V Trnovci zamolčana prva vojna Prihodnje leto obnova Korza Italia v Gorici Sofia Carciotti državna prvakinja v skokih s stolpa
Primorski
št. 183 (20.811) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store

i
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
TOREK, 6. AVGUSTA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , i i t-, uuuuu ,
Avgust bo minil, nato Italija v neznano
SandorTence
V avgustu, kot kaže, ne bomo doživeli vladne krize, septembra pa lahko pričakujemo padec vlade in celo razpust parlamenta s predčasnimi volitvami. S tem, da je zelo težko vztrajati pri tem vladnem zavezništvu, se je menda sprijaznil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, garant zavezništva med Demokratsko stranko in Ljudstvom svobode.
Napolitano je včeraj ne ravno z navdušenjem sprejel vodji parlamentarnih skupin Ljudstva svobode, ki sta sicer potrdila podporo vladi, a obenem zahtevala neke vrste »prepustnico« za Silvia Berlusconija. Napolitano ne more narediti nič za »rešitev« nekdanjega ministrskega predsednika, ki nasprotno tvega, da mu senat odvzame parlamentarni mandat. Ljudstvo svobode se je doslej izognilo direktnim napadom na državnega poglavarja, če se bo to zgodilo, bo vse skupaj pospešilo ne samo vladno krizo, temveč tudi Napo-litanov odstop. Predsednik je namreč že napovedal, da bo v primeru dodatnih zaostritev sam odstopil.
Skratka ena sama zmeda, potem ko na obzorju - kljub nekaterim optimističnim znakom -še ni videti izhoda iz gospodarske in družbene krize. Beppe Grillo ponavlja, da ne bo nikoli sodeloval z Demokratsko stranko, ostajajo le predčasne volitve, a kaj, ko ta volilna zakonodaja ne zagotavlja ničesar, razen dodatne zmede. Za Italijo nič kaj dobri obeti in za Italijane ne ravno mirne avgustovske počitnice.
ITALIJA - Septembra morda vladna kriza
Letta v težavah,
V v
a ne popušča
RIM - Tudi predsednik Giorgio Napolitano menda začenja dvomiti v vlado širokih koalicij, ki ji predseduje demokrat Enrico Letta (na sliki). Slednji je sinoči priznal politične težave, a obenem željo po nadaljevanju te vladne izkušnje, ki je vse bolj pod vprašajem.
Napolitano, ki je včeraj na Kvirinalu sprejel vodji parlamentarnih skupin Ljudstva svobode Renata Brunetto in Renata Schifanija, bo sicer do zadnjega skušal ohraniti sedanja zelo krhka vladna in politična ravnovesja, na obzorju pa je videti samo težave in ovire. Ljudstvo svobode po pravnomočni obsodbi Silvia Berlusconija v resnici ne zna kaj narediti, v Demokratski stranki pa raste nezadovoljstvo nad zavezništvo z desno sredino. Vodja DS Guglielmo Epi-fani je sicer znova potrdil podporo Letti in njegovi vladi, premierju pa je dal jasno razumeti, da takole ni mogoče več naprej.
Na 9. strani
Trst bo dobil novo veliko parkirišče pod nabrežjem
TRST - Večina tržaških občinskih svetnikov je sinoči podprla novo podzemno parkirišče na nabrežju, ki je že dobilo vzdevek podmorsko parkirišče. Sklep do pozne ure sicer še ni bil odobren, večina svetnikov leve in desne sredine pa je med razpravo, kot rečeno, podprla ta načrt. Edini, ki so izrazili vrsto dvomov in pomislekov, so bili svetniki stranke SEL (Levica, ekologija, svoboda), sicer koalicijski zavezniki uprave župana Roberta Cosolinija. Župan je na začetku predstavil načrt belgijske družbe Interparking, ki nosi ime Park Audace. Povedal je, da sodi načrt (leta 2008 ga je tedanja desnosredinska uprava gladko zavrnila) v splošno usmeritev leve sredine, ki se zavzema za »prosto« nabrežno promenado.
Na 4. strani
HRVAŠKA
V Kninu proslavili zmago v Nevihti
KNIN - Na Hrvaškem so včeraj na dan zmage in domovinske hvaležnosti ter na dan hrvaških veteranov obeležili 18. obletnico operacije Nevihta. Na osrednji proslavi v Kninu so premiera Zorana Mi-lanovica izžvižgali, medtem ko so generala Anteja Gotovino, ki je poveljeval operaciji, pričakali s stoječimi ovacijami in navdušenjem.
Na nič kaj boljši odziv kot Mi-lanovicev ni naletel govor hrvaškega predsednika Iva Josipovica, ki je dejal, da je bila Nevihta vrhunsko izvedena, zaradi česar je posebej čestital Gotovini. Ob tem pa je pozval k spravi s tistimi, ki so bili na drugi strani. Josipovic je dejal, da je treba spoznati, da so Hrvaško ljubili in jo ljubijo tudi pripadniki manjšin, treba je spoznati, da je to država, odprta za vse svoje državljane, in mora takšna tudi ostati.
Medtem ko hrvaška slavi, Srbija žaluje. V beograjski cerkvi sv. Marka so včeraj darovali mašo za-dušnico za žrtve Nevihte, ki so se je udeležili številni politiki in sorodniki žrtev.
Na 9. strani
Na Krasu dobili novo kraljico terana
Na 2. strani
Solidarnostne pogodbe pri Diacu
Na 4. strani
Uhajanje plina povzročilo eksplozijo?
Na 5. strani
Grob Andreja Budala v Štandrežu ni ogrožen
Na 11. strani
Na Soči pri Solkanu umrl kajakaš
Na 12. strani
POLETJE - Tropski val naj bi se nadaljeval vsaj do petka
Toplota, ozon, požari
Zdravstveno podjetje opozarja na visoko koncentracijo ozona - V Gorici so zagorele trte
GORICA, TRST - V teh dneh vsi občutimo na lastni koži veliko toplotno obremenitev. Tudi zdravniki, vre-menoslovci in strokovnjaki agencij za okolje nas že nekaj dni opozarjajo, da val skoraj tropske vročine, ki je zajel naše kraje, zelo močno bremeni naša življenja. Njihovim opozorilom je treba sedaj dodati novo: pozor na ozon! Na Tržaškem bo njegova koncentracija danes zelo visoka, zato zdravstveno podjetje odsvetuje naporna dela na prostem in svetuje posebno dieto.
Zaradi suše in vročine pa ostaja visoka nevarnost požarov. Zagorelo je tudi v goriškem predmestju.
Na 5. in 11. strani
GORICA-NOVA GORICA - Odpoved
Čezmejna izposoja koles ne bo zaživela
9771124666007
2
Torek, 6. avgusta 2013
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA - Naftni derivati kljub višjim trošarinam
Od danes cenejši
LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov v Sloveniji so od danes nižje, čeprav je vlada včeraj zvišala trošarine. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin se je pocenil za 0,4 centa - prvi na 1,514 evra, drugi na 1,533 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,3 centa na 1,389 evra za liter. Znižala se je tudi cena kurilnega olja - za liter bo treba tako po novem odšteti 1,011 evra oz. 0,3 centa več kot doslej. Vlada je
na včerajšnji dopisni seji zvišala trošarino za neos-vinčeni bencin s 511,61 na 521,33 evra za 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za pogon s 395,48 na 404,09 evra za 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za ogrevanje pa s 77,52 na 86,16 evra za 1000 litrov.
Naftni derivati so se julija sicer dvakrat občutneje podražili. Prvič 1. julija, ko je začela veljati višja stopnja davka na dodano vrednost (DDV). Takrat se
Naftni derivati v Sloveniji kljub višjim trošarinam od danes nekoliko cenejši
arhiv
je neosvinčeni 95-oktanski bencin podražil za 2,4 centa, 100-oktanski bencin za 2,5 centa, dizelsko gorivo pa za 2,3 centa. Podražilo se je tudi kurilno olja, za 1,6 centa.Občutnejša podražitev je sledila tudi konec julija - vmes se je bencin nekoliko pocenil, dizelsko gorivo pa podražilo za en cent. Neosvinčeni 95-ok-tanski bencin se je tako 22. julija podražil za 2,5 centa, 100-oktanski bencin za 2,3 centa, dizelsko gorivo pa za 1,6 centa. Cena za liter kurilnega olja se je zvišala za 1,3 centa. Cene naftnih derivatov bi se takrat še zvišale, če vlada ne bi znižala trošarin.
Kljub občutnejšim podražitvam v juliju, pa naftni derivati še niso blizu rekordnim vrednostim iz leta 2012. 95-oktanski bencin je rekordno ceno dosegel 4. septembra lani, ko se je cena za liter zvišala na 1,576 evra, na tej ravni pa je ostal tudi ob naslednji spremembi cen pogonskih goriv, torej 18. septembra. Tudi 100-oktanski bencin je rekordno vrednost dosegel 4. septembra, ko se je povzpel na 1,598 evra za liter - na tej ravni je ostal sicer le 14 dni. Takrat je rekordno raven doseglo tudi dizelsko gorivo, ko je bilo za liter treba odšteti 1,444 evra; na tej ravni je ostal tudi po spremembi 18. septembra in nato še 16. oktobra lani.
Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.
PLISKOVICA - Lento ji je pred letošnjim praznikom terana in pršuta predala Katrin Štoka
Anet Jagodič nova kraljica terana
PLISKOVICA - Katrin Štoka iz Bri-škov je svoj enoletni mandat zaključila s predajo krone osmi novodobni kraljici terana, 25-letni absolventki turistične šole Anet Jagodič s turistične kmetije Oru Avber. Lento ji je na slavnostni razglasitvi pod evropskim latnikom prijateljstva v Pliskovici v nedeljo nadel predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Štok, medtem ko ji je organizator letošnjega že 43. Praznika terana in pršuta v Dutovljah Peter Gec poklonil darila in nagrade sponzorjev.
Sicer pa je bil letošnji izbor kraljice terana nekoliko drugačen od prejšnjih let, saj se kandidatke niso javno predstavile in odgovarjale na strokovna vprašanja pred številnim občinstvom, ki se vsako leto zbere v Pliskovici. Petčlanska komisija je opravila ocenjevanje v zaprtem krogu za javnost v prostorih Vina-krasa Sežana. Kandidatke so morale odgovarjati na strokovna vprašanja s področja vinogradništva, vinarstva in turizma ter opraviti praktičen del preizkusa. »Vse kandidatke so se dobro odrezale in s težavo smo se sicer enotno odločili, katera je najboljša. Pri tem so prevladale spretnosti v praktičnem delu preizkusa, kjer so morale kandidatke predstaviti in ponuditi steklenico terana, jo odpreti in povedati osnovne karakteristike terana,« je v obrazložitvi in utemeljitvi naslova za letošnjo kraljico terana dejala predsednica komisije Sanja Novak.
Anet Jagodič prihaja iz Turistične kmetije Oru v Aberu, ki sta jo pred dvajsetimi leti odprla starša Davorin in Nives. »Na kmetiji ponujamo poleg domačega terana PTP tudi teranov liker PTP, različne jedi kraške kuhinje (kot so kraški pršut, rezan domači sir, kraška jota, zajec v teranovi omaki ter za posladek orehove štruklje in hruško, kuhano v teranu). Naša kmetija obsega 12 hektarov, od tega imamo en hektar vinogradov, kjer prevladuje trta refošk. Za potrebe turizma pridelamo na naši vinogradniško usmerjeni kmetiji vse vino sami. Tudi jaz sem kot otrok sodelovala pri delu v vinogradu in turizmu. Soočila sem se z vinsko trto in kasneje teranom. Moja odločitev, da kandidiram za kraljico terana, je tlela že nekaj časa, saj v pogovoru z gosti na kmetiji ugotavljam, kako po-
membno in zaželeno je znanje in promocija našega edinstvenega terana PTP. Zelim, da bi kot kraljica terana imela večje možnosti, da svoje znanje in izkušnje prenesem na čim širši del domače in tuje družbe,« je povedala Anet, ki je najstarejša izmed štirih otrok. Njene izvolitve so se poleg staršev razveselili še 12-letna dvojčka Antej in Mija ter starejši 22-letni brat Mark.
Prireditev, ki so jo naslovili Smeh in čakule pod latnikom in jo je povezovala Vesna Matevljič, so se med drugim udeležili tudi sežanski in zgoniški podžupan David Škabar in Rado Milič ter župan občine Miren Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. Za zabavni program so poskrbeli Gasilec Pepi, Pepina in Rozina, Zofka, članice Društva kmetic sežanske regije in kraški komedijanti ter ansambel Zvita feltna, ki je v nadaljevanju igral tudi za ples in razvedrilo. Zbrani so lahko pokušali letošnje nagrajene
Anet Jagodič (levo) in Katrin Štoka
terane, katerih slavnostna razglasitev bo to nedeljo uro po povorki okrašenih vozov, ob 17. uri v Dutovljah.
Naj poudarimo, da si je 1. mesto priboril teran Bogomila Starca iz Toma-ja, drugi je bil Boris Lisjak iz Dutovelj, 3. mesto pa si delijo kar trije vinarji (Mirko Benčič iz Križa, klet Pupis in Boris
o. knez
Škerlj, oba iz Tomaja).
Anet Jagodič pa bo v novi funkciji kraljice terana nastopila že na letošnjem Prazniku terana in pršuta ta petek, ko bodo odprli teranovo krožno pot, v nedeljo pa bo pozdravila občinstvo na osrednji prireditvi v Dutovljah.
Olga Knez
Temperaturni rekordi v Ljubljani in Postojni, osvežitev konec tedna
LJUBLJANA - Temperaturni rekordi so v nedeljo padli v Ljubljani in Postojni. V prestolnici se je živo srebro povzpelo na 38,4 stopinje Celzija, v Postojni pa 36,8 stopinje Celzija. Včeraj je bilo najto-pleje na Goriškem, Vipavskem in Primorskem. Proti koncu tedna bi lahko padel rekord v najvišje izmerjeni temperaturi nasploh v Sloveniji. Nato pa sledi osvežitev, napoveduje dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Jure Cedilnik.
Najvišjo temperaturo v Sloveniji so namerili 5. julija 1950 v Črnomlju, ko se je živo srebro povzpelo na 40,6 stopinje Celzija. Po Cedilnikovih besedah bi lahko ta rekord padel proti koncu tedna, v četrtek ali petek, ko bo spet bolj vroče zlasti v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Nato bo predvidoma prišla osvežitev, ko naj bi temperature padle za približno pet stopinj, je še pojasnil Cedilnik.
V gozdovih po neurju škode za okoli 500.000 evrov
LJUBLJANA - Neurje prejšnji teden ni povzročilo poškodb na večjih strnjenih površinah, poškodovana pa so bila posamezna drevesa oziroma manjše skupine dreves, pretežno iglavci. Veter je ruval in lomil drevesa, veliko je tudi poškodovanih oz. polomljenih krošenj dreves. Prve ocene škode znašajo okoli 500.000 evrov, pojasnjujejo na zavodu za gozdove. Neurje, ki je pustošilo po Sloveniji 29. julija, je spremljal močan veter, ki je odkrival strehe, podiral drevesa in poškodoval električno napeljavo. Kot so izmerili na Agenciji RS za okolje, so imeli posamezni sunki vetra hitrost od 80 do 95 kilometrov na uro, v višjih legah pa so bili še močnejši.
Zavod za gozdove Slovenije ocenjuje, da bo zaradi posledic močnega vetra treba posekati okoli 50.000 kubičnih metrov drevja. Največ poškodb v gozdu je veter povzročil na ljubljanskem, celjskem in slovenjegraškem območju. Škoda, ki je ob neurju nastala, je posledica povečanih stroškov poseka in razvrednotenja lesa in po prvi oceni znaša 500.000 evrov.
LJUBLJANA - Zadnji pozdrav dopisniku RTV in Dela v Trstu ter Rimu
Zdravo, prijatelj Jure
Jure Pengov, ki je odšel v starosti 69 let, je izhajal iz novinarske šole, ki se je razvila brez interneta in drugih sodobnih informacijskih sredstev. Vir njegovih novic in informacij so bili dogodki in z njimi povezani ljudje, brez katerih, je dejal, ni novinarstva.
Jureta sem spoznal na Primorskem dnevniku, ko je bil dopisnik RTV Slovenija iz Furlanije-Julijske krajine, v času t.i. skupnih dopisništev pa tudi dopisnik Dela. To so bila sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, jaz novinarski vajenec, on že izkušeni televizijski novinar ter komentator. Jure ni maral sej, občnih zborov in posvetov, kot tudi ne tiskovnih sporočil. »Če hočeš razumeti, kaj se dogaja v zamejstvu, moraš prisluhniti utripu ljudi,« je pravil. Njegovi dopisi iz Trsta, Gorice in Benečije niso bili nikoli birokratski in suhoparni, zato ni
naključje, da je Jure, kot njegov radijski kolega Igor Gruden, najraje zahajal v Dolino. Tam se je družil z do-
mačini in s »posvojenim« Dolinča-nom Mariom Magajno.
Nekaj let pozneje sem se z Juretom znova srečal v Rimu. Jaz kot dopisnik Primorskega dnevnika, on kot dopisnik RTV (nekaj časa tudi Dela) za Italijo. Skupaj sva spremljala najprej parlamentarno delo pokojne Jelke Gerbec, nato Stojana Spetiča, ki je z Juretom prijateljeval vse do njegove smrti. To so bili časi Bettina Craxija in Enrica Berlinguerja ter za nas Slovence prvi težavni zametki zaščitnega zakona. Juretova rimska poročila niso bila nikoli banalna, zmeraj privlačna in zanimiva. Tudi v Rimu ni nikoli pozabil na našo manjšino.
Drugače je bil Jure izrazito televizijski novinar. Svojo dolgo poklicno pot je začel pri prvih TV-dnev-nikih v slovenskem jeziku, ki jih je takratna TVLjubljana začela oddajati
15. aprila 1968. Sodeloval je pri nastajanju in ustvarjanju različnih televizijskih oddaj, dolgo let je tudi vodil osrednji slovenski TV dnevnik. Ta služba mu je bila najbolj pri srcu, kot je priznal v svojem odmevnem dokumentarnem filmu ob 35-letnici TV-dnevnika. Ob dopisniškem delu v Trstu in Rimu je sicer ustvaril več dokumentarnih oddaj, za katere je prejel tudi številne novinarske nagrade, med drugim tudi osrednjo Tomšičevo nagrado Društva novinarjev Slovenije.
»Jure se ni nikoli obračal z vetrom in nikoli mu ni bilo pri srcu trepljanje po rami. Zato je pridnim in poslušnim šel na živce,«, mu je v zadnje slovo v Delu napisal kolega in prijatelj Tone Hočevar. Takšen je bil Jure in takšnega bomo ohranili v spominu.
Sandor Tence
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 6. avgusta 2013
3
RIBIŠTVO - Od Trsta do Barija prepovedan ribolov v italijanskem delu Jadranskega morja
Sveže ribe samo od drugod
Cilj prekinitve obnova ribje populacije - Coldiretti Impresapesca opozarja na vse težji položaj italijanskega ribištva
TRST - Včeraj je začela veljati prepoved ribolova v Jadranskem morju za italijanske ribiče od Trsta pa vse do Barija. V sporočilu združenje Coldiretti Impresapesca poudarja, da to pomeni, da ta mesec v ribarnicah ne bo sveže ulovljenih jadranskih rib, razen če te ne bodo prihajale na primer iz Hrvaške ali Slovenije, kjer ta prepoved ne velja. Sicer je od 22. junija že veljala prepoved ribolova na območju od Trsta do Pesara, včeraj pa so 42-dnevno prepoved podaljšali še do Barija.
Cilj te prepovedi je obnova ribje populacije na tem območju, kjer je rib vse manj, poleg tega pa po podatkih Coldi-rettija zaskrbljujoče pada tudi nakup rib. Tako je bil ta v prvem letošnjem trimesečju v primerjavi z enakim lanskim obdobje kar za 16 odstotkov manjši. Pri Impresapesca Coldiretti še opozarjajo, da naj bodo potrošniki še posebej pazljivi v restavracijah, kjer svežih rib s tega območja ne bo in kaj lahko se zgodi, da jim bodo za svežo prodali zamrznjeno ribo. Seveda bo ponudba svežih rib zagotovljena iz gojišč v Italiji in od drugod, ulovljene (oziroma tako imenovane divje) ribe pa bodo lahko prihajale iz območij v Italiji, kjer prepoved ne velja oziroma iz sosednjih držav.
Po podatkih Coldirettija se je število italijanskih družin, ki so se odpovedale svežim ribam v sestavi svoje prehrane, povečalo za 6,3 odstotke, pa čeprav so cene ostale na lanski ravni. Pri tem je najbolj padla poraba tako imenovane modre ribe, in sicer za 12 odstotkov. Prav za toliko se je zmanjšal nakup školjk, kalamarov pa celo za 14 odstotkov. Zaradi tega se je še poslabšal položaj italijanskih ribičev (in z njimi seveda tudi ribičev iz Furlanije-Julijske krajine). Ribiška flota se je v zadnjih 30 letih zmanjšala za 35 odstotkov, število zaposlenih v tem sektorju pa za 18 tisoč.
Ribiči in njihove barke v teh dneh »počivajo«
arhiv
VIŠARJE - 25. romanje Slovencev treh dežel
Rode izpostavil krizo vrednot
Kardinal ni hotel komentirati papeževe odločitve o zamenjavah na vrhu slovenske cerkve - Srečanje se je začelo s predavanjem Tomaža Simčiča
VIŠARJE - Na že 25. romanju na Vi-šarje (na arhivskem posnetku) se je v nedeljo zbralo približno dva tisoč Slovencev treh Slovenij - iz zamejstva, domovine in izseljenstva. Kardinal Franc Rode, ki je vodil slovesno mašo, je v pridigi poudaril, da Slovenija ne bo izšla iz krize in ne bo sposobna vzpostaviti prave demokracije, dokler si ne bo resno zastavila vprašanja o vlogi moralnih vrednot v družbi.
Rode je ob somaševanju izseljenskih duhovnikov spomnil na ustanovitelja romanja treh Slovenij Vinka Žaklja in profesorja Lamberta Erlicha. Kot je izpostavil kardinal, je prav Erlich »izhajal iz spoznanja, da samo vzpostavitev državne suverenosti, do katere ima slovenski narod pravico, lahko zagotovi nemoten razvoj naroda. Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama pa ne sme biti ne eno, ne drugo, ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druži, kakor Višarje,« je Rode spomnil na besede Er-licha.
Zaustavil se je tudi pri današnji krizi v Sloveniji in se vprašal, kaj je narobe. »Tu je seveda gospodarska kriza, ki je prizadela tudi druge narode. A globlji vzrok je v krizi moralnih vrednot,« je poudaril. To krizo moralnih vrednot kardinal vidi »v nezrelem, neodgovornem pojmovanju spolnosti kot uživanje brez obveznosti in brez posledic, kar se naposled izkaže kot nesrečno in moreče; v cinizmu in vulgarnosti, ki se izraža v vedenju mnogih; v jedkosti in napadalnosti v naših medsebojnih odnosih; v nenehnem sumničenju in obtoževanju ideoloških nasprotnikov; v politizaciji pravosodnega sistema; v partijski odvisnosti vodilnih medijev; v srcih, polnih sovraštva in hudobije«.
Slovenija po njegovih besedah potrebuje predvsem trdno voljo biti država. Država ne bi smela biti zgolj ustanova, ki pospešuje zdravo gospodarstvo in ustvarja blagostanje, skrbi za red in mir, promo-vira solidarnost in ščiti narodno kulturo, ampak tudi politična tvorba (... ) da jo narod dojema kot najbolj pristen izraz samega sebe in hkrati kot nekaj, kar zbuja spoštovanje, privrženost, ljubezen, je še dejal.
Romanje treh Slovenij, ki sta ga na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo na Višarjah tradicionalno priredili Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih du-
TRBIZ
Zastoj srca usoden za mladega kolesarja
TRBIŽ - V beljaški bolnišnici je v noči na ponedeljek umrl kolesar, ki so mu v nedeljo popoldne že pomagali reševalci in zdravstveno osebje, ko mu je na Gorjanski planini nad Trbižem na meji z Avstrijo nenadoma postalo slabo. Gre za 31-letnega Rube-na Venutija, ki se je na planino povzpel z gorskim kolesom, kjer so ljubitelji gorskega kolesarstva pripravili »Praznik prijateljstva«. Nenadoma je začutil bolečine v prsnem košu, njegovi prijatelji pa so v dogovoru z organizatorji praznika poklicali reševalce. Takoj so prišli gorski reševalci s Predela in zdravstveno osebje deželne helikopterske reševalne službe. Venutiju, ki si je medtem opomogel, so napravili elektrokar-diogram, ki ni pokazal nikakršnih nepravilnosti. Zato se je zdravstveno osebej odločilo, da Venu-tija ne odpeljejo v bolnišnico. Priporočili pa so mu, da se v dolino odpelje z avtom in da naj se, tudi zaradi velike vročine, izogiba naporom.
Toda med vožnjo z avtom v dolino se je na avstrijski strani Ve-nutiju nenadoma zaustavilo srce. S helikopterjem so ga prepeljali v beljaško bolnišnico, kjer pa je po nekaj urah umrl.
Italijansko sodstvo je že začelo preiskavo, da bi ugotovili, zakaj je mladenič umrl.
Zaslišanje Reiverja konec meseca
VIDEM - Zališanje Kubanca Reiverja Labordeja Rica, ki je skupaj s sestro Lisandro obtožen uboja zakoncev Paola Brugata in Rosette Sostero, bo preko video konference potekalo konec meseca. Prvotno je bilo predvideno, da naj bi Reiverja zaslišali že včeraj popoldne.
Italijanske oblasti še naprej čakajo na vesti, kdaj naj bi se proti Raiverju Labordeju Ricu začel proces na Kubi, kjer naj bi sodili prav zaradi uboja zakoncev 19. avgusta 2012.
hovnikov, se je začelo s predavanjem tržaškega profesorja Tomaža Simčiča na temo Slovenstvo, krščanstvo, demokracija: včeraj - danes - jutri. Po maši pa je na ploščadi za cerkvijo, ki jo je poslikal Tone Kralj, sledil še kratek kulturni program, ki ga je oblikoval mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem.
Kardinal Rode se je v izjavi za STA dotaknil tudi poziva Svetega sedeža k odstopu nadškofov v Mariboru in Ljubljani in dejal, da odločitev papeža Frančiška ne more komentirati. »Ni moja naloga, da sodim ter presojam papeževe odločitve, v njegovi službi sem in sem mu lojalen,« je poudaril. Prav tako ni želel komentirati ocen nekaterih, da je odločitev Vatikana preveč huda za slovensko Cerkev. »Meni se zdijo take sodbe le prehude. Mislim, da je neodgovorno presojati neke odločitve Vatikana, če ne poznaš vseh elementov, ki so do tega privedli. In močno dvomim, da bi imeli več elementov za presojo, kot jih imam sam,« je dejal kardinal. Meni pa, da ne bo drugih odločitev in ne sankcij. »Prepričan sem, da je zadeva že ad acta. Tudi v to, da bi združili celjsko in mariborsko škofijo, ne verjamem,« je še dodal. Povedal je še, da se v Vatikanu že nakazuje strožja linija do duhovnikov in škofov. »Papež Frančišek je na začetku svojega pontifika-ta morda ravno z zgledom Slovenije hotel dati vsej vesoljni Cerkvi dokaz, da glede finančnih ali drugih problemov ne bo popuščanja,« je še menil kardinal Rode. (STA)
OLETNI FOTOU NA POČITNICE
S PRIMORSKIM DNEVNIKOM
_
Pošljite svoj
posnetek
na naš BftiSS^E]
dnevnik direktno
iz
spletne stranipreko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
Iz Romunije na urinem stolpu v Sighioari
david
4	Četrtek, 8. avgusta
2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Večina tržaških občinskih svetnikov je sinoči podprla novo podzemno parkirišče na nabrežju, ki je že dobilo vzdevek podmorsko parkirišče. V trenutku ko zaključujemo redakcijo formalni sklep sicer še ni bil odobren, večina svetnikov leve in desne sredine pa je med razpravo podprla ta načrt. Edini, ki so imeli vrsto dvomov in pomislekov, so bili svetniki stranke SEL - Levice, ekologije, svobode - sicer koalicijski zavezniki uprave župana Roberta Cosolinija.
Župan je na začetku predstavil načrt belgijske družbe Interparking, ki nosi ime Park Audace. Povedal je, da sodi načrt (leta 2008 ga je tedanja desnosredinska uprava župana Roberta Dipiazze gladko zavrnila) v splošno usmeritev leve sredine, ki se zavzema za »prosto« nabrežno promenado in za čim manj prometa oziroma parkiranih avtomobilov na tem območju, ki nedvomno sodi med najlepša v Trstu. Danes je nabrežje od gledališča Miela vse do vhoda v novo pristanišče dejansko eno samo parkirišče na prostem.
Zastopniki stranke SEL Nichija Vendole so bili, kot rečeno, edini v debati, ki so izrazili vrsto pomislekov nad tako obsežnim gradbenim posegom pod nabrežjem. Prepričani so, da ima mesto že dovolj parkirnih mest (v teku so dela za novo veliko parkirišče pod gričem Sv. Justa), Občina naj se zato raje resno posveti omejevanju prometa kot novim parkiriščem.
Arhivski posnetek tržaškega nabrežja, ki bo nekoč morda brez avtomobilov
kroma
Cosolini in tudi drugi zastopniki njegove koalicije niso bili ravno zadovoljni z nasprotovanjem SEL, kar zna imeti posledice za levosredinsko zavezništvo, čeprav ne razdiralnih. To namreč ni prvič, da gre ta leva stranka po svoje in se ogradi od stališč zaveznikov. Do razčiščenja, če bo sploh potrebno, bo verjetno prišlo septembra, saj se danes za občinske svetnike začenjajo počitnice, ki bodo sicer
krajše kot v preteklih letih.
Novo parkirišče, ki ga bodo v celoti financirali z zasebnimi kapitalom, bo štirinadstropno (do trinajst metrov pod morsko gladino). Načrtovalci zagotavljajo, da bo popolnoma varno pred morjem, kar sicer nekateri, začenši z zastopniki SEL, postavljajo pod vprašaj. V parkirišču bo prostora za več kot 662 avtomobilov, projekt pa je vreden okoli 25 milijonov evrov.
Belgijska družba, ki po svetu upravlja skoraj poldrugi milijon parkirnih mest, je na zahtevo Občine spremenila prvotni načrt, ki je doživel zamik proti morju v primerjavi s prvim projektom. Belgijci zagotavljajo, da nova gradnja ne bo upočasnila, temveč bo pospešila promet po celotnem nabrežju, ki naj bi končno postalo mestno okno na morje.
S.T.
Nova železniška povezava Trst-Milan
Trst, ki je zaradi slabih infrastruktur in povezav po mnenju marsikoga dobesedno »odrezan od sveta«, bo v kratkem vsaj za spoznanje bližji Milanu. Med Trstom in lombardsko prestolnico bodo namreč uvedli novo dnevno povezavo; trenutno imajo potniki na voljo tri dnevne vlake, ki obe mesti povezujeta v nekaj več kot štirih urah. Podrobnosti bosta na današnji tiskovni konferenci predstavila predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani in tržaški župan Roberto Cosolini.
Protest tržaških poslušalcev Radio 1
Tržaško združenje potrošnikov Fe-derconsumatori protestira zaradi ukinitve srednjevalovnih frekvenc prvega programa Rai (Radio Uno). Ukinitev, za katero se je javna radijska hiša odločila že februarja, je po mnenju poslušalcev poslabšala sprejemanje tako državnih kot deželnih radijskih programov v italijanščini in furlanščini (ki jih med drugim predvideva sveže obnovljena konvencija). Tudi nakup novih radijskih sprejemnikov ni pomagal, zato potrošniki sprašujejo vodstvo družbe Rai za realne vzroke, ki so privedli do ukinitve.
Združenje proti iktusu žaluje za E. Rudesem
V teh dneh je preminil Elvio Rudes, eden izmed ustanoviteljev deželnega združenja za boj proti možganski kapi. Od njegove ustanovitve leta 1999 je bil neprestano v vodstvu združenja, najprej kot blagajnik in potem kot tajnik. Združenje sočustvuje s prizadetimi svojci.
SINDIKATI - Od julija proizvodnja prekinjena
Solidarnostna pogodba za zaposlene podjetja Diaco
Vhod v nekdanjo tovarno Diaco
Za delavke in delavce nekdanjega farmacevtskega podjetja Diaco v tržaški industrijski coni (Ul. Flavia) je včerajšnji dan minil v znamenju spodbudnih novic. Julija je državna agencija za zdravila Aifa odredila prekinitev proizvodnje bio-medicinskih pripomočkov zaradi prepotrebne posodobitve obrata, nato pa je 33 zaposlenim grozila celo selitev v Potenzo.
Predstavniki sindikatov kemijske industrije Filtec Cgil, Femca Cisl in Uiltec Uil, Ugl chimici ter lastni-
kroma
štvo - družba S.M. Farmaceutici iz Potenze (podjetje je družba odkupila marca letos) so namreč podpisali sprejetje solidarnostne pogodbe. Predstavniki sindikatov poročajo o prvem koraku v smeri ustvarjanja pogojev za ponovno odprtje obrata. Solidarnostna pogodba namreč zagotavlja ohranjanje delovnih mest, le delovni urnik bo nekoliko skrajšan, tako kot plača. Sicer pa bo za nov zagon potreben večji finančni napor, saj je za posodobitev podjetja baje potrebnih približno 1,4 milijona evrov.
JAVNO SREČANJE
Kakšna usoda čaka nekdanjo ribarnico?
11. avgusta bo minilo sto let od odprtja glavne ribarnice, ki so jo zgradili po načrtu arhitekta Giorgia Pollija. Eklektična stavba, ki spominja na cerkev (Tržačani so ji zato ironično pravili »Santa Maria del Guato«), že dolgo ne gosti več ribičev in kupcev, temveč sodobno umetnost in razne prireditve. Tako poteka na primer tačas v njej znanstveni festival Trame di gioco, scienza, futuro, v sklopu katerega so predvideni tudi trije debatni večeri (vse se bodo pričeli ob 21. uri). Danes se bodo direktorji mestnih muzejev in nekaterih znanstvenih ustanov pogovarjali o bodoči možni namembnosti te stavbe. Vse bolj si utira pot predlog, da bi se v nekdanjo ribarnico vselil Znanstveni imaginarij, ki sedaj domuje v Grljanu. Jutri bosta Nicoletta Zanni in Maurizio Lorber predstavila zgodovino stavbe, v četrtek pa je predvidena debata med direktorjem Znanstvenega imagina-rija Fabiom Carniellom in županom Cosolinijem.
Medtem se bo v nekdanji ribarnici danes začela delavnica Wunder, v sklopu katere si bo 31 mladih arhitektov in oblikovalcev skušalo zamisliti, kakšno bi lahko bilo njeno »novo življenje«.
DVORANA FITTKE - Do 15. avgusta
Skupinska razstava tržaških umetnic
Utrinek z odprtja razstave
V razstavni dvorani Fittke (Mali trg 3, za županstvom) so v sredo, 17. julija, svečano odprli 51. skupinsko razstavo tržaških umetnic včlanjenih v zvezo Fidapa »Ženska umetnost«, ki jo je postavila arhitektka Marianna Accerboni.
Uspeh je bil nepričakovan, saj so samo v prvem tednu odprtja zabeležili 600 obiskov.
Svoje izdelke razstavljajo li-kovnice Nora Carella, Egle Ciacchi, Giuliana Griselli, Gabriella Giuro-
kroma
vich, Rossana Longo, Valdea Ma-niago Ravalico, Marta Potenzieri Reale, Paola Sbisa in Edda Romanzin Starz. Ob slikah so si pobudnice zamislile tudi nekaj novosti, za katere sta poskrbeli z nakitom in modnimi izdelki apulijska kreatorka Ni-ka Bianco in tržaška arhitektka Anna Negrelli.
Zaradi velikega zanimanja je bila razstava podaljšana vse do velikega šmarna. Vstop je prost vsak dan med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro.
/
TRST
Torek, 6. avgusta 2013
5
VREME - Danes napovedujejo zelo visoko koncetrancijo ozona
Toplota in ozon
Izogibajte se naporom na prostem - Prehrambni nasveti zdravstvenega podjetja
Velika toplotna obremenitev. Zdravniki, vremenoslovci in strokovnjaki agencij za okolje ne dvomijo: v dneh, ko je tudi Tržaško zajel val skoraj tropske vročine, bo toplota zelo močno bremenila naša življenja. Kar smo žal vsi že občutili na lastni koži. Temperature bodo tudi v naslednjih dneh zelo visoke - okrog 35 stopinj Celzija. Tudi v nočnih urah ne bo bistvene ohladitve. Vročina naj bi trajala do četrtka, v petek naj bi bila temperatura za nekaj stopinj nižja, zaradi povečane vlažnosti zraka pa naj bi bolj soparno. V soboto naj bi toplotna obremenitev nekoliko popustila. In morda bomo dočakali tudi nekoliko bolj svež zrak.
Deželna agencija za okolje ARPA medtem opozarja, da beležijo v teh dneh višjo koncentracijo ozona, ki jo povezujejo z visokimi temperaturami. Danes naj bi bila »zelo visoka« (180 |g/m3), zaradi česar bi se lahko pri občutljivih posameznikih pojavljali značilni efekti, kot so težje dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje, pekoč občutek v očeh. Omenjeni učinki so možni pri otrocih, starejših, ljudeh s kardiološkimi in pljučnimi patologijami ter vseh ljudeh, ki izvajajo določene aktivnosti na prostem.
Tržaško zdravstveno podjetje poziva, naj se ljudje v času zelo visokih koncentracij ozona (vsaj v najbolj vro-
Na plažah se gnetejo ljudje, v morju pa meduze
kroma
čih urah) izogibajo intenzivnim telesnim dejavnostim na prostem. Tudi prehranjevanje pa bi bilo treba prilagoditi višji koncentraciji ozona: zdravniki svetujejo hrano, ki je bogata na C vitaminu (sadje, feferoni, paradižniki, zelena zelenjava), E vitaminu (sojini in pšenični kalčki, surovo oljčno olje, jaj-
ca) in selenu (ribe, tuna, školjke, stročnice).
Kdor bo osvežitev iskal v morju, ki je sicer v teh dneh bolj podobno juhi (v nedeljo se je njegova temperatura zelo približala tridesetim stopinjam), naj bo pozoren na meduze. Oži-galkarji so se namreč ponovno pojavi-
li v zalivu in marsikoga oplazili s svojimi lovkami. Če bo nevšečnost doletela tudi vas, bo najbolje opeklino splakniti z morsko vodo, saj bi sladka voda povečala bolečino. Neprijeten občutek lahko ublažimo tudi z ledom (ki naj ne pride v direkten stik s kožo) ali raznimi hladilnimi mazili. (pd)
GASILCI - Dve osebi ranjeni
Eksplozija v Ulici Salita della Trenovia
V Ulici Salita della Trenovia 5, nedaleč od tirnic openskega tramvaja, je včeraj dopoldne odjeknila eksplozija in dve osebi sta bili ranjeni.
Tržaški gasilci so se pripeljali do stanovanjskega bloka, kjer je v stanovanju v zadnjem nadstropju močno odjeknila eksplozija. Vzroke gre baje iskati v uhajanju plina v stanovanju, kjer se je ravno takrat mudil 50-letni lastnik, ki je bil huje opečen. Po prvih ocenah, kaže, da mu opekline prekrivajo 70 odstotkov telesa. S helikopterjem so ga takoj odpeljali v center za
opekline v Verono. Z rešilcem pa so odpeljali v katinarsko bolnišnico njegovo starejšo sosedo, ki je baje vdihnila dim.
Silovita eksplozija je podrla steno (na fotografiji KROMA), ki je stanovanje 50-letnika ločevala od stanovanja njegove starejše sosede. Preiskavo vodi tržaška policija. Uvodoma se je razširila celo vest, da je šlo za poskus samomora, vendar so jo kaj kmalu agenti demantirali. Sicer pa policisti ne izključujejo možnosti, da naj bi moški takrat skušal sam prirediti števec plina.
ČRNA KRONIKA - Poseg policije
Sumljiv par
Ženski sta s plastičnim pripomočkom odpirali protivlomna vrata
Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so pred dnevi v Ulici Ruggero Manna zagledali mladi ženski, ki sta se sumljivo sprehajali pred nekim stanovanjskim blokom. Sledili so jima, dokler ni ena vstopila v vežo poslopja, druga pa jo je počakala zunaj, pred vhodnimi vrati. Ko se je prva vrnila, sta se skupaj odpravili proti Ul. Commerciale. Pri tamkajšnji hišni številki 36 je spet ena vstopila, druga pa ostala zunaj. Ko je prva prišla ven, so ju policisti ustavili in ju identificirali.
Izkazalo se je, da sta 19-letna S.J. in 23-letna S.S. hrvaški državljanki. V eni torbici so policisti našli kos trde plastike (na fotografiji), s katerim z lahkoto odpreš nezaklenjena protivlomna vrata. Odvedli so ju na kve-sturo in ju prijavili, saj sta imeli s seboj nekaj orodja, primernega za vlom. Ugotovili so, da so mlajše dekle pred časom v Genovi obsodili na dva meseca zaporne kazni zaradi podobnih prekrškov.
Tatica se je ujela v past ... v uradih Esatta
V	uradih družbe Esatto na Trgu Sansovino so že od aprila opažali, da je občasno izginjal denar. Poklicali so policijo, ki je najprej nekaj dni nadzorovala urade, nato pa ta-tiču, pravzaprav tatici, kot se je naposled izkazalo, postavili past, v katero se je ujela. Denar je namreč izginjal, kadar so bili uradi zaprti, nikjer pa ni bilo nobenega znaka nasilnega vloma oz. poškodovanih vrat ali oken. Osumljene so bile takoj čistilke, sum pa se je izkazal za utemeljenega. Pretekli petek so policisti fotokopirali nekaj bankovcev in jih postavili v omarico v nek urad. 37-letna R.P., ki navadno s širšo ekipo skrbi za čistočo uradov, je tisti dan edina imela dostop do njih. Pri izhodu so jo pričakali policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture, ki so v njeni torbici našli fotokopirane bankovce.
Pijan mladenič poškodoval semafor v središču Trsta
V	nedeljo so se policisti tržaške kvesture pripeljali na Korzo Italia, kjer so mimoidoči opozorili na trojico, ki se je vesila po semaforju na križišču s Trgom Riborgo in ga poškodovala. Policisti so kaj kmalu prišli na sled mladostnikom in ugotovili, da je semafor dejansko poškodoval 22-letni Tržačan F.S. Mladenič je namreč z njega snel vse odsevne prevleke. Policisti so se medtem prepričali, da je bil mladenič v vinjenem stanju, tako da so ga obdolžili poškodovanja javne imovine in vidne pijanosti.
Manjši gozdni požar pri Judovcu oviral cestni promet
Nekaj po 12.30 so se gasilci s tržaškega poveljstva odpeljali do Judovca (Alture), kjer je ob kolesarski stezi zagorelo. Visok dim se je dvignil do hitre ceste in povzročil nemalo nevšečnosti voznikom. Medtem ko so gasilci krotili ognjene zublje, so prometni policisti zaprli hitro cesto v smeri proti Trstu. Ogenj je bil takoj pogašen, cesta pa odprta že uro zatem.
Vabilo v muzej, na koncert in ogled filma
V	okviru poletnih prireditev Trie-stestate 2013 v organizaciji tržaške občine bo drevi na gradu sv. Justa oz. v tamkajšnjem lapidariju od 20. do 23. ure potekala pobuda Muzeji zvečer. Ogled muzeja se bo začel ob 21. uri.
Prav tako jutri bo ob 21. uri na Verdijevem trgu glasbeno srečanje s tržaškimi glasbeniki v priredbi Doma glasbe. Zaigrala bosta ansambla Max Maber Orkestra in Funambo-lique. Za ljubitelje filma pa bodo ob 21.30 v gledališču v Ul. Soncini v Škednju predvajali film La sposa ca-davere Tima Burtona.
Noč padajočih zvezd
Na terasi Doma Serena v Ul. Marc-hesetti 8/3 bo drevi ob 20. uri mogoče zreti v nebo in šteti padajoče zvezde. Član kulturnega krožka tržaških astrofilov Fulvio Manci-nelli bo udeležencem predstavil čaroben fenomen in spregovoril o morebitnem življenju v vesolju. Da bo večer še bolj čaroben, bo poskrbela harfistka Irene Sualdin.
Sardoni v domu Capon
Po velikem uspehu božične pobude, ki je k štedilniku privabila občinske odbornike, se bodo danes ob 12. uri na dvorišču doma Capon (Ul. San Isidoro 13) v cvrtju sardo-nov pomerili drugi občinski upravitelji. Podžupanja Fabiana Martini ter odborniki Laura Famulari, Matteo Montesano, Antonella Grim in Andrea Dapretto bodo pripravili sardone, ki jih bodo nato postregli gostom centra za pomoč na domu. Z glasbo bo kuhanje spremljal Paolo Canziani.
Podpora starejšim občanom
Krožek SKP Gramsci in prostovoljno združenje Cittadini solidali prirejata ob torkih od 10.30 do 11.30 srečanja za starejše občane, ki niso samostojni oz. za njihove družine v Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14), kjer bo socio-zdravstveni operater Sergio Vicini.
Delovne ponudbe
Center za zaposlovanje tržaške pokrajine (Scala dei Cappuccini 1) zbira do 14. oz. 19. avgusta (od 9.15 do 12.45) prijave za družbeno koristne zaposlitve v sklopu dveh pokrajinskih projektov. Potrebujejo namreč dva upravna knjigovodska inštruktorja. Prednost bodo imeli delavci s stalnim bivališčem v občini. Ob prijavi bodo morali delavci predložiti svoj kurikulum, potrdilo o stalnem bivališču, tipologijo skrbstvenega tratmaja, njegovo trajanje in datum zaključka, v slučaju delavcev v izredni dopolnilni blagajni pa tudi ime podjetja, kjer so zaposleni.
Tržaški plezalec se je ponesrečil na Visoki Beli špici
V	nedeljo se je na Severnem razu na Visoki Beli špici (2250 m) na Trbiškem hudo ponesrečil 40-letni Tržačan Laurence Baruffo. Vešč plezalec, inštruktor pri združenju Gruppo Rose d'Inverno krajevne sekcije XXX Ottobre planinskega društva CAI, je namreč plezal na steni nad bivakom Gorizia, ko mu je zmanjkalo opore pod nogami. Zletel je v globino kakih 10 metrov in se pri padcu hudo udaril v glavo in roko. S helikopterjem so ga odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so takoj ugotovili, da je njegovo zdravstveno stanje precej hudo, vendar naj ne bi bil v smrtni nevarnosti.
6
Četrtek, 8. avgusta 2013
MNENJA, RUBRIKE, ALPE - JADRAN
/
TRNOVCA - Od petka na ogled zanimiva razstava v galeriji Škerk
Zamolčana prva svetovna vojna
V galeriji Škerk v Trnovci bodo v petek ob 20.30 odprli fotografsko in dokumentarno razstavo z naslovom Prva svetovna vojna pri nas, ki jo je odvetnik Jože Škerk pripravil v sodelovanju z društvom Hermada ter z domačinom Brunom Santinijem, ki je prispeval veliko razstavnega gradiva. Razstava bo odprta do 27. oktobra. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjiga.
Kot je v njenem uvodu zapisal Škerk, želi razstava obuditi spomin na zgodovino naših prednikov, ki so bili v velikem številu vpoklicani v avstro-ogrski 97. cesarski polk. Zanje se je vojna začela leta 1914, v omenjenem polku so bili v glavnem Tržačani in Goričani, Slovenci, Hrvati in Istrani. Takoj po izbruhu vojne so jih poslali v Galicijo na rusko fronto, kjer so ostali do leta 1918, številni so nato kot ujetniki prebili dolga leta v Sibiriji ter se vrnili domov komaj po letu 1920. To je zamolčana stran tukajšnje polpretekle zgodovine, saj so se 97. cesarskega polka skoraj sramovali tako Italijani, ki niso prenesli, da so se italijansko govoreči vojaki borili na strani avstro-ogrske monarhije, kot tudi Slovenci.
Odvetnik Škerk posveča razstavo očetu Josipu, ki je bil mobiliziran v 97. polk ter je doma zapustil nosečo ženo ter štiri majhne otroke. Dve leti je bil ujetnik v Ukrajini, dve leti
v Omsku v Sibiriji ter prav toliko časa v Tjumnu na Severnem ledenem morju. Josip Škerk se je vrnil domov komaj leta 1920, žena in hčerka sta medtem umrli. Njegovo imetje so zasegli ali opustošili avstro-ogrski vojaki v 888 dneh boja na Krasu. Josip Škerk se je vključil v civilno družbo
in se ponovno poročil, leta 1922 je bil izvoljen za zadnjega župana Občine Šempolaj.
Zanimivo fotografsko gradivo je bilo posneto na vzhodni fronti na Karpatih ter v Galiciji, precej fotografij je tudi iz naših krajev (posebno z goriškega Krasa), kjer so potekali srditi bo-
Desno poštna razglednica iz leta 1914 z avstrijskim vojakom, ki se poslavlja od družine (zbirka Glavina) in levo godba 97.regimenta maja 1916 (zbirka Paladini).
ji med Italijani in narodno pisano av-stro-ogrsko vojsko. Na fotografijah, ki so jih prispevali posamezni zbiratelji in ustanove, vidimo tudi popolnoma porušeni Štivan (28. avgust 1917), ruševine Doberdoba po italijanskem topniškem obstreljevanju, ki je hudo prizadelo tudi Nabrežino, medtem ko so
avstrijske granate porušile župnijsko cerkev v Tržiču.
Neprofitna organizacija Hermada-vojaki in civilisti je bila ustanovljena leta 2011 z namenom, da se ohrani spomin na tragedijo prve svetovne vojne ter povojnih letih. Te spomine namerava društvo Hermada posredovati tudi mlajšim rodovom.
SMRT - Odšla je zaslužna družbeno-politična delavka
Nadji Gabrovec Pahor v hvaležen spomin
Ne želim zanikati, da me je vest o nepričakovanem odhodu Nadje močno prizadela. Res je, dosegla je spoštljivo starost, a vendar ...
Kot film mi je stekla pred očmi pot, ki sem jo z Nadjo prehodila. Verjetno gredo spomini še bolj nazaj, a kar je zaokvirilo najino skupno dolgoletno sodelovanje, je bil nedvomno nek izlet na Rab z njeno in mojo družino. Bila sem malo več kot otrok. Na Rabu smo obiskali Kampor, kjer je začela spontano pripovedovati svoje izkušnje iz časa NOB. Šlo je za razmišljanje dekleta, ki je moralo v fašističnem taborišču zaradi svojega antifaš-izma in slovenstva doživeti nečloveško ravnanje, pomanjkanje in grozote.
V meni sta vzklili veliko občudovanje in spoštovanje do pogumne ženske, ki sta me potem spremljali vsa leta prav do danes. Kdo bi si takrat mislil, da bo moja pot tako vezana na Nadjo. Od tedaj sem jo srečevala ob raznih priložnostih, tudi kot mentorico na mojih prvih študentskih poskusih uradnikovanja, do skupnega dela, ko me je povabila v komisijo za doraščajočo mladino pri SKGZ. Soočala sem se z njenim neverjetnim posluhom do socialne problematike, do mladine nasploh in predvsem z njeno ljubeznijo do slovenstva in želje, da bi mladini posredovala to ljubezen in ji zakoreninila slovensko identiteto. Pri skupnem delu sta privreli na površje njena dosledna zdrava trma in premočrtnost.
Marija, pozneje Nadja, je bila rojena 9. februarja 1922 v Verdu pri Vrhniki, v družini primorskega kraškega emigranta Avgusta Gabrov-ca in družine Sedej iz Vrhnike. V Vrhniki se je tudi šolala, vendar študija ni mogla dokončati zaradi težkih socialnih razmer v družini. V letih 1936-38 je delala v tekstilni tovarni v Kočevju, kamor so se preselili, v naslednjih treh letih pa kot prodajalka v pekarni v Ljubljani. Že leta 1942 so Italijani zajeli celo družino zaradi sodelovanja v OF. Tudi Nadja je bila odpeljana v fašistično taborišče na Rab in kasneje v Gonars. Od tam so jo odpeljali v Ljubljano na sojenje. Obsodili so jo na 6 let, kazen je prestajala v zaporih v Benetkah in Fossombrone. V novembru 1943 je prišla iz zapora, v Ljubljani se je takoj vključila v ilegalno gibanje OF in nato odšla v partizane. V glavnem je delala v ilegalnih tehnikah, zadnje mesece vojne je vodila tehniko »Nanos«. Maja 1945 je prišla s partizansko vojsko v Trst, kjer si je kasneje ustva-
Marija (Nadja) Gabrovec Pahor
rila družino s pokojnim družbeno-političnim delavcem Brankom Pahorjem.
Njeno angažirano življenje se je v Trstu nadaljevalo pri Zvezi antifašističnih žena - AFŽ, v okviru katere je opravljala funkcijo sekretarke za IV. okraj in mestnega odbora AFŽ. V tem svojstvu je neštetokrat govorila na praznovanjih 8. marca po vaseh širom tržaške pokrajine. Leta 1968 se je zaposlila na Založništvu tržaškega tiska, kjer je ostala do upokojitve decembra 1981.
Med leti 1964 in 1978 je bila članica Izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, kjer je najprej predsedovala komisiji, nato Odboru za doraščajočo mladino. Po upokojitvi se je včlanila v Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, kjer je kmalu prevzela funkcijo predsednice. Bila je tudi med ustanovnimi člani Zadružnega centra za socialno dejavnost in krožka KRU.T.
Od rane mladosti do konca dni se nepretrgoma vije plodna nit Nadjinega doprinosa k življenju naše skupnosti, prepletena z doslednostjo, premočrtnostjo in razumevanjem do ljudi. Za svoje delo v korist skupnosti je Nadja prejela številna priznanja, leta 2003 Odličje SKGZ, a najpomembnejši priznanji sta nedvomno hvaležnost in spoštovanje mnogih ljudi.
Draga Nadja, spomin nate bo ostal trajno zapisan. Pred nedavnim sem prebrala v časopisu misel znanstvenice Margherite Hack in lepo mi je misliti, da velja tudi za tebe :»Ob koncu življenja zapuščamo samo naš fizični del, naše bistvo se spremeni v molekulo in ta molekula bo živela za zmeraj.«
Hvala Nadja!
Družini, Bredi, Milanu, Mariji in Vesni iskreno sožalje.
V imenu socialnih služb SKGZ Nevenka Pečar
ŠD GRMADA - Občni zbor
Danijel Šuligoj novi predsednik
Pred časom smo se člani Športnega društva Grmada iz Mavhinj zbrali na 26. rednem občnem zboru, ki smo ga letos združili z društveno večerjo. Zaradi tega smo se zbrali kar na prijazni domačiji v Volčjem Gradu. Prvi del večera je bil namenjen občnemu zboru. Sledila so si poročila odgovornih po resorjih: predsedniško poročilo je podal Daniel Radetti, tajniško Danijel Šuligoj, blagajniško Leo Brajnik, poročilo gospodarja Alex Purič, poročilo nadzornega odbora Manuel Ferfo-glia. Vsi so poudarili že znano, da je članov vedno manj in glede na to tudi delovanje peša. Vseeno pa je bilo v prejšnjem letu opravljenega nekaj dela. Tajnik Danijel Šuligoj je tako omenil sodelovanje na čistilni akciji Tržaške jamarske zveze v Šti-vanu, sodelovanje na tridnevni prireditvi jamarskih društev oktobra lani v Trstu, voden obisk jame Lisičja luknja za Kraški ok-toberfešt.
Glede raziskovanja je bilo rečeno, da so člani društva oddali katastru sedem dopolnilnih zapisnikov prav toliko jam in so opremili 17 jam v naši okolici s tablicami, ki jih društva, že tretje leto, postavljamo ob vhode jam. Na teh tablicah je označena številka jame in oznaka deželnega katastra. To delo predvideva med drugim tudi preverjanje lege jame, poslikavo vhoda in posredovanje vseh novih in popravljenih podatkov v Deželni jamarski kataster. Cilj tega projekta, ki ga podpira Dežela in pri katerem sodelujejo skoraj vsa deželna jamarska društva, je ta, da se postopoma preverja in posodablja podatke, ki so za vsako jamo zbrani v katastru in da je vsaka jama na terenu hitro in nedvoumno razpoznavna seveda preko katastrske številke. Od preko 7.700 raziskanih jam v deželi je bilo do sedaj s tablico opremljenih nekaj več kot 600 jam. Na koncu je bilo še omenjeno sodelovanje enega člana društva pri urejanju novega programa katastra in enega člana pri Deželni jamarski reševalni službi. Sledile so volitve novega odbora in potem večerja.
Nekaj tednov kasneje pa smo se srečali na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora, ki je med svojimi člani izbral naslednje funkcije: po štirih letih predsedovanja Daniela Ra-detti, je postal novi predsednik društva najstarejši član Danijel Šuligoj, podpredsednik je Damjan Gerl, Daniel Radetti tajnik, nespremenjene pa ostajajo funkcije blagajnika (Leo Brajnik) in gospodarja (Alex Purič). Pomočnik gospodarja je po novem Tomaž Fabec. Člana izvršnega odbora sta še Sula Milani in Franc Fabec. Naj omenimo še nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Manuel Ferfoglia, Aljoša Gabrovec in Igor Gabrovec.
Seveda društvo vabi v svoje vrste nove člane, predvsem mlajšo generacijo, da bi s tem lahko okrepili društveno delovanje in bili še bolj prisotni med jamarji pri nas. Vabljeni torej vsi tiski, ki jim je všeč narava, raziskovanje in spoznavanje podzemnega sveta pa tudi študij naravnih pojavov in varovanje okolja.
Damjan Gerl
Včeraj danes
Danes, TOREK, 6. avgusta 2013
LJUBO
Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.32 - Luna vzide ob 5.32 in zatone ob 19.48
Jutri, SREDA, 7. avgusta 2013
KAJETAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 35 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 3 km/h, seve-ro-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27 stopinj C.
□ Lekarne
Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 - 040 300940.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdrav -stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
/
TRST
Torek, 6. avgusta 2013
7
tu Kino
M Izleti
AMBASCIATORI - Kinodvorana bo zaprta za dopust.
ARISTON DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«.
CINECITY - 16.30, 19.00, 21.30 »I mag-hi del crimine«; 16.30, 19.10 »Pacific Rim«; 20.20, 22.10 »Se sposti un posto a tavola«; 18.15 »Dream Team«; 16.30 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 16.30, 19.05, 21.40 »Wolverine l'immortale«; 21.50 »Wolverine l'im-mortale 3D«; 16.30, 18.20, 20.25, 22.15 »The Purge - La notte del giu-dizio«; 16.20, 18.20, 20.10, 22.15 »Esp 2 - Fenomeni paranormali«; 18.40, 21.30 »L'uomo d'acciaio«; 16.45 »Di-no e la macchina del tempo«.
FELLINI - Kinodvorana bo zaprta za dopust.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »I maghi del crimine«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 18.20, 20.00 »Se sposti un posto a tavola«; 16.30, 21.20 »No - I giorni dell'arcobaleno«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Nella casa«.
KOPER - PLANET TUŠ - 19.00 »By-zantium«; 20.10 »Napad na belo hišo«; 16.30 »Očiščenje«; 18.20, 20.30 »Odrasli 2«; 16.00 »Osamljeni jezdec«; 15.20 »Pr' konc sveta«; 16.05, 17.00, 18.20, 19.10, 20.35, 21.20 »Smrkci 2«; 15.10, 17.30, 19.45 »Smrkci 2 3D«; 21.25 »Wolverine«; 17.35 »Zakon molka«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Quello che so sull'amore«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolverine l'immortale«; 18.00 »Wolverine l'immortale 3D«; Dvorana 2: 20.15, 22.15 »ESP 2 - Fenomeni paranormali«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte del giudizio«; Dvorana 3: 17.00 »Di-no e la macchina del tempo«; 16.30 »Titeuf - Il film«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.50, 22.10 »Wolverine l'immortale«; 21.30 »Wolverine - L'immortale 3D«; Dvorana 2: 20.10 »Se sposti un posto a tavola«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »I mag-hi del crimine«; Dvorana 4: 22.00 »Pacific Rim«; Dvorana 5: 19.50 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 20.15, 22.15 »La notte del giudizio«.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900.
SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slo-vik.org do 15. avgusta. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta v petek, 16. avgusta, ter vse sobote do 31. avgusta.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra.
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta ob sobotah zaprta.
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
IZLET V GRAŠKO GORO - Ansambel Klapa iz Brega in Klet Parovel organizirata v nedeljo, 18. avgusta, celodnevni avtobusni izlet ob priliki festivala narodno zabavne glasbe. Vpis na tel. 333-6188696.
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Vpis in ostale informacije na tel. št. 347-9322123 ali 346-8222431.
OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porcinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 3468222431.
HH Osmice
UGODNO PRODAJAM kvalitetne PELETE in DRVA na paletah.
+38651655822
334-2200566
ODDAMO SOBO ALI APARTMA
v okolici Škofje Loke, v hribih 900m n.v., nočitev z zajtrkom že od 21,00eur dalje po osebi.
Tel.: 00386(0)41-876643 ali
davcen@siol.net
PRODAM samičko nemškega ovčarja z rodovnikom, staro 2 meseca, po ugodni ceni. Tel. št.: 338-5098764.
PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Z. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002.
PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570.
PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah).
□ Obvestila
ŽIGON MIRO je odprl osmico v Zgo-niku. Tel. št.: 040-229198.
DRUŽINA SLAVEC je odprla osmico v Mačkoljah št. 133. Vljudno vabljeni. Tel. : 040-231975.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180.
REBULA MARKO je v Slivnem št. 6 odprl osmico na kraškem borjaču. Pričakuje vaš obisk! Tel. 3475686191.
V	PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Te. št.: 349-3857943.
V	SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni!
5 Poslovni oglasi
S Mali oglasi
IŠČEM na posojilo ali poceni lesen otroški voziček za Kraško ohcet. Tel.: 340-2291299.
NOŠA: za Kraško ohcet primerne nove usnjene črne ženske čevlje prodam, 2 para - št. 35 in št. 36. Cena na par 35,00 evrov. Klicati v večernih urah na 347-4435854.
PODARIMO simpatične mucke. Tel. št.: 040-568071.
PRODAJAM knjige za 1. in 2. razred vseh smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 345-0804304.
PRODAM audi A4, 2000 bencin, letnik sept. 2001, evro 4, prevoženih 106.000 km, edini lastnik, v odličnem stanju (vedno v garaži), srebrno-metalizira-ne barve, notranja usnjena prevleka, cena 3.500 evrov z možnostjo dogovora. Tel. št. 347-7334719.
PRODAM novo tržaško moško nošo, velikost 52-54. Tel. št.: 3347848227.
PRODAM po ugodni ceni klimatizirani avtodom (kamper) znamke fiat du-cato 2800 td-mclouis 261, z vsemi dodatki, letnik 2001, 78.000 km. Tel. št.:
339-1539753.
KONTOVEL 600-LETNICA: informacije glede nabave majic ob 600-letni-ci Kontovela dobite v trafiki na Kon-tovelu.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA SKUPAJ Z OBČINO TRST
organizira laboratorij pravljic za otroke od 2. do 10. leta in njihove starše v Vili Sartorio v Ul. Strada di Fiume (vhod v Ul. Modiano 5). Predvidena animacija, ki se bo vršila danes, 6. avgusta, od 17.45 do 19.00. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop. Dodatne informacije na tel. 320-7431637.
RAJONSKI SVET se bo sestal danes, 6. avgusta, ob 20.15 na svojem sedežu na Opčinah, Doberdobska ulica 20/3.
AŠD PRIMOREC vabi na šagro, ki bo od 9. do 12. avgusta na športnem igrišču v Trebčah. Specialitete na žaru, plesi in glasba v živo.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 9. avgusta, nato bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure.
OBČINA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaradi dopusta zaprta od 12. do 20. avgusta.
POLETNI CENTER V GRLJANU: Center otrok in odraslih Harmonija organizira v sodelovanju z Združenjem tržaških potapljačev 5-tedenski poletni center pri morju v Grljanu za otroke od 8 do 14 let, od ponedeljka do petka do 6. septembra (razen tedna od 12. do 16. avgusta). Informacije in vpis na info@bambinieadulti.org.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do 16. avgusta. Z 19. avgustom pa bo recepcija odprta na novem društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, s poletnim urnikom (od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure).
TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta.
PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah:
1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bam-binieadulti.org.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 25. avgusta, urad v Čedadu pa do 19. avgusta.
KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta.
ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31. avgusta.
POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013.
H Prireditve
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
vabi na predstavo (u)TRI(n)KI, ki bo v sredo, 7. avgusta, ob 20.30 na prireditvenem prostoru ob sedežu društva, Nabrežina Kamnolomi 12. Nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol. V primeru slabega vremena bo potekala predstava dan kasneje.
KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu.
SKD VIGRED vabi v torek, 27. avgusta, ob 20.30 na dvorišče domačije Rebula v Slivnem (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MOPZ Vesna (iz Križa) in tambura-škega ansambla.
DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju!
Prispevki
V spomin na Vinka Ferfoglio darujejo Miranda, Sara in Dario Bensi 50,00 evrov za JK Čupa.
Namesto cvetja na grob Nade Simoneta daruje v njen spomin družina Far-neti 20,00 evrov za JK Čupa.
Namesto cvetja na grob Silvia Snider-sicha darujeta Marta in Darko Kobal 30,00 evrov za ŠKC v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Marije Kavčič vd. Frankič darujeta Marica in Luciano Legiša 30,00 evrov za MPZ Vesna iz Križa.
V	spomin na dragega Stevota Zaharja darujejo Milena, Mirko, Zvonka in Darjo 50,00 evrov za MePZ Slovenec-Slavec.
Namesto cvetja na grob dragega Ste-vota Zaharja daruje Marija Guštin 30,00 evrov za MePZ Slovenec-Slavec.
V	spomin na dragega Stevota Zaharja darujejo Rado, Majda in Marlena 50,00 evrov za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na bivšo sošolko in prijateljico Nado Simoneta - Piculin daruje Dorica Milič 50,00 evrov za Jadralni Klub Čupa.
IVO SOSIC
Njegov žametni glas in njegove poetične interpretacije živijo v nas.
Radijski oder se klanja njegovemu spominu.
Ob boleči izgubi dragega
JOSIPA STANCICHA,
bivšega predsednika in člana cerkvenega zbora, izrekamo ženi Uči in sinovoma globoko sožalje.
PD Kolonkovec in župnijska skupnost od Sv. Ane
Ob smrti Josipa Stancicha, dolgoletnega člana odbora sekcije Slovenske skupnosti Škedenj, Kolonkovec, Sv. Ana, izražamo iskreno sožalje vsem svojcem.
Slovenska skupnost - Trst
Odšla je NADJA PAHOR, vsestranska kulturna delavka. Svoji dolgoletni predsednici se s hvaležnostjo klanja
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
Zapustila nas je naša Nadja Pahor, ustanovni član in neutrudna sopotnica. Od nje se poslavljata
Krožek KRU.T in Zadružni center za socialno dejavnost
Prizadeti družini globoko sožalje
Ob boleči izgubi mame izrekajo Bredi in vsem svojcem iskreno sožalje
Bojana, Franka in Vera
Ob izgubi drage mame Marije izrekajo Milanu Pahorju in svojcem iskreno sožalje
upravni odbor in uslužbenci Narodne in študijske knjižnice
Ob smrti Nadje Gabrovec por. Pahor, dolgoletne družbeno-kulturne delavke, izreka iskreno sožalje sinu Milanu, hčerki Bredi in vsem svojcem
Slovenska kulturno-gospodarska
Ob boleči izgubi drage Nadje Gabrovec Pahor izrekamo iskreno sožalje Bredi Pahor in svojcem.
Prae DZP
8
Torek, 6. avgusta 2013
KULTURA
/
POGOVOR - Urednica knjige Outerviews Neja Tomšič
GLEDALIŠČE BASAGLIA - Od jutri v Trstu
Dober intervju izprašuje Filmski niz tudi samega izpraševalca Nori na kinoi
Delo je nastalo v sklopu projekta za odprtje portala za pogovore z umetniki	*
O knjigi Outerviews, ki v angleščini prinaša pogovore s priznanimi umetniki, je za STA spregovorila urednica Neja Tomšič. Delo je nastalo v sklopu projekta ArtistTalk, katerega cilj je vzpostavitev spletnega portala, na katerem bi v končni fazi organizacije z vsega sveta objavljale pogovore z umetniki ter posnetke svojih izobraževalnih aktivnosti.
Knjiga Outerviews izhaja iz projekta ArtistTalk, ki ga je Muzej tranzi-tornih umetnosti - Mota zasnoval v sodelovanju z organizacijama WRO iz Vroclava in CIANT iz Prage. V sklopu projekta ste zagnali tudi ArtistTalk Best Interview Award ter ste tako spodbujali kogarkoli, da opravi video intervju z umetnikom, ki ga občuduje ali se mu zdi zanimiv. Kakšen je bil nabor na natečaj prispelih videov?
Na natečaj je prispelo okrog 80 zelo različnih prijav, pri katerih so prednja-čili intervjuji z manj znanimi umetniki. Kljub temu je bilo kar nekaj takih, ki so na kreativen način vstopali v dialog s slavnimi umetniki, predvsem s predelavo že obstoječih posnetkov.
Med njimi lahko na primer izpostavim s posebno omembo nagrajen intervju Camille Haukedal z naslovom "To All the Important People", v katerem se umetnica pogovarja z Josephom Beuy-som. Enega izmed njegovih posnetkov je predelala tako, da je postal intimen dialog, v katerem ga sprašuje za nasvet, kako naj si jo ljudje kot umetnico zapomnijo. Drugi, ki je prav tako prejel posebno omembo, je intervju hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa, v katerem se pogovarja s posnetkom samega sebe iz leta 1978. Poleg tega, da je izvirna in inteligentna, je nastala situacija seveda tudi nadvse komična.
Med videi, ki so se uvrstili v finale natečaja, je tudi Unkle Bob po glasu sodeč zelo mladega Jeffa Gardinerja, ki prikazuje nekoga, ki pravzaprav ni umetnik. Gre za kmeta, ki sam zase pravi, da je umetnik vsakdanjega življenja. Video ste posebej pohvalili, čeprav v njen ne nastopa "pravi" umetnik. Zakaj?
Zanimivo, da sprašujete po tem intervjuju, saj je tudi meni zelo ljub. Od vseh ostalih prispevkov zelo izstopa, saj gre za intervju s "preprostim" človekom, stricem Bobom, ki živi v nekem odročnem ameriškem kraju. Kljub temu, da je sogovornik "preprost", pa v dialogu preseneti. Intervju se začne z vprašanjem: 'Ali bi zase rekel, da si umetnik?" Na kar Bob odgovori: "Nisem sodoben umetnik, a zagotovo vidim lepoto v stvareh, vidim red, usklajenost in ju poskušam izraziti s tem, kar počnem, na primer s prijateljstvi."
Ta intervju razumem kot poklon človeku, ki je umetnik življenja. Obenem s spoštovanjem opozarja na velik del življenja, ki obstaja vzporedno s svetom umetnosti in je pogosto prezrt. Okrog posebne omembe tega intervjuja se je v komisiji kresalo največ mnenj. Mislim, da prav zaradi njegove "nesodobnosti", ki pa seveda ni dejanska. Svet, v katerem živi Bob, je še kako resničen in njegova lekcija o umetnosti je pomembna.
Bob predstavlja jedro vsakdanjega življenja, kot je v svojem izjemnem posvetilu preprostemu človeku v knjigi "The Practice of Everyday Life" (Praksa vsakdanjega življenja) zapisal že Michel de Certeau: v vseh časih je preprost človek tisti, ki je pred tekstom. Zdelo se mi je zelo pomembno, da ta video vključimo v portal pretežno intermedijskih umetnikov in v projekcije festivalov novih tehnologij ter s tem spomnimo tudi na ta drugi pol.
Bi morda izpostavili še katerega od pogovorov v knjigi Outerviews, ki
Neja Tomšič s svojo knjigo
ste jo uredili skupaj z Martinom Bric-ljem Barago?
O temi, ki sva jo načeli, se v knjigi pogovarjam tudi z umetnikom Julianom Oliverjem, ki s svojimi intervencijami razkriva sisteme nadzora in vdora moči v vsakdanje življenje preko novih tehnologij. Kot kritični inženir namreč trdi, da je vloga umetnosti spremeniti način, kako se vedemo drug do drugega, vendar se v tem omejuje na rabo tehnologij.
Ob tem me je zanimalo, kako njegovo delo zadeva svet, v katerem v rokah posameznikov ni novih tehnologij, pa so vseeno predmet nadzora. Ni samoumevno, da svet spreminjajo tisti, ki svoja družbeno kritična dela predstavljajo na festivalih. Pomembno se je vprašati, do kod ta vpliv seže in to preprosto vedeti.
V delo je vključen povzetek zmagovalnega videa natečaja ArtistTalk Best Interview Award, druge intervjuje pa ste naredili prav za knjigo. Avtorji intervjujev ste povečini tudi sami umetniki. Kako ste se lotili priprave na posamezen intervju in po kakšnem ključu ste izbirali sogovornike.
Lahko povem, da je izbor umetnikov v knjigi oseben. Vključili smo umetnike, katerih delo že vrsto let spremljamo, se z njimi pogovarjamo in sodelujemo. Med njimi so na primer Jorge Rodriguez Gerada, ki je bil rezidenčni umetnik Mote, Zimoun in britanski duo Emptyset, ki so sodelovali na lanskem festivalu Sonica, Plaid in Burnt Friedman, ki so bili redni gostje festivala Pomladi, ter Biennale de Paris, s katerim smo razvijali projekt nove terminologije v umetnosti.
Obenem je bilo pri izboru ključno, da gre za umetnike, ki s svojim avtorskim pristopom premikajo meje, bodisi tiste v naših glavah, bodisi meje medijev, v katerih delujejo. Kot primere bi izpostavila Biennale de Paris, edinstven umetniški bienale, ki je v celoti posvečen nevizual-ni umetnosti; kolektiv N55, ki razvija (utopične) modularne arhitekturne rešitve za vsakdanje življenje; in Eyala Sivana, izraelskega režiserja, ki s svojimi deli ustvarja dialog tam, kjer se zdi, da ta ni mogoč: med Izraelom in Palestino.
Iskali smo avtorje, s katerimi smo se lahko pogovarjali o njihovih pogledih na svet in družbo, v katero s svojim delom posegajo. Z naslovom Outerviews smo želeli povzeti prav ta uredniški pristop, pri katerem ne gre toliko za pogovore o njihovih konkretnih delih in pogled navznoter, temveč za izpraševanje pogledov na svet. Zanimalo nas je, kaj o njem mislijo, kako se v njem pozicionirajo in prepoznavajo svojo vlogo. Njihova dela se morda nepo-znavalcem zdijo zaprta, nedostopna in težko razumljiva. In ti intervjuji so namenjeni širšemu občinstvu. Poskušali smo osvetliti ideje, ki stojijo za njimi in jih povezati z dejanskostjo, v kateri živimo.
Zanima me, kako ste na splošno zadovoljni z intervjuji z umetniki, ki se pojavljajo v medijih. V čem morda prepoznavate njihov največji manko?
Ne morem govoriti o splošnem manku, saj je razpon v kakovosti velik. Morda bi lahko rekla, da je premalo intervjujev oziroma specializiranih medijev, v katerih bi bili ti intervjuji objavljeni. Osebno še največkrat dobim vtis, da pogovor ne seže pod površje. Da si avtor intervjuja ne drzne postaviti kritičnih vprašanj. Tako pogovor ostaja pri izmenjavi medsebojnih pritrjevanj in potrditev, vsem dobro znanih podatkov in mnenj.
Zame je bistvo intervjuja, da osvetli osebo, ki je za njimi. Nekatere misli, ki sem jih prebrala v intervjujih, so postale moja vodila in k nekaterim se vedno znova vračam. Takšne intervjuje si želim brati.
Ob tem vprašanju se mi je porodila še ena misel. Zmagovalka natečaja za najboljši video intervju Agnieszka Po-krywka iz dua Agaconda je ob prejemu nagrade rekla, da si nagrado zasluži Joe Davis, ne ona. In pri tem odprla vrsto vprašanj. Do določene mere se moram strinjati z njo: njen sogovornik je izjemen človek, ne zgolj izjemen umetnik. A to je sreča. Po mojih izkušnjah so najboljši intervjuji nastali, ko je moj sogovornik pre-izpraševal tudi mene. Takrat, ko je prišlo do miselnega spopada. A za to sta potrebna dva in oba morata biti zelo dobro pripravljena. Nagrada tako vsekakor gre tudi njej.
Maja Čehovin Korsika (STA)
V TV-filmu C'era una volta la citta dei matti ima glavno vlogo Fabrizio Gifuni
Nori na kino! je ime nizu filmskih projekcij, ki se jutri začenja v Trstu, v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu. Za gledališčem Franco in Franca Basaglia se bo zvrstilo deset filmskih večerov (vse projekcije se bodo začele ob 21. uri, vstop bo prost), v sklopu katerih želijo analizirati delo velikega psihiatra Franca Basaglie.
Prvi film bodo zavrteli jutri, ko bo na sporedu C'era una volta la citta dei matti, ki ga je leta 2010 v Trstu
snemala javna televizija RAI (med avtori scenarija je bila tudi Trža-čanka Katja Colja). V petek je predviden drugi del TV-filma, projekcije pa se bo udeležil tudi režiser Marco Turco.
V ponedeljek, 12. avgusta, bo Erika Rossi predstavila svoj dokumentarec Trieste racconta Basaglia, sledil bo dokumentarec iz leta 1977 (Se ho un leone che mi mangia il cuore), ko je v Trstu potekal mednarodni psihiatrični »Réseau«.
REVIJE - Julija je izšla letošnja dvojna številka 5-6
Mladika posveča uvodnik prvemu letu tržaške sinode
Sredi julija je izšla nova številka tržaške kulturne revije Mladika. Reviji je tokrat priložen bilten s programom 48. študijskih dni Draga, ki bodo potekali na Opčinah pri Trstu od 30. avgusta do 1. septembra.
Uvodni članek nosi naslov »Prvo leto tržaške sinode«. Pisec ugotavlja, da se je junija sklenilo prvo delovno leto tržaške sinode, ki je obravnavala štiri tematike, in sicer: pomen božje besede pri verskem izkustvu; vlogo župnije, katehumenata in kate-heze v raznih starostnih dobah, s posebnim poudarkom na vzgojno vlogo družine; cerkveno službo župnijskega kateheta; sredstva nove evangelizacije s posebnim ozirom na vlogo gibanj in združenj. To so tematike t. i. konstitucije, katere so glasovali sinodalci. Namen tržaške sinode, ki je potrdila, da sestavljata občestvo vernikov tržaške Cerkve dve narodnostni komponenti, italijanska in slovenska, je predvsem ta, da bi bila sinoda vere in ne toliko sinoda o cerkveni organizaciji. Uvodničar ugotavlja, da je bilo prvo sinodalno leto šele začetek poti, pravi obračun opravljenega dela bo mogoč šele na koncu sinode, ko bo pripravljeno celotno besedilo in bo bo mogoče presoditi, koliko so tri leta skupnega dela in molitve prispevala k utrditvi in rasti tržaške skupnosti.
V reviji je kar nekaj kvalitetnega poletnega branja: objavljena je novela Veronike Simoniti Olivija, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na 41. literarnem natečaju revije Mladika, trinajsti del romana v nadaljevanjih Irene Žerjal Peta Avenija in smrtne zagate in pesem Jablana Milanke Dragar.
Drago Štoka se ob bližajočem se pisateljevem jubileju v kratkem zapisu spominja svojega prvega srečanja z Borisom Pahorjem. Članek pod črto Nostalgija in strah
pred odraslostjo prinaša kritično razmišljanje o političnem in družbenem položaju v Sloveniji.
V	članku z naslovom Zlato pravilo duhovnik Jože Bajzek opozarja na potrebo, da znamo ločiti med tem, kar je vredno in bo ostalo pomembno, ker je samo po sebi vredno - to so osebe, ljudje, in tem, kar je prehodno, se nujno spreminja in bo prej ali slej postalo nepomembno. Pri svojem delovanju in vsakdanjem življenju moramo upoštevati zlato pravilo, ki je zapisano v Matejevem evangeliju in pravi, da »vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim!«
V	novem nadaljevanju spominov na življenje v Nemčiji Peter Merku pripoveduje o simpoziju v Rabacu in o dobavi velikega električnega kabla sredi nedavne jugoslovanske vojne. Saša Martelanc je avtor spominskega utrinka ob 150-letnici Ivana
Trinka z naslovom Tržaški sholarji na Tarčmunu. Sledi intervju s publicistom in univerzitetnim profesorjem v Buenos Ai-resu, argentinskim Slovencem prof. dr. Andrejem Finkom, ki je tudi član Sveta valde RS za Slovence po svetu. V pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Brecelj, je govor o Finkovi družini, izobrazbi, pravniškem poklicu, beseda pa je tudi o njegovih bratih, pevcih Bernardi in Marku, prejemnikih letošnje nagrade iz Prešernovega sklada, in o bueno-saireškem nadškofu Jorge Mariu Bergogliu, sedanjem papežu Frančišku.
V	rubriki Umetnost na Slovenskem Mojca Polona Vaupotič piše o življenju in delu slikarke Ivane Kobilica.
Zanimiv je zapis, katerega se v tej številki objavlja prvi del, Mire Cencič o duhovnikih v tomajski fari: v tej vasi je cerkvena občina nastala že v 8. ali 9. stoletju, leta 1462 pa je Tomaj postal župnija in njeni duhovni voditelji župniki.
V	zadnjih straneh revije dobimo še Anteno z novicami iz zamejstva in zdom-stva.
Uvodnik v mladinsko prilogo RAST je napisal Jernej Ščelc v njem razmišlja o vlogi šole in znanja pri mladih ljudeh, izobrazbo pa, poudarja, naj dopolnjuje in bogati tudi vsakdanje delo in izkušnje. Samantha Gruden poroča o letošnjem velikonočnem manjšinskem seminarju v Friziji, zanimiv je tudi zapis o uspehih dekliškega pevskega zbora Kraški slavček - Krasje, ki ga vodi Petra Grassi, ocena predstave Krvavi bog v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, ki jo je napisala Julija Berdon, ocena filma Veliki Gatsby, ki jo je pripravila Helena Pertot, sledi pesem Anne Piccolo Korak do dekleta in članek Eme Kravos o prehrani za starejše ljudi.
/
DNEVNE NOVICE
Torek, 6. avgusta 2013
9
ITALIJA - Tudi predsednik Napolitano dvomi v politično stabilnost
Vse bolj negotova usoda vlade širokih zavezništev
RIM - Tudi predsednik Giorgio Napolitano menda začenja dvomiti v vlado širokih koalicij, ki ji predseduje demokrat Enrico Letta. Napolitano, ki je včeraj na Kvirinalu sprejel vodji parlamentarnih skupin Ljudstva svobode Renata Brunetto in Renata Schifanija, bo sicer do zadnjega skušal ohraniti sedanja zelo krhka vladna in politična ravnovesja, na obzorju pa je videti samo težave in ovire.
Ljudstvo svobode po pravnomočni obsodbi Silvia Berlusconija v resnici ne ve, kaj storiti, v Demokratski stranki pa raste nezadovoljstvo zaradi zavezništva z desno sredino. Vodja DS Guglielmo Epifani je sicer znova potrdil podporo Letti in njegovi vladi, premierju pa je dal jasno razumeti, da tako le ni mogoče več naprej. Še posebno če bodo Berlusconi in njegovi še naprej nategovali vrv. V tem primeru bo septembra vladna kriza res neizbežna.
Beppe Grillo je medtem zaprl vrata za kakršno koli sodelovanje z Demokratsko stranko, če jih je sploh kdaj odprl. Vrata za to zavezništvo so sicer po Berlusconijevi obsodbi rahlo priprli nekateri vplivni parlamentarci Gibanja 5 zvezd, ki pa jih je Grillo odločno utišal. Nekdanji komik je namreč še naprej prepričan, da ni nobenih razlik med levo in desno sredino.
Berlusconi se je po pravnomočni obsodbi v primeru Mediaset menda očitno že odločil, komu bo predal politično žezlo, če pride do najhujšega (zapor). Na robu odra, s katerega je medijski mogotec v nedeljo čustveno zagotavljal svojim podpornikom, da je nedolžen, je namreč stala njegova najstarejša hči Marina. O vse večjem političnem vplivu Marine priča dejstvo, da je bila v zadnjih dneh redna udeleženka srečanj vodstva Berlus-conijeve stranke Ljudstvo svobode na najvišji ravni, kar je v primerjavi s preteklostjo velika sprememba. Berlusconi je namreč dolgo trdil, da ne želi, da njegova hči trpi, kot je trpel sam, sedaj pa je po prepričanju mnogih italijanskih novinarjev očitno sklenil, da bi morala na morebitnih predčasnih volitvah vendarle kandidirati prav Marina.
Italijanskega predsednika Giorgia Napolitana (na sliki z ženo Clio ob odhodu s počitnic na Južnem Tirolskem) čakajo zahtevni dnevi in najbrž težke odločitve
ansa
ITALIJA
Umrl je nekdanji zunanji minister
Renato Ruggiero je zagovarjal prijateljske odnose s Slovenijo
RIM - Renato Ruggiero, ki je umrl v starosti 83 let, ni bil poklicni politik, temveč strokovnjak, ki je sodeloval v vladah različnih političnih barv. Slovenci se ga spominjamo kot pristaša prijateljskih odnosov med Italijo in Slovenijo, posebno pa njegovega znamenitega stavka Pacta sunt servanda (Pogodbe so obvezujoče). Izrekel ga je leta 2001 kot zunanji minister v tedanji Berlusconijevi vladi. V mislih je imel pogodbe in sporazume med Italijo in Slovenijo, ki so jih hoteli desničarji in nekatera ezulska združenja spremeniti oziroma kar izni-
čiti. Ruggiero ni zapustil zunanjega ministrstva zaradi tega, temveč na pritisk Severne lige in ministra Giulia Tremontija, ki sta mu očitala pretirano proevropsko usmeritev. Ruggiero v takšni politični druščini res ni imel kaj iskati, saj je bil velik pristaš dobrih odnosov med Rimom in Brusljem.
Ruggiero je bil visok funkcionar uglednih mednarodnih finan-čno-ekonomskih ustanov, pred ministrovanjem v Berlusconijevi vladi je bil minister za evropske zadeve v vladah Bettina Craxija in Carla Azeglia Ciampija.
HRVAŠKA - Proslavili dan zmage in domovinske hvaležnosti
V Kninu osrednja slovesnost ob obletnici Nevihte, v Srbiji pa je bil za nekatere včeraj dan žalovanja
KNIN - Na Hrvaškem so včeraj na dan zmage in domovinske hvaležnosti ter na dan hrvaških veteranov obeležili 18. obletnico operacije Nevihta. Na osrednji proslavi v Kninu so premiera Zorana Mila-novica izžvižgali, medtem ko so generala Anteja Gotovino, ki je poveljeval operaciji, pričakali s stoječimi ovacijami in navdušenjem.
Medtem so govor Milanovica pospremili z vzkliki: »Ne dovolite mu govoriti!« in »Ti ne ljubiš Hrvaške!«. Milanovic, ki se ni pustil zmotiti, je v govoru dejal, da nobena država EU ni prestala tega, kar je prestala Hrvaška, a to Hrvaško dela drugačno in boljšo. Poudaril je tudi, da je iz Knina po vojni odšlo veliko ljudi, ki pa se sedaj vračajo, da bi tu živeli. Tega ni moč najti nikjer drugje v regiji. »Niti v Bosni, niti v Srbiji, niti na Kosovu se tisti, ki so odšli, ne vračajo,« je dejal Milanovic. Na Hrvaškem pa se, ker imajo zagotovilo, da je to država običajnih, normalnih, poštenih ljudi, ki želijo zgolj živeti od svojega dela. Hrvaški premier je zatrdil še, da Hrvaška ni utemeljena na zločinskem dejanju, temveč je država, bra-njena v skladu z vojnim pravom, »z veliko srca, malo orožja, malo streliva, a z veliko znanja«.
Na nič kaj boljši odziv kot Milanovicev ni naletel govor hrvaškega predsednika Iva Josipovica, ki je dejal, da je bila Nevihta vrhunsko izvedena, zaradi česar
je posebej čestital Gotovini. Ob tem pa je pozval k spravi s tistimi, ki so bili na drugi strani. »Danes smo ponosni na uspeh v vojni, a najbolj cenimo mir, in prepričan sem, da je tudi vam, braniteljem, to najpomembnejše,« je poudaril Josipovic ter izrazil prepričanje, da Hrvaška zmaguje tudi v miru. Pri tem je izpostavil, da je treba ponuditi roko tistim, ki so bili na drugi strani. Josipovic je dejal, da je treba spoznati, da so Hrvaško ljubili in jo ljubijo tudi pripadniki manjšin, treba je spoznati, da je to država, odprta za vse svoje državljane, in mora takšna tudi ostati. »Takšna bo ostala, ker je demokratična, ker je evropska,« je še poudaril.
Medtem ko hrvaška slavi, Srbija žaluje. V beograjski cerkvi sv. Marka so včeraj darovali mašo za-dušnico za žrtve Nevihte, ki so se je udeležili številni politiki in sorodniki žrtev. Prvi podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučic je po maši za medije ocenil, da je »danes žalosten dan za celotno Srbijo in vse Srbe, ne glede na to, kje živijo«. Srbija po njegovih besedah ne bo pozabila največjega etničnega čiščenja po drugi svetovni vojni. Spomnil je še, da vojni zločini nikoli ne zastarajo.
Predsednik Demokratske stranke Srbije Vojislav Koštunica pa je v pisni izjavi sporočil, da bi bila Srbija, če bi izvedla Nevihto nad hrvaškim narodom, danes ožigosana kot narod ubijalcev, medtem ko
Human Rights Watch: Sirske sile z balističnimi izstrelki nad civiliste
DAMASK - Sirske vladne sile so v napadih na civilna območja v zadnjih mesecih večkrat uporabile balistične izstrelke in s tem povzročile veliko število civilnih žrtev, je včeraj sporočila organizacija za človekove pravice Human Rights Watch. Organizacija je po lastnih navedbah preiskala devet domnevnih uporab balističnih izstrelkov v napadih na poseljena območja v zadnjih mesecih, v katerih naj bi življenje izgubilo 215 ljudi, med njimi 100 otrok. V sedmih primerih v okolici napada ni bilo vojaških ciljev, trdi Human Rights Watch. »V zadnjem napadu, ki ga je preiskal Human Rights Watch, je bilo 26. julija 2013 ubitih 33 civilistov, med njimi 17 otrok,« je sporočila organizacija, s sedežem v ZDA.
Radioaktivna voda iz Fukušime bi lahko kmalu stekla v morje
TOKIO - Radioaktivna voda, ki se nabira pod poškodovano nuklearko v japonski Fukušimi, bi lahko kmalu začela iztekati v morje, opozarja japonska agencija za jedrsko varnost. Kontaminirana podtalnica bi namreč lahko zgrajeno prepreko presegla v treh tednih. V jedrski elektrarni, ki sta jo leta 2011 prizadela potres in cunami, so v zadnjih letih zabeležili vrsto incidentov, povezanih z uhajanjem radioaktivnih snovi. Njen upravljavec, podjetje Tepco, je bil tarča kritik zaradi prikrivanja dejstev in dejanskih razsežnosti katastrofe. Tepco je prejšnji mesec prvič priznal, da je radioaktivna podtalnica kljub zgrajenim preprekam stekla v morje, a je hkrati zatrdil, da sprejema ukrepe, da bi to preprečil. Vodja agencije Šindži IKnd-žo pa je včeraj dejal, da so ti protiukrepi le začasna rešitev. Tepcu je očital, da očitno nima občutka za razsežnosti krize, zato mu zadev preprosto ne morejo kar prepustiti. Kot je dodal, je stanje v Fukušimi kritično. Če bi bila zapornica presežena, bi se količina radioaktivne vode, ki se steka v morje, naenkrat občutno povečala. Okoljski strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko tovrstno uhajanje radioaktivnih snovi vplivalo na morsko življenje in posledično ljudi, ki jedo morsko hrano.
Hrvaška slavi »največji vojni zločin, zagrešen v Evropi po drugi svetovni vojni«. Hrvaška po njegovih besedah niti danes ne zna razlikovati med drobim in slabim in nima poguma, da bi priznala zločin in se poklonila njegovim žrtvam.
Z operacijo Nevihta, ki se je začela 4. avgusta 1995, si je Hrvaška v samo 84 urah povrnila nadzor nad približno petino svojega ozemlja, ki so ga zasedali srbski uporniki. Ze 5. avgusta 1995 so hrvaške sile vstopile v Knin, ki je bil od leta 1990 središče srbskega upora proti neodvisni hrvaški državi. V operaciji Nevihta je sodelovalo približno 200.000 hrvaških vojakov. Bila je tudi uvod v konec vojne v Bosni in Hercegovini.
A po drugi strani je zaradi odhoda srbskega prebivalstva na operacijo padla temna senca vojnih zločinov. Zaradi nje sta bila na haaškem sodišču najprej na dolgoletne kazni obsojena tudi glavna generala v operaciji, Gotovina in Mladen Markač. Prvi je dobil 24 let zapora, drugi pa 18 let. Toda prizivni senat je oba generala novembra lani oprostil, kar je v Srbiji izzvalo proteste in okrepilo občutek, da so za vojno in zločine na območju nekdanje Jugoslavije krivi le Srbi.
Po srbskih statistikah naj bi bilo med operacijo z domov pregnanih več kot 200.000 Srbov, skupno pa med vojno preko 400.000. Doslej se jih je vrnil le manjši del.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.582,69€ -254,50 SOD NAFTE
(159 litrov)
108,74$ -0,19
EVRO
1,3257 $ +0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
5. avgust 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 5.8. 2.8.	
ameriški dolar	1,3257	1,3203
japonski jen	130,62	131,78
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,937	25,959
danska krona	7,4554	7,4547
britanski funt	0,86425	0,87135
madžarski forint	298,56	300,25
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7030	0,7028
poljski zlot	4,2192	4,2550
romunski lev	4,4220	4,4385
švedska krona	8,7618	8,7714
švicarski frank	8,7618	1,2383
norveška krona	7,8550	7,8655
hrvaška kuna	7,5200	7,5210
ruski rubel	43,6085	43,7059
turška lira	2,5630	2,5711
avstralski dolar	1,4910	1,4837
braziljski real	3,0,21	3,0512
kanadski dolar	1,3782	1,3734
kitajski juan	8,1195	8,0926
indijska rupija	80,7020	80,6770
južnoafriški rand	13,0548	13,2330
1 0 Četrtek, 8. avgusta 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
Po zgodovinskem mestnem središču, ki je v zadnjih letih dodobra spremenilo svoj videz, se na »lepotni poseg« pripravlja tudi Korzo Italia. Občinska uprava se nadeja, da bo osrednjo goriško prometno žilo, ki hkrati predstavlja trgovsko in gostinsko srce Gorice, začela obnavljati ob koncu prihodnjega leta ali v prvih mesecih leta 2015. »Z obnovo Korza Italia bo postopek preobrazbe našega mesta v bistvu zaključen. Takrat bo obveza, ki sem jo sprejel leta 2007, izpolnjena,« je povedal župan Ettore Romoli, ki je skupaj z arhitektko Paolo Rigonat Hugues predstavil predhodni načrt obnovitvenih del, ki bodo potekala v dveh sklopih. Prvi je že financiran, saj bo občina vanj vložila del denarja -3.500.000 evrov -, ki je bil sprva namenjen preureditvi prometa na območju bolnišnice, drugi sklop del, ki je vreden okrog 6.500.000 evrov, pa še nima finančnega kritja.
Z denarjem, ki ga ima na razpolago, bo občinska uprava obnovila odsek Korza Italia med lekarno Orso bianco ter križiščem z ulicama Pitteri in Rossini, v okviru istega sklopa del pa bo obnovila tudi vzhodni stranski pas Korza vse do Spominskega parka. Rigo-nat Huguesova in Romoli sta poudarila, da je v središču obnovitvenega načrta, o katerem se bodo od septembra posvetovali tudi s trgovci, gostinci in občani, ravno ovrednotenje dveh stranskih pasov, medtem ko bo prometni režim ostal popolnoma nespremenjen. Po obnovi bo cesta tako kot zdaj asfaltirana in dvosmerna, ohranjena pa bodo tudi parkirna mesta. »Predmet projekta sta stranska pasova Korza, ki sta kraj druženja. Ožji pločnik ob stavbah, ki je v lasti zasebnikov, bo pretlako-van z nabrežinskim ali repenskim kamnom, preostali del pločnika na obeh stranskih pasovih pa bomo pretlakovali s porfirjem. Pločnik bomo dvignili na raven robnikov zelenic, ki jih bomo očistili in uredili,« je povedala arhitektka, po kateri bo obnovljena tudi javna razsvetljava. Svetila bodo podobna tistim, s katerimi so opremili Verdijev korzo.
Kaj pa kolesarska steza? »Najti smo morali kompromis med potrebami kolesarjev in gostincev,« je poudaril Romoli, Rigonat Hu-guesova pa je pojasnila, da bo prvi del kolesarske steze (do križišča z Ulico IX Agosto) urejen na zahodni strani Korza (tisti, kjer je nekoč deloval kino). Potekal bo po cestišču (levo od zelenic), kjer bodo morali ukiniti nekaj parkirnih mest. Na križišču z Ulico IX Agosto bodo morali kolesarji prečkati cesto, od knjigarne Antonini dalje pa bo kolesarska steza potekala po sedanji progi. V okviru prvega sklopa del bodo ne nazadnje ovrednotili območje pred pokrajino, kjer bodo namestili klopi.
Predhodni načrt ne omenja kioskov lokalov, vodja tehničnega urada Mauro Us-
sai pa je povedal, da občina že pripravlja nov pravilnik, ki se ga bodo morali držati upravitelji. Podrobnosti ni razkril, zelo verjetno pa bodo po novem dovoljeni le senčniki in manjši kioski, ne pa fiksni objekti. Drugi sklop del, za katerega bo občina morala šele najti denar, bo predvideval obnovo odseka Korza do železniške postaje. V tem okviru bi olepšali in ovrednotili tudi Trg Saba in sprednji del Spominskega parka. (Ale)
bumbaca
TRŽIČ - Občina
Postopek za hitro železnico se nadaljuje
Postopek za odobritev predhodnega načrta hitre železnice na odsekih Porto-gruaro-Ronke in Ronke-Trst se nadaljuje. Podjetje Italferr je v imenu italijanske železniške družbe RFI naslovilo na zainteresirane občine in na deželo Furlanijo-Julijsko krajino projektno dokumentacijo, ki jo morajo ustanove v kratkem preučiti. Do septembra bo namreč treba poslati deželi mnenje v zvezi z dopolnili k načrtu okoljske presoje, ki jih je moralo podjetje Italferr predstaviti na zahtevo državne komisije za preverjanje učinkov na okolje VIA. Omenjena dopolnila je Furlanija-Julijska krajina prejela 19. junija, dokumentacijo pa so občinam poslali 15. julija. Uprave morajo dokumentacijo preučiti in se o njej izreči v teku tridesetih dni.
»Naša občina se je o načrtu okoljske presoje že izrekla julija lani, v teh dneh pa smo se zelo potrudili, da bi dodatke preučili v predvidenem roku. Kot se pogosto dogaja, je bil ta pretesen, saj gre za zadeve, ki jih je treba podrobno in skrbno pregledati,« pravi tržiški občinski odbornik za okolje Gual-tiero Pin, ki po drugi strani poudarja, da je vključevanje krajevnih uprav v postopek sprejemanja odločitev zelo pomembno. Iz trži-ške občine sporočajo, da si lahko dokumentacijo pregledajo tudi občani. Na voljo je na uradih za okolje in urbanizem. Prvi je odprt javnosti od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, drugi pa je odprt ponedeljkih (od 9. do 12. ure in od 15.30 do 17.30), sredah (od 15.30 do 17.30) in petkih (od 9. do 12. ure).
Projekt hitre železnice je vključen v t.i. državni ciljni zakon (»legge obiettivo«) . predhodni načrt pa mora odobriti medministr-ski odbor za gospodarsko načrtovanje Cipe.
Gradbišče na Verdijevem korzu
bumbaca
VERDIJEV KORZO
Držijo se časovnega plana
»Dela na Verdijevem korzu za zdaj potekajo brez težav. Še vedno računamo, da bo prvi sklop del pred Ljudskim vrtom zaključen pred začetkom prireditve Okusi na meji.« Tako pravi Mauro Ussai, vodja tehničnega urada goriške občine, pri katerem smo se pozanimali o poteku del na Verdijevem korzu. Konzorcij podjetij iz kraja Piove di Sacco pri Padovi je prvo fazo del, v okviru katere so zaprli cesto pred Ljudskim vrtom, začel junija: ta faza naj bi trajala do septembra, nakar bo
gradbišče zasedlo odsek med ulicama Dante (križišče vključeno) in Oberdan (križišče izključeno), ki ga bo podjetje predvidoma obnovilo do 6. novembra. Sledila bosta še zaprtje odseka med ulicama Oberdan in Mameli (do 27. januarja 2014) in obnova križišča med kor-zom ter ulicama Boccaccio in Oberdan. Dela naj bi se zaključila v prvih tednih februarja prihodnjega leta. Po zaključku del bo tudi ta del korza podoben odseku med lekarno Orso bianco in Trgovskim domom, razlika pa je v tem, da bo cesta ostala prevozna in dvosmerna, čeprav bo cestišče ožje od današnjega.
PODGORA - Občinski delavci odstranjevali vejevje in podrto drevo
Nevihta razdejala park Attems
Občinski svetnik Walter Bandelj je pristojne opozoril tudi na zaraščeno »pašerelo« in potrebo po ureditvi novih kanalskih rešetk v ulicah San Giusto in Cotonificio
Delavci goriške občinske službe za vzdrževanje zelenih površin so včeraj zaključili dela v Attemsovem parku v Pod-gori, kjer so odstranili podrto drevo in več prelomljenih vej. Pobudo za izvedbo izrednih vzdrževalnih del je prejšnji teden dal goriški občinski svetnik Demokratske stranke - Slovenske skupnosti Walter Ban-delj, ki je ugotovil, da je ponedeljkovo neurje razdejalo podgorski park v Ulici IV Novembre. »Pristojna služba se je takoj odzvala. Občinski delavci so se čiščenja in urejanja lotili že minuli teden, zdaj pa zaključujejo delo. Glavni problem je bilo podrto drevo, ki je raslo desno od glavnega vhoda,« je pojasnil Bandelj.
Pristojna občinska služba bo ta teden očistila tudi podgorski most čez Sočo. »"Pašerela" je zaraščena z mahom in travo, ki ovirajo pretok vode v odtočnih kanalih. Z občine sem prejel zagotovilo, da bodo most očistili že ta teden,« je povedal občinski svetnik. Bandelj pričaku-
Podrto drevo v parku (zgoraj) in zaraščena »Pašerela« (levo)
bumbaca
je, da bo deželna civilna zaščita v okviru sanacije potoka Štoperca, v katero je Fur-lanija-Julijska krajina po oktobrski poplavi vložila 150.000 evrov, v kratkem poskrbela tudi za ureditev dodatnih kanalskih rešetk za odvod deževnice v Ulici San Giusto in v Ulici Cotonificio. »V minulih
mesecih je civilna zaščita že poskrbela za očiščenje in razširitev struge potoka ter ureditev dveh novih mostičkov, v projekt pa sta bila vključeni tudi novi kanalski rešetki, ki bosta omogočali lažji odtok vode v primeru obilnih padavin in poplav,« je zaključil Walter Bandelj.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 6. avgusta 2013
1 1
GORICA-NOVA GORICA - Čezmejna izposoja ne bo (še) zaživela
Tudi s kolesi vsak na svojem koncu
Kolesa pred Eda centrom
Tudi ultimat ni zalegel. Iz videmskega podjetja In Bici se nanj niso niti odzvali. Zato je novogoriška mestna občina odstopila od načrta, da bi Gorico in Novo Gorico ter obenem državi povezali z enotnim sistemom izposoje mestnih koles.
»Poslali smo jim enostransko odpoved pogodbe, ker se niso držali pogodbenih določitev. Do nas kot naročnika so ravnali skrajno nekorektno. Z neprestanim odlaganjem iz dneva v dan in iz tedna, ne da bi ničesar uredili, so do nas dokazali tudi omalovaže-valen odnos. Morali smo potegniti potezo. Odločili smo, da zadevo zaključimo,« je včeraj povedal novogoriški župan Matej Arčon, ki je z odločitvijo že seznanil goriško občino. »Naš namen je bil dober, saj smo mi izbrali videmskega ponudnika, čeprav bi se lahko od vsega začetka odločili za svoj sistem. Nazadnje je bilo preveč izgovorov in nekorektnega ravnanja, da bi še vztrajali,« je bil odločen župan, ki je v isti sapi napovedal, da bo Nova Gorica dobila svoj sistem izposoje koles: »Prihodnji teden bom imel operativen sestanek s predsednikom Hitove uprave. Računam na to, da bo občina kupila več koles, ki bodo nameščena pred hoteloma Park in Perla, pred hotelom Sabotin in Turistično informacijskim centrom. Izposojala se bodo
GORICA-NOVA GORICA - Podjetji Avrigo in APT na delu
Namesto avtobusa na čezmejni progi skupen električni vlakec
Propadel je načrt čezmejnega sistema za izposojo mestnih koles. Novogoriški župan Matej Arčon pa zaradi tega ni malodušen. Nasprotno. Prepričan je, da je čezmejnega sodelovanja na vseh ravneh - kulturni, športni, rekreativni ... - veliko in da so odnosi med prostoroma, ki ju meja ne ločuje več, v zanesljivih rokah. Po njegovi oceni je preveč pričakovanja, da bi z enako intenziteto sodelovale tudi institucije. Županov optimizem pa je tudi posledica še nekaterih projektov, ki se rojevajo iz čezmejnih si-nergij.
Na prvem mestu je namen, da bi nadgradili že obstoječo čezmejno avtobusno progo. Prva dva avtobusa sta mejni prehod Škabrijelova-Erjavčeva iz nasprotnih smeri prečkala 30. novembra 2002. Odtlej vsak dan povezujeta Gorico in Novo Gorico avtobusa novogori-škega prevoznega podjetja Avrigo in goriškega APT-ja. Proga je danes zanemarjena, njen potencial še neizkoriščen. Zato podjetji Avrigo in APT pod okriljem Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) pripravljata projekt za njen razvoj oziroma nadgradnjo. Ar-čon predlaga, naj na čezmejni relaciji vozi električen avtobus ali vlakec, ki bo pozimi pokrit, poleti pa odkrit. Proga naj bo speljana mimo nakupovalnih središč, zato da bo privlačnejša in da bo zamikala tudi sponzorje, ki bodo pomagali reševati problem stroškov. »Progo bomo morali tudi turistično tržiti,« dodaja Arčon.
Že jeseni se bo uresničilo tesnejše
sodelovanje z Gorico pri organizaciji poulične prireditve Okusi na meji. Prireditveno prizorišče bo tudi v Novi Gorici, kjer bodo uredili t.i. Dalmatinsko vas. Na mestni občini so se že aktivirali, da poiščejo hrvaške gostince. Med praznikom pa bo goste v obe smeri vozil čezmejni vlakec, ki se je v preteklosti že obnesel.
Manj optimizma pa je zaznati na račun načrta, da bi ena izmed kinodvo-ran goriškega Kinemaxa služila novogo-riški publiki. Predlog je prišel z novogo-riške občine in naletel na dober odziv goriške mestne uprave, a se zatika na ravni izvedljivosti predvsem zaradi omejitev, ki veljajo za distributerje filmov.
Avtobusa na čezmejni progi 30. novembra 2002
verjetno brezplačno ali pa v zameno za kavcijo. S Hitom se bomo dogovorili tudi o njihovem vzdrževanju. Sistem bo v interesu občine in hkrati Hitovih gostov. Kolesa bomo opremili z logotipoma občine in Hita. Če se bomo prihodnji teden dogovorili, potem bo samo stvar nabave koles.« Edine izposoje-valne postaje s kolesi, ki so jo Videmčani postavili pred novogoriškim Turistično informacijskim centrom, ob Eda centru, župan ne bo odstranjeval: »Zaradi mene naj ostane in naj jo uporabljajo goriški kolesarji. Ali pa naj v Italiji odločijo, kaj z njo.«
Arčonova uprava se je za pristop k čez-
mejnemu sistemu izposoje koles odločila aprila lani iz prepričanja, da bo povečal mobilnost med mestoma. V Gorici je zaživel lanskega maja, ko so v mestu uredili pet izpo-sojevalnih postaj. Nova Gorica je postajališče s štirimi kolesi, opremljenimi z občinskim logotipom in napisom Go kolo, dočakala oktobra lani, toda izposoje tedaj niso zagnali. Premik je nastopil maja letos, ko je novogo-riško postajališče začelo delovati, a uporabljali so ga lahko le kolesarji iz Gorice, ki so na italijanski strani nabavili posebno kartico ali pa za to storitev usposobili zdravstveno izkaznico. V nasprotno smer ni šlo. V zameno za
ŠTANDREŽ
zahteve, naj pohitijo, je novogoriška občina prejemala izgovore, češ da je propadla družba, ki izdeluje kartice za izposojo, da se zatika pri prevodih, da program, s katerim sistem operira, nima črk s strešicami, zato da iščejo novega programerja. Nazadnje se iz Vidma niti oglašali niso več. Če postajališča ob Eda centru ne bodo umaknili, se bodo goriški uporabniki še naprej lahko pripeljali na slovensko stran s kolesom, izposojenim v Gorici, ga vrnili v Novi Gorici in si ga tam nato spet izposodili. Cilja dobro zastavljenega čezmejnega projekta mesti s tem seveda nista dosegli.
Grob Andreja Budala ni ogrožen
Obveščanje o zapadlosti koncesije groba s kartončkom, položenim na nagrobni kamen v pričakovanju, da ga svojci opazijo, očitno ni ustrezen način. To je lekcija, ki jo lahko potegnemo iz posledic, ki jo je imela vest, da se je takšen kartonček znašel na grobu Andreja Budala v Štandrežu.
Občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin je včeraj opozoril na problem Budalovega groba pristojnega odbornika Alessandra Vascotta. Ta je takoj poslal na pokopališče odgovornega funkcionarja. »Izkazalo se je, da se je muha spremenila v slona, saj je z Budalovim grobom vse urejeno do leta 2034. Zanj je poskrbela njegova družina, ki je pred časom poravnala koncesijo,« je včeraj sporočil Peterin in dodal: »Kot občinski svetnik, doma iz Štandreža, bi se rad v imenu vaške skupnosti zahvalil potomcem našega rojaka, ker zgledno skrbijo za pisateljev spomenik. Ko so Budalovi družinski člani prejšnji teden prebirali pisanje Primorskega dnevnika, so se verjetno spraševali, za kaj gre, saj so že poskrbeli za družinski grob. Tudi vaščane, ki jih je objavljena vest prizadela, bi rad pomiril. To je dokaz, da Štandrež ni pozabil na svojega Budala. Na mestu bi bilo sedaj opravičilo občine zaradi nezanesljivega načina obveščanja o zapadlosti Sporni kartonček groba.«
Izkazalo se je namreč, da kartonček z obvestilom o zapadli koncesiji ni bil namenjen Budalovemu grobu, ampak ga je nekdo brezvestno premaknil tja z drugega groba. »Tako ravnanje je seveda skrajno nespoštljivo,« poudarja Peterin, saj grobovi ne smejo biti predmet izigravanja: »Tudi to je znamenje nizke ravni vzgoje in odsotnosti vsakega spoštovanja, ki smo jima prevečkrat priča v današnji družbi.« Peterin že napoveduje, da bo jeseni s svetniškim vprašanjem predlagal racionalizacijo postopkov za upravljanje z družinskimi grobovi: »Obenem bom predlagal, naj se uvede seznam zaslužnih Goričanov, ki imajo pravico do stalnega spomeniškega groba. Tudi na glavnem mestnem pokopališču je vrsta osebnosti, ki bi zaslužile manj mačehovski pristop s strani občine. Te osebnosti so temelj tukajšnje skupnosti. Zato je treba omogočiti trajen spomin nanje, začenši z vzdrževanjem njihovih nagrobnih kamnov.«
GORICA - Ziberna v deželnem svetu
»Na Soči je treba zgraditi nov jez«
Tudi deželni svetnik Ljudstva svobode Rodolfo Ziberna vstopa v razpravo o problemu suše, ki vsako leto ustvarja velike težave goriškim kmetovalcem. V svetniškem vprašanju, ki ga je naslovil na deželno vlado, Ziberna izraža prepričanje, da je gradnja novega jezu na Soči nujno potrebna za goriško kmetijstvo, ob tem pa meni, da se mora dežela FJK pritisniti na Slovenijo in doseči, da bi skozi solkanski jez v sušnih mesecih spuščali večje količine vode. »Problem prenizkega vodostaja Soče se pojavlja vsako poletje. Kljub temu, da so kmetovalci v minulih letih prešli k novemu sistemu namakanja, ki je veliko bolj učinkovit, jim pomanjkanje vode vse-
eno povzroča težave,« pravi Ziberna in nadaljuje: »S tem vprašanjem se je pred leti ukvarjala mešana italijansko-sloven-ska komisija za vodno ekonomijo, ki se je izrekla tudi za gradnjo akumulacijskega bazena v Gorici, ki bi imel kapaciteto 3 milijonov kubičnih metrov.« Ziberna pravi, da je bil za novo rečno pregrado na voljo tudi denar, kljub temu pa ni bila nikoli zgrajena. Po mnenju Ziberne bi morala deželna uprava pozvati slovenske oblasti k spoštovanju Osimskih sporazumov v zvezi s pretokom vode skozi jez v Solkanu, ob tem pa bi morala sklicati tudi omizje, na katerem bi dokončno odločali o novem jezu.
GORICA - Civilna zaščita na delu
Ogenj oplazil trte
V požaru, ki so ga opazili s Sabotina, je zgorelo okrog 300 kv. metrov suhe trave in nekaj trt
Zgorelo je tudi nekaj trt
Zgorelo je nekaj trt, prostovoljca pa sta preprečila, da bi v vinogradu nastala večja škoda. V soboto dopoldne je goriška civilna zaščita intervenirala v severni mestni četrti, kjer se je vnel manjši požar. Prostovoljci, ki so v teh dneh zaradi visoke požarne ogroženosti stalno v stanju pripravljenosti, so nekaj pred 11. uro iz opazovalne točke na Sabotinu videli, da se z območja Ulice Scogli dviguje dim. Obvestili so gozdno stražo, nato pa sta se dva člana protipožarne ekipe odpeljala na kraj požara. Ogenj, ki se je vnel ob robu kmečke poti, je zajel suho travo (okrog 300 kv. metrov) in se je hitro širil proti bližnjemu vinogradu. Oplazil je nekaj trt, večje škode pa ni povzročil. Gašenje je trajalo poldrugo uro.
12
Četrtek, 8. avgusta 2013
GORIŠKI PROSTOR
OSLAVJE - Na poslednjo pot ga bodo pospremili danes
Pokojni Anton Figelj je bil odlikovan za zasluge in hrabrost
Po daljši bolezni je v goriški bolnišnici umrl Anton Figelj z Oslavja, nekdanji partizanski borec in prejemnik številnih priznanj za zasluge in hrabrost.
Pokojnik je bil rojen na Oslavju v zavedni slovenski družini 17. novembra 1922, torej še v podgorsko-pevmski občini, ki so jo fašistične oblasti ukinile leta 1927 in jo priključile goriški. Tonče, kot so ga imenovali domačini, je torej odraščal v enem od najmračnejših obdobij goriške preteklosti, obiskoval je le italijansko šolo, kar pa ni okrnilo njegovega narodnega ponosa, ki je bil v tem delu Brd še posebno občuten. Živel je z družino na kmetih, kjer je trdo delo zahtevalo stalno prisotnost domačih. Ljubezen do zemlje in kmetovanja je prenesel tudi na svoje tri sinove, ki so na noge postavili vzorno urejeno in uspešno vinogradniško podjetje z zaščitnim znakom Fiegl.
V vojsko je bil Tonče vpoklican leta 1941. Njegova enota je bila nastanjena v Genovi, kjer je doživel letalski napad zaveznikov. Takrat je bil huje ranjen
Anton Figelj
v glavo. Po propadu Italije se je deloma peš in deloma z vlakom vrnil domov in se takoj vključil v partizanske enote. Do konca vojne je bil član Briško-beneške-ga odreda. V boju z Nemci je bil dvakrat ranjen in se je zdravil v bolnici Pavli, po vojni pa je več mesecev preživel v goriški bolnišnici Sv. Justa. Zaradi ohromele roke mu je bil dodeljen status vojnega invalida. Leta 1946 je bil med tistimi domačini, ki so ustanovili odbor, si zavihali rokave in konec istega leta postavili spomenik padlim v NOB iz Pevme, z Oslav-
ja in iz Štmavra. Spomenik v Pevmi so svečano odkrili 9. januarja 1947 in velja za enega prvih na Goriškem. Decembra 1980 mu je Jugoslavija podelila dve visoki priznanji: za hrabrost in za zasluge za narod. Odlikovanji so mu na dom prinesli tedanji generalni konzul SFRJ v Trstu, Štefan Cigoj, in predstavniki borčevske organizacije iz Nove Gorice.
Tudi v povojnem času se je Tonče posvečal kmetijstvu, ki ga je povsem zaposlilo. Februarja 1953 je stopil v zakon z domačinko Cvetko Primožič, ki je umrla novembra 1986. Rodili so se jima sinovi Rado, Jože in Aleš, ki so nadaljevali očetovo delo in zagnali uspešno vinogradniško podjetje. V njihovi kleti občasno najdejo mesto tudi razstave in druge prireditve. Naš dnevnik je pri Figlje-vih prisoten že od vsega začetka, zato se sožaljem pridružuje tudi naše uredništvo.
Pogreb Antona Figlja bo danes ob 9. uri iz mrliške vežice goriške splošne bolnišnice v pevmsko cerkev; sledila bo upepelitev. (vip)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
0 Prireditve
ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU:
danes, 6. avgusta, ob 18.00 odprtje fotografske in dokumentarne razstave posvečene 40-letnici delovanja centra za obujanje tradicij v Podtur-nu, ki bo na ogled do nedelje, 18. avgusta; v petek, 9. avgusta, ob 19.00 nastop godbe na pihala iz kraja Aiel-lo del Friuli, ob 19.30 odprtje eno-ga-stronomskih kioskov in srečelov, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v soboto, 10. avgusta, ob 20.30 skupina Roger la voce del sole; v nedeljo, 11. avgusta, ob 15.30 mednarodna revija pritrkovalcev, ob 20.30 ples s skupino Rene'; v ponedeljek, 12. avgusta, ob 18.00 srečanje na temo »Ri-bolla versus ribolla«, ob 20.30 ples s skupino Lucky band, ob 22.30 tombola.
»ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU:
v sredo, 7. avgusta, ob 21.30 na Trgu Republike plesni večer z glasbo v živo; v četrtek, 8. avgusta, ob 19. uri na Korzu Popolo nastop skupine CAM ArteMusica in ob 21.00 na Trgu Falcone e Borsellino projekcija filma »The twilight saga: breaking dawn-2«; več na www.ondemediterranee.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v četrtek, 8. avgusta, ob 20.30 gost »Srečanja pod lipami« nekdanji predsednik vlade in avtor knjige »Za kulturo življenja« Janez Janša. Večer, ki ga goriški hram prireja v sodelovanju s krožkom za družbena vprašanja Anton Gregorčič, bosta vodila časnikarja Erika Jazbar in Andrej Černic. DEGUSTACIJSKI VEČER »Zvezdnate čaše - Calici di stelle« pri restavraciji Antiche Terme na plaži GIT v Gra-dežu: v petek, 9. in v soboto, 10. avgusta, od 19.30 do 24. ure bo mogoče pokusiti vrhunska vina priznanih vinarjev.
H Šolske vesti
PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo potekala od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja ponavljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukcije, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; informacije in vpisovanje na info@dijaski-dom.it, do zasedbe razpoložljivih mest.
TEČAJ ANGLEŠČINE z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice po potekal v Dijaškem domu v Gorici od 26. avgusta do 6. septembra. Namenjem je osnovnošolskim in srednješolskim učencem; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, ga bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 26. avgusta. Od 26. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.00-12.00, ob petkih zaprto.
SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. avgusta. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00).
SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študijskega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org.
POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00).
Mt Kino
GORICA
KINEMAX: zaprt do 19. avgusta.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 19.50 - 22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 3: 20.15 - 22.15 »La notte del giudizio«;
Dvorana 4: 20.10 »Se sposti un posto a tavola«; 22.00 »Pacific Rim«. Dvorana 5: 21.30 »Wolverine - L'Immortale« (digital 3D); 19.50 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«.
M Izleti
SPDG obvešča vse udeležence, ki so se prijavili na dvodnevni izlet na Monte Cevedale oz. Cima Cevedale (Zufallspitze), ki bo v petek, 23. in v soboto, 24. avgusta, da potrdijo vpis do četrtka, 8. avgusta, po tel. ali sms 339-7047196, 0481-81965 (Boris), na boris@spdg.eu ali po tel. 0481-536017 (Doli).
SPDG obvešča, da je izlet na Cima dAsta na Tridentinskem odgoden do 15. septembra.
ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija izlet v Verono 24. avgusta za ogled opere »Aida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Con-sumatori Nordest ali po tel. 3357835183 do zasedbe mest.
Ü3 Obvestila
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da je zaprta zaradi dopusta do 16. avgusta. Od 19. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti.
URADI OBČINE SOVODNJE bodo v mesecu avgustu ob ponedeljkih popoldne zaprti.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi dopusta do 16. avgusta.
KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja »Pik-nik de Feragošto« v četrtek, 15. avgusta, ob 12.30 na društvenem sedežu na Palkišču. Praznik je primeren za vse starosti, na programu bodo ljudske igre za otroke in odrasle (ciljanje s fračami, tek z vrečami, vlečenje vrvi, tekmovanje s samokolnico, idr). Udeleženci bodo imeli na voljo
SOLKAN
Umrl
kajakaš
Soča pri Pevmi
Na Soči pri Solkanu se je včeraj proti večeru zgodila nesreča s smrtnim izidom. Med spustom po brzicah se je prevrnil kajakaš - šlo za 47-letnega slovenskega državljana T.D. -, ki je izginil v vodi. Ob slovenskih reševalcih, ki so bili obveščeni kmalu po nesreči, so ga več ur iskali tudi goriški gasilci, potapljači in policisti. Reševalci so kajakaša iskali tudi pod pevmskih mostom, na katerem se je zbrala množica ljudi, ki so sledili iskalni akciji. Moškega, ki zapušča ženo in dva otroka, so našli okrog 20.45 slovenski potapljači: zanj žal ni bilo več pomoči.
pijačo in jedi; prijave in informacije po tel. 338-3176605 (Katiuša).
OBČINSKA KNJIŽNICA V TRŽIČU v Ul.
Ceriani bo zaprta 16. in 17. avgusta.
SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta od 12. do 23. avgusta.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA razpisuje, ob 40. obletnici ustanovitve, skladateljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen; informacije o pravilniku in prijave na corili01@gorica.191.it ali po tel. 0481-31817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Urad bo zaprt zaradi dopusta do 25. avgusta.
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154.
URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.0013.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 15. avgusta.
SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo šola zaprta za dopust do 18. avgusta. Tajništvo bo na sedežu v Gorici odprto od 19. avgusta od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta za dopust do 25. avgusta, urad v Čedadu pa do 19. avgusta. Urada v Trstu in Gorici bosta od 26. do 30. avgusta odprta od torka do četrtka.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in
/
Našli ukraden avtomobil
Novogoriška policija je bila v nedeljo obveščena, da se v Vogrskem, na zaraščenem kolovozu ob regionalni cesti, nahaja zapuščeno osebno vozilo tipa Fiat punto z italijansko registracijo. Policisti so ugotovili, da je bil avtomobil julija letos ukraden lastniku iz Italije. Z odkritjem so seznanili preiskovalno sodnico okrožnega sodišča in pristojno novogoriško državno tožilstvo. Po zaključenem postopku bodo Fiata vrnili lastniku.
Slangen za uvod
Srečanje z novim poveljnikom letalske akrobatske skupine Frecce tricolori Ja-nom Slangenom bo uvedlo letošnji filmski festival Lagunamovies, ki se bo 8. avgusta začel na nasipu Nazario Sauro v Gradežu. Slangena bo ob 20.30 intervju-val Giuseppe Cordioli, avtor knjige »Ca-priole tra le nuvole. Storia, esperienze, protagonisti delle Frecce tricolori«.
Makarovičeva v Kromberku
V	okviru festivala Glasbe sveta bo drevi v vrtu gradu Kromberk nastopila slovenska pravljičarka in umetnica Svetla-na Makarovič z Mar Django kvartetom. Umetniki bodo predstavili Balado o Sneguročki, v kateri se avtorica nasloni na starodavno rusko zgodbo. Večer se bo začel ob 21. uri.
Teden gora v Tržiču
V	okviru evropskega projekta Julius, pri katerem je tržiška občina nosilni partner, bodo v Tržiču tudi letos priredili Teden gora. Le-ta bo v galeriji na Trgu Cavour ponudil številna srečanja z avtorji, a tudi gastronomske, glasbene, filmske in druge dogodke. Naslov niza bo »Narava, gore in kultura brez meja«, o katerih bodo med koncem 24. avgustom in prvim septembrom med drugimi spregovorili Mauro Corona, Corrado Augias, Giorgio Pressburger, Moni Ovadia, Giacomo Scpotti in Paolo Maurensig. Ob srečanjih bodo priredili tudi knjižni sejem.
GORIŠKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA
bo od 12. do 17. avgusta 2013
ZAPRTO
Tržaško tajništvo: tel. 040-7786300
informacije: tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela).
KREATIVNI LABORATORIJI V MUZEJU
bodo potekali v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici v pinakoteki v palači Attems-Petzenstein na Trgu de Amicis v Gorici od 26. do 30. avgusta za otroke med 6. in 12. letom starosti; informacije in vpisovanje po tel 348-1304726 in na didattica@provincia.gorizia.it.
Pogrebi
DANES V PEVMI: 9.00, Anton Figelj (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V FARI: 11.30, Federico Mauri (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
^ Zapustil nas je dragi
Anton (Tonče) Figelj
z Oslavja
Žalostno vest sporočajo
sinovi Rado, Jože in Aleš z družinami
Pogreb bo danes, 6.8., ob 9.00 iz mrliške veže goriške bolnice v župnijsko cerkev v Pevmi ob 9.15.
SE
DNI
do začetka
EUROBASKETA
2013
W
/	GORIŠKI PROSTOR	Sreda, 7. avgusta 2013	1 1
SP v sabljanju: »Azzurri« naprej!
BUDIMPEŠTA - V Budimpešti se je včeraj začelo svetovno prvenstvo v sabljanju. Italijanski sabljači so se včeraj uspešno pomerili v kvalifikacijah: Aldo Montano se je v kvalifikacijah meča uvrstil v glavno tekmovanje, prav tako uspešna je bila mamica Valentina Vezzali (na fotografiji ANSA) v floretu, v drugi krog kvalifikacij sta napredovali tudi sabljačici Mara Navarria in Francesca Quondamcarlo.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Nosečnica Chiara Cainero vodi na EP
SUHL - Videmčanka Chiara Cainero je začela nastope na evropskem prvenstvu v streljanju v nemškem Suhlu. Po prvem dnevu tekmovanj vodi v skeetu z enakim številom točk (47/50) kot Nemka Christine Wenzel, Slovakinja Danka Bartekova, Romunka Liliana Mihalace in Poljakinja Aleksandra Jarmolinska.Mimogrede: Videmčanka Cainerova, ki je v Pekingu osvojila zlato kolajno, je v petem mesecu nosečnosti.
KOŠARKA - Trener Božidar Maljkovič je po uspešnem začetku priprav še zelo previden
»V ekipi ni evforije«
CELJE - Slovenski košarkarji mesec dni pred začetkom evropskega prvenstva v Sloveniji ostajajo nepo-raženi v pripravljalnih tekmah. Na turnirju Laško v celjskem Zlatorogu so po zmagah na Latvijo, Srbijo in Turčijo - v nedeljo so svetovne podprvake premagali z 72:53 - prepričljivo osvojili prvo mesto. Že pred tem pa so v Domžalah premagali Ukrajino ter v Litiji Makedonijo.
Dvoboj s Turki je bil tretji v treh dneh za izbrance Božidarja Maljkoviča, ki so znova pokazali zgledno borbenost in ekipni duh ter Turčijo nadigrali predvsem v tretji četrtini, ki so jo dobili z 28:10. Ob tem so bili prepričljivi pod obročema (38:21), tekmeca pa so nadigra-li tudi v večini ostalih elementov igre.
»Te zmage nas ne smejoponesti, saj razmerje moči ni bilo realno. Tako Srbija kot Turčija bosta na evropskem prvenstvu nastopili s precej močnejšima reprezentancama. Verjetno je le Latvija na tem turnirju pokazala svojo realno vrednost. Že turnir konec naslednjega tedna v Beogradu bo dal bolj pravo sliko. V ekipi zato ni evforije, saj se vsi igralci zavedajo, da nismo še niti na polovici priprav,« je previden trener Božidar Maljkovič. S predstavo na domačih pripravljalnih tekmah je bil za-
dovoljen tudi igralec Edo Murič: »Dali smo vse od sebe, se borili od prve do zadnje minute in mislim, da smo dokazali, da smo trenutno najbolje pripravljena ekipa na tem turnirju. Dobro je, da smo vsi igralci ostali celi, da ni prišlo do poškodb.«
Trenerja Maljkoviča sicer skrbi slabo izvajanje prostih metov. Slovenci so bili le 50 %.
Reprezentanca se bo znova zbrala jutri dopoldne v Kranjski Gori, v četrtek pa bo nato odpotovala v Srbijo, kjer jo konec tedna čaka Turnir za pokal Beograda.
Italijanska reprezentanca pa bo jutri začela nastope na pokalu Trentino Basket Cup, kjer se bo pomerila z Gruzijo, Izraelom in Poljsko. Za varovnace trenerja Pianigianija bodo to prve pripravljalne tekme pred Eurobasketom.
SMODIŠ PRI KRKI - Vodstvo košarkarskega kluba Krka se je dogovorilo za sodelovanje z nekdanjim slovenskim reprezentantom Matjažem Smodišem. Slednji bo klubu služil kot ugleden promotor košarke med mladimi, sodeloval bo pri pomembnih strokovnih in kadrovskih vprašanjih, mlade obetavne igralce pa bo spremljal tudi na individualnih treningi.
Trener Božidar Maljkovič
kzs/www.alesfevzer. com
APrimorski
~	dnevnik
NOGOMET
»Azzurri« za SP 2014 v Neaplju
NAPOLI - Italijanska izbrana vrsta bo kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu v Braziliji proit Armeniji igrala v Neaplju. Tekma bo 15. oktobra. V Neapelj se azzurri vračajo po sedmih letih: septembra 2006 so se pomerili z Litvo.
NI NAPRODAJ - Manchester United je zavrnil tudi drugo ponudbo Chelseaja in še naprej sporoča, da Wayne Rooney ni naprodaj. Angleški mediji so poročali, da so bili tokrat v Londonu za odličnega napadalca pripravljeni odšteti 25 milijonov funtov oziroma skoraj 29 milijonov evrov.
OKREPITEV - Košarkar Angelo Gigli, krilni center, 30 let, bo v novi sezoni oblekel dres Olimpie Milano. Lani je igral pri Virtus Bologni.
TENIS - Na ženski lestvici WTA je do spremembe prišlo na drugem mestu. Belorusinja Viktorija Azarenka je z uvrstitvijo v finale turnirja v Carls-badu prehitela Rusinjo Marijo Šarapo-vo in je zdaj ona najbližja zasledovalka Američanke Serene Williams. Na moški lestvici ATP pa ni sprememb, mesta so izgubili vsi slovenski igralci, nekaj mest pa sta pridobila Italijana Sep-pi in Lorenzi.
DEL PIERO V PADOVI - Nogometni zvezdnik Alex Del Piero se s Syd-neyem, kjer igra, mudi v naši bližini. Jutri se bo avstralsko moštvo pomerilo s Padovo. Prodali so kar 10.000 vstopnic.
NOGOMET - Tržačane vendarle vključili v višjo ligo
Triestina v D-ligi
Steklo bo sodelovanje z Zamparinijevim Palermom - Ekipo bodo okrepili, saj ciljajo na vrh lestvice
_____________TRST - Triestina bo v prihaja-	V taboru Triestine so seveda z
NOGOMET	p j
Maribor danes za ligo prvakov v rahli prednosti
MARIBOR - Nogometaši Maribora se bodo v danes ob 20. uri na Ljudskem vrtu drugič pomerili s ciprskim Apoelom. Gre za povratno tekmo tretjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov. Na prvi tekmi prejšnji teden v Nikoziji sta se ekipi razšli z neodločenim izidom 1:1, s čimer so malenkost v prednosti Mariborčani, saj so zadeli v gosteh. Stadion bo bržkone razprodan. Prisotnost je najavilo tudi 350 gostujočih navijačev.
KOSOVELJ PRVAK - Novo-goriški gorski tekač Mitja Kosovelj je bil najboljši na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu v poljski Szklar-ski Porebi ob meji s Češko. Kosovelj je bil zlat že lani v domačem Podbr-du, lani pa je osvojil srebro. Med dekleti je svetovna prvakinja postala Italijanka Antonella Confrontola.
SUSPENDIRAN - Državno protidopinško sodišče je do 24. avgusta suspendiralo paraolimpijskega kolesarja Fabrizia Macchija, ki je padel na dopinški kontroli na DP.
INVALIDI - Tri slovenske športnike invalide - Darka Duriča, Alena Kobilico in Aleša Sečnika - čaka med 12. in 18. avgustom svetovno prvenstvo, na katerem bo imel največ možnosti za medaljo Darko Durič, ki je lani blestel na paraolim-pijskih igrah.
joči sezoni le igrala v D-ligi. Po spodletelem naskakovanju napredovanja v rednem delu prvenstva in nato tudi v končnici elitne lige (tržaškemu klubu je napredovanje splavalo po vodi v finalnem obračunu proti Pro Droneru) se za srečen konec v tržaškem klubu lahko zahvalijo hudi ekonomski krizi, ki je ustvarila pravo čistko tako v nekdanji C-ligi kot v D-ligi. Prav zaradi velikega števila bankrotiranih klubov je bila Triesti-na le vključena v D-ligo, kljub trinajstemu mestu na posebni lestvici ekip, ki so se prijavile za morebitni repasaž.
Včeraj se je sestal upravni svet lege pro (nekdanje C-lige), ki je odobril vključitev v tretjeligaško prvenstvo za kar sedem novih klubov (Gavorrano, Aversa Normanna, Real Vicenza, Virtus Vecomp Verona, Casertana, Foggia in Cosenza), ki so nadomestili propadla društva (iz nogometnega zemljevida so izpadli Tritium v I. diviziji in Andria Bat, Borgo a Buggiano, Campobasso, Portogruaro, Treviso in Sambene-dettese v II. diviziji). Prav zaradi tega je morala nato nogometna zveza D-lige v svoje vrste vključiti dodatnih sedem ekip, med katerimi je bila tudi Triestina. Dobra novica torej za navijače tržaškega kluba: Triestina po eni sami sezoni zapušča najkakovostnejše deželno prvenstvo in se seli v nekdanjo meddeželno ligo. V prihodnji sezoni torej ne bo prišlo do mestnega derbija proti Krasu, čeprav bo Triestino v D-ligi čakalo kar nekaj deželnih derbijev, začenši s ponovitvijo dvobojev proti UFM-ju iz Tržiča.
odločitvijo zelo zadovoljni, saj bo med drugim na tak način v celoti steklo sodelovanje z Zamparinijevim Palermom. Kar nekaj mladih talentiranih igralcev s Sicilije naj bi v naslednjih dneh okrepilo tržaške vrste, ravno tako naj bi prišlo v Trst nekaj nogometašev, ki bi lahko Triestini omogočili kakovostni skok. Cilj Trie-stine je namreč naskakovanje samega vrha in ne gre pozabiti, da bo s prihodnjo sezono ukinjeno prvenstvo II. divizije; to pomeni, da bi se lahko v primeru napredovanja Trie-stina po dveh samih sezonah znova znašla v tretji ligi. (I.F.)
Doping? Ne, kokain in marihuana
PARIZ - Mednarodna nogometna zveza je prepričana, da v nogometu ni sistematičnega dopin-giranja, ki v zadnjih mesecih in letih pretresata atletiko in kolesarstvo. Jiri Dvorak, zdravniški predstavnik Fife, je prepričan, da se v nogometu pojavljajo samo osamljeni primeri uporabe nedovoljenih poživil. »Fifa letno opravi več kot 30.000 posameznih testiranj. Med njimi je med 70 in 90 pozitivnih vzorcev, večina izmed njih zaradi marihuane ali kokaina,« je še dodal Dvorak. Fifa se trenutno trudi vpeljati sistem biološkega profiliranja igralcev. To pomeni, da bi vsak vrhunski nogometaš dobil svoj biološki potni list.
PLAVANJE - Na SP padle zadnje odločitve
Italiji še peta kolajna: Paltrinieri bronast
Gregorio Paltrinieri je po evropskem naslovu (2012) osvojil še bron na svetovnem prvenstvu
ansa
BARCELONA - Zadnji dan svetovnega prvenstva v plavanju se je italijanski tabor veselil še ene kolajne. Osvojil jo je Gregorio Paltrinieri, ki je bil na 1500 m bronast z novim italijanskih rekordom 14.45,37. 19-letnik, ki je letos dokončal višješolski študij, se je lani v Debrecenu na Madžarskem okitil z evropskim zlatom, plaval pa je tri sekunde počasneje. Zmagal je Kitajec Sun Yang, ki je tako prišel do svoje tretje zlate kolajne.
Italijanska odprava se torej iz Španije vrača s petimi kolajnami: dve je osvojila Tania Cagnotto v skokih v vodo, prvo z metrske deske, drugo v sin-hronih skokih z Dellape (obrakrat bron), v bazenu sta bila uspešna Pelle-grinijeva (srebro) in Paltrinieri (bron), edino zlato kolajno pa je domov prinesla Martina Grimaldi v daljinskem plavanju.
PRESENEČENJE - Zadnji dan svetovnega prvenstva v plavanju je do velikega presenečenja prišlo v zadnji moški odločitvi prvenstva, 4 x 100 m me-
šano. Z lepo prednostjo so bili prvi na cilju dvakratni branilci naslova in osemkratni olimpijski prvaki Američani, po diskvalifikaciji ameriške štafete pa so se zmage razveselili Francozi. Eden od članov ameriške štafete je za stotinko sekunde prehitro skočil v bazen, tako da je sledila diskvalifikacija. Naslov je tako pripadel Francozom.
PETO ODLIČJE - Žensko štafeto 4 x 100 mešano pa so dobile olimpijske prvakinje Američanke na čelu s komaj 16-letno Katie Ledecky, za katero je bila to že peta zlata kolajna tega prvenstva.
OSTALI ZMAGOVALCI - Rusinja Julija Jefimova na 50 m prsno (29,52) in Francoz Camille Lacourt na 50 m hrbtno (24,52) sta dobila sprinterski disciplini. Na 400 mešano je zmago nepričakovano slavil Japonec Daija Seto, ki je plaval 4:08,69. Nizozemka Rano-mi Kromowidjojo je bila najboljša na 50 m prosto s časom 24,05. Madžarka Katinka Hosszuje bila najboljša tudi na 200 mešano.
1 4 Torek, 6. avgusta 2013
ŠPORT
/
ROLKARJI MLADINE NA ZADNJI ETAPI ITALIJANSKEGA POKALA V REBER
Na zadnji etapi italijanskega pokala v reber je nastopila tudi desetčlanska ekipa rolkarjev kriške Mladine. Ker so priprave v zadnjem obdobju usmerili predvsem v piljenje forme za ravninske tekme, saj jih že naslednji teden čaka državno prvenstvo v štafetah in predzadnja preizkušnja italijanskega pokala v ravnini, so na tekmi v reber nastopili brez višjih ciljev. Na prelazu D'Ampola pri Trentu so se na stopničke uvrstili veterana Enzo Cossaro (na fotografiji KROMA) in Patrizia Turchet ter začetnik Luka Sedmak, vsi ostali pa so pristali na repu lestvic.
Vrstni red: začetnice: 4. Sara Tenze, začetniki: 6. Jernej Antonič, dečki: 5. Maja Chenda; dečki: 7. Jan Sedmak, naraščajnice: 7. Dana Tenze, veterani50: 8. Luigi Crosilla, veternake50: 5. Chiara Di Lenardo.
ZMAGAL TUDI NA SVETOVNIH IGRAH
Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier se je okitil še z enim veteranskim naslovom. V nedeljo je na veteranskih svetovnih igrah (World Masters Games) v Turinu zmagal v disciplini 5000 metrov (na stezi). Kljub soparnemu jutru z 42 stopinjami Celzija je v kategoriji M60 gladko premagal tudi najhujšega tekmeca, Italijana Alberta Pia. Prvo mesto je osvojil s časom 25,57,54, pred zasledovalcem je zbral skoraj minuto prednosti: »Že po dveh kilometrih sem povedel, zato sem v nadaljevanju upočasnil ritem, saj zmaga ni bila vprašljiva,« je pojasnil Ruzzier, ki je osvojil 11. absolutni čas. Jutri bo v vročem Turinu nastopil še na 10 kilometrski razdalji, kjer prav tako računa na zmago.
SKOKI V VODO - Sofia Carciotti poletna državna prvakinja s stolpa
Čisto na vrhu
KOŠARKA - Po vstopu KK Bor in Brega
Jadran kot zgled
Tržaška skakalka v vodo Sofia Carciotti tudi tokrat ni razočarala. Želja, da se na poletnem državnem prvenstvu po kategorijah v svoji paradni disciplini - s stolpa - povzpne na zmagovalni oder, se ji je uresničila. Z dovršenim nastopom je v Rimu celo presegla pričakovanja, saj je stopila na najvišjo stopničko in se tako okiti-la z državnim naslovom med članicami. »Zelo sem zadovoljna s končnim rezultatom. Naslova sploh nisem pričakovala, saj sem verjela, da bo Tržačanka Brapova (Giorgia Brap, op.a.), ki je bila na koncu druga, boljša: jaz izvajam šele dva skoka z najvišjega, 10-metrskega stolpa, Brapova pa že vseh pet. Računala sem na drugo ali tretje mesto. Na prvenstvo se obenem nisem odlično pripravila: zaradi mature, odsotnosti trenerke in drugih težav v klubu sem redno trenirala samo zadnja dva tedna. Bila pa sem zelo umirjena, kar je najbrž pripomoglo k uspehu,« se je še dan po osvojitvi naslova veselila Carciottijeva, ki je premagala štiri leta starejšo Giorgio Brap (210,35), tretja pa je bila Elena Ber-tocchi (203,70), ki je prav tako tekmovalka letnika 1994. Ravno 19-letnici - Car-ciottijeva in Bertocchijeva - sta dokazali, da se za bodočnost ni treba bati. Obe tek-mujta med članicami šele prvo sezono, a kljub temu sta že opozorili nase: Bertocc-hijeva je bila najboljša z metrske deske, Carciottijeva pa s stopla.
Ker so bile priprave na prvenstvo kratke, je tržaška Slovenka v Rimu predstavila enak program, s katerim je nastopala na zimskem prvenstvu: dva skoka je izvedla z 10 metrov, enega s 7 metrov in dva s 5-metrskega stolpa. »Prve tri skoke z najvišjim koeficientom sem opravila zares dobro, saj sem prejela ocene od 6,5 do 7,0, osta-
Sofia Carciotti (rojena 12. feburajra 1994) z zlato kolajno po zmagi med članicami na poletnem državnem prvenstvu v Rimu. Za 19-letnico je to drugi državni naslov, prvega je osvojila lani na zimskem prvenstvu med mladinkami
la dva skoka pa sta bila nekoliko slabša, vendar sem kljub temu stalno vodila,« je še dodala članica Trieste tuffi, ki je s končnim izidom 215,30 tudi zboljšala osebni rekord. Prejšnjo znamko, ki jo je dosegla na zimskem državnem prvenstvu po kategorijah v Trstu, je izboljšala za 8 točk, kar pomeni, da je prve tri skoke opravila povprečno 1 do 1,5 točke boljše. V konkurenci sicer ni bilo specialistk in olimpijk, Noemi Bat-ki in Brende Spaziani, ki sta si po svetovnem prvenstvu v Barceloni že privoščili oddih. Od njiju Carciottijevo loči sicer še precej: Batkijeva, evropska prvakinja s stolpa, dosega povprečno oceno 300,00, Spazia-nijeva pa okrog 260,00. »Seveda moram še napredovati, program naj bi v naslednji se-
zoni vključeval še več skokov z 10-metrske-ga stolpa,« je napovedala tržaška skakalka, ki si bo po maturi in državnem prvenstvu privoščila dvotedenske počitnice. Vse kaže, da bo naslednjo sezono posvetila izključno skokom v vodo: treninge bi rada izvajala delno v Trstu delno v Rimu, kjer bi trenirala s tehničnim direktorjem reprezentance Domenicom Rinaldijem. Trenerka De Rizova je namreč noseča. (V.S.)
Končni vrstni red: 1. Sofia Carciotti (1994, Trieste tuffi Edera) 215,30, 2. Giorgia Brap (1990, Triestina Nuoto) 210,35, 3. Elena Bertocchi 203,70, 4. An-napaola Tocchio (1986, Fiamme Oro Roma) 202,45, 5. Laura Minini (1990, Bergamo Nuoto) 197,35.
Kot smo že poročali, sta KK Bor in ŠD Breg pristopila v Jadranov projekt. Na včerajšnjem večernem sestanku so vsi akterji - ŠZ Jadran, KK Bor, ŠD Breg, ŠZ Dom, ŠD Kontovel, ŠD Polet in ŠD Sokol - pripravili tudi uradno sporočilo medijem, v katerem poudarjajo, da smisel in struktura projekta ostajata nespremenjena. Velik poudarek bodo društva s tesnim in organiziranim sodelovanjem dajala še naprej kakovostnemu in racionalnemu delu z mladimi ter vzgoji mladih košarkarjev. Ohranjena je tudi piramidalna struktura, v kateri je špica članska ekipa Jadrana, matični klubi pa predstavljajo jamstvo za solidno bazo. V sporočilu za javnost so vsi akterji poudarili, da seveda ne bodo ovirana prizadevanja posameznih matičnih društev po doseganju športnih došežkov, ki so gonilna sila vsakega športnika in odbornika. »Vsako matično društvo bo še naprej samostojno delovalo na lastnem teritoriju od minibasketa do U14, med 15. in 19. letom starosti pa bodo igrali mladi košarkarji v združenih ekipah pod okriljem Jadrana. Po končanem mladinskem ciklusu se igralci, ki ne pridejo v poštev za Jadranovo člansko moštvo, vrnejo v svoja matična društva in zanje nastopajo. Posamezne članske ekipe matičnih društev nadaljujejo samostojno nastopanje v svojih kategorijah,« piše v sporočilu.
»Potrjena je ekonomska ločitev Jadranove članske ekipe - samostojen letni proračun - od budžeta za mladinski projekt, ki ga ne smejo omejevati ekonomske potrebe Jadranove
članske ekipe,« zagotavljajo društva. Pri dogovarjanju z vsemi vpletenimi društvi so upoštevali tudi zapletena pravila italijanske košarkarske zveze, kar se tiče registriranja in parametri-ranja igralcev po njihovi zaključeni fazi formiranja in vstopa v svet članskih ekip. Matična društva, ki garantirajo dotok mladih igralcev, ne bodo oškodovana, poudarjajo vpleteni. Rezultate projekta bodo društva ob koncu vsake sezone analizirala, popravljala in sproti dopolnjevala.
»Bodisi pri Boru kot pri Bregu je prišlo znotraj odborov do debate, če je pristop v Jadranov projekt res najboljša rešitev in če ne postavlja ta izbira celo v dvom sam obstoj posameznih društev. Prevladala pa je zamisel, da iz več razlogov ni več možno popolnoma samostojno delovanje in da je široko sodelovanje med vsem slovenskimi društvi edini način, da se zamejska košarkarska šola obdrži na kakovostni ravni,« še piše v sporočilu.
Soudeleženi klubi se zavedajo, da bo sodelovanje na tako obširnem teritoriju zahtevalo velik organizacijski napor odbornikov in športnih delavcev vseh soudeleženih društev, »prav tako bo bistvenega pomena odziv in razumevanje zamejskih organizacij, ki jim je poverjena skrb za obstoj in rast zamejske stvarnosti. Košarkarska društva so z veliko dobre volje, intelektualnega in časovnega napora, premostitvijo morebitnih nesporazumov, pokazala lep zgled v tem težkem trenutku. Upajmo, da bo zgled cenjen!« še zaključujejo soudeleženi klubi.
JADRANJE - SP 470
Odličen začetek jadralcev Čupe
Po prvem dnevu 6. - Sivitz Košuta z rano na čelu
Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta odlično začela nastope na svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v francoskem La Rochellu. Po prvih treh kvalifikacijskih regatah sta s 4., 5. in 2. mestom končala dan na visokem 6. mestu. Rezultat je razveseljiv, če vemo, da se je krmar Sivitz Košuta v drugi regati tudi ranil v glavo in z obližem na čelu odjadral tudi tretjo regato. Kaže, da ne bo potrebnih šivov, vsekakor pa si je po regati rano hladil z ledom.
Pred zadnjima dvema kvalifikacijskima regatama sta jadralca Čupe sicer zelo previdna. Poleg rane na glavi mučijo krmarja Simona Sivitza Košuto tudi bolečine v zapestju. Včeraj je kljub močnejšemu vetru (do 18 vozlov) in visokemu valovanju zdržal.
Po prvih treh regatah vodita Avstralca Belcher in Ryan. Čupina posadka je najboljša izmed šestih nastopajočih italijanskih posadk: starosta Zandona' je s flokistom De Felicejem 43. Danes čakata jadralce še dva plova, nakar se bodo začeli finalni boji v zlati, srebrni in bronasti skupini.
V ženski konkurenci sta Slovenski Tina Mrak in Veronika Macarol 9.
NOGOMET - Začetek priprav za Juventino, Vesno, Sovodnje in Breg
Počitnic je konec
Za nogometaše Juventine, Vesne (promocijska liga), Brega in Sovodenj (1. amaterska liga) je počitnic konec. Uvod v novo sezono se je začel včeraj s prvim treningom, delitvijo opreme in uvodnimi besedami vodstev klubov.
Juventina, ki ne skriva želje po prevzemu vloge protagonista prvenstva, bo prvo prijateljsko tekmo igrala 17. avgusta v Podgori, nato pa jo čaka nastop na tržiškem turnirju Brienza. Tam bodo nastopale tudi Sovodnje. Sovodenj-ski klub (na fotografiji SLOSPORT.ORG) je s predstavitvijo novega trenerja in ciljev opravil že julija: obstanek je primarni cilj, poudarja predsednik Zdrav-ko Custrin, presežki pa bodo seveda dobrodošli. Pred nastopom na turnirju Brienza bodo Sovodnje uigranost pred državnim pokalom preverjale 12. avgusta v Sovodnjah proti Isonzu San Pier, 17. avgusta pa bodo igrali v Mirnu.
Na Tržaškem sta se včeraj zbrala Vesna in Breg. Vesna (na fotografiji KROMA spodaj) šele sestavlja ekipo: včeraj sta se že razpoložljivim igralcem pridružila še dva. Koprčan Luka Škrbina (branilec, letnik 1985) je lani igral v elitni ligi pri Cjarlins Muzane. Kriški dres bo letos nosil tudi napadalec Daniel Maddalena, letnik 1995, ki je lani igral pri Cervignanu. Kriški tabor sicer še ni zaključil sestave ekipe. Športni vodja Paolo Soavi je napovedal, da bosta ekipo bržkone dopolnila še dva ali trije nogometaši. Prvo pripravljalno tekmo bo Vesna igrala 13. avgusta proti Sistiani, drugo 17. avgusta proti Miljam, 20. avgusta pa proti ekipi Campanelle. Vse tekme bodo igrali v Križu.
Breg, novinec v 1. amaterski ligi, prav tako sestavlja ekipo. Po prihodu Jara Martinija bodo v Dolini igrali še vratarja Daniele Daris in Pasquale Quo-mo (oba sta lani igrala pri Ponziani) ter vezni igralci Stefano Messi (Trieste Calcio), Sciti in Omari (Muglia). V Dolino se vrača Carlo Postiglione, ki bo trener vratarjev. Brežani se bodo prvič preizkusili že v soboto proti San Lui-giju (lokacije še niso določili), druga prijateljska tekma pa jih čaka 19. avgusta, nasprotnik pa še ni znan. (V.S.)
KRAS - Prijateljska tekma med Krasom in UFM bo jutri v Vižovljah ob
19.00.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 6. avgusta 2013
15
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
Rai Due
6.15 Nan.: Julia - La strada per la felicita 7.00 Risanke 8.25 Nad.: Heartland 9.05 Nad.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme Estate, sledi Tg2 - Storie 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.0019.35 Nad.: Castle 14.50 Nad.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia costiera 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nad.: Senza traccia 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Ombrelloni 21.10 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.00 Nad.: Countdown 22.55 Nad.: Vegas 23.55 Nad.: Supernatural
^ Rai Tre
21.05 Circo Estate 2013 0.05 Lucarelli rac-conta
Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Distretto di polizia 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Siska 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Ie-ri e oggi in Tv 16.40 Nan.: My life 16.45 Film: Una pistola per Ringo (vestern) 18.55
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (4. avgusta 2013)
Vodoravno: tramontana, Lear, rekon-val escenca, Enare, nastanek, NAR, gag, Tirolec, tu, D'Alema, Iberi, Ilka, ena, Ana, M. T., Anton, usluga, SAR, dno, Ist, Ada, Etna, basket, meeting, desant, Alberobello, radikal, R. E., Amneris, K. A., Ero, lek, Ami, OI, L. A., Savel, Croma, baritonon, pridobitnik, anima, Ita, at, Asad, era; na sliki: Anton Dermota.
Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 10.55 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Il commissario Manara 15.05 Film: Rosamunde Pilcher -Quattro stagioni - Estate 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.15 Film: Ritorno al lago 23.10 Dok.: Pas-saggio a Nord Ovest
21.10 Film: Behind enemy lines - Dietro le linee nemiche (voj., i O. Wilson) 23.10 Film: D-Tox (akc.)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: Il desiderio di Winky 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.45 Nad.: Un amo-re e una vendetta 18.05 Film: Rosamunde Pilcher - La rosa piu bella 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Zelig Anthology
O Italia 1
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 8.00 Aktualno: Agora 10.20 Film: Raccon-ti romani 12.00 Dnevnik 12.15 Serija: New York, New York 13.05 Comiche all'italiana 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 14.55 Nad.: Le nuove avventure di Flipper 15.40 Film: Toto sceicco 17.15 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.20 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Simpatiche canaglie 20.35 Nan.: Un posto al sole
7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.30 Nad.: The Vampire diaries 10.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Na-ruto Shippuden 15.25 Igra: Top one 16.25 Nad.: Smallville 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.00 Nan.: Suits
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 20.30 In Onda Estate 10.30 La7 Doc 11.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nad.: The District 18.10 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 22.30 Film: In-dagine su un cittadino al di sopra di ogni so-spetto (dram.)
^ Tele 4
Slovenija 2
7.00 Otroški infokanal 8.00 23.45 Zabavni infokanal 15.05 19.05, 0.10 Točka 16.45 Mostovi - Hidak 17.50 Ljudje in zemlja 18.40 Nan.: Slovenski vodni krog 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto 20.35 Na utrip srca 21.30 Film: Dvanajst
(t Slovenija 3
6.35 Primorska kronika 7.05 8.40 Slovenci Evropejci 7.10 10.40 Žarišče 7.50 11.55, 17.50 Kronika 9.00 Sporočamo 9.35 Tedenski pregled 11.00 Poročila 11.05 Tednik 12.05 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 15.20 18.45, 19.25, 21.25 Beseda volilcev 15.30 Poročila 16.15 Satirično oko 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 21.55 23.55 Sporočamo 23.05 Aktualno
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Le parole piu belle 15.00 XXII rassegna inter-nazionale 16.00 Nautilus 16.30 Mediteran 17.00 Kras 17.30 Artevisione 18.00 Mixer 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Radio Koper 21.00 Avtomobilizem 21.15 „Q" 22.15 Biker Explorer 22.45 Dok.: K2
Tv Primorka
8.00 19.30, 22.30 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija v Dravogradu 9.30 ŠKL 11.00 Videostrani 17.30 Posegovi prijatelji 18.30 Naš čas 20.00 Center za biomedicinske znanosti in inženiring UNG 20.30 Na Postojnskem 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 8.35 12.40 Serija: Tv dober dan 9.20 10.25, 11.30 TV prodaja 9.35 16.05 Nad.: Ljubljena moja 10.40 17.10 Nad.: Rožnati diamant 11.45 Nad.: Kot ukaže srce 13.55 Serija: Naša mala klinika 14.45 Nad.: Mladi zdravniki 15.15 Nan.: Precej legalno 18.00 Nad.: Divja v srcu 18.55 24UR - vreme 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Preverjeno 20.50 Nan.: Mentalist 22.05 Nad.: Razočarane gospodinje
7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 17.30 Dok.: Luoghi magici 8.05 17.55 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 18.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Il meglio di... Bat-titi Live
|r Slovenija 1
6.45 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.0010.10 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 9.40 Zgodbe iz školjke 10.45 Moja soba 11.10 Nad.: 2012, leto nič 11.40 Biseri glasbene prihodnosti 12.25 Opus 13.0015.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Dok. odd.: Manaslu - pot h gori, pot k prijatelju 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke 16.25 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila 17.15 22.50 Poletna scena 17.40 Nad.: Strasti 18.10 Dok. serija: Lov na čarovnice 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Doktor Martin 20.50 Dok. serija: Zakaj revščina 21.40 Dok. odd.: Pogled na... 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.15 Globus 23.45 Dok. film: Govoreče glave
Kanal A
6.35 Risanke 8.40 Faktor strahu 9.30 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.5019.10 Nan.: Vsi moji moški 14.15 19.35 Nan.: Dva moža in pol 14.45 Film: Princ in jaz 4 16.35 Nan.: Ji-mova družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina - New York 18.00 Svet 18.35 Volan 20.00 Film: Označevalec 21.40 Film: Druga smrt
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko - 23. nad.; 18.00 Vabilo na koncert; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahko glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 IKS;
_ T k6	VREDNO OGLEDA
HM Torek, 6. avgusta	-
US] Rai 4, ob 21.10
Lonely Hearts
Nemčija, ZDA 2006 Režija: Todd Robinson Igrajo: John Travolta, James Gan-dolfini, JaredLeto in Salma Hayek
Detektiv Robinson sledi morilskemu paru Marthi Beck in Ray-mondu Fernandezu, bolje poznanima z vzdevkom 'morilca osamljenih src'. Zlovešča dvojica se je spoznala prek časopisnih oglasov, sedaj pa isto metodo uporabljata za privabljanje novih žrtev, katere na koncu krvavo pokonča. Kriminalca sta pri svojem početju tako domiselna in spretna, da se vedno znova izogneta roki pravice.
Eden protagonistov filma je tudi James Gandolfini, ameriški igralec, ki je junija letos umrl v rimskem hotelu v še ne pojasnjenih okoliščinah.
Robinsonov film je resnična zgodba iz začetka štiridesetih let prejšnjega stoletja.
22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Se-condo Casadei; 9.00 Golosita vegane; 9.35 Ap-puntamendi d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35 Sonoricamente Puglia; 11.00 I magnifici 22 11.35, 18.00, 19.00, 23.00, 23.30 Glasbena lestvica 12.00 Anticipazioni GR, 12.15 Pesem tedna; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.00 Istria verde - Istria Europa; 16.00 E... state freschi; 20.00 Tempo scuola/Luoghi e tradizioni/Speciali/Detto tra noi in musica; 21.30 Play music like; 22.00 My radio; 0.00 Not-tetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medi-gra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 6 Torek, 6. avgusta 2013	VREME, ZANIMIVOSTI
/
Na celotnem deželnem območju bo sončno vreme in izredno vroče zlasti po nižinah. Ob morju bo ob prisotnosti zmorca temperatura nekoliko nižja, bo pa zrak nekoliko bolj vlažen ter bo zelo toplo tudi ponoči. V hribih bo popoldne nastalo nekaj krajevne kopaste oblačnosti.
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo do 15 do 21, najvišje dnevne od 34 do 38 stopinj C.
TRBIŽ O
16/34
Sr^ CELOVEC
u^i 019/34
KRANJSKA G.
017/28
O TRŽIČ
22/33
S. GRADEC
O 22/32
0
ČEDADd^
22/38
KRANJ O
CELJE
22/35 O

GORICA
24/39 O
N. GORICA
0 23/35
PORTOROŽ O
LJUBLJANA ^vn
O 22/36	^¿t
POSTOIN.	N. MESTO
POSTOJNA	21/36 O
017/34	^
KOČEVJE vL	f
ČRNOMELJ
Nadaljevalo se bo stabilno vreme s pretežno jasnim nebom. Še bo zelo vroče. Ob morju bo tudi ponoči zelo toplo. Pihali bodo krajevni vetrovi. V hribih bo popoldne lahko nastalo nekaj kopaste oblačnosti.
Jutri bo pretežno jasno in še naprej zelo vroče. Pihal bo jugozahodni veter.
TOLMEČ
O 22/33

CELOVEC
019/34
TRBIŽ O
16/33
VIDEMO
22/38
KOČEVJE \ O .
ČRNOMELJ O
ČEDADo"
23/37
goricT,on-gorica
24/38 O " 22/35
TOROŽ C
21/34
O UMA
KRANJSKA G.
O 16/28
O TRŽIČ
22/34
irH S. GRADEC
St^ 022/32
CELJE
22/36 O
KRANJ O c
LJUBLJANA
021/36
POSTOJNA
O 19/34
N. MESTO
21/37 O
Danes: ob 5.09 najnižje -65 cm, ob 11.40 naj-	_
H višje 39 cm, ob 17.16 najnižje -18 cm,	g Morje je mirno>
g ob 22.54 najvišje 44 cm.	5 temperatura
S Jutri: ob 5.31 najnižje -64 cm, ob 12.05 naj-	morja 27>2 sto-
čd višje 42 cm, ob 17.45 najnižje -19 cm,	I pinje C ob 23.18 najvišje 39 cm.
500 m ..........30
1000 m ..........28
1500 m ..........24
2000 m ..........19
2500 m...........14
2864 m...........12
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5.
Prva dama ZDA soproga ob rojstnem dnevu dregnila zaradi sivih las
WASHINGTON - Prva dama ZDA Michelle Obama je svojemu soprogu ob rojstnem dnevu v nedeljo namenilo tudi ljubeče voščilo na Twitterju. V njem je Baracka Obamo, ki je dopolnil 52 let, rahlo dregnila zaradi njegovih vse bolj sivih las. »Vse najboljše, Barack! Tvoji lasje so nekoliko bolj sivi, a ljubim te bolj kot kdajkoli,« je zapisala Michelle Obama. Sporočilo je pospremila s črno-belo fotografijo sebe in soproga kot mladega para, ko sedita na kavču. Prvi mož ZDA je konec tedna ob rojstnem dnevu preživel v predsedniškem letovišču Camp David. V Washington se je vrnil v nedeljo.
Orkanska sezona v Atlantiku zaenkrat umirjena, a napovedi slabe
DENVER - Atlantski ocean v letošnji sezoni doslej ni ustvaril uničujočega orkana, vendar pa je glede na izkušnje iz preteklosti še prezgodaj za nazdravljanje. V desetletju od leta 1999 do leta 2009 so prvi orkani v Atlantskem oceanu začeli sopihati okoli 10. avgusta. Eden najbolj uničujočih orkanov, orkan Sandy (na arhivskem posnetku), je lani šele konec oktobra razdejal severovzhodno obalo ZDA. Znanstveniki iz Kolorada v svoji zadnji napovedi za letos obetajo 18 velikih tropskih neviht, ki si bodo zaslužile svoje ime. To pomeni, da bodo dovolj velike, da postanejo orkan.
VREME - V Avstriji in Nemčiji za kratek predah poskrbele nevihte
Drugod vročina ne popušča
DUNAJ, BEOGRAD - Na Balkanu (pa tudi drugod po Evropi) vročinski val ne popušča. Prebivalci se še naprej spopadajo z visokimi temperaturami; v Srbiji so včeraj izmerili do 34 stopinj Celzija. Medtem pa je na jugu Nemčije in v Avstriji za kratkotrajno ohladitev poskrbel dež, ki pa so ga ponekod spremljale hude nevihte.
V Srbiji je bilo včeraj najtopleje v Cu-priji, Nišu in Leskovcu, kjer so ob 13. uri izmerili 34 stopinj Celzija. V Beogradu se je medtem živo srebro povzpelo do 32 stopinj. V državi tudi danes pričakujejo vročino in temperature do 38 stopinj Celzija, vročinski val pa naj ne bi popustil vse do petka.
Še višje temperature kot v Srbiji vladajo v Črni gori, kjer so se je živosrebrni stolpec povzpel do 42 stopinj Celzija. V Podgorici naj bi se živo srebro ustavilo pri številki 40, vročino in celo temperaturne rekorde pa pričakujejo še vse do konca tedna. V Črni gori so doslej najvišje temperature izmerili 24. avgusta 2007, ko so v Podgorici zabeležili 44,2 stopinje Celzija.
Z vročinskim valom se borijo tudi druge države v srednji Evropi. Z Madžarske poročajo o ekstremi vročini, potem ko je konec tedna temperatura v senci presegla 37 stopinj Celzija. V severnem mestu Ozd so zaradi vročine prekinili dobavo vode v revno romsko naselje, češ da naj bi Romi vodo »tratili«. Mestu sicer vlada stranka Fidesz premiera Viktorja Orbana. Kritiki oblastem očitajo rasizem proti Romom.
Tudi slovaški hidrometeorološki inštitut je za sredo izdal najvišjo stopnjo alarma - alarm tretje stopnje. Takrat naj bi najhujša vročina dosegla južne predele zahodne in osrednje Slovaške, tudi Bratislavo, temperature pa naj bi znašale od 35 do 39 stopinj Celzija.
V Berlinu so po nočni nevihti nekoliko lažje zadihali, saj jih je prej pestila neznosna vročina (zgoraj), vročina pa je tudi včeraj vztrajala na nemeških plažah na sicer hladnem Baltiku
ansa
Nekaj ohladitve pa so dočakali v Nemčiji in v Avstriji. V Avstriji so v nedeljo divjale nevihte, veter je dosegel hitrost do 140 kilometrov na uro. Neurje je terjalo tudi smrtno žrtev, potem ko je na neko lovsko kočo padlo drevo in ubilo lovca, ki se je nahajal v njej.Ohladitev pa ne pomeni, da si lahko Avstrijci oddahnejo. V prihodnjih dneh se k njim vrača tropska vročina s temperaturami vse do 40 stopinj Celzija.
Tudi na jugu Nemčije so v nedeljo divjale nevihte. V zvezni deželi BadenWürttemberg se je moralo pred neurjem kakih 2500 tabornikov in njihovih obiskovalcev zateči v vojaško kasarno. Berlin so po hudi vročini neurja dosegla v noči na ponedeljek. V četrti Friedenau je zalilo nekatere ulice in kleti, pod vodo so tudi garaže. (STA)
PREHRANA
Poskusili prvo pleskavico iz laboratorija
LONDON - Znanstveniki so včeraj v Londonu javnosti predstavili prvo govejo pleska-vico, umetno ustvarjeno v laboratoriju. Meso so namreč vzgojili iz mišičnih celic krave. Edinstveno pleskavico so prostovoljci v britanski prestolnici že preizkusili, znanstveniki pa upajo, da je to začetek prehranske revolucije.
V laboratoriju jim je uspelo »vzgojiti« 140 gramov govejega mesa, kar jih je stalo več kot 250.000 evrov. Za boljši okus so mesu nato sicer dodali še sol, krušne drobtine in jajca v prahu, za barvilo pa so uporabili sok pese in žafran.
Profesor Mark Post z nizozemske univerze v Maa-strichtu, katerega laboratorij je vzgojil meso, trdi, da je njihova govedina varna in ima potencial, da v prehrani na milijone ljudi nadomesti normalno meso. Laboratorijsko meso bi se lahko po mnenju njegove ekipe na policah trgovin pojavilo čez približno deset do 20 let.
Mnogi so namreč zaskrbljeni, da naraščanje povpraševanja po mesu predstavlja nevzdržen pritisk za naš planet, tako z vidika zadovoljevanja potreb živali po hrani kot tudi plina metana, ki ga proizvajajo živali in prispeva h globalnemu segrevanju ozračja. Post zato upa, da bo v laboratoriju vzgojena govedina prinesla odgovore na pomembne svetovne izzive. (STA)