po prvi uglasitvi o-menjene priredbe in tri dni potem ko sem napisal dopis za v javnost o tem in napravil vstopnice, mi je bilo povedano, da ima še en drug klub zaara-no isto dvorano in isti dan, kakor naš klub. Povedano mi je bilo, da je upravitelj Slov. nar. doma, ko je napravil potrdilo za najem dvorane za naš klub, pozabil zapisati, da je isti dan dvorana oddana. Potem jo je pa (on ali kdo drugi od družine) oddal še drugemu klubu. Ko hitro je upravitelj SND spoznal, da je napravil pomoto, je odpovedal dvorano. Vodilna oseba tega kluba se je pa menda izrazila, da imajo dvorano najeto in jo hočejo imeti, ako ne spodnjo pa "gornjo", ker da že vstopnice prodajajo.
Ravno ista oseba je tudi me-
ni rekla, da ne morejo preložiti na drugi dan z istega vzroka, ker da že vstopnice prodajajo. Jaz sem ji svetoval, da ako hočejo sebi in nam dobro, da naj spremene dan, napravijo druge vstopnice in jih zamenjajo tistim, ki so jih že kupili.
To sem napisal v pojasnilo tistim, ki se čudijo zakaj bi bile dve zabavi ob enem, zakaj ne odstopi en ali drugi klub. Naš klub ima v tem prvenstvo v vseh ozirih.' Ako bi ga ne imel, bi gotovo odstopil in si izbral drugi datum. Tako sodbo je napravil na seji dne 18. novembra. Splošno občinstvo in somišljeniki pa naj napravijo svojo.
Ako se boste odločili v prilog našega kluba, pridite na njegovo kartno zabavo, katera se bo vršila dne 5. decembra v dvorani št. 1, torej v dvorani, kjer se navadno vršijo take priredbe.
Ob enem naznanjam sodru-gom in sodružicam. da je bilo sklenjeno na zadnji klubovi seji dne 18. novembra, da se bo vršila redna mesečna seja dne 17. decembra. Vzrok za to spremembo je največ, da se bomo pripravili za razprodajo Ameriškega družinskega koledarja, ker mogoče izide prej kakor bi bila naša seja, ki jih navadno obdržujemo. Ker bo to redna seja, bo poleg drugih važnih zadev volitev odbora za naslednje leto. Zato se pričakuje od vseh sodrugov in sodružic, da se je udeleže ako le mogoče. — John Zakovšek.
Na znanje članstvu kluba brezposelnih
| Chicago, 111. — Seja kluba brezposelnih se vrši v četrek 3. dec. v spodnji dvorani S. N. P. J. Na prejšnji seji smo sklenili obdržavati samo eno sejo mesečno in sicer na Lawndale vsak prvi četrtek v mesecu. Bo zelo važna, kajti na dnevnem redu bodo volitve odbora za prihodnje leto, poročila delegatov prve konvencije Illinois VVorkers Alliance of Cook County, ki se je vršila 29. novembra v Hull House itd. Torej pridite vsi člani kluba št. 61 I VVA, da bomo delo čim-boljše izvršili, po seji pa bomo postreženi, da ne bo nihče odšel ne žejen ne lačen.
J. Oblak.
Vodstvo organizacije je ponavadi odsev članstva. Slabo vodstvo je posledica brezbrižnega članstva.
je ubil svojo ženo in jo vrgel v vodnjak, ker mu ni hotela pomagati, da bi prejemal $12 starostne pokojnine na mesec.
Ne bodite suknji neprebave
TKIBVE&'S EOK 0 ©p
Želodčno	IV t< •» »»rr.-. ' v / »rn
, *■	Tn-r * Bitirr Wre Co.
Zdravilo	5 4 s VVclN S:.. Ch : .■jo, PI
• i .____S H ! uu' .i trte v.i;t,i,lo.
iskreno
priporočano
Nin-A Udri !

Apel za pomoč braniteljem za svobodo v Španiji
Francoska stavkovna metoda uporabljana tudi v Ameriki
Cenjeni bratje in »eatre:
Znano Vam je, da španski delavci in kmetje ie več mesecev bi jejo boj na življenje in smrt proti mednarodnim faiiatom, ki akuiajo »premeniti tudi Španijo v deželo fašističnega suženjstva. V tem boju, ki v junaštvu nima primere v zgodovini, do-prinaša španski proletariat in špansko ljudstvo na splošno velikanske žrtve ne samo za svojo svobodo, marveč tudi za svobodo delovnega ljudstva po vsem svetu. Njih zmaga bo naša zmaga; njih poraz bo naš poraz.
Tudi Vam je znano, kako ialostno in izdajalsko vlogo igrajo takozvane "demokratične" buržujske vlade v španski civilni vojni. Legalno špansko vlado preračunjeno bojkotirajo in ji odrekajo pravico do nabave orožja in drugega vojnega materiala. Na dt-ugi strani pa Hitler in Mussolini, ki sta inspirirala fašistični puč v Španiji, ves čas odprto in prikrito zalagata španske fašiste z najmodernejšim morilnim orožjem in letalci. Edina izjema sta Mehika in sovjetska Rusija, ki pomagala legalni španski vladi.
V tej smrtni borbi proti fašizmu je dolžnost delavstva vsega sveta jasna: pomagati mora z vsemi sredstvi braniteljem »vobodne Španije. Z našo skupno pomočjo, katero španski proletariat krvavo potrebuje, fašizem ne bo nikdar zmagal v Španiji! In poraz fašizma v Španiji pomeni tudi poraz svetovnega fašizma. V Italiji, kjer ječe naši primorski bratje pod fa- Ko je druib. uv.d ta dr, deUvci pripravljajo na .t.%-.	.... .	. . •» a	ko, jih je hotel« p»«hitcti * iiortjem Za to nakano je
šiatično peto, v Nemčiji in po vseh drugih deželah bo zmfaga L'^.,/ umja in*roiU,iU >UvUo, delavcem p. «**«-braniteljev svobodne Španije dala delavstvu novega poguma	^ nostam.jo brczde«no na svojih mestih. Zm«
za boj proti največjemu modernemu trinogu — fašizmu.
Jugoslovanska socialistična zveza apelira na Vaše društvo in na posamezne člane, da prispevate v sklad za pomoč španskemu delovnemu ljudstvu v tej težki uri čim več mogoče. Vsi
Cenzura v Jugoslaviji
Cenzura je v Jugoslaviji v* lic omiljen ju ae vedno jakaj st roga. K o t znano, je moral* delavska kulturna zveza "SvZ boda ' prenehati izdajati hv^ jo revijo enakega imena vzll$ temu, da <e je zveza re organi-zirala. Revijo je potem pre-vzela Ljudska tiskarna v Ma. riboru iu ji spremenila obliko in lice. Urejevana pa je m eialističnega stališča, kakor poprej. Revija "Svoboda" ima precej naročnikov tudi v Ame-
V tovarni B<"ndix Product korporacije v South Bendu, Ind., ki isdeluje avtne dele, to »e delavci organizirali v industrialni uniii, • katero sodeluje C. I. O.
in drugi »o jim nosili hrano in jim preskrbeli odej. Glavni ravnati tj »c je nekaj Ča*a dušai, da ae x unijo p- bo nikoli pogajal, toda končno je deputacijo stavkarje v sprejel in ji izjavil, da je pripravljen v razpravo o njihovih pogojih, toda ne prej, da delavci »apuste tovarno, kar »o po navodilu unij« storili. Na »liki sta dva stavkatjp t ienaiai, ki sta ju čakale pred tovarno.
Ko je bil tu s. Monarch z s> klubi zvočnim truckom soc. stranke, vprašani ismo imeli na nekem praznem
m posamezni za sugestije! strankinima bodočega delova- seji
člani O tem glede vah bon)
- , . , . I 1 • .-»lin/ MUC II II« I. . I . I ...........	> r U|ilWi<l ^U
priapevki bodo priobčeni v Proletarcu m denar bo poslan , stavbi;Cl| sho(l< <)trK s0 bili	nja. Predvsem da se Članstvo
ru ameriških unij, kateremu naceljuje David Dubinsky, ki ( q Rq d(> pej ^^ ^	flko S(1 naj S()c franku
zbira in pošilja razne potrebščine v Španijo.	nr,,n|,vl"1	.....
in izvolili odbor za leto noči
S seje kluba št. 1 JSZ
Chicago, IU. — Prošla seja kluba št. 1 je bila prilično dobro obiskana. Za delegata m milwauško konferenco,' ki se je vršila prošlo nedeljo, sta bila izvoljena Charles Pogorelec in Kristina Turpin.
Predsednik "Save" Frank Alenki, je poročal, da je ansambel, ki je~ vprizoril spevoigro "čevljar in vrag'*, povabljen, da jo ponovi v nedeljo 13. dec. v VVaukeganu. Sklenili so, da
se odzovejo.	I riki. Julijska-avgu>tova števil-
A Garden ie poročal, d% . , , , • .
•	i i »a Svobode je bila vsa zaule.
?» vstopnice na igro "Black . ?aU> jo
,t . k, jo vpnzarja_rhi a.ro d()bi|i Vzrok zaplembi je bila
karikatura Mussolinija. Mus-c 1 ini ima navado protestirati pri vsaki evropski vladi, ako dovoljuje priobčevati čaaopi-som o njemu "žaljive slike" in napade.
Kadar je v Jugoslaviji za-plen jen ves list, da ne sme med naročnike, mu ni dovolje-no v nastednji števHlcT pojasniti, čemu ga niso dobili. Tako naročniki grajajo le upravo li-sta, ne pa cenzorja, ker jim pravi vzrok "malomarnosti" ni znan. Edino tisti naročniki, ki so v bližini kjer list izhaja, lahko osebno izvedo, čemu te in te številke niso prejeli.
i ms
pit	m
Reportory Group. Predstave za nas bo v nedeljo 0. dec. ob 8:.'*0 zvečer v Forester teatru, 1016 N. Dearborn St.
Ker je to prvovrstna drama in zelo dobro igrana, ne bo nikomur žal poseta. Naročit'* vstopnice pri Antonu Gardnu ali pa v Slov. del. centru pri John Raku.
Tajnik Rak je poročal, da so vstopnice za našo Silvestrovo zabavo razdane med člane in somišljenike. So v pred proda ji i po 40c in 60c pri blagajni. Vr-
in o drugih važnih zade- ^ila se bo v SNPJ. Godbo bomo nt o razpravljali na letni, imeli v ob«
obeh dvoranah. O pol-bodo vprizorjene žive
Vse prispevke
pošljite na sledeči naslov: Tajništvo JSZ, 2301 So. Lavvndale Ave., Chicago, lil.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Nedavno sem poročal, da je začela o
bilo vprašanje, če so za socializem in socialistično stranko in skoro vsi so bili proti. Izrekli so se >za socialistični program, bratov at f Sta n ley majna. ki je j ne da bi to vedeli in ob enem bila ustavljena dve leti. Od te- *o Proti socialistični firmi, ker daj je prkelo obratovati tudi se imenuje socialistična. Mno-par manjših rovov. Ko to pi- Ki ljudje, ki danes knee proti
še m, mogov
leti. To je bil pred leti eden
vzhodnem imenom. Pod socialističnim jih
ga dve deklici začudeno opa- v bodoče udejstvuje pri ^rad-zovale. Kaj pa bo tukaj, vpra- nji farmarske&a - delavskega ša ena. Druca odgovori, da bo gibanja. Priporočam, da se pri-menda socialistični shod, k >t družimo temu giban ju, toda ne bi se dalo sklepati z besedilu s komunisti, pač pa s progre-na truck u. Prva je nato hitela sivnimi skupinami in unijami, praviti, kaj so gospod župnik V teh okolščinah je tudi za J.
11^7. — Joseph Snoy.
-----------' I
Shod v Chicagu v obrambo demokracije v Španiji
V petek 4. dec. se bo v Chi-cagu vršil shod v obrambo de-
slike.
I Datum prihodnje redne klubove seje pade na božični dan. zato je klub sklenil, da se bo vršila večer prej, to je v četr

Vojna vseh proti vsem "
Socialistični pariški "Popu-
tek 24 decembra. Odbor bo ,aire • ^laHlloj ^anke, kateri skrbel, da se bo poslovni red ^Pada Predsednik vlade s. izvršil v čimkrajšem času, nato^1"™/ P,Se- (,a Je Mussolini po-pa bo zabava ob slovenskem stavi1 ko} ^ivljensko pravilo
vseh civiliziranih narodov vojno vseh preti vsem. Med drugim pravi doslovno:
rekli o socialistih in kaj uče o|S. Z, potrebno, da krem- v t - mokraeije v Apftflljt, ki f t sk?i"! pet f u. ki ga bodo predvajali njih sestre učiteljice. Prepove- smer. Proletarec- bo lahko v cu je North American Commit- pevci in i>evke, in pa fono-dano je poseeati take shode in naprej učil kot doslej. Glavno tee to Aid Spanish Democracy. | ^raf8ke plošče. Na ta "Christ-
kdor se druži s socialisti, je je, da se spremeni ime. O tem Med. govorniki bodo trije od- mas party" se povabi vse člane,	doslej se ni sel Mus-
gresnik. Ko sta me deklici uzr- smo že razpravljali na naših j poslanci l* Španije, in sicer kiui)at "Savane" in prijatelje.I8011?1 takf° daleč v zfmkanju Izročajo, da od pro pre-!«ocializmu, bi se tepli za socia-j|e, ju je postalo sram in sta od- konferencah, toda s svojimi Is.ibel De Palencia, ki je žena p<j ko,^,anem dnevnem redu mik Weeb, ki je stal dve listični program, ako jih zanj Sle. Poznale sta me namreč in mnen ji in priporočili nismo šli spanskeea poslanika v Rigi; La(jn je seje je predaval Louis
pridobimo pod kakih drugim vedele, da sem tudi jaz tak v javnost. V našem klubu je; po poklicu je pisateljica : dru- RPnj>rer 0 pro^iih volitvah in
"grešnik". Taka je vzgoja v bilo v razpravi sugestirano, da gi govornik iz Španije bo Mar-|nj-h	? ozirom na proble-
verskih šolah, pa tudi v ljud- ako ^remo skupaj s progresiv- celino Domingo, predsednik me socialističnega gibanja. Za skih ni socialističnemu gibanju jnimi farmer-labor grupami, da;leve republikanske stranke, in|njjm je govoril Chas. Pogore-
na j večjih rovov v Ohiu in zaposljeval kakih 800 delavcev. Kar se tiče premogovniške industrije, je torej pospešena in je domalega n i stopnji kot je bila pred depresijo. Koliko časa bo to trajalo, se ne ve. Pravijo, da ie dobilo delo precej premogarjev. Sicer nisem gotov, ker v rovih že dolgo ne delam. Vsakdo, ki bi prišel v te kraie iskati delo, bi moral pač riskirati. Bi pa na> veselilo, če se bi sem naselilo več naših naprednih prem »-garjev. Naši sodrugi in somišljeniki jim bi šli gotovo na roko, kajti to je naša delavska dolžnost. V tem oziru gre priznanje posebno s. Škoffu, ki je že mnogim pomagal do dela in drugače.
ne moremo. Socialistični agitatorji imamo v tem bogate skušnje. Imamo program, brez katerega ne bo rešitve za delavstvo, toda ljudje se nam po smehu jejo, ker so pač tako naučeni. Najtežje je z našim imenom priti med mladino, kajti vse, kar se označuje za socializem. se ji zdi tuje in "neame-
Iz glavnega stana je dobil sporoči'o. da bo sklic
klub bi morale ostati tudi pod novim j počno njihovi fašistični zavez-cana!ime iom socialistične. Kdor seniki had španskim ljudstvom.
riško". Cujejo, kako hoče so- na pomlad izredna konvencija zanima za delavsko gibanje,
cializem vse uničiti, zatreti vero, kako hoče razdeliti njihov dom ali kar že posedujejo in kaj vem kaj še vse. če pa jim dokazuješ, kaj vse bi delavci lahko dosegli, če bi sprejeli tak in tak program, so pa pri volji poslušati in priznajo, da je to res dosegljivo. Socialistični program moramo torej
Hitlerjev osebni poslanec na mešetare-nju v Angliji
PHPHH	razmere izboljšale zgolj j> >
[sedaj. Seveda, sm-rnice kluba |da ka.t nauMi m rzvedeli, ka.» n)>Krovi z;isiUirj. proti našemu
gibanju ni nikjer naletel na nasprotovanje, pač pa je bil v splošnem deležen več sodelovanja kot na katerikoli prejšnji agitacijski turi. Za bodočnost Proletarca ni v skrbeh, težji problem pa bo. kako v sedanjih lazmerah in trenjih obdržati VečinO naših klubov v
socialistične stranke. Ob enem mi bo priznal, da so spremem-—— - Ihe v našem-tri ban ju potrebne.
P »glejmo v \Visconsin. kjer j 1 bilo osem socialistov izvoljenih v legislaturo na progresivni li-^sti. V Readinoru, Pa., in v Bridgeportu, Conn., pa so so-
Po sestavi koalicijske
vlade na Norveškem
V norveškem parlamentu imajo socialisti 71 mandatov od 150 sedežev v celoti. Za de-
mednarodnega prava in zame-tovanju načel, o katerih je izgledalo, da so za vedno zasidrana v vesti sveta in brez katerih bi, ako bi se jih ne držali, Evropa neminovno zapadla v barbarstvo in kaos. Nič ne najde milosti v očeh Mussolinija, od česar bi se narodi v bodočnosti lahko nadejali rešitve iz težkih nevarnosti. "Duce" ni nikoli verjel, da je mir mogoč in ga tudi ni nikoli odkrito hotel: vsak poizkus, da brani ali organizira mir, smatra Mussolini za "konvencionalnc laž". Mussolini zasmehuje razorožitev in odklanja kolektivno varnost."
cialisti i-zgubili vse poslance,; lovanje brez ovire rabi delav- Loati
potrebnih aktivnostih in živah-
V*
Hitlerjev.! vi»da »i veliko pri*»dc-• zato, ker delavske struje niso
, d« bi pridobil« na svojo »tran
F.
ska stranka koalicijo 7. eno vc-
Norman Thomas v 53. letu
Nedavno so sodrugi in drugi
*
Cital sem v Proletarcu Gard- marske-delavske stranke, ali nov članek o zadnjih volitvah kakor se bi že imenovala, in bodočem delu soc. stranke. Seveda, z nazadnjaki se bo On je mnenja, da se bomo m)-|treba boriti, kajti reakci.ia bo rali zediniti z progresivnimi delavce hujskala proti njihovi grupami za zgraditev farmar- stranki, pa naj se imenuje ka-ske-delavske stranke. To je kor hoče. Tod me vsi poznajo, resnica, ki je neizpodbita, kaj-j Ob neki priliki minulo poletje ti drugače ne bomo prišli nika-jsem se v odmoru usedel na mor naprej. Že sprememba stopnice šole, v kateri delam, imena bi pomagala k porasti Mimo vodi glavna cesta in o-stranke, kot pa da bi se imen:)- troci iz katoliške šole so se vala socialistična. Bral s-jm. ravno vračali domov. Neki že kako je neki profesor priredil precej doraščen fant je pričel vprašal no polo, na kateri so kričati name. "halo, socialist! bile točke iz socialističnega i Halo half and half!" Kaj sem
ljudstvu nuditi pod firmo far- An.lijo in čimbolj isoiirM.	kandidati so bili označeni na
•'	. . .	,	,. in Rutijo. V ta namer, je bil poslan
Rusijo.
v A. nt* I i I o Hiti r ji*v pn«
kupno nastopile. Socialistični čjih meščanskih strank, kakor
na švedskem. Najbolj logična
hni zaupnik
programa, ne da bi to povedal. Skoro vsi vprašane! so se izrekli za te točke. Na koncu pa je
mu hotel! Nekje se je to naučil, nekje je čul hujskajoče pomenke proti socialistom.
Vy
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
SLOVDSKE IU ANGLEŠKE KNJIGE

Pišite po cenik PROLETARCU
svoji listi.
O tem vprašanju se še ojrla-
je koalicija delavske stranke s kmet^ko zvezo. Kmetiška
sim in upam, da ne bom sam. franka bi dobila v vladi dve *	ministrski mesti.
Kot se čuje. bodo na prired- Neprijetno ie. da se želi od-bi federacije SNPJ v soboto | povedati političnemu vodstvu
Angela Zaitz, zapisnikarica. prijatelji priredili v New Vorku Normanu Thomasu počastno slavje k njegovemu 52. rojstnemu dnevu. Udeležilo »e ga je okrog tisoč ljudi.
Tiskovni fond Proletarca
socialist predsednik vlade Ry-caardsvold zaradi boleh nost i ter je prevzel misijo /a sestavo nove vlade le na prošnjo svojih sodrugov.
12. decembra servirane pristne kranjske klobase. Godba bo prvovrstna. Ker se prireditev vrši v korst federacijskih aktivnosti, ste vsi vabljeni, da se
ie udeleži!«'. Tore i se vidimo,	, w . ....
' ,	.	. ,	•	nonravlti nrr»ff*npia 1 ifVnn VVest Alhs, Wis. John Bojane 50;
12. dec. v društveni dvorani na lo napravili pron^ociaiisiiLno <
V||. IZKAZ
Chicago. II!. Socinl Studv Club, pnbitek tombole in slike $.'lt».17.
Milwaukee, Wi«. Po $1: J. D. in Frank Zajec, skupaj $2.00.
Detroit, Mich. Po $1: Cecilia Oh-
Meščanske stranke so skuša- in -1(>s Hajik, skupaj $2.00.

Joachim von Ribbentbrop, ki ga vidite na tej »liki. Angleški vladi je predl*t*1» <1* naj »e pridruži Nemčiji in Italiji ta vojno proti "komuni-*mu". Hitlerjev načrt je, da Nemčija prej ali slej napade Rusijo in ji
Bovdsvillu.	HI
mentu delavsko vlado k odsto-
Delavske razmere so se resipu, kar se jim pa ni posrečilo, , izboljšale, toda organizacije, ker sta proti temu načrtu kme-' kakor je federacija SNPJ so tfška stranka in liberalna levi-i kljub temu potrebne in bodojca. Voditelj kmetiške stranke lahko še veliko pomagale v ra- Jp rekel, da delavska stranka znih slučajih, kakor so v pro- uživa zaupanje med prebival-šlosti. Zato je potrebno, da se 1 stvom, kar se ne sme prezirati. | zanje zanimamo in da iih ja- bo vlada nadaljevala svojo ičamo moralno in gmotno.	dosedanjo zmerno politiko, jo
bo levica v |>arlamentu podpirala.
Posebno važno je v norveški politiki vprašanje zunanje trgovine z ozirom na neprijazno zadržanje Rusije, ki se oddaljuje od Norvegije zaradi dovoljenja Trockemu, da sme o-stali v deželi. Izvoz v Rusijo je padel, uvoz iz Rusije narasel. Rusija pa sklepa kupčije z danskimi in nizozemskimi firmami.
Norveška prihaja s tem v težji gospodarski položaj zara-ditega, ker ščiti mednarodno azilno pravo in morda tudi, ker Rusi ja kri jo svoje potrebe bolj in bolj z lastnimi pr.Mlukti.
"Delavska Politika."
... . ....	i 1 Boone, Colo Mike Pogorelec 50c.
večino, da bi prisilile v parla-|(Po w Fr Bolte*ar.)
Kravn. Pa. A. Taurolj 50c. (Poslal Andrew Vidrich.)
Skupaj v tem i^ka/u	1'rej-
snji izkaz $533.71, skupaj $1575.38.
DR. F. PAUL1CH
ZOBOZDRAVNIK
Ordin ra vsak »ian raze r>?r<de od 9. zjutraj do 0. zvečrr.
Vr nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
December .je mesec letnih sej. Važno je, da se jih člani udeleže, bodisi sej klubov ali društev. Prav t^ko važno je, da se pobrigamo za odbor. Kajti kakršen je odbor, tako je društvo ali klub. Zaspano vodstvo — zaspana organizacija! Agi-len odbor, agilna organizacija.
Letna seja kluba št. 11 JSZ bo v nedeljo 20. dec. ob 10. dop. Sodnici in sodružice, ud0-I ležite se je vsi vsaj ob tej priliki. Nekateri se skoro nikoli | nobene ne udeleže, za klub pa | bi bilo koristno, da pridete vsi. i Treba bo izvoliti dober odbor, kajti dela je veliko pred nami l in v korist klubu bo, če ga bo-
Froletarec je list, ki je vreden da ga citate.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIA1M AND SURGEON
OFFICE HOURh: At 3724 W. 26th Stre*t
1:80—8:30; 6:80—a-.30 Dai.y Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:80—6:00 p. m. Dailp Tel. Canal 1100 Wedne.«day and Sunday r* appoinrment« only Residenee Tel.j Crawford $440 If no iniwer — Ci'1 Austin 5700
PRISTOPAJTK 8
SLOVENSKI NARODNI ?ODPORNl JEDNOTI
99
naročite si dnevnik
•pmmfcTA
Stane ca celo |eto $€00. pol leta /3 00
Ustanavljajte oova dru*t»»-Deset članov (ic) j« treba *»
novo druitvo. Naslov za hit r /a tajništvo j«'
2657 S. Lawndale Are. CHICAGO, ILL.

!
vcame Ukrajino Irr druge bogate
krajine na tapadu USSR. Nemčija I mo	VTŠI11 S Č/mveČjo VlieniO.
pa ae te vojne loti irle kadar bo ime	*
la sagotovilo, da »r ji od strani Fran-[	pfOŠli SO j i SniO sklenili, |
I ia zagotovilo, am »r ji ou strani rran-(	prOSM SO 11 SITlO SKHM1IH, |
cije in Anglije ni bati nnpada. Mu..o-'(|a priredi klub veselico in ivroi ; lini je Hitlerju pomoč v vojni proti | 1	.. ,	. ,
"koalu.i.mu" ............j. » v ,«boto 13. ^bninrja v dru- v
»i * — .....
Seja eksekutive JSZ
«1 voi'u II i
Prihodnji petek 4. dec. se bo | S1>C vršila redna seja ekse-j Ho vda vili li.1 k u ti ve JSZ.	i; I
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTE!) STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS-

. alMMMI
ANGELO CEBKVEN1K:
"dvojnik'
ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA
Proletarec, December 2, 1936.
SREČA V NESREČI
1
o ter ae prija-je povod la v
Nadaljevanje.)	j Stopil je v vi
IMavil je avto ter ftanrulil vil. praporščaka:	Služkinja g a
—	Ei, praporščak, kako pa ^prejemnico.
korakate? Strela božja, ali ste V »prejemnico je stopila go-žandarji, požarna bramba? j *Pa! Visoka, Vitka. Preprosto Da bi vas bes!	oblečena v žametasto črn no.
U 'ta so se mu kar penila. Malce objokana. Orne oči. Orni
—	Go pod polkovnik, po-;l«sje. Kakor da jih je kipar komo javljam, da korakamo | vlili iz brona. Bel obraz, skr>-#korai br z pravega odmora mno, komaj za spoznanje na-
ie trideseto uro. -r- Zakaj ne crknete tedaj,
a?
Praucr^čak ga je začudeno pogledal.
—	Ali si vojak, in tedaj hodiš po vojaško, ali pa si baba, in tedai crkneš po babje!
Nekdo je zl »voljno zamr-mral:
Mrha. v avtu se vozi, pa bi hotel nam dopovedovati ... ■ -~Kai . . . Kd<» si drzne . . .? je vzrojil.
Nihče se - ni zunj zmenil. Stotniia je nemo korakala naprej. Nekateri so se oč:tno po-imeh ovali.
Izdrl je samokres ter se obrnil proti stotniji.
—	Kdo je bil tisti? Nihče se ni zmenil za njegov
samokres. Kakor da jim je pomolil kos kruha. Na konju je prijezdil bata-
pudran.
Polkovnik se ji je globoko priklonil ter predstavil.
Pokazala mu je z roko na Golico poleg kamina.
Sedla mu je nasproti.
—	Milostiva, zaradi vašega gospoda moža prihajam.
—	2e zopet! je vzdihnila.
Saj sem vendar danes šele prvič pri vas!
—	Niti en dan ne mine. da bi me kdo zavoljo mojega mo-1 ža ne obtVkal.
Trpko se je nasmehnila.
—	Ali se ne zavedate, kaj je vas mož napravil
—	Kaj je storil? Storil je, kar je najbrž moral storiti.
—	Moral? Kdo ga je silil?
—	Vi ste vojak, gospod polkovnik. Vam se na prvi pogled vidi, da živite zavoljo voiaške d scipline. So pa l judje, ki ži-
			s
			
OH!	\ FALCON	roiiMit	
Anne Beniger ha* finithtd reld 'V. tn- tinti cb t« 1-4 of Y«tn«y'i
Jp&tice, a : ny wii en by Ivan Cau-! v, VVe fcjml it «?ry ir.ere tir jr. Il a }• fin ir t Ji. t in t'me, ho tha i'vv vve vvil! h »ve mors»,tinie for r»-bt. v ll» for t h - CtiriHpna« pro^iam vvill b«* he! 1 ?jn.u.v, Decvn.be. 20, rt thi- SNPJ Hal.
Tho a.i; : WAR.
VVhui U |t?
iT ty lj-t vveek« puzzle
Tht outiide talent, vviahing to take l-atl in th«* Xin«M »»rosri am, in a«*kel to tonnnunicate with Donald Lotrich •it lurt two vveek* before the pro-»m. The dradline for oulnide talent irt December 12th. Wa muat 'knovv in advance co vfce cun make ali
i necc avy at'anri melnU.
*
Laat vveek vve have publish.il the e:ond imtallment of the «tory, "A» Amerirnn Wir Lord makes Good."
A brief *ynopu« of the ntory i« a* f o Uowa: VVilliam Kandolph Hear«t
vv mted his nc wap?per, the Journal,
(Mir Fal on members are planninj jto be the fir.-t one to print any im-vi t thv Ti bun? S juare sonio poitant nevvs—fprefeiab'y those p?r-iluiirjr the Ch-tirai H >H Uyi. < taining to war. In tryinjr to "beat
trln w!'l be ma-Je w>neday aftvr C'nri t m a- prrj am. When »»k:; !
tn Th«
M,,^.., I
on v.hat tij.v they vvant ta mak? thi" vis'., vve h: I a iea . t.v.» doren dif-I ve nt date . That. nevei thele^H, ha* bei n por . >n-d, »ince we have to n k ;- ti j o r. ner.t-i fiot. The WGN h'.	tintf »tudio«, we are told,
aiy the mo-t beautiful unJ many o/ j us are anxiou« to ree them and also
hovv they broadea-t.
*
tn thi * capltrtl-t world to-d*y. hr vvho heckates U boated. (From tho Falcon Call.)
every paper in the world", he inven-t< d a Kehtme, in which he • himieV ntaited a vear in Cuba. He sent a re-reporter to Cuba to investirate, bul there vvere no disorders, so Hearst said to the reporter, to furnish the pietures and he vvould furnifh the vvar. The lies kept vvaking the public vvith ali his bluffinR ... U. S. ship Maine vvas servt to Havana and here vvere the headline« in his papers just before vve left the t*tory ■Mt	__
Threetening ivlovr« By Both Spnin • nd the United State*
ter j« barvat v Granit« Citjrju, lil., dim-
vijo zaradi sonca,zavoljo vode.
Ijonski poveljnik, neki Stotnik. I Zavoljo enega samega lepeg l nik ki -a vidite na »liki. Ugubil je ravnoteije in padel Polkovnik ga je ozmerjal. pogleda ne vem katere lep »ti- 30 1 'i'v	predno je obvi»ri na iki, ki je *pe-
Stotnik se je samo malomar- c«. saveljo mrzlih itevllk ma- li9r$ r ***ri d,mniku T-ko	v *mrtn'
ao nasmehnil, mu apatično sa-j tematike, zavoljo pedn ja last-Itttiral ter zopet odjezdil.
Miiler je zonet sedel v avto
ter si n: s;lno krčil not nu>d uJP	-----,	,	.
sredn jega veka. zavoljo obože-l — lJJfk,1? Je enkrat prav | dec.
rti dokler nito prišli gasilci z lestvami in ga rešili. N* • liki na levi je Barier( fotografiran c m »o ga prinesli na čemijo.
How the Falcon« got their Name
"H vv t»be Fal ons (lot Their \'<riu" vvas a »tor>* printed in th • "Falror Hu?le" publirhetl by the Stcco-VaB *etti Flijcht in New York. 1 'ie stoiy, in fJrt is as follovvs: 'I.orjf cvro in Au-tria. a ^roup of vvoikers' childrfn fomied an orjran-| es' on. Ri the children did not knevv wh- ' to name it. One day |W>':'e thcy w?re p^a.vinjf. they aaw a Fa! »n f l.v ing in the airv Suddenly
i ' reone .aid. "Why not name our jCa8tl<? an(l had ri,p\\e(i to the salute. inuation Ihe Falcons?" The j Hrr plae^ of'anebora^e wa« deai*-hj Ji in decided: "&»meday vve'll fly | n«ted by hartmr authorkies aecord-
ii • as hijrh as the Falcon did! But|jn? to cu.%toms.
ir. t-ad of^flyinjr in the s»ky, vveMl ; ()n the nijfht of Februar.v 15, 1898,
Secietary of Navy, Lon^, a^leep in
Wc Send Another VVar Vossel To Joir Maine in Havana
Thia too vvas a lie. The American people vvere jfdttTtif more and more excit*d. They vvere jrrowin^ more and more outrajred. The breakin* l»oint vvas near. Only a »park was needed. The ^(>ark came. The battle-fhip Maine, |>artly becau«e of the Journal rampaijfn, had moved into Havana harbor on January 26th, 1898, had been saluted by Morro
f Iv to Frerdom!"
trujenim nolkom. Hotel je dohiteti polkovnega poveljnika. Nihče ni vedel, kje je.
Polk se je vil po ozk:h soteskah. kakor obstreljena zver.
0. umiramo! mu je prišlo na misel.
Nihče se ni zmenil za njegov samokres! Recimo! da sem ga ubil. je premišljeval, in sicer prav tistega, ki je bil tako predrzen . . . mogoče tudi katerega drueega? Kaj bi bilo? Nič, niti razburil bi se nihče ne bil, najbrže ne! Za življenje jim je prav toliko, kolikor morju za aprilski dež. Kaj bo na-j mislil polkovnik, ■talo iz tega? . Mogoče pa ne; Kaj naj ji odgovori?
i... i. . i *	Wu.shir.Kton home, vvas avvakened
ne zemlje ki je včasih komaj čenela! V ustih je občutila o- T1/^ liki AMH l)a * ki kih dve st |) voc. Iz zu-j \Ve have a niče Chrl,tir.as program	a navy denartmont me',senger.
trd kamen 7-tvolio vpr, v nrin studetl, grenak okus. Bilo ji je, I " IH V/ilV/ nanjih krajev pa radi žametov f< . the Ch'; ago SNPJ DiHrict Fei-	The battleship Maine had been blown
c e se in viteze Vmant enega da bi bila bljuvala. | Cleveland, O. - V petek 4. niso mogli priti. Drugače bi bi- I -ion al. lined up. Fir.t, we mu,t	up in Havana hajlbor with 260 men
cest lil Viteze romanucnega,	....... J	. .	! _	SDp redn.t : la dvorana napolnjena.	Imer.tmn that our members are get-1 killed. He couCd not believe,th9 newa.
vama ne vem katere femed tiho ponovila.	j seja kluba št. 49 JSZ. - Dolž- Spored je bil po mojem mne
stoterih -mater božiih. zavoljo —Ze štiri mesece in pol lež- nCst nas \-seh je. da se je ude- j "JiJ nobro prenvajnn vere v zmago takšne ali dru- v trenski vojaški bolnišnici.
gačne ideje, ki največkrat niti — morem verjeti, goni ideja, marveč zgolj bloden	polkovnik. V tem času bi privid .. . Moj mož pa . . . moj *e bil vsekakor oglasil!
mež je živel in mogoče še vedno živi zavoljo vere v naj čarobne j še, v sintezo vsega lepega, plemenitega »n dobrega, — v svobodo!
Utrudila se je.
Pogladila si je belo čelo s tenko ročico.
Kako otroška ročica! si je
Pla-
Polkovnik se je nasmehnil.
—	Gospod polkovnik, povejte naravnost! Ne namigujte!
Njen glas je bil oster. Visoko se je vzravnala.
—	Lepi ste. milostiva . . .-o-prostite... fudno se mi zdi, da je na vas pozabil.
—	Leone, da bi bil name pozabil?
Morala se je zasmejati. Da. da. se je ponorčeval pol-
lež:mo. S posc.aniem sej »n svojo mero sodelovanja vsakdo pokaže, koliko se kdo zanima za delavsko gibanje. Dobro in na mestu bo. da se bomo na tej seji vprašali, koliko smo storili v tem letu in koliko nameravamo v prihodnjem. Mars kdo pravi, da je vseeno dobro če je zraven ali ne, kajti on je v srcu prav tako dober socialist kakor drugi. Ampak če bi bili vsi samo "srčni" socialisti ne bi bilo nikoli nika-kega delavskega gibanja. Jaz sem v srcu socialist, sodelujem pa nikjer, kaj bi to komu pomagalo! "Hlapec Jernej" bi (51) takih bojevnikih zastonj iskal pravice.
tin* ak»njr fplendid with their sin<? As Lonj? sat, shocked, lookin^j at . in j. Ton y Podbevshek wlll say a fevv the mes?age, VVilliam Randolph J® I v/ordi in memory of the Spaniah Bittflt vv. vv ?lkin/ u'» anl dovvn
in ! 'he Journal office, rubbin? his hands vvith ratisfacition a<» a ?mu?-contend-
memory
s pričalo Uudi živahno aplavdi- hildren veh: h have j ranje. Zabava po koncertu jc the civil war. bila izborna. in rekli sm >, da
... .. ,,	1 nen our little Movem
je res lustno .
been killed
*
Poročevalec.
fii.v, vve
ioj: < vv ill jfo over bip also. At Satur-la> rehtaraal we were qu!te en-hu ei about it. It is surprising hovv rinly the young.*ter3 are gettin? i iilo*-z-vvith their part^. The play ia ! entitled "Three Santa Clauscs."
bom nikdar — general, mogo- y kaminu je gorelo
če bo monarh i ia poginila, po- mencki so se dvigali drug nad kovnik, so ljudje, ki živijo za finila kakor odslužen pes. drugega. Včasih je prav na ra-1 voljo vere v zakonsko zve-
Srce ga je zabolelo. Kakor hlo počilo, kakor da je nekje stobo. da ga ie nekaj ostrega prijelo i daleč počil z bičem vesel voz- V očeh mu je komaj vidno za mehko meso. .Dih mu je za-1 nik.	tlel porogljiv nasmeSek.
stal.	; — Svoboda? Ne ta jim je! — Nimate prav. V Leona lredl veliko zabavo v ]>etek 25,
Ali je mogoče s takšnimi vo- Ta beseda bi utegnila ob nekih veru jem, kakor so verjeli apo-1 decembra v SDD.-Vstopnice so jak: zmagati? Z ljudmi, ki se okolšinah nekaj pomeniti, dasi stoli v Kristusa.	samo po "kvodru". Prične se
Naš klub št. 41» JSZ pri-
se je
Polkovnik smehnil.
— Leone .. . Leone si je pa izbral drugo, mlado, lepo.
pričakoval učin-j
Zaman je
zopet na-j ob 7. zvečer. Igral bo Barbičev orkester. Vsi so nam dobrodošli.
*
George Simetich je dejal, ni-
ničesar ne boje? Z ljudmi, ki mi je povsem tuja. Zdi se mi, ®o kakor gliste. Malo se zvije,'da ni v naravi nič svobode, iz rane mu priteče malo poble- j prav nič ne! Pa naj bo kakir-dele krvi... in konec, mir. Nič koli že: Vaš mož mora za svo-junaškesra, n;č silnega ni v bedo plačati odkupnino! gajih. 0. njemu bi jih morali iz-i — Mora? mu je segla v be- ka. Gospa ga je pomilovalno sem član. bom pa pomagal de-ročiti! Pretepal bi jih... dajsedo.	pogledala. Zavedal se je, da je ]ati na tei prireditvi kluba št.
pretepal, dokler ne bi poginili! , — Moral bo!	o moževi nezvestobi no bo mo- 49. Rabimo še mnogo takih |
Čemu sploh živijo? Zakaj se Oddahnila se je.	gel prepričati.
—In sicer kmalu!	— Dobro, je dejal premi-
Ni mogla več strpeti. Dvig- šljeno po kratkem premoru, pa
če bi vas o tem prepričal?
ne upre jo. če se nočejo vojskovati? Preklete šleve! V vasi Carbonari je poleg cerkve ustavil avto.
— Kje stanuje Franceschi-ni?
mla se je.
moža smo ujeli je kriknila. —
—	Vašega
—	Ujeli? | Ujeli!
Neka starka mu je s prstom Morala se je prijeti za ka-pokazala na levo, v švicarskem ; min. Bala se je, da bi st' bila »tegu zgrajeno vilo, ki je stala sicer zrušila. Krdena so ji omr-Pod nizkim gričkom.	tvela. Kakor da ji je kri osvin-
NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO
LOUIS ADAMIČA:
CRADLE OF LIFE
(ZIBEL ŽIVLJENJA)
«i;.\A s2..? o
< >
V zalogi imamo tudi sledeče Adamičeve knjige:
LAUGHING IN THE JUNGLE----MAM
GRANDSONS ............... 2.50
DY NA MITE ................
K\J||.\HW PIIOLKTARiA
2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL.
Piiite po cenik naie knjigarne!
—	Nespametno vprašanje!
—	Napačno ste me razumeli. milostiva. Hotel sem vam reči: Ce bi vam dokazal!
—	Tega mi ne boste nikdar dDkaZ'ali!
—	Pa če bi vam vendarle...
—	Nemogoče, izključeno, gospod polkovnik. Njega niti ni tukaj. Dal bi se prej ustreliti, nego živ ujeti!
—	Saj se je tudi dal! Bil j2 smrtno nevarno ranjen.
—	Moj Bog! je vzdihnila.
—	Saj je nemogoče, saj bi ,se pokončal, kakor hitro bi pri-
šel k zavesti! si je mislila.
—	Kako ste prej rekli? štiri mesece in pol, da leži v Trentu?
—	Da, štiri mesece in pol!
Tedaj se je zasmejala.
—	Potrpite, prosim, samo nekoliko trenutkov!
Pohitela je iz sobe.
Polkovnik je ostal sam. Postal je nervozen. Igral se je s
George v.
*
Naročili smo 125 izvodov	. -
Amerike*« družinske«, ko-1 zastopnikov na te. konferenc.
ledarja. Popotniku smo rekli:180
Koledarji' v Collinvvoodu so,	,.....
ki! sporazum za skupno politično
•akcijo škoduje stvari sociali-
Miivvauška konferenca klubov JSZ in društev
Prosvetne matice	The re.-t of our projram vvill be a
...	.	. ., , j . Radio broadcai-t. We have recitations
Zborovanja zastopnikov klu-;jR sjov<ino a||d EbjHWi; two Ril,
bov JSZ in društev Prosvene	qui;rU.,ty. s:.vt.rai V(K.ai šolo?; tap
matice za illinoisko-vvisconsin-	dar.cinir; aceordian duets and als>
sko okrožje, ki se je vršilo v	sok)'; piano duets; and vvhat not.
i i: oa ..	c c	Bov »n Alesh vvill be the announcer.
nedeljo 29. novembra v b. h. ...'	.	...
..	i •	NV rek by vveek vvt* will mention
Turn Hali v Milwaukeeju, se twybody tbat vvill take part. je udeležilo H4 zastopnikov iz naselbin VVaukegan, Sheboy-gan. Milvvaukee, \Vest Allis in Chicago. Navzoči so bili naši sodrugi in somišljeniki poleg omenienih naselbin tudi iz Ci-cera in North Chicaga.
Za predsednika konference je bil izvoljen Filip Godina, zastopnik "Slavije" št. 1 SNPJ, r/. a pisni k pa je bil poverjen podpisani, ki ie zastopala žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ.
Precej živahna razprava je bila o pridruženiu socialistične stranke v VVisconsinu k progresivni stranki v volilne namene. Večina \visconsinskih
ed :mile rpread over hi? beefy face.
This wa- 1898. The s-mil - »tay..'d. The li« s of VVilliam Randolph Hearst have won h;m his k >al. His pspera rank top in lies and circulation. He Bcat cvery damned peper in tke U. S.
^ Th- K nI. *
Quitc »o!
C. P. O.— Whut vvould you do if ycur jfun eartain'« head vvere blown off in the midtrt. of a battle?
Sen man—Nothing;.
C. P. O.—Why not?
Staman—I'm the kuti eaptain. *
Un!ty! Brotherhood! Frienduhip!
France« L. Rak.
SEARCHLIGHT
(Continued from pajje (?)
it. Or the It ilians and the Ja.ps«. YeK, the.v ft; Kmsia's povver and prestiže may have too mu. h influence in the vvorld, >o, deatroy it Lhey
to zed in jen je odobravali, nekateri pa so bili mnenja, da
ko vestno in z vnemo vršila so-družica Kristina Podjavoršek.
Popoldne smo se udeležili prireditve pev. zbora "Naprej". ki se je vršila v istem poslopju. Udeležba je bila o« bilna. VVaukegančani so ob tej »u-'t. Put wiM »h^? Wh«t if M«
.	.,. . • m »	»ho ud a i ve Ihcm a dwe of their
priliki ponovili tndejansko sa-	own what if, in the mld
loigro "Glavni dobitek — iti	scnm blv. the people" were U> rebel
sicer po mojem mnenju dokaj	a^amn Hitler, Mus*o, ete.? lt'a pos-
boljše kakor so jo vprizorili sible don't you think?--So bol-
zadnjič v VVaukeganu. Razpo- ^ Ru"ia »"^ers the ilk an l mar-
. . . ... , .	, . ohts on m tnumph before the cye»
loženje je bilo dobro vseskozi. of thl, woHds workei>.
— Podrobnosti o konferenci	___________
bodo v zapisniku.
Angela Zaitz
Iz La Salla
Staying in a resort hotel is eheaper thsn 'iavine a cabin of your own. Vou don't have any free boarders in : a hotel.
I
ne rečeni in na j bodo prvi, bodo prodajani v tej naselbini. Toiif se mora radi tega oglasiti pri Tonetu, ker tak je "carjev"
ukaz, mi pravi.
*
Za na prireditev, ki jo je
stične stranke.
Tajnica Frances Znkovšek je zborovalcem poročala o raznih aktivnostih te organizacije in o delu pridruženih skupin v
imelo društvo "V boj" št. 53 I naselbinah. Josip Radelj je po-SNPJ, <mo bili naročili 200 iz-M»' pismeno poročilo o pro-vodov Proletarca in jih razda- ^em zboru JSZ, na katerem ie li. Malo na le delamo, da po-Izstopal konferenčno orgaiv-kažemo, da še živimo.	zacijo.
V bližnjem Oglesbvju so se naši sodrugi in somišljeniki odločili aranžirati prireditev z, angleško igro. Za sodelovanje so se obrnili na Prosvetno ma- j tico.
Volitve z dne .'l. novembra so zdaj do malega pozabljene, i Tu je bilo ljudstvo v veliki ve- dne, torej dva dni prepozno za
IREDXISTVA
F. K., Johnstown, Pa.—Vaš
dopis za oglašanje prireditve ste poslali šele 23. nov. opol-
čini za Roosevelta, kakor drugod. Vseh glasov je bilo oddani v La Salle Countv 51,000. Od teh jih je dobil Norman Thomas le 146, John Fisher
pravočasno tarcu.
objavo v Prole-
Frank Barbič.
konference udeležilo lepo šte-
Jubilejna prireditev	vilo žensk, ki so pokazale veli-
ml™	noir.laaa	ko zanimanja za naše gibanje,
S,OVu SOC;,£ . f,*a	za socialne probleme sploh, se
zbora /.arja	udeleževale razprav in spreje-
Cleveland, O.—Slavje dvaj- le tudi odgovorna mesta, set letnice slovenskega sociali- Prihodnja konferenca se btT
stičnega pevskega zbora "Zar-	vršila v VVaukeganu enkrat
ki se je vršilo na Zahvalni	meseca aprila.
Značilno je bilo. da »e je te 141 in Anton Udovieh 185. Iz-
ja , dan
Slov. nar. domu na St. Clair Ave., je prav povoljno iz-jčne organizacije Frances Zapadlo. Vreme je bilo skrajno j kovfcek iz North Chicaga je od-pepelnikom, ki je stal na mizi. I neugodno. Snežilo je ves dan topila, ker je ž( Videti je bilo, da ni bilo že dol- in dobili smo snega čevelj in go v nirm pepela.	j pol globoko.
— Neverjetno lepa ženska! j Priredba je vzlic tej nepri je dejal sam zase.
Vstopila iV K>k	H|
žala dopisnico.	• bova je sneženi nevihti — pri-išek ga je vra ila vzorno in pre-
/n.lL. ».si^j.iu \	I al a i,..	lin/li y\*0ot>r i\ri(*n mi n(>ni. du UU bo uraV ta-
med socialističnih kandidatov jih je dobil največ Harold Ke-nedy, namreč 590, Kandidiral ie za državnega poslanca.
hehigh Cement Co. je dne 21. novembra za nedoločen čas prenehala obratovati. Prizadetih je okrog 250 delavcev.
Poročevalec.
FENCL'S
RF.STAVR/ riJA IN ICAVARNA
2809 So. Lawn J le Ave. Chicago, 111.
Tel. Crawford 135«.
Priilm in obdina domala jedila C»nr interne, Pn«»re»ha tofna.
Dosedanja tajnica konferen-	---
ii—lMii w
,-■ |	»a a 0 »0 m
m m m a m m
dolgo za\ ze-1 ■ mala ta težavni urad, in na i njeno mesto je bila izvoljena I Kristina Podjavortek iz Mil- i
liki izpadla dobro finančno in waukeeja. Obe sta za to delo ;ah je dr- moralno. Popoldne je — kiju- jako sposobni. Frances Zakov-j
;
BARFTINCIC & SON
Tal 147»
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA
■
t^nncgnm:i2g,iBinwH.iMWH^
Milwaukee Leader
Saive^jl nmeri.ikl soeialistldnl dnevnik. — Nara^ninai $6.00
ns leto, (S.00 r.s pol teta, $1.60 za tri mesece.
NmIo«: S40 W, innea« At«.
MILVVAUKEE, VVIS.
A Vugoslav \Veekly Devoted
to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
POUCATION,
organization
co-operative
com m on vvealth
NO. 1525.
PublUH««! we«kly «1 2301 S. Lawndal« A V«.
CHICAGO, ILL., December 2, 1936.
VOL. XXXI.
PR0SPERITY IS HERE FOR BOSSES, DEPRESSION REMAIN S FOR W0RKERS
THE SOCIALIST PARTY IN JUGOSLAVIA FORBIDDEN
For the last eighteen month* the tion* are suppoaad to be "VVorkers'
A return to prosperity levels for American business finds vvorkers stiki atruggling in the depths of de-preasion.
Optimistu? headlines gkire at every nevvspatper reader. "Level of Bu-sine*. Highest Since 1930," they say: "Month's Dividends up to $550,-000,000."
These headlines te41 a true *Cory. Prosperity is indeed returning--for ovvne-iH and bosses.
Industrial produetion has shot «ky-high. For the third quarter of 1916 our factori«« turned out 8 per cent more goods than in the y«ars 1923 to 1925. This vvas an inerease of 20 per cent over 1935, and carried produetion to vvithin two per cent of the 1929 figure.
Profit« reflected the rapid expan-sion of ksumnem. The National City Bank reporta that 245 leading ma-nufacturing and trading corpora-tions have combined net profits, les* deftetos, of $265,000,000 , for the third quarter oif 1936.
Pereent sge gain« in profits for these concerns over 1935 was 42 in the first quarter, 74 in the second, and 58 in the third. Por the nine months combined, their total net profits vvere $792,000,000, as com-pared with $485.000,000 for the cor-responding months of last year.
Dividends Climb
Even had the new tax on undis-tributed corporation earnings not been leviod, dividends vvould have s-hovvn a large rise. The nevv law forces companies to pass on to *ock-holders, in the shaipe of dividends, a large r share »f th« profits. Had the )«w not been passed, more of the funds vvould have been kept by the corporations—*tiH owned by the atockhoMers, but not immediately availahle to thtm.
Due to large profits and the tax law, dividends have mounted raipidly. In the first nine months of this year, dividend declarations were 24 per cent above the same period of kast year, reaching the huge total of $2,-522,000,000. For the third quarter the inerease was 33 per cent over 1935.
October dividends aggregated $242,000.000, the largest for that nvonth since 1931. Novem4>er dividends are aoaring sky-high, and may surpass the previous record for dividends in a single month, made in 1930.
Stock prices, similarly, are being rapidly inflated, making biHions of dollars in paper profit« for owners and speculators. Stock prices have reached tihe highest level since the
Rich Women —Idle Money
The magazine "Fortune," vvhich costs a dolilar a throw, prints in its current issue sketehes of the 23 nioheat vvomen »n the United States, tfie poore«* of vv ho m has $25,000,-000. In its foreword to these sketehes, Fortun« says of these women:
"One use« gold faucets, one was resoued from the Titanic, one sells fig?aw purtles, one keeps a racini? stabble but is afraid of horses, one 'has more money than »he knovvs vrhat to do vvith'."
By Joel /. Seidman
»ummer of 1931, and the end is not yet in sight.
For the *ingle month of October. 1936, the total market value of .aH j-hares liste*! on the New Vork Stock Kxchange inereased $3,402.000,000 in value. VVall Street is heading jrtraight for another major erash, "
Sweat and Blood
VVhat about the workers, bowever, vvhose svveat and blood make" ali this possible? There the pieture is very different indeed.
The number of unemployed in the United States is stžll in the neighbor-hood of 10,000,000 largely because of technological advance aml speed-up. Nine per cent fewer factory workers were employed in September, 1936, than betvveen 1923 ani i 1925, though industrial produetion vvas nine per sent higher. Manufac-turinjr payrolls vvere 19 per cent under the 1923-25 average.
In |»art the failure to provide more jobs is due to a lengthening of vvork-ir * hours. In 1935, American vvorkers on the average vvorked 38 hours per vveek. In 1936, hovvever, this had
inereased to 40. A sane »ociety vvould reduce hour«, not lengthen them, vvhen millions are unenvployed.
The huge inerease in profits has not made employers overly generous. The U. S. Department of l*b«M; reports that average hourly earnings vvere 57 Mi cent* in 1935, inerea-ing only half a cent to 58 in 1936.
Living Co»t Higher The avera*r»- weekly wage of American vvorkers is $22.53 this year. lAst year it was $21.35, the inerease being due priimarily to lon-jrcr hours. At the same time, h<vw-ever, the cost of Hving bas risen over tvvo per cent.
VVere it not for the longer hour* vvorked this year, American vvorkers vvould today have a lower living rtamiard than a year ago. As it is, they receive less in lood, clothing and housing for an hour'* vvork than was true in 1935.
American vvorkers have indeed a long way to go before they are out of the depression, hovvever pro«^>er-ous business may he.
ALL EYES ON SPAIN!
Government of Stojadinovic and Ko-roshetz has promised to liquida£e the dictatorship, estabLish democracy
and restoi>e the people'« rights. AH these promises have remained uriful-filled. The vvhole of the legislation of the dictator>-hip is «tiM in force although the Government has re-ceived |x>wer to amend aH political laws by decree. It is time that these despoti« lavvs of the dictatorship are "n»ildly applied"—i. e. towards certain bourgeoi« parties. Tovvard« the NVorkers* Parties, hovvever, thcy are sipplied atrictly. The maJority of the l>ourgeois parties have re-establish-ed their political oi-ganization« vvith the toleration of the authoritie« an.l vvithout the previous consent of the Government. The Worker»' Parties may not do this. For mere attempt« to form local eleetoral committee« various comrades have been punish-ed with arrent and fines. But vvhen the Socialists informed the Police Ministry of their intention to form a Party under the name of "Socialifl Community of the Working People", vvith a very modest program of aetion, their request vv^s definkely re-jeeted. The principal opponeots of Jugo^lavian Socialistu are the cleri-rals, vvhoee leader Koroschetz, a priest is Police Minister. On the other hand, the Government has begun to form National Socialist Workers' Organizations vvith coercion and im-pudi nt corruption. These organiza-
Sections" of the governing Party. Cvetkovic, Minister for Social Wel-fai-e, has been appointed their leader by »he (iovernment. His first act was to a()olish the self-government of the VVorkers. Inaurarvee Institutions and to appoint the most infamous yello,w creature« to them as representatives of the vvorkers. He is novv occupied in vvresting from the worker« the ad ministra tion of the Chambers of I*aboiv The elections for the Cham-ber« of l abor have not yet been an-nounced, although they are supposed to take plarv by law during O< tober. The ma-s of the Jufoslavian vvorkers is offering a very determined resis-tanee to ali these attempls to de-prive them of their right*. They are aUempting by ull the mean» in their povver to secure th*t the election to the worker's institutions shall be held.
Socialist Work Within Mass Organizations
By Norman Thomas
Abyssinia vvas betrayed into bondage by the great povver«.
While they blethered al>out sanc-tions, and vacillated and hesitated, Mussolini «teadily pursued his campaign of vvhole-ale mui-der, theft and
slavery.
And vvhen his atrociou* object was accomplb^hetl, they kisse«! him am! forgave him everything.
If Spain does not suffer a similar betrayal it vvill only be because of the vvonderful heroism and the stra-tegical genius of the* Spanish vvork-ers.
The great povvers have been as in-«incere and hypocritical in the čase of S>pain as they vvere in the čase of Abyssinia.
Their statesmen have discussed neutrality as they formerly discusse<! ^anetions.
And as the jargon of the neutral-ity spouters filled the air, munitions vvere poured into Spain for the Fascist traitors vvho are seeking to de-stroy the form of government by thc Spanish people.
The ca pit i list class in ali countries i« turning more and more to the san-guinary of Signor Mussolini and Herr Hitler.
They fear de<mocracy.
The vvorkers are beginning to re-alize the limitless potentialities of the vote.
It is davvninj upon them that the ballot box can be a magical instru^ ment for the transformation of the social »y«tem and the achievements of economic freedom.
And as this revraling convietion grovvs in the minds of Ulp' toiling masses, the capitalist class, nervous-ly apprehensive, perceives salvation in the repressive doctrine« of Fas-cism.
That i« why the protagonists of the capitalist regime in denvocratic countries like Britain, France and America are «ecretly sympathetic
vvith the blood aml iron d etators of Italy and Germany.
Aml that is why the armed forces of treason in Spain can get from out-»ide sources aH the war equipment they re<juire for their d<astardly pur-i [K>ses.
Keep your even on the land of Don Quixo4c,	-s	. > -------
VVhat is being enacted there may be the forerunner of a tragic drama on an infinitely ^'^ater »cale.
Fervently vve ho*>e that it nvay not be so.—The Australian VVorker.
Depression Result
The army doetor vvas a trifle jhuez-UhI a t the hlačk apot on the recruit's stoma.h.
"VVhere did you get that apot?" i asked the doetor.
"That." ansvvered the reeruit, "is a tattoo mark."
"Tattoo mark?" questioned the doetor. "VVhat is it supposed to re-present?"
"Oh, that'« my girls name," re-plied the reeruit.
"VVhat is your girl's name?" asked the doetor.
"Elizabeth," ansvvered the reeruit.
"But that spot does m>t speli Elizabeth," .•'aid the doetor.
"VVeill," anrwere<l the reeruit, "it did vvhen I vvas fat."
20tk Century Progress
Repi eser. tat i ve David J.I/evvis of MarylarwJ, re-elected by the voU*s of labor aml ali liberals in his end of the state. says that his family shovv« the «peed vvith vvhich "rujfged individualism" has limit ed child labor. "My grandfather," he says, "vvent into the coal mineš when seven year« old, my father at eight, and I at nine. That'« tw<> years grained in three generations."
The whole future of the Socialist Party depends upon the skill and vvisdom of its vvork in mass organizations, such as labor unions, consumers' cooper-utive«, a farmer-labor party, or partie*, farm organizations, and some of the more important civic organizations.
It vvill be noticed that vvork in a farmer-labor party or farmer-labor parties is only one of these tasks, and a task vvhich can never be vvon unless vve are vvorking in ali the or-iganizations I have named. 'There are, of course, dangers | in direeted educational vvork jby Socialists. vvithin mass organizations, but vvithout it the Socialist Party has no future. VVe shall avoid danger only by virtual death. Surely vve can
be vvise enough to avoid some of the mistakes that the Com-munists have made.
Socialist vvork vvithin mas« organizations must be open and above board, democratic; it must be concerned vvith principles and large matters rather than small issues; vve must not try to capture povver by ma-neuvers, but to advance ideas and ideals. The task requires a certain flexibility because of different conditions and different stages of social development in different parts of the Country. But just because it re-guires flexibility in applica-tion, it reguires definiteness of principle and effective national organization to enable us to carrv out the principle. It is this vvhich the NEC and the Party must seek.
(.AMIII IV4. SVM I VI
'ERA OF GOOD FEELING'
The keynote of the capitalist ay»-tem is irambling. Everyone seeks to get more than they give and to prove that the syvtem is blessed its mouth-piečes claam tnat everyom- play it successfully and come out ahead. Novv that is a physical am! moral im-po«sibility and ought to be self-evi-dent.
It can't be done. And it ian't done. Ju?t as any gambling game, if some vvin others must lose. And if some vvin heavily others must be cleaned out. This nation is a nation of lasers. Kv«'iy other n.'ti«»n is a nation of l<»sers. Many land in the poorhousc, others live in poverty.
VVhat they lost someone else ha« gaine<l. AH gambling games are crooked, if there is any way to make them so, and the professional gam-bler is successful because he knovvs the tricks. Under the gambling game called capitalism the rich are rich because they know the tricks and de-ce>ptions of the game. They have the cards stacked against the other play-ers.
In every city there i« a rich resi-dential distriet because there is a
distriet because there is a rich di«v triet. There eannot be vvinners vvithout losers, nor losers vvithout vvinners. Blessed, blessed capitalist sys-t«m!—The Nevv l>ay.
NAZI STEAL BARED
Further proof of the extent to which German vvorkers are exploited by th? Nazis and their organizations 4# eontained in a report given by the
Necessary Condition
Man may not live by bread alone, but he lives by bread first; and no civilization can be vvholesome until to everyone living under it there is available a «ufficiency of the goods v%-hich sa>tisfy man's basic material needs. — Bertram Benedict. in Th? Ijarger Socialism.
What He Wanted
Book Agent—I have here a volume entitled Hovv to Meet Trouble in the Home and—
Mr. l'eck—Stop ri>rht there. I find it easy to meet trouble there now. If you have a book on hovv to dodge trouble we may be able to do business.-—The Pathfinder.
"In the grave aH men are equal." Slire Mike. but that's no plače to
p<K>r residential distriet, and a poor enjoy equality.
A BEACON AND A GUIDE
The second Roosevelt honeymoon is on. The nevv dealers and the economic royali»ts may be confidentl.v expecte*l to lie dovvn together in complete harmony—at least for a time. VVith dividends zooming, tax rise« expresaly forbidden, relief costs seheduled for a cu»t. and the budgot about to be balanced, biic enterprise is dipcovering merits and perfections in Mr. Roosevelt hitherto undream^d of by the chambers of commerce an 1 the Liberty league.
As for the president, he is reported to he sobered by the huge respon-sibilities .put upon him by the land-slide election. Arthur Krock, vvritin? from VVashington, is con vi need that Mr. Roosevelt eoasiders the emcT-getvey over, aml in his nevv mood of normalcy vvill cold shoulder those of his advisem vvho have social-reform hoftubies to ride. The president, vve ar2 informed, knovvs the eountry ha< given him a blank cheek, but he ha?« no intention of making it p«y»ble to Messrs. Tufwell, Icke«, Hopkins, Li-lienthal, et al. If true, this reports should difpel any illusions our wi*h-ful thinkers may have had that Mr. Roosevelt wi31 some day lead a I*bor party, or any fear« our more cyni(al friends may have had thst this reform rsm wou hI cut the ground from under the lwbor force« I politics.
If Mr. Roosevelt take« the nevv "fm of good feelinar«" «eTiouslyf hc m leas res-lirtic than we have thoufht. He should knovv that the svveetness 1_
messa.. o. TO HUMANIT^
i vvith vvhich bitr business and its aUies among the corporation lawyers are stili fighting the nevv deal in the courts is a sign of 4he g;theringl j Korm that is just around the corner.
The Nation.
Why the Discrimination?
The Amcfican Legion, at it<» national convention in Cleveland, adopte I a resolution asking the United States government to vvithdravv its recognit'on of Soviet Russia.
Up to the present vve have not noticeu an.v report to the effect that it has aftoptfd a resojution asking the United States government to withdraiw it« recognition of Gcrmanj' ; and Ita!y.
I Wh/ the discrimination in favor of Fa««ci»m?
The United States ought not to sever diplomatic relations vvith any of the three. hjt certainly if it were to sever relations vvith the peaeeable Commur.ist dictatorship, it vvould also sever relations with the far worse Fascist dietatorships vvhich are keeping the vvorld on the brink of vvar.
Whep we say "peaceahle Commun-I ist dictator?hip," vve do not refer to its deplcra4ile internal terror and vio-lence, but to its continnal efforts to maintain peaceful relations vvith the other countries of the vvorld. Con-1 trast this vvith the svvashbuekling and chip-on the-shoul<ler bluffing of th«
engineer and Labor Board members Johannes Wotschke at the la*t meeting of the Reichs Boaid of l^ibor. The German presr-sva* not permi'.t«d to publish the report with its sensa-tional figure^. Nevertheless, the central organ of the Union of (Jerman Študent*' a»M>ciations, vvhich is edit-ed by VVotachke, published an ab-breviated report vvhich the Nazi c^n-sors deeided U> overlook.
According to VVotschke'« figures,
ao-ealled voluntary membership con-t:ibutions to the numerous Nazi or-Kamzations absorbed an average 4.6'- of the gros« earnings of the German vvorkers; another 1.3% U taken from their pockets by forced attendance at Nazi gatherings during vvorking hours and for vvhich they are not paid The t^tal amount thus taken from the German vvorker in 1935 alone and transferred to the coffers of racketeering Nazidom vvas 985 ruillion marks ($394,000,000) or exactly 5.9^ of German I>abor's total annual income estimated at 16.684 million marks (6670 million I dollars.)	- —
..........i..................................s
Searchlicht
III1IIIIIIM......
■-■•m
Donald 1 i Lotrich
.llfflllh..........lil
We again urge our comrade« and friends to attend the big mas-;mect-ing in support of the Spanish Loyal-irt government at the Coliseum Fri-day, Dec. 4. Our Spanish comra !e* have led the Spanish vvorkers to a ftu-Vborn defense of. Madrid, so much »hat reports are novv current tha»t the rfcbels vvere stunned and broken their backs, theoretically speaking. YeR, indeed, the reports novv coming from Spain are a great deal different, more enrouragir.j to us who seek victory of the legally con«»titu-ted Spanish government. Perhaps, the three sipeakers vvho have come from Spain may di se lose some start-ling revelations fi\>m the battlefront. And vvhile we are hopimr and anxi-ously aw«itin«r victory for the Ix>yal-ists vve can learn a great deal about their Struflgles from the representa-tive« of the people vvho fight for their rights, for liberty, for freedom. The Coliseum is located at 15th St. and VVabash Ave. The speakers vvill be Iaabel De Palencia, Marcelino Do-miniro and Rev. Luis Sarasola. Ad-mission 15c vvith leaflets, 25c vvithout.
*
With December comes a steady | stream of annual meeting* the first j of vvhich comes Thur*day, Dec. 3. , Our unemployed cluh vvill elect of-ficers for 1937 that nitrht. Some j needy people have had their think-in.T capacities overtaken by their emotions. Foolishly enough they K.peak of continious ni*o.»pei ity. IVe-sident Roosevelt vvill see to that. He'll put thru aH kinds of s?hemes to help the vvorkers an I permanent-do a^-a.v vvith depressions, they teli -us. To sa.v they are though'lesM isn't enouvh. It h actually pitiful to <-ee hovv little the vvorkers can us« their ovvn brains to figure out things. Why should President Roosevelt put thru his Social Security bili if he dkln't think vve vvere gt>ing to hit another sna»f in the economic life? Anyway, organized unemployed »rroi-p vvifl stili be needed to force thru the imuas of the unemploye I. VVe urge our members to aUend Thursdays meetinir.
I The social schedule for the wcek-cn<! includes a VVintcr I>ance by Pioneer I^lsre No. 559 SNP.I at the SNPJ Hali, Satuiday, Dec. 5. A new 1 union orehestra led by Steve PsHa will be on hand to do the serenadintf. . j It vvill the first appeaiance of this I nevv crevv at the SNIM Hali. Many j of the player« are familiar to uv and j ar« vvell qualified to form vvhat vve
^,11 »^.n	a iKHmlm ni
comrades and friends to attend. Ad-
mission is only 35c vvith courteay tk*kets.
*
And the other vveekend group movement is the theater party arranged by the Cook County Socialists. VVe're going dovvn to see Black Pit, a social drama. If you can come along Sunday, Dec. 6 got your fci-cke&s from Anton Garden or John Rak. Incidentally, I savv "It Can't Happen Here", a social drama, at the B!aekstone Theatre, last Saturday and ««8 delitrhted vvith it. "Black Pit," like "It Can't Happen Here" is a Federal Theatre project and in ad-dition to presenting the social vievv-t>oint irives employment to professional out of vvork actors who, most likely, will form a permanent ad-junet to our modem .«taget I hope.
Come vvith us and enjoy the play.
*
Louis Beniger spoke on the reac-tions of the 1936 presidential elections and Charles Pogorelec reported on his eastern tour follovving the re-gular meeting of Bmnch No. 1 JSF last Friday night. Refreshments vvere niso available. A lot of time vvas con-rumed on reinforcing our singing di-vision.
*
Russia has come out boldly against the fascist reaction of Gennany, Js-j:.in and Itnly vvho are conniving to forci.' Russia into vvar. Umler the •>r text of fighting the spread of Comnvunism these povverful faviM an.l imp«rialist state« have formed an alliance to attack Russia. Their ei ho bring« a bold and stubborn challerge fivm Russia. Thafs the only way to quiet the insane and mad do g v running the triumvirate alliance. Thank goodness the Rus-»ians had the foresight to buil 1 a ftrong vvar machine.or else there vvouldn't have been any Russia long before this. For once, vve must agree that Russia's pre|>aredness for war has postponed vvar bol war hovers dangerouslv near. The mad dog* don't vvant a vvorker« government anywhcre. Just as they vvill not f#T\ mit Socialism to raise its head in their ovvn country they don't vvant it *nywherc e^e near or far from them. It's Ii»b1e to become contagv-ou«. Maybe the German« vvould adopt
(Continued on Page 5)
NOTE
More Engliah reports and Articlca on Page