88. številka. Ljubljana, petek 18. aprila. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-o^ersko dežele za celo leto 1*5 gld., za pol 1-ta 8 gL, za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld^ za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ae raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vre, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dij ake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J gld. <r>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačajo od četiristopne petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 8 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
beremo na strani  14.063 protokola od seje 5. aprda v TaaffejeVsBI govoru te besede:
„Der Herr Abgeordnete aus Miihren hat mehrcrc Aeusseruiigcn gemacht nnd ersviilmt, dass durch das Vorgehen der B e h o r d e n, namcntlich durch d i e A ni mo sitilt, vrelche manche Be-amte gegenftber der slavischen Nation hiitten, das nationalc Getiihl verletzt werde. "VVenn dies vvirklkh gcschehen sein solite, so kann icli nor Bagen, dass icli es auf das L eb h al teste bedauere und dass icli nach Mogliclike it dah in wirken werde, dass sich der Beanite vor Augen halte, dass es sei ne Pflicht und Schuldigkeit ist, gegen-ttber jeder in Oesterreich lebenden Nation — denn jede Nationalitiit, die in Oesterreich lebt und osterreichisch ist, hat gleiche Ilechte mit allen anderen in diesem Kaiserreichc lebenden N a t i o n a 1 i-t & te n — in gleicher "VVeise zu verfahren und dass er seine Pflicht verletzt, wenn er irgend eine Animositiit, sei es gegen die slavische, sei es gegen die deutsche Nationalitiit iiussert."
To so ministrove besede v originalu in po Btenografckeni zapisniku. Zdaj pa avoje in „Tagblattove" bralce na pričo kličemo, kdo zavija: mi ali Schrev-Tagblatt?
Schrey je sam bal se, da bi ministrova beseda, naj uradniki nehajo kazati animoznost zoper slovansko narodnost, mogla vendar le upliv imeti. Zato je Scbrey ne le poprijel ae zopet žurnalistične polemike m zavijače, temuč predrznil se je celo v delokrog c. kr. deželnega predsed-
nika ix) s ur i in na uradnike oni „ukaz" spisati in razposlati, katerega smo mi pred-včeranjem v originalu priobčili na čela svojega lista.
Sicer smo pričakovali v včerajsnjej Laib. Ztg." ali vsaj v „Tagbl.u kacega pojasnila o> tem famoznem Schreyjevem visocem ka/inskem rlassu", ali nič nij bilo brati. Pa naj bode kakor hoče: mi smo preverjeni, da bode naša naredna stranka, ki je mnčne in teške borbe vajena, pa nikoli prestrašena, doživela še časov, ko ne bodo ukazi iz kazine od Schreya na uradnike nič več upliva imeli. Vrč hodi po vodo, dokler se ne ubije.
Napad na ruskega carja
zanima ves svet zadnjo dneve najbolj. Nemške novine pa tudi pri tej priliki ne morejo zakrivati svojega ljutega sovraštva do Ruso? in Slovanov, in vpijejo, kako je napada le kriv ruski absolutizem. Hitro so Nemci pozabili Hodela in Nobilinga, Pasananta in druge podobne Neruae. Napačno bi tudi ne bilo tem Nemcem, ko bi najprej pred nemškim pragom pometali, in še kje drugod za svobodo vseh govorili.
Iz Peterburga se o napadu javlja po telegrafu 16. aprila: Za sojenje napastnika bode se osnovalo najvišje kazensko sodišče. Prvo preiskavanje vodi senator Leontijev. Zločinec se imenuje Aleksander Soloviev in je bil učitelj v Toporezu (Pleskovu). Poročilo, da je hotel ostrupiti se, ko so ga prijeli, nij resnično. Kri je pljuval le vsled tega, ker so ga ljudje tepli, ki bo ga po strelu na carja prijeli.
Kdo zavija in pači.
Glasilo naših ljubljanskih nasprotnikov, „Laibacher Tagblatt" ima v sredo večer še jeden res spisan in ne iz tiska izstrizen ali ukraden članek, v katerem se nadalje ljuto Brdi na nas, češ, da smo v »Slovenskem Narodu" zadnji izrek min istra Taaffej a na pačno in strankarsko citirali, in da smo iz ministra Taarlejevih besedij hoteli dokazati, da je vsak, kdor predloženih klerikalnih (t. j. narodnih. Ur.) kandidatov ne voli, sovražnik slovenske narodnosti. Tega posled njega mi nijBmo nikdar dokazovali. To je J5chiey-Tagblattova Bstrankarska zavjača," resnica pa nij. Mi smo namreč le hoteli dokazati, da oni uradniki, ki v Bercu narodno mislijo, ki mjso nehali biti Slovan je in ki niJBO postali še ščitonosci Nemcev in germansko-te v tonskih skrivnih namenov, da oni uradniki smejo z nami voliti; mi Brno hoteli dokazati is ministrovih besedij, da taki hujskači, kakor je dr. Scbrey jeden, ki hoče da j>% priseljencev njegove nemške narodnosti vlada nad 95% domorodnih Slovencev, — da taki hujskači ne smejo več uradnikom ali komu druzemu pridigovati, da smo mi „staats-feindlichu in Bog ve kaj, če na glas povemo, da Brno in hočemo biti Slovenci in SI o vanje, naj bomo v katerem stanu koli je.
Schrey-Tagblatt pravi da smo mi Tab t Ve jeve besede krivo citirali. Ali mi Brno jih do besede preveli iz „Presse" ustavovernega oti-cijoznega lista, neimevši še stenografičnega zapisnika. Zdaj leži tudi stenograficni zapisnik one seje državnega zbora pred nami. In tu
k&fttek. ™~
Skrilovska modrost in „Pikin Jo že k."
(Konec.)
Pikin Jožek je rad prepeval tudi znano Ribniško pesen „o konji'', ki ima te besede: Potlej pride Mioina Pika, Iuo vsega konja prežinika.
Ko je odpel „Micina Pika", \selej se je zarezal, ter naglo, kakor vskokoma, z Ribniškim glasom povedal: „ni je bila moja mati in jaz sem nje ljubi sin; zatii se iineniijeni Pikin."
Ta človek je imel nekoliko Bliivice po svojej okolini, da-si je bil krvavih očij iu krmežl.uv ter zamazan, časi tudi malo raztrgan, kakor vsak prosjak. Ipod čela so se nanj ozirali 8an:0 žandarji, katerih je tedaj hodilo mnogo po deželi. Zato bo mu je tudi jednoć naLodoma prij otilo, da bo ga v Ribnico na odgoa dali z odkazauim potom. Do
Ribnice od tam je samo tri ure hoda., a on je potreboval tri tedne: vsako uro po teden di ij. Obial je v tem časi Obloke, meniševsko zemljo, Ciikilirci, in bog si vedi, kod je še drugod lazil! Kadar napoded vender pride v Ribnico demo v, — kaj so mu hoteli? Smijali so se gosj oda po pisarnah, ker so vedeli, koga imajo pred Boboj.
Tak mož je bil po deželi razsejal nato pesen, katera se je imenovala „Skrilovska modrost", kakor bi vse zabavijauje letelo na s-amo Skrilovico, kar ne more biti, ka)ti Sktilo\ica je t-elšče, ki na holmi čepi nad „Dvorsko Vasj6", ter ima zelo malo hi?, a bnića in žandarja nobenega ne. Vidimo, da je pesen te va;-i ime nalašč podteknila, namesto drugih pravih inion. Tudi je na koaci treba povedati, da pesen zdaj uže nij vsa taka, kakeršna je bila prvič; nje oča jo je nekoj popravil, kakor se kaže. To opominam, da bi me kdo ne izkušal na lah' staviti, ako mu je morebiti znana v Bvojein poprejšnjem lici.
Gospoda moja, poslušajmo zdaj samo pesen, katero sem uže tolikrat imenoval.
Skrilovska modrost.
Bilo je prerokovano,
Da tedaj gorje vasem, Ko gospodstvo v roke dano
Bode kmetiskim ljudem.
Zdaj p išli so taki časi
K nam za grehe od boga:
Ta so za župana glasi, Ta bc glasi za moža.
Skrilovfca bodi priča,
Kar sem rekel, da je res: Tam je pol vasi biriot
ln ie pet žandarjov vmes.
Bkrilovljanl so se zbrali
In zmenili so tako: „Mf zdaj hodomo vladali,
Tepli kmeta za uho !u
„Perutniee smo razpeli.
Bom«, kakor ptičji rud, Vso dežel) pod-s« vseli i
Jaz gospod in ti gospod!"
Car je odgovoril deputaciji dostojanstvenikov, ki so mu čestitali: svojo novo rešitev imam zahvaliti božjej previdnosti, in vidim v njej odkaz, da je moje življenje domovini še potrebno, katerej bode on, car BluŽil še svoja zadnja leta s dosedanjo ljubeznijo.
Samodržnih carjev, ki so govorili tako, da služijo domovini, nema svetovna igo-dovina mnogo. \z teh krepkih in pogumnih besed j jo pa tudi videti, da t-e ruska razumna narodna družba od najvifjih do navadnih nižjih krogov nu h če dati strahovati malej pie-drzncj dro hali, ki le sovragom Umije na veselje ruje po skrivnih rovih z^oduje revolu-lucije iu ueplodnega nečega nihilizma.
Na ogovor maršala plemstva ruskega pak je, tako poroča drug telegram — rekel car, da hoče vrhu VBega in proti vsem dogodkom ostati na potu zakona, vendar predre napadanj ga sili zoper Bvojo voljo izredne naredbe storiti, ne za sebe, nego za rusko dru J bo.
Napad bode torej imel najbrž baš protivne nasledke od onih, katere so napado-valci doseči hoteli. Daj Bog da bi ti nasledki zadeli le krivce ne pa tudi nedolžnih ljudij in poštenih idealistov.
je Turčija imenovala Aleko pašo (Bogorides) za guvernerja vzhodnje Kornelije.
Sultan je telegrafi>no čestital ruskemu carju na rešitvi iz nevarnosti.
Da je nasvet mešane okupacije vzhodnje Sluten ti/v popolnem propadel, poroča se tudi iz Anglije in angleški listi so zdaj iznašli, da to nij nič 'koda.
X<'in.iK* cesar pride od 16. do 20. junija v Toplice na (Ješko.
Politični razgled.
V Ljubljani 17. aprila. Hi'i-11'iii  «f»or*  menda   nže denes začne Bvoje zasedanje, zadnje svojega življenja, potem pridejo nove volitve. — Agitacije za te so se uže začele. Na češkem se mej Nemci baje dela nova „patrijotična" stranka, ki si je v program zapisala: varovanje pravic katoliške cerkve, protivljenje proti novej prisilnoj Soli, razvoj ustave v tem smislu, da se dele gacne okrepo in da državni zbor zadobi več pravic nasproti < Igrom; da se interesi kmet skega in obrtn<škega ljudstva bolj varujejo; da Be liharstvo (oderulntvo) odpravi, a volilna pravica kmetom ugodneje i/premeni.
Uradna „VViener Abendpost" poroča, da je naš precej,  ko je dobil prvo vest
o rešitvi ruskega carja, telegratično čestital mu V ii «■ «lr
Iz Mlin*** poroča telegraf: Papež je telegrafi ral ruskemu carju čestitanje, ker bo je rešil iz opasnosti.
Albanski poslaniki so odšli v Pariz. Oni terjajo, naj Albanija ali cela pri Turčiji ostane, ali pa cela h Grskej pripade.
Iz Carigrada javlja „N. Fr. Pr.tt, da
Dopisi.
I k 'frNtit 13 Aprila. [Izv. dop.] Turna Italijanisimi v Primorji" nij in ne bodo še kmalu do kraja ra'pravljen, kr i hum* močij svojih in strasti od fanatičnih pristašev tako zvane „nerešeno" Italije se je pričelo še le. Deželni zbor tržaški jo dobil sicer zdaj nekoliko drugačen obraz, nego ga je imel preje, progreBovci tam notri ne bodo imeli prilike tako odločno protiavstrijsko politiko tirati, kot so jo doBlej, ali ravno radi tega, ker so jim v ustavovernej korporaciji za njihove demonstracije in ljubkovanje I lačnimi potomci Ho-mula onkraj Soče odvzeta tla, baS zaradi tega bodo napenjali vse svoje moči, da bodo na enej strani izgubljeno — na drugej nadomestili. Prilike za to pak ae jim ne manjka, marveč jim je še prav ugodna, in razni od nošaji podpirajo celo njih nakane. Kaj je pro-gresovcem na tem, če so v tržaškem zboru bili vrženi le Bedla? Računajoč na slabost materijalno jim nasprotne stranke, nebrižljivost vlade, mej tem ko sami pazo" na vsako malenkost, ki bi jim mogla koristiti, posrečilo se jim bo morda često v deželnem zboru samem ce'6 vajeti dobiti v roke. Če ne to, pak se jim odpira široko polje v tužnoj Istri, kjer bodo sijajno lehko dokazali svojo moč.
Narod tu se ne zaveda svojega pokolenja. Živi v najubožuejsih razmerah, v siromaščini, V odvisnosti od gospodarjev italijanisiinov v lastnej zemlji, čuteč te^ko breme tujega na-silstva. Kdo mu pomaga, kdo se ga usmili V Skrbelo se nij nikdar, da bi se v narodu razvile njegove duSovne sile, da bi mogel potem po svojem lastnem razsojevanju Bkrbeti tudi za oboljsanje svojega materijulnega stanja. Mlačnost ter indiferentizem, to kraljuje tu, kjer bi trebalo najzavednejšee,a političnega življenja.  U/.rokov, ki so to zakrivili, ne treba naštevati. Kaj pomaga čitalnica, kakor je na priliko v Škeduu, ako se pa narod, prosti narod zanjo ne briga   Prostak je odvisen od
„l'rvič pitno nan-dtiuo, Da mi prvo milo glavo,
Tor nikogar no žonftno, Kdor no orjo pol zem'JA."
„Kočarji, sinokirji, posli Nakote nam kup otrok :
IVniimi jih ml, njih osli, In ob našom večni bog!"
„Drugič naj ho to postavi: Ti no nosi, ni v rokah,
Ni na plečih, ni na glavi, H kratu baba no v iicckah!"
nVoa in konja ti je vzoti, Oe po cepec groA v goro,
<"'o po seno v lanolćtl Ali v Bolnik po glavo 1"
„Tretjič z ognjem so no šali, Kini v poči, ne po tleh;
Praaca no sinodi na tnali, Z no/, ni hipi ga na mrli!14
„/umij na pod korana, Repe, doboljačo ne;
Da g:i raca vr'okljuna, Kdor sami') tabak z ižge !"
„N:»j četrtič propoveino
Kjo pobrati kako stvar; Gorje mu, o komor zvemo, Hodi pošten al' slepar!"
tBodl mdtik, bodi žena,
BogaUneo al' bonlč: Vžo krivica jo stvorjona,
Če pubort'š gomb od hlač I"
„Ziuiiijič ukrenlmo tudi,
Naj ho ječa ogradi, Da se notri vsik začudi, Kdor županov no časti."
„T.-uukaj bridko naj so posti
V kladi nepokorno! trd; Komur dneva "U »adoetl,
Hodi osem dulj zaprt!4
nTo vam jo lapoved naia,
To S k ril o v 8 k a Je inodioal : Starim kmetom nova kll«, Zdrava kas.i, trda kost!"
S rob o č;'i n.
naseljenih Italijanov in i tal i jančičev, nanje je navezan, in paziti se mu je, da se jim ne zameri, da mu ostane vsaj ovsen kruh Narodu primorskemu njegova narodnost nij mari, ne sme mu biti, drugače se mu srdi njegov doslej vedno protežirani gospodar, oholi Italijan.
In od dne" do dne" raite upliv italijanis'-mov mej primorskim narodom. Lahoni «0 Imeli nezvezane roke, od višjih krogov se nij ničesa zoper njihovo prepariranje primorskega naroda za italijanskega mrdnha ukrenilo, od tod je tedaj pršlo, da so lahoni primorske Slovane ustrahovali, da so ti postali sužniki lahonom, lastn'kom zemljišča.
Tu sem mej prosti narod obračajo lahoni tedaj Hvoje oči, tu upajo doseči svojo namene in nadomestiti rtno, kar no zgubili v tržaSkom mestnem in deželnem zboru. In kdo vi\ kaj potom, ako se tem ljudem ne ostavi niih rokodelstvo, kar se mora na vsak način zgoditi. Kako?
V prvej vrsti obuditi se mora v primorskem narodu samosvest. Da se to tem preje zgodi, na to delavati morajo one strani, ki so pri tem najbolj interesirane, ki bodo imele največ koristi. Ako vladi, koja mora uvideti, da se dogodjaji v Primorji dotikajo življen-skega interesi države, nijso znane vse <5rie razmere, nko je slabo podučena o pravem stanju primorskih Slovanov, tedaj naj zna, kaj da jej je takoj storiti. Na to pak naj pazno svoje oko obrne in pomaga narodu, ki stoji nepremakljivo trdno na braniku zoper drživo izdajalno rovanje znane stranke v Primorji. Narod tu užo instinktivno ne mara za pristale te stranke, ali on ječi v nie okov'h, odločno se jej ne more ustaviti, uže iz preje navedenih uzrokov ne. Ako tedaj vlAda pomaga primorskim Slovenom, pospešuje prospeh Avstrije ter uničenje lahonske stranke pro-gresovcev.
Ali tudi zavedni rodoljubi primorski si pridobijo lahko nepozahlj'vo ime. Njim se odpira široko polje, kjer si bodo nabrali lahko nevenljivih   zaslug.   Narodnjaki,   posebno vi čitelji in  duhovniki v Primorji, vas po'.ivliemo, otmite rodni si narod,  moj katerim živite,   pogubne duševne trne. Prostak nema časa, da bi novino čital, često nema prilike,  ali nadvlada jo drugi uzroki,   — p o d tlite ga  vi,  kaj je pravo in kaj ne; vzbu-ajt.e vi v narodu oni čut, da se bode splošno pričel zavedati, da je Slovan, da je njegov nujostudnojši sovrag od sosed,   ki  ima od nekdaj uže znane,  glasovite lastnosti. Kier n kadar umrete, ob nedeljah, praznicih, zbirajte prosto ljudstvo, pripovedajte  mu o zgo-lovini Primorja, o Avstriji in nje vladarjih, o Slovanih.   Povejte ljudem, da so Slovani, da večina avstrijskega  prebivalstva je slovanska, da neki tujci nas Slovane hočejo iz-nar.uliti, iu da le pod vi tdurjem Habsburžanov mora BreČnO iu mirno živeti , Avstrija, in pre-roditi se nuše Primorje.
S takim de ovanjeni od omeujenih stra-iiij se bode zatrlo v Istri vse, kar je tdovan-skeinu preb valstvu in ob jednom avstrijskej državi v pogin od izdajalskih lahonov ae u-kanjalo.
t v. DMitovljkiil 10. aprila (I/viren dopis.] Tukajšnjo st.iesmstvo občine Diito-vlje je dno JJO. marca t. 1. enoglasno sklenilo slovesno obhajati srebrno poroko nadih presvitlih vladarjev, cesarja in cesarice, iu s Um pokazati zvestobo in udanOBt našo do pre~ ljubljene habsburške rodbine. Dne 28. aprila ob 7. uri zvečer boile se zažgal velikansk kres
na hribu Zekancu, kateri kros bode dajal stoj Sar daleč po adrijanskem morji do meje lašie dežele. V vasi pokanje možnarjev, in svirala bode domača elujoča godba cesarsko himno pred stanovanjem gospoda župana in c. kr. poštsrja, in potem bo obhod z godbo po Ct» lem Belu. Dne 24. aprila na vse zgodaj pa obhodi godba selo, in prične spet pokanje možnarjev in zvonenje; potem ide starešinstvo skupaj do malega hnbča, ki je zdaj imenovan Prelovec, in je izbran za pogozdenje. Ta hribec bode startfi nstvo tisti dan prekrstilo V hribček za spomin srebrne cesarske poroke in bode imenovan od zdaj naprej Franc-Josipov hribček. Ob enem bode tudi starešinstvo samo se potrudilo tisti dan nekoliko drevescev posaditi v Čast srebrne svatbe cesarske. — Po končanem delu pride starešinstvo skup ij, iu gre ob 10. uri k slovesnej potej ints , katere se bode tudi šolska mladina udeležila. Popoludne bode skupni obed starešinstva, h kateremu bode tudi čeBtiti gospod duhovni Jarnij llrence, in drugi rcdoljubi povabljeni. Mej obedom Trstile se bodo napitnice na pre-Bvitlega cesarja in cesarico, in pela bo bode cesarska himna, in potem primerne slovenske pesmi, pokanje možnarjev se bode nadaljevalo in obhod z godbo, vihralo bodo zastave cesarjeve in narodne po celem solu, katero bode posebno praznično okinčano.
Is i'.r.ql4M-|liiil4<»£-.* oKntJU po četkom aprila. [Izv. dop ] Zuani  pregovor ne glasi:   „Človck se mora učiti do smrti". Da ta izrek ne Vele le nekatere stanove, temveč da se Mitoza Črez stanove vsake vrste, to je samo ob sebi razumno. To reč razkladati de nos nij sicer moj namen  Denes hočem o drugoj   stvari govoriti,  in da  proidem  k svojej stvari precej naj bode dovolj  besedij. Vedni t. j. doBiuertni  uk,  kakor je zgoraj rečeno, potreben je vsem ljudem, tedaj tudi učiteljem Iles da se dandtnes mora učiteljski pripravnik dobro truditi, da dospe do učitelja. Veliko potrebnih rečij se nauči v Soli, a marsikaj, k»i pozneje pri podučevanji mladine potrebuje, pa tudi v šoli ne izve.   Ako Bi na ta način pri pravnik na pripravnici ne pridobi vseh ved nostij, kar jih  pozneie potrebuje,  kje, na kaki način in s čim si jih bo pa poineje, ko šolo zaputfi iu svojih učiteljev več no sliši, pridobival? Knjige, pedagogični iu podučni ča sopisi, ti ho mu dobrotniki, učitelji in pomoč v pozneje.  Teh reči naj se tOfaj Učitelj po prime, tu naj si išče pomoči, k tem naj Be zateče v stiski. Knjige so knjige in te veljajo mnogo novcev. Kje si bode toraj odgojevaltc knjig iskal? Vsako reč kupovati mu ne kaže zaradi   prevelikih  stroškov.   Pomoč  k temu imamo sicer par slovenskih pedagegičnih listov, a i/, onih si učitelj ne more vsega pridobiti. Cesar želi; kajti časopisi, ko enkrat eno reč prinesejo, jo vdrugič ne več. Iu učitelj, kateri j« te liste znpozuil, no more si potom poma gati.  Vprašajmo toraj  nafte nasprotnike, kaj hočemo storiti iu kam se obtrniti, ti nam bodo morebiti vedeli svetovati.  Brž ko ne bi ee on h nasvet sukal okoli kucega „druže g u aweigvtreina°.   Kaj? take  družbe, taki Bholi, to je pri nas nemogoče.   Vprašate li zakaj? L hko vsakemu hitro odgovorim, llj seda z društvom   Bz\veig.tretn" je pri nas še bolj neznana, kot španjsk" vasi.   P4 bodi bi, ko bi b L« nam tuli to znano, kaj bi nam koristilo, ker nemamo moči, katera bi ta „vcivin" vod Iu, ga trosila in sejala mej narodnjake. Da pred povem, manjka nam gg. K. in T. iz
Notranjskega. Ko bi ta dva gospoda prišla in pripeljala saboj že dobro znanega pregan jalca V., potem bi že morebiti poskušali trositi ljuliko med dobro seme. A mislim, da nj;h ljulika bi ne dobila dobre podlage in vetrovi bi pripihali in jo nazaj na srečno Notranjsko odveli, in vse Gorenjsko bi jim z založeno zaušnico srečno pot voščilo. S to rečjo ted*j nij nič.
Velevalo se je, da se mori v vsakem Šolskem okrajn ustanoviti ok ra j n a učiteljska knjigarna, Ta boli učiteljem v pomo* v takej zadevi. Ziukazalo po je, kako se mora ustanoviti, kake reči si omisliti, da bode učiteljem res v hrambo v vsakej okoliščini. Šolske bukvnrne bo torej odmenjene učiteljem svojeera okraia pomagati.
Da so se tako knjigarne povsod ustanovile, ne dvomim. Povsod tedaj in tudi pri nas. Kie in kako si pa take bukvarne dobivajo svoje knj;ge, je, kakor sem poizvedel, sem ter tja nekoliko drugače. V nekaterih okrajih so knjigarne podprte z učiteljskimi doneski, kateri vsled ukaza Rlav. ministarstva za uk in bogočastje od 15. grudna 1871 štev. 2802 znašajo W/«, a v drugih okrajih pa tudi brez tega obstoje. Pri nas je prvo uvedeno, torej plačujemo knjigarni, nekateri več, nekateri menj, kakor ima kateri dohodke. R'ikel aem, da plačujemo. Da plačuomo, a čemu in zakaj? je nam novincem čisto neznano. C u-dno je rea to! Več mesecev sem u>.e v tem okrnju nastavljen, vsak mesec moram plačati za bukvarno, pa verjemite mi ali pa pustite, da še do Rednj ne vem kje je tista naša okrajna učiteljska knjigarna, Še menj pa, kaj ohseza. Rad bi si ze kako knjigo izposodil, a Obrniti se ne vem kam ! Vprašam vas odbornike našo knjigarne: „Vam je li znan zgoraj omen:oni mm'Fterski uksz ? So vam li znani njegovi Li veste kaj zahteva štev. 5 pod 11? Tukajšnja šola nij nova, je n>.e precej stara, a pri najbolj skrbnem preiskavanji in pregledovanji ne najdem mej Šolskimi rečmi nika-kor^nega prepisa vašega knjigarnega zapisnika.  Tudi prirastka nij nikakorsnegi dobiti.
Domare stvari«
— (f Peter Kozlor.) Z>pet je Binrt pokosila jednega za slovenski narod zaslužnega moža. Izdatelj „slovenskega zemljevida", mnogoletni odbornik „slovenske Matice" narodni deželni poslanec in namestnik deželnega glavarja, solastnik znane ljubljanske pivovarne, bivši notar, Peter Kozler, je pre.lvčeran-jem popoludne v 66. It'tu svoje starosti Ullirl l»o do'gej hudej bolezni. Hodi mu zemljica lahka in hvaležen spomin.
— (Volitev I. razreda v L j u b 1 j a n i) je izpalo tudi nemškutarskej stranki na korist, katera je od 198 prišlih glasov dobila jih 116. — Naših zopet mnogo nij bilo n a v 0-lišče spraviti! Boje ae vlade, boje* se uradnikov, raznih ozirov in zvez itd. Tudi ni| mej narodnimi volilci tega 1. razreda Še pravih agitatorjev dovolj, neinškutiirji jih imajo baš tu največ. Težava je s tac mi I udini. Ali vs trajnosti je stranki treba! de pomislimo tisoč letno zgodovine BVOJega naroda k«j hočemo hltrejdega prevrata prič,ikovati!
— (Za veliko javno s e r e n a d o v Ljubljani,) katero napravijo Blovenskl pevoi pod vodstvom g. Vojtehn V al en te pred Stanovanjem c kr. dež. predsednika 23. aprila na čast srebrne poroke cesarjeve, oglasilo se jo uze osemdeset slovenskih pevcev.
— (Čitalnica lj ubijan b k a) napravi
prihodnjo nedeljo, 20. t. m., eijajno veselico v spomin srebrne poroke Nj. veličanstev, katera Re začne b pevaniem llavdnove „cesarske himne" j po njej govori gospa Kranja Rivni-karjeva ^slavnostni govor", in potem po poje Tlende^nov zbor a Čveterospevcm: „Svoji k svojim".   Po besedi se prične izborni bal.
— (Za kosilo ljubljanskim uho-erim) je lindska kulrnja dobila od baronice Ristern 20 gold., od neimenovane r> gold., srer pa je od druzih dam nabranih bilo 113 goldinarjev, tak6 da bode 24. aprila moglo hiti r>00 mestnih ubozih s polnim kosilom zastonj pognstenih.
— (Iz Trsta) je od'el v Sarajevo za vladnega tajnika koncijiist Fran JelušiC, narodnjak iz Kastva.
— (Iz Celja) se nam niše: V nedeljo 20. aprila napravi celjika čitalnica v dvorani pri „zlatem levn" (Hotel goldenen Liivvenl ▼ spomin srebrne porok« Njiju. Veličnnstev presv. cesarja in cesarice „pevski večer* s sledečim programom: 1. IDvden: .Cesarska himna", zbor; 2. Nedvel: „ Popotnik", zbor; 3. Ll-sinski: „Prelja", zbor; 4. Dr. G. Ipavec: „Savska", zbor; 5. Nedvel: „lložiea", osmospev; f>. Kocijančič: „Oblačku", zbor; 7. Mašek: .Pri zibali", četverospev; 8. Lisinski: „Tuga", bftssolo s spremljevanjem glasovira; 9 Dr. B. Ipavec: „Domovini", zbor; 10 pl. Zaje: „U boj", zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osobo 40 kr. Cisti dohodek je namenjen podpornej zalogi celjske gimnazije. Kolikor se spominjamo, ho to prvikrat, ko bodo slovenski pevci v Celji izvan čitalničnih prostorov nastopili ter tu nosili pesni naše domovine pred večje občinstvo. Upati je, da bo ta prvi poskus našel mnogobrojno občinstvo; upati je, da bodo bližnji SivinPanje pošteno število občinstva postavili. Saj ae popeva zraven v korist po večjem Savinčanom-diiakom. Pelo Be bo dobro, število pevcev bo 30. Pesni so skozi in Bkozi lepe. Torej na noge v nedeljo!
— (Od sv. Križa pri Ajdovščini) Sfl nam piše: Šolska mladina dvorazrednice v sv. Križu pri Ajdovščini, praznovala bode slovesno dan srebrne poroke Njiju Veličanstev cesarja in cesarice, v ta namen napravila bodo dno" 20. t. m. ob 4'/a ur' popoludne veBelico s petjem, igro in deklaniacijaini.
— (Itovška narodna čitalnica) napravi besedo v nedeljo 20. t. m. v posebno proslavljenje srebrne poroke Nj. Veličanstev. Program je: 1. »Avstrijska himna", poje zbor. 2. Slavnostni govor. 3. „Našim bratom", poje zbor. 4 Deklamacija: „Sanje cesarja Rudolfi". 6. „Spomin in up", poje mešan zbor. 6. „To sem bil jaz", saloigra v 1 dejanji. 7. .Slovenska deklica", poje mešan zbor. 8. Tombola. 1). , II mini za cesarjevo poroko", poje zbor. Po besedi domača zabava po navadi. Vstopnina 20 kr. Sedež 10 kr. Ker je čisti dohodek namenjen ubogim bovškim šolarjem, Sprejmejo se s hvaležnim srcem tudi večji doneski. Začetek besede ob 7. uri zvečer. S obilnoj udeležbi najuhudneje vabi odbor.
— (Na  Dunaj)   gre  prihodnjo sredo
ob jedne] u i popoludne iz Ljubljane poseben
ele/.nisk  vlak,   ki p l|e lju 11 k slovusnostiin
cesarjeve srebrne poroke; ta tja in nazaj se plača v \o/u "j. razreda le 18 gold , v 3. raz-redu pa 12 gold.
— ((> d b o r ti r u ž b e k m e t i j b k e ) je imel 10. t. m. posebno sejo, v katerej je bil
nacrt pogodbe dodelan, po katerej je družbo kmetijsko volja sprejeti od c. kr. miniaterstva kmetijstva ponujena jej opravila, katera je dosihuial opravljala posebna c. kr. deželna konjerejna komisija, a je zdaj odpravljena. Poročevalec tej zadevi je bil odbornik g. Mur-nik, z odbornikom g. Seunigom vred, udom bivše konjerejne komisije. Če slavno ministerstvo odobri nacrtano pogodbo, je družbi kmetijskej zavarovana samostojnost v opravilstvu, a je tudi obvarovana v^akoršnih last n h t roško v, dela pa bode dotični odbor precej imel s tem novim opravilom.
— (Za stavljenje koz) so za 1. 1878 posebne nagrade dobili gg. ranocelniki: Valentin Vervar v Novem mestu (»3 gld., Franc Fine v Ljubljani 52 gld., Anton Pavlin v Črnomlji 42 gld. Pohvaljeni ao bili gg. ranocelniki Janžekovič z Vrhnike, Rupreht iz Pre-voj in dr. VavpotiČ iz Kamnika; dalje gg. župniki Zoreč v Dobrničah, 1'rokelj v 6t. Lo-renci, Ilofer v Čatežu in kaplan Zalokar v Mokronoga.
— (Iz Glamoča v Bosni) piše slo vensk vojak „Novicani" 14. apr.: Tretji bata-lijon našega polka še ta teden v Livno otide, in prideta na naše mcBto le dve stotini tudi našega polka,  in sicer 5. pa G.   Mestni po veljmk livenski general Latterer je iz Livne otfiel v Trst, in je poveljstvo izročil polkov niku Prigerju. — Vreme imamo jako lepo, mnogo uže se dobi pomladanskih cvetlic vseh vrat, in tudi lastavice so uže davno došle. Kmetijstvu je to vreme ugodno, in jeli bo kmetovalci uže orati, in žito, ki se jim je po delilo iz cesarskih žitnic, sejati.  Nadejati se je to leto obilneje žetve nego pretečeno, ko je le malokdo sejal.
— (Primerne spomenike na are brno poroko Njiju Veličanstev) je izdalo tudi „Vrtčevo uredništvo". Ti spomeniki obsezajo na t straneh rodo p is cesarske r'odo vino in vse bolj znamenite dogodke za življenje našega cesarja. Cena iztisku je 4 kr. in ae naročujejo pri „Vrtčevem uredništvu" Lingarjeve ulice štev. 1. v Ljubljani.
— (Vol velikan), o katerem smo poročali, je bil 6ni teden zaklan. Mesa je imel 12 centov, loja blizu 2 centa. Pravijo, da je bilo mesu, b katerim je mesar Črne Ljubljančanom o velikonočnih praznikih postregel, jako okusno.
Razne vesti.
* (Ponarejeni srebrni g oldinar j i.) Poročili Brno uže oni dan, da se uže nahajajo osobito na Dunaji ponarejeni srebrni goldinarji od glaževine. Dunajskej „Pressi" bo poroča zopet, da je pr sel predvčeranjem neki mlad mož v trafiko na LiechtensteinBkej cesti kupovat tobaka, ter dal takov ponarejeni goldinar. Prodajalka ga spusti kakor navadno VBacega, na kamenito pločo, in — Brebrmk se je razpotil na dva dela. Mož jih je na to oba pobral, ter jo popihal. Goldinarji bo iz vrstno ponarejeni.
* (Vihar v Szegedinu.) Velikonočno soboto po noči je v Szegedinu bil tak vihar, da je veliko odrov pri novih zidanjih podrl, les odua&al, šest ladij z živežem potopil, in povBod silno Škodo naredil.
* (S a m o u m o r s k a n o n o m.) V Komornu se je dne S. t. m. neki vojak kanouir 8 kanonom — ustrelil. Ne da je straža kaj opazila, splazil se je k jednetnu kanonu, po stavil se predenj, in potem smodnik užgal Ljudje so se bih hudo prestrušili tega strela, ne vedoč, kaj da se je zgodilo; šli so gledat, in naftli samo še kose trupla vojakovega. Vzel
si je ta življenje za to, ker je bil kaznovan od svojih predstojnikov na 5 dnij zapora doma v sobi, in je menil, da ne bo zato mogel avan-zirati do čaBtnika.
* (Čudna želja.) Nedavno je umrl v Zamošau na Štajerskem tamošnji poststnik Pulpach, star 00 let. V svojej oporoki, ki jo je spiBal u?e pred več leti, je izrekel željo, uaj se mu tretji dan po njegovej smrti K lav a odreže in narobe položi v trugo. Kakor si je starec želel, tako se j tudi zgodilo: predno so ga zakopali, so mu odiezalt glavo, in jo položili z obrazom navzdol v trugo
luirll ▼ LJiit>IJ»*ill.
v fltaalonJ boleh! j
1. aprila: Jura Dolinar, gostovalka, 70 1., valed oa'abljenji.
8, aprila: Filip Feminolo, delavec, 43 1., VBled vročnice.
4. aprila:   Marjeta  Česen,  dekla,  BO b. Vsled
OBlabljonja. — Mar j a Sever, gostov.dka, 73 1., VBled
otekline. — Franjo Koaumna, črovljar, 19 1., valod guojitve.
6. aprila: Marija Uovtnr, gostovalka, 72 L, valed oslabljenja.
7. aprila: Ivan Joras, sin tesarjev, 7 I., valed tuberkulozo. — Henrik Vukotič, frizer, 88 I., valed božjaati. — Jurij Vidmar, goatovalcc, H7 I., valod oslabljenja. — Urša Vidmar, gostovalka, 68 I., valed
oslabljen] a.
B, aprila: Jurij Kramar, žbičar, 32 1., valed od toka krvi. — Ivaii Svetlin, gostovalec,  02 I., valed oalabljeuja. — Matevž Lvtrič, delavec,  88 L, valed ognojitvo.   —   Marjeta Čopar,   sirota,  HO 1., valod oalabljeuja.
Tujci.
17. aprila:
Pri Nlomi« Bar. Rohršič iz Novega mesta. — pl. Veter, Hack iz Gradca. — Valer iz Koćovja. — Otto iz Dunaja. — Kuralt iz Novega meata.
Pri H»liftnt ltoller iz Dunaja. — Pugelj iz Maribora. — (illlck iz Dunaja. — Jančigar iz Starega trga. — Fnobl i» Diuinja.
Ormajaka borza 17. aprila.
»javimo Ujlegrafičnd poročilo.) Knotni dri. dolg v bankovcih .   .   65 gld. 20 Enotni driL dolg v srebru   ...   65 „80
Zlata renta.........77 .20
1860 dri. posojilo......119   „ —
A.kotje narodne banke   .... 808    „ —
Kreditne akcij........ 247    , 25
London..........117   „ 95
Srebro..........—   * —
Napol...........9   . 33«/,
C. kr. oekini........5   „ B4
Ortavne marka ...       ...   57    n 55
Vrini* cniiei
r IJubljani 16. aprila t. 1. Plenloa hektoliter 6 gld. 50 kr.;  — roi 4 gld 39 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; — ovea 2 gld. 98 kr.; — ajda 4 gld. 39 kr.; — proao 4 gld. 71 kr.,
— koruza 4 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.; — fižol hektolitor 7 gl. — kr.; masla Kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 88 kr.. — Ipeh triien— gl. 50 kr.; — ipeh povojou — gl. 60 k.
— jajce po l3/, kr.; — mleka Utor 8 kr.; — g^veduine aiiogram 64 kr.; — teletnino 56 kr; — avinJHko neao 50 kr.; — sena 100 kilogramov l gld. 78 kr.
— slame 1 gold. 51 kr.; —drva trda 4 kv. umu o v 7 gold   50 kr..- — mehka 5 *ld  — kr.
Circus Sidoli
na cesarja Josipovem trgu. (158) V petek 18. aprila ob V18 uri zvečer:
šaljiva predstava
nt horiHt vaeH olovvnov z mottoi
Kodor so hoće smijati, naj pride v cirkus!' Vdruirioi M<a**'i>a.
Vsemogočnemu gOHpodu je dopalo v njegovih nezapopadljivih sklepih, da je v vočno clomovjo poklical dones popoludne ob 1. uri i/, dolge in mučne bolezni preljubijonega so-proga in očeta, oziroma sina in brata, gospoda
Petra Kozlerja,
graŠčaka in posestniku rubrike,
previđenoga le sv. zakramenti za umirajoče. V 55. letu njegovo starosti.
Sprevod bode v petek dne 18. t. m. popoludne oh 5. uri iz graščino Leopoldsruhu na pokopališču pri sv. Krištofu, kjer bo bodo truplo umrlega dejalo v lastno rakev.
Sv. mašo zadušnice ae bodo brale v raznih corkvab. 1159)
V Ljubljani, dno 18. aprila 187l>.
Marija Kozler, roj Zorman, soprog*j Ivan in Peter, s na; Ema, Marija in Olga, hčere; Marija Kozler, mati; Ivan Kozler, dr. Josip Kozler, brata) Marija Obreza, roj. Kozler, sestra.
Mesto zdravnika
-v- ^iTonici n.sx ^Foliorj-u. jo za nadomestiti. Od občni dobi za zilravljonje ubo/.ih KO gold. Prosilci, slovenščino zmuzni, naj DlolUo hvojo prošnje do lf». mu |ji t. 1. pn občinskem predstojuištvc v Ribnici, pošta Koifnigg Štajersko). (142—3>
E
pilepsijo (božjast)
zdravi   pismeno specijalni zdravnik dr. Killisch v Dreaden-u (Neustudt). Največje izkustvo, ker je zdravil uže v črez;" 11.000 slučajih. <156—i)
sa*e- Malin
■v trrj-u. X^oiclien.lovurG"a. s 4 kameni, kjer je zuiiiom doatl votle, se daje v nujeiu. Natančneje bo izve pri .'VIur 111 l»«-ll«>tutil v lieicben bar gu
(164-1)
Slovenske knjige.
Pri  uredništvu „ Slovenskega Naroda" se dobo in na pismeno željo tudi proti postnemu povzetju pošiljajo narocevalcem sledeče slo venske knjige:
1. », Doktor Zober", originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena GO kr.
2. /\ ali/orm»ko povatiti** od Bret H ar te-a. Cena 50 kr.
3. Tii(/omer", tragedija v 5. dejanjih. SpiBal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. ,,2ia Zerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena GO kr.
5. „Župnik Wake/leldnki". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. ,,3iej dvema stoloma*', izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. „Cvet in Sad'*, izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena HO kr.
Nove vozne liste
za železnice
prav po nizke j ceni priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani
V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani jo izšlo in ao dobiva:
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. Šukljo,  lv. Tavčar in prof. Kr. VVioBthalor v Ljubljanski čitalnici. 8° 9 pol. Cona 30 kr.
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljšo, najhitrejše in najcenejšo iređltVO jo
iie*~ prava francoska žolča.
To, kakor tudi prosti navoil, kako so rabi, dobi M /mirom z osobnim aH pošiniui naiiinmm pri A. Ilurtnmiiiiii v l.|ul»Ijmii, v Luka Tavčar je ve j hiši. (108—
> VViunerberg-LandguL-FabriksnicderV.g^ |M>J«L3INJ&ERX SpHNB'SirlEX-
Snlide Firnen als Vertreter gfjJMcR.
- . . ^BB2flHBHBL.^.....................;^v*iar^
flW— 919)
Izdatelj in urednik Jo^ip Jurčič.
Lubiuma lil tit>a   , Narodne tiskarne".