Številka 287 TRST, v četrtek 17. oktobra 1907 Tečaj XXXII SMF" IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične stCTilbe se prodajajo po 3 nvč., (6 ptotinki T mnogih tobakarnah v Trftu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, .^t. Petru. Sežani, >~abrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV ee računajo po vretah (široke 73 mm, visoke 2V, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za opznrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-Jaljna vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4U stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". ditiosl Glasilo političnega društva „Edinost za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece U K —, na naročbe brez doposlane naročnine, Be uprava ne ozira. saročDiaa aa nedeljsko izdaije »Edinosti* stane: ceioleao K » 20. pol leta 2-«o Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pismu se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaio. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorcio G&latti 18 <>*ar.»dni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ^Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. - Postno-hranilnični račun št. H4l*6'>2. - - Telefon štev. 1157 ________ BRZOJAVNE VESTI. Slovenska šola v Trstu v drž. proračunu DUNAJ 16. V proračunu za leto 1908., predloženem danes parlamentu, je tudi postavka za podržavljenje slovenske šole v Trstu. Interpelacija dr. Ryb&ra radi prenapolnjen ja pripravnice v Trstu. DUNAJ 16. Posl. dr. Rybar in tovariši so vložili danes interpelacijo na ministra za nauk, v kateri se zahteva za sedaj primernih odredeb ozi-rom na prenapolnjenje pripravnice za slovenske učence v Trstu, tako, da bo prostora za vseh, ki se pripravljajo v to solo. Dalje zahteva interpelacija, naj se — izvrsevaje čl. XIX. osnovnih zakonov — ustanovi za slovensko prebivalstvo Primorske srednjo šolo se slovenskim urnim jezikom. (To interpelacijo priobčimo jutri v polnem obsegu. 1'red.) DUNAJ 16. Beckov govor je bil hladno vsprejet. Le kranjski poslanci so pozdravili dolenjsko železnico. Zdravje cesarjevo. DUNAJ 16. Zdravniki so izjavili, da je vsaka nevarnost izključena. Temperatura je normalna. Predlagalo se je, naj bi šel cesar, ko ozdravi, na jug, ker pa ni vladar na to pristal, da bi odšel v inozemstvo, je za cesarjevo bivanje izbran grad Rottenstein pri Meranu, ker ni v Dubrovnika primernega stanovanja. DUNAJ 10. „Korresp. biro" poroča, da ni cesar zvečer imel mrzlice, katar se ni razširil, intenzivnost katarja pojema. DUNAJ 16. Cesar je prve ure po noči mirno spal, med 2. in 3. uro ga je pa mučil kašelj. 8e le pozneje je zopet mirno zaspal. Ustal uro pozneje nego navadno, to je okolo 6. ure. Danes popoludne pride v Schonbrunn nadvojvodinja Marija Valerija, ki se pa zvečer zopet vrne v \Vallsee. DUNAJ 16. Nadvojvodinja Marija Valerija je danes popoludne dospela iz \Valsee ter se odpeljala v Schonbrunn obiskat cesarja. DUNAJ 16. ..Korresp. Wilhelmu poroča : Cesar je bil danes vedno pri moči. Apetit precej dober, razpoloženje ves dan zelo dobro. Katar je stacijonaren, kašelj še ni ponehal. Viši dvorni urad cesarjev poroča, da ne pride z ozirom na cesarjevo bolezen španska kraljeva dvojica sedaj na Dunaj in da je to potovanje odložila na pozneji čas. Avatro-ogrska nagodba. DUNAJ l«. Danes so bili predani javnosti zakonski načrti o avstro-ogrski nagodbi. Ves elaborat je tiskan v formatu zapisnika sej dunajskega parlamenta, in ima okolo 400 strani velikega kvart formata. Vlada je poslala no\inam mali izvleček vsebine nagodbenih načrtov, iz katerega dane«? posnemamo sledeče: Zakonski načrti ne rešujejo le medsebojnih trgovinskih in prometnih zadev, ampak tudi jako važna vprašanja državno-ii-nancijelne naravi. Dosežen je sporazum glede ogrskega bloka državnega dolga, katero vprašanje se je moralo odložiti 1. 1903.; ker je razun tega rešeno tudi vprašanje banke in kvote, ima sedaj pred seboj ves kompleks avstro-ogrske nagodbe. Predlogi vlade so deloma taki, ki imajo tvoriti vsebino formalnih zakonov, in deloma so izvršilne naredbe. Zakonski načrti tičejo se : 1. medsebojnih prometnih in trgovinskih odnošajev, 2. sporazuma v preprečenje dvojnega obdačenja onih podjetij, ki imajo svoje posle v obeh državah, 3. adicijonalnega sporazuma glede prispevka dežel ogrske krone za skupni državni dolg. Drugi glavni zakonski načrt tiče se zmene tj 8. zakona od 27. avgusta 1878., s katerim se v eni polovici 03-novanim delniškim, zavarovalnim in gospodarskim družbam podeluje pravico, da smejo svoje delovanje prenesti tudi na drugo polovico monarhije. Carinska in trgovinska politika urejena je na načelu neomejene svobode narodnogospodarskega prometa v notranji trgovinski politiki in popolne trgovinsko prometne zveve nasproti inozemstvu. Z dogovorom se zajam-čuje skupna carinska meja in svobodni med-carinski promet. Odpravijo se „razlike v tekstuu med avstrijskimi zakoni o carinskem tarifu in provizoričnimi carinsko tarifnimi zakoni na Ogrskem. „Trgovinske pogodbe" se ne morejo odpovedati pred koncem 1. 1915., in glede onih, ki bi se mogle prej odpovedati, je ustanovljeno, da se ne odpovejo enostransko, dokler traja nagodba. „V obrtnem pogledu1* menjajo se določbe glede varovalnih znamk in patentov. V železniških tarifih napravljene so spremembe, s katerimi se določajo medsebojne olajšave. Glede ..dalmatinske železnice" pravi se v vladnem ekspozeju doslovno : je posebne važnosti, da je bil dosežen sporazum glede nekaterih drugih vprašanj, ki ne spadajo v okvir samih nagodbenih dogovorov. Sem spada najprej dogovor glede železniške zveze z Dalmacijo. V zmislu doseženega sporazuma izvede se ncrmalnotirna železniška proga iz postaje Rudolfovo na dolenjski železnici preko Metlike v Karlovac in iz postaje Ogulin na progi Karlovae-Reka preko Otočca, Gospića, Gra-čara in Pribudića v Knin. — Izvede se to tako, da vsaka vlada ima preskrbeti proge na lastnem ozemlju. Kakor rok izvršitve gradnje za progo Rudolfovo-Karlovac je določen mesec oktober 1. 1910, in za železnico Ogulin-Knin december 1. 1911. Glede železniške proge Košice-Bogumin (Kaschau-Oderberg) ustanovljena je gradnja! panoge od Jablonkova do Tešina. Na rekah ima veljati narodna zastava tudi na drugi državni polovici. Pomorska zastava ostane ista. Glede „užitninskih davkov* je ustanovljeno, da se ima postopati sporazumno, kjer to bode potrebno z ozirom na konkurencijo. Glede „prometa živine*4 spremeni se dosedanje represivno postopanje v preventivno, pri čemer se je doseglo olajšave za avstrijske gospodarje. Zakoni za promet vina in proti igranju na borzi brez pokritja bodo na Ogrskem zjednačeni z avstrijskimi. Za „spore v financijelnih in gospodarskih vprašanjih"4 pri izvrševanju nagodbe ustanovi se razsodišč?, ki bo reševalo vsa prepirna vprašanja razun trgovinskih pogodeb z inozemstvom in vseh vprašanj, ki se tičejo prometa živine in veterinarskega redarstva. Vsaka državna polovica imenuje po 4 razsodnike. Glede „ogrskega rentnega bloka" določeno je, da za Ogrsko, ako tekom 10 let po konverziji povrne kapital, iznaša obrestna mera za kapitalizacijo 4.325%; iaa slučaj poznejše kapitalizacije ima obrestna mera postopno padati tako, da po daljših 12 letih bode iznašala 4.2 Ogrska se je obvezala, da tekom 22 let po konverziji ogrskega bloka se oprosti svojega obrestnega prispevka potom plačila kapitala. Davek na rento uredi se samostojno v zmislu § 285 zakona o osebnih davkih. Glede „banke"1 ustanovilo se je: Ako bančni privilegij preneha 1. 1910., potem bodo se vse medsebojne državne financijalne obveze, torej v prvi vrsti prispevki za skupne izdatke, ogrski prispevek za državni dolg, vsi po dogovoru obeh držav ustanovljeni prispevki (izmed teh tudi indirektni davki od iudu-strijalne produkcije) računali in plačevali v zlatih kronah, ustanovljenih s zak. od 1.1892. Glede „plačevanj v gotovini"4 določa se, da se to vprašanje reši po rešitvi bančnega vprašanja in ko zavladajo na mednarodnem tržišču normalni odnošaji. Glede kvote- dogovorili sta se obe vladi tako, da bodo imele izbrane deputacije do 16. novembra dogovoriti se glede kvote. Ako bo to brezuspešno, predložita obe vladi parlamentoma zakonske načrte, s katerimi se kvoto poveča za Ogrsko za 2%. V bodoče bo torej razmerje kvote iznašalo 63.6 nasproti 36.4. Namestnik princ Hohenlohe. DUNAJ, 16. — „Volksblatt" poroča iz Trsta: Včeraj se je razširila govorica, da zapusti princ Hohenlohe Trst in da pojde za namestnika na Moravsko. Iz verodostojnega vira sem zvedel, da ni ta vest resnična. Možno je, da si želi princ Hohenlohe na kako drugo mesto, toda vest, da se to zgodi v kratkem, je gotovo prerana. Tudi ako bi do tega prišlo, ne pojde princ Hohenlohe v Brno, marveč v Gradec. Skupni češki klub. DUNAJ 16. Na poziv poslanca dr. Kramara so se včeraj sestali zaupniki mla-dočehov, staročehov, čeških agrarcev in katoliških narodnjakov ter ministra dr. Fort in Pacak. Dr. Hruban, dr. Kramar in dr. Z^ček so predlagali, naj se Cehi združijo v en klub. Vodja agrarcev se je držal reservi-rano, ker so agrarci mnenja, da nimajo mla-dočehi bodočnosti. Delegacije. DUNAJ 16. „N. W. Tagblatt* poroča iz Budimpešte, da se delegacije sestane j o meseca decembra, da odobri provizoričen proračun za kratko dobo; na to se zopet sni- dejo v prvih mesecih prihodnjega leta, da bodo nadaljevale svoje delovanje. Avstro-ogrska banka. BUDIMPEŠTA 16. Neki večerni list piše, da bo avstro-ogrska banka takoj zahtevala podaljšanje privilegija na 20 let. Ake ga ne dobi, prične leta 1909 z likvidacijo. Povodnji v Italiji. RIM 16. Vsled deževja zadnjih dni je Tib?ra narasla dva metra nad normalo. Voda prinaša živali in drevesa. Novi izgredi proti Japoncem v Kaliforniji. LONDON 16. Brzojavke iz New-Jorka poročajo, da je prišlo v San Frančišku do novih izgredov proti Japoncem. Dva Japonca sta bila težko ranjena in so jih morali odvesti v bolnišnico. Vzroki so nastali vsled tega, da je neki belokožec razbil okno neke japonske pralnice. Lastnik ga je ujel in pozval policijo. Preden je pa ta prišla, se je nabralo na ulici mnogo ljudi, ki so pralnico razdejali ter pretepli Japonce. Prve vesti dospele v New-Jork so poročale, da je bilo ubitih več Japoncev. Te vesti so provzročile na borzi veliko razburi enost. Nemiri v Perziji. LONDON 16. Neki tukajšnji list poroča iz Teherana, da so v Ker manu izbruhnili nemiri, pri čemer je bilo sedem oseb ubitih, mnogo pa ranjenih. Kuga. CARIGRAD 10. V BikiH (okraj Smirna) se je pripetil sumljiv slučaj kuge. Izvolski v Parizu, PARIZ 16. Ruski minister za vnanje stvari Izvolski je včeraj dospel semkaj in ostane tukaj več dni. Odposlanstvo dlulej Hafida v Berolinu. BEROL1N 16. Nemška vlada ni hotela vsprejeti odposlancev Mulej Hatida. Eksplozija v tovarni smodnika. NE\V-YORK 16. Vsled eksplozije v tovarni smodnika pri Fontanetu je mrtvih oziroma težko ranjenih 25 do 40 oseb, 600 )ih je bilo poškodovaniii, 1200 jih je ostalo brez strehe. Šola, ki je oddaljena od tovarne pol milje, se je zrušila, ranjenih je bilo 50 otrok, med temi nekoliko telko. Od tovarniških uslužbencev jih je mnogo zgorelo pred očmi njih rešiteljev, ki se niso bali nevarnosti na-daljne eksplozije, a morali so se odstraniti radi vročine. 20.000 bal pavole zgorelo. FRANKOBROD o M. 16. „Frankf.. Zeitung" poroča iz Kalkute, da je velik požar uničil v bengalskem primorskem mestu Chittadon uničil 20,000 bal pavole ter pro-vzročil nad en milijon škode. Rusija. Ruska carska dvojica. PETROGRAD 16. Car in carica se dne 22. t. m. povrneta s svojega potovanja po finskem vodovju v Peterhof. Rvstro-ogrska nagodba. 1. Prva naloga državnega zbora, ki se je ravnokar zopet sešel, bo reševanje avstro-ogrske nagodbe na podlagi sporazumljenja. doseženega med Beckovim in Wekerlejevim mioisterstvom. Radi tega ne bo neumestno, ako tu v kratkem pojasnimo državnopravno razmerje med obema polovicama monarhije, kakor je bilo dosedaj, da bomo potem tem lažje umeli nemale spremembe, kijih uvedejo v tem razmerju novi nagodbeni načrti, — katere spremembe so posebno važne zato, ker utegnejo sčasoma radikalno spremeniti državnopravno obliko naše monarhije. Bistveno podlago avstro-ogrske državne zveze tvori skupnost vladarja in dinastije. Iz skupnosti vladarja izvira dosledno tudi neka skupnost interesov obeh državnih polovic. To državnopravno razmerje ni bilo vedno isto ; zgodovina naše monarhije je polna bojev za ravnotežje v tem medsebojnem razmerju. Sedanja oblika avstro-ogrske monarhije se opira na t. zv. decemberske zakone 1. 1867, s katerimi je bilo ustvarjeno ono državnopravno razmerje, ki je zovemo: dualizem. Interesi, ki so prišli v poštev ob uravnavi državnopravnega razmerja med Avstrijo in Ogrsko, so deloma politične, deloma gospodarske naravi. Merodajni politični razlog avstro-ogrske državne zveze tiči v stremljenju, da ohranijo habsburžanske države stališče velesile nasproti inozemstvu in vse koristi, ki izvirajo iz tega stališča v mednarodnih razmerah. Decemberski zakoni so uravnali „stalno" ono skupnost, ki se opira na ta politični razlog. Stvari, ki so predmet te skupnosti, imenujemo: skupne stvari. Toda obe državni polovici sta tudi g o-spodarski na se navezani. Dejanski bi bili zahtevali skupni gospodarski interesi Av- strije in Ogrske veliko veče okrožje skupnosti, nego je ono, ki se ozira bolj na mednarodno stališče monarhije. Toda ogrsko zakonodaj-stvo, pretiraje načelo samostojnosti, se je protivilo temu. Uravnanje ostalih interesov, glede katerih sta Avstrija in Ogrska nakazani na medsebojno sporazumljenje, izkazalo se je torej dosegljivo le v oslabljeni obliki stvari, ki sicer se ne upravljajo skupno, pač pa morajo biti v obeh državah uravnane po enakih načelih, ki se imajo določati od časa do časa. Poglejmo si torej najprej t. zv. s k u p n e utvari. V prvi vrsti spadajo k tej kategoriji zunanje stvari, vštevši diplomatično in komercijelno zastopstvo nasproti inozemstvu, kakor tudi potrebne odredbe glede mednarodnih pogodeb. Odobrenje mednarodnih pogodeb pa je pridržano pristojnosti avstrijskega oziroma ogrskega državnega zbora. Na sklepanju istih s tujimi državami nastopa pa kakor pogodnica avstro-ogrska monarhija kakor taka; spremembe, ki nastopijo tozadevno na podlagi novih nagodbenih načrtov, omenjamo na drugem mestu. — Iz skupnosti zunanjih stvari izhaja tudi skupna uprava Bosne in Hercegovine. Druga skupna stvar je vojstvo, z vojno mornarico, izvzemši pa izlasti dovoljenje novincev, zakonodajstvo o načinu izpolnjevanja brambene dolžnosti in odredbe glede dislokacije in oskrbovanje vojske. Iz obeh teh skupnih stvari izvira potem skupnost financ glede skupnih stroškov in sestavljanja dotičnega proračuna. Za upravo teh treh skupnih stvari fun-girajo tri skupna ministerstva; parlamentarne funkcije glede istih opravljajo pa delegacije. Poglejmo sedaj one stvari, ki se sicer ne upravljajo skupno, pač pa morajo biti vobeh državah uravnane po enakih načelih, ki se imajo določati od časa do Časa. Po svoji vsebini se te stvari tičejo vojnega zadružništva in gospodarstva obeh držav. Dogovori, potrebni glede teh stvari, ki se imajo uravnavati po enakih načelih, dosezajo se ali potom inicijative obeh vlad, ali potom pogajanj parlamentarnih de-putacij obeh državnih zborov. Na ta ali oni način dogovorjeni načrt ima predložiti odgovorno ministerstvo svojemu parlamentu v ustavnopravno razpravljanje. V tem stadiju se nahaja tudi sedanji novi nagodbeni načrt, kije vspeh sporazumljenja obeh vlad. Omenili smo že prej, da k tem rpolu-skupnim* stvarem — sit venia verbo — spadajo stvari vojnega zadružništva, v prvi vrsti določitev kontingenta novincev. Te stvari niso predmet današnjega nagodbe-nega načrta in zato se jih nočemo dalje dotikati. Druga vrsta stvari, ki se imajo rešiti po enakih načelih, tiče se gospodarstva obeh državnih polovic in tvori vsebino avstro-ogrske nagodbe. Razun teh „polu-skupnih*4 stvari, so dodatni predmet nagodbe tudi vprašanja o avstro-ogerski banki, o kvoti in o prispevku ogrske p o 1 o v i c e k s k u p n e m u državnemu dolgu. Hočemo torej pregledati te razne točke nagodbe in pri vsaki omeniti spremembe, ki jih nameravajo uvesti ravnokar obema parlamentoma predloženi nagodbeni načrti. Otvoritev „Narodnega doma" v Buzetu. (Zvršetek.) Za Mandićem se je oglasil za besedo podstarosta „Trž. Sokola", brat dr. Slav 1 k, ki je izvajal, da smo radostno prihiteli semkaj, ker smo vedeli, da pridemo k bratom, ki se imajo boriti proti istemu sovražniku kakor mi. Zato je borba bratov v Istri tudi naša borba, njihovi vspehi naši vspehi. In ta borba je imela lepih vspehov, da lahko rečemo, d a smo v dobi vstajenja naše Istre. Danes smo bili Sokoli — je vskliknil govornik — tu gori v vašem mestu, v trdnjavi sovražnikaF). Videli smo sledi nekdanje italijanske moči, napise iz davnih časov, ko so vam tujinci gospodovali, a vi ste bili v njihovem jarmu. Ta današnja stavba, ki jo danes otvarjamo, je priča, da je za tujin3ko gospodstvo prišel konec. Jarm je strt, tlači-telji so odgospodovali. To je najlepša stavba v vsej buzetski občini. Od tu se bo širil ogenj narodne odločnosti, tu bo gorel plamen vspodbujanja, tu se bo osredotočalo delo do popolnega osvobojenja. In kakor spomini na *) Vzlic odgovaijanju od strani domačinov so šli namreč tržaški Sokoli ogledat si žalostno mestece Buzetsko. Nu, vzlic vsemu pričakovanju jih ni nikdo nadlegoval. Stran II »EDINOST« St. 287 V Trstu, dne 17. oktobra 1907 nekdanje žalostne čase ostane le tisto črno tujinca, zakaj ne bi sedaj koristili sebi ?! zidovje tu gori in pa stari napisi. A na tej Nekdaj so govorili sovražniki, da mi nismo zmagi gre v prvi vrsti zasluga temu dobremu, za nič in da nimamo nič. Nu, danes more poštenemu narodu, Mnogo je ta narod trpel, naš narod živeti brez njih!! Zato tlačili so ga in zatirali skozi stoletja, ali ta treba, da nadaljujemo intenzivno delo na go-narod se ni izneveril svojemu jeziku — ohra-! spodarskem polju. nil se je! Na tem pa se ima z a h v a - ■ yse govore je narod poslušal z nekako liti svoji slogi, svoji medsebojni pobožnostjo in je drastično daial izraza ljubezni. Sedaj so mu napočili lepši časi, ko meče s sebe verige, ki so ga mučile. Napija torej iz srca temu narodu. G. Sancin-Fojačev je naglašal, da se je na gradnji tega doma postopalo po geslu „Svoji k svojim!" — in se je vse, kar je bilo le možno — naročalo pri domačih tvrdkah. Tako se je tudi gradnja poverila ugledni domači tvrdki iz tržaške okolice I. M artelanc in tovariši, ki jej izreka tu vso hvalo in priznanje. Sledil je na to diven, rodoljubno vznesen govor, ki je napravil premagljiv utis na vse poslušalce. A mi smo se uprav naslajali na tem govoru, ker je prihajal iz ust uglednega in u zornega svečenika. Župnik v Brestu, g. E 1 n e r, ki je v dolgem govoru izvajal te le glavne misli: Na meji občine buzetske, na karaenitem, kršnem, siromašnem, a vendar milem mu Krasu istrskem živi neizmerno omiljen mu narod, ki je vreden sestaven del tistega vrednega istrskega naroda. To ljudstvo na Krasu je ob vsem svojem siromaštvu vsikdar zvesto vršilo svojo narodno dolžnost in je ol> vsaki priliki, ko je potreba zahtevala, pristopalo na bojno polje. Z bogatstvom se ne more hvaliti to ljudstvo — prisoj ena sta mu kamenje in silna burja. A ponašati se more žarkim srcem, hrvatskim in slovanskim čutstvovanjem. Diči je pravo, pristno rodo-Ijubje. V vseh silnih borbah proti narodnemu sovražniku je bilo to ljudstvo vsikdar na svojem mestu. Kakor so bili nekdaj Jugoslovani predzidje krščanstva, tako je tudi to ljudstvo predstraža krščanstva in — Slovan-stva. Ni nas prišlo danes mnogo — je nadaljeval govornik vidnim ganotjem —, a ne morda zato, ker je ponehala njihova zvestoba in navdušenje, ampak zato, ker jih ni doma, ker jih je večinoma siromaštvo pognalo preko Oceana. Vsaj 80°/0 njegovih župlja-novse nahaja za sedaj v daljni Ameriki! Ali tudi tam ne pozabljajo svoje mile domovine, ampak spominjajo se je vedno z vsem svojim ljubečim srcem, tem večim žarom. Tam v tujini občutijo še le prav, kaj pomenja beseda — dom, svoje ognjišče, okolo katerega se zbira družina domača. Od teh svojih dobrih Kraševcev prinaša iskrene pozdrave iz src, ki so čista, ki žarko čutijo za svoj narod. Dom, ki ga otvarjamo danes, nam bodi svet, kakor je bU blagoslovljen. Tu naj dobiva narod ojačenja, utehe in tudi zabave ! Tu smo otvorili svoj dom, ali nadaljujmo delo, da nam vsa Istra postane naš narodni dom. Živela in cvela naša Istra! „Sokol" brat dr. Tomasićje donesel pozdrave občine, župana, „Narodnega doma" in vseh rodoljubov pazinskih. Danes nam srce bije radostno, ker Je tudi tu postal naš narod svoj na svojem. Se pred 10 leti nismo mogli govoriti tako; bili smo odvisni, ščavi. Ti časi so minuli, sedaj smo svoji na svojem. Na tem se imamo zahvaliti ideji bratstva in sloge med Slovenci in Hrvati. Napija temu bratstvu. Naši vspehi so plod te ideje. To je organizacija sloge in dela. Tako naj ostane nadalje! Čim pa bi se začeli deliti, postali bi kmalu zopet ščavi. Ako hočamo ohraniti to, kar smo priborili in dosezati še novih vspehov, moramo ostati v slogi! Sancin-Fojačev je naglašal, da smo iz strogo narodne in idejalne borbe prešli na delo tudi na gospodarskem polju. Temu delu je postavil temelje naš uzorni, nesebični Laginja, Čegar požrtvovalnost jednostavno ne pozna mej. S tem si je pridobil častni naslov očeta Istre. Da nam Bog še dolgo ohrani tega uzornega moža! Notar .Tusti se je spominjal sosednje občine Roč, ki smo jo v novejem času rešili iz rok tujincev. Pozdravlja iskreno njega, ki je tu navzoč in ki ima mnogo zaslug na tej zmagi, župana roškega. Zadnji se je oglasil za besedo župan buzetski F r a n F1 e g o, ki je najprej izrekal zahvalo vsem. ki sodelujejo na tej slav-nosti. Potem pa se je v prisrčnih besedah spominjal velike pomoči in zaslombe, ki so jo imeli buzetski Hrvatje vsikdar v Slovencih. Slovenci so se vsikdar pokazali verne brate. Tudi sedaj imajo v Buzetu miadega moža Slovenca, Sancina, ki se mu imajo veliko zahvaliti za širjenje racionalnega poljedelstva in ki jim je v pravo diko* Že dolga leta so bili v tej občini razni slovenski možje, ki so bili v prvih vrstah na narodnem delu. Tako je sedanji dvorni svetnik na najvišem sodišču na Dunaju, našim kmetom nepozabni Bogdan Trnove c, že nred 30 leti na svojem uradnem poslovanju vzbujal med občinstvom ljubezen do svojega jezika. Zaklinja Slovence in Hrvate, naj si bodo tudi nadalje bratje in zavezniki. svojemu čutstvovanju. Posebno svečani mo menti so bili, ko se je naglašala potreba sloge, ko se je proslavljalo bratstvo med Hrvati in Slovenci. A navdušenje se je spremenilo v pravi orkan, ko se je omenjalo ime dr.a Laginje. Ti izrazi hvaležnosti naroda naj bodo vrlemu možu v zasluženo plačilo za vse, kar je storil za narod svoj ! ! Vse to lepo narodno slavje sta povečevala pesem in tamburica. Med govori so se vrstili: pevsko društvo ..Ilirija" iz Trsta, pevci iz Dekani, pevski društvi „Venec" in „Zvezda" iz Herpelj-Kozine, pevsko društvo „Mirna" iz Zrenja (pod vodstvom župnika Crvarja) in tamburaši iz Zameta (na skrajni meji občine kastavske proti Reki) in domača sokolska godba pod vodstvom g. Majcena. Narod na Buzeščini, ki še ni čul takega petja, je bil ves vzhičen. Vse se je združevalo v prelepo harmonično sliko pravega narodnega praznika. Ovaciie so se ponavljale, ko so se Trža-čani s „Sokolom" pripravljali na odhod. Spremljala jih je godba in na razstanku se je Sanci n-F o j a č e v še enkrat v vzneše-nih besedah zahvalil na obisku, na tem novem dokazu bratske ljubavi. si: * Bil je to krasen dan po božji in naro-1 dovi volji. In vsa krajevna scenerija je vzbu-j jala v nas čutstva, ki so bila med seboj v ojstrem kontrastu. „Narodni dom" stoji v ravnini tik pod brdom, na katerem stoji mestece Buzet, od koder je prihajalo nekdaj toliko neizmernega zla za naš narod. Pogled tja gori natiste črne razsipajoče se zidine je vzbujal spomine na nekdanje žalostne čase suženjstva, tu doli pa je cvelo pisano bujno življenje na zelenih tratah. Od tam gori so gledali doli mrki obrazi njih, ki so bili vajeni gospodovati, a so sedaj osamljeni, omraženi pri njih, ki so jih imeli nekdaj pod svojim stopalom! Tam gori izgubljena prošlost, tu doli nade-polna sedanjost! Tam gori propast in razsulo, tu doli novo snovanje! Tam gori žgoči spomini na storjene krivice, tu doli vesela srca in čista vest ! Tam gori smrt, tu doli ž i v lj e n j e ! Bil je to pomemben dan, ki je govoril tlačiteljem, da je prišel dan povračila, a do* sedaj tlačenim je prinesel najlepše plačilo: oživljeno nado v boljšo in sreč-nejo bodočnost. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 16. Danes ob 10. uri zjutraj je bila zopet otvorjena poslanska zbornica. Današnje seje so se udeležili skoraj vsi poslanci. Galerija je bila natlačeno polna. Ob določeni uri je predsednik dr. Weisskircher otvoril sejo. Na ministerski klopi so bili vsi ministri. Vlada je predložila zbornici zakonske predloge glede nagodbe. DUNAJ 16. Početkom seje je predsednik zbornice dr. AVeisskircher izjavil, da se je obrnil na kabinetno pisarno cesarjevo, da zamore ob zopetnem sestanku poslancev avstrijskih narodov podati točna poročila o cesarjevem zdravlju. Ravnatelj kabinetne pisarne baron Schiessl mu je poročil, da bolaje cesar na katarju vsled influence, da pa dela cesar vzlic večkrat se pojavljajoči mrzlici, kakor navadno, prepovedano mu je le naporno govorjenje. Mrzlica iu katar sta se že precej zmanjšala, apetit je boljši, tako tudi spanje. Treba bo pa precej časa, da se cesar popolnoma oporavi. Zdravniki so konštatovali, da ni cesar včeraj ves dan imel mrzlice. Katar je vedno enak. Danes zjutraj je sprejel poročilo, da je cesar noč dobro prespal, četudi ga je večkrat mučil kašelj, in da se je splošno stanje zboljšalo. Doslej se ni več pojavila mrzlica. Cesar se počuti dobro. Beckov govor. Nato je ministerski predsednik baron Beck z daljšim ekspozejem predložil nagod-bene predloge. Ministerski predsednik je izdavil, da predlaga nagodbo normalne dobe, kajti nagodba dolge dobe bi zahtevala žrtev, ki pa niso bile možne v interesu stvari. Vlada meni da je bilanca predložene nagodbe ugo Jneja nego nagodba Szell - Korberjeva. Taka nagodba je pa vedno kočljiva, ker so se razmere od leta 1903. znatno spremenile. Ministerski predsednik je potem omenil najvažneje podrobnosti nagodbe, naglašuje, da ohranja pogodba, ki stopi na mesto carinske in trgovinske zveze, popolno svobodo gospodarskega prometa ter sistem tesne carinske in trgovinsko politične združitve kakor doslej, čeravno pod deloma spremenjenimi pravnimi oblikami. Enotna carinska črta ostane še nadalje, izključena je pa meddeželna carinska črta. Za in sicer mora biti proga Novomesto-Karlovac z znamenitimi dogodki v tej seji in se omejamo dogotovljena do oktobra 1910., proga Ogulin- na kratko poročilo. Knin pa v decembru 1911. (Pohvala). Mini- Zbornica je razpravljala o proračunih za isterski predsednik se nadeja, da poneha s'leto 1907. in 1908. Poslanec An d rij či tem osamljenje Dalmacije in da bo tudi Dal- je obrazložil votum manjšine proti proračunu, macija zvezana z države. Nadaljni pomeo j Poslanec B a r t o 1 i je imel daljši go-tega dogovora je v stiki dolenjskih železnic, j vor, v katerem si je prizadeval opravičiti po-Nadaljno važno vprašanje se tiče ureditev j stopanje italijanske deželnozborničke večin prometnih razmer Kosiške-Oderberške želez-; na ravnokar prekinjenih pogajanjih gleds vo- nice. V direktno stiko pri Aunabergu, kakor je to zahtevala Ogrska, ni mogla vlada privoliti. lilne reforme. Za njim je govoril posl. S p i n č i ć. Govoril je nad edno uro prav krasno. Točko Ministerski predsednik je potem govoril za točko je pobijal navedbe predgovornika o dogovorih glede prometa z živino in prometa s poljskimi pridelki, izlasti z vinom, ter je naglašal, da je ogrska vlada obljubila, da izvede reformo borze v zmislu, da se na budimpeštanski borzi odpravijo nereelne kupčije. Govornik je na-to omenil, da se ustanove razsodiščne instance. Na to je ministerski predsednik govoril o državno-fmanciialnih vprašanjih, izlasti o ureditvi indirektnih davkov, in je naglašal, da se je upoštevalo stremljenje Ogrske po večji avtonomiji v stvari užitnine, ne da bi radi tega financijalno trpela Avstrija, oziroma da bi bila oškodovana konkurenca iedustrije. Glede surtakse, je ministerski predsednik rekel, da stopi ista v veljavo še le s 1. januarjem 1908. Ta govor Spinčića je bilo pravo retorično mojstersko delo, ter ga prinesemo čim prt-j v celosti. Posl. D a v a n z o je predlagal in ute-meljal resolucijo v zaščito domačega ribištva. Vsprejeta sta bila proračuna za 15*06. i:i 1907. V razpravi o proračunu za 1908. j t* izrekel posl. Andrijčić daljši italijanski govor, v katerem je ojstro. temeljito in opravičeno ožigosal italijansko ueželnozborsko večino, ter jo pokazal v nje prati nagoti. Poslanec B e n n a t i, razdražen kakor puran, je skušal pobiti izvajanja poslanca Andrijčića z žaljenji in prostaškimi napadi. Kakov je bil ta Bennatijev nastjp, o tem govori dovolj glasno dejstvo, da celo njegov Najtežavneja in politično najkočljiveja tesni prijatelj in somišljenik, deželni iclava vsako državo posebej določeni, toda slični po godbeni carinski tarif tvori podlago za skupno-Ćetudi smo dve veji, smo vendar en j izvrševanje in skupno vodstvo pogajanj za narod. Če tudi so nas dogodki razdelili, ne' trgovinske pogodbe. K najtežjim predmetom bi bilo pametno, ako bi se sedaj ne zavedali, pogajanja je spadalo vprašanje železniške poda smo jedni. Ako bi se slovanski narodi litike. Z dogovori tarifalno-politične narave si ljubili med seboj in ako bi si bili eden dru-! je Avstrija zavarovala popolno svobodo akcije gemn v pomoč, bilo bi za vseh bolje. Potem toliko v notranjem kolikor v prometu z Ogrsko, se je govornik obrnil posebno do Hrvatov z Najvažneje vprašanje železniške zveze z Dal-apelom na slogo. Ako naj bo sreča v tem macijo je bilo rešeno na način, da sta se obe domu, je odvisno od nas, od naroda. Akoj vladi obvezali, da zgraditi na svojem državam} nekdaj, v svojem suženjstvu, bogateli1 nem ozemlju normalnotirne železniške proge, točka nagodbe je bilo bančno vprašanje, problem plačil v gotovini in kvotno vprašanje. Avstrijska vlada smatra kakor naravno, da ostane za dobo nove pogodbe tudi skupna notna banka, naglašati pa mora, da je skupnost notne banke v prvi vrsti v interesu Ogrske. (Živahna pohvala). V interesu Avstrije je skupna banka v toliko, da ima ista s stališča monarhije veliko važnost. Obestranski vladi sta se sporazumeli v toliko, da je v interesu obeh držav, da stopita obe na eventualno prošnjo avstro-ogrske banke glede podaljšanja njenega privilegija, ki poteče koncem leta 1910, z njo v dogovor in pričneta z njo pogajanja. Obestranski vladi pa sta se z ozirom na carinske skupnosti do leta 1917. že sedaj pripravili za slučaj, ako bančni privilegij ugasne koncem leta 1910. Rešitev vprašanja o plačevanju v gotovini se je odgodila vse dtslej, dokler se definitivno ne reši bančno vprašanje. O kvotnem vprašanju je ministerski predsednik baron Beck izjavil, da bosta obe vladi glede določitve kvote postopali nastopno : skrbeli bosta, da se čim prej izvolijo kvotne deputacije, ki imajo na novo urediti kvotno razmerje. Ako bi se to ne zgodilo tekom štirih tednov od danes naprej, predložita vladi obema zbornicama zakonski načrt, s katerim se zviša ogrska kvota za 2 odstotka. Kvotno razmerje med Avstrijo in Ogrsko bi bilo v tem slučaju 63.6 : 36.4. Ministerski predsednik je zaključil, da pride s parlamentarno rešitvijo nagodbe po desetletju nemira, desetletje mirnega dela in varnega gospodarskega razvoja. Ministerski predsednik je pokazal na škodo dosedanjega stanja. Sedanja nagodba ni po naši želji, marveč rtagodba danih političnih in gospodarskih razmer. Ministerski predsednik je naglašal, da je nagodba glede žrtev in koristi za obe državi enaka. Ministerski predsednik je rekel, da je bila gospodarska potreba prve vrste, da je prišlo med Avstrijo in Ogrsko zopet do zakonito urejene nagodbe. Vsled rešitve nagodbe bo možno rešiti pereča vprav-šanja notranje politike ter velika socijalno-politična vprašanja. Ministerski predsednik je povdarjal zgodovinski in gospodarsko-politični pomen soglasja obeh držav. Predlog posl. grofa Sternberga, naj se takoj otvori debata, je bil odklonjen. Prihodnja seja jutri. _____ Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 16. Minister za notranje stvari grof Andrassy je predložil zakonske načrte glede razširjenja delokroga upravnega sodišča, ustanovitve kompetentnega sodišča, odprave takozvane lex Szapary, reciprocitete pokojnin županijskih in državnih uradaikov. Nato je ministerski predsednik dr. We-kerle predložil nagodbene predloge ter izvajal nastopno: Vsled okolnosti, da so trgovinski odnošaji monarhije urejeni do leta 1917, se je moralo svobodni promet med obema državama monarhije brezpogojno urediti na način, ki izključa medcarinske črte. Obstoječo negotovost je bilo treba odstraniti, kajti ista je vodila k gospodarski krizi. Vlada si je prizadevala zagotoviti mirni razvoj in j gospodarsko ojačenje na način, da ne bo, ko poteče pogodba, oviran svobodni razvoj. Državno-pravno razmerje do Avstrije je prišlo tudi na zunaj do izraza v obliki pogodbe. Ta pogodba je bila sklenjena na način, da imamo do leta 1917. brezpogojno svobodno roko za naše ukrepe. Ministerski predsednik je potem prešel na podrobnosti nagodbenili predlog ter je zaključil : Vlada ne želi pohvale, vendar nima tudi vzroka, da je malosrčna. V težavnem položaju in z vezanimi rokami smo morali pričeti pogajanja; vzlic temu moremo reči, dr. Rizzi ni mogel drugače, nego da ga je pozval na red. Hrvatski in slovenski poslanci pa so mu burno prigovarjali. Posl. M a n d i ć je branil predlog Andrij-čićev, dočim je ta poslednji mirno in dostojanstveno odgovarjal Bennatiju. Ko je večina votirala rubriko proračuna, v kateri se nahaja podpora 10.000 K Legi ! Nazionale, prišlo je zopet do silnih viharjev ! Manjšina je zahtevala, naj se ednaka svota dovoli tudi družbi sv. Cirila in Metodija. In ko je večina to zahtevo odklonila, so hrvatski in slovenski poslanci zapustili dvorano ob burnem vskli-kanju in po protestu, ki ga je podal predsednik hrvat sko-slo-ven Bkega kluba, prof. Spinčić. Prišlo je do ojstrih kontroverz. Posl. Dinko Trinajstić je zaklical: Na svidenje na volitvah!! In Italijani so klicali: Na svidenje ! Tudi mi bodemo na svojem mestu! Po odhodu Slovencev in Hrvatov je postala zbornica nesklepčna in morala poslati v Izolo iskat jednega poslanca. Seja je nadaljevala zvečer in je večina vsprejela proračun za leto 1908. Razpravljali so o predlogu posl. Bartolija proti vmešavanju vojne mornarice v volilne stvari. Vladni zastopnik svet. Fabiani je branil mornarico, ki da ima pravico udeleževati se javnega življenja v deželi v varstvo interesov, ki jih zastopa. Predlog Bartolija je bil seveda vsprejet. Deželni glavar Rizzi je proglasil zasedanje odloženim._ Dogodki na Hrvatskem. Nova unijonistična stranka. „Pester Llovd" poroča: V obveščenih krogih menijo, da se banu Rakodczavu posreči postaviti novo unijonistično stranko, ki bo po eventualnih novih volitvah imela večino (?) v saboru. V novi stranki bi bili večim delom členi bivše narodne stranke. Čim se to izvede, bodo imenovani vsi trije oddelni predstojniki, ki bodo vzeti iz te nove stranke. Tu se menda ne pišejo dejstva, nego se bolj izražajo — želje. Hrvatsko vprašanje in Košutovci. Stranka neodvisnosti je imela, kakor javljajo iz Budimpešte, v torek sejo, na kateri je razpravljala tudi o hrvatskem vprašanju. Nekateri členi so izrazili željo, naj se v novem parlamentarnem zasedanju ne stavlja v zapisnik hrvatskih govorov v celoti. Naučni minister grof Apponvi je pa prosil govornike, naj se sedaj ne dotikajo hrvatskega vprašanja, ker je znano, da se isto bliža ugodni rešitvi. Dogodki na Ogrskem. Akcija narodnosti. Iz Budimpešte javljajo: Zadnja konferenca narodnostnega kluba se je podrobno bavila z vprašanjem reorganizacije romunske stranke. Konečne ukrepe v tej stvari stori klub v najbližjem času. Kakor piše romunski list „Lupta", se Romuni niso vdeležili zadnjih volitev funkcijonarjev poslanske zbornice, ker se ni ugodilo zahtevi narodnostne stranke, da bi bil poslanec Milan Hodža izvoljen zapisnikarjem. V nedeljo je poročal pred svojimi volilci v Sasvarošu posl. Avrel Vlad. Došla sta tudi poslanca Lukani in Manin. Posl. Vlad je rekel, da se bo nadaljeval bo) proti vladi, označil je kakor pridobitev romunskega naroda to, da bodo v odsekih poslanske zbornice zastopani tudi Romuni. Ogrski državni proračun. „Budapesti Hirlap*' hoče vedeti, da bo državni proračun za leto 1908. ne glede na povišanje skupnih stroškov vsled nagodbe, za 12 milijonov kron višji, nego v tem letu. Proračun se predloži parlamentu v začetku me- da pričakujemo mirno sodbe naroda (Živahna "p^lonaslednik in splošna volilna Pohvala > __I nravica na Odrskem. Istrski deželni zbor. Predvčerajšnja (zadnja) seja deželnega zbora istrskega je zadobila veledramatičen razvoj in zaključek. Zbornica je bila pod uti-som dejstva, da so se mirovna pogajanja razbila, vsled česar je po kratkem premirju zapri-čelo zopet vojno stanje. Radi pomanjkanja prostora se danes ne moremo obširneje baviti pravica na Ogrskem. Z Dunaja javljajo, da je bolezen cesarjeva zelo razburila Madjare in radi tega so pričeli iskati zbliževanja s prestolonaslednikom. Sprememba na prestolu bi v sedanjem trenutku bila za Madjare v dvojnem pogledu izredno neugodna. Najprej bi oni občutili težko krizo na financijalnem polju, ker bi ogrski vrednostni papirji pali na najnižje V Trčtu dne 17. oktobra 1906 >EDINOSTc štev. 287 Stran I IT kurze, ker se svet boji. da bi sprememba na prestolu utegnila provzročiti na Ogrskem zmešnjave. Taka kriza bi vtegnila v zaaniem trenotku postati prava katastrofa. Toda Ma-djari se boje tudi političnih posledic. Ako se sedaj nagodba ne vsprejme, utegnila bi eventualna sprememba na prestolu vso pogodbo pokopati in izzvati nova pogajanja pod povsem drugimi okoliščinami. Prestolonaslednik ni povsem prijatelj madjarskih oligarhov. Toda, kar je glavno, on bi zahteval uvedenje splošne volilne pravice na Ogrskem. Izjavil ie baje, da bi on brez splošne volilne pravice niti ne vsprejel žezla v roke. To pa Madjare najbolj straši. Zato od ene strani hitijo z nagodbo, od druge se pa skušajo približati prestolonasledniku. Drobne politične vesti. Porta in grški patrijarhat. Turška vlada je v posebni noti pozvala grški patrijarhat, kakor javljajo iz Carigrada, naj cd^trani na grških šolah v Turčiji vse učitelje, ki so grški podaniki. Porta je že večkrat to storila, toda vsakikrat brez uspeha. Tudi sedaj je patrijarhat odgovoril, da ne igra državljanska pripadnost v tej stvari nikake vloge, ker se nahaja naučni procram omenjenih šol pod nadzorstvom turških ob-lastnij. _ Imenovanje. Veterinarski nadzornik Egidij Zuttioni, ki vodi veterinarski oddelek c. kr. namestništva v Istri, je imenovan deželnim veteriuarskim referentom za Primorsko. Slovenska šola v Trstu. Brzojav je naznanil radostno vest, da se v proračunu, ki ga je v poslanski zbornici predložila vlada v včerajšnji seji, nahaja tudi postavka za državno slovensko ljudsko šolo v Trstu. Gotovo se vsem tukajšnjim slovenskim prebivalcem zvali težek kamen raz srca. Vendar enkrat! je gotovo prvi vsklik vseh, ki izvejo radostno vest. Vendar enkrat se nam priznava ro. kar nam gre ne le po državnih, ampak tudi po vnajelementarnejših zakonih narave. Slovenski stariši, slovenski otroci — ta dan je vaš, veselje vaše naj vas spominja, da dolg, neprestan trud mora vesti do zmage in da pravica sili na dan. Veselite se, ker prvi korak je napravljen, da se Slovenec bode v Trstu slovenski učil. Ekscesi narodnega fanatizma. Pod tem naslovom čitamo v puljskem „Omnibusu": Našim Čitateljem je znana moralna mizerija kamore. V Trstu n. pr. hrupi od jeze radi kakega slovenskega napisa. Te dni so v občinskem svetu tržaškem razpravljali radi slovenskih tabel v Trstu in nekdo iz kamori-stične večine se je drznil reči: 1. v Trstu ne ve nikdo nič o navzočnosti Slovencev in 2. da dovoljuje napise tudi v arabskem, nikakor pa ne v slovanskem jeziku. Sedaj vprašamo mi, ali je sploh možno pogajati se s temi gospodi ? Ne, ampak jedino sredsto bi bil — bič, s katerim naj bi se jim dajalo, dokler se ne spametujejo nekoliko. Prigovarjati bi se moglo, da so lo sredstva iz srednjega veka. Mi pa odgovarjamo takoj, da mi v resnici živimo v srednjem veku, ali pravzaprav še bolj nazaj v temi starega veka, ko ni bilo nikake pravice nego one — močnejšega v najbolj materijalnem smislu te besede. Uboga Istra, ubogo vse Primorje, dokler se ne osvobodita od te kamore!! Tako znajo ti mili gostje iz Italije. 23 -letni Emanuel Pallau, doma iz Livorno v Italiji, je prišel pred nekaj meseci v Trst in se nastanil pri Arnaldu Rezzola v hiši št. 5 v ulici Stadion. Delal je velike projekte: pripovedoval je Rezzoli, da namerava iti v Pariz in tam otvoriti veliko trgovino. Mej tem ie pa potreboval obleke: šel je h krojaču Paulinu v ulici Nuova št. 19 in se tam zadolžil za 180 kron, za katero svoto je pa krojaču jamčil Rezzola. Pri trgovcu z manufakturnim blagom Karolu Habliger v ulici ftiosue Carducci se je tudi zadolžil za kakih 30 kron na perilu in pa na kravatah. Ker ni ime! suknje, mu je Rezzola prodal eno za 40 kron — seveda na upanje — in poleg tega mu je Še posodil 15 kron denarja. — Tedaj se je pa Emanuelu samemu zdelo dovolj in sklenil je, da jo odkuri, dokler je še čas. Predsinočnjim je šel na kolodvor južne železnice in je vzel seboj tudi svoj kovček. Arnaldu Kezzola se je pa to zdelo sumljivo in je šel za njim. Na kolodvoru pa — videči, da Pallau namerava odpotovati — ga je dal Rezzola aretovati. — Na policiji je Pallau priznal, da je hotel oditi v Benetke. I. vseslovenski trgovski shod v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo priredi slovensko trgovsko društvo ..Merkur" v Ljubljani vseslovenski trgovski shod, h kateremu se vabijo tudi vsa druga slovenska trgovska Frane Skok ■ tapecirar ■ Trst, ulica Giovanni Boccaccio 4 Meta ranio Mrsko Qeio kakor posteljni vzmet, žimnice, zavese itd. _ | _ j _ j CENE ZMERNE. | — | — | — UMETNI ZOBJE Pternfeiranje zobov. zdlranje zoliov brsi društva. Želeti bi bilo, da se tega, za trgovski živelj, kakor tudi sploh za ves slovenski! . narod prevažnega shoda udeležimo tudi tr-i TF^OUIIltl S POhlŠlUOBl ž&ški Slovenci v kolikor možno, velikem šte-1 vilu. Naše „Trgovsko-izobraževalno društvo" | se udeleži tega shoda korporativno — kdor se hoče društvenikom pridružiti, bo dobro došel. Da se bo že vnaprej približno vedelo koliko članov »Trg. izobražev. društva* se misli udeležiti tega shoda, pride v teh dneh društveni sluga k vsem členom s povabilom, j naj se udeleže tega shoda. Kar je podrobnosti se lahko izvedo pri društvenem predsedniku, j ali pa v „Trgovsko-obrtni zadrugi4*. Ako se hoče kdo izmed nečlenov pridru-! žiti Trgovsko-izobraževalnemu društvu", naj j se blagovoli prijaviti v „Trgovsko-obrtni za-1 drugi". Natančneja pojasnila, toliko glede od-! hoda. kakor tudi glede cen za vožnjo i t. d. sporočimo pravočasno v „Edinosti". Priklopljenje nadaljnjega prostora' svobodnemu ozemlju tržaškemu. Pred- i sedništvo v. k. finančnega ravnateljstva ob- i javlja: C. kr. finančno ministerstvo je z odlo-i kom z dne 2. oktobra 11)07 št. 72400 dogovorno s c. kr. trgovinskim ministerstvom v smislu zakona od dne 23. junija 1891. drž. zak. št. 71», odredilo priklopljenje nadaljnjega prostora tržaškemu svobodnemu ozemlju. Ta prostor v obširju 9850 m.1'je omejen: severno od sprednje strani novega carinskega in železniškega skladišča ob ulici Giorgio Ga-latti in cd lesene ograje, ki vodi od tu do dosedajnje, svobodno ozemlje omejujoče črte, vzhodno ob ulici della Stazione od glavne strani omenjenega skladišča, južno od sprednje strani tega skladišča ob ulici Valdirivo in od lesene ograje, ki vodi od tu do poslopja ekspoziture glavnega carinskega urada št. 1, zapadno od deloma že podrtega, deloma z leseno ograjo nadomeščenega zidu. ki je do sedaj omejeval svobodno ozemlje. Vsled tega se daje na obče znanje, da v izvršitvi omenjenega ministerskega odloka stopi to priklopljenje v veljavo o polunoči od 19. na 20. oktobra 1907. Narodna delavska organizacija ima na razpolago mesta za dva lesna strugarja (tornitore in legno) in za tri strugarje železa (tornitore in ferro). Oglasiti se je v uradu N. D. O. via Lavatoio št. 1. I. Plača primerno dobra, oglasiti se treba takoj. Nevračljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki so bile meseca septembra 1907 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Seznam bo priobčen v tukajšnjem uradnem listu v polnem obsegu. Poroke, rojstva in smrti. Od 6. do 12. t. m. se je v tržaški mestni občini poročilo 43 parov ; rodilo se je 126 otrok in to : 58 moških in 68 žensk; od |teh 28 nezakonskih ; umrlo je 85 oseb, in sicer 53 moških in 32 ženskih ; od teh 19 izpod enega leta. Peter Jernj Trgovina s pohištvom ^✓vv^v v w>yvoiji*nje cesarjevega zdravja — bi utegnilo! delovati, da se kurz povrne na prejšnje sta-1 bilno stanje. Išče se čevljarske KSS^Sgg1 via del Molino Milje pri Trstu. 1324 Sette Fontane štev. i fina namizna v vsaki množini po gld v katerej se dobi svež kruh 3-krat na dan sladčice in razna vina v buteljkah. Sprejme se domači kruh v pecivo. Za obilen obisk .«e priporoča ANTON PAH03. 8 dO 14 za 100 kilogr. iz kolodvora Litija razpošilja Ivan Eazfeoršek Šmartno pri Litiji, Kranjsko. Poštna korbica 5 kg. franco gld. 1*20. r f* Pol 1 H Odg Enoletni trgovski tečaj za deklice Zavod šolskih sester v Trstu, ulica P. Besenghi 6 Na tej oblastveno potrjeni Soli je vpisovanje vsak dan do I. novembra od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. — Trgovski tečaj obsega aledeče predmete : 1. Enostavno in dvostavno Knjigovodstvo. 2. Nemško in italijansko trgovslco korespondenco. 3. Trgovsko aritmetiko. 4. Trgovsko in menično pravo, s. pisanje na stroj. Predavanje je nemiko. šolnina mesečno 6 K. Pogoj za sprejem je, da je gojenka že zadostila šolski dolžnosti. — Sa eventualna vprašanja odgovarja PREDSTOJNIŠTVO ZAVODA ŠOLSKIH SESTER. BOGOMIL PiMO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur v TRSTU r. illea Tiiicenzo Bellinl i;} Da?proti cerkve ev. ALtona nove^.i proDaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. PH06ESJA Josio Zioon fl-Casenrag • ••• ■ i? •••• Filijalka na Prošeku štev. 14fi Izbor drog, barv, Sopltev, pok««tl :arhmoT, fta. mil«. — Zalog% mlaarah»e vo4e, feska za parkata, aa mnla pripravljenega cimpa tanarlado, suIImvm Itd. Itd. Prvi valjčni mlin Josela Krausa sinovi PJo 7 no ti 19 m m°jim ćastitim odjemalcem, da l*CtAlIOllJC*lll sem se preselila s svojo trgovino v nlico sv. Katerine St. 11 ter se priporočam za obilen obisk udana Agata P i rib, prodajalnica nogovic* 1326 Tnuarna volnenega blaga Gustav Weiseen-■ ti V d I liti stein. Sistran, prodaja jako trpežne volnene jopiče za ženske po K 1'20 gladke, po K 1 40 pisane. Na poštni zaboj 5 kg pride G kodov, tišino po postnem povzetju poštnine prosto. 1309 Rs Hi etarneti lastnika 8e Proda^ d3bro nCiUI O Id I UOII obiskana prodajalnica jestvin z velikim skladiščem, najemnina 500 kron na leto. Naslov : Ivan Lapainer, ul. Rigutti št. 7. 1305 Delniška dražba v Osjeku. —— Glavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friderik Schvarz, Trst nlica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 w urar f.pcrtot Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne ure najboljših tori-a, Najnovejše stenske are. Izbor ur za brmo darila. Popravlja po zelo nizkih cena^ Josip Keršovan Zaloga vipavskega vina belega in črnega dalmatinskega in istrskega lastnega pridelka = TRST = ulica ugo foscoio ii 16 (naproti šole Baaeili) Prodaja na debelo in drobno ter .-t priporoča za obilen obisk. Jat no tombolo veje živine v Lonjerju v nedeljo dne 20. oktobra 1907. v prostorih gostilne Konsumnega društva. Dobitki: Cinkvina K 25; I. tombola K 100, II. tombola K 50. Srečka velja 40 t*tot- Začetek ob 4. uri popoludne; po tomboli bode j javni ples. V slučaju slabega vremena se vrši tom-1 bola naslednjo nedeljo dne 27. oktobra. Za obilno u deležbo uljudno vabi Odbor. 1314 Majcen Miloš Iret uhca Femeta čt 30 svojo mizarsko delavnico. Priporoča slav. občinstva 878 X/olilfn dvokoles (biciklov) navadnih in tudi na Vt/IIKu prosti tek, malo rabljene, se proda prav jo ceri. Naslov: Gorica, ulica Duomo št. 3. (1268 SlernitovSkrilj je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavci, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GLAVNIH MESTIH- - Vprašajte vzorce in kataloge v ======= Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scala Jclvcaere št. 1, Zelefon 1057