PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini i» Abb. postale I gruppo ” L/CIlci J.UU llF Leto XXX. Št. 28 (8734) TRST, sobota, 2. februarja 1974 rrfS ,1945’ Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v Uskami «Doberdob» pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. na zahtevo socialistov po izsledkih preiskave o prikrivanju petrolejskih proizvodov NEPRIČAKOVANO ODLOŽEN SKLEP 0 PODRAŽITVI BENCINA VPRAŠANJE BO NA DNEVNEM REDU LEVOSREDINSKEGA VRHA Na ponedeljkovem sestanku tajnikov vladnih strank bodo morali rešiti še mnoge druge kočljive probleme - Nekatere sile v koaliciji leve sredine bi želele vladno krizo RIM, 1. — Medministrski odbor za cene — CIP — ki bi se woral danes sestati in sklepati o podražitvi cene bencina, nekaterih “jugih petrolejskih proizvodov in cele vrste živil, se nepričakovano sestal. Uradnih obrazložitev ni, razen one, da bo minister za in-“ustrijo, ki predseduje odboru, v prihodnjih dneh odsoten. Dejansko Pa so sejo CIP — in torej tudi podražitev cene bencina — odložili na Zahtevo socialistov. RSI je namreč mnenja, da je ne-•''ogoče sedaj povišati ceno bencina glede na presenetljive zaključ-® sodne preiskave proti petrolej-skim industrijcem, o kateri porogamo v drugem članku. Poleg tesa pa so socialisti mnenja, da ne ®re *°liko za gospodarsko - tehnič-no vprašanje, ki bi ga lahko rešil '"edministrski odbor, pač pa že za nj|lt^no vPrašanje, o katerem naj oča vrh leve sredine, ki se bo 8s a) prihodnji ponedeljek. Pošlega tega je, da se bencin vsaj še V’Raj dni ne bo podražil. Prašanje cene bencina pa je sa-sp vfe dodaten problem, s katerim vrh Dmora* ukvarjati ponedeljkov in °r9blemov pa je cela vrsta s° vsi zelo kočljivi. Na dnevnem tniit Vr*la se je dejansko nabralo ta;"®,spornih točk, da bodo imeli (j.r1?1 štirih strank leve sredine str a],težko delo, če bodo hoteli od-temne sence, ki so se zgr-mlj? «ad vlado. nror sm° omenili, je vprašanj, ki jik^ajo vladno koalicijo, nič ko-zač ' Naj naštejemo samo glavne: , mrno pri nameravani splošni stav-. ’ Proti kateri se je Fanfani izre-pj. 2 veliko ostrino, medtem ko so-vni-i ngotavljajo, da je nezado-»m. •? sindikatov z vladno akcijo šan^Vl^eno‘ N’é manj važno ni vpra-referenduma: bliža se propa-eanana kampanja, na kateri bo vla-^azdvnjp^n, saj se bodo KD in vladni partnerji znašli na nas-p oimh okopih. Napoved, da se mi-. tri ne bodo udeležili kampanje, im pomeni, da ne bo referendum el Posledic tudi na vlado. Konč-žp if lu Polemika okrog oboro-etiih sil, ki poteka predvsem med socialisti in socialdemokrati. Gre za ookaj jalovo polemiko, saj je sam r^e Martino jasno povedal, da so-jalisti nikakor ne nasprotujejo obo-za tn'm- s'*am’ ampak da so samo askrbijeni zaradi nekaterih vzne-■rljivih pojavov v vojaških kro- na katerem bodo morali raz-Pfavljati še o celi vrsti perečih Problemov, ki vzbujajo polemike . . > ■ > y •: s t --y DANES '■ v. -/y,- in nesoglasja med samimi vladnimi zavezniki. Poleg tega so tudi v sami koaliciji na delu sile, ki pritiskajo za odprtje vladne krize. Zato pa bo ponedeljkov vrh odločilnega pomena: če ne bo prišlo do dejanskega razči-ščenja, bi se odprla stvarna mož- nost padca vlade. Sindikati so medtem sklenili, da bodo dokončno sklepali o proglasitvi splošne stavke šele po srebanju z vlado, ki bo 8. februarja. Vse tri sindikalne zveze pa soglašajo o nujnosti stavke, Če ne bo vlada dala zadovoljivih odgovorov Devinsko - nabrežinska sekcija PSI je pismeno javila krajevnim sekcijam strank leve sredine, da ne bo več sodelovala na razgovorih za sestavo nove levosredinske občinske uprave. sai nobenega sporazuma o dobavi petroleja, saj to ni bil cilj njegovega obiska. Za sedaj, je rekel Moro, ni v okviru EGS nobene skupne energetske politike, če bi do tega prišlo, bi Italija bila pripravljena na sodelovanje. Zvečer se je šef italijanske diplomacije sestal z devetimi italijanskimi veleposlaniki v državah Bližnjega vzhoda in v Sudanu, ki so mu poročali o gospodarsko -političnem položaju v državah, kjer opravljajo svojo misijo. Jutri zjutraj bo Moro začel vrsto političnih pogovorov s predstavniki Saudske Arabije. Najprej se bo sestal z zunanjim ministrom, s katerim - bo po neuradnih vesteh iz italijanskih diplomatskih krogov razpravljal o položaju na Bližnjem vzhodu Egiptovski ukrepi za ponovno odprtje Sueškega prekopa KAIRO, 1. — Egiptovski predsednik Sadat je sprejel delegacijo Palestincev, ki jo je vodil Jaser Arafat in v kateri so bili palestinski voditelji iz zasedene Cisjor-danije. Današnji kairski dnevnik «Al Ahram» poroča, da je Sadat rekel Palestincem, da se vojna z Izraelom ne bo končala dokler ne bodo osvobodili vseh arabskih zasedenih ozemelj in dokler ne bodo zagotovili nacionalnih pravic palestinskemu ljudstvu. Sadat je tudi zagotovil Palestincem, da izraelske ladje ne bodo plule skozi Sueški prekop, dokler se vojna ne bo končala. Egipt ne bo podpisal mirovnega sporazuma z Izraelom, dokler se okupator ne bo umaknil z vseh zasedenih ozemelj in ne bo zagotovil zakonitih pravic palestiskemu ljudstvu. E-giptovski predsednik je v pogovoru z Arafatom in s palestinsko delegacijo rekel, da Egipt ne išče delne rešitve krize na Bližnjem vzhodu in da ne bo prepustil sovražniku niti en centimeter arabskega ozemlja. Vsi egiptovski dnevniki pišejo o posebnih kreditih za ponovno odprtje Sueškega prekopa, za obnovitev mest vzdolž prekopa ter za obnovitev pristanišč Suez, Fort Tevfik in Adabia. Za ponovno od prtje Sueškega prekopa so doslej določili približno 33 milijonov dolarjev, številne tuje družbe so ponudile svojo finančno in tehnično pomoč. Opazovalci v Kairu ugotavljajo, da Egipt vlaga velike napore v mirovne namene. V teku včerajšnje seje egiptov-skeea ministrskega sveta, ki je bila posvečena obnovitvi mest na področju Sueškega prekopa, so sprejeli vrsto ukrepov. Čimprej bodo organizirali javne storitve v Suezu, še zlasti električni tok, vodo, in zveze. Egiptovska vlada bo poslala na področje, ki ga bodo Izraelci zapustili številne izvedence, da bi ugotovili v kakšnem stanju so petrolejske čistilnice in kaj je potrebno, da bi spet začele obratovati. Vlada je sklenila, da bo čimprej obnovila železniško povezavo med prizadetim področjem in Kairom. Popolna enakost pogledov na mednarodna vprašanja med jugoslovanskimi in bangladeškimi predstavniki DAKA, 1. — Predsednik Tito je večji del današnjega dne s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije v spremstvu premiera Rahmana in drugih najvišjih voditeljev Bangla deša prebil na ladji po reki Ganges in njenih rokavih. Zvečer je predsednik Tito s soprogo bil gost majhne jugoslovanske kolonije v Daki. Sinoči je predsednik republike v svoji residenci priredil večerjo v čast predsednika republike Bangla deša Ullaha in premiera Rahmana Na večerji so bili poleg predsednika skupščine skoro vsi člani vlade, visoki funkcionarji parlamenta in lige Avami in druge ugledne osebnosti političnega in javnega življenja Dake. V svoji zdravici na večerji se je Tito toplo zahvalil za pozornost, ki mu je bila izkazana med obiskom. Poudaril je, da je v razgovorih o dvostranskih odnosih in mednarodnih vprašanjih prišla do izraza polna enakost pogledov. Izrazil je željo, da bi se sodelovanje med obema državama na zu-nanjepoltičnem področju še bolj razvijalo in pre Driča nje, da bosta Jugoslavija in Bangla deš Prispevala čimveč, da bi svet bil boljši kot je danes. Na koncu svoje zdravice je Tito zagotovil, da bo Jugoslavija tudi v bodoče po svojih možnostih prispevala k razvoju Bangla deša. Predsednik Ullah je v odgovoru na zdravico poudaril, da nared Ban- gla deša visoko ceni ideale resnice in pravice, katerim je Tito posvetil vse svoje življenje in da je velika sreča za Bangla deš, da je prišel na obisk, «Vi se niste omejili samo na ustvarjanje boljšega življenja za svoj narod, temveč ste se povsod, kjer so kolonializem, suženjstvo in težave, borili, da se to uniči,» je poudaril Ullah. V svojem govoru včeraj popoldne na mitingu v vrtu predsedniške palače je Tito omenil milijonske žrtve, ki so padle za svobodo Bangla deša in dejal, da je bil svet za te ogromne žrtve gluh, «Jaz sem bil za to globoko ogorčen, je dejal Tito, kajti vest tistih, ki bi merali delovati v smeri, da se take stvari nikdar več ne ponovijo, je bila mrtva.» Tito je izrazil prepričanje, da bo ljudstvo Bangla deša pod vodstvom Mudžibura Rahmana doseglo vedno večje uspehe v graditvi svoje dežele in utrditvi neodvisnosti. socialno - gospodarske značilnosti ozemlja in pravna ter ustavna vprašanja. Okrog teh treh tem se bodo znotraj konference ustvarile diskusijske skupine, da se omogoči konkretnejša razprava in raziskave.» Iz uradnega sporočila je razvidno, da bo v precejšnjem presledku prihodnji teden tiskovna konferenca v Beogradu, medtem ko so bile že prej v petih evropskih glavnih mestih Londonu, Parizu, Bonnu, Bruslju in na Dunaju. V Beogradu bodo na tiskovni konferenci, ki bo v torek dopoldne ob 11. uri v prostorih novinarskega kluba, poleg predsednika pokrajine prisotna tudi večina članov pripravljalnega odbora in velika večina članov jugoslovanskega dela znanstvene komisije. Tiskovna konferenca bo torej na zelo visoki ravni, znano pa je tudi, da za njo obstaja veliko zanimanje v jugoslovanskem glavnem mestu, kar je razumljivo, saj bo majska konferenca o manjšinah v prvi vrsti razpravljala o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Iz uradnega poročila tudi izhaja, da je bil pripravljalni odbor razširjen, ker so vanj imenovali nove predstavnike goriške pokrajine in to predstavnike slovenske narodnosti. Pripravljalni odbor je poleg tega izdelal podroben program majske konference, o katerem bo obširneje govor na beograjski tiskovni konferenci, o kateri bomo obširno poročalL SOLIDARNOST Z BENEŠKIMI SLOVENCI Klub organizacije Združenih narodov osnovne šole Vinica pri Črnomlju je v zvezi s prepovedjo pošol-skega poučevanja slovenščine v Beneški Sloveniji naslovil na vlado republike Italije naslednje protestno nismo: *Odnosi med Jugoslavijo in Italijo so vzgled dobrega sodelovanja med državama z različnimi družbenimi sistemi. Saj je jugoslovansko-italijanska meja znana v svetu kot najbolj odprta. Doseženi so tudi veliki uspehi na področju gospodarskega in kulturnega sodelovanja, kar je nedvomno v prid narodom o-beh držav ter varnosti v tem delu Evrope. Zato se toliko bolj cud;mo poseau Videmske prefekture in Šolskega skrbništva proti pravicam po-šolskega izobraževanja slovenski o-trok v šoli na Brdu in Teru. Ta u-krep nas zaskrbljuje še posebej zato. ker spominja na mračne fašistične metode zatiranja slovenske besede v preteklosti. Ugotavljamo, da zahteve šolskega patronata na Brdu. temeljijo na pravicah do poučevanja manjšinskega jez:ka, ki tih daje člen 6 ustave republike Italije in člen 3 deželnega statuta ter člen 26 Deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je podpisala tudi I-talija. Zato smo prepričani, da vlada Italije ne bo dovolila kršitev o-snovnih pravic zaščite narodnosti tega območja in da bo storila vse, da bo takoj preklican ukrep Videmske prefekture in šolskega skrbništva. Menimo, da bi bilo potrebno zagotoviti ugodnosti določb 6 ustave, ki se nanašajo na poučevanje jezika majšine, v vsej Furlaniji - Julijski krajini, saj bi na ta način postale manjšine resničen most prijateljstva med dvema sosedoma in ne vir napetosti in slabih odnosov.* NEW YORK, 1. — Glasnik OZN je sporočil, da bo generalni tajnik Waldheim v prihodnjih urah vprašal predstavnike 135 držav članic, ali se strinjajo z alžirskim predlogom za sklicanje izrednega zasedanja generalne skupščine o vprašanju surovin in razvoja. Če bo večina držav odgovorila pozitivno na predlog predsednika Bumediena bodo sklicali izredno zasedanje v teku petnajstih dneh. Gromiko obišče Washington MOSKVA, 1. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko bo prihodnjo nedeljo prispel v Washington, kjer se bo sestal s predsednikom Nixonom in z državnim tajnikom Kissingerjem, da bi proučili aktualna vprašanja v sovjetsko - ameriških odnosih ter mednarodne probleme obojestranskega interesa. Sovjetska tiskovna agencija TASS poroča, da je Gromika povabila ameriška vlada na krajši obisk. Gromiko je spremil generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva na Kubo, od koder bo odpotoval v ZDA. Obe velesili imata mnogo skupnih interesov, ki lahko opravičijo potovanje sovjetskega zunanjega ministra: predvsem drugi Nixonov o-bisk v Sovjetski zvezi, ki bi moral biti po neuradnih vesteh junija letos, nato pogajanja SALT in pogajanja za skrčenje oboroženih sil v srednji Evropi. Nadalje položaj na Bližnjem vzhodu, vseevropska konferenca ter gospodarsko -trgovinski odnosi med obema državama. Poleg potovanja v ZDA bo Gromiko februarja obiskal Italijo v okviru dvostranskih posvetovanj, o katerih so se domenili oktobra 1972, nato se bo še udeležil pogovorov, ki jih bo imel francoski predsednik Pompidou v SZ. Takoj zatem bo sovjetski zunanji mini-ster odpotoval v Egipt in morda v nekatere druge države Bližnjega vzhoda. URADNO SPOROČILO TAJNIKA SEKCIJE PSI CALMA Nabrežinski socialisti so prekinili pogajanja o obnovitvi leve sredine Po vsej verjetnosti danes ne bo nobenega sestanka Dijaki srednje šole pri Sv. Ivanu v Rižarni Tajnik sekcije socialistične stranke devinsko - nabrežinske občine Caldi je včeraj poslal tajništvom sekcij KD, PSDI in Slovenske skupnosti devinsko - nabrežinske občine pismo, v katerem pravi, da ne bodo več sodelovali pri pogajanjih o obnovitvi občinske uprave leve sredine. Tajnik Caldi se sklicuje na zaključke sestanka, ki je bil 30. januarja in nadaljuje, da bodo o morebitnih programsko - političnih sporazumih in o morebitni novi večini sporočili stališče PSI, ko se bo sestal občinski svet devinsko -nabrežinske občine. To uradno sporočilo socialistične sekcije devinsko - nabrežinske občine priča o zaostritvi, do katere je prišlo na pogajanjih med strankami leve sredine in je zelo verjetno, da se ta pogajanja danes ne bodo nadaljevala. Razlogi za ta ko ostro stališče nabrežinskih socialistov so znani. Njihove kritike gredo predvsem na račun krajevnega vodstva krščanske demokracije, češ da se skuša vedno bolj izolirati in ustvariti v občini neko skupnost, ki je izven normalne logike sodelovanja. Kot primer navajajo oba otočka in čuden postopek pri najemni pogodbi ter pri gradnji, oziroma načrtov o gradnji športnega igrišča. Podobne kritike se nanašajo tudi na vodstvo turistične ustanove in na reševanje številnih drugih vprašanj. Nova zaostritev devinsko - nabrežinske občinske krize pa je nedvomno tudi povezana z odnosi v socialistični stranki, saj je znano, da krajevna sekcija PSI v celoti prinada struji «riscossa socialista», medtem ko je pokrajinsko vodstvo v rokah Mancinijeve in levičarske struje. Zato je po vsej verjetnosti tudi to vprašanje novezano s sklepi, ki jih bo socialistična stranka sprejela v nonedeljek na seji pokrajinskega odbora. VPRAŠANJE DR. DRAGA ŠTOKE Izplačati odškodnino prizadetim prebivalcem v dolinski občini Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je pred dnevi vložil na predsedstvo deželnega sveta vprašanje, v katerem opozarja svet, da je v juliju in avgustu leta 1969 podjetje SONAR med miniranjem hriba sv. Roka za gradnjo tovarne Velikih motorjev poškodovalo številne stavbe v Boljuncu, Dolini, Borštu, Ricmanjih in Dorhju. Prebivalci so se zaradi tega seveda pritožili in omenjeno podjetje ter Ustanova za tržaško industrijsko področje EZIT, ki je lastnik zemljišča, na katerem so zgradili to- varno, sta zagotovila, da bo škoda povrnjena in sta povabila prebivalce, naj prijavijo škodo na dolinski občini. Izvedenci podjetja SOMAR so izvedli preiskavo in se sporazumeli za povračilo škode, ki bi jo izplačali v treh mesecih. Odtlej so potekla že skoraj štiri leta in prizadeti lastniki hiš niso še prejeli nobene odškodnine. Medtem so nekateri popravili škodo na svoje stroške, vendar pa so zelo razburjeni, ker niso še prejeli odškodnine. Namen imajo po-služiti se sodne oblasti za izterjavo odškodnine, če te ne bodo prejeli v kratkem času. Zato svetovalec Štoka sprašuje, kdo je odgovoren za tako zavlačevanje izplačila odškodnine in kateri ukrep namerava sprejeti deželna uprava, da bodo prizadeti čimprej prejeli, kar jim pritiče. DREVI V NABREŽINI Važen seslanek članov PD Gruden in ŠD Sokol Drevi ob 20. uri bo v prostorih PD Igo Gruden v Nabrežini širši sestanek, na katerega so vabljeni vsi člani PD Igo Gruden in ŠD Sokol. Na tem sestanku se bodo pogovorili o bodočem delovanju obeh društev, ki je v zadnjem času nekoliko pojenjalo. To velja predvsem za prosvetno društvo, saj je bilo v zadnjem času zelo malo prireditev. Na prosvetnem področju je najaktivnejši moški pevski zbor in zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo prav pevci priskočili na pomoč društvu in, kolikor jim čas dopušča, sodelovali tudi na organizacijskem področju. Vsekakor pa je zelo pomembno, da se drevišnjega sestanka udeleži čim več članov, kajti prav od tega sestanka je deloma odvisna bodočnost društva. • Danes bo ob 19.15 v Slovenskem kulturnem klubu devinsko-nabrežinski župan Legiša predaval o pomenu Slovenske skupnosti in o sedanjem političnem položaju. PO ŠTEVILU TELEFONOV Trst na prvem mestu v Italiji Italijansko združenje trgovinskih zbornic je te dni objavilo daljšo študijo o telefonskih storitvah v Italiji. študij* med drugim navaja, da je po gostoti telefonskih aparatov na prvem mestu v Italiji tržaška pokrajina, (indeks 236,2 «►at*» lijansko poprečje = 100)'. Sledijo Genova, Rim, Milan, itd. V severni Italiji. kjer živi 46,1 italijanskega prebivalstva, je zbranih 63,3 odst. vseh telefonskih aparatov. V desetletju 1S62-72 pa so zabeležili največji napredek glede novih povezav v mestih Lecce, Taranto, Caserta in Benevento, to je na jugu države. Pokrajinska delavska konferenca KRI Danes ob 9. uri se bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina pričela pokrajinska delavska konferenca KPI, ki jo organizira tržaška federacija kot pripravo za šesto vsedržavno konferenco, ki bo v Genovi. Uvodno poročilo bo imel Giorgio Cancia-ni na temo «Delavski razred za naprednejše pogoje v tovarnah in v družbi ter za novo politično vodstvo države». Prisotna bosta deželni tajnik Cufaro in pokrajinski tajnik Rossetti. UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllMIIIflllllllllllllllllllllllillllllllllllillililiiliiilillllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllimillilllllllllllllllllU NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Razprava o tehničnem stanju vozil podjetja «La Carsica» Odbornik Cocianni priznal, da gre pogosto za dotrajana vozila - Kraške proge bo kmalu prevzel Acegat Včeraj se je v Trstu sestal deželni svet. Po statutu se mora skupščina sestati vsaj dvakrat na leto. in sicer prvi delavnik v februarju in prvi delavnik v oktobru. Včerajšnji sestanek se uvršča prav med te «dolžnostne» seje; na njej so razpravljali o nekaterih vprašanjih ki so jih v zadnjem času sprožili posamezni svetovalci, v drugem delu zasedanja pa je skupščina soglasno odobrila zakonski osnutek, ki določa posebna finančna sredstva za potrebe deželnega odbora. Sejo je nekoliko razgibala prisotnost večjega števila dijakov, Id obiskujejo tečaje strokovnih zavodov Enalc, Inapli in Iniasa. Kakor smo poračali v zadnjih številkah našega Usta, je na tem področju v zadnjem času nastopilo nekakšno medvladje, saj je država prepustila pristojnosti na področju strokovnega izobraževanja — s tem poslom se namreč, pkvatjajo .oplenjene ustanove — deželni upravi, ni pa hkrati nekazala finančnih sredstev, ki so potrebna za redno (letovanje zavo-dov'l»' za diuajinlàf predvidenih te-čajev.^Rristojhi odbornik Romano je v tej zvezi dejal, da je država poskrbela za redno delovanje zavodov, ki se ukvarjajo s strokovnim izobraževanjem mladih kadrov v de- •iiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiinniiiiiiKiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin VČERAJ SO SI ČASNIKARJI OGLEDALI GMT Del naporov tržaške tovarne gre v raziskovalne namene Naročila presegajo 1 milijon 650 lisoč H P proizvodnje Velikanski obrat, ki se je v preteklih letih rojeval tako rekoč pred našimi očmi in pobral Boljunčanom in Doiinčanom ogromno odlične obdelovalne zemlje, poznajo ljudje v glavnem kot «GMT», torej kot Grandi Motori Trieste ali kot Tržaško tovarno velikih motorjev, bolj redki pa so tisti, ki vedo, da gre del naporov tega podjetja tudi v raziskovalne namene. Osnova in bistvo tega podjetja je vsekakor granja velikih dieselskih motorjev, v podjetju pa je tudi močno raziskovalno središče, katerega namen je, kot zatrjujejo v podjetju, die-selski motor razvijati, ga izpopolnjevati. preverjati njegovo delovanje v tovarni sami na poskusnih vzorcih ali pa tudi v rednem obratovanju, na ladjah, železnicah in drugod, koder se dieselski motorji njihovih dimenzij uporabljajo. In včeraj je vodstvo podjetja povabilo na obisk časnikarje iz Trsta in vse dežele, da bi jim prikazalo prav ta del podjetja in sicer del načrtovanja in raziskovanja, tisti del, ki je na prvi pogled stranskega pomena, ki pa zavzema pomembnejši obseg in smoter, kajti vodstvo podjetja računa, da bo tovarna velikih motorjev — G MT — svojo dejavnost tako razvila, da bo tržaško podjetje postalo eno največjih, če ne največje, tovrstno podjetje v Evropi, saj je bilo med diskusijo izraženo mnenje, da namerava podjetje doseči in morda preseči zmogljivost kateregakoli podobnega obrata v Evropi. V ta namen so navedli tudi nekaj konkretnih podatkov, in sicer, da je v letu 1972 podjetje GMT izdelalo dieselskih motorjev za 95 tisoč HP. v lanskem letu je izdelalo die-•elskih motorjev za 130 tisoč HP, letošnja njihova zmogljivost pa presega 600 tisoč HP, v naročilu pa imajo že 1 milijon 650 tisoč HP proizvodnje. V nasprotju s tem, kar se je marsikje že reklo na račun dieselskih motorjev, so v vodstvu GMT prepričani, da se v svetu kaže vedno večje zanimanje za tovrstne pogonske stroje in da se bo to še dolgo nadaljevalo in to deloma celo na račun ali v zvezi z energetsko krizo, kajti n.pr. počasni dvotaktni dieselski motorji uporabljajo kot gorivo kakovostno najslabšo nafto. To in še marsikaj so predsednik GMT inž. Guido Vignuzzi, delegirani upravitelj inž. Carlo Rossi, generalni ravnatelj inž. Alberto Guglielmotti, direk. raziskovalnega in načrtovalnega sektorja inž. Giorgio Ciliberto ter inž. Mario Mollo vče raj povedali in prikazali časnikarjem, ki so jih pospremili tudi po laboratorijih in delavnicah ter v veliki hali, kjer preizkušajo motor je in nato na konferenci v vodstveni pisarni, nakar je GMT povabila časnikarje na kosilo v Motel Rosandra pred Peskom. V PONEDELJEK OB 20.30 V Avditorij« predavanje o diplomaciji in fašizmu V ponedeljek zvečer se bo v Avditoriju nadaljeval uspešen ciklus predavanj o fašizmu in italijanski družbi, ki sta ga priredila Deželni inštitut za zgodouno odporniškega gibanja in Inštitut za sodobno zgodovino filozofske fakultete tržaške univerze. Tokrat bo vrsta na prof. Enzu Collottiju, ki bo predaval o temi «diplomacija in fašizem — a-spekti fašističnega imperializma». Predavanju, ki se bo pričelo ob 20.30, bo sledila razprava. Prof. Enzo Collotti predava na tržaški univerzi sodobno zgodovino in je glavni urednik revije «Italia contemporanea», ki jo izdaja Vsedržavni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Italiji. Prof. Oollotti se je zlasti poglobil v zgodovino nacistične Nemčije in odporniškega gibanja v Evropri. Med drugimi knjigami je izdal «La Germania nazista», «Storia delle due Germanie 1945 -1968» in «La seconda guerra mondiale». • Ministrstvo za turizem in predstave je izdalo pravilnik za izvajanje zakona štev. 45 z dne 4. novembra 1965 za dodeljevanje podpor kinematografskim dejavnostim za leto 1975. Pravilnik je na razpolago v uradu vladnega komisariata v Ul. Giarizzo-le 22, telefon 817-310. želah z navadnim statutom, ni pa še uredila vprašanja .za dežele s posebnim statutom. Deželna uprava se je že večkrat zavzela za to, da se to vprašanje reši v najkrajšem času. trenutno pa manjka še dokončni pristanek zakladnega ministrstva, ki mora nakazati potrebna finančna sredstva. Zavlačevanje v zvezi s tem vprašanjem je toliko bolj nerazumljivo, je dejal odbornik, ker je dežela Furlanija - Julijska krajina zahtevala od države le toliko denarja za strokovne tečaje, kolikor so ga državni organi že prej redno nakazovali našemu področju. Zanimiv je bil tudi odgovor, ki ga je dal odbornik za promet Cocianni svetovalcu Slovenske skupnosti dr. D. Štoki v zvezi s tehničnim stanjem avtobusov tržaškega podjetja «La Carsica». Cocianni je dejal, da vsa vozila v javnem prometu pregledujejo vsako leto strokovnjaki civilne motorizacije, poleg^ tega^ pa i-majo šoferji in potnim pravico v vsakem času zahtevati dodaten telv niijni pregled dotrajanih vozil. Po drugi, .strani pa je tudi res, da. so nekateri avtobusi v javnem prometu na Tržaškem zlasti v sedanjem prehodnem položaju neustrezni. Prav zato je bito sklenjeno, da se vprašanje «La Carsica» reši izven okvira splošne preosnove javnega prometa na našem področju, in sicer tako, da se prekličejo vse deželne in občinske koncesije podjetju in da prevzame njegove proge mestno podjetje Acegat. Deželni odbor je prav te dni dotočil večji denarni znesek za odkup avtobusov in tehničnih naprav podjetja «La Carsica». Sedanje težave v prometu na kraških progah naj bi premostili s prenosom ustreznih storitev na Acegat, kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo v prav kratkem času. Deželni svet se bo ponovno sestal v torek, 12. februarja. krožek, bo v sredo, 6. t.m., v Bazoviškem domu v Bazovici. Predaval bo prof. Benjamin Slavec, in sicer o stališču slovenskega delavstva do narodnega vprašanja v času obstoja avstro-ogrske monarhije. • Deželno ravnateljstvo za gozdove je objavilo 8. poročilo o snežnih razmerah v goratih predelih Furlanije - Julijske krajine. Poročilo navaja. da je v zadnjih dneh rahlo snežilo na celotnem alpskem področju, še posebno močno pa je snežilo na Kaninu in na Montažu. Plasti novozapadlega snega predstavljajo precejšnjo nevarnost plazov zlasti v višini nad 1800 metrov. Predavanja krožka «H. Tuma» Krožek za družbena vprašanja «H. Tuma», ki je bil ustanovljen na pobudo slovenskih članov PSI, je začel razvijati svojo dejavnost in ima v načrtu razna predavanja in diskusije. Krožek nima namena organizirati predavanj v nekem stalnem sedežu, ampak v raznih krajih, tako v mestu kot na podeželju, tudi v krajih, kjer ne deluje nobeno društvo. Prvo predavanje, ki ga priredi omenjeni Časnikarji al ogledujejo naprave v GMT Dijaki A razredov slovenske sred nje šole pri Sv. Ivanu so včeraj dopoldne v spremstvu nekaterih profesorjev obiskali Rižarno in si z velikim zanimanjem ogledali to edino nacistično taborišče v Italiji s krematorijem, ki je začel delovati pred 30 leti in v katerem je bilo sežganih nekaj tisoč slovenskih, hrvaških in italijanskih antifašistov, aktivistov in borcev za svobodo. Na dijake, ki večinoma doslej še niso videli Rižarne, je napravil globok vtis zlasti ogled temnih in tesnih celic. Med ogledom jih je spremljal pokrajinski podpredsednik Združenja bivših političnih internirancev Albin Bubnič, ki jim je podal kratek oris zgodovine Rižarne. Danes bodo prišli na obisk dijaki B razredov iste šole. Pohvaliti je treba pobudo profesorjev srednje šole pri Sv. Ivanu m pričakujemo, da bodo njihovemu zgledu sledile tudi vse ostale slovenske srednje in višje srednje šole. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Sindikata sporoča, da je bil končno objavljen dopolnilni zakon za slovensko šolo (Belci-Škerk) v Uradnem listu št. 21 v sredo, 23. januarja 1974. Kdor si želi ogledati besedilo zakona, naj se zglasi na sedežu sindikata. Višji deželni šolski skrbnik je zagotovil, da bodo v slovenščini tudi izpitni natečaji iz matematike, filozofije, zgodovine, zemljepisa in drugih strokovnih predmetov za morebitna razpoložljiva mesta. Za retrodatacijo službenih let od 1. 10. 1954 dalje lahko zaprosijo po omenjenem zakonu vsi redni, stalni profesorji in učitelji, ki so bili tistega dne v službi na slovenski šoli. Tajništvo imiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiniiiiiiiiimiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiniHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii Vodstvo RD o pomorstvu Pokrajinsko vodstvo KD je na svoji seji razpravljalo o pomorskih prevozih, pomorskih zvezah, pristanišču in o ladjedelnicah. Govorili so o gospodarski krizi in o nujnosti nove gospodarske politike. V nedeljo, 3. februarja bodo dežurni taksiji po naslednjem urniku: do 7. ure taksiji štev. od 33 do 52, od 7. do 15. ure taksiji štev. od 53 do 156 in od 15. do 24. ure taksiji štev. od 157 do 32. A • .............•■‘«K Danes se poročita BORIS ŽAFRAN in DARINKA TERČIČ PD Slavec jima želi mnogo sreče in zadovoljstva v novem življenju. VČERAJ NA TRŽAŠKI OBČINI Razprava o preureditvi avtobusnih prog ACEGAT Seslanka so se udeležili predsedniki rajonskih konzuli ter odbornika Ahate in Lonzar Včeraj so se na tržaški občini sestali predsedniki vseh dvanajstih rajonskih konzult z odbornikoma za industrijske javne služnosti Abate-jem in za decentralizacijo Lonzar-jem. Sestanku je prisostvoval odgovorni funkcionar za prevoze pri podjetju ACEGAT. Na sestanku so proučili preureditev mestnih avtobusnih prog, ki so jo načrtovali upoštevajoč glavne smeri gibanja tržaškega prebivalstva in novo u reditev prometa v mestnem središču. To je bil že drugi tak sestanek: pred časom sta namreč odbornika obrazložila predsednikom konzult načrt za preureditev prevozov. Uvodoma je odbornik Ahate poudaril, da predlogi konzult v glavnem dopolnjujejo začetni načrt, o-ziroma predvsem njegove splošne smernice. Te predloge je občinska uprava upoštevala, da bi morala nova ureditev čimbolj ustrezati potrebam prebivalstva. Svoje predloge so poslale občini tudi sindikalne organizacije in te predloge so sprejeli, kolikor so dopuščele tehnične možnosti. Tako so izdelali načrt, ki pa je še vedno precej elastičen in ga bodo lahko torej spremenili, ko bodo ugotovili, da je to potrebno. Odbornik Ahate je nato zagotovil, da bodo v prihodnjih treh letih postavili zadostno število čakalnic na vseh progah in s tem izpolnili zahteve rajonskih konzult. Predloge za namestitve teh čakal nic pa bodo morale postaviti kon-zulte same. Ahate je nato zagotovil, da je uprava sprejela predloge o olajšavah na prevoznini in da pripravlja nov način plačevanja, ki bo bolj ustrezal potrebam prebivalstva in ga pripravljal do tega, da se raje poslužuje javnih prevoznih sredstev. To velja predvsem za daljše proge. Uprava je tudi vzela v pretres možnost, da omogoči starejšim prebivalcem brezplačen prevoz. Ni pa bilo mogoče ustreči zahtevam po večjem številu direktnih povezav, kajti ta zahteva je bila tehnično neizvedljiva. Novo omrežje je bilo sestavljeno tako, da bo mogoče doseči vsak mestni predel iz vsakega predela z enim ali največ dvema avtobusoma s cenejšo vozovnico. Na včerajšnjem sestanku so še sklenili, da se bodo pred odobritvijo načrta v občinskem svetu o tem vprašanju razgovarjali še odgovorni funkcionarji ACEGAT s posameznimi rajonskimi konzultami. PREDAVANJI UDI O REFERENDUMU Pokrajinski odbor združenja žena UDI je pripravil za ponedeljek, 4. februarja dve predavanji, na katerih bo senatorka Ciglia Tedesco govorila o temi «UDI, gospodarska kriza in referendum». Predavanji bosta ob 14. uri v kinodvorani «G. Verdi» v Miljah in ob 18.30 v dvorani «G. Di Vittorio» v Ul, Pon-dares 8. Pobuda spada v okvir delovanja združenja žena proti ukinitvi demokratično izglasovanega zakona o razporoki in za splošni socialni in gospodarski napredek v državi. • Jutri ob 15. uri bo v Ljudskem domu «Togliatti» v Naselju S. Sergio redni kongres sekcije KPI «Davide Pescatori». Ob 17. uri pa se bo v dvorani «Stella» v Podlonjerju srečal načelnik svetovalske skupine KPI prof. Monfalcon z volivci, katerim bo poročal o proračunski razpravi in o nerešenih vprašanjih tega okraja. Razstave V galeriji Cartcsius v Ul. Marconi so odprli postumno razstavo del tržaškega likovnika Carla Walcherja, ki je umrl pred dvema letoma. V prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 razstavlja Atilij Kralj. Razstava bo trajala do 18. februarja in je občinstvu na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12., ter od 16. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. ure. V tržaški galeriji «Tommaseo» v Ulici Canal Pìccolo 2 je retrospektivna razstava tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo trajala do 20. februarja. Od danes do 1. marca bo v galeriji La Lanterna, v Ul. sv. Nikolaja 6. razstavljal japonski slikar, ki sicer živi v Rimu Kuri Tsujimoto. Odprtje razstave bo jutri ob 17. uri PD «IVAN GRBEC» v Skednju ponovi: danes, 2. februarja, 1974 ob ,20.30 predvajanje filma CVETJE V JESENI Prosimo za točnost! Prosvetno društvo «Vesna» — Križ priredi jutri, 3. februarja ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu gostovanje dramske skupine s Proseka - Kontove-la. Na programu je igra Thomasa Brandona «CHARLEYEVA TETKA» Vjudno vabljeni STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Karl August Gomer P E P E L K A Pravljica v štirih dejanjih Prevod: Scena: Koreograf: Kostumi: Glasba: Režija: Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA V torek, 5. februarja ob 15.30 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ljudski oder JAKA ŠTOKA MUTASTI MUZIKANT in NE KLIČI VRAGA (enodejanki) Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: URBAN KODER Besedilo pesmi: ERVIN FRITZ Korepetitor: IGNACIJ OTA Režija: ADRIJAN RUSTJA •V torek, 5. februarja ob 20. uri v kinodvorani v Skednju. MLADINSKI KROŽEK Trst Ulica Ginnastica št. 72 Filmski odsek predvaja v nedeljo, 3. februarja ob 16. uri italijanski film s Totojem «San Giovanni decolato» režiserja A-mleta 1 Palerma. ' ’ Vabljeni! ................ Ul. i, Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 2. februarja SVEČNICA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.12 — Dolžina dneva 9.46 — Luna vzide ob 12.07 in zatone ob 3.12. Jutri, NEDELJA, 3. februarja BLAŽ Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,2 stopinje, najnižja 8,7, ob 19. uri 8,8, zračni pritisk 1022,6 mb, narašča, veter 4 km jugovzhodnik, vlaga 90-odst., dežja je padlo 6,7 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 1. februarja so se v Trstu rodili štirje otroci, umrlo pa je 14 oseb. UMRU SO: 73-letna Luigia Cah vd. Lissiak, 83-letna Ermida Volpi vd. Delise, 3 dni star Enrico Marassi, 89-letna Caterina Modrussan vd. Ottochian, 61-letni Giuseppe Regalati, 67-letni Fulvio Bizzotto, 81-letni Paimiro Petronio, 71-letna Maria Concetta Ruzzier por. Potocco, 77-letna Angela De Candia vd. La-tilla, 76-letni Paolo Steiner, 76-let-na Paolina Zorovich por. Tricarico, 64-letna Tosca Furlan vd. Bigi, 89-letni Giovanni Petronio, 70-letni Mario Seli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16, ure) All'Alabarda, Istrska ulica 7; de Lei-tenburg. Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo. Trg Garibaldi 4: Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 8; Chiari Cretti, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001): Pro-sek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 231-137): Milje. (teL 271-124). BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE . TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI IO m 30 101, 30 045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 692— Funt iteriing 1580,— švicarski frank 213,— Francoski frank 136,50 Nemška marka 250,25 Avitrijski šiling 33,90 Dinari debeli 40.— drobni 40,— MENJALNICA vse/i tujih valut Gledališča OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Operna sezona 1973-74 6, februarja, ob 20. uri bo premiera opere Pendereckega «Diavoli di Lon-dun», ki jo režira Margerita Wall-mann. Nastopili bodo Nelia T’Hezan, Anna Fonda, Gianna Jenco, Eleonora Jankovič, Mariarosa Carminati, Rose-marie de Rive, Mario Basiola, Carlo Cava, Piero Filippi, Nino Carta, Sergio Tedesco, Pier Francesco Poli, Dario Žerjal, Claudio Giombi, Ivan Sancin in Federico Davia, kot recitatorji pa Sergio Pieri, Boris Batic, Ezio Maria Biondi in Ronaldo Bonacchi. V operi bo nastopil tudi zbor krakovske TV pod vodstvom dirigenta Tadeusza Dobrzanskega. Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice. ROSSETTI Ob 20. uri Shakespeare: «Beneški trgovec». Režija Mario Scaccia. AVDITORIJ Ob 20. uri: Moretti «Cagliostro». LITERARNE SOBOTE Danes ob 17. uri bo v Rossettiju pater Daniel Berigan govoril o nenasilnosti v ZDA 1960 - 70. Kino La Cappella Underground 19.00—21.00 «Messico in rivolta» Paula Leduca (Reed: Mexico insurgente, 1972). Claudio Obregon in Lynn Tillet. Nazionale 15.00 «Un rebus per l'assassino». Richard Benjamin, Dyan (an-non, James Mason, Raquel VVelch. Barvni film. Excelsior 16.00—22.15 «La polizia sta a guardare». Barvni film. Igrajo Enrico Maria Salerno, Le J. Cobb in Jean Sorel. Grattacielo 16.00 «America 1929, sterminateli senza pietà». Igrata Barbara Hershey in David Caradine. Barvni film. Prepovedano miadini pod 18. letom. Fenice 15.00—22.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi, Paolo Turco, Ugo D’Alessio , Johrmy Dorelli in Anna Karina. Barvni film. Eden 15.30-18.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film. Ritz 16.00 «Il consigliori». V glavnih vlogah nastopata Tomas Milian in Martin Balsam. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «L'agente speciale Ma-chintosh». Igra Paul Newman. Barvni film. Capitol 16.30 «Lo chiamavano Trinità». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Cristallo 16.30 «Due contro la città». Igrata Alain Delon in Jean Gabin. Barvni film. Impero 16.30—22.00 «Le monache di Sant’Arcangelo». Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Giochi d'amore di un'aristocratica». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18, letom. Moderrio 16.00 «La lunga pista dèi lupi». Barvni film povzet po romanu Jacka Londona. Igrajo Doug McClaure, Angelica Ott, Roberto Blàhco iir'Harold Leipnitz. Vittorio Veneto 16.30 «La ragazza di via Condotti». Kriminalka. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «L’uccello migratore». Landò Buzzanca in Rossana Podestà. Barvni film. Abbazia 16.00 «La vita, a volte, è molto dura, vero Provvidenza?» I-gra Tomas Milian. Barvna kavbojka. Astra 16,00—21.45 «Mayerling». Igrata Omar Sharif in Catherine Da-neuve. Barvni film. Radio 16.00 «Il cacciatore solitario». Po romanu Jacka Londona. Igra Ron Ely. Barvni filrt). Ariston 15.00—21.00 Na sporedu bosta pustolovski film v barvah «Ercole centro della terra» in barvna risanka «Silvester's story». Šolske vesti Srednja šola Fran Levstik na Proseku priredi oddajo «Pokaži kaj znaš» v sredo, 6. t.m., ob 15.30 v šolskih prostorih., Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine. Prosveta Prosvetno društvo «France Prešeren» v Boljuncu vabi svoje člane in prijatelje na predvajanje enega najlepših slovenskih barvnih filmov «Cvetje v jeseni», ki bo jutri, 3. februarja ob 17. uri v srenjski hiši. Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin tržaška občine sklicuje svoj redni občni zbor v torek, 5. februarja 1974 ob 19. uri na sedežu konzorcija. Vabljeni! Izleti SPDT obvešča, da je še nekaj mest na razpolago v avtobusu za izlet na Krvavec. Prosimo vpisane za izlet, da poravnajo vpisnino do 12. ure danes pri g. Milič v Ul. Geppa 9. Odhod ob 6.30 izpred sodnijske palače — Foro Ulpiano. Mali oglasi IŠČEMO marljivega delavca ali vajenca za polaganje podov, moquette. ITALPLAST, Trg Ospedale 7. Prispevki Namesto cvetja na grob pok. Franca Rustje darujeta Justa in Miro Colja 5.000 lir za Kulturni dom Prosek • Kontovel. V isti namen darujeta Neda Cijak 4.000 lir ..i Danilo Štoka 1.000 lir. SOŽALJE Učitelji osnovne šole s celodnevnim poukom Domjo-Ricmanje izrekajo iskreno sožalje svoji kolegici Lidiji Straadovi ob izgubi ljube mame. PREDSTAVNIKI STRANK LEVOSREDINSKE KOALICIJE: Dežele naj konkretno sodelujejo pri izvajanju politike preosnov t Deželni finančni načrt naj bi zajel razdobje 1974-78 - Prednost pobudam za razvoj živinoreje, ljudskih gradenj in prometa Obvestilo Kmečke zveze lastnikom na Hudem letu Vodstvo «Golf kluba», ki uporablja na Hudem letu zemljišča, ki so last Lonjercev in Padričarjev, je te dni razposlalo lastnikom poštne položnice, s katerimi bi jim hotelo izplačati tudi za naprej smešno nizke najemnine, kot so jih plačevali prejšnja leta. Preteklo sredo so se v Vidmu se- « hkrati s tem pa pogojujejo razvoj «tali deželni predstavniki strank le- številnih drugih področij, vosredinske koalicije, da bi se dogovorili o smernicah za skorajšnje izvajanje političnih in programskih obveznosti sedanjega deželnega odbora, in sicer tudi v luči najnovej-®oga gospodarskega zastoja v državi. Srečanje, ki ga je vodil predsednik deželnega odbora Comelli, je trajalo ves dan. Udeležili so se ga deželni tajnik KD Tonutti, podtajnik Masutto in načelnik svetovalske skupine Del Gobbo, deželni tajnik PSI Tringale in načelnik socia-ustične svetovalske skupine Pitto-ni,_ deželni tajnik PSDI Bianchi in načelnik svetovalske skupine Lonza, deželni tajnik PRI Di Re in deželni odbornik Mauro, podpredsednik deželnega odbora De Carli ter odbornik za finance in za splošna vprašanja Coloni. . Kakor omenjeno, je srečanje trajalo^ ves dan. Predvsem je podal daljše poročilo o omenjenih vprašanjih predsednik deželnega odbora Co-ntelli. Sledilo je poročilo o deželnem načrtovanju, ki ga je podal podpredsednik De Carli, odbornik Co-Joni pa je orisal finančni položaj deželne uprave tudi v luči državnih Prispevkov in možnosti najemanja raznih posojil. Poročilom je sledila Živahna razprava. Ob zaključku zasedanja so izdali tiskovno poročilo, v katerem se med drugim poudarja, da so zastopniki KD, PSI, PSDI in PRI vzeli z zadovoljstvom na znanje, da so deželni organi pravočasno pristopili k Pripravi raznih načrtov za letošnje teto. Poleg tega so deželni orga-JJ1 sprožili vrsto gospodarskih in družbenih pobud, ki jih narekuje sedanji težavni trenutek. Glede odnosov med državo in deželami — Pravi nadalje poročilo — si mora deželna uprava prizadevati, da bi bila v prihodnje še v večji meri Prisotna pri regionalističnem gibanju v državi, tako da bi si zagotovila čedalje širše možnosti za izvajanje vloge, ki ji pripada v okviru demokratične države. Glavni cilj vseh teh prizadevanj mora biti v tem, da bodo dežele konkretno sodelovale pri izvajanju politike preosnov na vseh glavnih področjih družbenega življenja. Po pripravi deželnega proračuna za leto 1974 _ pravi nadalje poročilo — b0(jo morali pristojni organi pripraviti večletni finančni na-crt in preiti na načrtovanje po posameznih načrtih. Načrtovanje gospodarskih in družbenih pobud na daljšo dobo je namreč nujen korak za uskladitev deželnih dejavnosti z osnovnim družbeno - gospodarskim tn urbanističnim načrtom. K tem Prizadevanjem je treba hkrati pri-mgniti vse dejavnike v deželi. Predstavniki štirih strank so naglasili nujnost, naj bi petletni fi-bančni načrt velja za razdobje 1974-tako da bi zajel tudi letošnje le-J°- Vsi so se nadalje strinjali glede tega, naj bi deželni svet lahko razpravljal in odobril načrte že pred soncem letošnjega junija. Načrt bo dal prednost pobudam, ki se nanašajo na razvoj živinoreje, ljudskih gradenj in prometa. Omenjena pod-dročja imajo namreč poseben vpliv ba gibanje življenjskih stroškov, VESTI Z ONSTRAN MEJE Ker so že dolgo v teku pogajanja za višje najemnine, Kmečka zveza poziva vse prizadete, naj nikar ne inkasirajo prejetih poštnih položnic, ampak naj jih vrnejo Le tako ne bodo pokvarili skupne akcije za dosego pravičnih na jemnin. Tajništvo Kmečke zveze • Deželni odbornik za finance Coloni se je včeraj sestal z ravnatelji podružnic Banca d'Italia v Trstu (dr. Bertogna), Vidmu (dr. Giovanoni), Gorici (dr. Menato) in Pordenonu (dr. Cannato). Na srečanju so razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo kreditno poslovanje v naši deželi in se posebej o zaželenem razvoju Kmečkih in obrtnih posojilnic. iiimiHiiiiuiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiimmiiummiumniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiHiiiiiMimiii ODGOVORI NA VPRAŠANJA POSLANCA ŠKERKA Zagotovilo prosvetnega ministra glede slovenske šole pri Korošcih Pojasnilo glede proslave v liceju «F. Prešeren» Minister za javno vzgojo je te | tržaški kvesturi 26-letni Franco Ga-dni odgovoril na nekatera pisme-j sprotich iz Ul. Vigneti 22/4 in jim _ _____» • „ i.: ;;u «cdrv Hpinl Ha ip ircnihil samnkrps vrsto na vprašanja, ki mu jih je naslovil poslanec Albin škerk in ki se nanašajo na vprašanja slovenskega šolstva. Na pismo o položaju na slovenski osnovni šoli pri Koroščih in nujnosti dodelitve druge učne moči, je minister Malfatti odgovoril, da zdaj ni mogoče glede tega ukrepati, ker je že potekel dober del šolskega leta. Vsekakor pa, zagotavlja minister, da bodo zadevo upoštevali za prihodnje šolsko leto. Odgovor ministra nas lahko le na pol zadovoljuje, ker pač zagotavlja, da bo zadeva ugodno rešena v prihodnjem šolskem letu, toda z nekoliko dobre volje bi jo bili lahko rešili že v letošnjem šolskem letu. Šolske oblasti so bile namreč opozorjene takoj ob začet-Mi in prizadeti starši so odločno nastopili celo s stavko. Da se vsaj delno popravi krivica, je milj-ska občina pred kratkim namestila, na svoje stroške, učno moč za popoldanski dopolnilni pouk. Poslanec škerk je 22. maja lanskega leta pismeno opozoril ministra za javno vzgojo, da—ni bilo dovoljeno dijakom znanstvenega in klasičnega liceja povabiti znanega in zaslužnega prvoborca, osvoboditelja Genove, Toneta Ukmarja, na proslavo 28. obletnice osvoboditve. Zato je vprašal ministra, ali bo poslal ustrezna navodila šolskemu skrbniku. Minister je zdaj odgovoril, da ni imel za potrebno posredovati, ker šolski skrbnik ni prejel nobene prošnje, da bi Ukmarju dovolili udeležbo na zborovanju dijakov omenjene šole. Prijatelju je prodal «izgubljeni» samokres Pred dvema tednoma se je predstavil agentom letečega oddelka na 95.000-tonski tanker priplul v koprsko luko Predstavnika veleposlaništva ZDA v Beogradu pri predsedniku koprske občinske skupščine V koprsko luko je včeraj priplula tIoslej največja ladja od gradnje Pristanišča. Gre za 95-tisočtonski libijski tanker Burmahjet, ki je pribijal iz Sirije 65 tisoč ton nafte za "Jadžarsko. Ker je sposobnost ci-pCrn pod Serminom le za 20 tisoč .a, bodo preostalo gorivo pretovori na manjši tanker in ga odpe-ijali v Ploče. Luka v Pločah nam-b ni usposobljena za pristajanje iakerjev s tako veliko nosilnostjo. * * * . Predsednik koprske občinske skup-“Pihe je sprejel odpravnika poslov vbposlaništva ZDA v Beogradu Riharda Johnsona in generalnega bzula ZDA v Zagrebu Orme Wil-S(?na. Pogovarjali so se o doseda-Pjem razvoju Kopra in slovenske o-be in o perspektixnem razvoju te-ga območja. Predsednik koprske ob-!'aske skupščine je gostoma obraz-l0.žil tudi razna družbena dogaja-nia na Koprskem, pri čemer je poudaril značilnosti maloobmejnega Pometa in vlogo italijanske narod-hostne skupnosti. Ameriška pred-«tavnika sta si zatem ogledala ko-Prsko luko ter pogovarjala s pred-«lavniki te organizacije združene-8a dela. • • » V koprskem preiskovalnem zaporu «ta nevarna vlomilca 31-letni fino-bhanik Igor Dobnikar iz Ljublja-2e in 33-letni mehanik z Jesenic yanc Mesojedec. Prijeli so ju po sltupni akciji kriminalistov vseh u-Prav javne varnosti v Sloveniji. Dob-Pjkar in Mesojedec imata na vesti vl°m v poštno poslopje v Štanjelu, Padalje v pisarno Zavoda za pogo-b^danje Krasa in v Market v Lo-?vah. Povsod sta si prisvojila več-|e vsote denarja in razne predme-r*' Ponarejala sta tudi potne listine ln„ Prometna dovoljenja. Hkrati z Pjinsa so prijeli tudi 32-letnega Ja- neza Rebernika in 33-letnega Dragana Božoviča, ob iz Ljubljane. 0-sumljena sta, da sta Dobnikarju in Mesojedcu pomagala pri storjenih kaznivih dejanjih in pri razpečevanju ukradenega blaga. dejal, da je izgubil samokres vrste «gun» kalibra 6 mm in 100 nabojev. Dodal je, da je samokres kupil v orožarni pri postaji, nakar je sedel na klop v bližnjem vrtu. Ko pa je odšel, je pozabil na zavojček, v katerem so bili samokres in naboji. Že nekaj ur pozneje pa se je spet predstavil agentom in jim, ne da bi ga sploh kaj vprašali, priznal, da se je popolnoma zlagal. Samokres je kupil po naročilu prijatelja Roberta Miraza iz Ul. Caprin 6. Mi-raz mu je tudi svetoval, naj raz-trže potrdilo, ki so mu ga izročili v orožarni in ki bi ga moral izročiti rajonskemu komisariatu. Pozneje pa se je zbal, da ne bi Miraz lahko uporabil samokres v nepoštene namene in da bi obtožili njega samega. Zato je agentom vse priznal. Včeraj so prijatelja prijavili sodišču: Miraz se bo moral zagovarjati zaradi nedovoljene posesti strelnega orožja, Gasprotich pa nezakonite prodaje orožja. Oba bosta čakala proces na svobodi. Nesreča šoferja v novem pristanišču Prejšnjo noč se je hudo poškodoval 27-letni šofer Mauro Cecchi iz Livorna. Bilo je že pozno čez polnoč, ko se je Cecchi z drugimi šoferji vrnil v novo pristanišče potem, ko so obredli vrsto gostiln ob nabrežju. Kaže. da ga je imel precej pod kapo in ko je skušal stopiti v tovornjak, da bi prespal v kabini, je nerodno padel na tla in se udaril v glavo. Nezavestnega in okrvavljenega so odkrili precej časa pozneje in so ga odpeljali v bolnišnico, tu so ga sprejeli v oddelek za oživljanje, kjer so mu ugotovili poškodbe lobanjskih kosti. Zdravniki se si pridržali prognozo. GORIŠKO GOSPODARSTVO V DECEMBRU Zaradi podražitve surovin ežave v tekstilni industriji Preveč odsotnosti na delu v kovinarski industriji Položaj v goriški industriji v preteklem decembru je bil precej negotov zaradi pomanjkanja gorilnega olja. Pristojni urad trgovinske zbornice pa je ugotovil, da vkljub težavam pri preskrbi z gorivom, kar je bilo zlasti očitno pri podjetjih novejšega datuma, kriza ni dobila večjega obsega, kakor ponekod v sosednjih pokrajinah in je ostala v znosnih mejah. Nedvomno je velika podražitev petrolejskih proizvodov, ki so osnovna prvina za delovanje raznih podjetij, imela svoj vpliv in odmev pri proizvodnih cenah, kar je potem vplivalo negativno na sploš no gospodarstvo. Na kovinarskem področju so v začetku meseca decembra zaključili preustroj celotne delovne sile v sedem kategorij. Vendar pa smo še vedno imeli številne odsotnosti dela. V tekstilni industriji, ki je sicer premostila hudo krizo, ki jo je zajela leta 1972, imajo sedaj opravka z velikim povišanjem proizvodnih stroškov zaradi podražitve surovin in prevelike odsotnosti delavcev na delu. še vedno je v ospredju javnega zanimanja tudi problem onesnaženja ozračja in okolja, ki ga povzroča tekstilna tovarna Bustese v Podgori. Kot smo že pisali, gre za onesnaženje v oddelku «fiocco», kjer so morali zmanjšati obseg proizvodnje. Vendar pa je vodstvo to varne zagotovilo, da ne bodo zmanjšali števila zaposlenih, ki jih je sedaj v tem oddelku nad 200. Večletna polemika okrog tega problema se je zaključila tako, da je vodstvo tovarne zagotovilo ureditev zaščitnih in depuracijskih naprav, ki naj bi do junija letos zmanjšale onesnaženje na 50 odst. in do konca leta za 85 do 95 odst. sedanjega obsega. Vzporedno s tem ndi bi rešili tudi problem onesnaženj« vode v Soči, ki ga tudi povzročajo pomanjkljive zaščitne naprave te tovarne. S tem v zvezi je sodna oblast lansko jesen obsodila nekatere člane vodstva tovarne, ki je bila tako prisiljena spreieti resne ukrepe za izboljša nje delovnih in splošnih ambien-talnjh razmer in delovnih pogojev tej tovarni. I. M. prava o uvedbi posebnih pristojbin (prelevmanov) na blago proste cone. Tatiča so zasačili kmalu po tatvini Zaradi tatvine v obtežilnih okol-nostih se bosta morala zagovarjati pred tržaškimi sodniki jugoslovanska državljana Radomir Ivič, star 22 let, in Štefan Miškovič, star 47 let. Prejšnjega 15. januarja malo pred poldnevom so ju agenti policijske izvidnice opazili v baru v Ul. G. Gozzi. Pri sebi sta imela najlonsko vrečico, iz katere je molel avtomobilski radijski sprejemnik. Agenti so pregledali vrečico in našli še fotoaparat in lovski nož. Ugotovili so, da sta ukradla te in druge predmete isto noč iz raznih avtov, ki so bili parkirani v Miljah. iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiniiMiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiii TUDI NA OPČINAH PODZEMSKI PREHOD ■iižfciii im'-'?# .:. Pred dnevi so začeli pri Obelisku na Opčinah graditi podzemski prehod za pešce pod državno cesto. Pobudo za to je dala zavarovalna družba RAS, ki je tudi lastnica novega hotela «Obelisco», prehod pa gradi podjetje SOFIAS, ki je last te družbe; RAS bo pre vzela tudi finančno breme za grad njo prehoda, ki bo služil pred vsem hotelskim gostom. Zaradi ostrega ovinka je na tistem kra ju cesta povsem nepregledna in je prečkanje zelo nevarno. Delo bo predvidoma trajalo dva meseca, verjetno pa se bo zavleklo še dalj. Ves ta čas bo po cesti ' enosmeren promet, ki ga u-rejajo z zasilnimi semaforskimi napravami. Na sliki: delavci kopljejo ja rek v katerem bodo zgradili pre t hod. V ponedeljek popoldne obèinska seja v Gorici V -oonedeljek ob 15. uri se v Gorici sestane občinski svet. Na dnevnjem redu je 'razprava o komunistični interpelaciji glede položaja v kovinarskem podjetju SAFOG. Občinski odbor bo nato poročal o sklepih, ki jih je sprejel na podlagi loooblastila občinskega sveta in med katerimi naj omenimo rušenje zgradbe št. 7 v Mazzinijevi ulici, da bi pridobili prostor za razširitev higienskega urada. Svetovalci bodo odobrili več sejnih sklepov, ki se nanašajo na javno vzgojo, koncertno sezono, finansiranje iz deželnih zakonov za vodovod itd. V, zvezi z izgradnjo plavalnega bazena bodo določili podjetje, ki bo zgradilo čistilno in ogrevalno napravo. Na dnevnem redu je tudi raz- Kolcsarski izlet julri v Šianrirežu štandreški mladinci upajo, da bo jutrišnje vreme ugodno, saj mladinski krožek, ki deluje v okviru prosvetnega društva «Oton Župančič», organizira za jutri popoldan kolesarski izlet iz Štandreža v Rubije. Za zanimivo pobudo se je največ ogreval vodja štandreškega krožka Diego Marvin, ki ima v načrtih še podobne izlete, posebno spomladi, ko bo vreme lepše. Udeleženci izleta naj se jutri popoldan zberejo ob 14. uri na trgu v Štandrežu. Ob povratku v Štandrež se bodo izletniki udeležili zabavnega večera v društvenem sedežu. V primeru slabega vremena izlet odpade, mladinci pa se bodo kljub temu zbrali na sedežu društva za rekreacijski popoldan. Mladi doberdobski smučarji jutri v Kanalski dolini Doberdobski smučarji bodo odšli v nedeljo v Trbiž, da se pripravijo na medobčinske tekme, ki bodo naslednji teden. S šolskim avtobusom se bodo v zgodnjih jutranjih urah odpeljali na kolodvor v Tržič, od koder se bodo z vlakom odpeljali v Kanalsko dolino. Naslednji teden, in sicer 11. februarja bodo v Trbižu občinske mladinske sodelovali PRETEKLI TEDEN NA GORIŠKEM Uspelo gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane Nastopilo je v Gorici, Doberdobu in Sovodnjah z igro Tigrček Peter V okviru predstav, ki jih prireja Stalno slovensko gledališče iz Trsta tudi na Goriškem, je v tem tednu gostovalo v Gorici in na podeželju Lutkovno gledališče iz Ljubljane mladinsko predstavo «Tigrček Peter». Delo je napisala Hama Janu szewska, ki je znana mladinska pisateljica. Prva predstava je bila v ponedeljek popoldne v Katoliškem domu Gorici ter je bila namenjena otrokom iz- Gorice in bližnje slovenske okolice. V torek popoldne so gostje nastopili z istim delom v župnijski dvorani v Doberdobu, zvečer istega dne pa še v Kulturnem domu v So vodnjah. Pri vseh treh prireditvah so bile predstave deležne lepega obiska in so se ob mojstrskem podajanju lutkovne igre zabavali ne samo otroci, ampak tudi njihovi spremljevalci. Take lutkovne predstave so za igre, na katerih bodo I Goriško prava redkost, saj smo ime-tudi mladi smučarji iz li priliko gledati le tu pa tam kakš-Doberdoba. 1 no amatersko lutkovno predstavo nilllllilllliuilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllliiiiliiiiillllliilliilliilllillllllilllllllllllllllllllltlllllllllllllllllillllivillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillll Razširjen otroški vrtec v Doberdobu Z včerajšnjim dnem je v Dober- ............................. dobu pričel redno delovati tudi drugi oddelek otroškega vrtca. Pred dnevi so namreč poslopje razširili, tako da je v njem prostora za dva oddelka. Skupno je sedaj v vrtcu 53 otrok. Večji del jih je iz Doberdoba, preostale pa vsako jutri s šolskim avtobusom pripeljejo iz vasi in zaselkov. Občinska uprava pri-čakuje, da bodo poslej vpisali v vrtec svoje otroke tudi tisti redki posamezniki, ki tega še niso opravili. Pričakovati je, da bodo starši pripravljeni na majhno žrtev in da bodo otroke pripeljali do ceste, kjer pelje šolski avtobus. Vrtec ima tudi novo opremo, edino, kar mu še primanjkuje, so naprave za igranje v prostorih vrtca in na vrtu. Občinska uprava se je pri deželi pozanimala, da bi jih mogla dobiti čimprej, vendar za sedaj še brez uspeha. Z razširitvijo vrtca je bila spopolnjena velika vrzel ter je občinska uprava sedaj lahko zadovoljna, kako je uredila vprašanja otroškega varstva. Delavci tržiške ladjedelnice so te dni nadaljevali z večurnimi stavkami iz protesta zaradi še nedoseženega dopolnilnega sporazuma, v katerem delavci zahtevajo svoje pravice. V četrtek je bila veličastna manifestacija po mestnih ulicah, na kateri so sodelovali vsi delavci tržiškega «Italcantieri». Nad 6.000 uslužbencev je manifestiralo dve uri v Tržiču. Med sprevodom so delavci razdeljevali po trgovinah in pešcem letake s katerimi so hoteli seznaniti javnost o svojih lllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllll■IIIIIIMIIIIII>IIIH>*(">■>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII||||||||||||||||1ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||M||||||||||||mlllllllllllllllllllll■ STAVKE V «ITALCANTIERI» SE NADALJUJEJO Vodstvo ladjedelnice naj čimprej reši vrsto še odprtih vprašanj V četrtek veličasten sprevod po mestnih ulicah ljubitelja te zvrsti mladinskih predstav Masiča, ki je pred precej leti nastopil s svojimi «igralci» tudi v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu v Gorici, oziroma v Gregorčičevi dvoranici. Dogodivščine malega «Tigrčka Petra», ki nikakor ni mogel zbrati dovolj poguma, da bi se uveljavil pri drugih tigrčkih ter je šele ob materini bolezni zbral toliko korajže, da je premagal strah pred temo, netopirji, avtomobili in konji ter šel sam materi po zdravila, so pritegnile pozornost drobnega občinstva, ki je živo sledilo poteku igre, do konca, ko Petrček najde pogum in upoštevanje svojih tovarišev. Uspeh teh prireditev kaže, da je bila zamisel lutkovnih predstav pravilna in bi želeli še takih gostovanj umetnikov iz Ljubljane. I. M. Predavan/*: o pesniku Pablu Nerudi Kulturni krožek «n Punto» iz Tržiča priredi jutri, 3. t.m. v dvorani «Palazzetto Veneto» ob 11. uri predavanje v spomin pesnika Pabla Neruda. O čilskem umetniku bo govoril prof. Silvio Competa. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ljudski oder JAKA ŠTOKA MUTASTI MUZIKANT In NE KLIČI VRAGA (enodejanki) Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: URBAN KODER Besedilo pesmi: ERVIN FRITZ Korepetitor: IGNACIJ OTA Režija: ADRIJAN RUSTJA Danes, 2. februarja ob 20.15 v župnijski dvorani v štandrežu Jutri, 3. februarja ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. VESTI Z ONKRAJ MEJE Ustanavljanje področne skupnosti za varstvo okolja na Goriškem V Novi Gorici okrogla miza o varstvu okolja v sodobni družbi Kar zadeva okolje spadajo severnoprimorske občine med najmanj onesnažene oziroma ogrožene v Sloveniji. Zlasti velja to za tolminsko občino, kjer so tudi s primerno občinsko politiko odločno zavarovali staro tipično arhitekturo, predvsem še na območju od Trente do Kobarida. Toda bila bi čista iluzija, če bi menili, da ni nobene nevarnosti za onesnaženje okolja v prihodnosti. Ljudje smo vsi u-smerjeni k _ napredku in zato menimo, da slednjega prinašajo predvsem industrija in drugi gospodarski obrati. Ob tem pa ne razmišljamo dovolj, da bi morali hkrati posvečati potrebne napore tudi o-kolju, predvsem zraku, vodam in hrupu, ki so za naše življenje in bivanje pač velikega pomena. Spričo takih spoznanj je skupina javnih delavcev v Novi Gorici v odprtem pismu objavljenem v zadnji številki družboslovne revije «Srečanja» predlagala, naj bi čimprej ustanovili področno Skupnost za varstvo okolja na območjih Tolminske. Vipavske doline in Krasa. Takšne skupnosti drugod v Sloveniji, denimo na obalnem področju, že delujejo. Pismo so podpisali predsednik sveta za prosveto in kulturo skupščine novogoriške občine ing. Lucijan Vuga, turistični delavec Sergij Koglot iz podjetja «Avtopromet», tajnik Goriške turistične zveze Angelo Nemec, kmetijski inženir Miroslav Jug, nadalje odbornik novogoriške občine ing. Hilarij Kosta ter ravnatelj osnovne šole v Solkanu Pgter Žigon. Po tem pozivu je bila v Novi Gorici pod okriljem revije «Srečanja» okrogla miza o temi «Varstvo okolja v sodobni družbi». Ude ležba je bila zelo številna in je presegla pričakovanja. Med udeleženci so bili tudi zvezni poslanec magister Viktor Klanjšček, tolminski župan ing. Ferdo Papič, poslanec v slovenskem parlamentu dr. Edmond Kovačič, ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici prof. Emil Smole in drugi. V dolgi in poglobljeni razpravi so govorili predvsem o razmerah na Tolminskem, v Vipavski dolini in na Krasu, kar zadeva okolje in njegove zaščito. Govorili so o zavarovanju reke Soče (kar zadeva njeno čistočo), preskrbi s pitno vodo, zaščiti pokrajine in njenih znamenitosti, zaščiti gozdov (na primer Trnovskega, , ki ga vsako leto obišče na desettisoče turistov in drugih gostov), problemih industrijskih odpadkov in o raznih drugih vprašanjih. Vsi prisotni so opozarjali, da je tudi na širšem Goriškem skrajni čas za ukrepe, da bi okolje ohranili čisto in neokrnjeno. Navedli so, da je denimo voda v Vipavski dolini ponekod že neprimerna za uživanje in jo morajo redno čistiti, medtem ko so na Tolminskem pitne vode še čiste. Ko so obravnavali reko Sočo so seveda omenili tudi znane dileme glede gradnje hidroelektrarne Kobarid. Zelo pomembno je spoznanje, da zaščita okolja ne more biti le stvar ljubiteljstva, to je tistih idealistov, ki imajo radi naravo in njene vrednote ter se zavedajo, da je čista narava eden temeljnih pogojev za zdravje in dobro počutje ljudi v tem mrzličnem času, ki ga živimo Zaradi tega so v Novi Gorici opozorili, da morajo pri zaščiti okolja tesno sodelovati tudi odsamezni strokovnjaki oziri ma strokovpe organizacije. Samo s sodelovanjem vseh bomo namreč lahko zagotavljali nadaljnji gospodarski napredek, hkrati pa v na j več ji mogoči meri zaščitili naravo oziroma naše okolje. Temu cilju bo služil tudi nov zakon o varstvu okolja, ki ga pripravlja osrednji jugoslovanski parlament v Beogradu ter ga je med razpravo v Novi Gorici obrazložil zvezni poslanec magister Viktor Klanjšček iz Tolmina. Pomemben prispevek k skupnim naporom vseh za zavarovanje okolja je dala tovarna «Salonit» v Anhovem, ki bo ob zgraditvi nove cementarne ob Soči zgradila tudi posebne naprave, da novi obrati ne bodo o-nesnaževali te naše alpske reke. Po vsem tem bi morale sedaj družbeno - politične organizacije, občinske skupščine in medobčinski svet občin za severno Primorsko imenovati iniciativni odbor — za kar se zavzemajo tudi podpisniki omenjenega poziva — ki bi ootem pripravil ustanovitev področne Skupnosti za varstvo okolja na območjih Tolminske, Vipavske doline in Krasa. V torek v Verdiju: «Beneški trgovec» V četrti abonmajski predstavi, ki jo organizira ustanova za kulturne prireditve (EMAC) bo v torek, 5. februarja v Verdijevem gledališču predstavitev «Beneškega trgovca» WUliama Shakespeara. Gledališko delo, ki se bo pričelo ob 20. uri, je režiral Mario Scaccia, ki je obe nem tudi eden od glavnih igralcev poleg Gfanne Giacchetto, Gianfranca Ombeuna in Carle MaceVoni. Sedeži se lahko rezervirajo pri tu.istični agenciji Appiari na Koi zu Italija. zahtevah, ki so povsem upravičene. V letaku zahtevajo delavci večjo državno podporo, da bi se «Italcantieri» in vse podobne ladjedelnice v Italiji izkopale iz krize, ki že več časa tare ta delovni sektor. Poleg tega delavci zahtevajo naj se vodstvo tovarne drži tedenskega ur nika, ki predvideva 40 ur dela, ki ga je vodstvo že sprejelo ob podpisu državne delovne pogodbe. Z u-vodstvo tovarne drži tedenskega ur-vedbo 40 delovnih ur na teden bi tovarna sprejela v službo še številne druge, trenutno nezaposlene delavce. V letaku je govor tudi o pu-blicizaciji javnih prevozov, ki naj bi bili za potrebe delavcev brezplačni in ojačeni ter o delavskem zdravstvu, ki je bilo posebno v tej delavski stroki precej zanemarje no Poleg teh zelo važnih vprašanj zahtevajo uslužbenci tržiške ladjedelnice reševanje še nekaterih točk, posebno kar se tiče mesečne mezde in dopustov. Po mnenju tovarniškega sveta bodo uslužbenci tržiške tovarne stavkali dokler ne bo vodstvo «Italcantieri» upoštevalo njihovih zahtev. Izleti Slovensko planinsko društvo Gorica organizira jutri, 3. februarja 5. letošnji pohod v akciji «planinstvo in š))ort za vsakogar», in sicer v Rožno dolino, Volčjo drago, Vogrsko, na Staro goro ter nazaj v Rožno dolino. Zbirališče ob 10.30 pri postajališču na jugoslovanski strani mejnega prehoda Rdeče hiše. Odhod avtobusa ob 10.49. V primeru slabega vremena izlet od pade. Ob priložnosti (etošnjega pusta organizira pokrajinski Enal v dneh 23. in 24. februarja izlet v Beljak. Od hod v soboto ob 8.30 ter prenočišče v Hotelu Post v Beljaku. V popoldan skih urah si bodo izletniki ogledali znano pustno parado «Villacher Fa sching». s Za vpisovanje in podrobnejša pojas nila se je treba obrniti na Orad Enal, Verdijev korzo 115. PD «ŠTANDREŽ» Dramski odsek uprizori jutri, v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah Molièrovo komedijo ZDRAVNIK PO SILI Režija: ALEKSU PREGARC Šolske vesti šolsko skrbništvo obvešča, da i-majo na oglasni deski javljene premestitve učiteljev v staležu za šolsko leto 1974-75. Kino Goriva VERDI 15.30—21.00 «Lucky man». M. Mcdowell. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.00—21.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». Igra R. Moore. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45—22.00 «Amazzoni (donne d'amore e di guerra)». P. Tedesco in L. Lowe. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 16.30—21.30 «Tecnica di un amore». J. Agren in E. Shune. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Storia di karaté, pugni e fagioli». D. Read in F. Sancho. Barvni film. Iršič AZZURRO 17.30—22.00 «Un uomo e una donna». Barvni film. EXCELSIOR 16.OO—22.00 «Panico a Nedli Park». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Il terrore vi^ ne dalla pioggia». Barvni film. Nora Conca SOCA «Skrivnost črne rokavice», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00 SVOBODA «Rdeči baron», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Lovci na izsiljevalce», angleški barvni film ob 19 30. RENČE «Umor na dopustu», italijanski barvni film ob 19.30. PRVACINA Prosto . DEŽURNA LEKARNA V GORRI Dane'. *’»*, lup m o- nnči te rlp/urna lekarna D'Udine. Trg sv. Frančiška, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ve« dan m iHinočt je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ulica Romana, tel. 40497, Hudo prizadeti naznanjamo, da je preminila ERMINIJA SORČ vd. ŠTRUKELJ Pogreb oo danes, 2. februarja ob 9.30 iz kapelice klinike Villa San Giusto. Žalujoči hčeri Lidija in Franka ter drugo sorodstvo Gorica, 2. februarja 1974 NEKAJ O VZROKIH HUNTINE ZMAGE V ČILU Začasna zmaga buržoazije še ni poraz socializma Kakšni so bili odnosi in stališča znotraj koalicije Ljudske enotnosti (Unilad Popolar) - Kako organizirati odpor proti fašizmu v sami deželi - Oblike borbe vse do oboroženega spopada Mnogi, ki so sledili čilskim dogodkom, so se pogosto vprašali, zakaj neki čilska levica ni nudila bolj organiziranega in doslednega odpora nosilcem čilske kontrarevolucije, vojaški hunti in njenim zaveznikom. To vprašanje je bilo ob priložnosti postavljeno tudi skupini voditeljev čilske Socialistične partije. ki so nanje odgovorili kot sledi: Pomanjkljivosti, ki so jih bili zakrivili vodilni kadri, in pa pomanjkanje enotnega strateškega načrta sta privedla do tega, da so delavci, edini, ki bi se lahko učinkovito postavili po robu oboroženemu napadu vojske, da so torej ti delavci v usodnem trenutku ostali brez orožja. Vrhu tega je bilo napačno in škodljivo dokaj razširjeno mnenje, da so v okviru oboroženih huntinih sil obstajali nesporazumi in nasprotujoča si mnenja, kar naj bi tudi predstavljajo določeno alternativno revolucionarno silo, a vse to se je verovalo celo do zadnjega trenutka, vse do 11. septembra. Spričo tega je vodstvo socialistične partije, da bi preprečilo še večji pokol od onega, ki mu je bil svet priča, zaukazalo svojim aktivistom in delavcem, naj pristopijo k množičnemu taktičnemu umiku. Vprašanje: Kakšna je bila v trenutku puča politična situacija v strankah, ki so sestavljcde Ljudsko enotnost? Vse te stranke — se je glasil odgovor — so se zavedale, da je treba braniti vlado in jo polno podpreti, to je bilo izven vsakega dvoma. Vsem je bilo popolnoma jasno, da je treba ohraniti enotnost in preprečiti razcep v vrstah delavstva. Od svoje strani je Socialistična partija še naprej ostala na stališču, da bo čilska pot legalnega uveljavljanja socialističnih družbenih odnosov prej ali slej morala privesti do oboroženega spopada s čilsko buržoazijo, kakor tudi, da se ji bo ta postavila po robu z vsemi sredstvi, podprta od ameriškega imperializma. To tezo je kasneje sprejela tudi demokristjan-ska levica. Socialistična stranka je menila, da vlada in Ljudska enotnost (Unitad Popular) razpolagata z zadostno potencialno podporo — kar so dokazale marčevske volitve — da bi se uprli buržoaznim silam in da bi vse bilo, MiimfimiiHiiuiiiiiiNiiiiiHiiinMMiiiiHiniiitminiif NA FILMSKIH PLATNIH Michael Crichton: «WEST WORLD» Michael Crichton, znanstvenik in znanstvenofantastični pisatelj (njegova je knjiga ed vojno ne po njej pa Srbija m imela to varne traktorjev. A že leta 1972 jih je republika izdelala več kot 15.000 Povečanje industrijske proizvodnje so spremljal* tudi integracijski procesi. Prvega leta prejšnje ga desetletja Je bilo v repu bliki 1025 industrijskih pod Prabangu pa po 500 policistov in po dve četi vojakov. 2e pozimi, ko so letala dovažala v mesti oddelke policistov in vojakov iz vrst domoljubne fronte, je bilo slišati obtožbe o stalnih provokacijah proti kitajskim in sovjetskim pilotom, ki so upravljali trans{>ortna letala. Pripadniki Patet Laa pa so se naposled le razporedili v teh dveh mestih, da bi se pridružili mešanim varnostnim silam, ki naj bi pomagale neposredno uresničiti določila mirovne pogodbe. Predstavniki Patet Laa zdaj obtožujejo vientiansko stran, da ovira pripadnike domoljubne fronte pri opravljanju dolžnosti v »nevtraliziranih« mestih Vientianu in Luang Prabangu. Nasprotniki pa trdijo, da je njihova dolžnost jetij. Največ de,ovnih organi zacij (25,4%) je imelo več kot 2000 zaposimih Deset let pozneje pa je bilo povsem drugače- eta 1971 je .mela srbi't 890 industrij skih podjetij med katerimi so prav tako prevladovale de lovne organizacije z več kot 2000 dela v-', njihovo število pa se je v primerjavi z letom 1961 preče’ povečalo (dobrih 43 % skupnega števila pod jetij). Podatki o industriji Srbije tudi kažejo da se Je industrijsk- proizvodni trak v republiki leta 1968 obogatil za več ko 1800 novih izdel kov, lam p-- celo za 2800. De lovne organizacije so opusti le izdelavo mnogih zastarelih izdelkov m se prilagodile za htevaro kupcev. skrbeti samo za varnost delegacije domoljubne fronte, ne pa tudi za varnost mest kot takih. Poleg tega so se okrog taborišč vojakov in varnostnih sil Patet Laa razmestile vientianske vojaške enote, ki sicer zasedajo vse prevladujoče položaje okrog Luang Prabanga in Vientiana. Poročajo tudi o vedno številnejših provokacijah proti pri. padnikom domoljubne fronte in o stalnih izvidniških poletih nad ozemljem, ki je v rokah Patet Laa. Uradna publikacija predstavništva domoljubne fronte v DR Vietnamu je objavila, da so odkrili podtalne priprave za nov državni udar v Laosu. Namen zarote je vreči princa Suvano Pumo in s tem onemogočiti izpolnitev pogod be o vzpostavitvi koalicijske vlade nacionalne enotnosti Kakor trdijo, so v priprave na novi državni udar vplete ne ZDA kakor tudi Tajska, od koder je v lanskem avgustu prišel bivši laoški letalski ge nera! Tao Ma, vodja neuspelega upora proti princu Suvani Pumi. V potrditev informacij o pripravljanju novega državnega udara med drugim navajajo, da so na letališču Vataj pri Vientianu, kjer je bilo že lani središče izjalovljenega udara, razporejena volaška letala »TE-28«. Očitno je, da se še malo ni izpolnilo lansko upanje, da bo v »kraljevini milijon slonov« po desetletju državljanske vojne naposled zavladal mir. Za zdaj sicer ni odkritih vojaških spopadov med desni čarji in levo usmerjenimi domoljubnimi silami toda položaj je eksploziven in že iskra bi zadostovala da bi spet izbruhnil požar katerega posledice ie težko napovedati. Medtem pa oba princa. Su vana Puma m Sufanuvong trdno držita položaje na čelu dveh do včeraj vojskujočih se taborov Suvana Puma za zdaj uspešno kljubuje nasprotnikom nacionalne spra ve v lastnih vrstah, medtem ko Sufanuvong še vedno sedi v mestecu Sam Neu, v severovzhodnem Laosu, na ozemlju, ki je v rokah osvobodil nih sil. Tam bo ostal toliko časa, dokler v Vientianu ne bodo nastale razmere ki mu bodo zagotavljale varnost in normalno sodelovanje s polbratom Suvano Pumo v okvi ru koalicijske vlade Al) in kdaj bo do lega prišlo, pa Je težko reči. t 2IKA LAZAREVIČ Dokazi o rasti Publikacija »Gospodarski in družbeni razvoj SR Srbije 1947—1972«, gradivo ob sedmem kongresu ZK Srbije BEOGRAD, 31 jan. (Tanjug) Republiški zavod za statistiko Srbije je na pobudo odbora za pripravo VII kongresa ZK Srbije izdal publikacijo »Gospodarski in družbeni razvoj SR Srbije 1947—1972«. Ta knjiga naj bi predvsem rabila kot del gradiva, namenjenega članstvu, organizacijam ZK in delegatom pri pripravah za VII. kongres ZKS, njena namembnost pa je seveda še širša. Vsakič polna dvorana Jugoslovansko dramsko pozorište v Beogradu je našlo pot do občinstva — O krizi se sploh ne pogovarjajo, kljub zares nizkim prejemkom igralcev OD NAŠE BEOGRAJSKE DOPISNICE Gradnja je na pragu Cesto na Bernardin bodo začeli graditi februarja — Velikan bo manjši KOPER, 30. jan. — Vrata za začetek gradenj na Ber-nardinu so končno odprta. V ladjedelnici pravijo, da se bodo preselili v Izolo do konca aprila. Cesto med Piranom in Portorožem bodo začeli graditi konec februarja, končali pa jo bodo do julija. Peljala bo od Valete do Belega križa po sedanji povezavi, široka bo sedem m, odšteli pa bodo zanjo 29 milijonov že zbranih sredstev. V samem središču, ki je povezano s to cesto — saj brez nje ne morejo začeti gradnje hotelov — pa bodo začeli delati julija. Turistični velikan sicer ne bo tako velik, kot so sprva načrtovali: 1550 ležišč namesto 2500, Bernardin pa bodo dogradili maja 1976. Počasno vplačilo posojila Za progo Beograd—Bar in luko Bar manjka še 67 milijonov dinarjev BEOGRAD, 31. jan. (Tanjug) — Celotna vsota razpisanega posojila za progo Beograd — Bar in luko Bar, dobrih 900 milijonov dinarjev, bi morala biti vplačana najkasneje do 30. septembra 1973. Del vpisnikov posojila, med njimi tiste delovne organizacije, ki so vpisale največje zneske, še niso plačali svojih obveznosti in zaradi tega je rok za plačilo preložen do 31. marca letos. Od skupnega zneska 922,4 milijona dinarjev je bilo do 21. januarja letos vplačanih 855,3 milijona dinarjev, z deviznimi vplačili pa 858,7 milijona dinarjev. Do polnega zneska posojila manjka še plačilo 67 milijonov dinarjev. i »Kriza gledališča« — to je izraz, ki smo si ga že zdavnaj izmislili za napol prazne dvorane, manjši dohodek gledaliških hiš in izgubljanje občinstva. Pravijo, da je problem navzoč povsod — v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu ... Nekateri so vzroke iskali na vzporednem tiru — v konkurenčni televiziji, športu in lahki zabavi. Drugi so razmišljali o resničnih umetniških vrednostih, ki nikoli niso izgubile svojih ljubiteljev, celo takrat ne, ko so ljudje morali daleč potovati, da bi jih videli, in ne samo od svojega naslanjača do tople gledališke dvorane. Tako so prišli do samih gledališč in gledaliških delavcev, do njihove usmeritve in repertoarja, ki ga ponujajo. Z drugimi besedami, pot do odgovora na vprašanje, zakaj jih občinstvo noče, je zelo enostavna — zato, ker jim ne dajejo tistega, kar želi. To pa niso, če smo iskreni in če se ne skrivamo za lažnimi zidovi, slabša kakovost in predstave za tako imenovani nižji okus. Morda ravno narobe. Nekatera gledališča so našla svojo pot vsaj do občinstva, če že ne do finančnih sredstev. Tujec in nepoznavalec večernega življenja v Beogradu bo morda začuden obstal pred lepim poslopjem, kjer je zbrana množica ljudi. Če bo vprašal, mu bodo pojasnili, da je to gledališče — Jugo-slovensko dramsko pozorište — ter da ne gre za nikakršen izjemen dogodek, premiero ali gostovanje, ampak za stalno večerno predstavo v gledališču. Ti povsem navadni ljudje brez slovesnega pompa in svečanih oblek pa so samo zvesti ljubitelji odra in dramske besede. To je iskreno občinstvo, ki ne plačuje dolga nobenemu snobizmu, dotira občinstvo članom kluba prijateljev, to je delovnim to je občinstvo, ki nima želja, da bi ga opazili. To ni izključno gledališka »avantgarda«, ki polni sedeže »Ateljeja 212«. ali ozki krog strastnih privržencev opernega, baletnega in koncertnega odra Narodnega gledališča (To gledališče Je sicer krizo rešilo po zaslugi delovnih organizacij in glasbene mladine, članov svoje gledališke komune.) Kaj jih priteguje? Na krat- ko rečeno, izbran in pisan repertoar — od Molièrovega in Nušičevega smeha do klasične Hamletove besede, Zločina in kazni, dramatizacije romana Komu zvoni. Tramvaja Poželenje, do Tarelkino-ve smrti itn. Tako v eni sezoni Jugoslovensko dramsko pozorište na svojih dveh odrih pripravi približno 500 predstav, občinstvo pa dobi približno deset premier. Vsa ka izmed njih je nov izziv, še eno preverjanje gledalcev, ki jih željno pričakujejo. Razprodane predstave Odkar so 19. decembra 1969 odprli nov oder, »Teater Bojana Stupice«, je gledališče razširilo svojo dejavnost in postalo še bolj prisotno v kulturnem življenju Beograda. Predstave so povprečno obiskane 90 do 100-odstotno, gledalci pa se odločijo za tisto, kar jih zanima. Dejstvo, da imajo predstavo s 40 ponovitvami za neuspeh, samo govori o izbiri repertoarja oziroma o repertoarni politiki. O tem, kot tudi o drugih programih hiše, odloča ves kolektiv, ki je zato tudi skupno odgovoren. Svojstven rekord je zabeležila komedija »Bolha v ušesu«, ki jo kljub 200 ponovitvam še vedno prikazujejo pred polno dvorano. Jugoslovansko dramsko gledališče je Zakon o ukrepih proti radioaktivnosti BEOGRAD, 31. Jan. (Tanjug) — S posebnim zveznim zakonom bodo določeni ukrepi za zaščito pred škodljivim vplivom radioaktivnih snovi. Pred log za sprejetje tega zako na je včeraj sprejel zve zrn izvršni svet. Glavni namen novega zakona bo zavarovati prebivalstvo pred škodljivim vplivom ionizirajočega sevanja, ka terega viri in uporaba v naši državi se stalno povečujejo. za izjemno kakovost v prejšnji sezoni dobilo od beograjske kulturne skupnosti 400.000 dinarjev nagrade. Na prvi pogled je vse v redu — gledališče ima uspehe, občinstvo ga oblega, čeprav zveni paradoksalno, pa gledališču komaj uspeva bitka s financami. To je predvsem zasluga nizkih plač zaposlenih. Osebni dohodki igralcev, o katerih mislimo, da jim zmeraj cvetejo rožice, so zelo nizki. Najvišji osebni dohodek v gledališču v višini 3370 dinarjev (in to šele od maja lani) imajo doajeni hiše — Marija Crnobori, Stevo 2i-gon, Ljiljana Krstič, Ljuba Tadič in Branko Pleša. Mlajši igralci, ki pogosto na svojih plečih nosijo pretežni del repertoarja, imajo manjše osebne dohodke kot snažilke v bolj trdnih gospodarskih organizacijah. Svetlana Boj-kovič, Tanasije Uzunovič in Milan Gutovič dobijo približno 1600 dinarjev. Ugledni igralci, kot so Radmila Andrič, Miša Janketič in Nikola Si mič, prejemajo približno 2700 dinarjev. Kaj to pomeni pri ansamblu, kjer 54 umetnikov igra na dveh odrih in kjer ni nezaposlenega igralca, uvidimo, če osebni dohodek razdelimo s številom odigranih predstav. Na podlagi takega računa dobi na primer Zorica šumadinovič za eno pred stavo 48 din, Slobodan Dju-rič 50, Milan Gutovič 67, Rad mila Djuričin 108 itn. Zaposleni v administraciji (osebni dohodki od 1270 do 1870 dinarjev) in v tehničnem sektorju (od 1120 do 1770) prav tako zaslužijo manj kot bi, če bi bili zaposleni v gospodarstvu. Kako stimulirat! kvaliteto? Jugoslovensko dramsko pozorište ima torej občinstvo, vendar pa si ni povečalo dohodkov. Gledališče namreč organizacijam, s katerimi gledališče sodeluje, prodajajo vstopnice 30 odstotkov ceneje, šolski in študentski mladini pa za 50 odstotkov ceneje. Tega pa jim nihče ne nadomesti, kot na primer v Sloveniji. Po vsem tem je nekako žalostno in brez odgovora zve nelo vprašanje upravnika Ju goslovenskog dramskog pozo rišta Milana Djokoviča: »Kaj gledališče (ter druge podob- ne ustanove) spodbuja h kvalitetnemu delu in kaj dobijo tisti, ki kakovost dosežejo?« — »Ustanavljanja interesnih skupnosti,« je nadaljeval, »pričakujemo z velikim zanimanjem. Menimo, da bo dobro, da bo človek, ki proizvaja, obenem sprejemal tudi sklepe o izločanju denarja za kulturo — potemtakem tudi za gledališče. Naše gledališče ima dokaj dobre izkušnje o sodelovanju z delovnimi kolektivi. Težko pa je zdaj reči, ali bodo interesne skupnosti pripomogle k izboljšanju materialnega položaja gledališč. Če upoštevamo najbolj objektivna merila, ugotovimo,« trdi Djokovič, »da sredstva, ki jih dobi za delo, niso dovolj«. Kaže, da je napočil zadnji čas, da se v gledališču in kulturi sploh nekaj spremeni. Toliko prej, ker je na tem področju združenega dela ustavno preurejanje najpočasnejše. Od interesnih skupnosti pričakujejo mnogo, vendar na njihovo oblikovanje čakajo s številnimi nerešenimi vprašanji: Tako, na primer, še vedno ni odgovora na vprašanje, kaj je to cena umetniškega dela, ali bo (in kako bo) kvaliteta odločujoč kriterij v finansiranju, kako vzgajati objektivne kritike in tiste, ki bodo jutri odločali v vrstah občinstva in delovnih ljudi itn. Kako ustvarjati tako pogosto omenjano pravo kulturno ozračje? ... BOJANA JAGER V BiH bo 1975. leta 165.000 stanovanj SARAJEVO, 31. januarja (Tanjug) — Po petletnem načrtu za obdobje od 1971. do 1975. leta bodo v BiH zgradili skupno 165 tisoč stanovanj, od tega v družbeni lasti 32 tisoč, preostala pa bodo sezidana v okviru zasebne stanovanjske graditve. V okviru tega obsežnega programa so doslej zgradili 64.500 stanovanj ali 35 odstotkov. V prvih letih izpolnjevanja načrta se je poprečna površina stanovanjskega prostora na prebivalca povečala od 7,1 na ski> raj 10 kvadratnih metrov. Kitajsko - sovjetski odnosi V senci diplomatskega pripetljaja Od incidenta na Ussuriju do incidenta v Pekingu — Polemika je zajela prav vse vidike politike »... Znočilo se je Ste. Na cestah je bilo malo ljudt iz sovjetskega vele-poslaništva je nenadoma pripeljala temno siva »volga« in zavila proti pred mestju ..« Tako se začenja kitajska verzija o sovjetsko-kitajskem diplomatskem incidentu 15. januarja letos, ko so kitaj ske oblasti izgnale tri sovjetske diplo mate in ženi od dveh pod obtožbo, da so vohunili. Zgodbo je v kitajski verziji opisa) kitajski sokrivec v tej aferi Li Hung-šu. ki da Je med kul turno revolucijo pobegnil v ZSSR, se kot sovjetski agent 1972 vrni) na Kitajsko in bil prijet tako rekoč »z ro kami v vreči« se pravi v trenutku ko da je od sovjetskih diplomatov prejemal radijsko postajo, tajna navodila in denar Tako kitajska verzija Sovjetska je prav nasprotna Glasi se približno takole: .. Zvečer 15 januarja so blizu sovjetskega veleposlaništva ustavili avto v katerem so bili sekretar veleposla ništva Marčenko njegova žena in žena Semjonova, prav tako člana veleposla ništva Potegnili so jih iz avtomobila jim zvezali roke in jih vsakega zase odpeljali na neko ustanovo Tam jih je že čakala množica, ki jih je žalila Vse to so snemali s filmskimi kamerami Ob približno istem času so prijeli diplomata Semjonova tn prevajalca . Grozili so jima. da ju bodo ustrelili, če ne bosta priznala . Med Moskvo in Pekingom sta se križali protestni noti, vsaka zasnovana na podlagi verzije o incidentu ki Jo je dal podpisnik Incident sam pa je vzbudil med opazovalci v Pekingu ra zumljivo pozornost iz več razlogov. Anatomija incidenta Kitajska stran je napravila iz zadeve prvorazreden diplomatski škandal čeprav bi nezaželene sovjetske diplomate lahko izgnala manj bučno če ji je do tega bilo; toda ostala je pri diplomatskem škandalu in pazila, da zadeva ne bi prekoračila teh okvirov Prvič se je zgodilo, da ie bila v podobno afero vpletena osebnost ki tajske narodnosti; neki Li Hung šu in še neidentificirani Kitajec Ka.) podobnega se ni dogajalo niti v burnih dneh kulturne revolucije To bi lahko pomenilo, da se bo zaostril kurz proti ljudem, ki so imeli kakršen koli stik z Rusi ali pa da bo na resnične ali navidezne privržence Liu Sao Cija in Lin Piaa padla tudi obtožba »grobega izdajstva države« in ne samo očitek zaradi zgrešene politične linije Škrat ka gre za domnevno možnost da hi nenehnemu boju med pravilno in zgrešeno linijo v kitajski partiji dodal) še element tujega vmešavanja. In naposled še časovno naključje: incident se je zgodil v času, ko bi se mora) vrniti v Peking pomočnik sov jetskega zunanjega ministra Ililčov. ki vodi sovjetsko delegacijo na pogaja njih o obmejnih vprašanjih to je o tako «r--'—--V- —07Ì rema o »neenakopra,»Uh sporazumih" na podlagi katerih je Kitajska, kot pravijo v Pekingu, v minulem stoletju izgubila 1,5 milijona kvadratnih kilometrov ozemlja. Incident v Pekingu je torej znova postavil v ospredje vprašanje, v kakšni fazi so danes sovjetsko-kitajski odnosi, ki so se na začetku šestdesetih let za čeli vidno slabšati v okviru znane ide ološke polemike, se še bolj zaostrili v letih kulturne revolucije in dosegli dno med češkoslovaško krizo in oboroženimi spopadi na Ussuriju. Gledano nazaj Je bilo leto 1968 prelomno v sovjetsko-kitajskih odnosih Avgusta so oborožene sile petih članic varšavske zveze intervenirale v ÒSSR ne da bi dogodek Izzval večjo reakcijo v nasprotnem taboru Za Kitajce je dotlej izredno žolčna polemika s Sov jetsko zvezo nehala biti »ideološka« oziroma polemika v kateri je šlo v bistvu za popolnoma različen notranji razvoj v obeh državah V jeku češko slovaške krize so se izoblikovali prvi obrisi kitajske teze o »hegemoniji dveh supersil«, o njunem hkratnem sode lovanju in hkratni konfrontaciji Peking ni spregledal, da češkoslovaška krizi ni prišla na dnevni red zasedanja generalne skupščine OZN zaradi za držanega razumevanja ZDA. V tem času je po vsem videzu dozorela tudi ocena, ki je prišla do posrednega iz raza nasledn je leto na IX kongresu KP Kitajske namreč, kdo je »glavni sov ražnik Kitaiske« Resda sta bila v referatu. ki ga le na kongresu prebral Lin Piao, ZDA tn ZSSR označena kot enaka nevarnost za Kitajsko vendar s pridržkom med vrsticami: ameriški imperializem je na umiku (pogajanja o vietnamskem miru), medtem ko je 2 marca 1969 prišlo do oboroženega spopada med sovjetskimi in kitajskimi četami zaradi otočka Cen Pao. po ru sko Damansktj, na reki Ussuri. Zdi se, da sta obe vladi ob tem incidentu začrtali mejo do kod sme iti zaostrovanje in kje je ločnica preko katere bi se bilo nevarno spuščati Ki tajska vlada je namreč 7 oktobra obla vila deklaracijo, v kateri se izreka za mirno ureditev spora, za prenehanje in Tf> pogainnla o vseh »neenakopravnih sporazumih" pod čemer da ni razumeti, da s tem zahteva vrnitev ozemelj, ki da jih je na podlagi teh sporazumov v minulem stoletju izgubila. Dober mesec zatem — 11 septembra — se je na pekinškem letališču ustavil premier Kosigin, na poti na pogreb Ho Si Minha v Hanoi, in se pogovarjal s Cu En Laijem. Nasledek tega srečanja so bili svojetsko-kitajski razgovori o »obmejnih vprašanjih«; 20 oktobra je v Peking prispela sovjetska delegacija, ki jo je vodil Kuznje-cov Ta je imel za sobesednika Ciao Kuan-hua. V okviru dveh dogodkov Dogodki na Ussuriju so imeli za okvir dva pomembna dogodka. V Pe kingu so se pripravljali na IX. kongres KP Kitajske (aprila 1969), ki naj bi bil »kongres enotnosti«, v Moskvi pa na svetovno posvetovanje komunističnih partij, ki naj bi obsodilo Kitajsko, če je že ne bi izobčilo kot socialistično državo. Gledano nazaj je bil IX kongres samo na videz »kongres enotnosti«, čez dve leti ie sledila afera Lin Piao Kongres je sicer, kar zadeva zunanjo politiko, sprejel tezo o enaki nevarno sti ki da grozi Kitajski od ZDA in ZSSR, z odtenkom o »ameriškem impe rializmu, ki je na umiku« Strategija ki je dve leti pozneje dozorela v na vezavo dialoga z ZDA, pa takrat še ni bila izoblikovana. Tudi na posvet komunističnih partij v Moskvi (od 5. do 17 junija 1969) dogodki na Ussuriju niso vplivali od ločilno Berlinguer za KP Italije in Ceausescu za KP Romunije sta bila odločno proti obsodbi KP Kitajske in tako je prevladalo, da »enotnosti ni mogoče krojiti z obsodbami ali izključitvami«. Tudi v letu ki je sledilo dogodkom na Ussuriju se je polemika med obe ma prestolnicama nadnllevnla Značll nost te polemike je v tem. da so iz nje domala izginile primesi ideološke ga spora in da se je prenesla skoraj popolnoma ne tem- meddržnv-oera spora. Tudi v letu 1970 je bilo nekaj incidentov in na Kitajskem se je razplamtela kampanja »pripravljamo se, kakor da utegne jutri izbruhniti vojna« Kampanja za zbiranje enomesečne za loge hrane ter množična gradnja pod zemskih zaklonišč, vse to naj bi na Kitajskem utrdilo občutek ogroženosti, ki da prihaja s severa. Toda v tem obdobju je prišlo do koraka tudi v nasprotni smeri: Tolstikov, novi sovjetski veleposlanik, je prišel v Peking, njegov kitajski kolega Liu Hsiu-čuan pa je prevzel vodstvo kitajskega veleposlaništva v Moskvi. Ce bi vzeli trgovino za prvo, čeprav nezanesljivo znamenje za tem peraturo, ne toliko v dejanskih odnosih kot v mejah, preko katerih ti od nosi ne smejo, bi celo lahko rekli, da so se stvari leta 1971 za spoznanje obrnile na bolje: sovjetsko-kitaiska trgovina se je povečala za 300 odstot kov v primerjavi z obdobjem najhu.jše napetosti. V absolutnih številkah to sicer ni veliko. Je pa lahko smerokaz za težnjo, v kakšnih okvirih ohraniti konflikt, ki je dolgoročne narave. Tudi kongres KP Kitajske v od noše med velikima sosedoma ni vnese) novin, razen v odtenkih, ki jih v Moskvi označujejo kot »poudarjeni anti-sovjetizem«. Vsebina medsebojne polemike Omenili smo že, da v polemiki med obema državama prevladuje državna politika nad ideološkimi temami. Ki tajska stran je podvrgla izredno ostri kritiki prav vse vidike sovjetske poli tike. Z jedko ironijo Kitajci vprašuje jo, zakaj Sovjetska zveza kot »evrop ska država« kaže tolikšno zavzetost za azijske zadeve ki se manifestira v sovjetski pobudi za sporazum o var nost: v Aziji. To pobudo so dali sov jetski voditelji ob raznih priložnostih in na različnih ravneh V tej zvezi Kitajci očitajo Moskvi, da je vsa K nji hov poseg v azijske zadeve »samo še povečal nestabilnost v azijskem prostoru«, in <->h tem navala ie »razdeli- tev Pakistana« kot posledico indijsko-sovjetskega sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju, križarjenje sovjetske mornarice v Indijskem oceanu ter težnjo, da bi »sovjetski vojaški blok v Aziji zamenjal ameriškega, ki je doživel popoln neuspeh«. Sovjetske pobude za regionalno gospodarsko in kulturno sodelovanje v Aziji so na stolpcih in valovnih dolži nali kitajske propagande ocenjene kot »želja in poskus Sovjetske zveze, vsiliti tretjemu svetu politiko imperialistične sile«, kar je izhodišče za vse ocene sovjetske politike v tako imenovanem »lačnem svetu«. S tezo o »sovjetska ameriški delitvi sveta na vplivna pod ročja« pa je v bistvu obtožena vsa glo balna politika ZSSR. Pod enako točo obtožb so tudi vse sovjetske pobude za popuščanje nape tosti, bodi da se nanašajo na LR Ki tajsko bodi na Evropo ali bolj splošno na razorožitev Sovjetska stran v tej propagandni vojni odgovarja po vsebini argumentov v enaki meri. po obliki pa bolj zadrža no kar je še posebej podčrtano z nje nimi pobudami za »normalizacijo med državnih odnosov na podlagi petih načel miroljubne koeksistence«. Moskva očita Pekingu, da si je izmislil tezo o kondominiju dveh super sil zato, da bi ustvaril nacionalistično podlago, na kateri bi se zbirale male in srednje države, ne glede na njiho vo notranja ureditev. »Narode hočejo odvrniti z razrednih pozicij in jih zbrati na nacionalističnih pozicijah,« pravi Vladimir Popov v radijskem komentarju, ki ugotavlja, da je teza o dveh supersilah najmočnejši antlsovjet-ski arzenal maoizma, ki vidi v socialistični skupnosti največjega sovražni ka, kar vse odkriva, da je »Kitajska zapustila socialistično pot in da vnaša razkol v mednarodno komunistično gibanje in antiimperialistično fronto«. Kot Kitajci sovjetski delež pri popuščanju napetosti v Evropi pripisujejo sovjetski želji, »zavarovati si hrbet za konfrontacijo s Kitajsko«, tako Rusi očitajo Pekingu, da »nasprotuje popuščanju napetosti na starem kontinentu ker bi želel Evropo obrniti proti Sovjetski zvezi«; zato da se Kitajska zavzema za krepitev NATO in EGS, kar da je vse v nasprotju s procesom, ki poteka v Ženevi in na Dunaju. In naposled: kot kitajska stran v vsem diskvalificira ves notranji razvoj v Sovjetski zvezi s samovoljno izbranimi prilastki, tako na podoben način glede kitajskega notranjega razvoja ravna tudi sovjetska stran v okviru shem, ki se ji zdijo občeveljavne in obvezne za vse. V grobem in morda preveč poenostavljeno bi s tem orisali stanje v od nosih, kakršno ie bilo, ko se je zgodil pekinški incident. Domneve namesto odgovora Način, kako ga je kitajska stran izkoristila nakazuje več smeri za od govor na vprašanje »zakaj prav v tem trenutku« Incident je, čeprav je za sedaj ostal v okvirih diplomatske afere, vsaj za nekaj časa zavrl sovjetsko-kitajske raz- govore o »obmejnih vprašanjih«. Razgovori so bili prekinjeni pred šestimi meseci. Ko so se začeli, je kitajska stran predvidevala, da se bodo »prava pogajanja« začela šele, ko bo ustvarjeno »pravo ozračje« to je, ko bo obmejno območje »vojaško razredčeno« Nič takega se ni zgodilo in po kitajskih trditvah je na kitajski meji več sovjetskih čet kot prej »Ne bomo se pa gajali, dokler bo nad konferenčno mizo visela atomska bomba,« pravijo v Pekingu. Toda vzrok za nezaupljivost in na-mrščenost ima tudi sovjetska stran. Kaj utegne pomeniti, da v Pekingu veliko bolj intenzivno in jedko govore o ozemljih, ki da jih je Kitajska v minulem stoletju izgubila na podlagi »neenakopravnih sporazumov« in ki so že pol stoletja v mejah socialistične države, kakor pa o Taivanu, ki je nesporno del LR Kitajske, ali denimo o Hong Kongu ali Macau ki sta koloniji? K čemu pelje kitajsko opozorilo japonski parlamentarni delegaciji, da se bosta morali »Kitajska in Japonska skupaj soočati z nevarnostjo s severa«, ootem ko je Peking večkrat na na.ivi-šji ravni podprl japonske zahteve po štirih Kurdskih otokih? Skratka, pekinški incident je lahko zunanji odsev kitajske ocene da čas za »prave razgovore« še ni napočil. Afera s sovjetskimi diplomati bi utegnila veljati tudi kot opozorilo v zvezi s pripravami za sklicanje svetovnega posveta komunističnih partij; predvsem tistim partijam, ki enotnosti v komunističnem gibanju ne vidijo v izključitvah ali v izobčenju Mimo tega pa analitiki v Pekingu najbrž — po analogiji — računajo tudi na diferenciacijo v sami varšavski zvezi, če bi se odnosi med ZSSR in Kitajsko dramatično zaostrili: če je Vietnam zrahljal odnose med ZDA in njenimi zahodnoevropskimi zavezniki, zakaj se ne bi kaj podobnega zgodilo tudi v nasprotnem taboru, če bi bili razlogi za to dovolj dramatični? In navsezadnje: sočasnost med pekinškim incidentom in sporočilom, da bo Nbcon letos obiskal ZSSR. je prav lahko zgolj naključje Ni pa naključje, da ameriško-kitajska normalizacija ne napreduje v tolikšni meri, da bi Kitajci lahko s pozicij politične in diplomatske paritete že mogli začeti »resnične razgovore« s Sovjetsko zvezo Preveč važnih svetovnih problemov je bilo v zadnjem času urejenih v dvoje, da realistični Peking ne bi videl in občutil razločka med formalno priznano in stvarno pariteto v tako imenovanem »velikem trikotniku« Morda se v kitajski prestolnici celo utrjuje občutek, da je kitajsko-ameriški dialog v skrajni posledici spodbuda za dinamično in intenzivno sovjetsko-ameriško sodelovanje. Gledano nazaj, ugotavljamo, da je do resničnega dialoga med ZDA in ZSSR prišlo šele. ko so ZDA priznale popolno pariteto Sovjetski zvezi in ko le le ta občutila, da je to pariteto dosegla Ni razloga za domnevo, da bi se kitajska dinlomacija ravnala po drugačnih merilih. Miran SuStar DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 2. februarja 1974 ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 21.15 v Dolini Breg — Libertas PN * * * MOŠKA D LIGA 18.00 v Gorici, Ul. I. Brass Olympia — Rovigo * * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Vidmu, Ul. L. da Vinci Aurora — Dom * * * 20.30 v Vidmu, Ul. Ospedale V. PAV Dormiseli — Bor NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Tržiču Lib. Tržič — Mladost * * * 14.30 v Gorici Falco — Sovodnje KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 15.00 v Gradišču Itala — Kontovel ★ * * MLADINCI 18.30 na Opčinah Polet ~ Arte A * * * PRVENSTVO POMLAD 19.00 v Trstu, Elizejske poljane Inter 1904 — Bor JUTRI NEDELJA, 3. februarja 1974 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 pri Sv. Sergiju Ubertas — Juventina * * * 14.30 na Proseku Primorje — Flaminio 14.30 v Križu Vesna — Stock * * * l4-30 v Dolini Brefl — S. Anna 14.30 v Bazovici Zar"> - Edera MLADINCI 10.30 na Padričah G*ia — CGS ODBOJKA PRIJATELJSKI TURNIR 8.00 v Ljubljani, na Taboru Nastopa tudi Bor KOŠARKA promocijsko prvenstvo l1-00 na Kontovelu Kontovel — Libertas Trst PLANINSTVO 4. ZIMSKI IZLET 8.10 v Trstu Prireia SPDT ®e*ogna - Roma 1 °ggia - Juventus , noa - inter X 2 2 J!?10 ' LR Vicenza 1 1 X 2 1 termo-cesena X j tej13 - Fiorentina **011 - Como filino - Palermo 1 2 1 X 1 i^higia - Parma teento. Venezia Spezia - Pisa 1 X 2 2 1 X UMETNOSTNO DRSANJE NA EP V ZAGREBU Par Pahomova-Gorškov brez vsake konkurence Dvoboj pri plesnih parih med Sovjeti in Angleži ZAGREB, 1. - Mladi 18-letni dijak iz Karlmarxstadta v Vzh. Nemčiji Jan Hoffmann je sinoči na evropskem prvenstvu v drsanju v Zagrebu z izvrstnim drsanjem v prostih likih prekosil do sedaj vodečega Rusa Sergeja Volkova in si pridobil naslov prvaka Evrope. Novi prvak ni še na višini svojih predhodnikov, je pa trenutno najboljši drsalec Evrope. 21-letni sovjetski tekmovalec Volkov, ki je bil v vodstvu po obveznih likih in kratkem programu, ni bil sinoči dovolj siguren. Poleg dveh napak je tudi dvakrat padel. Zagrebškemu občinstvu je najbolj ugajal 25-letni Britanec John Curry, ki si je zasluženo priboril bronasto kolajno. Finalni rezultati: 1. Hoffmann (Vzh. Nem.) 233,73 (11), 2. Volkov (SZ) 228,75 (23), 3. Curry (VB) 229,12 (27). Italijan Rolando Bra-gaglia je petnajsti s 192,32 (137). Jugoslovan Silvio Švajger je 22. s 166.34 (196). Danes popoldne je bil na sporedu kratek program za ženske, ki je prinesel spremembo v vrstnem redu. Mlada vzhodna Nemka Christine Errath je, čeprav je bila po obveznih likih četrta, po pričakovanjih, v današnjem programu prevzela vodstvo. Stanje po obveznih likih in kratkem programu: 1. Christine Errath (Vzh. Nem.) 119,8-1 (25), 2. Karin Iten (Švica) 119,79 (29.5) , 3. Marija McLean (VB) 117,79 (38.5) . Italijanka Cinzia Frosdo je enajsta s 109,59 (99) in Jugoslovanka Helena Gazvoda je dvaindvajseta s 97,77 (197). V večernih urah so tekmovali plesni pari. Najbolje sta se uvrstila sovjetska plesalca Pahomova - Gorškov 212.28 pred angleškim parom Green - Watts 285,72. Tretja sta bila spet sovjetska drsalca Liničuko-va in Karponosov 288,58, četrta pa Angleža Sawbrigde - Dauby. Italijanski par Ciccia - Ceserani se je uvrstil na šesto mesto. B. B. V ČETRTEK NA OPČINAH Prva seja odbora Poleta ' četrtek, 31. januarja se je prvič sestal novi odbor športnega društva Polet. Odborniki so potrdili za predsednika Egona Krausa, podpredsednika Marčela Malalana, tajnika Emila Boieja,- blagàjnfka E-dija Sorica in izvolili podtajmeo Rado Sosič. ASM&SMNS. mir referent za kotalkanje: Košuta Marino referent za šah: Filipovič Božo ekonom: Daneu Lučo povezava s šolsko mladino: Purič Mira odgovoren za zdravniško službo: dr. Martelanc Egidij odgovoren za smučanje in atletiko: Križnič Andrej odgovoren za streljanje: Malalan I-gor odgovorna za balinanje: Gulič Vasja odgovorna za tisk in propagando: Guštin Suzi odgovorna za rekreacijo: Suhadolc Peter in Hrovatin Robert odgovorna za zvočno opremo: Hrovatin Robert in Ostrouška Edi nadzorni odbor: predsednik: Gorkič Jože člana: dr. Suhadolc Vinko in Ostrouška Felice. Nato so odborniki potrdili komisiji za košarko in kotalkanje ter tehnično komisijo: košarka: Dolenc Uči, dr. Gantar Drago, dr. Vremec Vladimir, Starc Pepi, Sosič Bruno, Tavčar Mar-čelo; kotalkanje: Volpi Elva, Sedmak E-vica, Grgič Klara, Sosič Ondina, Renar Stanko, Guštin Emil, Ci-bic Savina: tehnična komisija: Milič Paolo, Renar Andrej, Bratož Ferdinand, Hrovatin Cveto, Sosič Andrej, Ric-cobon Franco, Sosič Mario, Malalan Franc, Sosič Rudi, Škerla-vaj Lučo in Gorkič Ivo. S. G. Ludmila Pahonova in Aleksander Gorškov sta med plesnimi pari na evropskem prvenstvu v Zagrebu požela največ priznanj umetnostnem drsanju v NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI OPTIMIZEM NAŠIH EKIP ZA JUTRIŠNJA SREČANJA V 3. ligi bosta Mladost in Sovodnje igrali na tujem Jutri bodo odigrali drugo povratno kolo, ki bo precej naporno za vse naše enajsterice. Vseeno pa vlada v taboru naših ekip optimizem. Zgovorna priča temu so izjave nekaterih nogometašev. Rado Tence (Vesna — Stock): «Po enotedenskem prisilnem počitku zaradi poškodb bom v nedeljo spet branil mrežo Vesne. Zavedam se važnosti tega srečanja in moči nasprotnika, ki je najresnejši kandidat za prestop v višjo ligo. Izid tega srečanja bo precej odločal o naši usodi, vsekakor pa ne bo odločilen. Na domačih tleh nismo letos še zgubili in zato sem skoraj gotov v zmago Vesne.» Bruno Drioli (Primorje — Flaminio): «V goste bomo sprejeli vodeči Flaminio, ki je bil vedno trd oreh za Primorje. Zavedamo se, da nismo dali letos našim navijačem tistega zadoščenja, ki si ga zaslužijo. Vsi naši nogometaši so v dobri formi in zato sem prepričan v zmago Primorja, pa čeprav tesno.» Mirjan Žagar (Zarja — Edera): «Zavedamo se, da je nedeljski na- sprotnik trenutno v odlični formi in prav zaradi tega bi se v nedeljo zadovoljili tudi z eno točko. Obstajajo nekateri problemi glede postave zaradi poškodb Metlike in Komarja, vendar upamo, da bosta lahko oba igrala. Za sedaj pa je gotovo, da bo po dveh tednih vratar Babuder zaménjal mladega Tassa.» Juventina bo prišla v goste k tržaškemu Libertasu, kateremu je v zimskem delu prvenstva prepustila točko. Delitev točk bi tudi tokrat zadovoljila Štandrežce. Breg bo sprejel v goste S. Anno. Po porazu s Campanellami ne bi smel imeti trener Kozina problemov. Odločiti bi se moral za pomladitev moštva, kar bi navijači prav gotovo odobravali, upoštevajoč do sedanje rezultate. Kot zanimivost bi lahko dodali, da niso dosegli Brežani gola že 486 minut. Zadnji gol je zabil Samec 16. decembra lani proti Libertasu v 9. min. d.p. V ostalih tekmah predvidevamo delitev točk med Interjem in Dui-nom, zmago Muggesane nad Gam- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V MLADINSKEM PRVENSTVU Polet z okrnjeno postavo proti močnim Goričanom V promocijskem prvenstvu dve zaporedni srečanji Kontovela V prvenstvu Pomlad Bor brez upov na zmago ODBOJKA V /. MOŠKI DIVIZIJI V prvenstvu mladincev bo danes start drugega dela prvenstva. Po-letovci bodo končno igrali na lastnem igrišču. Tokrat se bodo spoprijeli s peterko Radici Arte A, proti kateri so v prvem delu doživeli visok poraz. V teh tednih pa so se naši košarkarji le resneje oprijeli treningov, tako da lahko upamo, da bodo nudili Goričanom večji odpor. Žal pa bodo tudi v tem srečanju igrali poletovci z okrnjeno postavo zaradi odsotnosti Edija Krausa. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Končal se je prvi del promocijskega prvenstva. Nekatera moštva pa bodo morala odigrati še nekaj za- driatiti tekem. •KontoVgr. Id ima grišče na odprtem, bo moral odigrati kar tri odložena srečanja. Že* danes se bodo naši košarkarji pomerili z močno peterko Itale v Gradišču. Itala je trenutno na drugem mestu na lestvici in je do sedaj izgubila le eno tekmo, proti Libertasu iz Trsta, ki je še nepremagan na vrhu lestvice. Jutri pa bodo Kontovelci ponovno zaposleni: igrali bodo drugo tek- mo, ki so jo svoj čas preložili, proti Libertasu iz Trsta. To srečanje pa bo na Kontovelu Kot vidimo, čaka torej naše košar- karje pravi «tour de force» proti najmočnejšima predstavnikoma v tem prvenstvu. Upajmo le, da ne bodo tekem ponovno odložili. Z vremenom namreč ne kaže nič dobrega. PRVENSTVO POMLAD V tem kolu bo Polet počival. Borovci pa bodo danes igrali proti še nepremaganemu Interju 1904. Tekma bi se morala pričeti ob 20. uri, ker pa bo telovadnica na Elizejskih poljanah že ob 21. uri zasedena, so srečanje preložili za eno uro. Borovci nimajo velikih upov za zn go. Inter 1904 je zares najmočnejše moštvo te skupine in «plavim» bo •tordi 'lostafe le možnost zadovoljive-ga nastopa. Ro- lepi -zmagi proti Italsidru lahko pričakujemo od bo-rovcev . zadosten ,.^apor proti velikemu favoritu. b. L nini iiitimif iiiiiii n inni,iliimi,imlill|IIIIJIIIIIII,IIIIIIIIIIIIII,j,,,im,iliiii„miiiliiniiilili,iill,iIIIimmiMII Smučanje V SAINT MORITZU Danes otvoritev SP Megla ovirala priprave tekmovalcev SAINT MORITZ, 1. - Slabo vreme (megla) je prekrižalo račune prirediteljem svetovnega smučarskega prvenstva, ki so morali pre nesti začetek tekmovanja na nedeljo. Najprej bo na sporedu ženski veleslalom, ne pa moški smuk, kot je bilo predvidevano. Tudi danes ni moglo priti do poskusnih voženj v jutranjih urah, vendar pa so popoldne nekateri tekmovalci le prevozili progo, ko so se vremenske razmere nekoliko izboljšale Večina nastopajočih je mnenja, da je nemogoče nastopati v takih razmerah, saj predstavlja proga izredno nevarnost. Švicarski prireditelji pa so se morali odpovedati spektaklu, ki bi ga lahko nudili z moškim smukom, kjer imajo precej možnosti s Russijem in Col-lombinom. Jutri bi se moralo svetovno prvenstvo pričeti z mimohodom vseh nastopajočih ekip in uradnimi govori, v nedeljo pa bi se moral pričeti lov na kolajne, seveda če bo vreme to dovoljevalo. SMUČANJE ZA EVROPSKI POKAL Zmaga Avstrijcev AVORIAZ, 1. — Avstrijec Christian Witt Doring je danes v Avo-riazu zmagal v smuku za evropski pokal pred rojakom Loidlom ter I-talijanoma Antoniolijem in Bieler-jem. Skupno se je med prvih deset uvrstilo kar pet italijanskih predstavnikov. Po današnjem tekmovanju je lestvica za evropski pokal naslednja: 1. Christian Witt - Doring (Av.) 76 2. Josef Loidl (Av.) 70 3. Francisco F. Ochoa (Šp.) 64 4. Werner Mattle (Švi.) 60 PLAVANJE NA IGRAH COMMONWEALTHA Nov svetovni rekord na 800 metrov CHRISTCHURCH, 1. - Petnajstletni Avstralec Stephen Holland je dosegel nov svetovni rekord v plavanju na 800 metrov prosto s časom 8T5”8. S tem je izboljšal svoj stari rekord, ki ga je dosegel v Beogradu z 8’16”27. Holland je nov svetovni rekord dosegel na igrah Commonwealtha. Za borovce je nocojšnja tekma zgolj formalnost Dom brez enega najboljših igralcev ■ Brežanke merijo na tretji par točk Za borovce bo nocojšnja tekma v Vidmu s PAV Dormisch le formalnost. Tržačani bodo gostovali pri zadnji ekipi na lestvici, ki je v dosedanjih dveh prvenstvenih nastopih potegnila krajši konec najprej doma z H Pozzom in potem v Gradišču s Tornano. Nekoliko večji odpor je nudil PAV samo prvemu nasprotniku. Drugi poraz je bil neoporečen. Bor je daleč najboljši nasprotnik v tej ligi in bi moral brez težav zmagati. Med tednom je celo premagal v prijateljskem srečanju tržaškega drugoligaša Libertas s 3:1. « » * Tudi drevi bodo domovci gostovali v Vidmu. Tokrat se bodo spoprijeli z najmočnejšo furlansko ekipo v letošnjem moškem prvenstvu I. divizije Aurore iz Remanzacoa. Možnosti Doma za zmago so zelo 'majhne, zlasti zato ker je ekipa Aurore solidna šesterka', ki fcvojifT’Si-Ijev za napredovanje v D ligo ne prikriva. Poleg tega pa bo pri Domu odsoten trener - igralec Jožko Prinčič zaradi bolezni. To bo gotovo vplivalo na domovce v tem spopadu. Samo popolna ekipa Doma bi se lahko uspešno upirala Aurori, okrnjena pa res nima velikih upov. Želja domov-cev je, da bi v Vidmu zaigrali dobro, kar jinr bi služilo kot trening za bodoče napore v prvenstvu. Poleg tega pa trener namerava v tem srečanju preskusiti razne rezervne igralce, nove sheme in» obrambo ter je sklical naslednje igralce: Klanjšček, Černič, Cijan, Devetak K., Corva, Sossou, Mužič, Peric, Devetak L, Jarc in Komel. Zbrati se bodo morali ob 18.30 pred klubom «Simon Gregorčič» (Verdijev korzo 13 Gorica) za skupni odhod v Videm. I. K. ŽENSKA C LIGA Drevi bodo odbojkarice Brega o-digrale tretjo prvenstveno tekmo in drugo pred domačimi navijači. V goste jim prihaja Libertas iz Pordenona, ki je novinec v tej ligi. Glede trenutnega položaja na lestvici te ekipe, pa moramo reči, da je nekoliko lažen. Pordenončanke so zmagale samo eno tekmo (preteklo soboto doma s Summanom, zadnjim na lestvici. V prvem zavrt-ijaju so nepričakovano, klonile doma proti CUS iz Padove ko so že vodile z 2:0. V drugem nastopu so potegnile krajši konec proti Monse-liceju, ki spada med boljše tekme-, ce v tej konkurenci. Končno je prišlo tretje kolo, ko je Libertas le zadel v črno. Slovenske odbojkarice se zavedajo važnosti tega nastopa in so trdno prepričane, da ne bodo razočarale številnih domačih privržencev. Slabosti iz Foljana so že popolnoma pozabljene in drevi bo Breg zaigral z najboljšo postavo, kar mu daje vse možnosti za osvojitev tretjega para točk. MOŠKA D LIGA V četrtem kolu bo goriška Olympia igrala doma proti solidnim nasprotnikom Pallavola iz Roviga. Gpričani so v treh tekmah pospravili samo en par točk, drevišnji nasprotniki pa imajo dve točki več. Goričane čaka \ precej težak nastop in se bodo morali pošteno potruditi in oznojiti, če bodo hoteli zmagati. oitjuoj<^, TURNIR V LJUBLJANI Odbojkarji in odbojkarice Bora se bodo jutri udeležili v Ljubljani turnirja, ki ga organizira OK Ljubljana - Poljane. Z nastopom «plaviti» bo tako ta turnir dobil mednarodno obeležje. Poleg organizatorja, seveda v obeh konkurencah, in Tržačanov se bosta udeležili te- SNEŽNE RAZMERE Trbiž 10 cm Višarje 60 cm Forni di Sopra 5 cm Ravascletto 5-25 cm Nevejsko sedlo 140 cm Piancavallo 30-120 cm Cortina 15-50 cm Misurina 50 cm Nevegai 0-30 cm Auronzo 10-40 cm Marmelada 40-150 cm Sappada 25-80 cm Velika planina 5-30 cm Krvavec 10-50 cm Bohinj 15 cm Komna 85 cm Kranjska gora 4 cm Pohorje 10 cm Kanin 80-110 cm ga tekmovanja še obe šesterki Ga brje - Celje. Pri članih so favoriti borovci, lepe možnosti za končni uspeh imajo tudi njihove klubske tovarišice, pa čeprav ne bodo igrale s popolno postavo. Igralo se bo v telovadnici Partizana - Tabor neprekinjeno od 8. do 14. ure. G. F. NOGOMET MILAN, 1. — Jutri bodo odigrali dve tekmi italijanske nogometne C lige. V A skupini se bodo srečali Gavinovese in Mantova ter pr-vouvrščena Alessandria z Legna-nom. 1. - prvi 2 2 1 drugi X 1 2 2. - prvi 1 drugi 1 i 3. - prvi 1 2 drugi 2 1 4. - prvi X 1 drugi X X 5. - prvi X 2 drugi 2 X 6. - prvi 1 drugi 2 paneliami in remi med Fossalonora in Audaxom. 3. AMATERSKA LIGA Na Goriškem so odigrali zadnje kolo zimskega dela prvenstva. Naslov zimskega prvaka si je zagotovila ekipa Isonza, ki je v neposrednem dvoboju odpravila drugouvrščeni Vermegliano. Na zgornjem delu lestvice je prišlo do nekaterih sprememb. Tretje mesto si namreč sedaj delijo Staranzano, Sovcd-nje in Romana. Mladost pa je po porazu s Sudestom ostala zasidrana sama na četrtem mestu. Na Tržaškem so odigrali drugo povratno kolo, v katerem je prišlo le do enega presenetljivega izda. Ekipa GMT je namreč premagala vodeči De Macori (prvi poraz v tem prvenstvu), ki je s tem prepustil vodstvo enajsterici Pcrtuale-ja. V ostalih skupinah nadaljujejo Giarizzole in Libertas S. Marco, o-ziroma Costalunga in Primorec svojo pot na prvih mestih lestvice. Skupina «N» IZIDI: Sudest - Mladost 1:0, Sovodnje — Lih. Montesanto 3:0, Vermegliano 4- Isonzo 0:2, Lib. Tržič — Romana 1:2, Falco — Staranzano 0:0, Borgo Fasuli — Azzurra 1:1. LESTVICA: Isonzo 21, Vermegliano' 15, Staranzano, Sovodnje in Romana 12, Mladost 11, Lih. Montesanto, Azzurra in Sudest 9, Falco 8, Lib. Tržič in Borgo Fasuli 6. Skupina «P» IZIDI: Olimpija — Costalunga 2:3, Bar Veneto — Lib. Barkovlje 0:5, Sampvito — Primorec 1:2, Baxter — Lib. Prosek 1:0, Virtus — Union 2:0. 'LESTVICA: Costalunga 22, Primorec 20, Lib. Barkovlje 18, Lib. Prosek 13, Virtus 11, Union, Sampvito 9, Bar Veneto in Baxter 7, O-iimpija 6. * * # Mladost bo igrala v Tržiču proti Libertasu iz Tržiča, ki je trenutno na zadnjem mestu lerivce. Fantje iz Doberdoba računajo po spodrsljaju s Sudestom vsaj na eno točko. Sovodnje bodo šle v goste k ekipi Falca, katero so že premagali v zimskem delu prvenstva. Falco pa je v zadnjih nastopih povsem presenetil, saj je prisilil na delitev točk celo vodeči Isonzo. Zato bi tudi za Sovodnje delitev točk predstavljala lep uspeh. B. R. OBVKSTILO obvešča, da bo jutri ua Kr- SPDT odhod na 'smučarski izlet vavec ob: 6.00 iz Doline 6.05 iz Bol junca 6.15 iz Boršta 6.30 iz Trsta, izpred sodne palače (Trg Ulpiano) 7.00 iz Križa. • * « SPDT priredi jutri, 3. februarja 4. zimski izlet na Slavnik. Odhod ob 8.10 z avtobusom. Zbirališče ob 7.45 na glavni avtobusni postaji. S sobotnega srečanja med Borom in Are Lineo TONE SVETINA 2g0 vas ne plašim. Samo povedal sem vam, kaj se lahko bonio ' Tudi. nas skrbi zanj in zanjo, ne samo vas. MB ga ^ti!» mora'i iti reševat tja, kamor se res nikomur ne ljubi. Pribil Sloki. VaSe So utrinki svetlobe zamrli v temi, se je pogreznil se j'e as j® tekel počasi kakor kalna, umazana reka. Noč priVreionatalcaIa v brezna. bila je vse gostejša. Iz luknje so ^ megle in začele polniti kotlino. 1'fenellnrioge 80 prijemali krči, vrvi so ga rezale v telo. bost « 0 ie nioral spreminjati položaj telesa in obremenje-so Sg 0sarneznih delov. Kdaj pa kdaj je malo zadremal. Misli ®Pet sin'j1 PomeSale s težkimi sanjami in grozljivimi prividi. ^azniišiM zl>uciil in 86 razgledoval po temačnih obrisih stene. Videi ? * .^e’ kaj ga je pravzaprav pognalo v skale, ko Je da je e. l°liko smrti in skusil obilo težav. Dovolj je bil star, bil0 J d ahico trezno presojal svoje življenje. Usojeno mu je dvojnostSi J® izbral dvojno življenje. Ni vedel, ali je prišla ta te. Vseerf r°ienlcami ah pa so mu jo vsilile nenavadne razme-he da jl°‘ ^ nad prepadom je vedel, da je tako in da se kdove ki sPremeniti. Eno življenje, tisto, ki mu ni pomenilo Oljenje’ živel za 'judi in za dolino. Tisto drugo, pravo je i2 pr ,pa J® živel samo zase in za gore. Razodevalo se mu banja sil, ki so polnile njegove žile s krvjo hrepe- bpanja, ali usmerjale njegove oči k lepoti, čistoči in k vzvišenemu. To je bila čudaška volja, ki je kljubovala vsemu in vsakomur. Včasih se mu je zdelo, da ga ne razume nihče in da tudi sam ne razume svojih skritih nagnjenj. Te mu je umirjala samo stena in mu jih ho dokončno umirila smrt. Kadar ga je zgrabila bolečina, se je lahko samo napil. S streznitvijo pa se je bolečina vrnili in povečala. Razrastla se je v njem kakor strupena zel, ki požene korenine v zadnjo razpoko. Vedel je, da bolečina prihaja, toda ni vedel, od kod in zakaj. Zato ga je vleklo le na robove življenja in smrti. Na mejo razumnega. V začetek nehanja. Na mejo spoznavanja, kjer se odpira brezno svetleče se modrine nedoseženega, navadnim ljudem zastrto. Tu je dojemal svet kot melodijo stvarjenja in rušenja. Svet goreče krvi in oledenelega miru. Svet potešitve vseh želja. Tu se je sešel s srečo in tu so ga vznemirjali plameni upanja. O svojem najglobljem bistvu ni govoril nikomur. Tudi najbližjim ne. Za stvari, ki jih je čutil najgloblje v srcu, ni ime] besed. Bile bi prerevne. Celo mislil je skopo. O trdih dejstvih. Kadar sta se trli med seboj pamet in strast, je pustil, da se je dogajalo vse kakor v naravi. Veroval je v to, da se narava nikoli ne zmoti in nikomur ne dopusti napake, da ne pozna ne zlega ne dobrega. Zato je bil tudi do sebe trd in odločen, pripravljen plačati pomoto z življenjem. Tudi stena ne dopusti ne pomot ne polovičarstva. Hoče celega človeka ali pa te pogubi. Zato je zmoto sovražil prav tako kot laž. šala mu je bila plašč, s katerim se je zakrival, da ljudje ne bi prodrh v njegovo mehko jedro, šalil se je z vsemi in sam s seboj. Vedei je, da življenja ne sme jemati preveč rasno, ker se z vsem igra največkrat po mili volji. Igralo se je tudi z njim, zato se je tudi on rad poigraval z življenjem. Kaj bo jutri, ko pride na vrsto poslednji previs v stebru? Bo zmagal? Odpovedal? Bo njegovo predvidevanje laž ali resnica? Moč ali utvara? Črna črta, lok, napet nad gorami, je bila negotovost prihodnjega. Prek nje gre pot v smrt ali življenje. Zakaj? Kje je odgovor? Se skriva v brezčutnem nebu? V nagrmadenem kamenju Sfinge? Ali v njegovem dnu? 6 Vsaka noč mine. Prebil jo je na pol v snu, na pol v blodnjah. Prišlo je jutro, ki ni noč in ne dan. To je surov čas, v katerem je človek najbolj ranljiv. Veke so mu postale svinčene. Bila je to ura, ko se je desetletja dan za dnem prebujal za delo v tovarni. Vedno ga je vzdramil zategli krik sirene, ki je napolnil vso dolino. V njegovo zavest so sedaj vdrli jekleni prsti doline, ozko stisnjene med hrbte dveh gorskih planot, kjer je v dnu kot čudna pošast ležala tovarna, stegnjena pred svojim skalnim brlogom. Njen gobec, vedno odprt, je žrl železno rudo In bruhal jeklo. Hranila jih je in žrla. Grizla jih je počasi, kot grize rja železo. Tovarna se mu je valila skozi zavest. Zahrumela so kolesa, slišal je cvileče kovinske zvoke in hrup prebujajočega se čebelnjaka. Ti večno se ponavljajoči zvoki so mu pilili kosti in trgali živce. Morda je prav zavoljo teh zvokov tako cenil tišino in si želel samote. To je bil njegov drugi, zasužnjujoči svet, kateremu se je vdal in slepo pokoril, če se je v gorah boril, se je tu podrejal vrtenju kolesja. To kolesje je trlo tisoče, ne le posameznike. Če je zakašljal, je začutil v ustih okus po pepelu in dimu. Oblake rdečkastega prahu so prebadali dimniki plavžev, med njimi pa so se vlekle jedke pare talečih se kovin. V očeh mu je tlel odsev večnih ognjev in ubijajočega sija. Če so odprli plavž, se je hudobna vijoličasto rdeča in rumena svetloba razlila po pobočjih, hrbtih gora in v nebo nad dolino. Z vrhov je včasih gledal ta uničujoči sij in bilo mu je, kot bi zemlja odprla rano svoje ognjene notranjosti, da bi umorila vse tisto, kar je sama rodila. To je bila svetloba, ki je požigala trave, listje na drevesih, ki je podila ptice in ostajala v očeh ljudi kot krut lesk. Izpod vrhov belih gora, kamor so uhajali iz mesta, je skozi korita strmih dolin tekla reka. Svetlo modra se je divje valila prek oskalkov in se veselo penila ob zelenih obrežjih. V njej so odsevali ledeniki, zelenilo trav, barve rož, veje dreves, nosila je pesem ptic in rib. čista kakor duša otroka se je stekla v trebuh tovarne, na drugi strani pa se je razlivala pod nasipinami žlindre umazana, temno rjava, vsa prepojena z bolečino in smrtjo. V njej je ugasnilo upanje kot oči žerjavic in jedkih plinov. Pomislil je: «Usoda te reke je naša usoda. Takšni pridemo v tovarno mi. Potem nas odnaša kot iveri Med kolesja nas nosi in melje, nas raztrga, Izmozga, prežveči. Ko smo brez moči, je tudi naša duša umazana, nacejena z žveplenimi pa-rami, z alkoholom, nevol j o, grenka in prazna kot žlindra . Tako smo nemočni kakor drobci železa, ki jih zgrabi močan magnet. Ne moreš se izmakniti tej sili. Vsakogar potegne nazaj. Tudi mene ...» Prebolel je prebujanje. Zdanilo se je. Nebo je dobivalo barvo železne litine, ki je postajala vse bolj svetla, vendar tako siva, da sonce skoz njo ni moglo prodreti. SIRENE TULIJO Zgrabili te bodo jekleni ptsti tovarne, umazani od prahu, saj in krvi, zgrabili te bodo jekleni prsti tovarne, vijak, in vrgli té bodo med rjaveče železo v odpad. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst-,1V5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» * DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran 8 2. februarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PREISKAVA 0 PREVRATNIŠKEM DELOVANJU VETRO VNICE Spiazzi osumljen kršitve določil vojaškega zakonika Sto pripadnikov «Ordine Nuovo» obtoženih obnavljanja fašistične stranke PADOVA, 1. — Padovski preiskovalni sodnik dr. Tamburino je danes potrdil, da je poslal tri sodna sporočila v zvezi s preiskavo o zločinskem delovanju fašistične organizacije Ve-trovnica. Naslovnik prvega sporočila je podpolkovnik Amos Spiazzi, ki je bil aretiran 13. januarja zaradi prevratniškega rovarjenja proti državnim ustanovam, drugi dve pa sta naslovljeni dvema civilistoma, katerih imeni sodnik ni hotel sporočiti. Po poluradpih vesteh iz padovskih VERJELI SO PREROKU: ZAPRTI! Kanadski sodniki bodo zelo verjetno izgnali iz države osem pripadnikov ameriške sekte Mnkoštnikov*, ki so s silo vdrli v Kanado. Omenjeni ljudje so se pred nekaj dnevi javili na meji med Kanado in ZDA pri mestecu Falls Niagara v državi Ontario in prosili za vselitev. Trdili so, da bo v kratkem ogromen val uničil njihovo rodno mesto Atlantic City in da si bodo zato poiskali zatočišče v bližini Montreala. Kako so zvedili za nov «vesoljni potov»? Obvestila jih je 14-letna deklica, ki je že nekaj časa v neposrednem stiku z bogom. Usodna bodočnost pobeglih Američanov ni ganila brezbožnih carinikov, ki so ugotovili, da so begunci brez ficka. V-kazali so jim naj se vrnejo takoj v ZDA. Strah pred potopom pa je bil močnejši od strahu pred zakonom in «bin-koštniki» so s silo vdrli čez mejne zapornice in pobegnili proti Montrealu. Policija jih je kmalu ujela. Ženske in otroke so poslali v ZDA, moške pa so zaprli pod obtožbo nasilnega vdiranja čez mejo. BENCIN IN VODA Inšpektorji so na mnogih jugoslovanskih bencinskih črpalkah ugotovili, da bencin nima ustrezne oktanske stopnje, v nekaterih primerih pa so v njem odkrili celo vodo. Zgražanje je odveč, saj prodajalci bencina pravijo, da ob sedanjih cenah kupci najbrž ne pričakujejo v bencinu ... alkohola. UPRAVIČENOST Na seji mariborske občinske skupščine so pred nekaj dnevi prebrali v zapisniku zadnje seje tudi imena odbornikov, ki so bili na tej seji upravičeno odsotni. Pa se je dvignil eden med njimi in rekel: «Seveda sem bil upravičeno odsoten, ko sploh nisem dobil vabila za sejo.» sodnih krogov naj bi dr. Tamburino dolžil Spiazzila prekrška proti vojaškemu zakoniku. Danes zjutraj pa je dr. Tamburino zaslišal kot priče nekaj častnikov iz Verone in bivšega podčastnika Italica Coccolila, ki je postal bančni funkcionar. Coccoli je podpredsednik sk rajnodesničarske organizacije «Elmi d'acciaio», katere član je bil tudi podpolkovnik Spiazzi. Sodnika je verjetno zanimalo od kod milijarde, ki jih je imela na razpolago Vetrovnica Jutri bodo preiskovalci ponovno zaslišali mladega sindikalista CISNAL iz Verone Roberta Cavallara, ki že dvakrat ni hotel odgovarjati na vprašanja sodnikov. Kaže, da naj bi Cavallaro nameraval pojasniti svoj položaj v zvezi z znatnimi finančnimi sredstvi s katerimi naj bi se okoristili nekateri ljudje vpleteni v preiskavo in ki sedaj zvračajo vso krivdo na mladega pajdaša. Cavallaro se je nekaj časa izdajal za tajnika ne kega vojaškega sodišča. Tako je i-mel dostop tudi do zaupnih vojaških dokumentov, čeprav ni nikoli služil v vojski. Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Occorsio, ki vodi preiskavo o delovanju fašistične orga nizacije «Ordine nuovo», je v tej zvezi poslal okrog 100 sodnih sporočil pripadnikom prevratniškega gibanja. Vsi so osumljeni, da so kršili določila tako imenovanega zakona Scelba, ki prepoveduje obnavljanje razpuščene fašistične stranke. Kot je znano se je pred nedavnim zaključil pred rimskim sodiščem proces proti skupini voditeljev skrajnodesni-čarske organizacije. Sodniki so obsodili 30 fašistov na dokaj stroge zaporne kazni, po obsodbi pa je notranji minister razpustil organizacijo. J’rva preiskava in proces sta zadevala delovanje prevratniške organi zacije od leta 1969 do leta 1971, sedanja preiskava pa jemlje v poštev delovanje «Ordine nuovo» od leta 1971 do razpustitve. Dr. Occorsio je izdal sodna sporočila potem ko so mu kvesture raznih italijanskih mest poslale dokumentacijsko gradivo o delovanju pripadnikov skrajnodesničarske organi-ncije. Med osumljenci je tudi bivši misovski občinski svetovalec Padovi Massimigliano Facchini, ki je imel že nekajkrat opravka s pravico zaradi svojega delovanja in fašističnega prepričanja. Facchinija je nameraval zaslišati tudi milanski preiskovalni scdnik dr. D’Ambrosio v zvezi s pokolom v kmečki banki ria Trgu Fontana v Milanu, a mladi fašist je izginil, preden bi ga lahko dosegla roka pravice. Misovci in mladinske organizacije, ki so povezane s to stranko skušajo medtem pahniti državo v nered, medtem ko se že stopnjuje napetost zaradi referenduma in drugih resnih političnih vprašanj v državi. Svojo akcijo so usmerili predvsem na Jug, kjer je nezadovoljstvo na višku. Po neredih, ki so jih sprovocirali v Neaplju prejšnji teden, so danes skušali spremeniti v novo Reggio Cala-brio Bari. Kvestor je sicer prepovedal manifestacijo proti draginji v šoli. desničarji pa so za prihodnje dni napovedali druge štiri podobne manifestacije. STRAHOTNA TRAGEDIJA V SREDIŠČU BRAZILSKEGA VELEMESTA SAO PAULO Požar uničil 54 mrtvih in nebotičnik: 60 ranjenih Osem ljudi se je raztreščilo na pločniku, ker so se v blaznem strahu pognali skozi okno, da bi ušli ognjenim zubljem - Kratek stik vzrok tragedije SAO PAULO, 1. - Močan žar je danes uničil 25-nadstrOpni nebotičnik v središču brazilskega velemesta Sao Paulo. Strahotna tragedija je terjala veliko človeških žrtev. Po vesteh iz osrednje mrtvašnice naj bi reševalci doslej našteli 54 trupel, ranjencev pa naj bi bilo okrog šestdeset. Obračun je še začasen, ker se večina ranjencev bori s smrtjo zaradi hudih opeklin po vsem telesu, gasilci pa menijo, da je v poslopju še trideset ali štirideset trupel. Požar je izbruhnil c‘.rog 9. ure in se je razširil z bliskovito naglico po poslopju, v katerem so predvsem uradi in zasebna stanovanja. V prvih sedmih nadstropjih nebotičnika je ogromna garaža natrpana z avtomobili, kar pojasnjuje dejstvo, da se je požar tako hitro razširil. Med mrtvimi je vsaj osem ljudi, ki so se v blaznem strahu pognali iintiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiMiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii SREČANJE PREDSTAVNIKOV LEVE SREDINE 0 UKREPIH EGS Nesoglasja med KD in PSI tudi o kmetijski politiki Jabolko spora so pristojnosti dežel RIM, 1. — Na sedežu demokr- o tem razpravljal «vrh» leve sre- ščanske skupine v senatu so se sestali predstavniki vladnih strank (Piccoli za KD, Mariotti za PSI, Cariglia za PSDI, Reale za PRI in strokovnjaki posameznih strank za vprašanje kmetijstva), da bi razpravljali o tem, kako bo Italija izvajala zadnje smernice evropske gospodarske skupnosti o kmetijstvu. Sestanka so se udeležili tudi ministri Gioia, Toros in Ferrari - Aggradi. Znano je, da so smernice EGS o kmetijstvu že spet prizadele Italijo, nič čudnega torej, če med predstavniki levosredinske vladne koalicije ni bilo soglasja. Razšli so se, ne da bi razvozljali zapletenega vprašanja o «pristojnostih». Za kaj gre? Demokristjani, socialdemokrati in republikanci odločno zagovarjajo mnenje, da mora smernice EGS o kmetijstvu centralistično uresničevati vlada, češ da gre za mednarodne sporazume. Nasprotno pa socialisti zagovarjajo načelo, da so za kmetijska vprašanja pristojne deželne uprave. Res določa prav ustava deželam prvostopenjsko pristojnost glede kmetijstva. Tega se zavedajo predvsem socialdemokrati, kot je dokazal tajnik Cariglia v razgovoru s časnikarji, ko je dejal, da «ne moremo dopustiti, da bi se ustvarjala Evropa dežel» in da bi nosamezne dežele začele postavljati svoje zahteve v EGS. V mislih je imel verjetno prav dežele z levičarsko u-pravo (Emilija, Toskana, Umbria), ki so pretežno kmetijske in se resno ubadajo prav s tem. kako omiliti posledice ukrepov EGS o kmetijstvu. Zaradi spora, ki je nastal na sestanku, so sklenili, da bo tudi dine, ki se bo sestal prihodnji teden pri Rumorju. po- j skozi okna, da bi se rešili pred r>ni I ognjenimi zublji in so se raztreščili na pločniku pred nebotičnikom. Radovedneži in časnikarji, ki so se zbrali v bližnjih poslopjih so bili priče srhljivim prizorom na terasi gorečega nebotičnika. Ljudje, ki so se zbrali v upanju, da bodo ušli smrti so se prerivali, da bi lahko stopili na helikopterje policije in mornarice, ki so pomenili rešitev. Boj gasilcev, ki so prišli tudi iz vseh bližnjih mest, za ukrotitev požara je bil skoraj brezupen. Brizgalke so eksplodirale in vodni pritisk je bil premajhen, tako da vodni curki niso mogli do gornjih nadstropij. Število ljudi, ki so v brezupnem strahu skakali skozi okna, je naraščalo. Pilotom nekaterih o-gromnih helikopterjev brazilskega letalstva se je z drznimi manevri posrečilo, da so pristali na strehi gorečega nebotičnika in so pripomogli tako k hitri evakuaciji ljudi. Brez dvoma je drznost teh pilotov, ki so tudi polili streho nebotičnika s protipožarno peno in potresli s protitermičnim materialom, preprečila še hujšo tragedijo. Po prvih rezultatih preiskave je požar izbruhnil zaradi kratkega stika v ohlajevalni napravi, razširil pa se je tako bliskovito, ker je bila notranjost opremljena z vnetljivim pohištvom iz plastične mase. Proti večeru, medtem ko so radijske in televizijske postaje Sao Paula prenašale pozive oblasti zdravnikom, krvodajalcem in zdravstvenemu osebju naj se javijo v bolnišnicah, so se gasilci še vedno borili proti mogočnemu požaru. Državni obisk kardinala Casarolija na Poljskem VATIKAN, 1. — Papežev «zunanji minister» monsignor Agostino Casaroli bo v ponedeljek odpotoval v Varšavo na uradni obisk in razgovore s poljskim zunanjim ministrom Stefanom Oszlowskim. Casarolija, ki bo na Poljskem ostal tri dni, čakajo težke naloge. Po srečanjih poljskih predstavnikov v Vatikanu s Pavlom VI., ki so vzbudila tako navdušenje, da so postale upravičene celo domneve o skorajšnjem papeževem potovanju na Poljsko, so se odnosi rahlo poslabšali zaradi nestrpnosti poljskega klera in še posebej tistega dela škofov, ki sledi kardinalu Wiszinskemu. Slednji je namreč v svojih govorih začel kampanjo z zahtevo o pouku verouka v državnih šolah, kar je v nasprotju z laičnostjo poljske socialistične države. Kritiziral je celotni vzgojni sistem in postavil druge zahteve, ki so kmalu izzvale reakcijo uradnih krogov. Casaroli bo med svojim obiskom v razgovorih z Wiszinskim skušal umiriti razboritega kardinala, da bi Vatikanu ne pokvaril ugodnih perspektiv za širše sporazumevanje. Od teh razgovorov in izida pogajanj s poljskimi oblastmi bo odvisno, če bo Casaroli podaljšal svoj obisk. To bo tudi znak, da so bile najhujše težave premeščene. Močnejši izbruh lave iz Etne CATANIA, 1. — Brezno, iz katerega že drugi dan bruha lava iz vulkana Etne se je razširilo do dvojnega premera. Iz njega je privrel nov tok žareče lave, ki se je pridružil prvemu. Ta sedaj drsi -hitreje v nižino in za seboj uničuje nasade kostanjev in borov. Na poti potoka vrele lave ni stanovanjskih poslopij. Število žrtev letalske nesreče pri Pago Pagu j« včeraj naraslo na 93 PAGO PAGO, 1. — V letalski nesreči pri tihooceanskem otoku, kjer se je zrušilo ameriško letalo boeing 707 je izgubilo življenje 93 oseb. Enaindevetdeset jih je umrlo v gorečem letalu, dvi izmed desetih preživelih potnikov pa sta izdihnila v bolnišnici. Baje pogrešajo še enega potnika. Preiskavo o nesreči vodijo, poleg krajevnih oblasti, tudi ameriški specialisti, ki so prišli iz ZDA. Našli so «črno škatlo», registrator, ki avtomatsko snema vse pogovore in osnovne podatke o letenju in upajo, da jim bo z njeno pomočjo mogoče odkriti vzroke tragedije. Eden izmed preživelih potnikov (skupaj jih je sedem, vendar se jih pet še bori za življenje) je izjavil, da so se potniki zavedeli, da letalo pada. Skušali so se preri- Potres v Izmiru: 2 mrtva in 35 ranjenih Vrsta močnih potresnih sunkov je v prvih jutranjih urah stresla Izmlr In turško obalo ob Egejskem morju. Po prvih vesteh sta zaradi potresa Izgubili življenje dve osebi, 35 pa jih je bilo ranjenih. Potres Je znatno poškodoval stari del Izmira, kjer je bilo več znamenitih umetnin arabske arhitekture. Na sliki: omet in tramovi porušene hiše so zakopali avto, ki je bil parkiran na ulici niti skozi zasilne izhode. «Meni je uspelo, da sem zdrsel po krilu in si tako rešil življenje», je dodal. Iz nadzornega stolpa pa poročajo, da je kapetan Leroy Peterson sporočil, da je na krovu boeinga nastal požar. Družba «Pan Am» zanika, da bi se letalo vnelo med letenjem. Dva izmed šestih talcev ušla japonskim teroristom v Singapuru SINGAPUR, 1. — Dvema izmed šestih talcev, ki so jih japonski in palestinski. teroristi (pripadniki «Rdeče armade» in Habbashove «Ljudske fronte») ujeli je uspel beg z ladjice, na kateri teroristi čakajo na rešitev pogajanj da lahko odidejo v katero izmed arabskih držav. Skočila sta v morje in odplavala. Nemudoma so ju potegnili na krov enega izmed tolikih policijskih motornih čolnov, ki stalno patrolirajo okoli zajetega trajekta «Laju». Položaj se od včeraj ni spremenil. Singapurske oblasti so sicer pripravljene izročiti teroristom prepustnice za katerokoli arabskih držav (toda sami ne marajo, da bi jih izročili Siriji, Adenu ali Iraku), trdeč, da «za sedaj niso povzročili smrtnih žrtev». Pač pa se japonske oblasti branijo zamenjave talcev. Teroristi so namreč predlagali, naj bi Japonska dovolila svojemu veleposlaniku ali komu izmed diplomatov, naj stopi na letalo, s katerim bi odleteli na Bližnji vzhod. f, " ' Pretresljiv prizor iz Sao Paula: da bi zbežal požaru se je moški (v obročku) pognal v pra zno, smrti naproti lllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllinillllllllllfllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllll ČEDAUE VEČ ROPARSKIH NAPADOV NA BANKE V ITALUl Predlog PSI: vsaj ena tretjina agentov za boj proti zločinu Včeraj več roparskih napadov v Rimu, Neaplju, Cremoni, Mesini, Grosse tu in Veroni RIM, 1. — V enem dnevu je bilo v Italiji več ropov v bankah in enem poštnem uradu. V Rimu je pet roparjev vdrlo v podružnico mestne hranilnice. Polastili so se osem milijonov lir in zbežali na ukradenem avtomobilu. V četrti Torpignattara, prav tako v prestolnici, pa so štirje zlikovci odnesli iz poštnega urada deset milijonov lir ter izginili. V Neaplju so trije roparji vdrli v podružnico kmetijske banke in se polastili 5 milijonov lir, nato pa zbežali z avtom. V Trgu Salizzole pri Veroni so trije roparji odnesli iz zadružne hranilnice, kamor so vdrli, šest in pol milijona lir. Dva roparja sta iz kmetijske blagajne v kraju Seregna-no pri Cremoni odnesla 2 milijona Ur prihrankov. Trije roparji so vdrli v podružnico banke «Monte dei Paschi» v vasi Paganico pri Grossetu. Odnesli so sedem milijonov lir. Pet zamaskiranih roparjev je vdrlo v hranilnico «Vittorio Emanuele» v Milazzu, pri Mesini. Polastili so se vsote 9 milijonov Ur, nato pa odbrzeli na ukradenem avtomobilu. To je prvi, verjetno do konca večera nepopoln seznam kriminalnih dejanj v Italiji v zadnjih 24 urah. Očitno je, da zločinska dejavnost narašča in da se morajo odgovorni krogi s tem vprašanjem resno spoprijeti. Povsem razumljivo je, da se najdejo v takih primerih tudi «šakali» z desnice (prav tiste desnice, kjer je meja med politiko in zločinom le v teoriji), ki zahtevajo, naj vlada poseže s «trdo roko», naj policija strelja, ko le more, naj se... skratka, uvede v državi policijski teror kot «zdravilo» proti kriminalu. Verjetno bi tudi uresničitev takih histeričnih predlogov ne pomagala. Zločin ima globoke korenine, kakor ima globlje vzroke tudi dejstvo, da so policijski organi pred zločinom nemočni. Zakaj? Na zadnji okrogli mizi v Rimu, ki jo je organizirala revija «Ordine pubblico», je socialistični poslanec Balzarne ugotovil, da je policija v Itahji nemočna zato, ker sploh ni organizirana za boj proti zločinu. Njena prvenstvena vloga je represija delavskih in drugih manifestacij. Zato so področni komisariati dejansko prazni, zato je policija koncentrirana v velikih mestih, a ne v kvesturah, pač pa v vojašnicah in, končno, zato se z bojem proti zločinu ukvarja le najmanjši odstotek policistov; Drugim so poverjene, če lahko tako zapišemo, «politične» naloge. Tudi s soastvom nekaj peša: res je namreč, da ostajajo zločinci večkrat na svobodi tudi zato, ker potekajo procesi predolgo. Zato so predložili socialistični senatorji (prvi podpisnik Zuccalà) zakonski predlog o reorganizaciji policijskih sil za boj proti kriminalu in še posebej proti ropom in ugrabitvam oseb. Socialistični predlog, ki izhaja iz zgoraj navedenih spoznanj, je seveda bistveno drugačen od onega, za katerega se zavzemajo nekateri de-mokrščanski poslanci. Slednji v bistvu predlagajo le, naj bi v Italiji dopustih policiji pravico, da po mili volji zapira vse osumljence («preventivni pripor»), obenem pa določa povečanje organikov raznih, med seboj konkurenčnih policijskih in o-rožniških radov. Socialistični senatorji predlagajo predvsem troje: reorganizacijo policijskih struktur za boj proti zločinu, nadalje uvedbo hitrega postopka za sojenje roparjem in, tretjič, naj se z bojem proti kriminalu ukvarja «vsaj ena tretjina policistov». Zadnji predlog (čl. 4) ni presenetljiv, če pomishmo, da se danes z bojem proti zločinskim dejanjem ukvarja le vsak peti-šesti policist ali karabinjer. V prvem členu določajo socialisti, naj bi organizirali pri notranjem ministrstvu skupen štab za boj proti zločinu. V njem naj bi bili predstavniki policije, karabinjerjev in finančne straže. Deloval naj bi pod nadzorstvom 'posebne komisije, ki bi bila izraz parlamenta. Nadalje predlagajo, naj bi take skupne «štabe» i noperativne enote organizirali v vseh glavnih mestih italijanskih dežel. V enotah naj bi bili policisti vseh rodov v funkciji «sodne policije», se pravi v «detektivski službi». Tretji člen določa roke, v katerih morajo biti sojeni zajeti roparji: 60 ali največ 80 dni. Končno pa določa četrti člen, naj se policija reorganizira tako, da bo «vsaj 30 odstotkov častnikov, podčastnikov in agentov posvečenih boju z zločinom». BELFAST, 1. — Pomemben dosežek na srečanju med predsednikom vlade irske republike Cosgravom in «premierom» deželne vlade v Belfastu Faulknerjem, se pravi navezavo uradnih • stikov med severnoirsko provinco in republiko «Ei-re», je skalila vest, da so v prestolnici Ulstra aretirali namestnika poveljnika struje «provisionals» IRA Jamesa Browna. Gre za enega izmed najbolj iskanih voditeljev severnoirskega upora, ki je predlanskim ušel iz angleškega koncentracijskega taborišča. Val nasilja zajel Pariz: en mrtev in 12 ranjenih v spopadih med banditi in policijo PARIZ, 1. — Prebivalstvo francoske prestolnice je zelo zaskrbljeno spričo navala nasilja, ki je zajel Pariz in ki se še ni polegel. V pičlih 24 urah, od 10.30 včeraj do 9.30 danes zjutraj, je prišlo do vrste ropov in oboroženih spopadov med policijo in banditi, ki so si sledili v peklenskem tempu. Obračun je tragičen: en otrok mrtev, dvanajst ranjenih (štirje policijski agenti, en žandar, dva klienta neke menjalnice, pet roparjev), en talec izpuščen, dva milijona in pol frankov (okrog 334 milijonov lir) plena. Do zadnjih dveh roparskih podvigov je prišlo danes zjutraj v Durbanu, majhnem mestecu nedaleč od Pariza in v XIX. arrondissementu francoske prestolnice. V Durbanu sta zakrinkana bandita vdrla v krajevno podružnico nekega velikega bančnega zavoda ob 9.30. Ravnatelj banke je sprožil alarmno napravo in policija je prišla na kraj, ko sta bandita zapuščala poslopje z denarjem, ki sta ga pograbila v jekleni blagajni. Roparja sta začela streljati proti policistom, ki so odgovorili z orožjem in ujeli enega bandita, drugi pa je izkoristil zmedo in jo pobrisal z ukradenim avtom. Skoraj istočasno sta dva bandita napadla v Parizu bančnega uradnika in se polastila 150.000 frankov (okrog 20 milijonov lir). Včerajšnji «divji ples» se je začel z ropom v banki na Trgu De Fetes. Slo je za tako rekoč «banalen» podvig: nič ranjenih, 70 tisoč frankov plena. Dve uri pozneje še en roparski podvig, tokrat v predmestju francoske prestolnice. V Chatillonu-sous-Bagneux so štirje banditi napadli podružnico bančnega zavoda BIOS. Ravnatelj banke sproži pravočasno alarmni sistem, a banditi zasumijo, da nekaj ni v redu. Polastijo se 45.000 frankov in se z dvema talcema odpravijo na prosto. Policija je že obkolila banko. Nepričakovano se vname oborožen spopad: e-den od banditov in eden od policistov se zgrudita na tla hudo ranjena v mlaki krvi. V tem priteče iz banke ravnatelj in napade bandite od zadaj: eden od kriminalcev izpusti talca in se ranjen vda, tisti, ki je vlekel drugega talca, se zgrudi zadet v srce, zadnji pa jo pobriše in pusti plen na ulici. «Divji ples» se nadaljuje: ob 14.14 na Trgu de la Bourse, ob 17.15 v Rue des Cloys, ob 20.30 v Rue Durantin, ob 21.30 na Trgu des Abbesses. Po mnenju policije je v Franciji nastopil čas hladnokrvnega nasilja. Novi banditi so neke vrste «despe-radosi» kriminala: napadejo vsakogar, ne glede na plen, streljajo brez pomisleka, rajši umrejo v o-boroženem spopadu kot pa da jih policija aretira in zapre, število kriminalnih podvigov narašča s presenetljivo naglico: leta 1966 je bilo v Parizu samo šest ropov, lani je število naraslo na 598, letos bo predvidoma še večje. Policija je večkrat nemočna in prav zato sindikati agentov zahtevajo moderna tehnična sredstva in novo taktiko za boj proti kriminalu, saj so oboroženi spopadi med banditi in policijo na pariških ulicah postali že vsakdanja stvar. WASHINGTON, 1. — «New York Times» objavlja domnevo, da bo na dnevnem redu skorajšnjih razgovorov med Kissingerjem in sovjetskim zunanjim ministrom Gromi-kom, ki se odpravlja v ZDA, tudi «kubansko vprašanje». niiiiiiiiiiiiniiiiiimmiiniiiMiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiinimiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil NAIVNO POČETJE JE FANTU NAVDIHNIL ULM Mlad grški ropar sprejel zamenjavo talca z nemškim policistom: aretiran Vdrl je v mestno hranilnico v Hildnu in ugrabil štiri talce Po divjem begu z avtomobilom so ga policisti prelisičili z zvijačo HILDEN. 1. — Moškemu, ki je prejšnjega večera vdrl, malo pred uro, ko so zapirali, v mestno hranilnico, odnesel 70 tisoč mark in ugrabil štiri talce, je rop izpodle-tel. Tri ure je trajala pustolovščina, ki spominja na filme o drznih ropih in lovu gangsterjev na Divjem zahodu ZDA v 20-tih letih: tri ure je neznani moški (rekel je, da je Holandec) z blazno hitrostjo drvel po cestah med Hildnom in Diisseldorfom, v okraju Ruhr, zamenjal avto s policijskim, se ponesrečil in končno, ko se je zatekel v mladinsko prenočišče, nasedel na policijsko zvijačo. V tistem trenutku se mu je razblinil sen o lahkem bogastvu: 630 tisoč mark, ki jih je prejel kot odkupnino za talce, je spet prišlo v roke policiji in banki. Zgodilo se je v četrtek zvečer, malo pred uro, ko zapirajo bančna okenca. Neznan moški se je prikazal v enonadstropni stavbi mestne hranilnice v Hildnu, nasproti železniški postaji. Glavo in obraz si je zamaskiral: z orožjem v roki je prisilil bančne uradnike, da so mu izročili denar, ki je bil v blagajni (približno 70 tspč mark), nato pa — verjetno je pričakoval večji znesek — ukazal štirim uradnikom. med njimi je bila ena ženska, naj mu sledijo. Policiji, ki je prihitela na kraj ropa, je izjavil, da bo talce ubil, če mu ne bodo izročili poldrugega milijona mark (približno 350 milijonov lir) in avto, s katerim naj bi odpotoval v Amsterdam .Govoril je tudi o nekem svojem prijatelju, ki da ga čaka s helikopterjem, kar je verjetno bila le nesuretna laž osamljenega roparja. Morda pa si je ropar res nadejal, da ga pajdaš ne bo pustil samega na cedilu, sicer si je težko tolmačiti, da je tako naivno ravnal, saj je bil v popolnoma brezizhodnem stanju. Policisti so mu res, po kratkotrajnih pogajanjih, ki se jih je udeležil sam notranji minister o-kraja Ruhr Willy Meier, izročili rdeč športni «opel». Ropar je nato, skladno z dogovorom, izpustil tri od štirih talcev, zadnjega, 35-letnega uradnika Forsta Mengelerja pa obdržal kot zadnje jamstvo. Kljub temu se je več policijskih avtomobilov pognalo za njim: niso ga izpustih niti za trenutek, kljub o-bupnim poskusom moškega, da bi se jim izmuznil v cestnem vozlišču pr Diisseldorfu. Proti policistom je izstrelil več nabojev, a ni nikogar ranil. Tedaj mu je, nedaleč od mesta Leverkusen, uspela drzna akcija. Pognal se je iz avtomobila, ki ga je sunkovito ustavil in s samokresom prisilil policista v avtu, ki mu je sledil, da sta izstopila. Na avto je naložil talca in spet odbrzel. Pozneje se je zatekel v mladinski hotel, ker je s policijskim avtom trčil. Iz mladinskega hotela je obnovil pogajanja s policisti, ki so ga obkolili. Sprejel je predlog, naj bi talca zamenjali z drugim: policijskim funkcionarjem. Ropar je ta predlog sprejel, ko pa se mu je približal, ga je policist zagrabil in onemogočil. Med rvanjem so slišali pok iz samokresa. Ni še znano, kdo je streljal, res pa je, da se je ropar zgrudil na tla z rano v čelu. Odvedli so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za 26-letnega grškega izseljenca. Ime mu je Serif Bekir Oglu, ki je bil zaposlen kot delavec v neki mehanični delavnici v Leverkusnu. Policistom ki so ga zaslišali je priznal, da je rop organiziral po nekem filmu, ki ga je videl in ga navdušil.