v tfoioVTn?
MafflorsM
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 206
Maribor, sreda 11. septembra 1929
»JUTRA
€<
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSim pri poitnam Ctk, uv. v Ljubljani it. 11.409 Valja maaaino, prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, dotUvljan na dom p« 12 Din
Telefon:
Ur«dn. 440 Uprava 455
Ur«dniitvo in uprava: Maribor, Alakaandrova etata it 13
Oglaal po tarlfu
Ogtaae aprajama tudi eglaanl oddalak Jutra" v Ljubljani, Pretentava eUet M.4
Kapitulacija grške vlade pred roparskim poglavarjem
GLASOVIH GRŠKI RAZBOJNIK, STRAH TESALI JE, JE V NEDELJO S SVOJO CETO OPLENIL IN ODVEDEL S SEBOJ VSE KOPALIŠKE GOSTE V TRIKALI. - VLADA ŽE ODPOSLALA ZAHTEVANO ODKUPNINO 4 MILIJONE DRAHEM.
0 problemih železniškega prometa
se je na kongresu gospodarskih zbornic v Beogradu te dni veliko razpravljalo in so bili tudi sprejeti razni sklepi, ki merijo na izboljšanje prometnih prilik na naših železnicah. Zlasti sta obširno razpravljala o teh vprašanjih oba glavna referenta dr. Karmanski, tajnik zagrebške, in dr. Besarovič, tajnik sarajevske zbornice.
Na podlagi statističnega materijala Jz posameznih oblasti, v katerih se trguje z gospodarskimi pridelki, je dr. Karmanski konstatiral, da je vkljub velikim naporom železniške uprave, da bi zadovoljila potrebe gospodarskih krogov, vendarle še vedno cela vrsta večjih in manjših nedostatkov, ki v svoji celoti občutno vplivajo na nemoteni razvoj gospodarskega poslovanja. Tu je predvsem nezadostno stanje mnogih prog in postaj, kj so v časih gospodarsko-prometne kulmi-nacije najbolj obremenjene, ki se pa v takih hipih pokažejo kot nezadostne za obvladanje prometa. Zlasti je nujna potreba, da se rekonstruira proga Zidani most - Zagreb - Novska ter cela vrsta najbolj obremenjenih vicinalnih prog, ter da se povečajo mnoge postaje, zlasti one v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Sušaku, Splitu itd.
Stanje voznega parka, ki je razpolož-liiv za promet, je še stalno pod minimom Potrebe za pravilno eksploatacijo. Železniška uprava je sicer naročila 130 no-vih normalnih lokomotiv in 1500 odprtih formalnih vagonov ter forsira popravilo defektnega parka. Vkljub temu pa vlada ^ gospodarskih krogih bojazen, da bo tudi letošnja jesenska sezona, ki obeta biti Močnejša nego lanska, imela velike prodne težkoče. Treba bo, da železniška ''Prava posebno pozornost posveti še hi-reiSi cirkulaciji vagonov, razdelitvi vo-*°;ttd.
y ll»di naga tarifna politika je notrebna
1 ^arsikakih korektur: uvrstitev koru-® v izvozno tarifo za žitarice, razširje-
obstoječih izvoznih tarifov iz Južne om°gočenje izvoza žitaric preko naših luk, znižanje tarif za izvoz moke
•7 *” *V?e to ie nu^no Potrebno. ca. stalno naraščanje naše gospodarje produkcije in s tem naše trgovine Joma in na zunaj je absolutno potrebno nmčno usposobljenje naših železnic, potrebno je podvzeti vse racijonalne mere moderne železniške eksploatacije: racionalna tarifska politika, racionalizacija tehničnega in upravnega dela, administrativna reorganizacija po Izkušanih na-£elln gospodarske organizacije dela, Predvsem pa povzdiga prevozne kapaci-ete naših železnic z nadaljnimi znatnimi
Investicijami.
a “Prava stoji torej pred rezanjem zelo težkih problemov, in po.
i .	■	^viu iv^alll ptUulvJHUVi m po-
benj?a mobilizacija vseh naših služ-»l-h in gosoodarslrih siL da se bodo vsa
Ut
 ____________________   |	...	.Hm
upravi bo treba ustanoviti poseben
ta k gosP°darskih sil* da se bodo vsa ta _0n,p,Hcirana vprašanja našega prome-j Pravilno rešila. Pri centralni žele„ni-
ATENE, 11. sept. Preteklo nedeljo se je glasoviti grški roparski poglavar Gadse, ki že nad deset let strahuje severno Grško in ga oblasti zaman zasledujejo. nenadoma pojavil s svojo četo v bližini Trikale in je napadal kopališke goste, približno sto po številu. Med temi je bil tudi senator Had žigakis, general Sachot, brigadir Pa-rabetis, več generalštabnih oficirjev in mnogo odličnih inozemskih gostov. Gadse je popolnoma vse oplenil in jih proglasil potem za svoje ujetnike. Od peljal jih je najprej s seboj v goščavo, a je večino kasneje zopet izpustil in obdržal za talce samo pet najodličnejših kopaliških gostov, med njimi tudi senatorja in oba generala.
Izropani kopališki gosti so dobili od roparskega poglavarja ukaz, da morajo v njegovem imenu zahtevati od vlade za ujetnike tekom treh dni odkupnino v znesku 4 milijone drahem, sicer bo Gadse poslal atenski vladi alave svojih ujetnikov.
Prebivalstva, zlasti pa bogatinov, se je polastila silna panika. Vsi se zavedajo, da Gadse ne pozna nobene šaše, sedaj pa je še dokazal, da ljudstvo ni varno pred njim niti v kopališčih. Tesalski prefekt je zaprosil vlado za
nujno pomoč.
V Atenah se je vršila snoči seja mir nistrskega sveta, ki je razpravljata o dogodku. Prisostvoval ji je tudi šef generalnega štaba, general Maneta. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, odposlati v Tesalijo čete. da pride enkrat ta glasoviti in že leta zasledovani razbojnik v roke pravice. Ker pa je več kot verjetno, da bi Gadse, ako ne bi pravočasno dobil zahtevane odkupnine, ujetnike res umoril, je morala vlada v njegovo zahtevo privoliti In je takoj odposlala posebnega kurirja s štirimi milijoni drahem na mesto, katero je naznačil Gadse. Istočasno pa so bili odposlani v tamkajšnjo okolico močni oddfelki čet, ki naj po izmenjavi denarja za talce vso tolpo aretirajo in denar zopet vrnejo državni blagajni,
V splošnem je na Orškem razširjeno mnenje, da bo atenska vlada poravnala račun brez krčmarja. Nlkdo niti od daleč ne misli, da bi šel Gad se, ki je o vseh dogodkih v Atenah natančno poučen, v tako past. Vtaknil bo pač lahko zaslužene štiri milijone v žep, sem pa se pravočasno umaknil v svoje varno skrivališče.
eta in leta zlorabljali kaznenke. Pred ne-taj meseci je prejelo državno pravdni« štvo ovadbo neke gospe, v kateri zahteva odškodnino, češ da so jo sodni u« radniki zlorabljali. Državno pravdništvo e takoj uvedlo preiskavo in ugotovilo, da je zapletenih v umazano afero < sla vrsta sodnih uradnikov. Neki jetniški paznik je celo prisilil neko jetnico, s katero e imel razmerje, da je posledice rss-merja odstranila. Truplo novorojenčka so zakopali na vrtu kaznilnice. Državno pravdništvo je odredilo takojšnjo aretacijo jetniških nadzornikov Proehla in Mullerja, ki pa odločno zanikata vsako krivdo. Sodni višji tajnik BScker se je ustrelil tik pred zaslišanjem. Zdi se, da je zapletenih v afero še več drugih oseb. Aretiran je bil tudi ugledni trgovec Vallf, ker je nagovarjal neko pričo U krivi prisegi.
ochfrskih °kV6*°Valni ocI^or 11 vse^g0
Senzacijonalna razkritja v Ameriki
LASTNIKI LADJEDELNIC - GLAVNI NASPROTNIKI RAZOROŽITVE NA MORJU. - NJIHOVI PLAČANI AGENTI. - HOOVER ODREDIL NAJSTROŽJO PREISKAVO.
zahtevo bivšega državnega tajnika Kel-logga je bil končno odpuščen od vseh treh podjetij za gradnjo ladij, pri katerih je imel krasne dohodke. Angleški zunanji urad je namreč pri ameriški vladi prote stiral proti njegovemu tajnemu rovarjenju.
Senator Borah'je že naznanil, da bo zahteval zaslišanje navedenih štirih *»d-miralov pred mornariškim odsekom > nata. V afero je posegel tudi že sam predsednik Zedinjenih držav Hoover, ki je odredil najstrožjo sodno preiskavo. Listi govore o politični senzaciji velikega stila in prebivalstvo pričakuje, da bodo vse v afero zapletene osebe razkrinkane in kaznovane.
WASHINGTON, 11. septembra. Državne oblasti so odkrile širokopotezno plačano propagando proti razorožitvi na morju, ki izvira od lastnikov ladjedelnic v Ameriki in katere vpliv se je pokazal tudi že na zadnji razorožitveni konferenci v Ženevi.
V	ospredju afere je poslanec William Shearer, ki je po naročilu lastnikov ladjedelnic delal v parlamentu razpoloženje proti omejitvi ameriškega brodovnega programa in bil za to svoje delo nmtno plačan. Shearer je izjavil novinarjem, da so že 1. 1924 visoki mornariški oficirji Zedinjenih držav nastopali proti vsaki o-mejitvi oboroževanja na morju. *Bili so to admirali Robinson, Plumkett, Pratt in Wiley. Dobil je na razpolago tudi tajni uradni materijal, vendar imen oseb, ki so mu ga izročile, za enkrat še noče izdati.
Shearer je dalje priznal, da je že na pomorski razorožitveni konferenci v Ženevi 1. 1927 delal razpoloženje proti razorožitvi, ne da bi kdo vedel, da je plačan agent. Da se je tedaj konferenca izjalovila, je mnogo tudi njegova zasluga. Na
Pouzrpčiteij atentatov/ u Nem*
£iji aretiran
BERLIN, 11. sept. Policiji se je kofl čno vendarle posrečilo izsledili ljudi, ki so izvrševali v zadnjem času atentate na razne osebe in poslopja. V Itzehohe je bil včeraj aretiran bivši policijski poglavar v Stuttgartu, ki je bil že dalj časa osumljen, da je bil V zveži s teroristično skupino nacijona-listov. V njegovem Stanovanju so res našli dve bomb!. Aretiran je bil dalje tudi neki bančni uradnik, pričakovati pa je še več zanimivih aretacij.
Delauska stranka u Bmeriht
WASHINGTON, 11. septembra. Vse-učiliški profesor Dewey namerava v kratkem ustanoviti v Zedinjenih drža* vah delavsko stranko po angleškem vzoru, da bi se pri prvi ugodni priliki polastil vlade. Prof. Dewey lipa, da bo s svojim načrtom popolnoma uspel. Republikanska in demokratska stranka sta v precejšnjih skrbeh, ker bi v slučaju De-weyjevega uspeha nedvomno prišlo v njihovih vrstah do razkola
Zeppelinou polet na Seuernl tečaj
BERLIN, 11. septembra. Priprave za Zeppelinov poiet na Severni tečaj se pospešeno nadaljujejo. Po povratku dr. Eckenerja iz Amerike bo imel Fritjof Nansen ž njim več konferenc, na katerih bosta sklepala o udeležbi na tej znanstveni ekspediciji. Polet na Severni tečaj bi se izvršil prihodnjo spomlad.
Ueiiki škandali u ženski kaznilnici
BERLIN, 11. septembra. V ženski kaznilnici v Wilhelmshafnu so prišli r a sled velikim škandalom in ima vso stvar že v rokah državno pravdništvo. Nadzorovalni organi v kaznilnici so namreč Se
To so v glavnih potezah vodilne misli, ki jih je razvijal referent dr. Karmanski in ki so gotovo v bistvu pogodile vse težave, nastajajoče iz nedostatkov na naših železnicah za naše gospodarstva Vidi se, da so te težave enake v Sloveniji, Hrvatski, Vojvodini in Srbiji, da so torej
z malimi nijansami skupne. Zato pa je tudi potrebno, da se s skupnim naporom skušajo obvladati in odstraniti. Upamo, da bo tudi centralna železniška uprava sprejela te predloge v svojo korist ter v korist vsej državi.
Ukradeno dvokolo.
Tatvine dvokoles se vrste dan 2? dnem, a storilcev običajno ne izsiede, kar je pač v prvi vrsti zasluga lastnikov vozil, ki jih puščajo kar na ulici ali pa v vežah. Tako je včeraj zopet Izginilo brez sledu dvokolo posestnika Rajmunda Gradišnika iz Hotinje vasi, ki ga je prislonil ob hišo št. 22 na Aleksandrovi cesti. Kolo je znamke »Pastel«, vredno 1800 Din. — Po naključju pa je bilo najdeno dvokolo upokojenega policijskega nadzornika Kutina, ki ga je neznan storilec ukradel že 4. t. m. Našel ga je 10 letni deček v gozdu pri mestnem vodovodu.
Policijska kronika.
Od torka na sredo je bila izvršena samo ena aretacija radi nezavestne pijanosti, vloženih pa je bilo radi manjših prestopkov 14 prijav. —
Strta *■
Silile* s strelske tekme |	M
TE2KI BOJI MED MARIBOROM IN ZAGREBOM, MARIBOROM IN SRBI-JO. - ŽIVAHNO PUŠKARENJE. - IZID NEGOTOV.
Na pokrajinsko divni ravnini pod severovzhodnim pobočjem zelenega Pohorja, kjer mole visoke jagnjedi svoja vitka debla proti sinjemu nebu, se poigrava veter z jesenskim cvetjem na buj-nozelenih travnikih, kjer razveseljujejo skupine belih goved opazovalčeve oči, petpedika skromna prepelička v nizki travi, se med brezprestanim pokanjem desetoric in desetoric različnih pušk, veselim plapolanjem tronarodnih m državnih zastav in zastavic, vrvežem strelcev in lovcev in gledalcev — razpaljajo stra-
Ža trenotek skremženi obraz, resignacijo izražajoči zamahijaj z roko, komaj vidno zmajevanje v ramenih izražajo pod mirno zunanjostjo se pojavljajoče notranje razburjenje. Je pač huda konkurenca! Za čast gre in slavo in . lepa darila, in ni Sment, da se ne bi napenjalo mišičje in da ne bi se praznili — mošnjički, slednje dejstvo zabeležuje s stoičnim mirom In najbrže nemalo notranjo zadovoljnostjo g. blagajnik, nič se ne hudujejo nad tem dejstvom prodajalci nabojev in pok, pok, se glasi proti sinjemu nebu in odmeva od pohorskih šum od ranega jutra do poznega večera že od petka sem in bo pokalo in odmevalo do petka.
Na lovsko strelskem oddelku se bojuje hud boj pravzaprav med Zagrebom in Mariborom. Hrvatski gostje so izredno dobro zastopani, po kakovosti in številu, Maribor je vrgel v areno tudi svoje najboljše, pričakovati bi bilo seveda pritiska iz Ljubljane 1 Ni ga! Niti najraMej-šegal! Cačak i Kruševac blizu, Ljubljana daleko!
Bratje Hrvatje bi se mogli deliti v dve skupini. Prva je od otvoritve sem hvalevredno trdovratno neprestano na strelišču in hiti od stojišča do stojišča in strelja morda tudi po noči v sanjah, k drugi skupini bi pa spadali oni, ki poidejo en dan, z uspehom ne zadovoljujejo, se vozijo zopet v Zagreb, a se točno vračajo z novimi nadami in morda z novimi izkušnjami. Markantne osebe med njimi! Dobro okrogla zakonska dvojica, ki jo srečujemo skoro pri vseh dosedanjih mariborskih tekmah, je konstantno mirna, dosledno nepretrgoma pucajoča in v razmeroma enakih časovnih razdaljah raznobarvne strelske liste kupujoča. Ne vda se. Tudi pri tej tekmi utegneta biti favorita. Druga, tudi krepka postava, dela med streljanjem boljše in slabše dovtipe, se smeje, vpije, da je zvečer kar hripav, a nima niti časa, da bi se obrila, a se je zagrizla v upanje na uspeh in se stalno bliža oni blaženi misli, nh kateri počivajo do nedelje zvečer dobitki — darila. Silno temperamenten je tudi drug Zagrebčan, ki mu Je parola na tekmi »a tout prix«, a je možno, da se uspehi ne dado izsiliti.
Seveda ne primanjkuje tudi Mariboru izrazitih osebnosti na tekmi in se najbolj odraža od ostalih strelcev sloki in koščeni gospod z mnogokrat mefistofelskim posmeškom okoli tankih ustnic, ki naj bi morda Izražal: »Počajte, počajte! Le dajte se! Jaz sem tudi tu in v zadevi s tistim srebrnokovanim rogom, ki ga dobi ‘državni prvak, se še pogovorimo! Ver-flucht noch a mol!« Silno navdušenje za darila in diplome izkazuje drug mlajši gospod, ki prav pridno poka, skače, kriči, se krega, protestira, zopet poka, puške obsoja in strelivo, se nad grdo letečimi golobi huduje in upa na tihem na zmago, kljub temu, da mu pri vsaki seriji silne preglavice dela — deseti zajec.
Drugi mariborski tekmovalci šele tipajo. Mirno, trezno presojajo šanse, jemljejo v poštev osebno razpoloženje, vreme, razsvetljavo, veter, a je splošna sod' ,ba o njih, da so tihe vode globoke in ne varne. Sicer pa traja tekma še jutri in v petek, presenečenja niso izključena, šte vilke, ki označujejo vsakodnevne u spehe, se izpreminjajo in nastopiti mo rejo v zadnjem času na pozornicl nove korifeje, kajti je resnih tekmovalcev razmeroma malo, dragocenih daril mnogo In boginja Fortuna, ki ima tudi pri teli tekmah nekaj govoriti, je kakor vedno precej muhasta...
Manj temperamentna, ,a zato, če možno, le še bolj srdita, je borba pri strelski družini. Tu se borijo za prvenstvo
Slovenci, povečini Mariborčani, z brati Srbi. Prognoza je tu dokaj lažja. Mirni in trezni Srbin, ki je prinesel svojo puško z daljnega doma v Maribor, skrbno shranjeno in zavito, ki je ne da tujcu v roko, je ne naslanja ob stojala, ne obeša na kline, pač pa jo drži stalno v svojih ro kah in jo varuje kakor punčico svojega očesa, pričakuje samozavestno sodbe. Uspešna konkurenca z njim je po mnenju poznavalcev izključena. Junak, ki mu je bilo orožje v nlžni mladosti najljubša igrača, ki ga spremlja takorekoč skozi vse življenje, zaupa svoji jekleni družici in je prepričan, da ga ne pusti nikdar na cedilu, tudi ne na mariborski strelski tekmi. Seveda je tudi tu vsaka prezgodnja sodba mogoče pogrešna.
Značilno za dejstvo, da se mi Slovenci tuje stvari, četudi je slaba, prav lahko in radi navzamemo, je to, da na stojišču za streljanje na leteče golobe prav pridno čujemo iz slovenskih ust nemško povelje za odlet »Los!«, ki je kot rezka enozloženka kot izvršilni del povelja res prikladna, a — nemška. Še bolj čudno je, da posnemajo Slovenci Hrvate z vporabo besede »Gotovo!«, za povelje nepriklad-no trozloženko, a imamo na razpolago lepo, rezko slovensko enozloženko »Zdaj«, ki jo pa iz ust letošnjih tekmovalcev precej redko slišimo. Kar je tuje, je pač lepo!
Za telesni dobrobit tekmovalcev in gledalcev skrbita kar dva »hotela«, posebno eden ne na prvovrsten način. Ma inovec se tam tudi ponuja in sladoled in Slaščice, a dovede Te, dragi čitatelj, za precej dragih 5 Din tja mestni avtobus, a je pot od Glavnega trga do strelišča precej krajša kakor 5 kilometrov. To namreč trdijo tujci. Še je časa dovolj za mariborsko meščanstvo, da si ogleda to vsekakor zanimivo prireditev, časa pa imajo dovolj tudi morebitni konkurenti -tekmovalci, ki se skrivajo v mestu, se ne upajo na plan, ki jim ni do vročega vitežkega boja, a bi jih vendar mikali — lovorovi venci.
lesen se bliža
Tako prijetnega in stanovitnega poletja, kakor je bilo letošnje, že dolgo ne pomnimo. Edino priroda je s svojo naklonjenostjo ugodno prispevala k sicer raztrganemu razpoloženju. Julij in avgust nas nista niti enkrat razočarala, pač pa sta nas prijetno iznenadila s svojo dosledno obzirnostjo. Vsi znaki kažejo, da bo tudi september sledil zgledu svojih gorkih tovarišev, čeprav nam je v Jeraj popoldne naklonil kratko, toda obilno prho.
Bližajočo se jesen je čutiti le v hladnih nočeh in znatno krajšem dnevu, ki se bo do konca meseca skrčil še za dobro uro, dočim Bo ob nastopu astronomske jeseni (23. sept. ob 8. 6 minut), ko stopi solnce v znamenje tehtnice, enako dolg z nočjo.
»Mala maša za suknjo vpraša in lastovke od nas lete«, — je izrek, ki se po osemnajstih letih ni povsem preroško u-resničil. Lastovke so nas sicer zapustile, toda suknje so še nepotrebne, vendar je, kakor vedno ob takih prilikah, računati na nenavadno izpremembo, ki je toliko bolj neprijetndi Čim bolj nepripravljene nas preseneti.
Krasni dosedanji rezultati na strelski tekmi
Strelske tekme v Radvanju zavzemajo vedno večji obseg, tako da je smatrati tekmovanja, ki so se vršila doslej, ie za uvod v glavno in najostrejšo konkurenco, ki se stopnjuje z vsakim dnem. Doslej je tekmovalo nad 200 strelcev iz najrazličnejših krajev v državi, vendar konkurenti še vedno prihajajo. Včeraj jih je prišlo s Kosovega 14, iz Kolašna v črni gori pa 5.
V prvih dneh so se tekmovanja vršila v glavnem le na splošni tarči, ki je v bi stvu poiskusna tarča in z ozirom na po goje najlažja, Najboljše rezultate na splošni tarči pa so dosegli:
1. Milisav Čalovič, Kragujevac, 269 točk od 300.
2. Sava Milenkovič, Kragujevac, 269.
3. Života Mitrovič, Kragujevac, 267.
4. Dragutin Milovanovič, Kragujevac, 265.
5. Mata Markovič, Kragujevac, 261.
6. Bora Kratochvil, Beograd, 260.
7. Dr. Hugon Robič, Maribor, 257.
8. Pavle Nikolič, Ovsište, 257.
9. Dragan Popovič, Zagreb, 256.
10. Julija Reš, Novi Sad, 256.
11. Blago je Jocic, Beograd 251.
12. Voja Jovanovič, Beograd, 246.
Tarča »Maribor«.
1. Dr. Hugon Robič, Maribor, 342 od 400.
2. Katarina Gorup, Zagreb, 340.
3. Dragan Popovič, Zagreb, 338.
Tarča za streljanje s pištolo.
1. Milan Miličevič, polkovnik, Beograd, 472, od 600.
2. Dragutin Milovanovič, Kragujevac, 448.
Na ostalih tarčah se Še niso vršila tekmovanja.
Danes dopoldne pa so pričele tekme za kraljevo darilo, kjer so pogoji najtežji. Prav zanimiva pa bodo tekmovanja na tarči prestolonaslednika Petra, kjer je konkurenca dovoljena le mladini do 18. leta.	‘	i	•
Telefonske številke okrožnega sodišča v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru ima sedaj sledeče telefonske številke: a) pr sednik 23.89; b) preiskovalni sodniki 24.79 in c) pisarna za okrožno in okrajno sodišče 20.29. —
Himen.
V	soboto popoldne se je v cerkvi Sv. [Marka pri Ptuju poročil stavbni podjetnik Franjo Spes mlajši iz Maribora z gospodično Blanko Belšak, učiteljico pri Sv. Marku niže Ptuja. Mlademu, napred-jnemu paru Iskreno častitamo! —
Prva jesenska megla se je davi pojavila nad Mariborom. Bila je tako gosta, da so morali prvi jutranji avtobusi odpreti svoje žaromete. N. sto Pohorja smo videli Brezizrazno sivo steno, a jutranje solnce je bilo podol io iledo žarečemu balonu. Dež, ki j> blr<»o-dejno vplival na še nerazvite jesenske sadeže, pa je napravil veliko uslugo tudi mestnim škropilnikom. Toča, ki je včeraj popoldne padala, pa k sreči ni napravila posebne škode. —
Današnji trg je imel kljub deževnemu vremenu zelo velik dotok. Na Vodnikov trg je dospelo sicer le 8 vozov krompirja, sadja in čebule ter zelja, vendar pa je bilo trgovanje zelo živahno Samo zaradi male zaloge. Na živilskem trgu je prevladovalo sadje. Cene so bile zelo različne, a koli-kortolikO primerne. Izmed gozdnih sadežev so brusnice poskočile na 12—14 Din liter. Na trgu Svobode pa se je razvila zelo živahna trgovina s senom, slamo in otavo. Vsega je prispelo 34 vozov, od katerih je bilo do sklepa našega poročila prodanih 30 vozov po sledeči ceni: Seno po 80—100 Din, otava po 70—90 a slama po 45—60 dinarjev meterski stot. —
Nov tenor v mariborskem gledališču.
Angažiran je Stjepan Iv el j a, bivši član zagrebškega gledališča, za opc.ne-| ga in operetnega tenorja. —
23. redni občni zbor Društva Jugoslovan sklh akademikov v Mariboru
| se iz tehničnih zaprek odloži na poznejši čas. — Knjižničar. —
Mariborski gledališki abonma
|je razpisan in se sprejemajo priglasi pri dnevni blagajni od 9. do 12.30 ter od 15. do 17. ure do sobote 21. septembra. Lan-| skim abonentom ostanejo mesta rezervirana do pondeljka, 16. septembra. Abonma obsega 25 predstav, od teh 15 dramskih in 10 glasbenih, mesečno povprečno po tri predstave. Cene so skoraj na vseh | mestih še nižje ko lani, abonma pa se plačuje v osmih mesečnih obrokih. — Velika tatvina.
V	minttli noči je neznan storilec vlomi
iv stanovanje ravnatelja kavarne »Asto-ria« g. Frančka Trafenika v Tattenba-chovi ulici št. 18 in pokradel raznih oblek
v vrednosti 11.000 Din. O storilcu dosle ni nikakega sledu. —
Obrtno gibanje u mariboru
Pretekli mesec so bile izdane v Mariboru sledeče nove obrtne pravice: Oblak Frančiška, trgovina s čevlji, Vetrinjska ul. 5; Granitz Ela, trgovina z vinom, Go* sposka ul. 7; Polajžer Ludvik, prevažanje tovorov, Pobrežka c. 7; Klajnšek Fr., trgovina z mešanim blagom, Glavni trg 21; Perger Leopold, vozovni sedlar in vozovni ličar, Vrbanova 1; Kerček AL šivilja, Aleksandrova c 67-a; Tvrdka Kunstek & Gaspari, trgovina z galanterijo na debelo, Kralja Petra trg 6; Vicel Elvira, trgovina s kuhinjsko opremo in galanterijo, Glavni trg 5; Penič Mira, trgovina z mešanim blagom, Vetrinjska ul. 9; Perc Zofija, trgovina z glazbenimi inštrumenti, Gosposka ul. 34; Babič Ivan, izdelovanje perila, Loška ul. 5; Pelikan Ivan, tovarna za konzerviranje rib, sočivja itd. Miklošičeva 6; Mlekuš Kristina, trgovina s papirjem in galanterijo, Slomškov trg 4; Gselman Konrad, mizar, Ulica 10. oktobra 5; Teichmeister Ivan, branjarija, Motherjeva ul. (baraka); Ing. Keršič Peter, trgovina z avtomobili, motocikli in pripadajočimi deli, Frančiškanska ul. 13; Ogrizek Srečko, trgovina l mešanim blagom, Betnavska c. 39; Klinar Franc, trgovska agentura in komisija, Orožnova ul. 1; Curk Berta, trgovina z drvami na drobno, Vojašniška ul. 9; Tvrdka M. Ilgerjev sin, urarstvo, Gosposka ul. 15; Mihelič Josip, čevljar, Aleksandrova c. 33; Majdič Josip, prevažanje oseb z avtomobilom, Grajski trg ; Rajšp Karol, podkovska obrt, Einspi-erjeva ul. 19 in Rajšp Karol, kovač, iinspilerjeva ul. 19.
Izbrisane pa so bile v istem mesecu sledeče obrtne pravice:
Zollenstein Terezija, čevljarstvo, Slovenska ul. 12; Granitz Maks, trgovina* vinom v zaprtih steklenicah, Gosposka ul. 7; Zmoli Marija, izdelovanje damskih oblek, Maistrova ul. 14; Kuštrin Milan, trgovina s tehničnimi predmeti, Jurčičeva ul. 9; Novak Rudolf, jermenar in sedlar. Grajska ul. 2; Proselc Ivan, pek, Jezdar-ska ul. 5 in Škvarč Franc, podkovski kovač, Einspilerjeva ul. 19.
»KARO« najboljši čavljl.
Še o koncertu »Drave« v Ljubljani.
V	»Slov. Narodu« je napisal skladatelj g. Emil Adamič prav laskavo oceno, ki naj bo v pravilno ilustracijo koncerta dobesedno citirana: »...Akademijo je s toplo občutenim prologom v vezani besedi po skoro polurni zakasnitvi otvoril g. Mirko Kragelj, nakar je »Drava« pod vodstvom g. A. Horvata zapela troje pesmi: dve Ocvirkovi in eno mojo. »Drava« je tudi zaključila akademijo z eno Železnikovo, eno Foersterjevo in eno Devovo skladbo. Moški zbor, ki ga 2e dolgo časa goji »Drava«, je tekom svojega obstoja že zelo mnogokrat menja! zborovodjo. Morda bi pogosto menj avanje pevovodij in celo tako različnih, kakršni so oni bili, kje drugje povzročilo že davno razpad društva. Toda »Drava- se žilavo in z veliko ambicijo bori za svoj obstoj in napredek. V osebi g. Horvat* je končno dobila vztrajnega, zelo delavnega in glasbeno dobro naobraženeg* pevovodjo, ki je pokazal v soboto s svojim zborom zelo mnogo dobre volje častne uspehe. Zbor je dovolj čisto vpet, strumno discipliniran ter razpolaga 1 zvočnimi glasovi. Zlasti prijetno mu zvene piano mesta, za krepka se n ’ s« zbor še preredek.« Podobno oceno J® priobčil tudi ljubljanski »Slovenec« v torkovi številki in torej o kaki porazni o-ceni ne more biti govora. —
Delo preskrbi	.«
mariborska borza dela: boljši vzgojitelj ci, dvema pletilkama perfektni kuharM v Bitolju in dvema tovarniškima deiav kama,
Pri revmatizmu v jlavi, ledjih, PjefJ’
živčnih bolečinah v kolkih, usedu me* schuss) se uporablja naravna »ri* Joselova voda« z velikim Prld^Jja. vsakdanjem izpiranju prebavnega Kan Univerzitetne klinike izpričujejo, ^ »Franz Josei-ova voda« sosebno v > . njih letih in starostni dobi, izborn° bi se no sredstvo za želodec in čreva. P tr.
v	vseh lekarnah, drogerijah in spe • £ go vinah.
Izumiranje divjih zverin
LEVI IN TIGRI V EVROPI. - NAŠE DOMAČE ZVERI. - ZVERI TRO-
PIČNIH POKRAJIN.
Prorokovanje o sovraštvu med človekom in kačo je zapisano že v najstarejši zgodbi Svetega ^pisma, toda nič manjše ni tudi sovraštvo rned človekom in divjimi zvermj. Kjerkoli je 'napredoval razvoj-človeštva do višje kulture, ki si je hotela osvojiti vsak košček tal, povsod tanr so se divje
zveri morale-umakniti-njegovi blizn i,
dokler naposled-niso izgubile se pj-slednjega zatočišča in . izumrle. Dandanes poznamo leve, , tigre in slone ter slične, velike zveri samo še v Afriki in 'drugih tropičnih pokrajinah, a bili So časi. ko so.-se potikale tudi po južnih deželah Evrope, Kdaj je pri nas izumrl slon mamut, ni znano, kfer se ie to zgodilo še pred nastopom kulturnega človeštva. dobro pa vemo, da še ni tako dolgo, odkar so izginili z Balina in Španije levi in tigri.
V predhelenski dobi so se po Grčiji, posebno po Peloponezu, nemoteno •sprehajali »kralji živali«, grivasti levi, a v isti dobi so živeli tudi v Južni Španiji.: Ž njimi so v krvoločnosti tekmovali tudi tigri, ki so iz zasede, kakor mačka napadali svoj plen. Pozneje, za časa kulturne zgodovine starih Grkov, oa so te: velike roparske zveri ginile bolj in bolj. dokler naposled niso popolnoma izginile iz Evrope. Skoraj istočasno so oa levi in tigri izumrli tudi v Mali Aziji, posebno v sedanji Turčiji in Palestini. Dandanes ni nikjer tu več sledu o njih: ugonobilo jih je napredujoče kulturno človeštvo.
Toda enaki usodi kakor te danes eksotične zveri, so zapisane tudi naše domače v sedanji Evropi. Medvedi, ki so bili nekoč doma po vseh deželah Evrope, so se do današnjih dni ohranili samo še v velikih gozdovih. Pri nas v Sloveniji se najdejo tu in tam-posamezni kosmatinci samo še v Kočevskih gozdovih. Več jih je še v Bosni. Istotako so v Evropi silno redki risi, ki so prežali nekoč po drevesih vseh gozdov na svoj plen. Pri nas se le redkokdaj še pojavi kateri, dočim so še pred sto leti bili poleg divjih mačk precej običajna prikazen. Divja
Šport
Novi lahkoatletski rekordi.
mačka je dandanes v Evropi in še bolj v Sloveniji zelo redek lovski plen.
Bolje nego ostale zveri so se ohranili v Evropi, posebno pa v vzhodni in južni, volkovi in divji mrjasči. Na slovenskih tleh se pojavljajo le od časa do časa, stalno pa živijo samo še na Dolenjskem. Precej pa je teh zveri š.e vedno po Bosni, Hercegovini, črni gori in deloma tudi v Južni Srbiji. V Bolgariji žive v-balkanskem gorovju, v Rumuniji v Transilvaniji, kjer _ so posebno divji mrjasci zelo številni, sicer pa jih je. polno po vseh Karpatih in dalje preko v Rusiji.
Žalostna usoda, ki je zadela zveri v Evropi, kjer so nekatere pasme že popolnoma izumrle, druge pa se ohranile le še v najbolj odljudnih predelih, je namenjena pa tudi vsem drugim zverem na svetu. Ravno te dni so po-, ročali časopisi, da je nilskih konjev vedno manj in da se prizadete države bavijo z mislijo, da bi v bodoče sploh prepovedale streljati in loviti te Veljke živali. Največje opice, gorile, so že zdaj zaščitene in se smejo loviti ali streljati samo s posebnim izrednim dovoljenjem oblasti. Človeštvo, posebno belo, ki si je priborilo nadoblast nad skoraj brez izjeme vso Afriko, je te zveri zasledovalo tako vstrajno, da jjh je od stotisočev zdecimiralo na nekoliko stotin. Tigri, leopardi in. pume, vse te velike in krvoločne mačke,tropičnih pragozdov in džungel, se krčijo od leta do leta. Samo v obeh ln-dijah so jih lansko leto postreljali in v pasti polovili, več kot dvajset tisoč.
Tako prihaja polagoma čas, ko bodo divje zveri popolnoma izumrle tudi v tropičnih pokrajinah in bodo ostali le še poedini, redkoštevilni in silno dragoceni eksemplarji po zoologičnih vrtovih in menažerijah. Ko bodo vsled starosti ali bolezni izumrli tudi ti eksemplarji. bodo bodočim rodovom samo še nagačeni po muzejih pričali o nekdanjih zvereh, s katerimi se je moralo človeštvo tisoče in tisoče let boriti za nadvlado na zemlji.
Za čast uniforme
V pariškem predmestju sta patruljirala dva kriminalna, agentai Med pogovorom sta nenadoma slišala iz teme klice: »Na .pomoč, ubil nas bo!« l V lahkoatletskem tekmovanju za dr-Agenta sta previdno pospešila korak žavno prvenstvo je bilo postavljenih več in na svoje veliko začudenje opazila novih rekordov. Na progi 10 km je zma-krepkega delavca, ki je neusmiljeno sal Koren (Gradjanski) v 34 minutah 56.4 mikastil dva orožnika. Eden je že le- in izboljšal dosedanji rekord. Stari režal na tleh, kakor: hitro pa se je dvi- kord je potolkel tudi Praunsperger (Con-gnil, ga je delavec z brco zopet zrav- cordia) v teku na 400 m (61 sek. 3 peti-nal z ulico. Drugi se je še dokaj spret- ne), kakor tudi štafeta Haska na progi no branil pred udarci, končno pa se 14x400 v Času 3'-35 in 4 petine. Vendar je tudi on zgrudil na tla, ne da bi dal doseženi rezultati ne bodo priznani za cak glas od sebe.	državne rekorde, ker tekmovanjem ni
Nenavaden ^prizor je detektiva tako I Pris°styovalo pet saveznih sodnikov, ka razjaril, da bi bila najraje tepenima kor določajo pravila JLAS-a. ovarišema prisolila par krepkih, ven-1	- Avstrija : Češkoslovaška
darj sta posredovala. Osvobodila .sta Avstrija je za meddržavno tekmo a orožnika in aretirala delavca, nakar češkoslovaško, ki se bo vršila v nede-se je ugotovilo, da je bojeviti delavec hj0 na Dunaju> nominirala naslednje mo-nevaren komunist, docim sta bila JgtvoJ Franci; Schramseis, Blum; Ma-prozmka navadna^zlikovca, krsta se |delmayeri Smistik> Luef; Siegl, Weselik, preoblekla v orožnika. Bila sta tudi |GschWeidl, Horwath, Viertel, dočim na-popolnoma pijana. Pr zaslišanju sta sfopijo Cehi v postavi: Planička: Ženi-priznala, da sta oblekla uniformo ra- šek, Hojer; Vodička, Pleticha, .Čipera; di orožniške prireditve, kjer sta se za- Juneki §i Bejb] Pu£ Kratochvil. stonj najedla m napila. Ko pa sta se '
Armada najbolj bednih
NA VSEM SVETU JE NAD DVA IN POL MILIJONA NESREČNEŽEV, KI
SO SLEPI.
Največji dar božji, pravi že star pre COvor. je ta, 'a “'ovčk •Odi. Živeti ha tem belem sectu in nc videti njegr ve lepote, ie res najstrašne ša in najtežja tragedija človeka. Amerikanec Eeivis Carris, upravitelj ameriškega hacijonalnega društva za pobijanje slepote, se sedaj že peto leto trudi, da bi postavil svojo plemenito akcijo za ohranitev najdražjega človeškega sve *ha na mednarodno podlago. Končno frlu je res posrečilo, da je zaintere-siral vse one dobre ljudi na civilizo-Vaheni svetu, ki se bavijo z isto milijo ip se je prav te dni vršil mednarodni kongres za profilakso proti sle-•P°ti V Amsterdamu.
Na kongresu je imel Carris obsežno poročilo, v katerem je s številkami pojasnil, da je dandanes na vsem svetu cela milijonska armada nesrečnežev, katerim je Odvzet najlepši dar prirode.. To. je nedvomno ena izmed najbolj žalostnih in ganljivih statistik. Med drugim je navedel Carris, da je v Zedinjenih državah sedaj okrog sto >soč slepcev, be strašnejši pa je po-•ožaj na Kitajskem. Ako bi se tamkaj vsi slepci postavili v četverostope in bi armada slepcev defilirala dan in noč 2000 ljudi na uro — bi bil potreben del mesec, da bi bila končana ta ža-■ostna povorka.
Ameriško društvo, ki je vodi ple-rneniti človekoljub Carris, razvija že 'eč let, posebno po vojni, plemenito *C,J° za pobijanje očesnih bolezni pri Če5x0r0jen‘'hhi. ker so ravno te naj-Le -vzrok slenote, a jih je ravno v dai periJodi najlažje pobijati. Društvo Je v. to svrho na razpolago materi-
vračala domov, jima je delavec za-1 klical čez ulico: »Pijani svinji!« Morala sta braniti čast uniforme in stal pozvala delavca na odgovor. Nesramnež pa ni imel nikakega rešpekta pred oblastjo, temveč je neusmiljeno obdelal svoja nasprotnika, česar je sposo-
Evropski cup.
1. Madžarska 7 4 1 2 20:18.9
'2. Italija
3. češkoslovaška
4. Avstrija
5. Švica
7 4	12	16:15	9
7 3	2	2	12:10	.8
7 4	0	3	14:19	8
6 -	-	6	10:20	0
Najresnejša aspiranta na prvo mesto
ben pač samo največji nasprotnik reda sta Italija-in Madžarska, dočim bosta in miru v državi.	Češkoslovaška in Avstrija v tekriiah
Komunist je poslušal izjavo z veli- proti Švici samo izboljšali svoj score.— kim zadovoljstvom, kajti opazil je, da Češkoslovaška bo bržčas zasedla drugo je policijski komisar v veliki zadregi, mesto.
Ni si vedel pomagati in je odpustil razgrajača, potem ko jima je podelil ukor. Komunistu je zagrozil, naj boj previden, da se ne spozabi nad pravimi predstavniki oblasti, laži-orožni-koma pa je svetoval, naj se urita v boksanju.
Občni zbor MO.
- Drevi ob 20. se bo vršil v 'Grajski kleti čnLzbor MO LNP-a.
Soholsitm
September —- ženski mesec
jal in; potrebna zdravila. Razen tega je ustanovilo posvetovalnice za starše takih otrok, ki še ne hodijo v šolo. Zahteva dalje, da se v vseh šolah nabavi primeren potrebni inaterijal iti stori vse, kar je le mogoče za otroke, ki slabo vidijo. Učitelji imajo .nalog, da deco natančno pouče, kako si je mogoče ohraniti ta najdragocenejši dar božji. Društvo pa se ne omejuje samo na šole, temveč propagira tudi med širšimi sloji naroda, posebno med delavstvom metode, kako je treba čuvati zdrave oči.	,
Na kongresu v Amsterdamu je bilo prečitanih več zelo zanimivih poročil in se je razpravljalo tudi o ukrepih, kako naj bi se ta človekoljubna akcija organizirala na mednarodni podlagi ob vzajemnem sodelovanju vseh civiliziranih narodov.
Treba je imeti stalno pred očmi, da je bilo po zadnji statistiki v vseh državah civiliziranega sveta naštetih nič manj kot 1,193.734 slepcev od celokupnega 876 milijonskega prebival stva. Na stotisoč ljudi z zdravimi očmi pride torej nekaj nad 136 slepih. To da ta armada slepcev je seveda še mnogo večja, ker v navedeni številki niso všteti zavrženi in divji kraji sveta, ki tvorijo kljub napredku civilizacije še vedno nad polovico obljudene zemeljske površine in kjer je nedvomno odstotek slepcev še mnogo večji, kakor v civiliziranih državah. Z mirno vestjo lahko rečemo, da je v vsem svetu najmanj dva in pol milijona ne srečnežev, ki jim je odvzet najdražji dar prirode.
Seja prednjaškega zbora se bo vršpa v četrtek 12. t. m. ob 20. uri v društveni Le malokdo ve, da je september ženski sobi. Predmet: razporeditev oddelkov mesec, namreč mesec, ko so ženske naj- | ja telovadnih ur. lepše. To trditev je izrekla izvedenka za lepoto, Helena Rubinstein, na svojem
predavanju v Newyorku pred članicami I ftlU530!fn!}EU ObeliSk
nekega damskega kluba. Decembra, ja- ..............................  „	.....
nuarja in februarja so poteze na žen- Kleopatrina igla v Hehopolisu je velja-skem obrazu trde, kar prihaja od mraza. Ma doslej za naj višji obelisk, kar jih je Marca, aprila in maja je koža nečista, kar bilo sploh postavljenih. Leta 1880, So 21.5 povzroča spomlad. Junija, julija in avgu- I metrov visok kamen prepeljali v Nev. sta je koža mastna in oči motne, kar je York. Podstavek pa, ki je sani tehtal posledica poletja. To je odkrila gospa 3600 centov, so z nalašč v to svrho Zgra-Rubinstein. »Jeseni pa,« je nadaljevala [ ieno ladjo poslali v London, .predavateljica, »kadar ni več tako toplo, Kakor poročajo iz Runa, bo Kleopatri-telo zopet oživi, nov ogenj prežareva vse na igla že v nekaj tednih samo^s6 drugi telo, na ustnicah se pojavlja zopet živo največji obelisk tega sveta. V Rimu kle-smehljanje in oči žare kakor iskre. Kmalu |šejo namreč prav mrzlično kameniii ste« prične sezona. Vse je spočito, imajo no- ber, ki bo po veličini na^riljeval vse ve obleke in čakajo nestrpno, kaj. bo dosedanje. Ze danes ga Italijanski tisk o-sledilo. Septembra meseca so ženske naj-1 značuje kot čudo sveta, epše. Potem pa zopet polagoma njihova lepota popušča, decembra meseca pa so morda najgrše.
mehanik — milijonar in vlomilec
Pred dvema letoma je poslanec. Renato Ricci, predsednik konzorcija kamnolomov v Carari, stavil vratolomni predlog, da se postavi v Rimu obelisk; Id bi naj tudi na zunaj dokazovat'veličino Mussolinija. Načrt je izzval v vsej Italiji velikansko navdušenje in že nekaj mesecev kasneje so pričeli gigantsko delo. Marmornati kolos je bil odlomljen v enem komadu v Carari v višini 1000 metrov nad morjem, kar je zahtevalo
Pred zagrebškim sodiščem se je zagovarjal mehanik Vlado Murgič, ki je iz
vršil v Tuzli in drugih krajih več vlo-,	___	..	.	.
mov. Pred sodniki je mirno priznal vsa dolg®	"5P?1r ™Ptrnv vknk in 38(10
kaznjiva dejanja in izpovedal, kaj ga je [uspelo izklesati 21 metrov v sok n 3800
prisililo, da se je ponižal do zločinca. Po centov težak blok, kakor tudi 17 me
vojni je odšel na italijansko mejo, kjer ‘T Pod^ek. Vendar s tem še
je tihotapil in v kratkem času zaslužil *° n. bilo končano.
nad dva milijona kron. Z denarjem je ho- bilo treba prepeljati s lOOO rnetrov vi-
tel postati politični voditelj, kar pa mu I sokeg* pobočja E ^r^jbali, od_tam
ni uspelo. Nato je odpotoval v Francijo, pa v R,m- Qradlh so	\
kjer je zapravil ves denar, v slabi druž- hrtove »	»ek>ef
bi pa se je popolnoma izpridil in delo J® |ranspor.^ neorestan0 ~ano mu ni več dišalo. Kradel je, kjer se je 1QQ0 delavcev je bilo neprestano „apo
dalo, dokler ga niso izsledile oblasti. Obsojen je bil na tri leta težke ječe.
Edina ovira.
bo-
Gospa Reza je tolmačila družbi dočnost iz kart.
»Zaročili se boste, — je dejala nekemu gospodu, — z mlado, bogato nevesto.
Toda neka druga dama vas bo pri tem
zalezovala in vam skušala skaliti srečo, | pa bo Rim svečano proslavil ki vas čaka.«
»Ni vrag, to bo gotovo moja stara!«
slenih.
V Avenci so kamen naložili na ogromen ponton, ki ga je zgradila italijanska vojna mornarica nalašč za prevoz Mussolinijevega marmorja. Tudi prevoz po Terenskem morju ni bila enostavna Zadeva, vendar je obelisk srečno prispel v Osti-jo, kjer čaka, da bo Tibera nafast’. v toliko, da bo mogoč prevoz do Farnezl-ne, kjer bo kamen Izkrcan.
Slavnost odkritja največjega obeliska bo Rim svečano proslavil dne 28. oktobra, ako pojde vse tako 'gmdko kakor doslei.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgodavlnakl rarnm is starih Bcnatk 1*4
Nekaj čudnega se je godilo v njeni duši. To nenad-dno prebujenje ljubezni, ki se je njej dozdevala že u-spavana, Če ne ugašena, jo je napolnilo z začudenjem iu jo zmedlo do kraja.
Nekoč je ljubila Sandriga z vso naivno vero in deviško nedolžnostjo svoje prve mladosti. Nato, ko je Sandrigo izginil za dolga leta, je začela že misliti, da ga ne bo videla nikdar več ter ga bo tekom časa gotovo pozabila.
Toda bandit se je mahoma spet pojavil v njenem življenju.
Takrat je razumela, da je ljubljeni mož še vedno navzoč v njenem srcu in da bi se zaman ustavljala tej vroči ljubezni.
Razjasniti, kako in zakaj da je mogla ženska tako čistega srca in tako visokih misli ljubiti takšnega človeka, si ne upamo. Vse kar moremo, je, da pripovedujemo dogodke.
Dospevša v Benetke, si je zastavila najprej vprašanje, kako bi našla Sandriga; priznati si je morala, da ji more pomagati samo slučaj.
Štiri dni je blodila po Benetkah, potikaje se vzla-sti po pristanišču in po nabrežjih.
Ko je stopala na večer četrtega dne čez trg Sv. Marka, je zagledala nenadoma Sandriga par korakov od sebe. Začudena je obstala, kakor, da si ne more verjeti, da je to v resnici on — Sandrigo.
Sandrigo, kot lokostrelski častnik!
Sandrigo, spremljajoč kardinala-škofa beneškega!
Ko se je nekoliko otresla svoje prve osuplosti, je bi! Sandrigo izginil v Bembovl palači
Stisnila se je v kotiček blizu Lodžije in počakala, trepetaje, glavo polno zmedenega brnenja, skušaje zaman nekoliko urediti svoje misli.
Sandrigo je ostal pri Bembu skoraj pol ure.
Juana je naposled videla, kako Je stopil sam iz palače.
Šla je za njim.
Komaj da je vedela kaj dela.
Sandrigo se je ustavil pred hišo dokaj skromnega
lica.
Tu je stanoval.
Da mu kdo sledi ni niti slutil; pa tudi če bi bil, se ne bi bil prav nič vznemirjal, v svesti si močne policije, ki sl jo je bil pridobi!.
V	prvem nadstropju te hiše je imel svoje stanovanje — dvoje majhnih sobic. Tu se je bil naseli!, dokler se mu ne ponudi kajboljšega. To boljše pa je mogla miti v njegovih mislih le palača ob Velikem kanalu, ki si jo lahko najame, kadar mu izplačajo nagrado za prijetega Rolanda Kandiana.	~	.
V	trenotku, ko je odprl vrata v svoje stanovanje, se je nežna roka dotaknila njegove rame, in drhteč glas je zamrmral:
»Sandrigo...«
Častnik se je naglo okrenil, pripravljen že, da sune z bodalom. Toda v poltemi je spoznal Juano, in smehljaj zaničljive ironije je zaigral na njegovih ustnicah.
»Tl si tukaj, v Benetkah?« je dejal.
»Da, prišla sem, da govorim s teboj, Sandrigo.«
«Stopi noter, draga, kara mia, vstopi. Saj vidiš, kako sem srečen nad tvojim posetom.«
S porogljivo vljudnostjo ji je dal prostora. Juana je vstopila mirno in resnobno.
Sandrigo je vstopil za njo in zaprl vrata.
»Sedi, Juana,« je dejal.
Reva je vztrepetala.
Tako jo je imnoval nekdanje dni, v njunih dolgih razgovorih, kadar ga je ona z nežnim občudovanjem poslušala pripovedovati o njegovih »junaških činih«, kakor posluša nepokvarjen otrok kako lepo legendo.
Vendar pa je odkimala povabilu.
Srce ji je silno utripalo; zdaj, ko je stala pred ljubljenoem, je bilo vse njene odločnosti mahoma konec.
»Torej si opustila poklic čuvajke za starce in majhna dekleta?« je vprašal Sandrigo posmehljivo. »Čestitam. Neumevno mi je, kako si se dala ti kot lepo dekle v polni zrelosti svoje lepote kakor granatno jabolko, ki se odpira solnčnim žarkom, pripraviti do tega, da si se pokopala živa ob strani norega starca. Izgubila si bila glavo, Juanka. A zdaj si tukaj; prav tako. Po kaj prihajaš v Benetke?... Če hočeš, ti poiščem kako mesto... Da, da, saj vem, kakšne so tvoje misli. Gledaš moje skromno stanovanje, pa se vprašuješ sama pri sebi, ali sploh morem storiti kaj zate... Ne sodi po navideznih znakih. Le malo časa še, pa bom > prepotrebna oseba; pridobim si vse pravice, ki jih imajo drugi — in da jih bom znal tudi izkoriščati, o tem niti ne govorim... Le povej, Juanka, kaj bi rada. 0-hranil sem ti svojo ljubezen, čeprav si me sprejela nekam hladno, ko sem te posetil v Mestre. Ako se prav spominjam, si me celo primorala, da sem te nekoliko zvezal in ti zamašil usta. Toda nadejam se, da mi tega nisi štela vzlo, kajneda ne? To je bilo zaradi politike, in politika je sitna reč, veš, dragica? Tistikrat je zahtevala, da te zvežem, in jaz sem moral ubogati, dasi s krvavečim srcem. Ponavljam ti, Juana: ako hočeš, ti lahko priskrbim prijeten položaj; spričo tvoje lepote in tvoje razumnosti ne dvomim, da si potem z lahkoto pomoreš dalje.
»Daj, povej, kako bi ti ugajala služba prve ko-momice v neki ugledni in premožni hiši: Poznam enega izmed svojih intimnih prijateljev, ki se zdaj enkrat oženi in ki bi izza vsakovrstnih razlogov, ki ti jih naštejem pozneje, zelo rad priredil svoji mladi ženski
vdano in porabno dekle. Lahko te priporočim temu prijatelju; prepričan sem, da te sprejme z vso mogočo naklonjenostjo. Kaj praviš k temu? Kaj misliš? Kako se ti zdi? ...«	,
»Sandrigo,« je rekla Juana, »prišla sem, da te rešim?«
»Rešiti me hočeš? Koga neki?«
»Rolanda Kandiana.«
Sandrigo je planil kvišku; vstal je tako naglo, da je prevrgel stol, na katerem je sedel. Ironija, ki se je razprezala po njegovem obličju, se je umaknila izrazu nepopisnega sovraštva.
»Zopet ta človek!« je zarenčal. »Ta človek, ki me je ponižal in zadal mojemu ponosu nezaceljivo rano! Oh, sovražim ga iz dna svoje duše! Juana, ti si dobro dekle; prosim te odpuščanja, če nisem bil do tebe vselej bratovski, kakor bi bil moral biti. Prišla si v Benetke nalašč, da me posvariš. To je lepo, in ti dela vso čast, Juana, da veš! Res, zelo grdo sem napravil s tabo v Mestre. Hm, ta Človek lazi torej zopet za menoj! Prokleto, šest let življenja bi dal, samo da se srečava na samem! Ti ne veš, Juana, kaj mi je storil. Ah, kaj mi pomaga, da sem častnik pri beneških čarostrel-cih, kaj pomaga, da nosim obleko, pred katero salutirajo,^ da imam pristop v beneško družbo in da so mi hvaležne visoke osebe kakor sam dož in sam kardinal — pijanosti svobodnega življenja v gorah vendar ne morem pozabiti... Pregnali so me iz gorovja, Juana! Kakor lakaja ^so me pregnali, mene, kralja, ki se me je balo vse! Našel se je Človek, ki me je premagal in me primoral, da sem vpričo naših čet kričal od bolečine in plakal od gneva. Sramotno sem pobegni! odondot. Toda koliko solz sem moral pogoltniti, toliko kapelj žolča je padlo v moje srce... Praviš torej, da mi je Roland Kandiano za petami? Oh, hvala ti, Juana, da si mi prišla povedat!... Ta podlež! Kaj ne, da mi poveš vse? Zalezla si njegove nakane? In si nedvomno izvedela, kpd se skriva?... Ne boj se ničesar, Juana; povej ml, kje ga morem srečati, in čez eno uro ga ne bo več med živimi.«
»Sandrigo,« je dejala Juana, »Rolanda Kandiana ne boš umoril.«
»Da ga ne bom umoril, praviš?
»Ne.«
»Kdo mi bo branil?«
»Jaz.«
»Ali si blazna?«
»Poglej mi v obraz,« je dejala žalostno, »če sem videti blazna.«	*
»Ne razumem te. Ti praviš, da me hočeš oteti Rolanda Kandiana, pa mi obenem naznanjaš, da mi ga ne pustiš ubiti.«
»Rekla sem, kar sem rekla, Sandrigo. Poslušaj: ako te Roland ugonobi, umrem od obupa. In zato te prihajam rešit. Toda preden ti udariš njega, boš moral ubiti mene, da veš«
Mali oglasi s
>g» »ki g>	■	t«
iMlijiž «Mh* kM«da 50 p.
Otroške, damske, moške nogavice,
žepne rute, pletenine, veste, puloverji itd. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	2128
Učenka za balo perilo
se sprejme: Atelje Olga Rupnik, Slovenska ulica 20.	2189
Dva dijaka
sprejmem v dobro oskrbo. Maistrova ulica 14 II, vrata 6.	2206
Soba,
lepo opravljena in snažna, se v 'da boljšemu gospodu ali gospodični za mesečno 300 Din, Maribor, Stritarjeva ulica 5, I.	2202
Dl]ak (sostanovalec)
se sprejme k trgovskemu akademiku. Naslov v upravi »Večernika«.
2205
Trgovski lokal
z drugim dotikajočim se lokalom in v potrebi 1 sobo, oddam v Mariboru, Stritarjeva ulica 5.	2201
Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike v največji izbiri in po najnižjih cenah priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	2162
Sobo-Ib črkosHkanJe i Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
V
/
T.
OLSKE KNJIGE
za v«e srednje, meščanske in osnovne šole ter vse šolske potrebščine po najugodnejših cenah kupujte le v knjigarni
IIKOVNE ZADRUGE
V MARIBORU
ALEKSANDROVA C. 13
Sprejmem postrežnico takoj.
Naslov v upravi lista.
2'v)0
Sobo za dve osebi
oddam dijakom ali dijakinjam. Jože Vošnjakova ulica 22 III, vrata št. 8.
2199
Velika Izbira
čipk, batist, popelin, šifon, za damsko perilo. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	2127
Sprejmemo zanesljivega
samskega šoferja. Predstaviti se v tovarni W6gerer, Krčevina.	2198
Prodam dobro ohranjeno
otroško posteljico. Naslov v upravi »Večernika«.	2192
Torbico z denarjem
je danes zgubila revna raznašalka Časopisa. V torbici so bili tudi plačilni listki »Jutra« in »Pondeljka«. Najditelj naj blagovoli oddati torbico pri upravi »Jutra« in »Večernika« na Aleksandrovi cesti 13.	U
Invalidsko knjižico
z raznimi dokumenti sem zgubil na St. Peterski gori. Pošten najditelj se naproša, da isto vrne Jezdarska ul. 5.
2191
Iščem sobo
v bližini koroškega kolodvora. Grem najraje kot sostanovalec. Eventuelno tudi s hrano. Ponudbe na upravo lista pod: »Sostanovalec«.	2167
Nikjer v Maribora
ne dobite kravat vseh vrst po tovarniških cenah od Din 4'-do 95*— kakor v
specijalni trgovini
1W8
kravat
v Vetrinjski ulici 24
MEDO
3
1
KAVA
Iščemo
povsod inteligentne dame in gospode, ki obvladajo tudi nemški jezik, za pismena postranska dela. Zaslužek po delu v par urah do 150 Din in več dnevno. Ponudbe nasloviti na E. HUNDERTMARK, Abt. N. Berlin, Weissensee, Behder Strasse 65.	2207
Šolske potrebščine, otroške nahrbnike, aktovke, galanterijo, drobnarijo, pariu-merljo, pletenine, nogavice i. t. d.
na debelo in na drobno priporoča
I. Mi
Izdaja Konzorcij »jutra« v Ljubljani;
vn1*
predstavnik izdajatelja lo urednik: Pran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predsta Stanko Detela v Maribora«