Leto XVIII. f Celju, dne 4. decembra 1908. Štev. 140. DOMOVIN 1 A Uredništvo jena Schillerjevicesti št.3.—Dopise blagovolitefran-Mrati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsa. kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Preko sodstvo v Pragi! Nemci so dosegli, po čemer so hrepeneli in kamor je stremilo vse njih sistematično zamišljeno in natanko preračunjeno delovanje zadnjih mesecev, v Pragi in okolici je „za-radi zločina puntanja" uvedeno preko ali naglo sodstvo. — Krvnik in njegovi pomočniki so že odpotovali v Prago, da bodo koj pri roki, ako bi se je potrebovalo! — In zakaj vse to ? Kako je prišlo do tega ? Ker so Nemci znali tako dražiti in ščuvati, da so Cehi zgubili trezno razsodnost — in so odgovorili na nemške demonstracije s protidemonstracijami. Nemški listi v Avstriji in na Nemškem so poročali samo o teh čeških proti-demonstracijah v Pragi ter so slikali „če§ka nasilstva" v tako pretiranih, bombastičnih frazah, da se je zdelo, kakor da se v Pragi nemška kri v potokih preliva, da češko meščanstvo neprestano ščuje proti Avstriji in da ni protidinastičnih in veleizdajskih demonstracij ne konca ne kraja. Češki listi so se Nemcem v svoji nepremišljeni radikalnosti vseli na limanice, ker so posvečevali tem nesmiselnim tabukam večinoma neznatnih in nezrelih ljudij mnogo preveč prostora, pišoč n. pr. o dogodkih minule sobote kakor o zgodovinskih dogodkih! In pri vseh teh »zgodovinskih dogodkih" v Pragi v soboto in nedeljo ni bilo niti toliko ranjenih, kolikor pri spopadu italjanskih in nemških dijakov na dunajskem vseučilišču! Tako je novinarski radikalizem češki naganjal vodo na nemški mlin in spolnitev nem- ških želj neizmerno pospešil. Kako slepo in škodljivo je tako postopanje, sodimo lahko po tem, da vsi pražki listi, kakor »Narodni Listy", ,.Den", »Hlas Naroda", »Čech" itd. ki so prinašali 5 do 8 stolpičev dolga poročila o rabukah v Pragi v soboto in nedeljo, niso niti z besedico ali so komaj s površno notico omenili, da se je vršilo isto nedeljo pod Krušnimi gorami 39 shodov, na katerih so stariši 15.000 čeških otrok, katerim 40 ponemčenih občin krati potrebnih šol, protestirali proti temu nečuvenemu evropskemu kulturnemu škandalu. Nemci v 40 občinah kratijo češkim otrokom šole njih očetom pa, ki zahtevajo šol za njihovo deco, odpovedujejo delo ter je mečejo z rodbinami vred iz nemških hiš na cesto! Neznantne in budalaste rabuke nemških kulerštudentov v Pragi in češke protidemonstracije so prava otroška igrača proti temu, kar Nemci počenjajo v 40 mestih in trgih na severnem Češkem proti češkim otrokom in njih starišem. O tem kulturnem zločinu Nemcev ni govoril in pisal skoro noben češki list, nobeden ni imel svojega poročevalca na teh 39 protestnih shodih, pač pa so prinašali bombastične opise pražkih dogodkov. In posledica je bila ta, da so Nemci odvrnili pozornost od sebe ter vzbudili v Avstriji in v inozemstvu prepričanje, da so oni nedolžna preganjana jagnjeta, ki niso nikomur niti lasu skrivili. Nemški konzuli dajejo Nemcem v rajbu poročila o dogodkih v Pragi, v katerih vsakega svare, naj nikdo ne hodi v to nevarno mesto, češ da si Nemec ni tam življenja svest. Wolf in ostali nemški poslanci in politiki kriče in vodijo kuler-študente v Pragi, Klofač in drugi češki radikalci kriče z druge strani in posledica je — naglo sodstvo v Pragi, izredno stanje, katero so kakor sedaj trde celo oficiozi, zakrivili Čehi »s svojo upornostjo in antidinastičnimi demonstracijami". Vlada se obrača v prvi vrsti na češke poslance, naj svare češko prebivalstvo naj bode mirno, Nemci so čisto nedolžni in za vse to kar nič ne morejo! V tem smislu so storjene vse vladne odredbe. Nemci so se začeli z velikanskim uspehom posluževati najgrjega orožja: denuncijant-stva. Sedaj se delajo celo Wolflanci in Schonererianci velike avstrijske patriote in denuncirajo Čehe, Slovence in vse vprek, da so veleizdajalci, pristaši Srbije in kar je še kaj podobnega. Naša vlada to kaj rada verjame in se- podviza spokornim vsenemškim »patriotom" vstreči, da bi se ji zopet ne izneverili in ne prešli vHohenzollerski tabor. To je njih stvar. Naša stvar je pa, da takim »patriotom" in njim uslužni vladi ne naganjamo vode na mlia z nepremišljenim in nepolitičnim postopanjem. Gospoda je spravila državo v tak položaj na zunaj in na znotraj, v kakeršnem ni bila še nikdar. Pustimo te vsenemške patriote, naj gledajo, kako bodo spravili voz iz blata. Če se jim posreči to s pretepanjem Slovencev, z denunciantstvom in zlaganim patriotizmom na eni, s prekim sodom in vešali na drugi strani — je seveda drugo vprašanje. Nam se zdi da ne, sicer pa naj pokažejo sedaj kaj znajo; na nas je le, da se otresemo praznega, frazastega radikalizma in da delamo, zaresno, smotreno in preraču-njeno politiko na svojo in ne kako so Čehi sedaj delali — na nemško korist! Politični pregled. Domače dežele. Prva seja parlamenta po proglasitvi prekega sodstva v Pragi je srečno prestana, nevarnost, da bi vsled ob-strukcije radikalnih strank vlada imela povod parlament razpustiti ali odgoditi, je odvrnjena. Kot prvi govornik je nastopil soc. dem. dr. Adler, kateremu so njegovi somišljeniki napravili tako ovacijo, da so z njo prikrili trušč čeških radikalcev, s katerim so sprejeli nemškega ministra dr. Schreinerja, Položaj je bil tem nevarnejši, ker je glasilo kršč. socialcev »Deutsches Volks-blatt" pozivalo nemške poslance, naj sprejmejo češke radikalce s klici: „Ven", ter da naj je vržejo iz parlamenta in naj proglasijo nad njimi parlamentarno preko sodstvo, S tako taktiko bi se bilo kaj lahko izzvalo v parlamentu velik trušč. Zasluga zmernih elementov je, da se to ni zgodilo in da je vkljub vsemu, kar se je zgodilo, ostala nada, da bo delovanje parlamenta omogočeno in da se morda že v kratkem polbžaj vsaj nekoliko zboljša in razburjenost nekoliko poleže. Nad Prago ni proglašeno izjemno stanje, ampak samo preko sodstvo. Izjemno stanje se more LISTEK. Simon Gregorčič. Poezije. Mohorjeva družba, ki je letos pokazala nekaj volje ustreči predlaganim reformam, je izdala za svoje člane ilustrirane Gregorčičeve poezije. Urednik #Anton Medved je sprejel v knjigo pretežno večino Gregorčičevih p< smi (tudi »Človeka nikar!") in napisal za uvod dva članka. V prvem, »Predgovor", pojašnjuje načela, ki so vodila pri izbiranju in urejevanju pesmi. Razlaga, zakaj je sprejel od Mahniča zavrženo pesnitev »Človeka nikar!" in pesem »Izgubljeni cvet", o kateri bo mogoče ta ali oni (duhoven) trdil, da je po-hujšljiva. Veseli nas, da je te in enake pomisleke opustila liberalnost — druž-binega odbora. Za tem predgovorom sledi članek »Pesnikovo življenje", v katerem podaje urednik na vse strani pravično sliko Gregorčičevega življenja in trpljenja. Velik del pesnij je ilustriran, tako tako da imamo v teh poezijah prvo slovensko domače delo, ki ga je ilustriral domač umetnik. Kaka je vrednost teh ilustracij? Skušajmo pred vsem pojasniti bistvo in namen ilustracije. Naj se že pojem »ilustracija" definira tako ali tako, jasno je na vsak način, da je naloga ilustracije sekundarna, da je ilustracija nekaj besedilu podrejenega, ali da govorimo jasneje, ilustracija ni noben znanstven komentar. Ilustracija naj pomore k uživanju in umevanju besedila, ne sme pa bralcu vsiljevati ene verzije kot edino veljavne. Ilustracija naj pripravlja razpoloženje bralca za uživanje besedila. Vsi naši dosedanji ilustratorji — z eno edino častno izjemo — pa so skušali biti bolj umljivi, ko hoče biti pesnik sam. Ravno v tem tiči bistvo in življenjska moč vsakega besedila, če je res umetniško, da ni navezano na starost bralca, da ni navezano na stoletje. Pesnik ohrani v besedilu vedno neko »latitudo" prožnost vsebine, ki povzroči, da jo čita z užitkom mladenič in starec, da diše še stoletja po njegovem postanku iž njega životvorna umetniška moč. Vse to do-seza pesnik z onimi sredstvi, ki so sploh vsakemu umetniku na razpolago, da vloži v svoj umotvor vsebino. (Ta pojem se ne sme istovetiti s pojmom »snov"). Ta sredstva so pri pesniku seveda popolnoma drugačna, ko pri upodabljajočem umetniku, v tem slučaju pri ilustratorju. Ilustrator, ki prezre ta bistvoni razloček, ne ustvari umetniške ilustracije, ampak nestvor. Oglejmo si za primer Koželjevo ilustracijo Gregorčičeve pesmi »Mavrica" (str. 23.) Ta ilustracija je naravnost tipičen primer, kako se besedila ne sme napačno ilustrirati. V tej ilustraciji se Koželj bojazljivo oprijema Gregorčičevega besedila: Angelji hodijo gor in pa dol, Zlate kangljice v rokah drže ... i. t. d. ter riše Mavrico, v njeni sredi Boga očeta, okoli njega pa par angeljev z raznimi kangljami in kangljicami. Eden angelj je zapustil celo svoje vzvišeno stališče in plava — popolnoma na realnih tleh — z veliko vrtno škropilnico nad zeljnikom v ospredju na levo. Kam vede pot, ki jo je nastopil Koželj s takim ilustriranjem? — Pomislimo pred vsem sledeče: Če pravi — ne vem, kedo — o Mariji, da bo meč bolesti predrl njeno srce, s tem pač ne meni konkretnega meča; ta fraza je samo primer, s katerim hoče izraziti tertium comparationis, velikost bolesti, ki bo pri nji tako velika, kakor bi bila bolečina, če bi ji kdo zabodel meč v srce. Če pa se slika potem Marija, ki nosi v sredi prs na obleki srce, prebodeno z mečem, je to pač velika naivnost, ne pa umetniško. In ravno pri Mariji je šla simbolistika v tej smeri še dalje. V zvezi s sedmimi Jezusovimi izreki na križu so slikali »Marijo sedem žalosti" s sedmimi meči. Tako smo dobili grupo naivno simbolističnih »ilustracij", ki jih imenuje Kranjec brez vsakeršne pietete, a ne ravno neduhovito »žabji pildki". In takih žabjih pildkov je v naših ilustracijah dovolj. Pred vsem »Mavrica" (str. 23), potem »Kesanje" (str. 32), »Sreča" (str. 52), „Oj z Bogom ti planinski svet" (str. 91), »Predsmrt-nice" (str. 109). Sem moramo šteti tudi »Oljki" (103—106), kjer so obrobne ilustracije tehnično že zaradi tega po-grešene, ker venomer odvračajo pozornost bralca od besedila. (Konec prih.) proglasiti samo na temelju naredbe celega ministerstva; posledice izjemnega stanja so suspendiranje vseh državljanskih svoboščin, kakor pravica shodov, združevanja, prostost tiska, pravico svobodnega preseljevanja, porotna sodišča itd. Preko sodstvo pa odredi namestnik sam v sporazumljenju s predsednikom deželnega nadsodišča. Posledica prekega sodstva je ta, da stopi pri zločinih upora na mesto rednega sodišča, naglo ali preko sodstvo, ki izreka navadno le smrtne obsodbe in le izjemoma obsodbe na težko ječo. To preko sodstvo je torej proglašeno nad Prago in ne izjemno stanje. Nemci v Brnu so se maščevali nad svojimi češkimi someščani „za Prago", razbijali so okna na čeških hišah in trgovinah, pretepali Čehe itd. „Za Prago" se maščujejo Nemci tudi nad češkimi manjšinami v vseh po-nemčenih in nemških mestih na Češkem — ter v Gradcu nad slovenskimi in • slovanskimi dijaki. * Vsi nemški listi brez obzira na stranko složno ščuvajo proti Čehom in proslavljajo odredbo prekega sodstva v . Pragi. Vsi nemški listi brez izjeme dan na dan denuncirajo Čehe in Slovence kot veleizdajce in ščujejo proti njim kot proti državi in dinastiji nevarnim elementom ter na vse kriplje netijo in podžigajo mržnjo in razdor med narodi. * Poslanec Ryb&f se je pritožil, ker je policija neki deputaciji, ki je hotela priti k njemu in posl. Korošcu, zabra-nila vstop v parlament. Predsednik je obljubil, da bode dal stvar strogo preiskovati. * Avstrijski poslanik v Carigradu ostane na svojem mestu in ae pojde na dopust. To priča, da se je napetost malo polegla. Govori se, da minister vnanjih reči kmalu odstopi in da pride na njegovo mesto gr. Andrassy, s katerim je cesar pri zadnji avdijenci govoril celo uro. Vseučiliško vprašanje. Politično društvo „Naprej" sklicuje za v pondeljek, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer javen shod v čitalniških prostorih v »Narodnem domu". Na dnevnem redu je slovensko vseučiliško vprašanje. Slovenci, udeležite se shoda v obilnem številu! Štajerske novice. — Martin Krpan. Temu jnnaku je zadnjič tako ugajalo v Celju, da se bo prikazal med nami še enkrat in sicer prihodnjo nedeljo 6. t. m. popoldne ob 4. uri v »Narodnemu domu" v Celju. Poroča nam, da hoče biti točen, zato bodite točni tudi gledalci. Kdor bo prišel prepozno, utegne s9 mu zgoditi, kakor mnogim zadnjič, ki niso dobili več vstopnic. Slišimo, da se zanima za g. Krpana mnogo občinskih zastopov: izvoliti ga hočejo za Častnega občana. Dobro bo torej, da iz vseh istih občin — in to so vse občine celjskega političnega okraja — pridejo vsi, ki se zanimajo za_občinske zadeve. Potem bodo v stanu sami presoditi, bi li Dil Krpan vreden soobčan ali ne. Potrebno pa je, da pridete v prav obilnem številu še iz raznih drugih tajnih vzrokov, ki vam jih bo razodel Krpan v nedeljo popoldne ob 4. uri osebno v-celjskem »Narodnem domu". — »Celjski Sokol" priredi svojemu marljivemu članu br. Moškonu odhodnico jutri, v soboto zvečer ob 8. uri v „Skalni kleti" na katero se vsi člani in prijatelji vabijo. Nazdar! — Plesne vaje. Plesni odsek »Celjskega Sokola" naznanja, da je vsled v nedeljo se vršeče igre »Martin Krpan" preložil plesno .vajo na torek (praznik), dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne. Nazdar! — Spodnještajerski žepni koledar in vozni red izide v nekaj dneh. Opozarjamo vse, kateri hačejo inseri-rati, da vpošljejo čimprej svoj inserat v „Zvezno tiskarno" v Celju. — Narodna zbirka. Stvar glede narodne zbirke je kakor smo izvedeli v najboljšem teku; celo agitacijo in reklamo za ta velevažni namen so prevzeli naši celjski akademiki. Sedaj se že pridno sestavljajo imeniki oseb, ki bodo 7.a posamezne kraje po Spod. Štajerskem prevzele nabiranje. — ,.Slov. trgovsko društvo v Celju" naznanja, da se vrši v soboto, dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer v mali dvorani „Nar. doma" predavanje gosp. dr. Rudolfa Marna iz Ljubljane in sicer o sledečih predmetih: „0 službenih pogodbah v trgovini". ,.Kaj se zahteva od oseb, ki hočejo postati samostojni trgovci in o dokazu usposobljenosti". „0 občni pridobnini in o volitvah v pridobninske komisije". Ker je to predavanje za trgovce kot za pomočnike največje važnosti, je želeti najobilnejše udeležbe. — Našim patriotičnim nemškim hišnim posestnikom je dne 2. t. m. zelo primanjkovalo črno - rumenih ra-stav. Gospoda na magistratu je bila sklenila, da se naj razobešajo le cesarske in deželne zastave. — In zgodilo se je, da je bilo v nemški posesti cesarskih zastav dovolj samo za mestna javna poslopja, da so ga od vseh nemških hišnih posestnikov imeli samo štirje črao-žolte zastave na razpolaganje, vsi drugi pa ne! Da bi od te čudne nemške „lojalnosti" odvrnili pozornost, laže „Vahtarica", da je slišala na Jožefovem trgu pred „Na-rodnim domom" klice Živijo Srbija! Taka denuncijacija ob taki priliki je res sijajen dokaz nemške lojalnosti. Privoščimo jim to od srca! — Na dan cesarjevega jubileja so komandirali celjski vsenemci učence ljudskih šol v „Nemško hišo". Le malo slovenskih starišev je bilo, ki bi svojim otrokom bili prepovedali udeležiti se nemškutarske prireditve v „Nemški hiši". Vsa čast jim! Ostalim, ki še nimajo toliko samospoštovanja bi pa bilo dobro povedati, kaj se spodobi in kaj ne. Neumestna demonstracija nemških gimnazijcev v Celju. Ko so dne 2. t. m. prišli od šolske slavnosti, katero so imeli v dvorani nemškega telovadnega društva, so zagledali na dr. Kukovčevi hiši poleg cesarske in deželne tudi slovensko zastavo. To je te razvnete fantiče tako silno razburilo da so začeli neznansko žvižgati in tuliti. Pa to jim še ni bilo dovolj, v svoji pristno germanski jezi so se obrnili tudi, čisto po želji „Vahtarice", tudi proti svojim slovenskim tovarišem. Nekemu slovenskemu šestošolcu je nekdo nastavil nogo, da bi bil padel, ako bi se ne bil slučajno za nekoga vjel. Na to so ti ljubeznjivi in nade-polni mladiči začeli lučati debelo kamenje za njim. Sreča le, da ga ni noben zadel. Seme, ki ga je začela „Vahtarica" sejati gre že v klasje, če pojde to tako naprej, bomo doživeli bržkone še prav lepe reči. Vzgledi nemških visokošolcev v Gradcu, na Dunaju in v Pragi in lepi nauki „Vah-tarice" ne bodo ostali brez uspeha. — Na zadnjem sejmu je celjska policija zopet nadlegovala slovenske trgovce in obrtnike in jim škodovala, kjer le mogla. — Slovenske občine zapomnite si to! Seznam celjskih nemškutarskih trgovcev imate itak že v rokah! — „Vahtarica" že zopet obre-kuje! To glasilce naših kultivirancev pripoveduje, da je dne 30. novembra nek slovenki pijanec z revolverjem grozil na vratih kavarne ..Merkur", ker mu niso pustili notri in da so mu komaj iztrgali orožje iz rok ter ga izročili redarju. Da se vsak ekces kakega pijanca zvrača na narod in dela narod za to odgovoren, to je pač ma-nira naših nemškutarjev, ki se nad to višino ali bolje nad to kulturno nižino ne bodo nikdar povspeli. Sicer je pa to še veliko vprašanje je li bil dotični pijanec res Slovenec ali ne morda kak »Vahtarčin" somišljenik in njen kulturni gojenec. — Kavalirji so naši nemšku^ tarji in tudi pošteni patriotje! Denun-cijantstvo in obrekovanje se dandanes sistematično goji v vrstah naših nemških radikalcev, Vsenemcev in podobnih nemških „naprednjakov". „Vah-tarica" pripoveduje svojim vernim, da je slišala pred „Naroduim domom" dne 1. t. m. zvečer pri bakljadi klice: »Živijo Srbija!" Potem modruje o tem, da Slovenci samo hlinijo udanost cesarju in da kličejo živijo onim, kateri hočejo v svoji blodnoveličnosti „Ost-marko" (Avstrijo) uničiti. Koncem pa pravi: „Vemo prav dobro, da dobivajo ti ljudje za svoj patriotizem celo odlike!" Bolj gnusnega in budalastega ovajanja si' ne moremo z lepa misliti. O takih klicih izvzemši „Vahtarice" nikdo nič ne ve — in če ste je slišali, oj vi prevneti patriotje, zakaj se niste vrgii na „veleizdajalce", zakaj je niste na mestu aretirali in izročili mestni policiji ali odgnali takoj v zapor! To bi vam bil vender skrajni užitek. In najlepši je pa konec, o dekoracijah! Oh gospodje ali Slovencem tudi tega ne privoščite ali ste pa morda hoteli reči, da sta dekorirana gospoda (opat Ogradi in notar Baš) klicala, kar je Vaš pošteni dopisnik baje rlišal? — Iz Celja. Oni hišni posestniki, ki svojih del za vodovod niso dali delati po občini, imajo drug za drugim sitnosti, ker vodovod ne zdrži kontrolne skušje. Vsa vodovodna dela so bila namreč brez vsake kontrole v e š č a k o v. — Iz parlamenta. Poslanec R o b 1 e k je stavil v seji dne 26. novembra nujni predlog o dogodkih v Celju dne 20. septembra. Istotako je stavil nujni predlog o dogodkih v Ptuju dne 12. in 13. septembra poslanec dr. Ploj ter bomo o obeh obširno poročali. Poslanec Ježovnik je stavil predlog zaradi podpore po suši prizadetih živinorejcev v Slov. graškem in marnberškem okraju, poslanec R o š k a r in drugovi stavijo predlog naj se podeli še nadaljna podpora po suši prizadetemu prebivalstvu na Spod. Štajerskem. — Za družbo sv. Cirila in Metoda je delovodja g. M. Kramar nabral od g. F. Gologranca, stavbenika K 57'10 in pri delavcih g. Gologranca K 3 —. Hvala lepa! — Za Ciril in Metodovo družbo zbrali so v družbi uradniki v Celju 12'40 K. Presrčno hvalo. — Naš rojak dr. Fran IlešiC, profesor na ženskem učiteljišču je pomaknjen v VIII. čin. razred. — Mesto razsvetljave je napravilo slovensko gledališče v Ljubljani dobrodelno predstavo ter je nakazalo deželnemu odboru društva »Otrok" 50 K, Družbi sv. C. in M. 50 K in za narodne žrtve od dne 20. septembra 1.1. 25 K. — Iz Središča. Danes, dne 30 novembra predpoldne je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Borka. Le skrajni pridnosti ognje-gascev in ljudij, ki so prihiteli pomagat se je zahvaliti, da se je ogenj omejil in se je tako očuvala sosedna s slamo krita Ivančičeva hiša, ki se je malone dotikala strehe pogorelega gospodarskega poslopja. Kako je ogenj nastal se dosedaj še ne ve. — Diletantje narodne čitalrice v Ptiju vprizore v torek, 8. decembra v dvorani »Narodnega doma" burko »Veharjevo letovišče". — Občinstvo prosimo, naj pride pred začetkom igre, toraj pred 8. aro zvečer. Upati je, da bode povzročila ta tridejanka mnogo smeha med poslušalci. K obilni udeležbi vabi odbor. — Vabilo za Ciril-Metodovo slavnost v Ptuju pred soduijo. Pred Mariborskim c. kr. okrajnim sodiščem bil je danes Rudolf Havelka, trgovec v Ptuju obtožen, ker je imel dne 11. in 12. septembra omenjeno vabilo v izložbi svoje trgovine. Državni pravilnik dr. Tscheh predlaga, naj se obdolženec kaznuje zaradi prestopka po § 23 tisk. zak., ker tega vabila ni pribil na istem prostoru, katerega bi mu bila oblast odkazala. Zagovornik dr. Kukovec je pred-očeval sodniji nepravilnost takega tolmačenja § 23 tisk. zak., povdarjajoč, da mestna policija v Ptuju tudi raz-ilčnim gostilničarjem ni odkazala prostora, kje smejo vabila v svojih prostorih razobesiti, in, da bi se vsak državni pravdnik pred celim svetom osmešil, če bi tožbo naperil proti kakemu gostilničarju Sodnik c. kr. sodni tajnik Stergar se je prepričal o krivdi obtoženca in ga obsodil. Upamo, da to še ni zadnja beseda v tej pravdi. — Trgovci, veleindustrijei in obrtniki in Maribora iz celega okrožja, udeležite se zanesljivo dne 6. t. m. ob 3. uri popoldan velikega trgovskega in obrtnega shoda, ki se vrši v mali dvorani »Narodnega doma" v Mariboru. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Govor o veletrgovini in obrti. 3. Slovenski gospodarski pokret v zadnji dobi. 4. Organizacija slov. trgovskega in obrtnega stanu. 5. Slučajnosti. Kot govornika nastopita gg. Jože Ulčakar iz Trsta in dr. Gregor Žerjav iz Liiubljane. Slov. trgovci in obrtniki, pokažite toraj da se zanimate za Vašo stvar ter se vsi brez izjeme tega velevaž-nega shoda udeležite. — Narodna zveza je imela dne 3. decembra sejo, na kateri se je razpravljalo o vseučiliškem vprašanju. Klnb se je soglasno izrekel za slovensko vseučilišče v Ljubljani in za priznanje na zagrebškem vseučilišču položenih izpitov v Avstriji. Nadalje je sklenil, da nikakor ne more pripustiti, da bi se ustanovilo italijansko vseučilišče v Trstu, pač pa je priprav^en podpirati italijanske težnje po vseučilišču v kakoršnemkoli drugem mestu. — Nekaj o Narodni zvezi, skupni parlamentarni organizaciji jugoslovanskih poslancev. »Slovenec" od 30. m. m. je priobčil pravila zveze in dejal. »Po teh pravilih je zagotovljena edinost jugoslovanske delegacije v vseh onih točkah kjer je umestna in potrebna, v ostalem je varovana svoboda vsakega kluba. Da bi N. Z. zašla v liberalno smer, je čisto izključeno, ker poleg celega »Slovenskega kluba" stoji še večina »Zveza južnih Slovena" na pozitivnem krščanskem temelju." (Pozitivni krščanski temelj se piše, klerikalni temelj se izgovarja.) Zanimiva so ta le določila v pravilih nove zveze: Konec § 4 se glasi: ,.Za veljavnost sklepov zadostuje navadna večina, vendar je sklep neveljaven, če je celo navzoče zastopstvo jednega obeh klubov glasovalo proti.'1 Disciplina Šu-steršičevega kluba je znana. Ako bi, recimo, hoteli zastopniki Jugoslovanske zveze poskusiti enkrat svojo srečo s kakim predlogom, ki gospodom iz Šu-steršičevega kluba ne bo po volji, bodo ti glasovali proti, in sklep bo nemogoč. Kaj se smatra za Zvezino vprašanje? Pravila pravijo: ,.Če se je pa sklep plenarne seje storil z dvetre-tjinsko večino navzočih in proglasil kot ,.Zvezino vprašanje", potem je tudi pozitivna dolžnost vsacega člana zdnženih klubov, glasovati v smislu tega sklepa." V praksi pomeni to toliko, kolikor brezpogojno pokorščino diktatom klerikalcev, kateri imajo v zvezi dvotretjinsko večino ter bodo v bodoče sami določali smer jugoslovanske politike na Dunaju, to tembolj ker zvezina pravila določajo, da je „plenarna seja Narodne zveze sklepčna če se udeleži seje vsaj po ena tretjina vsacega obeh združenih klubov." Šusteršičeva zmaga je popolna, vsi neklerikalni poslanci so v novi zvezi popolnoma brez vpliva. — To je bilo treba Konstati-rati, da si neklerikalni volilci ne bodo delali nepotrebnih nad in da bodo vedeli, kaj ta edinost pomeni in koliko stane. „Slovenec" ni pretiraval trdeč, da je vsaka druga ko klerikalna smer Zveze — izključena! — Amnestija. Cesar je z odlokom od dne 27. novembra t. 1. določil: 1. vsi pri c. kr. domobranstvu in c. kr. žandarmeriji do 2. decembra 1908 disciplinarnim potom izrečeni ukori, kazni radi nerednosti in zapori naj se v kazenskih protokolih izbrišejo, 2. izvršitev do 2. decembra še ne docela izvršenih kazni radi nerednosti in radi prestopkov proti disciplini naj se opuste. — Celjska podružnica „Giasbene Matice" v Ljubljani. Na razna vprašanja naznanjamo še, da se vrši pravilno in strogo strokovni pouk v šoli »Glasbene Matice" ne le na vse glasbene inštrumente, tedaj na godala in pihala, temveč tudi v teoriji, v harmoniji in v vsej k glasbi spadajoči vedi in znanosti ravno tako in po tisti metodi kakor pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani. Glasbena Matica ima svoje prostore v I. nadstropju Narod, doma pod veliko dvorano; vhod je čez velike stopnice na levi strani, kjer se tudi sprejemajo gojenci in učenci, katerih je že toliko sprejetih, da bo kmalu treba misliti na drugega strokovnega učitelja. — Za ubožce občine Okolica Celje Blagorodna gospa Adela dr. Dečkova, veleposestnica v Gaberjih na Livadi, je blagovolila o priliki smrti njenega soproga gospoda dr. Ivana Dečka podariti občinskim ubogim okolice celjske svoto po 100 kron, za kar se ji v imenu ubogih načelstvo ubožnega sveta okolice celjsko iskreno zahvaljuje. — Povodom slavljenja 60 letnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. je podaril gospod Ferdinand Gologranc, veleposestnik in stavbni podjetnik v Gaberjih za šolarsko kuhinjo 50 kron, za občinske uboge okolice celjske 100 kron in za sirotinski zaklad 100 kron in sicer zadnji znesek s pogojem, da ako se od sodišča nameravani sirotinski zavod v teku kratkih let ne ustanovi, naj pripade podarjeni znesek občinskim ubogim okolice celjske. Županstvo okolice celjske se darovatelju prav srčno zahvaljuje. — Požarna hramba v Št. Petru v Sav. dol. je izvolila na svojem izrednem občnem zboru dne 1. t. m. sle- deči odbor: Načelnik g. Alojzij Šribar, gostilničar; podnačelnik g. Ivan Zaje. posestnik; tajnik g. Josip Klopčič, nadučitelj; blagajnik g. Anton Kozmel, trgovec; odborniki: gg. Fran Žolnir. posestnik, Fran Kozel, gostilničar, Josip Kožel, posestnik in Juri Flisov, posestnik. Namestnika: gg. Fran Poga-čar, posestnik, Mihael Sedmi nek, pos. sin. Preglednika: gg. Anton Cvenkl, trgovec, Josip Klopčič, nadučitelj. — Želimo mnogo uspeha! — Od Sv Petra v Sav. dolini. V Predvečer cesarjevega jubileja je priredila tukajšnja požarna bramba bak-ljado po vasi. Ker obhaja to leto obenem svojo petindvajsetletnico, je podelila ob tej priliki trem članom, ki so ©je udje že od njene ustanovitve pa do sedaj, častne kolajne. Ti trije člani so: gg. I. Zaje, Ant. Pogačar in Juri Flisov. Sploh je opažati, da vlada pri požarni brambi zadnji čas nov, sveži duh, za kar se je zahvaliti zlasti vrlima odbornikoma gosp. nadnčitelju Josipu Klopčiču in gosp. Antonu Kozmelu, trgovcu! — Hrošči se v velikem številu prikazujejo v Nikolasdorfu, sodni okraj Ljubno na Zgornjem Štajerskem. — Otvoritev ozkotirne železnice v Slovensko Bistrico se bo vršila dne 10. decembra ob 11. predpoldan. — Nemška agrarna stranka je na svojem shodu sprejela te-le rezolucije: 1. da zahtevajo v slučaju parlamenta-riziranja ministerstva nemški agrarni poslanci za poljedelskega ministra strokovni izobraženega Nemca, ako bi pa izjemoma kak Slovan zasedel to mesto, naj se v to privoli le proti temu, da nova vlada zagotovi izpolnitev zahtev alpskih dežel na gospodarskem polju; 2. ne smejo dovoliti, da bi se na temelju pooblastilnega zakona odobrila trgovinska pogodba s Srbijo ter da naj se zaprečijo vse nadaljne olajšave uvoza iz balkanskih držav, češ da to spod-kopuje njih eksistenco. 3. Izražajo svoje ogorčenje nad škodami, katere povzročajo druge narodnosti Nemcem, ki so baje edina opora države." Agraici še vedno gonijo svojo nespametno pesmico o silni škodi, ki jo trpe vsled uvažanja srbske živine itd. To je neumno, nesramna pa je trditev, da druge narodnosti Nemcem povzročajo mate-rijalne škode, kajti res je le, da Nemci s svojimi provokacijami, z neprestanim ščuvanjem proti vsem avstrijskim narodnostim in s krvavimi poboji, katere inscenirajo po celi državi, sebi in nam in celi državi silno škodujejo v mate-rijalnem in kulturnem obziru. Nemci edini so krivi, da ne pridemo nikjer do miru in reda in vendar so predrzni in trdijo, da so edina opora države, njen kulturni element. Zato so pa razmere tudi take! — Društvo zoper kričanje. V Ha-novru je ustanovil zdravnik dr. Les-sing „nemško zvezo proti vrišču", ki ima svoje glasilo: „Der Anti-Rupel", mesečnik za boj proti vrišču, surovosti in nekulturi. Priporočamo ta list prav toplo našim spodnještajerskim nemčur-jem in „akademičnim pretepačem" v Gradcu. — Iz šole. Deželni šolski svet je v svoji seji dne 26. nov. sklenil razširiti petrazrednico v Pobrežju pri Mariboru v šestrazrednico in opustiti paralelko. Nadalje je nastavil nadučitelja na Ponikvi Ivana Kodermana za nadučitelja v Veliki Pirešici, definitivno učiteljico na Rečici Heleno Dolenc za definitiv. učiteljico v Velenju, učiteljsko suplen-tinjo v Šmarju pri Jelšah Emilijo Jur-kovič za definitivno učiteljico v Šoštanju, učiteljskega suplenta na Fran-kolovem Antona Strigl za definitiv-nega učitelja istotam, provizorično učiteljico pri Sv. Marjeti ob Pesnici Er- nestino Neubauer za definitivno učiteljico istotam in definitivno učiteljico na Ponikvi Ano Hrevatin za definitivno učiteljico na Veliki Pirešici. Dovoljenje za tečaj v krojaškem risanju je dobila Elizabeta Etzelsdorfer v Ptuju. — Zaradi nečuvenih krutosti, ki se godijo slovenskim akademikom zlasti v Gradcu od nemških buršev, se je polotilo vseh slovenskih krogov silno razburjenje. Ni dosti temu, da se na vseučilišču v Gradcu, ki je ustanovljeno v prvi vrsti za Slovence, preganja naše sinove, sedaj jih že napada ta buršev-ska druhal na cesti, jih pobija do smrti in jim krade in poškoduje imetje. Dva naših dijakov sta težko ranjena, mnogi lahko. Društveni prostori vseh treh slov. društev so poškodovani, šipe razbite in Triglavova tabla na vseučilišču ukradena. Našim dijakom se po gostilnah ne da več ne jesti ne piti, preganja se jih iz stanovanj. Težso je nam v domovini pri teh dogodkih ohraniti hladno kri; — vendar tudi sedaj hočemo odgovoriti dostojno. Ves slovenski narod se mora vzdigniti in vsaka občina, vsako društvo mora glasno in odločno zahtevati slovensko vseučilišče. Po celi naši domovini se naj manifestira za slovensko vseučilišče in protestira proti nečuvenim napadom na naše akademike. Slovenski narod, dvigni se in stopv-Hieustrašeno v boj za cvet svoj, za svojo mladino! — iugoslovausko zborovanje na graškem vseučilišču prepovedano. V četrtek predpoldne so zopet šli jugoslovanski dijaki k rektorju dr. Hilde-brandu prosit, naj jim da dvorano, da bodo v njej zborovali o vprašanju slovenske univerze. Rektor je nemškim dijakom že prej povedal, da bo Slovanom to prošnjo odbil. In res je odgovoril rektor deputaciji sledeče: ..Zadnji pondeljek sem vam dal negotov ali dilatoričen odgovor. Sedaj, ko je minula jubilejna slavnost, vam hočem odgovoriti jasneje in sicer: Ne. Graško vseučilišče ni kraj, kjer naj bi se izražala zahteva po ustanovitvi slovenskega vseučilišča in potem, kar se je zgodilo v Ljubljani in v Pragi je to znamenje velike naivnosti, ako se obračate na rektorja nemške univerze, da vam da priložnost za demonstracijo za slovansko ali protinemško vseučilišče. Jaz vam torej, kakor rečeno, zborovanja na univerzi ne morem dovoliti in s tem negativnim odgovorom vas odpuščam." Tako je torej srečno tudi rektor Hildebrand priplul v strujo ku-leršteudentov ter nam ž njimi vred, v njih duhu in v njih smislu deli žalitve in moralne klofute, ko so njegovi učenci že v prejšnjih dneh že z gor-jačami, bikovkami in kamenjem izrazili svoje mnenje in formulirali Slovanom in še posebno štajerskim Slovencem nasproti svoje „kulturno" stališče. Zopet jasen in naravnost v nebo vpijoč dokaz naše brezpravnosti na oni visoki šoli, ki je bila v glavnem mestu Štajerske ustanovljena za sinove obeh narodnosti te dežele! Naše poslance pozivamo, naj primerno kviti-vajo ta jubilejni dar! — Nečuvena surovost nemških buršev se je izkazala v tem, da so v številu do 400 glav čakali dne 3. t. m. pred graško univerzo, kedaj se povrne slovenska deputacija od rektorja, da so jih prisilili pasirati skoz njih vrste in so — njih 400 — dejansko napadli slovensko depn-tacijo štirih dijakov! Odposlanstva so celo divjakom sakrosanktna, — v Gradcu je pa rektor zasmehuje in njegova burševska garda dejanski napada! Pribiijamo to vnebovpijoče barbarstvo! — Tolovajstva nemških buršev v Gradcu. Ko je slovensko dijaštvo prosilo rektorja graškega vseučilišča, naj odstrani nek Slovane žaleč članek, ki je bil nabit v vestibulu, so jih nemški dijaki divje napadli, jih pobijali na tla, drezali jih celo s stileti, da sta 2 težko ranjena in 10 lahko. V svoji vitežki maniri so jim tudi rezali suknje in naskočili hišo v Leonhardski ulici, kjer ima svoje prostore slovensko akade-mično društvo „Triglav" in pobili vse šipe. Na vseučilišču so sneli tablo istega društva s slovensko trobojnico ter jo odnesli kakor tudi vse table nenemških društev. Pa to ni bilo dovolj, drugega due je prišlo na vrsto jubilejno razgrajanje pred stanovanjem „Triglava". Slovenski diiaki so namreč v sili zadelali razbita okna s papirjem. Za lepilo so jim služili narodni kolki. Dasiravno se ni moglo z ulice videti, ?. čem so papir na razbita okna prilepili, vendar so ti kolki bojda tako skrunili nemški značaj mesta, da so se čutili ti akademični razgrajači pri-morane zopet naskočiti hišo in so s pomočjo policije tudi dosegli, da je hišna gospodinja dala vzrok razburjenja odnesti k steklarju. Vidno raz-veseljeni, da so zopet enkrat rešili Gradec par slovenskih kolkov, so se nato razšli. Pričakovati je pa vsak hip novih napadov na slovenske dijake in ne bode miru, dokler jih do zadnjega ne preženejo iz Gradca. Tako se postopa štajerskimi Slovenci v štajerskem glavnem mestu v jubilejnih dneh! Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Društvo »Dijaška kuhinja" naznanja svoj občni zbor. ki se vrši v soboto, dne 5. decembra t. 1. od 2. uri popoldne v posojilnični dvorani »Narodnega doma" s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev novega odbora in preglednikov. 6. Slučajnosti. — Akademičro društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaju naznanja tujim p. t. članom, tov. starešinam in prijateljem društva, da si je nabavilo svoj lokal v XVIII. okraju, Lazaristengasse 12, parter, ter je vsako na društvo odposlano pismo nasloviti tja; isto velja za časopise. Dopisi. Iz Lučan pri Arvežu. Rojen na Kaplji od slovenskih starišev. V bogoslovju sva se dobila. Kakega mišljenja je bil poprej, mi ni znano. V bogoslovju ni bilo slišati iz njegovih ust slovenske besede. Vse njegovo obnašanje je bilo obnašanje trdega Germana. — Postal je škofov kaplan, znamenje, da je mladič znal dobro igrati svojo ulogo. Ko bi bil pokazal le za trenutek svojo narodnost, šlo bi bilo kaplanovanje v graški škofijski palači po vodi. Dekanijska stolica v naši dekaniji je bila izpraznjena, za kojo so prosili stari in vredni župniki. Naš škofijski kaplan pa je bil še mlad in je štel še malo let od župnijskega izpita nazaj. Služba pa je vendar lepa! Kaj storiti? Podvizati se treba! — Čudno je gledal škof našega kaplana, ko se mu je ta poklonil v zadevi dekanijske stolice. „Ljubec moj, Vi ne poznate onega okraja!" „Saj sem tam v bližini rojen." „To ni dovolj! V lučanski dekaniji se govori večinoma slovenski. Dekan mora biti vsaj kolikortoliko zmožen tega jezika." „MiIost, saj sem slovenske matere siu!" „Tako------?" Škof je napravil dolg, začuden obraz — in dekanijska stolica je bila oddana mlademu prositelju. Mi bi ne imeli nič proti temu, ako ne bi skrbel ta slovenske matere sin za ponemče-vanje že itak zelo ponemčene dekanije. Druge slovenske dežele. — Deželnozborske volitve na Kranjskera. Na shodu zaupnikov narodno - napredne stranke v Ljubljani dne -28. novembra t. 1. so bili določeni kandidatje za Ljubljano in sicer: za 4. kurijo gg. Ivan Knez, veletržec v Ljubljani in dr. Ivan Oražen. zdravnik in pivovarnar v Ljubljani; za 5. (splošno) kurijo g. Luka Jelene, učitelj v Ljubljani. Nadučitelj g. Dimnik je na shodu izjavil, da je ljubljansko učiteljsko društvo sklenilo dne 26. m. m. naj bode g. Jelene z k kandidata postavljen v četrti (meščanski) kuriji in ne v splošni kuriji. Enak sklep so storili tndi predsedniki vseh kranjskih krajnih učit. dr. Gosp. Jelene je tudi izjavil, kakor je poročal na shodu učitelj g. Črnagoj, da kandidira samo v meščanski in ne v splošni kuriji. G. dr. Iv. Tavčar je s početka priporočal, naj stranka to željo učiteljstva upošteva. Učiteljstvo je želelo, da bi g Jelene kandidiral v meščanski kuriji z obzirom na to, da je bil g. Gangl v Idriji izvoljen za deželnega poslanca s pomočjo soc. demokratov, katerim bi zaradi tega ne marali postaviti v Ljubljani učitelja za protikandidata. Shod je pa sklenil, da tej želji ne more ustreči, ker je „absolutno izključeno, da bi se večina naših volilcev uklonila soc. demokratom, posebno ne v časih ko se je narodni občutek poživel", kakor je izjavil dr. Tavčar v svojem drugem govoru. Prisotni učitelji so se podvrgli temu sklepu in sprejete so bile navedene kandidature. Kaj poreče k temu gosp. Jelene, ako je dal izjavo, o kateri je govoril g. Črnagoj še ne vemo. »Gorenjec" je pa dobil s tem odgovor na svoj uvodnik od 21. m. m., kakršnega smo že v naprej pričakovali. — Za slovenskega otroka. Družba sv. Mohorja je v svoji slavnostni seji dne 28. m. m. sklenila dati kot jubilejni dar „za slovenskega otroka" svoto 15.000 kron in sicerj za koroško šolsko društvo 6000 K; za Družbo sv. Cirila in Metoda 2000 K; za Šolske sestre v Mariboru 2000 K; za Šolski dom v Gorici 1000 K; za Marijanišče v Ljubljani 1000 K; za Salezijanski zavod v Rakovniku 1000 K; za Dijaško kuhinjo v Celju 500 K; za Dijaško kuhinjo v Celovcu 500 K; za Dijaško kuhinjo v Mariboru 500 K; za Dijaško kuhinjo v Ptuju 500 K. — Demonstracije v Trstu. V nedeljo so priredile vse italjanske stranke shod v prilog laškemu vseučilišču. Nato so bile demonstracije po mestu. Tudi zvečer so se demostracije ponavljale, množica je napadla redarje s kamenjem in z revolverji. Policijski organi so nato zatrli demonstracije. Sliši se, da so dobila sedaj pol. ravnateljstva povelje postopati v naprej z vso strogostjo. Druge slovanske dežele. — Pomanjkanje sodnih uradnikov v Primorju. Pred nekoliko časa je bilo v okrožju višjega sodišča za Primorje razpisanih 13 mest za sodne pristave. Do danes so se oglasi še le 4 prošnjiki. Slovenskim in hrvatskim avskultantom se ponuja najlepša prilika, da prosijo za ta mesta. Slovenskih juristov torej še dolgo ne bo preveč. To v pomislek bodočim abi-turijentom. — Velik shod ruskega ženstva se bo vršil meseca decembra v Petro-gradu. Priredi ta shod petrograjsko žensko društvo za vzajemno podporo in glavni namen mu je razpravljati o položaju žene v socijalnem in političnem oziru ter se potegovati za jed-nakopravnost ženstva. — Esperantsko gledišče. V Moskvi je bila nedavno prva literarna zabava, pri kateri se je predstevljalo drugo dejanje iz Gogoljeva „Revizorja" in pele nekatere ruske pesni v espe-rantskem jeziku. Rusi vedo ceniti naše prihodnje občilo, to delo svojega rojaka dr. Samenhofa. — Letošnja dobra vinska letina zelo slabo vpliva na vinske cene. Tako morejo Vipavci svojo izvrstno kapljico prodati komaj za 20 vin. Istrijanec p^ komaj po 14 vin. liter. Ali bi se ne dalo tej bližajoči vinski krizi, ki jo bodemo menda kmalu še bolj občutili spodnještajerski Slovenci, odpo-moči z ustanavljanjem prodajalnih zadrug, ki bi našim izbornim vinam pridobile nove trge. — Grška četa v Makedoniji. Ko so se pririnili Mladoturki v ospredje političnega življenja na Turškem so izginjale vstaške čete in Turki, Srbi, Bolgari in Grki so se pobratili. A sedaj se poroča iz Belgrada, da je udrla v Makedonijo 66 mož močna grška ?eta in da se čete hitro množe. — Y Pragi so 28. t. m. nemški burši zopet izzivali prebivalstvo. Slavili so obletnico svoje „Lese- und Re-dehalle" in ob tej priliki promenirali po Pfikopih. Češko občinstvo je te iz-zivače obkolilo in burše iz rajha do do krvi preteplo. Nato je orožništvo Pfikope izpraznilo. Češko občinstvo odločno izjavlja, da teh nemških izzivanj ne bo trpelo. — Laško vseučilišče je baron Bienerth baje obljubil laškim poslancem. Vlada bo kakor hitro mogoče državnemu zboru predložila tozadevno predlogo. Za pogoj je stavil, da laški dijaki več ne demonstrirajo. Ali se bo z isto predlogo tudi rešilo vprašanje slovenskega vseučilišča ? — „Napredak" nelial izhajati. Hrvatski tednik „Napredak", ki ga je izdajal in urejeval g. G. A. Skrivanič v Allegheny, Pa. je prenehal izhajati. „Napredak" je bil najstarejši hrvatski list v tej deželi in je izhajal že 17. leto. — Vinski sejem v Zagrebu. Gospodarsko društvo v Zaerrebu je sklenilo prirediti sredi meseca januvarja vinski sejen?, da privabi vinske kupce k nakupu hrvaških vin. — Ogenj gasil z vinom. Pred kratkim je gorel s slamo pokrit skedenj Lončariča v Turnašici na Hrvaškem Ker Lončarič nima studenca, je šel v klet, nastavil pipo jednemu sodu od 30 veder in je začel ogenj gasiti z vinom. In posrečilo se mu je v resnici ogenj pogasiti. — Demonstracije v Gorici radi dunajskih dogodkov. V torek 24. novembra zvečer so demonstrirali dijaki mladeniči v Gorici. Popevali so ita-" ljanske pesmi ter vpili „Eviva 1' uni-versita italiana a Trieste" in „doli s Slovenci". 25. nov. pa so žabranili nemško predstavo gledališke diužbe iz Berolina, ki je hotela predstavljati neko Ibsenovo delo. Čudno, da se ti pobiči ob vsaki priliki in nepriliki zna-šaju tudi nad Slovenci, ki ustanovitvi italjauskega vseučilišča nikakor niso na poti. Mesto da bi iskali v nas zaveznikov, si delajo po sili nasprotnike. 13.000 podpisov. Vidi se, da bo imela Anglija s svojimi kolonijami še mnogo posla. — Koruzna letina. Po vladnem poročilu cenijo znesek letftsnje koruzne letine v Združenih državah na 2.642,687.000 bušljev. Pridelek je bil letos poprečno na aker 26'2 bušlja proti 25'9 v lanskem letu in proti 25'6 kot povprečni pridelek zadnjih desetih let. Kakovost koruze je letos 86'9 odstotka proti 82'8 v lanskem letu in proti 84'3 kot povprečni kakovosti zadnjih desetih let. Največ koruze pridelujejo države Illinois, Jowa, Nobraska, Missuri, Texas, potem Kansas, Indiana, Ohio, Oblahoma itd. — Star ljubosuinnež. V ljubosumnosti je 84 letni Eland Olson v Virogua v Severni Ameriki usmrtil svojo za eno leto mlajšo soprogo in potem poskušal usmrtiti samega sebe. Olson je večkrat trdil, da nek far-marski hlapec njegovo ženo preveč gleda v oči. Sin zakonskega para je našel mater mrtvo v krvi ležečo, z rano na glavi zadano s sekiro, očeta pa obešenega. — Danski pravosodni minister Alberti. Kakor poroča frankobrodski „Generalanzeiger'\ je bivši pravosodni minister Alberti preklical svoje priznanje. Spravilo se ga je zato v norišnico, da se opaža njegovo duševno stanje. — Nov pretendent v Maroku. Iz Tangerja se poroča berlinskemu „Lo-Jlalanzeigerju", da so plemena iz okraja Šanja proglasili brata novega sultana Mulej Mohameda sultanom. — Madžarska dobrodušnost. Pariški list ,,Matin" je poslal svojega poročevalca na Avstrijsko, ki je govoril tudi z ogrskimi državniki. Na vprašanje ali vsled aneksije Bosne in Hercegovine niso nastale morda kake notranje spletke, je odgovoril Wekerle: „Na noben način! Bosna in Hercegovina sta že nekdaj pripadali Ogrski in je torej čisto naravno, da ji pripadejo tudi v bodoče." Pa stvar menda le ni tako priprosta, kakor si jo predstavlja Wekerle. — Kako je postal Gambrinus patron pivovarnarjev ? Ko so se Nemci v severni Nemčiji stalno naselili, so že vživali alkoholne pijače. Varili so iz ječmena, ki se je imenoval v anglosaškem narečju „bere", poseben napoj. Ta obrt se je posebno razvila pod vlado Ivana I. gospodarju Flanderskega in Brabauta, Iz njegovega imena Jan primus je navstal Gambrinus, mitični kralj ali pokrovitelj pivovarnarjev. — Finska je dobila akademijo znanosti. Ta mali narod si je sam ustvaril svoje šolstvo. Ima že vseučilišče in politehniko ter čudovito razvito strokovno šolstvo. Krona vsem tem kulturnim zavodom bode nova akademija znanosti in umetnosti. — Nobelove nagrade. Nobelovo nagrado za medicino je priznalo razsodišče ruskemu učenjaku Mečnikovu v Parizu in dr. Ehrlochu v Franko-brodu ob Meni, za fiziko prof. Klav-ckemu na berolinskem vseučilišču za književnost pa pesnici Selmi Lagerloeff. — Naslednik Haeckela v Jeni. Kakor se poroča „Frankfurter Ztg.", bo naslednik Haeckelov na vseučilišču v Jeni zoolog dr.* Lang, ki sedaj predava zoologijo in primerjajočo anatomijo v Zurichu. Izkaz prispevkov za Sokola v Št. Juriju ob Juž. žel. Iz nabiralnikov pri g. Al, Nendlu 20 K. pri g. Oernovšku Iti K 11 v. pri g. Dobovišku 12 K 22 v, pri g. Vugi v Groblnem 6 K 78 v; po Janezu Osetu daroval naroden župnik 2 K. Mlinar Anton, železn. uradnik v Celju 1 K; gospica Minka Razboršek 1 K; g. Andrej Oset nabral pri gostiji PlavStajnerjevi v celjskem Nar. domu 5 K 75 v in na Ponkvi ob priliki otvoritve gostilne gce. Anice Vrečkove 6 K 4o v; g. Sevnik, Dramlje 1 K; gca. Rezika Vrečko nabrala domav7 K; g. Kristan, filozof na Dunaju 5 K; g. Čretnik Ignacij 1 K. Prej izkazanih .............. 418 K 90 v sedaj................. 85 K 22Q isi 4--. Fino ter okusno italijansko namizno intportirano arabsko trikrat na teden svežo opaženo ©Sjef S°kfile' Ogrske salame, švi- S radajnsko, slatinsko kislo »orto. G .ulico, IjFffli aal S9IK ffl žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno. §ppj».fff fjgg 8 Pečovniških jam. v celih vozovih. Prodaja na drobno in 263 —34 ■ISš rar 51 __ Blasnikava in druži se dobiva na drsbno in debeio v Zvezdi trgovini v Celju. Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa. (IV. pomnoženi natis)..........K 1'— Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana K 1'60, eleg. vez. „ 2'40 Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal dr. J. Romih..................................„ 1'60 Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle obč. področja, spisal dr. I. Dečko, I. zv. K 3'60, trdo vez. „ 4'40 Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Tehar- čanov IV. natis..............................„ —'80 Kmetijsko gospodarstvo, II. popravljeni in pomnoženi natis. Spisal V. Rohrman, vezano v platno .... „ 1'60 Zbrani spisi P. Pajkove, I. zv. broširan........„ 2'— Zbrani spisi P. Pajkove, II. zv. broširan, K 2"—, eleg. vezan „ 3'— Zabavnik, spisal A. Brezovnik............ 1'40 Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Belč........„ —'80 Luči, Funtek, broširane K 1'40, vezane........ 2.20 Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, eleg. vezane....... 2'— Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan ... „ 5'— Naš dom. I. zv. Vsebina: „Cesarjevič in sestri dvojčkinji" in »Krajevna kronika Teharskih plemičev", broš. „ —'50 dom. II. zvezek. Vsebina: „Zadnji grof Celjski" in „Iskalci biserov na otoku sv. Duha", broširan . . „ —"50 dom. III. zvezek. Vsebina: „Vojna leta 2000" in „Loma in na tujem", broši.an ......... —'50 Naš Naš Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: »Ciganka", izvirna povest ter razne humoreske, broširan.........K —'50 Naš dom. V. zvezek. Vsebina: „Pavlo Črnokril", „Nu, občinstvo", »Ljubezen do domovine", „Pesem o hudourniku", »Karin" in »Plesati ni znal," broš. . „ —'50 Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: »Pevčevo srce", »Krvava svatba v Kijevu", »Prijatelj Lovro"....... —'50 Naš dom. VII. zvezek. Vsebina: »Palica Petra Gašparja Sveteckega", »Zvonikar", »Sodba", »Poezija in proza", „Vij" . . . .............. —'50 Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane.......—'24 Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde nanovo zasajati in obdelovati, broširan.....„ —'60 Dr. A. Božič: Lovski zakon za Štajersko, kartoniran . . » 1'20 Der Panslavismus. Eine nationalpolitisehe Betrachtung broširano.....................—'60 Prof. Jos. Kožuh: Navodilo h kartografičnim osnovam, vezano v platno.................4'— Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h kartografičnim osnovam, broširano..................„ —'20 Red za šolske sluge........ .......„ —'24 Šolski red......................—'30 Madeži in njih snaženje, praktično navodilo, kako je snažiti madeže na raznem bJagu. kovinah itd. kartonirano...................1"— Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič.......—'40 n OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo cenj. gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino je dodati za knjige v vrednosti do I krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., čez 2 krone pa 30 vin. E1IS =11= 3i£ ny 31* BS Trgovina knjig, papirja, pisalnega orodja itd. Prodaja igralnih kart. jjj =fF==n-—\\M Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila i m i §1 1 iOfae! Saimic v »Narodnem domu' ¥ G@ljw Velikanska zaloqa ur, prstanov, uha- —. — nov, verižic 1.1 d. Velika izfoer očal ter optičnih predmetov. Velita dsl^unica za ssakoursfno popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite senike ^.rSS "8toni 'focrca postrežba! Ifeke cerse 565 11-8 It WE medna trgovina ^ Ptujp priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnihe, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufakturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidnal _ 536 41—32 -H- i Kupujte narodni kolek! Mirani narodni koledar je ravnokar izšel in je dobiti v Zvezni tiskarni v Celju. ;] Cena: broš. K 1'—, s poštnino Vred K 1'20 eleg. vezan K 1 50, s poštnino „ 1'70 s Koi nnjpripravnejša in najboljša Miklavževa, božička i« nsvoiet>?a darila priporoča lmm H3 PSI M&S iu m o a Gi m najboljših iwsi ter vsakovrstne plošče k zz^^^z m&azskaiičwim aparatom «,"' trgovina & železnino S5il?i£f&i€IJR"p 667 Peter USajdic v Celju. 6-2 latsmmvtatvumlillllll v '111a iivimiii i mi —i—rmrnui—i—tm iiiiiiiiii n~r—l—i i lelZO 1909. 1 rv&sm-JL-.-»bmf-.saraaig'! • vat« IVAN RAVNIKAR, Celje Telefon št. 17. G^Škcl C8Sta Št. 2i Telefon št. 17. Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in raznimi suhimi in oljnatimi barvami. Priporoča svojo veliko zalogo klneškega, ruskega in cejrlonskega čaja; naravnost importiranejra jamajka ruma in konjaka; vseli vrst namiznega in zdravilnega vina. Velika zaloga kave najrazličnejše kakovosti, surove kakor vsak teden 183 štirikrat sveže žgane. 37 Nanovo sem vpeljal raznovrstno pecivo za čaj, imperijalski in savinski sir kakor tudi pristne kranjske klobase in vsak dan sveže surovo čajno maslo, sardine, morske postrvi v olju ter razne druge delikatese. Za božične praznike še posebno priporočam razne vrste južnega sadja in pristno strd. Bogata zaloga stearinskih, voščenih, nagrobnih in božičnih sveč. Svinjerejce opozarjam na „Lucullus", s katerim najhitreje in najceneje zredijo svoje prašiče. Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno. Zavitke priporoča Zvezna tiskarna v Celju. POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ===== rezervnega zaklada. = M v lastni hiši Narodni dom Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in | = praznikov. = j V____/ Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4^/2 'Vo* Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju. 80 48-45 Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'. Edino narodno kamnoseško podjetje v Celju. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba. Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbe« nih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov cementa. in Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obliajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje! puliranje in stroganje kamena s stroji. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:;: lavanje napisov v iste. ::: u- JnžnoštajcrsHa hranilnica V (etjn v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se 79 48-45 južnoštojerske hranilnice pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v južnosta]ersko hranilnico. varovance in zahtevajte pri sodiščih, TRGOVINA V CELJU I ZVEZNA ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. iss K> ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, | gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. <» # Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr. TRGOVINA S PAPIRJEM, PISALNIM f s= IN RISALNIM ORODJEM s= <$> <$> <$> LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK NAJVEČJA ZALOGA vseh tiskovin za urade in privatnike ceniki brezplačno na razpolago SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. »..-X ! • a . K seziji priporoča: Lampijone, Serpentine, Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto. 54 80 Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo najobširneje založeno trgovino novomodnega sukna in volnenega blaga za obleke, kostime, bluze itd. po W najnižjih cenah Karol Vanic k Celje & ffarodtti dom