PoitnTtta ttli&anvv g»lo»MT
Mtor&&nM
Ceha 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 109
Maribor, sreda 14. maja 1930
»
JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov V8ak dan ob 16. uri Račun pri poStnem ček, m. v Ljubljani st. 11.409 Velja mesečno, prejamtn v upravi ali po polti 1o“Din, doitavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po tarlfu
Oglate (prejema tudi oglatni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiarnova ulici it. 4
Vprašanje obrestne mere
ie v narodnogospodarskem življenju ysikdar igralo važno ulogo. Razvoj iugoslovenskega denarnega trga stoji tekom zadnjih dveh let nedvomno v znamenju izobiHa denarja. Vzrok te-mu je deloma pomanjkanje možnosti Za ugodne in sigurne kratkodobne Plasmane. deloma pa vedno večji dotok hranilnih vlog. Naravno, da je pro Nem preobilice denarja bil za denar-n® zavode zelo težek. Prišlo je do te-Ka' da si je tendenca znižanja kredi-obrestne mere s polno silo izkrči-la Dot in da je inicijativa za to izšla c,elo od denarnih zavodov samih. Seseda niSo bile vse banke v tem ena-*e£a mišljenja, zato tudi tozadevna Rajanja niso potekla gladko. Mnogi Janami zavodi so namreč stali na sta »sču, da bo znižanje kreditne obrestne •Herc (to je vloge) občutno zmanjšalo smisel širokih slojev za štedenje. Ta bojazen se je izkazala kot neupravičena in je le izraz preveč konservativnega pojmovanja bančne politike.
Znameniti nemški narodnogospodarski strokovnjak, generalni bančni ravnatelj v Kohiu, je v nekem članku v »Jugoslovenskem Lloydu« napisal članek, v katerem naglasa pojtre-publicitete v vseh akcijah baučno-Dolitične narave. Jasno je, da je vlagatelj v prvi vrstrinteresiran na tem, ^a ve, kaj se godi na denarnem tr-£u. Saj on daje svoj denar denarnemu trgu na razpolago, da se koristo-Il9sno naloži v narodno gospodarstvo. Nič ni bolj nevarno, nego da se pušča vlagatelja v negotovosti glede raz v°ja denarnega trga. Vlagatelj, ki je [a^umel potrebo štednje. bo razumel *l,di to. da mu denarni zavod ne mo-re Plačati večje obrestne mere nego °no. ki stvarno odgovarja položaju na denarnem trgu. Naloga in svrha publicitete pa je, da prepriča vlagate-ua o tem, da kreditna obrestna mera y danem momentu dejanski odgovar-Položaju na denarnem trgu. Zato je Vrivanje sklepov o znižanju obrestne ^ere neodpustljiv greh, ki pomeni na .er>i strani podcenjevanje vlagateljev 1,1 ki je na drugi- strani še slabše ne-*0 Politika ptiča noja, ki pred nevarnostjo skriva glavo v pesek, kajti tu ^varnosti sploh ni. Denarni zavodi se Morajo otresti zastarelih metod tajnost' svojega dela. v kolikor sc ne tiče ,es Popolnoma internih zadev, kar pa *reditna obrestna mera ni. in morajo ,°tom najširše publicitete javnosti ve-110 pojasniti vse svoje sklepe javne-*a značaja ter jih obrazložiti s nolo-djem na denarnem trgu. Tako bodo ^kazali, da ne podcenjujejo vlagate-J *n da so si usvojili moderne prin-v tv gospodarskem življenju. ta tf r iav,iai° 'z Zagreba, je kartel v Kreditno obrestno mero sklenil, da '>• majem stopa v veljavo za vse • e vloge na kniižice maksimalna
BesU proglaSa dr. Ma£ka za popolnoma nedolžnega
ZASLIŠEVANJE OBTOŽENIH ZAGREBŠKIH TERORISTOV PRED ZA-KLJUČKOM. — ZANIMIVE BEGIČE VE IZPOVEDBE.
BEOGRAD, 14- maja. Danes je bil v procesu proti zagrebškim teroristom zaslišan pred državnim sodiščem za zaščito države predzadnji obtoženec, bivši avstro-ogrski podpolkovnik Viljem Begič, ki je obtožen, da jc pridobival mladeniče za vstop v tajno teroristično organizacijo, ki jo je sam ustanovil, skrbel za finančna sredstva in dajal direktive.
Dočim so vsi ostali obtoženci pri svojih izpovedbah skrbno pazili na to, da niso drug drugega obremenjevali, pa skuša Begič svojo krivdo zmanjšati na ta način, da se izgovarja na soobtožence in obremenjuje posebno Hadžija, Prpiča in Bernardiča.
Obtoženi podpolkovnik Bergič je izjavil pri današnjem zasliševanju, da vzdržuje vse izjave, ki jih je podal že prej pred preiskovalnim sodnikom. Opisal je nato obširno svoje življenje, ki je bilo vseskozi tragično. Med drugim je izjavil, da ga ni v življenju nobena stvar bolj pretresla kakor konfrontacija z dr. Vladkom Mačkom. Obžaluje iskreno, da je zapletel v afero tudi tega nedolžnega
človeka. Iz obupa je hotel zato izvršiti tudi samomor, kar pa so mu preprečili. Dr. Maček, je naglašal Begič, je popolnoma nedolžen. Vse, kar je izpovedal o njem, je bila gola izmišljotina.
Begič je v svojih nadaljnih izvajanjih hvalil Beograd in izvrstno ravnanje ž njim v zaporu. Še prav posebno pa je pohvalil višjega ječarja Sretena.
Z ozirom na to, da je podpolkovnik Begič v svojih izpovedbah izredno obremenil soobtožene Jelašiča, Prpiča, Ber-naraiča in Hadžijo, se je izvršila takoj konfrontacija ž njimi. Begič je vztrajal na tem, da je izročil Hadžiji potom Prpiča enkrat 5000, drugič pa 4000 Din. Jelašič da je pri tem čisto dobro vedel, za kaj gre in to tembolj, ker je bil ravno Jelašič duševni oče teroristične organizacije. Hadžija, Jelašič in Prpič so odločno protestirali proti Begičevim trditvam, ki so jih označili kot neresnične.
Jutri se bo nadaljevalo zasliševanje Begiča, tako da bo zadnji obtoženec, dr. Vladko Maček, zaslišan bodisi koncem jutrišnje razprave ali pa šele v petek.
Sklicanje panevropske konference v Ženevo
PARIZ, 14. maja. Vse francosko časopisje se obširno bavi s spomcnico, ki jo je sestavil Briand v zvezi s svojim predlogom o proučevanju možnosti za ustanovitev evropske unije. Spomenica baje toliko časa ne bo objavljena, dokler ne bo izročena 26 vladam v Evropi, kar pa se zgodi še ta teden. Izročena pa bo tudi Zedinjenim državam. Evropski kabineti bodo v spomenici pozvani, da izpolnijo priloženo obsežno vprašalno polo in vrnejo spomenico do konca julija. Briand bo nato sestavil poročilo, ki bo tvorilo temelj za sklicanje panevropske konference, ki naj bi se sestala meseca septembra po jesenskem zasedanju Društva narodov v Ženevi.
Inčska vlača o položaju v Indiji
LONDON, 14. maja. Indska vlada je poslala britanski vladi sledeče poročilo o položaju v Indiji: Boj, ki je pričel proti solnemu monopolu, jc v nekaterih provincah že ponehal, dočim se v drugih nepretrgoma nadaljuje. Razven v okraju Bombayu so re-
zultati vojne proti plačevanju davkov neznatni. Kljub temu pa se opaža povsod, da postaja prebivalstvo napram oblastim neposlušno in celo uporno. Izvršeni so bili takoj vsi potrebni ukrepi, da se zaduše nemiri že v kali. Aretacija Gandhija jc povzročila manj neprijetnosti kakor se je pričakovalo. Do resnih nemirov pa je prišlo v Kalkuti. Delhiju in Šolapurju. V Pešavarju vlada sedaj mir in so bili vsi kolovodji izgredov aretirani. V okrajih Bonu in Kohat je položaj miren. Med posameznimi plemeni na severozapad« se opažajo znaki, da sc pripravljajo na upor.
Ruski proračun aktiven
MOSKVA, 14. maja. Ljudski komisar za finance objavlja, da je v prvi polovici proračunskega leta 1929-30 bilo 5751 milijonov rubljev dohodkov (49.3% vseh za celo leto predvidenih dohodkov) ter 5737 milionov rubljev izdatkov, Izkazuje torej 14 mil. rubljev prebitka. Med dohodki igrajo glav no ulogo davkj (2894 mil. rubljev): dohodkov iz drž. industrije, trgovine, bank itd. je bilo 666 mil. rubljev: iz državnih posojil 642 mil. rubljev, iz prometa 1417 mil. iz drž. pošt 132 mil.
rubljev. Od Izdatkov odpade v prvi polovici proračunskega leta 1971.3 mil. rubljev na povzdigo gospodarstva in sicer 873.8 mil. rubljev za industrijo, 439.5 mil. rubljev pa za kmetijstvo. »
Preč stavko poštnih name« ščencev v Franciji
PARIZ, 14. maja. Tako glavnemu mestu kakor tudi ostali deželi grozi stavka poštnih, telefonskih in brzojavnih nameščencev. Pogajanja za regulacijo prejemkov so prišla namreč vsled odklanjajočega stališča na mrtvo točko. Resolucija poštnih nameščencev, sprejeta na zborovanju delegatov, naglaša, da se bodo poštni nameščenci za dosego svojih zahtev poslužili vseh sredstev, če treba tudi splošne stavke. V zvezi s tem so že pričeli pogajanja z železničarskimi organizacijami, da jih pridobe za solidaren nastop. Vlada pa izjavlja v komunikeju, da je že ukrenila vse potrebno, da bo poštni promet tudi za primer stavke funk-cijoniral.
Prekmurski gerent pred sodiščem.
Pred senatom trojice se je zagovarjal danes dopoldne tudi 571etni Peter Ska-lič, posestnik v Lipi pri Beltincih v Prekmurju. Obtožen je bil, da je v času od 6. okt. 1919 do 12. marca 1926 kot gerent občine uporabil 7890.87 Din občinskega denarja v svoje zasebne svrhe. Obtoženi se je zagovarjal, da ni bil vešč v obč. poslih in tudi ne v knjigovodstvu ter da ni imel namena, kaj poneveriti ali utajiti. Tudi je obljubil, da bo Škodo poravnal. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic, vendar se mu je kazen v smislu § 65. kaz. zak. odložila pod pogojem, da tekom enega leta dni škodo poravna. V tem slučaju mu bo kazen zbrisana in tudi vse njene posledice.
Radi poskušenega posilstva
je stal danes dopoldne pred senatom trojice 191etni čevlj. pomočnik Ivan Pod-stenšek iz Podpece pri Mežici, obtožen, da je 22. nov. lanskega leta na cesti skušal posilstvo nad delavko Angelo B. Razprava je bila tajna. Radi zaslišbe še novih prič je bila preložena.
»b
ne vloge pa maksimalno 7% bruto. Za stare vloge je predvidena prehodna ugodnost. Od 1. jul. t- 1- se zniža obrestna mera za stare vloge za 0.5% na 6% bruto, za vloge na tekočem računu na 5.5%, tako da se bodo s časoma tudi te vloge glede obrestne mere izenačile z onimi po 15. maju.
Naravno je, da jc z znižanjem kreditne obrestne mere postalo aktualno tudi vprašanje debetne obrestne mere (to je obrestne mere za izposojila), tembolj, ker je že tudi Narodna banka znižala svoj diskont na 5.5%. Upamo, da bodo denarni zavodi, ki so zn! žali kreditno obrestno mero, obdržali
ia m , mera 5.5bruto, za vloge | tudi v tem vprašanju inicijativo v ro-tekoce račune 5% bruto, za veza- i kali in da ne bodo čakali na to. da bi
se jim znižanje vsililo. Zakaj gotovo je, da znižanje kreditne obrestne mere ne bi imelo nikakšne upravičenosti, ako se ne bi obenem znižala debetna obrestna mera. Naše gospodarstvo trenutno gotovo ne stavi na denarni trg takih zahtev, ki bi ne dovoljevale Primernega znižanja debetne obrestne mere. Naše gospodarstvo nujno potrebuje olajšav, in denafni zavodi si bodo stekli zasluge, ako bodo dali te olajšave iz lastne inicijative in tako dokazali, da pravilno presojajo gospodarske prilike v državi. Tako pa bodo napram vlagateljem tudi najlažje opravičili znižanje kreditne obrestne mere.
VABILO!
Tvrdka
JUUO NEINL D. O.
uvoz kave In čaja
priredi v svoji filijalkl
MARIBOR, Gosposka ulica Št. <
v petek, dne 16. maja tn v soboto, dne 17. maja
II
18
na katero cenj občinstvo oba dneva najvljudneje vabi.
Jullo MEINL d. d. Maribor.
Nemško pojmovanje manišin-skih pravic v teoriji in praksi
NEMŠKA TEORIJA. — POSTOPANJE S KOROŠKIMI SLOVENCI. — SLOVENSKI KONCERT V VRBI. — KONCERT MARIBORSKIH NEMŠKIH NA-
RODNIMI PESMI.
0 problemu narodnili manjšin, njihovih pravic in zaščite so Nemci napisali ogromno število knjig in brošur in teoretično so baš oni tisti, ki zagovarjajo največjo autonomijo. Pa ne samo teoretično, tucli praktično smo prav mi Slovenci že neštetokrat občutili, s kakšno vztrajnostjo se zavzemajo za svoje brate izven nemških in avstrijskih meja. Koliko se je v nemškem tisku samo govorilo o peščici Nemcev, ki so kot ostanki stare Avstrije raztreseni po naših krajih in kaj vse se ni zanje zahtevalo!
To je teorija. Popolnoma drugačna pa je nemška praksa, posebno tedaj, kadar gre za one narodne manjšine, katerim bi oni morali priznati pravicek katere zahtevajo za svoje ljudi pri nas in drugod. Najlepši primer za to nam nudi baš naša manjšina na Koroškem. Deset let bo poteklo letos, kar je bil izvršen nesrečni plebiscit in na 100.000 Slovencih na Koroškem bi bili Nemci najlažje pokazali, kako si predstavljajo svojo zaščito narodnih manjšin in njihovih pravic v praksi. Toda dasiravno je ta naša narodna manjšina kompaktna, autohtona in po mirovnih pogodbah zaščitena, ji niso priznali niti najosnovnejših pravic: pouka slovenskih otrok v maternem jeziku! Šli pa so še dalje in organizirali ogromen a-parat, da bi je popolnoma zatrli in asimilirali. Kakšnih sredstev se pri tem poslužujejo, ne bomo govorili, ker so nam dovolj znana, opozoriti pa hočemo na slučaj, ki je za nemško manjšinsko prakso nad vse značilen-
Da je največja dragocenost naših koroških bratov njihova narodna pesem, ve mo, vemo pa tudi s kakšno ljubeznijo se goji in ohranjuje. Ni je skoraj večje slovenske vasi na Koroškem, kjer ne bi bilo pevskega zbora, in enega teh zborov smo imeli lani priliko slišati tudi v Mariboru. Človek bi todaj mislil, da bodo Nemci pustili našim ljudem vsaj petje, a kakor kažejo zadnje odredbe koroških oblasti in pisanje nemškega časopisja, jih tudi slovenska narodna pesem že bode v uho. Ko sta nedavno hotela združena pevska zbora slovenskih fantov in mož iz Logevasi in Bilčovsa prirediti koncert v Vrbi ob Vrbskem jezeru, je politična oblast zahtevala od njih, da smejo
peti samo tedaj, če bodo izključili vsako novejšo ali umetno slovensko pesem in ako bodo med slovenski spored uvrstili tudi vsaj tri nemške. Tej kategorični zahtevi so se slovenski pevci seveda morali ukloniti in so med slovenskimi zapeli tudi »Der grantige Bua«, »Du muBt jo mei Diendle net liebn«, »s’ Herzfensterl«.
Kljub temu pa, da so se zahtevi oblasti lojalno uklonili, jih je celovški list »Frcie Stimmen« sirovo napadel in ž njimi vred tudi gostilničarja, ki jim je dal na razpolago dvorano. List pravi: »Taki iredentistični propagandni nastopi bi se lahko onemogočili na ta način, da se jim krat-komalo ne bi dali prostori za prireditev.« Petje slovenskih koroških narodnih pesmi in še treh nemških zraven je tedaj 'Jelovškim Nemcem »iredentističen nastop«. Kako vse drugače pojmujemo zaščito manjšin mi Slovenci in kako vse bolj koncilijantno nastopamo proti tisti nekompaktni in neautohtoni nemški manj šini, o kateri pišejo »Freie Stimmen« 3n drugi slični listi, da smo jo oropali vseh pravic! Kaj bi neki rekli, če bi tudi mi posnemali njihovo prakso napram slovenskim Korošcem in bi tudi od naših Nemcev zahtevali, da smejo na svojih koncertih v Mariboru, Celju, Ptuju in drugod peti le svoje štajerske nemške narodne pesmi in vmes še tri slovenske?
Dočim pa celovški Nemci od koroških Slovencev še lahko zahtevajo, da pojejo le narodne pesmi in jih pri tem niti ne spravijo v zadrego, smo zelo radovedni na koncert mariborskih Nemcev, ki bi bil sestavljen le iz mariborskih nemških narodnih pesmi, Ker drugih ni, bi se morali peti pač »veliki zbori« pokojnega mariborskega revčka Španhakla:	»Die
Erbsen, die Linsen«,... »A Fischerl im Wasser, a Maderl im Gros«,.. • »Die Mellinger Madl«... ali pa »Im Sunimer Schnec schaufeln un Winter Gros zup-fen«... itd. Pa — ali ni tudi ta edini nemški mariborski narodni pevec bil slovenskega pokolenja? Za poizkušnjo bi bilo vsekakor priporočljivo poizkusiti s takim koncertom, ker bi sijajno dokazal, kakšna je prav za prav razlika med kulturno samobitno in autohtono slovensko manjšino na Koroškem in med nemško diasporo v Sloveniji!
(Tiariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 14. maja. Zaprto.
Četrtek, 15. maja ob 20- uri »Adieu Mimi« ab. C. Kuponi.
Petek, 16. maja ob 15. uri ^Grudica«. Šolska predstava. Pri najnižjih cenah. Sobota, 17. maja ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«. Premijera-Poslednje glasbene predstave v marib. gledališču se vrše te dni, ker po 15. maju ni vojaška godba na razpolago. Zato o-pozarjamo abonente glasbenih predstav na bloke, da še izrabijo poslednjo priliko.
Krstna predstava slovenske novitete na mariborskem odru. V soboto, 17. trn. se bo vršila krstna predstava nove dni-me znanega slovenskega dramatika dr. Alojzija Kraigherja »Na fronti sestre Žive«. Drama se dogaja za časa svetovne vojne v zaledju ter je vsebinsko izredno dramatična in efektna. Režira g. J. Kovič.
Ljudska univerza v Mariboru.
V	pondeljek, 19. maja, bo predaval prvak veslarskega športa Oto Lutter iz Gradca o potovanju, ki ga je napravil v zložljivem čolnu (Faltboot) po rekah Jugoslavije in Avstrije. Snel je na svojem potovanju nad H90 najbolj karakterističnih pokrajinskih slik, ki nam kažejo znamenite vodopade, življenja splavarjev in prastare naselbine iz Bosne. Seveda bo predavatelj vpletel mnogo lastnih doživljajev, katerih je pač polna romantična vožnja v malem čolničku, ki ga zložiš v pol urci in ž njim na hrbtu korakaš čez hribe in doline snet h drugi reki. sDct h
drugim doživljajem. Predprodaja vstopnic je od petka 16. maja naprej pri ge. Zlati Brišnik in pri g. Hoferju. — Demestvenaja liturgija, tako se pravzaprav imenuje veliko delo Grečaninova, ki je bo pela Glasbena Matica dne 4. junija v stolnici, po nemških koncertnih dvoranah pa jo poznajo pod imenom »Liturgije zum hauslichen Ge-braueh«. Kakor v drugih ruskih kompozicijah, tako se to krasno delo odlikuje po nenavadno globokih in lepih basovskih vlogah. Matični basi se pri nobenem koncertu niso prišli do take veljave kot bodo tokrat pri »Demestvenaji liturgiji. Glasbena Matica v Ptuju.
Ta teden se vršijo sklepne produkcije gojencev. Opozarjamo občinstvo poseb no na glasbeni večer, katerega priredijo gojenci višje stopnje v petek, dne 16. t, m. ob 8. zvečer v dvorani Glasbene Matice. Vstopnine ni, sprejemali pa se bodo hvaležno prostovoljni prispevki. — Rav nateljstvo-
Komanda pomorske vazduhoplovne šole vojne mornarice v Divuljah
razglaša, da sprejme v tekočem letu 150 gojencev v podoficirsko šolo v starosti od 17 do 21 let. Natančnejši pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg št. 11. —
III. mednarodni kongres gledaliških igralcev
se vrši od 22. do 28- junija na Dunaju. Bavil se bo z gospodarskimi in umetnostnimi vprašanji —
50-letni jubilej »Siidmarke«
proslavljajo te dni slovesno na Dunaju z raznimi slavnostmi, katerim prisostvujejo oficijelno tudi min. preds. dr: Schober ter drugi odličniki Avstrije in Nemčije.
Mariborski m dnemi drohiz
Spremembe v Oblastni hranilnici v Mariboru.
Ban je te dni od dozdajnih članov upravnega odbora Obl. hranilnice v Mariboru razrešil te funkcije gg. Fr. Hrastelja, Josipa Barleta in dr. Fr. Lipolda. Ostali so od dosedajnih članov upravnega odbora gg. notar dr. Bartol, trgovec Gajšek in odvetnik dr. Gvidon Sernec iz Celja, na novo pa so imenovani gg. dr. Stanko Štor, odvetnik v Mariboru, dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, in dr. Božič, ravnatelj Kranjske hranilnice. V nadzorstvu sta ostala od do-zdajrtih gg. Benko in Cestnik, nanovo je imenovan ravnatelj tvornice dušika v Rušah g. Anton Krejči. Pri celjski podružnici so ostali od dozdajnih članov upravnega odbora gg. Natek, Fazarinc, opat Jurak, dr. Jos. Karlovšek in dr. Hodžar, nanovo pa sta imenovana trgovca gg. Rud. Strmecki in Fran Strupi.
Komisija za promenadno pot ob Dravi.
Jutri 15: trn. se bo vršila uradna komisija glede zgradbe promenadne poti ob desnem obrežju Drave med državnim hi železniškim mostom. Poleg zastopnika mestnega gradbenega urada g. nadsv. inž. Černeja bo zastopano tudi magda-lensko Olepševalno društvo, ki ima zgradbo te poti v svojem letošnjem programu. Ker je Pobreška cesta s prometom preobremenjena, je za pešce ta pot postala nujna potreba, zato upamo, da se bo načrt Olepševalnega društva činiprej uresničil.
Dva nova rezervoarja bencina in ben-cola
je postavil tukajšnji trgovec g. Avg. Zla-htič na Grajskem trgu. Tik pred verando pred hotelom Orel sta vzidana v zemljo dva mogočna kotla, eden za bencin, ki drži 5000 1, drugi za bencol za 4000 1-Dela bodo že danes ali jutri končana, nakar se bo Grajski trg izčistil in dobil zopet svoje lepo lice.
Slovo češkoslovaških cl.ojevodij od Jugoslavije.
Po enajstdnevni turneji po Jugoslaviji so sc češkoslovaški strojevodje včeraj popoldne vračali preko Maribora v svojo domovino. Mariborski kolodvor sc je zopet odel v slavnostno zelenje, cvetje in v zastave, in na progi, po kateri je privozil posebni vlak češkoslovaške goste, je zopet stal mogočen slavolok z napisom »Na svidenje!« Ko je točno ob 15.30 privozil vlak, je zasvirala godba »Drave«, nato pa so zapeli pevci »Drave« mogočno pesem »Buči morje«. — Množica, ki se je med tem zbrala na peronu, je češkoslovaške goste burno pozdravljala. Med množico so bili oficijelni zastopniki državne oblasti in mestne občine, JČL, Češkega kluba, železniških organizacij itd. Po raznih nagovorih, med katerimi je bil zlasti znamenit govor predsednika Udruženja strojevodij Jugoslavije, gosp. Stamenkoviča, in ki so vsi izzveneli v duhu slovanske solidarnosti, se je iskreno zahvalil v imenu gostov vodja ekspedicije g. Stuchly, povdarjajoč tesne vezi med jugoslovensko in češkoslovaško dušo. Sledilo je burno vzklikanje kralju Aleksandru, predsedniku Masaryku, češkoslovaškemu narodu, Slovencem itd. Mogočno je zadonela na peronu pesem »Hej Slovani«, ki jo je vsa množica pela odkritih glav- Po polurnem postanku se je vlak z gosti točno ob 16. začel pomikati proti severu med sviranjem godbe in neprestanim navdušenim vzklikanjem. Češkoslovaški gostje so ginjeni izjavljali, da jim bodo ostali dnevi bivanja v Jugoslaviji neizbrisno v spominu in da bodo v svoji domovini verni tolmači skoro nepopisnih utisov, ki so jih bili deležni na tej turneji.
Soboto 17
Sobo*o^7
ROŽNA VESELEČA
V VELIKI KAVARNI
Z drevesa je padel
včeraj na Ruški cesti 16-letni brivski vajenec Ivan Kovačič ter si nalomil levo nogo v členku. Ponesrečenca so z rešilnim vozom prepeliali v bolnico.
Hilarij Vodopivec f.
Včeraj je umrl v Mariboru v 63. letu starosti g. Hilarij Vodopivec, član glavne kontrole v Beogradu. Slovenci srno i2 gubili ž njim nedvomno enega svojih najbolj sposobnih uradnikov, ki je bil priznana kapaciteta v naši državi zlasti v davčni stroki in je kot tak tudi dosegel izredno karijero. Pokojnik je bil bratra-nec pred dnevi umrlega bivšega ljubljanskega velikega župana dr. Vodopivca in se je po vseučiliškem študiju posvetil finančni stroki. Pred vojno je služboval v Gradcu. Trstu, Sežani in Voloskem in je kot dolgoletni davčni nadzornik pokazal izredne'sposobnosti. Po prevratu is član glavne kontrole. Osebno je bil P o* deljen finančni delegaciji v Ljubljani, dokler ni bil I. 1920 poklican kot načelnik v finančno ministrstvo in je postal končno član glavne kontrole. Oosebno je bil po-kojjrfk blagega značaja in je rad pomagal vsakomur, kdor se je obrnil nanj. Pogreb se bo vršil v četrtek, ob 4. pop. izpred kapele mestne mrtvašnice na Pobrežju-Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! —
Smrtna kosa.
V	splošni bolnici je danes zjutraj unifl sprevodnik drž- žel. g. Jože Koren, stif 42 let. —
Sprememba voznega reda av*obusnil> prog mestne občine mariborske.
Dne 15. maja se uveljavi novi poletni vozni red- Vzpostavi se proga Maribor--Rogaška Slatina, kjer vozi avtobus ob nedeljah in praznikih z odhodom ob 7-uri z glavnega kolodvora in odhaja ob 19- uri iz Rogaške Slatine. Na progi Ma* ribor—Selnica se izvrši sprememba sa* mo ob delavnikih pri popoldanski vožnji z odhodom ob 17.15- uri iz Maribora gl* kolodvor in iz Selnice ob 18-30. uri. ■— Ob nedeljah in praznikih odhaja avtobus z Glavnega trga ob 6.45 in vozi do Fale (gostilna Šturm). Popoldne odhaja iz Maribora, Glavni trg ob 18-30. uri, odhod iz Fale (gost. Šturm) ob 19.30. uri.
N progi Maribor—Sv. Peter vozi avtO' bus dnevno tudi ob 16.30 Glavnega tt*.
ga in odhaja iz Sv. Petra ob 17.45 Ob
nedeljah in praznikih se uveljavi na novo še ena popoldanska vožnja z odhodom z Glavnega trga ob 15. uri in z odhodom ob 15-32 iz sv. Petra. — Na Oplotniški progi odhaja avtobus iz Oplotnice ob 6.30, 12.45, 15.15. in ob nedeljah ter praznikih ob 9.35. — Odhod iz Konjic ob 11.45, 13.15, 18.05. Ob nedeljah in praznikih ob 9-05. — Vozni red na ostalih progah ostane neizpremenjen-Koliko je v Beogradu odvetnikov? Po »azbučnem imeniku« beograjskih odvetnikov in odvetniških pripravnikov, ki ga je izdala tamošnja odvetniška zbor nica, je v Beogradu danes 411 odvetnikov in 83 odvetniških pripravnikov. Na vsakih 500 prebivalcev Beograda pride po en odvetnik. —
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja Iff danke
omili naravna »Franz Jožefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda* ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro ifl mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	I
Zahvala!
Mestni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Mariboru se najtopleje zahvaljuje vsem gg- tovarnarjem, trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem, kavar-liarjem in posameznikom za darovana darila oziroma denarne prispevke za dobrodelno tombolo. —
Perilo iz tanke in fine tkanine je dana* šnja moda.
Perilo današnje mode zahteva mnogo več pozornosti kakor perilo stare mode, ki je izdelano iz surovo tkanega platna-Posebno je treba paziti, da se pri pranju ne uporabljajo sredstva, ki imajo v sebi belilo in oksigen- Celo solnčni žarki m’1 škodujejo. Iz lastne izkušnje vemo, da zavese na oknih razpadejo, ako so sta!n° na solncu. Čisto milo dobre kakovosti Pa je za perilo neškodljivo. In to je milo Al-bus - Zvon, ki se skrbno izdeluje iz masb in olja in ne vsebuje nobenih umetnin sredstev za beljenje.
V	M a r i b o r ti, dne 14. V. 1930. \
V F č F. R NIK 'Jutra
Stran 3-
eftlii tsl k L inu nstni Stkili L
©d k dal poznamo!
STAROST PLUGA. — IZNAJDBA VŽI GALIC. — IZVOR ALKOHOLA- - UPORABA TOBAKA. — OD K OD SO NAŠE KOKOŠI.
' Mnogo je reči in stvari, brez katerih si današnjega življenja niti misliti ne moremo, pa so ic bili časi, ko vsega tega ni bilo. Kdaj se ic. človeštvo oprijelo poljedelstva in nehalo živeti samo od lova in onega, kar je slučajno našlo in nabralo, nihče ne ve. Znano pa je, da je n- pl. plug silno stara iznajdba. Arheološki muzej na univerzi v Upsali je dobil pred nekaj leti izkopnino, iz katere so kmalu spoznali, da je plug in do cenitvi strokovnjakov je- ležal .globoko v zemlji naj-manj 4000 let. Plug. so naši pradedje poznali torej že več ko 2000 let pred Kri--stom. Prav tako je tudi ugotovljeno, da so naši slovanski predniki orali ž njim že v svoji stari domovini in od njih so ga šeie dobili Nemci in sploh Germani, ob enem ž njint so pa prevzeli tudi slovansko ime plug, Pilug. Seveda, stari narodi železnih plugov še niso poznali, imeli so le lesene, zato jim ponekod še danes pravim »drevo« ali drvo«. Poleg teh imen poznamo pa Audi »oralo« in »ralo«.
Vžigalice so danes tako običajna reč, da nanje nihče več ne misli; same ob sebi so razumljive, pa vendar so stare komaj dobrih 100 let. Dne 7. aprila 1- 1927. so praznovale stoletnico svojega nastanka. Njihov iznajditelj je bil John VValker iz Stokholma. Študiral je najprej za zdravnika, njegova mehka narava pa ni vzdržala težkih operacij bolnikov, zato ic zapustil zdravniški stan in sc posvetil kemiji. Odprl je lekarno, ki je v tistih časih vršila mnogo važnejšo nalogo kakor dandanes. Posebno rad pa je Walker Proučeval vžigalna sredstva, in zgodilo se mu je, da se mu je nekoč kos lesa, namočen v raznih žveplovih spojinah, nehote vžgal. Videč ta pojav, si je takoj zasnoval načrt vžigalic kot sredstva za napravo ognja. Ker pa ni bil trgovec in iznajdbe tudi ni dal patentirati, je prodal v dve in pol letih komaj 250 škatljic. Šole pozneje se je pojavilo večje povpraševanje, tako da mu je dohodek zadoščal za skromno življenje.
Da je alkohol strup in hudo mamilo, ve vsakdo, kdo pa ve, od kdaj ga poznamo? Znano nam je, da so že stari Grki in Rimljani imeli neke vrste destilacijske aparate, toda pravega alkohola najbrž še niso poznali. Za časa cesarja Tiberija je uporabljal neki Dioskorid iz Ki-
Tragedija u blaznici
Pred sodiščem v San Francisco se je odigral te dni zaključek tragedije, ki se je dogodila nedavno v blaznici blizu San Francisca in ki je radi svoje predzgodovine, povsem podobne fantastičnemu kriminalnemu romanu, zbudila veliko pozornost v celi Ameriki. »Junak« afere je bil John Perkins, obtožen, da je v blaznici umoril veletrgovca Joe Debbesa. Uprava zavoda je hotela zločin zakriti, vendar je bila prisiljena napraviti pri redarstvu prijavo. Preiskava je iznesla čudne podrobnosti te afere- John Perkins, sin bogatih staršev, je živel v San Franciscu brezskrbno in zadovoljno. Na razpolago je imel denar za vsak mogoči luk-sus. Vsak večer je imel v svoji vili veselo družbo. V tej je bila stalno tudi kabaretna pevka, ki .ic postala pozneje njegova ljubica. V družbi pa-je bil tudi veletrgovec Debbes, intimen prijatelj Per-kinsa. Debbes pa je skušal pevko pridobiti za sebe in se mu je to tudi posrečilo. Njega in pevke ni bilo več v Perkinsovo vilo. Perkins se je zaklel, da se bo maščeval. Stopil je v zvezo z dvemi kriminalnimi tipi, da bi Debbesa ubila. Ta je Pa bil previden in se naklep ni posrečil, pez nekaj časa pa so se pri Debbesu pojavili znaki umobolnosti, trpel je na domišljiji, da ga zasledujejo, dobil je kon-Uo napad besnila, in morali so ga pre-Peijati v blaznico. Perkinsu pa to ni bilo dovolj. In nekega večera je nekdo v gle-
libije aparat, ki ga je nazival »ambik«. Z njegovo pomčjo je pripravljal destilirana tekoča zdravila. Arabski alkimisti so napravili iz tega alambik«. Za iznajdbo pravega alkohola pa imajo zasluge srednjeveški alkimisti. Kaj pomeni »alkohol«, razlagajo na dva načina: od »al« in »ko-hol«, kar pomeni nekaj redkega, tekočega in pa od »al« in »kali , kar pomeni žgati. Gotovo pa je, da je izraz arabskega izvora. Besedo alkohol pa rabijo za označevanje vinskega špirita in špirita drugih snovi šele Paracelus in drugi kemiki 18. stoletja. Za pravega iznajditelja pa smatrajo Španca Arnalda da Vil-lanova.
Nič manj kakor alkohol je dandanes važen nikotin, odnosno tobak, ki ga vsebuje. S tobakom in nikotinom pa se je seznanila Evropa šele po odkritju Amerike po Krištofu Kolumbu. Kolumbovi ljudje so našli to rastlino pri ameriških Indijancih, v Evropo pa jo je prvi dobil Jean Nicot, poslanik francoskega kralja v Lizboni, in sicer k 1560. Širil jo je po Evropi z namenom, da bi se rabila v zdravilstvu. Prišlo pa je le prekmalu do tega, kar imamo danes, da sc tobak ne rabi za zdravilo, nego za uničevanje zdravja in zapravljanje denarja, saj se samo v mali Sloveniji popuši vsako leto za več ko 150 milijonov dinarjev tobaka!
Naposled se pa spomnimo še'ene izmed najbolj poznanih in razširjenih domačih živali — kokoši. Od kdaj jo poznamo ali imamo? Semitskim narodom starega veka je bila še popolnoma neznana. V Sv. pismu starega zakona ne najdemo o kokoši niti besedice, ravno tako ni videti kokoši na nobeni sliki starih Egipčanov, o katerih vemo, da so že v najstarejših časih gojili domače gosi in race. Tudi Homer in grški zgodovinarji 10. in 9. stoletja pr. Kr. r. nikjer ne omenjajo niti kokoši niti petelina. Ta perjad se prvič omenja za časa peržanskih vojen, ro si lahko tako tolmačimo, da so bili baš Pcržani tisti, ki so prinesli kokoš iz njene prve domovine Indije v Evropo. Na Grškem se je" kokoš zelo hitro udomačila, saj jo je poznal že naslednji rod kot jako razširjenega domačega ptiča, od tam pa je polagoma prišla v sleherno vas Evrope in ostalega sveta.
dališču odda! strele na oder. Aretirali so storilca, bil je Perkins. Na policiji je dajal tako zmešane odgovore, da so mislili, da je blazen, in po pregledu psihijatrov so ga oddali v blaznico, kjer je bil že Debbes. Dva tedna kasneje so našli Debbesa umorjenega v njegovi celici. Ime! je strel v srce. Samomor je bil izključen- Preiskava je ugotovila, da ga je ustrelil Perkins, ki je na nepojasneu način prišel do revolverja- Ponovni pregled pa jo tudi pokazal, da je Perkins duševno popolnoma normalen, in da je samo simuliral blaznost, da je mogel priti v blaznico in izvršiti akt osvete.
(Hesto učeno mla<3:h žensk
V	desetih letih v Ne\vyorku ne bo več starih žensk. Starc dame s sivimi lasmi, ki sede dostojanstveno, s čepico na glavi, v svojih naslonjačih, bodo prav tako redke, kakor predzgodovinske živali. Nešteti lepotični saloni in s]>ecijalni zdravniki se mrzlično trudijo, da ohranijo newyor-ške dame mlade. Pod kožo vbrizgavajo radij in vsesavajo vosek, da izpolnijo votline, gube in brazgotine odstranijo, žleze ojačujejo in vstavljajo nove, lasje se dobe v vseh barvah. Umetno pomlajene dame se obnašajo potem kakor mlada dekleta, ki jih sploh skušajo posnemati v vseh ozirih. Pajdašijo se z mladeniči, ponočujejo, preplešejo cele noči itd. Morda te prismukinje pozabijo celo umreti.
Rnketa o policiji u Egiptu
Egipčani v svojem boju za popolno samostojnost skušajo Angležem pokazati, da so lahko tudi brez njih moderni. Zlasti se trudijo za reorganizacijo policije in rekrutirajo celo ženske policiste. To je dalo arabskemu listu »Al Ahram« povod, da je razpisal anketo v vprašanju uniformiranja nežnega spola. Prišlo je nad 1000 odgovorov. Več ko polovica je sploh proti uvedbi žensk v policijsko službo. Malo število jih zahteva čiste britanske policistke, nekaj več egiptovske, tretji marcijalne Sudančanke. Nekateri si žele za policistke najiepše in najljubeznivejše ženske, češ da bo v tem slučaju kriminaliteta zelo padla. Zakaj kateri moški' bi se ne sramoval, stati pred takim lepim dekletom kot zločinec?! Drugi so zopet mnenja, da treba vzeti najgrše ženske, ker pred lepimi ne bo nihče imel rešpekta. So pa tudi taki, ki pravijo, da bi za policiste bili najboljši evnuhi, češ da samo ti morejo obravnavati moške in ženske v enaki meri, ne da bi jih vodil kak sentiment. Čudno pa je, da so si v enem vsi odgovori edini: da je treba policijsko organizacijo izboljšati.
Poiskus, ki bo trajal 250 let
švicarska komisija za preiskovanje ledenikov je uvedla te dni poizkus, čegar uspeh se bo pokazal šele čez 250 let. Ugotoviti se namreč hoče hitrost, s katero se pomikajo posamezni ledeniki- Da pa se gibanje natančno izmeri, so položili v posamezne ledenike školjkam podobne kovinaste škatlje. V vsaki taki škatlji ie znanstveno poročilo o dosedanjih opazovanjih glede gibanja ledenika in naveden je natančno tudi kraj, kjer je bila školjka zakopana v ledenik. Ako bodo morda naši potomci čez 250 let našli kje te školjke, bodo nudile tedanjim znanstvenikom vsekakor zelo važne podatke o premikanju ledenikov.
Zračna policija u Rmeriki
V	deželi neprestnih tehničnih novotarij, kjer sc tudi zločinci poslužujejo vseh pridobitev moderne tehnike pri izvedbah svojih zločinov, je naravno, da mislijo tudi na temu primerno obrambo. Iti danes vidimo, da nad Nc\vyorkom neprestano cel dan v gotovih presledkih letajo policijski aeroplani, iz katerih vešča »očesa postave« z velikimi daljnogledi motrijo dogodke pod seboj. Čim opazijo kaj sumljivega, signalizirajo takoj v stolp centrale, ki da stražnicam takoj nadaljne u-kaze. Po najnovejši odredbi je zasebnim aeroplanom pod kaznijo prepovedano, letati ttižje nego policijska letala, ker bi na ta način motili stražnike v izvrševanju službe.
Poroka pod vislicami.
V	jetuišnici v Troutonu sc je vršila pred nekaj dnevi žalostna poroka. Ženin je bil neki Salvatorc Morra, ki so ga imeli naslednjega dne radi umora nekega poštnega uradnika usmrtiti. Obred je izvršil neki katoliški duhovnik, doseči pa sc je hotelo s tem le to, da dobi neki o-trok pravo ime. Ženina in nevesto je med poročnim obredom ločila železna ograja. Morra je nataknil prstan svoji nevesti na roko na ta način, da je segel z roko skozi ograjo. Nevesta je imela v naročju o-troka, ki še nikdar ni videl svojega očeta in se je srčkano smehljal, dočim >e ona pretakala bridke solze.
Mednarodna plovba po Don ..
V	Parizu se bo v kratkem vršila mednarodna konferenca o problemu mednarodne plovbe na mednarodnih rekah, zlasti tudi na Donavi. Predhodno bo jugo-slovenski narodni odbor mednarodne trgovinske zbornice še sklical konferenco zastopnikov naših gospodarskih organizacij in pristojnih ministrstev, na mednarodni konferenci v Parizu pa bo skupno s temi predstavniki branil interese naše države.
Sokolstvo
Mariborski Sokoli na mednarodni tekmi v Luksemburgu.
V	nedeljo so se vršile v Ljubljani izbirne tekme za sestavo jugoslovenske vrste za tekmo mednarodne gimnastične federacije, ki se bo vršila v začetku julija v Luksemburgu. Udeležili so sc je Mariborčani prvič v večjem številu, tako da je bilo izmed 14 tekmovalcev 5 iz Maribora (Arnuš, Čelhar, Lapajne. Primožič, Štukelj). Dosegli so dober uspeh, Primožič 1. mesto med vsemi. — Cela vrsta nastopi pri javni telovadbi Sokola Maribor - matica v nedeljo 25. t. m., ki bo vsled tega posebno zanimiva.
Bratom s slavnostnimi kroji!
Ker so pred durmi razni nastopi in zleti. vas na osnovi saveznih sklepov, pozivamo, da si daste nemudoma izpremeniti temena na šajkačah ter da zamenjate ani blemc na njih in na pasovih. Predelave šajkač prevzema br. Zotter (Maribor, Vetrinjska ulica) za ceno 20 Din, predpisane ambleme prodaja v Mariboru (Grajski trg) br. (Šport-) Roglič; bodite, bratje, disciplinirani tudi v malenkostih! — Zdravo!
Župna uprava SKJ v Mariboru.
Članstvo Sokolskega društva Maribor • matica
poživljamo, da sc polnoštevilno vdeleži nastopa, katerega priredi Sokolsko društvo Maribor I v nedeljo dne 18. maja popoldne na prostorih kasarne kralja Petra I. — Zbirališče točno ob 2.30 pop. v Narodnem domu, odkoder se odkoraka na telovadni prostor. Posebno pozivamo brate člane, ki imajo slavnostne kroje, da se polnoštevilno zberejo ob določenem času v Narodnem domu.
Spori
MOLNP službeno.
V	nedeljo dne IS. trn. ob 16.30 na igrišču SK Rapid mednarodna tekma GAK: SK Rapid. Predtekma ob 15. rezerve ISSK Maribor:SK Rapid. Službujoči odbornik g. Nerat. Tajnik.
JugoslavijatČeškoslovaška.
Meddržavna nogometna tekma Jugoslavija :Češkoslovaška se bo vršila dne 28. junija v Zagrebu.
ISSK Maribor — lahkoatletska sekcija.
Sestanek članstva se bo vršil v sredo, dne 14. t. m. ob 20. uri pri »Zamorcu«. Vsled predstoječih meetingov udeležba strogo obvezna. Točnost! — Načelnik.
1519
Kopalna sezona
čaka spričo zadnjih lepih dni že nestrpno otvoritve. Novi bazeni na Mariborskem otoku so žc dograjeni in bodo kmalu o-rnogočili smotreno udejstvovanje tudi v tej športni panogi. Vodnosportni odsek SSK Maribora je v to svrho izdelal obsežen program za predstoječo sezono in vabi tem potom vse člane in druge interesente na tozadeven pogovor, ki se bo vršil v četrtek, dne 16. t. m. ob 20. uri v posebni sobi hotela »Pri zamorcu«.
Avtobusna proga Beograd - Sarajevo • Jadran.
Iz Beograda poročajo o resni namer! pri merodajnih činiteljih, da se od Beograda do Jadrana zgradi ena avtobusna proga čez Kragujevac, Užice, Sarajevo, Dubrovnik, Split in obratno, druga pa preko Kraljeeva, Mitroviče, Peči, Podgorice na Kotor. Za preddela je minister javnih del že odobril kredit v iznosu 40 milijonov dinarjev.
Bajni stroški filmov.
V	Hollywoodu so pričeli te dni s sni-manjem novega zvočnega filma, »Big Trail«, kojega stroški so proračunani na 1,200.000 dolarjev (68 milijonov dinarjev). Sodelovalo bo 20.000 oseb.
V	Ma rib' o r u, 3ne 14. V. 1930
Mlchel Zčvaco
£ukceciia JHocgia
Zgodovinski roma
93
V	teh strašnih dneh, ki so potekali kakor stoletja, je bilo Ragastensovo življenje podobno dolgemu umiranju. Nekega večera pa mu je prišel Spadacappa povedat, da kroži po mestu vest, da se bodo jutri bili; kajti opazili so v Cezarjevi armadi gibanje, ki daje slutili bližnji napad...
»Vendar že enkrat,« je vzdihnil mladi mož bolestno.
»Kaj vam je vendar, gospod vitez?« je vprašal Spa dacappa. »Vi ne jeste več. ne spite več, hujšate od dne do dne — prepričan sem, da vas je kdo pogledal z zlim pogledom*)...«
»Ali meniš ? . ..»
»Bogme! kako naj si drugače razlagam toliko izpre-membo?«
. .v !.Mprda imaš prav. Pred vsem pa glej. da mi za jutrišnji dan osnažiš orožje.«
»Torej se pojdete vseeno bit?... Vzlic zlemu pogledu? ...«
»Zakaj pa mi naj ta zli pogled brani, da se bijem? ...«
»Zato ker... če vas je zadel zli pogled, poginete brez dvoma v prvem boju!«
»Ragastens se je zdrznil. Nato je dejal s čudnim usmevom:
»Torej en razlog več!...«
Spadacappa je zazijal; ni ga mogel razumeti. Ko pa mu je Kospodar^nonngnil. je odšel majaie z glavo...
Kaj je delala med tem Beatrice? Mlado kneginjo je mučil smrten nemir. Drugi večer po svojem zadnjem svidenju z Raeastensom se je bila podala na svojo omiljeno kloo kakor po navadi.
In kakor navadno, io je knez Manfredi zabaval celo uro. In nič v niegovih besedah, niti v niegovem vedenju. ni razodevalo misli, ki so mu polnile dušo. Nasprotno. kazal se je priiazneišega in boli očetovskega nego kadarkoli poprej. Tudi Primavera je skušala daiati svoiim besedam več nežnosti. IsN misel — misel velikodušnosti in vdanosti — se :e bila nomdila v dušah teh dveh jesnično čistih in velikih Hudi. Če ie knez sedaj iznraševal svoio vest. ie obsodi ljubezen, ki jo ie čutil do hčere erofa Al^a. In tudi Pnmavera si »e očitala svojo liubezen dn Pagastensa. čisto litibezen, ki !i je bila neznana tudi le senčica nezveste prevar^ — a vendarle ljubezen, katero je takorekoč kradla knezu. Ja dvojna misel pa ie bila vzrok neizrekliive rahlosti in nežnosti njunega razgovora.
Nato se ie Manfredi odstranil — ali vsai storil, kakor 'la se ie odsfrntiil. Od Haleč pa ie opazoval Beatrice. ^ar-nštetisa tli bilo k nii.
»Ta. človek io v rejnici vreden, da io liubi!« ie mislil '•niri pri sebi ter otožno zavzdihnil.
A primavera. ko se ie vrnila v <:voio sobo. si ie ti-sočkr-'4 zastavljala mn^no vprnšanie;
'7akai ga nocoi ni bilo? ...«
rtriio’! večer in naslednie večere so se TionnvIiaJi ‘^ti nrizoW. Nemir mlade Vniegime ie postajal Čimdalie -'ečii. Vprašati se ni upala nikogar, najmanj pa še kneza Man-
*) Vraža nravi, da tako zvani »zli pogled* gotovih nudi človeku Škodi.
ireui de je, da bi se vsem zasvetila resnica, kakor liitr- bi ona glasno izrekla ime Ragastens.
Nekega večera, ko je v strašnem nepokoju sama sedela na vrtu, sta nenadoma stopila pred njo grof Alma in knez Manfredi.
»Odhajamo!« je dejal knez z ganjenim glasom.
In grof Alma je dodal:
»Naše predstraže nam prinašajo vest. da se gode v Cezarjevem taboru velika gibanja. Dvoma ni, da nas čaka jutri zjutraj nov naskok; zato je treba, da smo že nocoj v taborišču... Z Bogom/dete moje... Trdno sc nadejamo, da vržemo Cezarja nazaj...«
Grof je objel svojo hčer. Primavera je bila silno bleda. Po ušesih ji je šumelo in megla ji je zakrivala oči, kakor da mora zdajpazdaj omedleti.
Na ustnicah jo je peklo vprašanje, a nobena beseda nihotela priti iz grla, ki ga je davila tesnoba. Naposled, ko je pristopil knez Manfredi, da se poslovi tudi on, je sklenila za vsako ceno zaznati resnico in razgrniti zastor te svoje strašne negotovosti...
»Kaj ne,« je dejala s strtim glasom, »da so že vsi naši bojevniki na svojih mestih?«
»Vsi!« je odgovoril Manfredi. »Ricardo. Trivulzio, Malatesta, Orsini... vsi!...«
»In gospod de Ragastens? ...«
Kakor hitro je izrekla to ime. se je njegovo lice po-škrlatilo, trenotek nato pa se je pokrilo s tisto svinčeno barvo, ki jo daje mrzlica.
»Vitez de Ragastens?« je vprašal grof Alma.
Toda Manfredi mu je na skrivaj krčevito stisnil roko. In z navidezno zelo mirnim glasom je odgovoril:
»Vitez je odsoten že več dni. po dani mu nalogi...«
»Ali je ta naloga nevarna?« je vprašala ona, skoraj umiraje.
»Da!« je rekel knez. in to pot nenavadno trdo. »Naloga je nevarna, in skoraj gotovo ga bo stala življenje !... Z Bogom, kneginia!...«
In nasrlo se je oddaliil v družbi grofa Alma. V njegovih prsih je vrelo: pekli so ga vsi plameni ljubosumnosti. zadete v sredo srca.
Primavera je omahnila nazaj ter se zgrudila na klon. zakrivaje si obraz z rokami. Tznrva je krčevito ihtela, nato pa so se ji zameglile oči, in nezavestna se Je zvrnila nazaj.
Ko se je Primavera zopet zavedla, ie videla nad seboj neznan obraz. Zenska ie stala pred njo. oblečena v obleko, kakršno so nosile kmetice montefortske okolice.
»Ah, signora.« je vzkliknila ta ženska, »vendar se vam *e vrača zavest!...«
»Kdo ste?« in vprašala Primavera ter si potegnila z <d!ai>io preko čela-
»^meti^a iz okolice, signora.«
»česa želite?«
»Signoro Reatrice iščem ... V palači so vsi v skrbeh ker odhaja vojska nn boi. Rekli so mi. da je mlada kneginja v nark^i, a nihče ni imel rasa. da W mi pokazal. Ide... Ali ste io morda vi srečali?... Silno nuino naročilo imam do nje ...«
»To sem iaz.« k* deia’a Beatrinc. »le govorite!«
»Vi ste signora Beatrice*... Ah. kako srečna sem! Ze tol'ko časa sem vas ^elela videti1... Po deželi tovore. da prinaša zaročenkam — torei tudi meni — srečo. ako se dotaknem va?e obleke!...«
In nreden se ie moHa Reatrice ganiti, da ji ubrani, je kmetica priiela za rob niene obleke ter ga noliubila.
»Zdaj vem, da bom srečna v zakonu.« je dejala naivno.
Primavera se ie morala nehote nasmehniti.
»Rekli ste, da imate naročilo zame?«
»Da, signora. za vas. za vas samo, in strogo mi je zapovedano, da naj govorim z vami tako, da naju ne sliši živa duša...«
»Govorite... Tukaj sva varni pred vsako radovednostjo,« je dejala Primavera, s čudno slutnjo v srcu. »Kdo vas pošilja? ...«
»Mlad gospod, lep, ponosen in hraber... toda njegovo ime je čudno, čisto tuje... No. kako mu je že ime... ah, ne morem se spomniti...«
»Vitez de Ragastens!« je vzkliknila Primavera in vztrepetala.
»Da, da, tako mu je ime!« je dejala kmetica.
»Govorite, ah, govorite naglo!... Kje je? Zakaj vas pošilja? ... Menda vsaj ni ranjen? ...«
»To se pravi, signora...« je dejala kmetica, in obličje se ji je razžalostilo.
»Ranjen je!« je vzkliknila Primavera v obupu.
»Zal... tako je...«	*
Primaveri se je stemnilo pred očmi; a nato se je vzravnala in zbrala ves svoj pogum.
»Povejte mi vse, kar veste!« je rekla z veliko, odločno mirnostjo.
»Vidite, signora — vi pač menda ne poznate naše kmetije? . . . Hiša mojih starišev stoji skoraj dve uri od Monteforta... Torej, zvečer, ko se je solnce spuščalo k zatonu, sem pomagala svoji stari mamici pri pospravljanju. Moji bratje so bili še na poljih, zelo daleč od doma ... Naenkrat pa zagledava jezdeca, ki je prijahal na dvorišče  Jaz pristopim ter ga povDrašam,
česa želi. Takrat pa vidim, kako stopi s konja ter se opoteče par korakov naprej, tiščeč si roko na prsi, nato pa pade tik pred hišnim pragom ...«
»Nesreča je nad menoj!« je zamrmrala Primavera ter obupno stisnila svoje sklenjene roke.
»Moja mati in jaz.« je nadaljevala kmetica, »pobe-reva reveža, preneseva ga na posteljo, in tam vidiva, da ima globoko rano na desni prsni strani... Odkriie-va mu rano, izmijeva jo in obveževa ... in naposled odpre mladi mož oči... oči polne hvaležnosti, ki so me ganile v dno srca!...«
Primavera je prijela kmetico za roko.
»Kako ti je ime?« io ie vprašala.
»Bianca mi je ime,« je dejala kmetica z začudenim obrazom.
»Torej, draga Bianca. ti si zaročena, kai ne da?
Ne skrbi za svojo doto! Jaz ti priskrbim takšno, da te, bodo vrstnice zavidale deset mili naokoli...«
»Ah. signora! Niso mi zaman pripovedovali, da ie srečen kdor se vam približa!«
»Toda. nadaljuj... požuri se...« je povzela Beatrice vročično.
»Da, in potem se zazdi, da hoče mladi mož govoriti .. Sklonem se tesno k njemu. Z glasom, slabotnim kakor dih vetra, me vpraša, če je kak moški pri hiši.. • Odgovorim mu. da ne ... On je ves obunan. Toda jaz mu nravim, da sem dovoli trdna, da lahko opravim posej moškega . . . Pogleda me. nato zbere vse svoje moči in mi pravi; — Tore', če hočete, da ne umrem v obupu, idite v Monteforte. poidite v nalačo. Dotšč;te kneginio Beatrice. gleite. da bosta covorili med štirimi očmi, in ii povejte, da io bo vitez d* Ragastens blagoslavljal v svoji smrtn5 uri. ako ga hoče osrečiti s po-slednio tolažbo... — To so niegove lastno besede, signora. ki sem iih ponavljala vso pot... Kaiti. kakor hitro ie ’i'ladi mož nehal govoriti. ’v ondel t^koi ^o.oet v omedlevico; jaz pa sem zapregla naš koleselj ter se odpravila na pot. ne da h’ Rubila le trenotek.
(Nadalievanfe sled5'
na
!
Autofot?
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tat-
tenbachova ulica. 14.____602
Predtlskauje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska
ulica 20._______________ 833
Sobo* in črkosltkanje Izvršuje po cent, hitro in okusno Franjo AmbrožiS. Grajska ul 2.	2231
Vse vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik. Vo-
jašniška ul. 2.________________________364
Krasen beli store za okno, kopalni stol, moške obleke in podstrešno šaro prodam. Zrinjskega trg 5 II, desno.	1429
Mizarstvo Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22 izdeluje najsolidneje pohištvo vseh vrst in notranje opreme ter renoviranja. Cene nizke! XV
Pozor kegljači!
Pri Kekcu na Meljskem hribu 58 se vrši nagradno keglanje z vrednostnimi dobitki. Začetek v soboto, dne 17. in v nedeljo dne 18. in za tem še tri sobote in nedelje.	1423
Kupim dobro ohranjen otroški voziček.
Naslov v upravi lista.	1413
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Kupim stopnjasto rešetko
(Treppenrost-Verfeuerung) za lokome-bilo 75 konjskih sil. Rochlitz Ludovik. mlin. Dolnjna Lendava.	1407
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanjii las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj« Gosposka ulica 38.	1205
Umetna svila,
foulard svila,
1313	pralni	delein
v veliki izbiri
Srečko Pihlar
Maribor, Gasposka ul. 5.
Sivi lasje
dobivajo naravno barvo in mladostno svežost brez barvanja. Že 20 let izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni predal 80.	1352
V današnjem žrebanju drž. razr. loterije je bil zopet izžreban
glauni dobitek 200.000 Din
na pri nas kupljeni srečki št. 83.302. Najsrečnejša prodajalna srečk drž. razr. loterije
Hnton Golež, IHaribor, Aleksandrova 42
Izdaja Konzorcij »Jutra* v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik; PRAN BRD ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. Dredstavnik STANKO DETEllA
v Mariboru.