Ijeto X., št. 13.
Poštnina plafana v gotovini.
V LJUBLJANI, v soboto, 21. marca 1926.
Današnja številka Din 1*50.
lakaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Baalov za telegrame: >Naprej<, Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398.
NAPR EJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Diifa Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din* Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasit beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer m ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo«
Reklamacije za list so poštnine prosta«
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (J SDS).
Letnik VII., štev. 13 Četrtkova ,Napre|eva“ številka Izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Olasllo Rmetsko-delavske zveze
Stane letno 72 Din’ — mesečno 6 Din
Alojzij Leskošek:
Kako priti iz okov socialne reakcije!
O tem zelo važnem problemu so razpravljali že prvi socialisti, kakor n. pr. Fourier na Francoskem, Owen na Angleškem, potem pa je položil Karl Marks temelj znanstvenemu socializmu, ki je dal tudi parolo: Proletarci vseh dežel, združite se! Proletariat je deloma te nauke upošteval, deloma jih je zanikal. Oznanjevalci Marksovih naukov so pa širili te nauke vsak po svoje. V nekaterih deželah so jih razumeli pravilno, v dragih deželah (posebno pri nas v Jugoslaviji) so ta nauk zlorabljali- Zlorabljali s tem, da so delavce združevali le za mezdne boje, ne pa za razredni — gospodarski in politični boj. V svojem boju za socialno pravičnost so se zadovoljili z drobtinicami, ki so padale od mize kapitalistov; v nekaterih primerih so se s kapitalisti združevali, da so ohranili svoj strokovni (poklicni) interes. (O tipografih smo n. pr. v >Napreju<r že pisali.) Zopet drugi ustanavljajo konsumne zadruge, da prodajajo cd kapitalističnih podjetij izdelano blago ter plačujejo kapitalistom primerno visoke profite za to, ker so jim blago prodali. Ker nimajo dovolj svojega denarja, si ga zopet od drugih kapitalistov izposoju-jejo in plačujejo za to uslugo visoke obresti. Iz tega sledi, da se plačuje kapitalu dvakratni profit in to profit pri blagu in profit na izposojeni denar. V raznih delavskih inštitucijah, kakor n. pr. v bolniški blagajni, Delavski zbornici itd., se zbirajo milijoni delavskega denarja. Osrednji urad za
zavarovanje delavcev n- pr. dobiva milijonske vsote denarja iz prispevkov za bolezen, za slučaj nezgode in se posebej za borze dela. Vse to morajo plačevati le delavci (tisto, kar plačujejo podjetniki, morajo tudi delavci zaslužiti) a denar se nalaga v kapitalističnih bankah. Iz teh kapitalističnih bank pa dobe tudi delavske zadruge kako posojilo, a le pod pogojem, če so take zadruge pod vplivom vladi naklonjenih voditeljev, ki se dostikrat radi imenujejo »socialiste«. Vse tako in podobno gospodarstvo ni nič drugega kakor pomoč sedanjemu kapitalističnemu družabnemu redu. Za odpravo socialnih krivic je potrebno, da
osvojimo produkcijo!
Kajti produkcija je v rokah kapitalistov, ki pcdražujejo izdelke na škodo konsumentov in proizvajalcev, to je delavcev. Ogromni dobički podjetnikov, ogromni krivični davki države, ki jo vodijo zopet kapitalisti, vodijo ves državni ustroj v gospodarsko krizo in socialno reakcijo. Ta gospodarska neenakost se pa ne da odpraviti s političnim udejstvovanjem samim, temveč je potrebno združiti vse delavne sile ter na tak način prevzeti produkcijo. Treba je odpraviti kapitalistična načela profitarstva pri sebi in nato pri drugih. Da je ta problem najvažnejši, nam dokazuje dejstvo, da se s temi vprašanji marksisti povsod zelo intenzivno bavijo.
Pri nas v Sloveniji še dosedaj, lastne produkcije nismo imeli, razen če vzamemo za delavsko produkcijo mariborsko Delavsko pekarno in delavsko krojaško delavnico. Obe navedeni zadrugi ne predstavljata delavske produkcije in ne služita skupne-
mu cilju: osvoboditvi proletariata iz okov socialne reakcije, temveč služita posameznikom in njihovim poklicnim interesom. Take vrste zadruge niso kapitalu prav nič nevarne, ker — kakor rečeno — ne izvršujejo svoje misije za preureditev družabnega reda. V Sloveniji imamo celo podjetnike, ki vodijo svoje obrate čisto po kapitalističnih načelih, a so poleg tega člani takozvane oficialne socialistične partije kot dobri sodrugi. Imamo zakon o zaščiti delavcev, ki ga kršijo kapitalistični podjetniki in tudi socialistični mandatorji v SPJ. Razlika je le v tem, da ga kapitalisti očitno sabotirajo, socialisti pa ga izrabljajo za propagando na javnih shodih. Vsebina zakona je neprijetna vsem.
Oglejmo si malo statistiko obrtnikov in vajencev v Sloveniji. Obrtnikov imamo 7583, vajencev pa 12.967, to je 5384 vajencev več kakor mojstrov. Po liberalnih in klerikalnih naukih bi moral vsak, ki se kaj uči, postati mojster, kajti obri ima zlato dno!« Če bi se dalo to uresničiti, tedaj bi morali imeti čez tri leta čez 12.000 ncvih mojstrov poleg že sedanjih 7583, skupno torej nad 20.000, kar je pa čisto izključeno. Zato se dogaja čestokrat, da morajo obrtni pomočniki iti v tovarne delat kot navadni delavci, kadar postanejo prosti. Drastičen primer imamo za to v Celju pri zlatarski industriji. Ta zaposluje: tvrdka Gatej 12 pomočnikov in delavcev ter 25 vajencev,
Zlatarka 32 pomočnikov in delavcev ter 48 vajencev,
Knez in Acchiaffo 38 pomočnikov in delavcev ter 44 vajencev, torej 82 pomočnikov in 117 vajencev! Potem ni čudno, če je bilo v
Celju zadnji teden nad 20 zlatarskih delavcev odpuščenih. Podjetniki so si v par letih nagromadili ogromna bogastva, a njih delavci so postali brezposelni Zato so celjski stavbinski delavci imeli prav, da sp ustanovili zadrugo, s katero prevzemajo produkcijo, ki so jo imeli v rokah privatni podjetniki. Uspeh je bil v enem samem letu neprecenljiv. Profiti stavbenikov so padli in stavbeno delo se je začelo, pomočniki zaslužijo pa pr? zadrugi toliko kakor lansko leto, ker zadruga ne išče 20 do 30% profita, kakor privatni podjetniki, ampak se zadovolji z golim kritjem stroškov. S tem so pravzaprav celjski delavci prevzeli produkcijo v svoje roke. To pa ni všeč »oficialnemu socialistu : Korenu, ki je predsednik stanovanjskih najemnikov, ni pa za zidanje stanovanjskih hiš. To tudi ni všeč raznim narodnim in klerikalnim stavbenikom v Celju, ker že čutijo, da so profiti v nevarnosti. G. Koren nas je napadel v . Delavski politiki« in si norce bril, podjetniki nam pa v »Novi dobi grozijo s kazenskimi paragrafi. Tu je nastal pravi razredni boj, ker so se združili vsi kapitalisti proti delavcem. To naj bo v spodbujo delavcem tudi v drugih krajih, da se kapitalisti »Skupnega doma« bolj bojijo kakor kristanovskih milijonov in političnih backov ter plačanih agentov. »Skupni dom je izpopolnitev marksistične teorije, ker dostavlja k prvemu klicu: Delavci vseh dežel, združite se! še: Delavci, prevzemite produkcijo!
urad za ske produkcije m ne sluzita skupne- cev! Potem m čudno, ce je bilo v matKKM
Pregled organizacij JSDS in KOZ od septembra 1925 do februarja 1926
(vpoštevajo se samo Hani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu JSDS in KOZ v Ljubljani).
II «11
Organizacije
s
Rednih članov je bilo
1925
IX. X. XI. XII. I,
2 o
šl
01 -O <3. =
J2 E t- ra
Din p
1926 v mesecu																		Centralno tajništvo le prejelo:				
				izmed teh elanov so zadml meset plačali po Din															70(l/oProgre$. davka			
II. rednih																		B CX	skupaj		Po.pr od člana	
cianov	2	3	4	5	6	8	10	12	15	20	25	30	40	50	75	100	n«d 100	!	Din	P	Din	P
26	12	4	3	3	2		1		i										70		2	69
100	89	8	1	1														4	154	70	1	54
50	32	15	—	3														2	86	80	1	73
				•		—							—-	—	—	—	—	—	—	—		—												
																						
20	12	1	—	4	1			1	l		—									52	50	2	62
9	6	—	—	2	—	1	—	—	_	—	—	—	—			—	—					21	—	2	33
20	8	1	—	2	—	4	—	l	i	1	l						1			184	10	9	20
80	45	16	13	2	1	—	1	—	i			—	—	—	—	—	—	1	12	861	70	10	77
3	3																		4	20	1	40
3	3																		4	20	1	40
32	31	—	1																46	20	1	44
36	33	—	2	1														1	55	30	1	53
179	171	5	—	3														52	2(50	40	1	49
25	21	—	2	—	—	—	—	l	i	—	—	—	—	—	—	—	—	—	53	90	2	15
9	4	3	—	1														4	25	90	2	87
■JO	35	4																	74	90	1	87
9	8																		16	80	1	86
2	1																		4	90	2	45
23	19																	3	40	60	1	59
11	9	1																	18	90	1	71
28	21																	4	53	90	—	—
34	34																		47	60	1	40
		—	—	—	—	—	—	—	—					—	—	—	—	—		—					—	—	—
10	6	1	1	—	—			1				1	—	i	—			—	—			7	53	90	5	39
30	27	9																36	50	70	1	57
785	629	68	23	34	5	fl	6	a	5	2	2	i-i	-1			-1	2	125	2249	10	2	86
	Progresivni davek				zamudnikov														172 125	20		
	Centralno tajništvo Je tore! prejelo v								tem										2456	30		
1
2
3
4 b 6
7
8 9
10
11
18
15 14
16 16
17
18 10 80 81 82 88 84 26 26
27
28
Bizeljsko Colje, me*U Centrala Crna I.
Črna II.
Globoko
Gorje
Hrastnik I.
Jesenice
Ljubljana
Mežica
Mislinje
Sv. Peter p. Got.
Skale
Store
Trbovlje
Velenje
Videm-KrSko
Vrhnika
Zabukovca
Zg. SiSka
»Pragersko
Sv. Lovrenc n.Poh.
Celje okolica
Kar
2
15 21 12 10
3
4 3 7
16 14
2
1
5 31 10
9
G
5
1
5
27
13
27 92 61 40
17
20
48
4
54
34
30
5
39
6 3
28 12 26 11 15
Vseh rednih članov Zamudnikov
182
95
Vseh članov skupaj
729
33
762
27
15
27 101
58
40
7
17
14
21
53
4
52
34
124
30
5
42
6 4
28 12 27 11
16
27 12 25
104
58
40
.S
12
19
60
4
4 51 32
134
30
5 44
7
4
28 12 28 11 16
27 13 26
106
61
40
8
17 10
18 61
4
4
49
32 136
25
5
47
7
6
28 11
33 12 16
27
15 30 77 50 40 11 20
21
66
3
2
38
35
157
24
5
40
10
2
18
11
16 40 18
28
39
16	30	80
5	7	—
4	5	60
2	2	80
1	1	40
47	70	70
612
272
884
775
76
850
802
45
847
776
109
885
109
172
20
20
Naš program.
Mi kandidiramo na soeialno-demo-kratienem programu. Po tem programu je dolžnost vseh trboveljskih Občinarjev, da svojo občino kot samoupravno politično telo sami upravljajo. Po občinskem redu vrši to samoupravno delo občinski odbor, drugi pa sodelujejo le toliko, da ta odbor volijo. Po dolgih letih se zdaj zopet vršijo volitve tega odbora in vsi Občinarji so dolžnit da se volitev udeležijo in da tudi na ta način protestirajo proti vsem dosedanjim vladam, ki so postavljale in potrjevale gerente, samo-vladce. Obenem je treba obsoditi vse agente,»ki so prodajali nepolitičnost, kajti s tem so ljudstvo uspavali, da se ni zadostno brigalo za svojo politično občino. To velja zlasti za delavstvo pri TPD, kajti gerenti so ves čas delali proti delavstvu in za TPD.
Delavstvo tvori v Trbovljah tako ogromno večino, da bi lahko izvolilo popolnoma svoj občinski odbor. Zlasti še zaradi krivičnega volilnega reda, ki daje najmočnejši stranki popolno moč v roke. Ta krivični red si je kapitalistična vlada izmislila šele potem, ko je bilo delaystvo razdruženo in tako shujskano, da ni bilo zmožno za skupen nastop. Če bi delavstvo vseeno združeno nastopilo, bi bila delavska lista najmočnejša in kapitalistična nakana bi prišla delavstvu v korist.
Da se to ne izvrši, agitirajo kapitalisti s pomočjo svojih verskih in narodnih strank, naj bi delavstvo volilo pobožne in narodne može, nekaj jih skušajo ujeti tudi na obrtniško ime, druge pa hočejo poloviti v mreže lažnivega socializma in komunizma, ki sse skriva za nepolitičnostjo in ki hoče pod firmo strokovnega združenja brez programa spraviti delavce v staro odvisnost od Kristana, Čobala in Kru-Siča.
Samo dve listi sta delavski, neodvisna in socialnodemokratična. Med njima je razloček v tem, da za neodvisno listo ne stoji trdna organizacija, ampak neorganizirano delavstvo pod vodstvom posameznikov, socialno demokratično listo je pa postavila trdna organizacija JSDŠ in KDZ, ki se je tudi svojemu lastnemu predsedniku (Krušiču) znala postaviti po robu, ko jo je skušal spraviti nazaj v Kristanov tabor. To je važen razloček zlasti zdaj, ko eo posamezni voditelji neodvisnih nasedli na kapitalistično geslo solida-rističnega združenja in šli s krista-novci v enotno strokovno organizacijo brez programa, to pa z neumnim izgovorom, češ, program razdružuje. Pri sleparskih volitvah v Delavsko zbornico so neodvisni pod vplivom svojih nezvestih voditeljev pomagali kristanovcem in tudi za občinske volitve je bilo nastavljenih mnogo limanic, da bi šli neodvisni skupno s kri-stanovci. Na posameznike se proletariat nikdar ne sme zanašati.
Med neodvisnimi so pa morebiti še tudi nekateri, ki se programatično od nas ločijo. Morebiti še kdo upa na nasilno zmago, češ, s poštenim in treznim delom ne pridemo nikamor. Kapitalizem je z zakonom o zaščiti države tako usodno udaril med proletariat, da ni bila več mogoča stvarna debata med komunisti in socialisti — s prepovedano stranko se ne da debatirati. Vendar pa si je naša stranka znala ohraniti toliko moči, da je z uspehom pojasnjevala razlike. Kakor Kristan ni socialni demokrat, tako tudi teroristi niso komunisti. Komunizem pomeni skupno last, ne pa terorizma. Občinsko gospodarstvo je komunisti-, žno, v kolikor upravlja skupno občinsko last. Če pa kak posameznik samo-lastno gospodari s to občinsko lastjo in če ima Občinarje v svoji oblasti s pomočjo terorizma, potem je popolnoma vseeno, ali se imenuje Mussolini ali Kristan, ali je fašist ali socialist, ali je prijatelj kakšnega papeža ali pa TPD, nikdar in v nobenem primeru ne bo njegov terorizem koristil delavstvu.
Nasilni komunizem je prepovedan, ideja komunizma Ra ni in ne more biti prepovedana, ker bi moral biti potem prepovedan tudi Jezusov nauk, ki je tudi komunističen. Seveda ta nauk kapitalistom ni nevaren, kajti nad
cerkveno skupno lastjo gospodarijo posamezniki kapitalistično, ljudstvo pa le plačuje. Kapitalizmu tudi nasilni komunizem ni nevaren, kar poglejte v fašistovsko Italijo! Kapitalizmu je nevaren samo socialno demokratični komunizem, to je skupna last delavnih in prometnih sredstev in ljudska vlada nad to skupno lastjo, t. j. ljudska uprava te lasti. Ljudska uprava pa ni mogoča, če ljudstvo, ne tvori družbe (= socializem) in če v lej družbi nimajo vsi enakih pravic in dolžnosti (= demokracija). Ta ljudska uprava pa ne bo prišla ne iz Londona, ne iz Moskve, ne iz Beograda, ne iz nebes, ampak iz ljudstva, ko bo spoznalo potrebo organiziranja in ko bo svoje organizacije vodilo samo brez demagogov, kakor jih vodimo mi, socialni demokrati. Mi, ki ne delamo samo za časa volitev, ampak vsa leta enako. Mi, ki nikogar ne odbijamo, ampak vsakega sprejmemo, kdor si služi svoj kruh z delom in hoče izpolnjevati svoje proletarske dolžnosti in se posluževati svojih pravic po programu, da zmaga delavski razred nad kapitalističnim razredom in da Do zmožen svojo zmago porabiti v korist človeške družbe.
Razredni boj se mora bojevati na vsej črti in v vseh strokah, v politiki, gospodarstvu in kulturi. Njegova obsežnost je neomejena. Občina tvori sicer le mali del človeške družbe, vendar pa je v občinskem gospodarstvu dana velika možnost pomagati izkoriščanemu človeštvu v njegovem boju proti izkoriščevalcem. Zato ne moremo naštevati vseh točk svojega komunalnega programa, ampak se omejimo le na najnujnejše naloge, ki jih hočemo v občinskem odboru zastopati:
SPLOŠNE KULTURNE ZAHTEVI!.
1. Dvigniti ugled in organizacijo naše občine, ki je po svoji velikosti tretja na Slovenskem, pa nima še lastnega statuta, kakor ga imajo druge mnogo manjše občine, nima niti srednjih niti meščanskih šol, nima niti okrajnega niti okrožnega sodišča, niti okrajnega glavarstva. Da je naša občina tako zapostavljena, je kriva TPD in dosedanji naši občinski odbori.
2. Zlasti glede šolskega vprašanja smo zapostavljeni, ker so naši občinski odbori preveč moledovali pri TPD, naj ona skrbi za šolstvo, namesto da bi sami skrbeli za zadostne šole, pri čemer bi TPD morala nositi primerne doklade. (Primerjaj tozadevno uspeh naše organizacije v Mežici.) Nevedno ljudstvo je najboljša molzna krava, zato ima TPD interes, da šolstvo zadržuje, mi pa imamo interes, da ga pospešujemo. Razen več otroških vrtcev in ljudskih ter obrtnih šol nam je treba tudi meščanske šole in realne gimnazije.
3. Za odrasle je treba iz občinskih sredstev ustanoviti knjižnice in čitalnice, resne kinematografe in gledali- / šča, postajo za radio, razna zabavišča, zlasti za telesno vzgojo in šport i. t. d., ne pa da se vse take institucije ustanavljajo le za profit posameznikov in strank, ki potem računajo le na najnižje instinkte in s tem ljudstvo kvarijo, namesto da bi ga izobraževale.
COSPODARSKE ZAHTEVE.
1. Občinska davčna politika naj se prilagodi ustavi, ki določa, naj se davek plačuje po davčni moči in progresivno, dočim mora zdaj plačati večino davkov mali človek. Zlasti naj se odpravijo davki na življenjske potrebščine.
2. Občina naj ustanovi gospodarski urad, ki bo skrbel za skupni nakup življenjskih potrebščin in jih oddajal Občinarjem brez lova za profitom. Otvori naj občinsko mesnico, občinsko pekarno i. t. d.
3. Občina naj uredi parcelacijo z dobrimi cestami in ulicami ter naj gradi stanovanjske hiše in naj v ta namen pobira stanovanjski davek, ki naj ga progresivno plačujejo vsi, ki imajo večja stanovanja, nego jim je treba po številu družinskih članov.
4. Vsa dela naj občina izvršuje v lastni režiji, s čimer bo odpravila dobršen kos brezposelnosti.
SOCIALNE ZAHTEVE.
Vse kulturne in gospodarske zahteve so obenem tudi socialne, ker urejujejo nered v družbi. Le pod vplivom solzavega in neodkritosrčnega buržuj-skega socializma je treba zaščite za slabotne. V pošteni človeški družbi se skrb za deco, za bolne, onemogle, invalide, starce i. t. d. razume sama po sebi. Skrb za brezposelne bi pa sploh odpadla, ker posla je dovolj, dela je povsod preveč, le zaslužka ni, ker je profit slab organizator. Najbolj se to občuti na brezposelnosti zidarjev v času, ko je stanovanjska beda dosegla svoj vrhunec.
Ce bo občina posegla v gospodarske razmere, bodo žalosine družabne (socialne) razmere kmalu boljše, zlasti če bodo tudi druge občine, okraji,
okrožja in države istotako storile. 'Le v kapitalistični družbi, ki ima profit za boga, so potrebne socialne krpanje.
1. Občinska posredovalnica za delo.
2. Občinska skrb za vse, ki jih je kapitalizem izžel in zavrgel kakor izžete limone.
3. Otroško zavetišče.
4. Sirotišnica.
5. Razne higienske ustanove za pomoč bolnikom in preprečenje bolezni.
6. Ljudska kopalnica.
7. Omejitev žganjetočev, vinotočev in sploh alkoholnih gostiln, a ne nasilno, temveč z ustanavljanjem občinskih brezalkoholnih gostilen in ljudskih kuhinj.
Kdor se s tem programom strinja, naj odda svoj glas za našo
socialiio-cfemoN ratično I •% j listo, ki bo na volišču j «Ssj
Po volitvah naj pa ne misli, da je njegova dolžnost izpolnjena z odda-njem volilne kroglice, ampak naj ve, da je treba izvoljene kontrolirati, če delajo prav. Vsak je zmotljiv, niti v
papeževo nezmotljivost ne verujemo. Zato naj se naši volilci organizirajo v JSDS in KDZ in naj z nami sodelujejo.
Krajevna organizacija jSDS in KDZ v Trbovljah.
Razno.
r Blagopokojni »Socialist« je objavil dne 2. oktobra 1925 nesramno bojkotno okrožnico, ki jo je razposlala Pokr. zadruga knjigovezov. Kakor je sodnijsko ugotovljeno, ni hotel prevzeti dr. Korun odgovornosti za »Socialistove« lopovščine, slamnatega fanta pa nismo hoteli tožiti (poglej lanski »Naprej« št. 52.!) Pač pa smo tožili predsednika zadruge Jakopiča. Šele po 5 mesecih se nam je posrečilo spraviti zadevo do razprave, junald v blatenju pred sodiščem niso tako junaški. Za razpravo smo zvedeli tako pozno, da je nismo mogli objaviti, s. Thaler kot priča še niti na dan razprave ni imel vabila. Nova razprava se bo vršila v torek, 30. marca ob 12. v veliki dvorani št. 79. Komur je količkaj mogoče, naj se razprave udeleži, da bo spoznal, kako lažnivo sta o prvi razpravi poročala »Slovenec« in »Del. politika«. Ker 7, ljudmi, kakršni so podpisani pod »Del. politiko«, ne maramo priti v dotik (poglej »Naprej,« št. 4, 23. jan. 1920). smo pisali "samo »Slovencu« in urednik Terseglav nam je odgovoril, da- žal poročila ni čital in da bo objavil popravek, ko mu ga pošljemo. Pošljemo mu ga pa šele po končani razpravi, ker ne gre, da bi z objavljanjem vplivali na potek sodne razprave.
r Prvi maj. Kristanovei z Marlesovega trga so poslali nam, pa tudi Strok, komisiji, Kousu m nemu društvu za Slov. in še drugim »razrednim organizacijam poziv, da se udeležimo pogajanj za skupno proslavo praznika dela. »Delavec« je že poročal, da bodo skupno proslavo organizirale »združene« strok, organizacije, v njih so organizirani tudi de-kalisti, ki še niso pisali-doslej v svojem listu, da niso več združeni s kristanovei. Kako torej? Baš v zadnjem DKL kličejo grozečo vojno nevarnost za pričo in razlog, da se morajo vsi delavci organizirati v njih s t r o k ovnih organizacijah — če upajo z njimi odvrniti vojno nevarnost, jim bodo pač lahko tudi zaupali organizacijo proslave prvega maja, mislimo mi. Pa to je končno njihova in Strok, komisije zadeva, ki naj jo med seboj poravnajo, nikakor pa ne gre, da bi v tako združenje, kakor ga v DKL slikajo, skušali zmešati še naše organizacije. Naj se ne boje* mi praznika Dela ne bomo profanimi!, kakor ga skušajo oni, za zedinjenje razrednega proletariata pa delamo mi že ves čas od takrat, ko so ga oni začeli razbijati, že več let!
r Spominska plošča na domu Ivana Cankarja. Petdesetletnico rojstva Ivana Cankarja bo proslavilo delavstvo na Vrhniki na ta način, da bo vzidalo v rojstni hiši velikega pisatelja spominsko ploščo s portretom Ivana Cankarja v porcelanu. Slikarsko delo je poverjeno akad. slikarju g. Ferdo Veselu, enemu izmed najboljših sodobnih portretistov v Evropi. To bo edini umetniški spomenik te vrste v državi. Iniciativo za vzidavo plošče in proslavo ob tej priliki je vzela v roke »Cankarjev dom« r. z. z o. z. na Vrhniki, ki bo pritegnila tudi druga prosvetna društva in povabila k sodelovanju vsa naša kulturna društva. — Ker bodo stroški za ploščo in proslavo znatni, se obračamo s tem na vsa kulturna društva, prijatelje in čitatelje velikega pisatelja, da prostovoljno prispevajo za ploščo. Imena in zneske darovalcev bomo objavili v vseh časopisih. Prispevke prosimo poslati na: »Cankarjev dom« r. z. z o. z. Vrhnika, oziroma ček. račun št. 14.234.
Delavska kulturna in telovadna zveča »Svoboda«, podružnica na Jesenicah, priredi
v nedeljo dne 28. t. m. ob 20. (8.) uri zvečer v Delavskem domu tragedijo »Kovarstvo i* ljubezen«, igro v 5 dejanjih in 3 spremembah. Kostumi iz Ljubljane (gledališča). — Vstopnina običajna. Med odmori igra društveni mladinski taniburaški zbor. — K obilni udeležbi vabi — odbor.
KJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši M volni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk Oritzner • Adler - PhOnlk.
(stotom Dosomezne dele za stroje In kolesu, igle, olje, jermena, pnevmatika. F'>uk o vezenju na stroj brezplačen I -— Večletna garancija! No Tel.kol Na malo 1
R1TZNER
Raz no vrstno
pomladansko obleko
nudi najceneje
JOSIP ROJINA
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 3.
Iz stranke.
s V pregledu organizacij, ki so obračunale za februar, imamo dva člana, ki sta plačala nad 1(X) Din prispevka: eden v Ljubljani 130 dinarjev, drugi ]KI v Mežici 1000 Din. (Vnov-cil je v februarju večletno delo Ln od tega plačal 1000 Din članarine za februar). Katera stranka ima tako točne in požrtvovalne' člane? Ne besede, pač pa taki zgledi bodo pomen progresivnega davka razširili med proletariat, čeprav se kristanovei iz njega norca delajo. K svojini dohodkom ne računaj samo gotovino, ampak tudi razne pridelke, prosto stanovanje, razne deputate itd. Ib so tudi dohodki in je treba od njih tudi prispevati davek za skupnost.
s Zamudniki, sramujte se pred' novimi člani in organizacijami. Zapomnite si: Naše tajništvo mora dobiti obračune najpozneje do 10. vsakega meseca. Plačujte svoje prispevke vedno za mesec dni naprej, da zaupnikom in blagajnikom olajšate delo.
s Moste. V nedeljo popoldne ob 3. bo pri Marentiču prvi občni zbor kraj. organizacije JSDS in KDZ. Nihče naj ne izostane! Sprejemali se bodo tudi novi člani.
Zavarovanci v smislu objave »Socialističnem koledarju« za I. 1926. Medvode. 241. .Janko Mravlje (83), pnp. del., Lg. 500 Diin. 242. Janko Cvajnar (90), čistilec N. Sl. teke. 2000 Dim. Trbovlje. 243. Mirko Čebin (00), rudar, 250 'Dim. 244, Jože Gorišek (02), rudar, 250 Din. 245. Alojz Trtnik (81), rudar. 250 Din. 246. Janez Goltes (05). mizar, 250 Din. 247. Janez Flere (91). 250 Din. 248. Ivaln Marin (82), preddel. Lg. 500 Din. 249. Jože Božiček (79), tesar, 250 Din. 250. Viktor Šviga (81), sedlar, 250 Din. Ljubljana. 251. Dragotin Gustinčič (82), inž. 250 Din. Sava. 252. Lovro Oblaik (91) kovinar, Lg. Sl. 750 Din. Črna. 253. Anton Planinšek (66), žagar, Lg. sekc. 1250 Din. Sv. Peter pod Gorami. 254. Joeip Geier (78), del. Lg. 500 Dur. 255. Frane Gubina (69), mizar, Lg. 500 Din. 256. Josip Rozman (72), del. 250 'Dim. 257. Janez Gubina, mizar, 250 Din. 258. Franc Zorenč (57), 250 Din. 259. Martin Kramer (01), del. 250 Dim. 260. Franc Geier (88), lončar, 250 Din. — V zadnjem »Napreju« je izpuščen zavarovanec: SL214 Martin Raušl, zidar v Trbovljah 7A 250 Din.
|<? od nekega časa postal redek.^ Vedno težje jw>*taja pridobivati si ga. Ali življenje primorava vsakega na borbo za obstanek in
kdor hoče v tej borbi zmagati mora biti zdrav, svež in uporen. Zatorej uporabljamo pri utrujenosti onemoglosti, nerozi in vsled tega povzročenem nespanju, Fellerjev blago-dišeči »Elsaflujdc, ki osvežuje, krepi mišice in živce, lajša bolečine. Kot nam vedno iz-nova potrjujejo, Fellerov Elsaflujd tudi pri
močnih reumatičnih bolečinah izvrstno deluje. Dober kosmetikum. Močnejši, štedijivejši in boljšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijal-ne steklenice za 90 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Din, že
obenem z zabojem in poštnino razpošilja povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici I)onji, Elsatrg 252, Hrvatska. — Posamezne steklenice >Elsafluida« pa f>o reducirani ceni 9 Din se dobe v vseh lekarnah in sorodnih trgovinah.
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz 18. III. 1926.
Ivan Polak, I. Trbovlje, 22. III. Frane Pencelj, Trbovlje Isti od drugega rudarja Anton Zupančič, Trbovlje Isti od drugega rudarja Kari Kisovec, Ljubljana Andrej Hofer, Ljubljana Al. Leskošek, Celje Teodor Korn, Ljubljana Jakob Jeras, Tacen Jakob Dolničar, Brezovica Fr. Čuk. Mali doni
7312.60 Din 5.— Din 5.— Din 2.— Din 4.— Din 2,— Din 20.— Din 4.— Din 10.— Din 1,— Din 1.— Din 4.- Din 10.- Din
Skupaj 7380.60 Din Popravek. V >Napreju« št. 11. t. 1. je v izkaz« tiskovnega sJdada pomota. M. Pevec je dal 78,— Din, ne pa 478.— Din.
.KGLINSNACIKORIJA
JMJESJZBORNA
Zahtevajte povsod in izrecno
„ADRIJAW
prašek za pecivo in vanilin sladkor.
Drugi slični izdelki so manj vredni.
K muzam je neznan poet vzdihoval že (lolgo let.
Dvignil ga v Olimpa sjaj Stoprav zdaj je »BUDDHA« čaj!
Dopisi.
MEŽICA. (Kapitalistični agentje in obč. volitve.) V Mežici, Črni in Prevaljah so razpisane obč. volitve za 16. maja t. 1. Doslej so bile te občine v socialističnih x-okah. Res socialistično je deloval samo obč. odbor v Mežici, deloma tudi v^Čmi. Zupani v Mežici, Crni in Prevaljah so pa delovali po kapitalističnem sistemu, bili so socialisti samo na zunaj, samo v besedah, na delu pa zastopniki kapitalistične politike. (V Prevaljah so n. pr. socialpatrioti glasovali za nakup zvonov, dovolili so preko milijon kron za zvonove. V Črni pa je župan Dolinar preprečil, da bi dobili občinski in uslužbenci avtoprometa trinajsto plačo, dasi bi bili šli ti izdatki predvsem na račun rudnika.) — V Črni kompromisari župan Dolinar s kapitalističnimi strankami, zato ga v »Jutru« večkrat pohvalijo. — V Mežici se-
stavljajo poleg klerikalcev in demokra-tarjev tudi kristanovci na pritisk rudnika posebno kandidatno listo. Na vsak način hoče rudnik razbiti socialistično delavsko moč v občini, zato pripravlja tudi obrtniško listo. Rudnik bi torej imel več list: demokratarskc-sokolaško, li kateri bi pripel obrtnike, za one pa, ki bi si pomišljali glasovati za to listo, pa posebno 'kristanovsko. Govorijo pa po Mežici, da bodo uradniki kandidirali na listi de-mokratarjev-sokolašev-obrtnikov, če pa na tej listi ne bodo imeli nosilca, določenega imajo g. Vončino, bodo glasovali za kristancvce. Tako upa inozemski kapital, da bo nalovil dovolj volilnih backov za instalacijo rudnikove oblasti na občini. Med njegovimi kandidati je prav živahno tekmovanje: nekateri na kristanovski listi upajo, da bodo postali pazniki, delavci naj bi jim s kroglicami pomagali do biča in koruze. Med drugimi gre za to, kdo bo dobil gostilno, iz katere preganjajo dosedanjega podžupana: eden bi rad čimpreje imel imenitno »oli-cet«, drugemu in tretjemu bi postranski dohodki dobro služili. Gostilno bo dobil tisti, ki bo nalovil največ glasov za svojo listo, tako je baje odločeno na najvišjem mestu. Ne boš, Jaka, delal računov brez delavstva, ki bo odločilo po svoje! Kan-didatje vseh protidelavskih list pa se prav razločno podpišite, da ne boste skušali pozneje tajiti izdajstva! — Soc. demokrat.
TRBOVLJE. (Dnevni kop Dobrna in podjetje Dukič.) 15. t. m. nas je bilo odpuščenih čez 80 kvalificiranih in 190 nekvalificiranih delavcev. 1. aprila, ko bomo dobili mi obračun, bo pa podjetje Dukič prevzelo ves dnevni kop; dosedaj je imelo samo odkrivanje premoga. Vsi odpuščeni bomo po zatrdilu g. ravnatelja TPD sprejeti 1. aprila pri Dukiču. Ko niso vedeli, kako bi nam vzeli draginjske doklade in drugo, kar imamo pri TPD, so nas pri TPD odpustili in izročili Dukiču, torej istemu podjetju pod drugam imenom, ki pa ne plačuje draginjskih doklad, ne daje deputatnega premoga itd., čeprav plačuje na uro nekaj malega več ko TPD. Vsi prizadeti smo odločno proti temu, da bi podjetje Dukič prevzelo ves dnevni kop. Zavedamo se. da se s tem dela zločin, katerega žrtev smo mi. Vemo, da TPD nič drugega ne briga ko to, da si ohrani ogromne dobičke, pri čemer ji pomaga vlada, kar dokazuje tudi komisija, ki je bila v Ljubljani in Trbovljah. Kje so zdaj tisti, ki pri vsakih volitvah obljubujejo, da bodo delati za narod? Zdaj naj se pokažejo, zlasti klerikalci, ki imajo večino slovenskega ljud-
stva pod svojo komando! To si bomo dobro zapomnili, kajti ko ste imeli vso moč v rokah, niste za nas nič naredili, le davki ao vsak dan večji. — Odgovorni su uidi socialpatrioti, ki so redukcije načelno sprejeli na shodu 21. februarja. Tedaj je g. Uratnik razlagal redukcijo pri TPD in povedal, da se je produkcija za nekaj malega znižala, da pa družba kljub temu dobro izhaja. Kako je mogel dati na glasovanje resolucijo, da naj tretjina delavcev izmenoma praznuje? To je napravilo med delavci le razdor, kajti nekateri delajo vse šilite, drugi pa ne. Radi tega vas delavstvo sovraži. Delavci, premišljujmo o svoji eksistenci, ne dajmo, da bi nas vodili za nos razni >ne-političarji«, ki se iz nas le norca delajo. Vstopimo v Jugosl. soc. dem. stranko in Kmetsko-delavsko zvezo, v katero imamo še največ zaupanja! — Prizadeti rudarji.
Klerikalni in »nestrankarski« obrtniki v ŠL0V. BISTRICI izrabljajo v zaščito svojega nekontroliranega profita ter izrabljanja vajencev orožništvo v boju proti organiziranemu delavstvu! — Slovenska Bistrica, 21. marca 1926. — Danes se je vršil tukaj shod v gostilni pri g. Sorč-niku, ki ga je sklicala Splošna gradbena gospodarska produktivna zadruga »Naprej« v Celju, na katerem je poročal s. A. Leskošek. Na shodu smo hoteli razpravljati o sledečih točkah: 1. začetek rokodelstva, 2. rokodelstvo in ceha, 3. konec cehov in začetek kolektivnih obrtnih zadrug, 4. začetek modernega delavskega gibanja in zadružništvo ter pomen produktivnih zadrug. Za shod je vladalo veliko zanimanje med člani zadruge »Naprej«, a nič manjše pri tukajšnjih obrtnikih, ki so že pri prvem zborovanju, dne 2. februarja t. 1., pokazali svoje sovraštvo do tega občekoristnega in naprednega delavskega gibanja. Že pred 10. uro se je zbralo nad 80 članov zadruge, v posebni sobi pa so se zbrali gg. obrtniki z g. načelnikom kolektivne zadruge na čelu. Sodr. Leskošek je skraja lahko govoril nemoteno dotlej, ko je začel razlagati, da je družba opredeljena v dva razreda, in to v kapitalističnega in v delavskega. Delavski razred ima v resnici večino, a moč ima kapitalistični razred zato, ker so obrtniki najzvestejši stebri kapitalističnega razreda. Tu so začeli obrtniki pritiskati v zborovalno sobo ter zmerjati referenta in druge zborovalce. V dvorani je nastal nemir, da ni bilo mogoče več zborovati. Med obrtniki je sedelo nekaj socialnih demokratov iz Zgornje Bistrice, ki so branili delavsko stališče in očitali obrtnikom reakcionarstvo. Obrniki so v svoji jezi začeli kričati, da
Zakaj smo poceni?
Zalo, ker nimamo nobene režije — ne za izložbo,* ne za razsvetljavo, ne za lokal, ne za reprezentanco. — Vse to odpade, ker smo v lastni hiši in na dvorišču.
Zapomnite sl,
noben trgovec ne plača režije — temveč VI jo plačate in za toliko smo mi cenejši.
Pridite, prepričajte sel
Detajlna prodaja
C POLLAK, d. dl- Ljublfana, Dunajska c. 23 dvorišče.
UČITELJSKA TISKARNA
APREJ
ima Kristan milijone itd. Na to je referent izjavil, da mi ne pripadamo h Kristanovi stranki, ki izdaja »Delavsko politiko j- v Ljubljani in »Volksstimme« v Mariboru, temveč mi smo naprejevci, pravi socialni demokrati, ki vodimo boj ne samo proti Kristanovim milijonom, temveč tudi proti vsakemu skritemu profitarstvu in izrabljanju nevednega delavstva, posebno vodimo boj tudi proti onim, ki izrabljajo vajence, delavske in kmečke sinove v svoj profit. Konštatiral je, da je v Sloveniji nad 12.000 vajencev, a samo 7000 pomočnikov; v Slov. Bistrici je pomočnikov samo 9, vajencev pa nad 100! To je bil za klerikalne obrtnike tak moralen poraz, da so takoj opustili svoj »načelni« boj ter tekli po orožnike, da bi razpustili shod, Leskoška pa najmanj takoj zaprli, da ne bi odpiral izkoriščanim oči. Med to debato sta že prihitela dva orožnika, gg. Zorenc in Pereč. Prvi je nastopil takoj v imenu zakona (zborovalci so dobili vtis, da nastopa v imenu in interesu obrtnikov) in zahteval sklicatelja shoda. Ko se je Leskošek javil kot sklicatelj, mu ni vedel orožnik nič protizakonitega in sploh nič drugega povedati kakor to, da tisti, ki nima koncesije, ne sme delati na stavbah. Sodr. Leskošek mu je odgovoril, da sedaj ne gre za delo na stavbah, ampak gre za shod, ki je bil srezkemu poglavarju prijavljen, obenem ga je pa opozoril na nemir, ki so ga delali gg. obrtniki. Opozarjal je orožnike, da nimajo pravice shod razpustiti, temveč morajo le nemirne zborovalce odstraniti. O tem pa nista hotela orožnika nič slišati, kakor da sta prišla branit klerikalne obrtnike ne pa veljavnega zakona o zborovanjih. Ko je s. Leskošek videl, da orožnika nista nepristranska, je javno zborovanje zaključil in sklical po § 2. društvenega zakona po preteku pol ure drugo zborovanje v drugih prostorih. Zborovanje se je nato nadaljevalo nemoteno. Nad tem početjem klerikalnih obrtnikov so se zgražali nekateri pošteni obrtniki, predvsem g. Sorč-nik, Žumer, in cestni mojster g. Soršek. Zaduja dva sta se udeležila tudi popoldanskega zborovanja in sta popolnoma soglašala s tem, da si delavci ustanovijo svojo zadružno gradbeno podjetje. Ostali obrtniki v Slov. Bistrici stojijo pa striktno na stališču, da se delavci ne smejo organizirati. Orožniki so jim baje obljubili, da bodo vsakega člana zadruge ^Naprej« aretirali, ki ga bodo dobili na kaki stavbi. Mi smo to vest sprejeli čisto hladno, ker vemo, da orožniki talcih pravic nimajo, da bi ovirali razvoj produktivnega zadružništva. Našim članom kakor tudi ostali javnosti pa bodi povedano, da ima zadruga »Naprej« po svojih tehničnih voditeljih posameznih obratov koncesijo za zidanje in tesarstvo ne samo za Slov. Bistrico, ampak za celo državo SHS. Nadalje opozarjamo, da je v Slov. Bistrici ustanovljeno obra-tovališče, ki ga vodi zadružnik Anton Širovnik. Ohratovališče sprejema in izvršuje vsa naročila iz gradbene stroke.
27. marca 1926.
2400.
I^aMlanA - »‘ranfllikarutko ulica Stev. O
Tiskovin«
*■» 'ulii Ib mrmd«, ■ajaoitrmjie phirit* te mrikOa m Mm	^njni	iurMuffln	mA* n ttsk**)« ž*sopl*cr». hafl* lirihar M.
Mirr: »mionpijA pmcj&r utOGEArijA
Delavci!
Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci. •— Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje 1
r
i
Vsled ugodne nabave surovin znatno znižane cene
nogavicam in drugim pleteninam
Vae odjemalce prosimo/ naj zahtevajo cenike.
Vsakovrstna naročila sprejema naš zastopnik in naravnost tvrdka
M. FRANZL A SINOVI
Pollni predal 44 LJUBIJANA, Privoz lO	Telefon 4»
Kje kupiš najceneje? *WC
PRI
ŠENTPETERSKEM BAZARJU v Ljublfani, Martinova cesta St. 8.
Tam dobit različno blago. Krama volnen« spomladanske ilofe. Ugotovljeno moško In iensko perilo. Belo in rnjavo kotenino Ud, po »ilnllt« cenab Zdaj tudi odprodaja timskega blaga In ostankov pod lastno ceno. Poturl »el
Krafni šolski svet - okolica Celie
stavbenih del za zgradbo novega šolskega po slopja okoliške deške osnovne šole v Celju.
4. Kleparska dela,
5. Dobava železni ne, ©. Osrednja kurjava, 7. Kanalizacija.
Krajni šolski syet v Celju za okolico razpisuje stavbena dela za zgradbo norega šolskega poslopja okoliške deške šole v Celju in sicer:
1. Zidarska in težaška dela,
2. Tesarska dela,
3. Mizarska dela,
Stavbeni operat (načrti, proračunski sestavek in stavbeni pogoji) je razložen interesentom na vpogled v pisarni Okoliške deške osnovne šole v Celju, Razlagova ulica št. 5 vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldan.
Proračunski sestavki in formular ponudbe se dobijo proti plačilu nabavnih stroškov.
Pismene ponudbe, opremljene s kolkom Din 100—, se imajo izročiti ločeno za vsako razpisano skupino v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo „Ponudba za.........dela pri zgradbi okoliške deške
osnovne šole v Celju ponudnika 1.1 “ do pondeljka dne 12. aprila 1926 do 12. ure dopoldan v pisarni upravitelja okoliške šole v Celju, Razlagova ulica št. 5. Kolekovati je tudi vse priloge. Vsaki ponudbi je priložiti 5 % kavcijo v gotovini ali pupilarnih vrednostnih listinah. Ponudnikom, katerih ponudbe ne bodo sprejete, se vrne kavcija tekom 14 dni. Pozneje dospele in nepopolne ponudbe se ne bodo upoštevale. V ponudbi morajo staviti ponudniki cene tako, da bodo stalne, to je obvezne, najsi bi se zvišale cene bodisi gradivu, bodisi delavni moči.
Upoštevale se bodo samo ponudbe opravičenih podjetij in obrtnikov. Ponudniki morajo podpisati izjavo, da poznajo vse dražbene in stavbene pogoje in da pristajajo se točno po njih ravnati.
Krajni šolski svet si izrecno pridrži pravico, oddati dela po lastnem preudarku brez ozira na višino stavljenih ponudb.
Krajni šolski svet v Celju, okolic:©, dne 22. marca 1926
Sifariar nririota U folia in predno nakupite manufaklurno blago, ! suknje, odeje, srajce, si oglejte velikansko zalogo blaga in izdelkov ■ „PRI AMERIKANCU" - Slavni trg - pri farni cerkvi. Tam sc prodaja najceneje, ker ima lastno tovarno Obleka moška štofasla od Din 350-— naprej. SPECIALITETA: Moška obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna samo Din 550'—. Cajgaste moške hlače, močne od Din 45’— naprej. Barhant, flaneta in vse drugo blago po najnižji ceni. Velikanska Izbira moških in ženskih štofov. Oglejte si »Pri Amerikancu", Celje, Glavni trg 10 (pri farni cerkvi).	Galanterija! tenine, nogavice, sukanec, vezenine, gnmbe modne biBerne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi naj' ugodneje pri iosip Pili Ljubljana blizu Prešernovega spomenika	gp Kupujte le najboljša in jgSfifdA najtrpežnejša kolesa ' W „PMCH ' s franc. Michelin pnevmatiko po zmerni ceni in event. na obroke. Dobe se samo pri ION. VOK, Ljubljana TavCarjeva ulica 7 (poprej) Sodna ul. 1
f Tvomica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni lrgr štev. IS priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli 		 velikosti po najnižji ceni. —			Posebne nagrade za velikonočne praznike našim odjemalcem! Izvanredna in ugodna prilika nakupa potrebne obleke za bližajočo se spomlad. Zastonj dobite uro, srebrno dozo itd. Oglejte sl naSe letake I Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE, Ljubljana Detajlna trgovina Erjavčeva cesta štev. 2
Priložnostni nakup!
Radi zmanjšanja zaloge na debelo prodajamo nižje na* vedeno blago v podrobni razprodaji po cenah na veliko in sicer: blago za obleke, moško sukno, volneni, de-lenc, poldelene, fularde, krepe, cefire, Sifone itd.
DOLČEK in MARINI
  .......
Maribor, Gosposka ul 27
ta «k«T«raa ar*4mi«a: ISA PRIJATBLJBVA (t taieaa Iavr. odbara J8DB ia K DZ). - Z« tiakaraa »Barka«-« v Ljabljaai: A. SBVlft.
\ ' V '