SiBrUŽa
Edini slovenski dnevnik iT
v Zedinjenih državah, ■ ■ ■
Velja za vse TI $3.00 Ima 10.000 »arocnikov
QLAS NARODA
list slovenskih delavce* v Amerikf
The onlj Slovenian da?
•s in the UrJžed State*	h
Issued every day except	^
fH Sundays and Holidays	fl
lb _ __Jl
TEUEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Ent€red as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.
telefon pisarne: 4687 cortland!
NO. 253. — ŠTEV. 253.
new york, wednesday, october 27, 1915. — sreda, 27. oktobra, 1915.
volume xxm. — letnik xxm
SRBSKO VLADO JE DOLETELO ZELO VELIKO RAZOČARANJE. ANGLEŽI IN FRANCOZI JI NAJBRŽE NE BODO POMAGALI.
BOLGARI SO ODDALJENI PAR MILJ OD ČRNOGORSKE MEJE.
ZNAČILEN GOVOR V ZBORNICI LORDOV. — ANGLIJA JE ZOPET POKAZALA, KOLIKO JI JE MAR ZA MALE NARODE. — AVSTRIJCI SO ZAVZELI VALJEVO. — OBSTRELJEVANJE SRBSKIH PRISTANIŠČ OB DONAVI. — BOLGARI SO ZAVZELI PRIZREN IN SO ODDALJENI LE NEKAJ MILJ OD ČRNOGORSKE MEJE. — TURŠKE ČETE ŠČITIJO BOLGARSKA PRISTANIŠČA. — SRBSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PASIČ PROSI POMOČI.
ZAVEZNIŠKA POROČILA.
Bolgarska pristanišča.
London, Anglija, 26. oktobra. 1/ Aten porot'a j o, da so dospele v bolgarska obrežna mesta močno posadke turških čet, ki bodo sv it d«- pristanišča.
Brzojavka, ki jo je dobila neka tukajšnja brzojavna agentura, se glasi:
V Varno je dospelo 5000 nemških vojakov, ki so bili dosedaj v Carigradu. Njihova naloga je braniti pristanišče pred ruskimi napadi. Obrambo bolgarske obali ob K«rejsk«MU morju so prevzeli Turki. Škoda, ki jo je povzročilo zavezniško brodovje v Drtleagaču, j.- precejšnja.
Položaj v Srbiji.
London, Anglija. 26. oktobra. S.'daj se je začela vroča borba za cesto, ki vodi v Carigrad. Bolgarske čete so oddaljene le nekaj milj od nemške in avstrijske armade, nekaj francoskih vojakov je že dospelo v Srbijo.
Kakor kaže. bo borba strašna, mogoče najstrašnejša kar jih je bilo v tej vojni. Francozi ne morejo v Macedoniji stopiti v ofenzivo. ker imajo premalo vojaštva. Kakorhitro bodo imeli na razpolago zadostno množino čet. se jim bo to z lahkoto posrečilo.
Francozi.
Pariz, Francija, 26. oktobra. — llavas-agentura je dobila iz Soluna sledečo brzojavko:
Od včeraj vlada na francosko-bolgarski fronti pppolen mir. — Francozi so utrdili vse postojanke, katere so zavzeli.
Rolgari imajo v rokah črto Kri-volak-Vranjo ter mesta Skoplje, Kumanovo in Kristovac.
Nemci prodirajo s severa. Na svoji poti se morajo boriti s silnimi tež koča mi.
Usoda Srbije zapečatena.
London, Anglija, 26. oktobra. V zbornici lordov je stavil lord Loreburn interpelacijo. kakšno stališče bodo zavzeli zavezniki napram Srbiji.
Lord Landsdowne je odvrnil:
'/. veliko žalostjo vam moram pojasniti, da Nemci v Srbiji prav dobro napredujejo, da so njihovi uspehi z vsakim dnem večji, in da mi ne moremo pomagati nesrečni deželi. Nemci in Avstrijci ogrožajo Srbijo s severu in zapada, Bolgari pa vzhoda in deloma tudi z juga.
Jaz nikakor nisem istega mnenja kakor lord Loreburn. toda pripoznati moram, da se v več točkah strinjam ž njim. — Mi ne smemo obračati vse pozornosti na francosko fronto, ampak moramo tudi pomisliti, tla je Egipet v nevarnosti. (,'e se enkrat posreči Nemcem priti do Carigrada, je za nas Indija izgubljena. Naša dolžnost bi bila pomagati Srbom, ker so se tudi oni žrtvovali za nas. Splošni vojni položaj je prisilil in Nemčijo, da sta napad-i. Napadli sta jo in jo bo-iagali. Mi bomo veliko več kakor pa Srbi. Oni so bili aža, odločno so se zoper-stavili našim in svojim sovražnikom. Postali smo malodušni in ta malodu&nost bo imela za nas zelo slabe posledice.
Srbija nas je v skrajni sili in potrebi prosila za pomoč. Sklenili smo ji poslati na pomoč Lt0,000 vojakov, toda dosedaj se jih je izkrcalo v Solunu komaj 13,000. — 1'ovod za načrt, da bi izkrcali v Solunu Ujete, nam je dal bivši gr-
Iški ministrski predsednik Venize-f Tozadevno poročilo je povzro-los. Sedaj ni Venizelos več na kr-'cilo po celi Bolgarski veliko raz-milu države. — iz tega je jasno, j burjenje.
da se je položaj za nas silno poslabšal.
Povedal sem vain, kar sem imel na srcu, sedaj pa ukrepajte sami. Pomagajte Srbiji, drugače bodo vse naše bogate kolonije izgubljene. Pomagajte Srbiji, drugače jo bodo Nemci uničili in mi bomo izgubili najboljšega zaveznika, kar smo jih kdaj imeli.
Ministrski predsednik Pasič.
London, Anglija, 26. oktobra. Srbski ministrski predsednik Pasič je poslal danes potom nekega angleškega časnikarskega poročevalca ''Tiinesu?' sledeče poročilo:
Angleška vlada je nasvetovala Srbiji, da naj se zoperstavi silnemu sovražniku. Srbijo so napadli Nemci, Avstrijci, Madžari in Bolgari ter jo obsodili na smrt. Sovražniki nas že dvajset dni poskušajo uničiti, naš odpor postaja vedno slabši, naše zaloge se z vsakim dnem manjšajo. Zaveznike prosimo, da naj nam kakorhitro je mogoče, priskočijo na pomoč. Vsi imamo iste cilje, zato se pa moramo tudi vsi boriti.
Grška vlada.
London, Anglija, 26. oktobra. Vse nestrpno pričakuje poročil, ki prihajajo iz Aten. in vse je v strahu, tla bi se Grška ne pridružila Avstriji in Nemčiji. Danes zvečer je bilo sporočeno iz Kima. da se namerava podati grški kralj Konstantin v Solun in prevzeti poveljstvo nad grškimi četami. Če je to resnica, se bo zaveznikom začelo slabo goditi.
Danes zjutraj je dospelo sem poročilo. da je sedanje grško rniiii-strstv o demisioniralo. Vse je že mislilo, da bo stopil na krmilo države Venizelos, toda kmalo se je izkazalo, da je bila vest izmišljena. —
Anglija je bila pred par dnevi pripravljena izročiti Grkom Ciper. sedaj se je pa premislila in baje ni voljna dati Grkom nika-kih koncesij. Zaenkrat je vse odvisno od Rumunske. Če se nam ona pridruži, se nam bo pridružila tu li Grška. Edino ti dve državi za moreta zaustaviti Nemce na njihovem pohodu proti Carigradu.
AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOL GARSKA POROČILA.
-strijn Srbij« i pren rubili ša str
Zavzetje višin. Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — Vrhovno vodstvo nemške armade je izdalo danes sledeče poročilo: — Vzhodno od Visegrada smo zavzeli višine pri Suhi Gori. — Vzhodno od Markovca smo zavzeli mesto Kučevo. V zadnjih treh zareveu. dneh smo vjeli skoraj 1000 srbskih vojakov in zaplenili veliko množino vojnega materijala.
Prehod pri Oršavi.
Bukarešt, Rumunska, 26. okt. Ruski častnik Sinkewicz, ki je poveljeval v Tekiji na Srbskem neki ruski bateriji, se je vrnil sem in povedal o bitki pri Oršavi sledeče :
Artilerijski dvoboj med Nemci in Srbi je trajal celo noč in cel dan. Na utrdbe pri Oršavi so oddali Nemci kakih 3000 strelov in utrdbe čisto razdejali. Srbi so se morali slednjič umakniti. Pod varstvom svoje artilerije so se prepeljali Avstrijci in Nemci preko Donave in postavili na srbski strani pet baterij.
Srbi so se umaknili proti Nego-tinu in Brzi Palanki. Sedaj tran-sportirajo Nemci nočindan preko Donave municijo in vojni materi-
jal. —
Pozno zvečer je bombardiral ruski parnik "Tiraspal" Oršavo. Srbi so se umaknili za drugo obrambno črto.
Železniška proga v bolgarskih rokah.
Sofija, Bolgarsko, 26. oktobra. Bolgari imajo sedaj v rokah že 50 milj železniške proge, ki veže Niš s Solunom.
Zavzetje Skoplja.
Sofija, Bolgarsko, 26. oktobra. Izjava, ki jo je podalo bolgarsko vojno ministrstvo, se glasi:
Naše čete so zavzele Negotin in Prahovo ob Donavi. Dosedaj smo zaplenili že 20 železniških voz, ter veliko vojnega materijala. — Pri zavzetju Skoplja je padlo 300 mož in veliko častnikov. Navdušenja, ki je zavladalo v Skoplju ob prihodu naših čet, ni mogoče popisati.	.
Proti Strumnici.
Solun, Grško. 26. oktobra. — Neka angleška brigada se bo jutri podala proti Dorianu, ki leži 40 milj severno od Soluna. Glavne operacije se bodo vršile v okolici Strumnice. Bolgari bodo poslali v omenjeno smer precejšnjo množino vojaštva in so prepričani, da bodo zaveznikom prav lahko zabranili nadaljno prodiranje.
Bolgari stoje na celi črti v ofenzivi.
Zavzetje Valjeva.
Dunaj, Avstrija, 26. oktobra. — Generalni štab avstrijske armade poroča:
Avstrijsko-ogrske čete so zavzele Valjevo, armada generala Gall-witza se pa približuje Angljelov-cu. Nemci napadajo višine pri La-
Pirot pred padcem.
Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — Bolgari so zavzeli vsa srbska pristanišča ob Donavi. Bolgarske čete so obkolile Pirot. Mesto se ne bo moglo dolgo časa vzdržati, ker nima na razpolago dovolj živil in mnnicije.
Mesto Skoplje je zavzela armada bolgarskega princa Cirila. Ko je prišel v mesto, ga je prebivalstvo navdilešno pozdravilo.
Iz Sofije poročajo, da so zavezniške bojne ladije uničile večji del pristanišča Dedeagač. Pri obstreljevanju je bilo usmrtenih 25
Nemške čete so po hudih bojih zavzele višine južno od Palanke in zasedle vzhodno od Morave Petro-vac.
Zavzetje Prizrena.
Sofija, Bolgarsko, 26. oktobra.
Bolgari so zavzeli že veliko več srbskega ozemlja kot se je v začetku mislilo.
Iz uradnih poročil je razvidno, da ni samo Skoplje, pač pa tudi Prizren v njihovih rokah. Do-črnogorske meje imajo potem samo par kilometrov.
Bolgari so bili pred par dnevi zavzeli Veles, toda od tam so jih pregnali francoski in angleški vojaki.
Železniška proga severno od
ženk in otrok. Pod razvalinami je Strumnice je v bolgarskih rokah, gotovo še veliko več žrtev. / Grki ne dobivajo iz Niša nobe-t » 1
Z zapadnih bojišč. Izgubljene pozicije.
Zi
Nadaljni ostri boji.
Nemci poročajo, da so vrgli Fran-'Že štiri dni divjajo ob Soči zelo ccze iz pozicij, katere so jim sled- ostri boji ter so odbili Avstrijci
nji odvzeli.
FRANCOSKO POROČILO.
Francosko poročilo omenja le brezpomembne boje na različnih točkah frente.
vse naskoke.
DUNAJSKO POROČILO.
Posebno ostri so boji na dober-dobski planoti. — Italijani poročajo o majhnih uspehih.
Berlin, Nemčija, 26. oktobra.—
V	današnjem oficijelnem poročilu glede položaja na zapadnem bojišču se glasi:
"V bojih, kt so se vršili dne 24. oktobra v naprej potisnjenih postojankah severno od Mesnil v Champagne, se je polastil sovražnik začasno 250 metrov zakopovj v naših pozicijah. Francoze se je včeraj zopet pognalo iz teh postojank. Pet častnikov in več kot 150 mož je ostalo v naših rokah. Severoiztočno od Mesnil ima sovražnik še vedno v rokah majhen del naših utrdb.
Severno od Soueliez se je odbilo neki naskok sovražnika z ročnimi granatami. Na višinah pri Combines so bile naše minske eksplozije precej uspešne. Francoske minske operacije v gozdu Le Pre-tre so bile brezuspešne.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 26. oktobra. —
V	popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi, da divja pri La Courtine v Champagne in v sosednih distrik-tih oster boj z menjajočim se u-speliom. Francozi so odbili vse nemške protinaskoke. Severoiztočno od Massiges so zavzeli Francozi neki nemški zakop.
V večernem poročilu se glasi, da ni poročati ničesar novega.
Neki francoski aeroplan je prisilil pri zasledovanju nekega nemškega, da se je spustil na tla. ker je bil motor pokvarjen. Oba j avijatika se je ujelo. Aeroplan, ki je najnovejše konstrukcije, so zaplenili.
Izgube Angležev.
London, Anglija, 26. oktobra. Današnji oficijelni seznam izgub vsebuje imena 106 častnikov, med temi 26 mrtvili, ter 2756 mož, med njimi 546 mrtvih.
Potopljen parnik.
London, Anglija, 26. oktobra.
V	nekem poročilu iz Plymouth na Lloyds se glasi, da je bil angleški parnik "Donnaeona" potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna.
Posvetovanje z nemškim cesarjem.
Berlin, Nemčija, 26. oktobra,— Nemški cesar se je posvetoval danes z ameriškim poslanikom glede razmerja med Nemčijo ter Združenimi državami. Zunanjost poslanika po konferenci je kazala, da je bila konfenca popolnoma zadovoljiva.
Poslanik je poslal nato podrobno poročilo li a predsednika Wil-sona.
Konference, ki je trajala celo uro, se je vdeležil kot tretji nemški minister za zunanje zadeve,
Jagow.
nih poročil, ker ^e vsa brzojavna zveza prekinjena.	v
Izkrcavanje čet. Solun, Grško. 26. oktobra. — Zavezniki so izkrcali včeraj v tukajšnjem pristanišču zopet nekaj vojaštva. V pristanišču je koncentriranih sedaj kakih 20,000 angleških in francoskih- vojakov.
Angleži so pred kratkim izjavili, da ne bodo prej pomagali Srbom, dokler ne bodo imeli najmanj 400,000 mož na razpolago. Kakor se vidi, so sedaj izpremenili načrt. Sedaj odide proti severu skoraj vsak dan 10,000 do 20,000 vojakov.
Carigrad, Turčija, 26. oktobra. Na Galipolisu je položaj neizpre-menjen. Zavezniki vkrcava j o svoje čete in jih pošiljalo proti Solunu.
London, Anglija, 26. oktobra. V včerajšnem poročilu dunajskega vojnega ministrstva se glasi, da so za četrti dan velike bitke ob Soči značilni številni naskoki italijanske infanterije, katere se je pa vse odbilo z velikanskimi izgubami za Italijane. Avstrijci so obdržali povsod svoje postojanke. Na tirolski fronti je vprizo-rilo več italijanskih bataljonov brezuspešen naskok na avstrijske pozicije na visoki planoti pri Viel-gereutli. Istočasno so se izjalovili drugi naskoki v gorenjem delu Rienz-doline.
Jzvanredno velike izgube so i-meli Italijani pri dveh naskokih ua Mrzli Vrh. Južno od te postojanke se je posrečilo Italijanom prodreti v neko avstrijsko pozicijo. a se jih je potom protinasko-kov zopet pregnalo iz nje. Pri drugem naskoku, katerega so vprizo-rile italijanske planinske čete, so bile slednje skoro popolnoma u-nieene.
Tudi pri tolminskem mostnem pročelju so naskočili Italijani, ven dar so ostale vse pozicije v rokah Avstrijcev.
Okrožje Plave je bilo izpostavljeno ostremu artilerijskemu ognju. Pri Zagori so imeli Italijani mimoidoč uspeh, a se jih je tekom noči zopet pregnalo iz naprej pomaknjenih pozicij, katere so bili zavzeli. Pri Sabotinu je avstrijska artilerija ustavila neki na-skoko italijanske infanterije.
Boji na doberdobski visoki planoti.
Najostrejši boji pa so se vršili v severnem delu doberdobske visoke planote, kjer so vprizorili Italijani z velikimi silami naskoke v masah. Vsled uničujočega ognja Avstrijcev pa so se morali Italijani umakniti v svoje zako-pe. Naskoki Italijanov iztočno od Tržiča so bili istotako brezuspešni ter tudi oni na drugih točkah.
Italijanski letalci so obstreljevali Trst. Ubita sta bila dva civilista, dočim jih je bilo 12 ranjenih. —
Italijansko poročilo.
Rim, Italija, 26. oktobra. — V včeraj zvečer izdanem oficijelnem poročilu se glasi, da so zavzeli I-talijani v okrožju med Garda in Adižo več pozicij ter da obvladujejo sedaj cesto iz Rive v Ma-go. —
Odbilo se je naskoke Avstrijcev v gorenjem delil Rienz-doline. Istotako se je godilo Avstrijcem v okrožju Krna. Pri Plaveh so zavzeli Italijani neki zakop ter ga držali, kljub ponovnim protina-skokom.
Spijon ustreljen.
London, Anglija ,26. oktobra Oficijelno se je danes naznanilo usmrčenje nekega špijona, koje-ga priziv proti odločbi vojnega sodišča je apelacijsko sodišče zavrnilo.
Nadalje se oficijelno poroča, da se je danes prijelo dve osebi kot osumljeni špijonaže. Te dve osebi se označuje s "K" in "L". Prvi • je imel v posesti ameriški potni i list. drugi pa ima nemško ime, a j je turškega pokolenja.
i Nemški državljan Rihard Kielm je bil v Plymouth obsojen na šest mesecev ječe. Ob svojem prihodu | v Plymouth je pokazal holandski .potni list, katerega se je izstavijo v New Orleans na ime nekega ! Holandea. Van Dyke. Kiehn se je pripoznal krivim ter rekel, da je 1 Nemec.
Zadeva nemških špijonov. Nadaljna važna razkritja.
"Poročnik" Fay je baje izdal v par mesecih več kot $26,000. — Nakup razstreljiv.
NAKANE DIMANITARDOV.
Policija zatrjuje, da so nameravali zarotniki pognati v zrak naprave v Bethlehemu.
Včeraj so bili Nemci Robert Fay, Walter F. Scholz in Paul Daeclie prevzeti v jurisdikcijo zveznih oblasti ter so jih oblasti v New Jersey izročile načelniku tajne službe Združenih držav, Flvn-nu. —
Fay in Scholz sta se odpovedala izročilnemu postopanju ter se dala brez odpora prevesti v državo New York. Daeclie pa je na nasvet svojega zagovornika vstra-jal pri tem, da se ga stavi pred zveznega komisarja.
Fav in Scholz sta se z avtomobilom odpeljala v New York in sicer v spremstvu načelnika Flvn-na. Prevedlo se ju bo pred zveznega komisarja Houghtona.
Houghton je stavil vsakega pod varščino $25.000 ter imenoval z;i oba obtoženca zagovornika.
Fav je izdal včeraj novo izjavo, v kateri pravi, da so se omejevali načrti na to, da se razdene propelerje in krmila parnikov. da pa se ni nameravalo dinamitnih napadov na municijske tvornice v deželi. Ponovno je zanikal, da je delal po naročilu kateregakoli v tej deželi ali da je dobil za to denar.
Temu nasproti pa je načelnik Flynn včeraj zatrjeval, da se je Fav napram nekemu Seibu izrazil. da je najboljše sredstvo, kako preprečiti odpošiljanje municijo na zaveznike, to. da se razdene tovarne, v katerih se izdeluje kemikalije.
Policija zatrjuje tudi. da je izdal Fay tekom svojega bivanja v Združenih državah kakih $26,-000, dočim zatrjuje sam, da je i-mel na razpolago le $4000. Vsled tega skuša policija izvedeti za vire, iz katerih je črpal denar. — Domneva se. da obstaja velik fond, potom katerega naj bi se o nemogočilo dobavo municijo v ro ke zaveznikov.
Glavna priča proti tem zarotni kom. neki Seib, je nadalje baje policiji sporočil, da je Fay ponudil $500.000. če bi se moglo napotiti poveljnika nekega ruskega parnika, da bi obtičal s svojim parnikom, na katerem je bil baker. na nemški obali.
Policija je nadalje izvedela, da se je nameravalo pognati v zrak naprave Bethlehem Steel Co. Neki trgovec je baje slučajno izvedel za to ter takoj obvestil polici.jo. Dejstvo, da se je za vršila dne 19. oktobra v Remington napravah v Bridgeport eksplozija in sicer dan pozneje ko je obiskal Paul Dao-čhe to mesto, se smatra za zelo značilno.
Bernstorff ne pozna Faya.
Nemški poslanik Bernstorff je izjavil, da ne pozna niti Fava, niti druge aretirane in da ni nobene nevarnosti, da bi bil kak nemški uradnik zapleten v zadevo.
Kritiziranje Asquitha.
London, Anglija, 26. oktobra. V nekem uvodnem članku grozi danes list "Post" s stvorjenjem narodne stranke, ki bo oponirala sedanji vladi.
List kritizira tudi, da se je razveljavi jen je londonske deklaracije toliko časa zavleklo ter napada ministrskega predsednika Asquitha, kateremu očita komodnost in pomanjkanje eueržije. 4'Post" izjavlja, da naj Asquith rajše odstopi, če ne more več pokazati e-neržije. ki mu je bila lastna preje. Nadalje zatrjuje list, da je neobhodno potrebno oživotvoriti manjši, gibljivejši kabinet, ki bo pravilno vodil posle naroda.
Z iztočnih bojišč, Berlin poroča o uspehih.
Armada generala Linsingena je premagala Ruse pri Kolki ter ujela 1450 mcž.
EOJI PRI CARTORYSKU.
Po hudem odporu od strani Rusov se je vrglo slednje nazaj preko reke Styr.
Berlin, Nemčija, 26. oktobra.— Vrhovno armadno vodstvo poroča sledeče glede položaja na iztočnem bojišču:
—	Na severnem delu ruske fronte je armada maršala Hin-denburga zopet prekoračila di-strikt pri lluksku ter zopet zavzela Kazimirski farmo.
Nadalje južno je odbila armada bavarskega princa Leopolda ruske naskoke, iztočno od Barano-viči in južno od Vigonovskoje jezera.
Armada generala Linsingena jo zavzela z naskokom ruske postojanke iztočno od Kolki in zapad-no od Cartorvsk ter odbila neki ruski protinaskok. Ujelo se je 4 ruske častnike in 1450 mož ter zaplenilo deset strojnih pušk.
Poraz Rusov ob reki Styr.
Dunaj, Avstrija. 26. oktobra.— Dunajsko vojno ministrstvo je izdalo danes zvečer sledeče porodilo :
—	Naskoki južno od Cartorvsk ugodno napredujejo. Ivu.se se je kljub silnemu odporu potisnilo nazaj ob reki Stvr. Med uspehi včerajšnjega dneva, je bilo zaznamovati ujetje dveh (!) ruskih častnikov in skoro 1000 mož. Zaplenilo se je tudi štiri strojne puške.
S severnega dola fronte ni poročati ničesar posebnega.
Naslednik Belcasse-ja.
Pariz, Francija. 26. oktobra. — V četrtkovi seji kabineta se bo najbrž izvolilo naslednika za Del-casse-ja. ki je odstopil z mesta zunanjega ministra.
Pijan šofer.
Šofer Woodward iz Brooklvna je bil obsojen na tri mesece ječe, kor je v pijanosti prehitro vozil.
Pozor, pošiljatelji dsnarm1
Don&rao pošiljatvt v 4«vr:j bodemo Bprejemali kljub olni . Italijo, pošta gre nemotlieno pr* ko HO LAND I JE in 8KANPTN ,
njB.
Zadnja poročila nsm naznani ?o, da se denarne pošiljatve n* plačujejo v južni TIROLSKI m-. GORIŠKEM, DALMACIJI in de oma v PRIMORJU. — Za deJ TSTRE, KRANJSKO vso in enaki-podnji j&TAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakot 7 mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kak& dvt tedna dalj, nego v mirovnih nu merah.
Od tukaj vojakoir. nit mot^ den&rj* po žil jati, k*r jih v -d^.. prestavljajo, lahko os sc sorodnikom ali znancem, ki ga. oC tam pošljejo vojaku, oko vsdo njegov n&slov.
D«nar nam poiljit* po ' 'I^-v «tic Postal Money Order", ter pr ložite natančni Vaš naslon in or osebe, kateri ee trna
Cene:
K.	%	K.	$
5....	.80	120...	
10____	1.60	130...	.££20.15
15....	2.40	140..	. 21.70
20----	3.20	150..	. 23.25
25....	3.90	160..	24.80
30____	4.75	170..	.. 26.35
35____	5 50	180 .	. 27.00
40....	6.30	190..	. 29.-5 5
45....	7.05	200..	.. 31.00
50____	7.75	250..	.. 38.75
55....	8.60	300..	.. 46.50
60____	9.40	350..	.. 54.25
65....	io.ir>	400..	.. 62.00
70....	10.9i	450..	.. 60.73
75....	11.70	500..	. 77. no
80____	12.50	600..	.. 93.00
85....	13 25	700..	.. io8.ro
90____	14.05	8i 0..	.. 1-24.00
100____	15.50		.. 139. fo
110....	17.05	1000..	.. 154.00
Ker »e cen« sedaj Jake			»nr^T^
naš ogla«.
^VRDZA FRAKI SJJtSSk H OortJaa«* It.
•jS
«US NARODA"
{Sloraic Daily.)
«ad pobJJphed by tŽM Qlcr^txtic Publishing Co.
(a ccrpor&tioo.)	,
jfStAHX. *K2ER, President. LOUIS BENEDIK, Treasurer. •
of Business of the corporation «xk?
•ddresaes of above officers : M Ocrtlandt Street, Borough of Mar-hattaiy New York City, N. Y.
{* celo ieto velja Si»t za Ameriko in
Canado ........................$3.GO
r* ool leta ....................... 1.50
4 'eto ta mesto New York........ 4.00
! ' fv» Iflta ta me«to New York ... 2.00
I nopo utm leto...........4.60
"pol leta .............2.65
w?«trtl«ta............
merikancev, napol tujcev, in dokler se ne reši tega vprašanja, so vsa druga vprašanja brezpomembna.
AS NARODA" izhaja vsak dan "■vzetudi nedelj in praznikov. *
"GI AS NARODA"
( "toče of the People") a »d every day except Sunday* acd Holidaya.	<
abecription yearly $3 00.
Adwrtiaernmt of. tcreem«
'Jzjlai bwr podc >a in oaobnoati ae ne
^občujejo*	-
■m\t Ki.* b!a?ovo!i pošiljati'poi—
Money Order. *rJ spremctab) kraja naročnikov pro-,lir da ae nam tudi prejinj* naznani, da hitre]« najdemo naslovnika.
11 piaom in pošiljatvam naredite ta Maalov: tUJiS NARODA" .J CorLlandt St., New York City,
TalefoG Cortlandt,
MM
44#
Rovanje nemških agentov.
Dopisi.
Brooklyn, N. Y. — Tukajšnji Jugoslovanski Delavski Tambura ški Zbor priredi v soboto dne 30. oktobra v dvorani rojaka Lieona
Štruklja, 193 Knickerbocker Ave družinski večer. Ta m bu rasi bodo igrali mnogo slovanskih skladb katere morajo zanimati vsakogar, ki ima le količkaj smisla za umetnost. Svirali bodo tudi plesne koma Je in bodo s tem posebno plesalce v polni meri zadovoljili. Za postrežbo bo v v največjem obsegu preskrbljeno. Tamburaši so prepričani, da se bo vse odzvalo temu povabilu in da bo pri zabavnem večeru zastopana vsa grea-ternewyorska naselbina. Tamburaši se cenjenim rojakom prisrčno zahvaljujejo za naklonjenost in simpatijo, katero so jim v vsakem
meglo, katera se je pojavila pred
tvojimi očmi! Vzdrži!
Za ljubav Mildredino, katera ti sveti kakor zvezda na nebu!
Za moževo čast! Katero si storil kot šerif! Za dolžnost, enostavno za dolžnost!
Udarec z železnim drogom po njegovi glavi je dokončal umor-j no delo. On je omahnil in padel.
Zmagovalno, divje upitje! In podivjana množica se je valila čez šerifovo truplo po stopnicah navzgor.
Petsto podivjanih ljudi, peš in na konjih, kateri so odšli od zaporov na ravnino — bilo jih j*1 natančno opaziti na po mesečini razsvetljeni ravnini.
Potem so dospeli do roba temnega gozda — in potem---
Dvajset, trideset strelov iz pušk, kateri so vsestranski in ne popisno tužno odmevali; liešte-vilne krogle so prevrtale človeško h konju privezano truplo - truplo morilca Jack Billiugsa! —
Megle so se razpodile in svitala je jutranja zarja; dnevni svit je jel prodirati gozno temino. Pet človeških trupel je viselo na ve-
oziru izkazali. Posebna hvala go- jevju dreves, pet oseb, katere
spodu Sakserju. V čas si bodo šteli, če ga bodo videli ta večer v svoji sredi. — Poročevalec.
Eckhart Mines, Md. — Glede dela se ne smemo sedaj nič posebno pritožiti. Dosedaj so premogo-rovi zelo slabo obratovali, sedaj so pa začeli nekoliko boljše. Premog je ponekod prav nizek, ponekod pa prav visok. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker se delo težko dobi. Naša država Maryland ni še suha kot je sosednja
so
nedavno pod onim drevjem grešile in se sedaj na drevju pokorile, med njimi je bil tudi mali deček! Njegovi svetli lastje so se prilepili na sence, njegove modre oči so zrle stekleno v gozdno da ljino. In koga so oboževale? —- — Ah, oče, oče!
Oni isti jutranji svit je prodrl tudi skozi razbita vrata dvonadstropnega zidanega poslopja malega mesteca — v zapore. Sence, katere so dotedaj prikrivale raz-
West Virginia. Naselbina je maj- dejanje v notranjih prostorih, so Ima, pa je vseeno v njej 13 go- se jele umikati. Prvi žarki jutranjega solnea so posvetili na prag.
stilen. Tukajšnje društvo 4'Slove jnec" št. 2G S. D. P. in P. D. bo priredilo dne 30. oktobra v na-i> m Sii sprejele nemške or- va(p,iih prostorih svojo veselico, i: ;/ icije. predstavljajoče 20,000 ilil'TV, v Massachusetts resolu-j<>, v katerih se izjavlja, da se
- r j 11 oponira zopetni izvolitvi Wood row Wilsona predsednikom VA i.. nih držav, je zvezna tajna s ,./ba zaposlena z drugim delo-v,- -ijem Nemcev v bližini New Yorka, ki zasluži največjo pozornost.
Kot posledica te preiskav© se nahajajo štirje Nemci v ječi, ob-1 . > ni zaroto proti Združenim dr-
. .i:n. Našlo se je velike množili- \i-:>ko eksplozivnih tvarin in
■	I' ii t» h ljudi, ki pravi, da je r.istnik nemške armade, je pri-
, da je načelnik zarote, koje
■	i m ti . ■ postaviti bombe na la-<!ge, ki zapuste newyonško pri-•••' i in kojih tovor tvori voj-ii; :hiiilicija za zaveznike.
Xaii.en takega kriminalnega ] ' i ja je bil, da se prepreči iz-municijo in vojnega materiala z roke zaveznikov.
NVnice, ki so sklenili dinami-1nlsko zaroto proti trgovini Združenih držav, in one v Massachusetts ki so sklenili glasovati proti predsedniku "VVilsonu, ki zastopa načela pristnega mednarodna a prava, vodijo isti nagibi. <» e stranki hočeta pomagati \ ničij i in to proti Združenim državam. Prizadevanje obeh je bla-gobit Nemčije in to brez ozira na Združene države.
Izmed teh dveh hudodelstev je ( M.) Faya in njegovih tovarišev Manjše. Slednji niso državljani Združeni držav. Ti se niso odpo-v< I a 1 i pokorščini do nemškega cesarja in niso prisegli republiki svoje zvestobe. Če so skušali na-s»;'nim potom preprečiti dobavo niunicije v roke zaveznikov, so s tem riskirali življenje ali pro-' s st v obliki kriminalne, a napol vojaške službe v korist nemške domovine. Nemci iz Massachusetts pa so zagrešili hujše hudodelstvo, ker ogrožajo politično /vijenje predsednika v korist i ke- vojskujoče se države v Ev-: tpi. Oni so se slovesno odpovedali cesarju in prisegli zvestobo
potem na tla, na katerih je bilo opaziti mlake krvi. Sipe oken so bile razbite in ometa sten je bila Rojake prosimo, da bi te prilike na mnogih mestih zdrobljena. V ne zamudili in da bi prišli polno-j deski mize, katera je ležala v ko-številno. Kdor izmed članov ne tu, je obtičala krogla. Kamor se
pride, mora prispevati $1 v društveno blagajno. Če bo kaj več novic, bom že sporočil, za danes pa ne vem ničesar novega. Pozdrav! — Frank Poženel, tajnik.
Barberton, Ohio. — Pred par dnevi je umrl tukaj družini Ba-lantovi sinček Jožef. Star je dve leti in tri mesece. Bodi mu lahka svobodna žemljica. Starišem naše iskreno sožalje. — Poročevalec.
Za dolžnost.
Povest iz ameriškega zapada.
(K o n e e.)
"Čudne-li misli! Kinch Collins — strahopetnih!"
"Ah, za sebe mi ni mnogo ma-ri", je dejal šepetaje. "Tako slabo, kakor si vi predstavljate, tudi ne bode! Pojdite- Miss Mildred, tam v kotu ste na varnem!"
Potem je odšel na svoj prostor; na njegovem obrazu je bilo opazili zopet odločnost, bil je zopet oni stari Kinch Collins, šerif St. Clair County.
Ali ni neumnost, prepustiti onemu mlademu bitju odločitev! — Čuvaj svoje časti, moževe časti je le on sam!
In vendar! Tudi Mildred se je za njega bala. —
je človek ozrl, je opazil opustošenje, dočim je bil zrak še vedno z duhom po smodniku napolnjen.
Ob vznožju stopnic, katere so vodile v gorenje nadstopje, sta klečali dve deklici, kateri sta druga drugo objemali; prva je bila črnih, druga plavili las. Na stolu kraj njih, napol sedeč, napol ležeč, je počival neki možki. Njegov obraz je bil bled, leva roka je visela mrtva navzdol, dočim je rokav vsled strjene krvi postal trd. Kraj stola je klečala ženska, katera je z rokami prikrila svoj obraz in milo stokala. Na dolenjih stopnicah je pa ležal temnega obraza in odločnih obraznih potez, držeč v desnici mali žepni robec, mrtev in trd — Kinch Collins — šerif!
Ljubav, upanje, življenje — vse je dal za dolžnost!
klice.
Vrata zaporov so se podrla in tudi zagraja je padla.
Petdeset in več na malem prostoru gibajočih se človeških trupel. katera so dišala po potu in wliiskeyu, je bilo opaziti med vrati: svit svetle revolverjeve cevi, potem strel, smodnikov dim. kletve, upitje, ropot; odmev zo-petnega strela v malem zaprtem prostoru, vlažna, skoraj neznosna vročina, smrad po smodniku; zo-republiki. S tem pa so obenem ob- pet kletve in divje rujovenje!
Točno ob enajsti uri je vstopil vseučilišču i dijak Josip Mence v sobo gospoda profesorja Mesarja ; dijak je bil opravljen, kakor se spodobi za take slučaje, oblečen je bil v črno obleko s frakom in s svitlo črnim cilindrom, delati bi imel prvi državni izpit, zato je prišel v poset. Profesor Mesar je bil zelo ljubeznjiv, zelo zgovoren Nastal je divji ropot, kričanje'je bil, dijak pa lepo mimo poslu-m potem je bilo čuti zmagovalne; šal in le semtertja kako besedo
pripomnil. Gospod Mesar je dolgo, a dobro govoril, kadar je pa dolgo govoril, se je zelo avdušil in tako je bilo tudi danes. Hodil je po sobi semintja, govoru primerno z rokami mahal in bil vedno bolj in bolj navdušen, naposled pa se hki-ati vsedel na stol poleg dijaka. Toda takoj je zopet skočil kviško in se ozrl na stol. Na stolu je ležal — na veliko začudenje profesorja — popolnoma zmečkan cilinder, kajti Mesar je bil obilega telesa — cilinder je na stol odložil dijak Mence, ko je profesor Mesar zahteval, da naj ga odloži. Profesor je preseneten gledal dijaka, da b; videl, kak vtis je napravil vsled poškodovanja tuje imevine. Ali ustnice dijaka so se nategnile na smeh in je rekel: "O, prosim, gospod profesor, to nič ne de, saj nima zame nikakega pomena."
Ko je čez četrt ure Mence osta-za strelom, potem udarjajoč z re- vil profesorja, je poslednji mislil volverji na vsakega, kateri se je na izpit in sklenil z dijakom tako približal njemu, težko sopeči in postopati, da izpit gotovo dobro boreč se, opaziti je Bilo Kinch- napravi, češ, saj je bil tako lju-Collinsa, šerifa countyja Saint beznjiv kljub po neprevidnosti Clair.	(napravljeni škodi. To in ono pre-
Pogum, Kinch Collins! Vzdrži! mišljevaje, je stopil k oknu in Proč s krvjo, katera ti teče čez gledal na ulico. Tam spodaj ko-oči! ^trahopetnež Jim Burton raka sedaj dijak Mence, na sebi vihti nož! Prav tako! Pobi ga s ima frak — ali kaj je to? — se-^ kolom! Moč! Moč! Vzdrži, čerav- daj si je profesor oči mlel in de-publika ne more trpeti napol A-'no se ti kolena tresejo! Prodri belo gledal: dijak ima na glavi1
ljubili, da bodo izvajali svojo politično inoč le v korist Združenih držav, ne pa v ono kake zunanje sile in naj je bila ta slučajno preje njih domovina.
Oni so izdali svoje ameriško državljanstvo. Zagrešili so moralno izdajstvo proti njin novi domovini, ki jim je dala vse politične prostosti ter materijalen uspeh, o katerem niso nikdar sanjali. Ti so izdajalci v duhu ter bi bili brez dvoma tudi v dejstvu, če bi prišlo do boja med Nemčijo in Zdru-ženimi državami.
Fay in njegovi tovariši tvorijo element, s katerim ima tajna služba in policija neprestano opravka. Nemci iz Massachusetts pa tvorijo za Ameriko nov problem, najt. /ji problem, pred katerim je j stal ameriški narod. Ta re-
Toda sredi tega divjanja, spočetka kraj vrat, potem potisnjen nazaj do stopnic, palec za palcem, črn radi smodnikovega dima, zno-jen, oblit s krvjo, katera mu prihaja iz velike rane na plečih; srajca je raztrgana, z golimi rokami, temnim obrazom, krčevito zaprtimi ustnami, pripognjenim hrbtom, držeč v obeh rokah revolverje, iz katerih prihaja strel
sedaj vendar mehak in okrogel črn klobuk! Kje je tega vendar tako hitro Wlobil in kje ima cilinder, saj ga ni mogel v žep vtakniti?
Sedaj je vstopila profesorjeva hčerka v sobo. Nekaj je imela v rokah. "Oče, kaj se je pa s tvojim cilindrom zgodilo, saj je ves zmečkan?" Nastala je tišina. — Profesor mesar je vzel v roko "pino" in se prepričal, da je njegova lastnina. Potem se je spomnil gole istine. Dijak Mence še nikdar ni imel cilindra. Dijak je dobro vedel, da profesorjev cilinder visi vedno na zaprtem mo-stovžu pred sobo. je tega lepo snel raz kljuke in namesto tega obesil za kratek čas svoj mehak klobuk. Ko je odhajal, je pa zopet potlačeni cilinder obesil na klin in svojega pokril. "O joj!"' je za-klical profesor, "tako sem se vsedel na svoj klobuk in lahko umev-no mi je, zakaj dijak ni osupnil." Profesor je pa kljub temu milostno postopal z dijakom pri izpitu in ta ga je z odliko napravil.
34 obsojenih na smrt.
Amsterdam, Iloland., 2G. okt. Glasom poročila lista "Tyd" je bilo v Luetticliu obsojenih na smrt 34 oseb. katere se je spoznalo krivim špijonaže in veleizdaje.
Gompers pri predsedniku.
Washington, D. C., 26. okt. — Samuel Gompers je imel danes posvetovanje s predsednikom AVil-sonom glede par zakonskih predlog v prid delavcev, o katerih se bo razpravljalo v prihodnjem zasedanju kongresa. Gompers je govoril preko ene ure glede odredb, katere zagovarjajo organizacije in Wilson ga je poslušal, ne da bi izustil kako pripombo.
Opozicija proti pomnoženemu o-boroževanju.
Washington, D. C., 26. oktobra. Načrti glede pomnoženega obože-nja, katere je odobril predsednik Wilson, bodo naleteli najbrž na hud odpor in to tudi v kongresu. To je razvidno iz namigavanj, katere je izustil Claude Kitehin, iz North Caroline, voditelj večine v poslanski zbornici. Rekel je, da bo nasprotoval načrtom, a ne v svoji lastnosti kot voditelj večine, temveč kot član poslanske zbornice, dasiravno se bo zavzemal za druge načrte predsednika. Vspričo majhne večine, s katero razpolagajo demokrati v poslanski zbornici, se smatra opozicijo Kitchina za zelo resno in že danes se je namignilo, da se bo morala poslužiti administracija pomoči republikancev, če hoče na vsak način udejstviti svoje oboroževalne načrte.
Ustavljena paketna pošta.
Berlin, Nemčija, 26. oktobra,— Odpošiljali je poštnih paketov v Ameriko je bilo začasno ustavljeno. Ofieijelno se ni objavilo nobene utemeljitve te odredbe.
Washington, D. C., 26. oktobra. Uradniki zvezne poštne službe so danes izjavili, da niso dobili iz Nemčije še nobenega poročila, da bi bila paketna pošta v Združene države ustavljena.
Stavka v Cincinnati.
Cincinnati, O., 26. oktobra. — Dosedaj stavka 3000 mašinistov in vse kaže, da se bo stavka še razširila. Ljudje zahtevajo osemurno delo ter krajši čas delavni čas.
Dobro izpolnil.
Baron Kuti se je sleherni dan sprehajal pod oknom svoje milo-vanke. dasi je ta sama obilokrat sedela pri odprtem oknu in videla, kako jo z očmi in rokami pozdravlja,, se vendar ni nič zanj zmenila. Nekoč se je pa nudila prilika, da je deček blizo hiše mi-lovanke prodajal krasen šopek rož.
To je nekaj za zaljubljenega barona! Ta prvi zna kljubezni bode milovanki vendar dovolj pričal, kako bije srce barona zanjo. Nagovoril je dečka ter mu vročil tolar, obenem pa zapove-dal, da mora uprav na tem mestu počakati, da pride njegov strežaj. kateri mu odvzame šopek. Nato je baron hitel domov in slugo Avgusta poučil.
"Torej", je končal pouk, "ko zagledaš dečka, mu odvzameš šopek, potem ga pa vržeš skozi okno. Si-li dobro razumel?"
"Da, mil osti vi gospod baron", je odgovoril Avgust smeje in se podal na pot.
Ni dolgo hodil, ko je ugledal dečka in tudi navedeno okno.
"Tako! Sedaj, dečko, daj mi
šopek, ti pa hajdi na povelje skozi okno!"
Prislovica.
Marsikdo bi se bolje vozil, ako si ne bi nikdar ekvipaže kupil.
Zastrupljena cigareta in rop.
Bančni sluga Cordova v Madri-vii je nesel na pošto veliko svoto denarja. Med potom ga vpraša neki gospod za neko ulico, a za uslugo je ponudil slugi cigareto. Jedva da si jo je prejemnik prižgal, zgrudil se je mrtev na tla. Tujec je priskočil ter pograbil torbo z denarjem in izginil.
Charlton obsojen.
Como, Italija. 25. oktobra. —-Državni pravdnik Mellini je razpravljal danes pred poroto v zadevi Porter Charltona. ki je umoril v Como svojo soprogo. Mellini je bil mnenja, da je bil Charlton duševno zdrav, ko je izvršil umor. Njegova žena ga ni na noben način provoeirala in on jo je poro čil le radi njenega denarja. Po-{"m ko jo je i l il. se je polastil vseh njenih dragocenosti. Državni pravdnik je sklenil svoj govor z zahtevo, naj se obtoženega strogo kaznuje.
Charlton je bil spoznan krivim umora ter obsojen na šest let in pet mesecev ječe. Ker pa je bil že dalj kot pe tlet v preiskovalnem zaporu, je sodba istovetna z oproščenjem.
V razsodbi se navaja kot razbremenilni moment nenameravan umor v polblaznem stanju. Kaznil-ni termin se je skrajšalo za eno leto vsled proglašenega vojnega pardona.
Slovens ko katoliško
E===a
Srečen dedič.
—	Vam se je pa zelo na dobro obrnilo. Pred nekaj meseci vam je že hudo predlo.
—	Strašno! Pod konkurzom sem bil. Popolnoma sem že obupal. A takrat je prišla sreča v mojo hišo. Moj brat se je obesil, moja sestra je utonila, mojo teto je povozila električna železnica in bratranec je mojega bogatega strica umoril in potem samega sebe u-strelil — tako sem jaz vse podedoval in živim zdaj srečno in v miru.
Pred sodnijo.
Sodnik: — Ali ste bili že kdaj prej kaznovani?
Obtoženec -. — Ne, zmerom pozneje.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. S., South Lorain, Ohio. —
Organizacija državnih bnak v Združenih državah je v ozki zvezi z razvojem držav in njih priklop-1 jen ju k Uniji. Vsaka banka, ki položi primerno jamstvo, ima pravico izdajati bankovce, seveda le do gotovega zneska. — Mohorjeve knjige bodo prišle. — Brezžično se more brzojaviti nepretrgano. z enim strojem, na približno 3000 milj. to je nekako preko Atlantika.
za zedinjene države severne amerike.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v^državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, WUloek, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: L.OUIS TAITCHA Ii. I!o\- s:;.". Koek Spring*. Wvo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tajnik: JOHN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, TU.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., JoUet, TU.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa
I.	nadzornik: JOHN TOKINČ, Box 62L\ Forest City, Pa
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemaagb, Pa. IH- nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kani. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans.
H.	porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 523 Davson Ave., R. F. D. 1, Gr«a
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11^, Bridgeport. O
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broushton, Pa. H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajnika Ivan Telban, P. O. Box 707, Foreet City, Pen na.
DruStveno glasilo: "GLAS NARODA."
VABILO
k
ZABAVNEMU VEČERU,
katerega priredi v seboto, dne 30. oktobra
v dvorani gosp. Leona Štruklja. 193 Knickerbocker Avenue, Brooklyn, N. Y., .J l" C OS LOVA N SKI DELAVSKI TAM B lliAŠKI ZBOR. Upati je, da se bodo rojaki pol-noštevilno udeležili t" prireditve. Za dobro zabavo, izborno kapljico in dober prigrizek bo izvrstno preskrbljeno.
Šaljiva pošta, šaljiva poroka in razni dobitki.
Pričetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina lo centov.
Rojaki, pridite vsi! Odbor. (27-20—10)
Vodnik
Rad bi izvedel za naslov mojega svaka ANDREJA TOPIT, ' (loma iz Rovt pri Žireli. za prijatelja MIHAELA OOVEJKAR, doma tudi pri Žireli, ter FRAN BRA.JCA, doma od Logatca. Prosil bi jih. da naj se mi oglasijo na označeni naslov: John Kaučič, S. R. Box 2. Export, Pa.	(27-28—10)
Kje je moj l^rat MIHA STARK? Doma je iz Kovačevasi štev. 10 pri Starem trgu. Od tu je šel v mesecu maju in se naselil v French Gulch, ('al., od kjer mi je pisal tri pisma, na katera esm mu vselej tudi odgovoril, pa so mi bila pisma vrnjena. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov natančen naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi. — Peter Stark, Box 445, Point Richmond, C al.
(27-28—10)
sreče.
Zdravniška knjiga, kako se hitro dema ozdraveti vseh bolezni, posebno spolnih.
Vsakemu zastonj.
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Barbare št. 71 v Johnstown, Pa., da se vrši prihodnja redna mesečna seja dne 21. novembra in takrat bodemo tudi volili odbor za bodoče leto. Ker je pa običajno pri vsaki seji komaj le deset članov, zato smo na zadnji seji dne 17. oktobra sklenili, da se mora prihodnje seje vsakdo udeležiti. Kdor izostane brez važnega vzroka. zapade 50 centov kazni, izvzeti so le bolniki in pa člani s potnimi listi. Mnogo članov je, ki dolgujejo društvu, zato jili opominjam, da poravnajo svoj dolg v najkrajšem času. ker radi ne vplačevanja se lahko prigodi, da j<1 kdo suspendiran in ni opravičen do bolniške podpore v slučaju bolezni. Nekaj enakega se je že pripetilo nekaterim članom in so potem krivili tajnika, da jili je nepravilno suspendiral. Torej, dragi bratje in sestre, udeležite se vsi prihodnje redne seje dne 21. novembra in plačajte vse prispevke
Želim zvedeti za prijatelja LOUIS Jl'STINA, doma iz Zabrežnice. V Ameriko -je prišel pred dvema letoma. Kdor rojakov ve zalter ^ognili se bomo vsem nepo-
njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Otto Žele, Box 101, Delagua, Colo. (27-20—10)
trebnim in morda celo grenkim posledicam.
Josip Budna, tajnik. (27-20—10)
SAMO DO 31. OKTOBRA.
Do konca tega meseca smo se odločili razprodati po ZNIŽANI CENI SE 6000 AKROV naše NAJBOLJŠE ZEMLJE v kosih od 40 do 160 akrov skupaj, ki ležijo ob glavni železniški progi in postaji ter ob mestu "VVausaukee. Wis., Marinette Countv, ki nudi vse potrebne ugodnosti, kakor: sole, cerkve, trgovine, mlekarne, žage, banke in mnogo drugih in-dustrijelnih podjetij, in kjer je tudi že lepo število rojakov slovenskih farmarjev naseljenih.
NAVADNA CENA omenjeni zemlji je od 20 do 35 dolarjev na aker, a DO KONCA TEGA MESECA jo zamorete kupiti po ZNIŽANI CENI, in sicer od $10 do $18 aker. Kupni pogoji so: $100 ali več na vsakih 40 akrov, ostalo na letne obroke po dogovoru.
Ne zamudite te ugodne prilike ker se vam ne bode nudila nikdar več. Podrobnosti in pojasnila dobite brezplačno. Pišite, ali bolje pridite, dokler so znižane cene v veljavi, na:
A. MANTEL, Wausaukee, Marinette Co., Wis (16,18,20,22,25,27—10)
■	• -s .'JlJO-i'
£	«
Jfl ^^^^	Ifj
| i®" Kako pomagati	§
» starišem, bratom, sestram in znancem v teh	y?
groznih časih, ki jih imajo v stari domovini?	yj
Znana najstarejša tvrdka	^
FRANK JURJOVEC	1
in največja slovenska	i|
trgovina z grocerijo in vinom v Ghicagi	i
s s s
£ Sfi X s s s s
s
ffi
razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. —
Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer:
Štev. 1. 5 funtov RIŽA in 5 funtov	flf|
KAVE s poštnino vred . . vJiOU Štev. 2. 10 funtov žgane KAVE fine	ftn
s poštnino vred.....OfiUU
Štev, 3. 10 funtov RIŽA najfinejšega Cft s poštnino vred ....'. vZiOU
Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov.
gm* Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več let.
Sedaj je cena lOO Kron $16.00.
Priložite Domestic Postal Money Order.
Tvrdka Frank Jurjovec
1801 W. 22nd Street,	Chicago, Illinois.
uaaiaianiiai«^

GLAS NARODA". 27. OKTOBRA. 191)5.
Iz Bosne.
Marija Kmet.
Morje je blestelo v čisti modrini, zvezdice so poskakovale po njem, da je bilo videti, kakor bi izvirali živosrebrni stndenčki hip y;t hipom iz široke planjave, se v hipu pogrezali in spet v hipu pogrezali in spet v hipu poživeli, Be-le skalnate gore so odsevale v morju, živele so z njim v enem oblet ju in v eni in isti tajni misli, človeki razum ne more do
ki du
v 1111
in ba i ob in za i
j;
neskončnega stvarne lepote. Šumeli so idji, ki jih je spreje-__ uščala, da so še v dol-gem potu zrli zan jo, kakor bi hoteli spet do rije. — A ladija jih je zapuščala in spet sprejemala nove, vedno nove, več in več novih.... Človeku je bilo, kakor bi sedel sredi neskončne dobrote: nobene misli, nobenih želja, sam mir in sveta lepota. Slepec je se-«lel in igral na harmoniko. Lepo je igral, ni bilo onih lireščečih glasov vaških gostiln. Spajale so se melodije v tisto velikansko tajnost skalovja in morja, hotele, živele so z njimi. Samo slepci igrajo tako; tudi z harmonike izvabijo umetniške in mehke glasove. Vse živelo, kipelo in in obali so se tupatam pokazali cvetoči oleandri, polni žarečega ognja in ro/natih sanj.... Tako smo se \ ožili dalje in dalje, vsi veseli in prevzeti lepote, miru in zlatega
"Kam gospodi«'nuT" se je naenkrat odzval jrlas pred menoj.
Pogledam in vidim človeka srednje velikosti, ki sem ga bila opazila že prej. Precej slabo je bil oblečen, obraz mu je bil trpeč in razoran in nobenega življenja ni bilo ne v obrazu in ne v glasu. Zaprt kup aktov se mi je zazdel.
paragraf, porumenel
i pee t|)ir
'Potujem", ■t zrla prek do razgovor
■m odgovorila in morja. Ni mi bi-On pa ga je men-iv zaželel. Pričel je spet: rostite, domačinko sem vivas in sem vas nagovoril.i I »a se vam predstavim", in segel v roko: "Doktor Pe-iduik v Sarajevu". Poklo-jc in spet sedel meni na-Začudeno sem pogledala, to doktor, sem si mislila, in m ga imela največ za ka-ilugo. Menda je uganil moli, pa je povzel: •uda se čudite, da sem to, m se predstavil. Vidite tam taki."
e? V Sarajevu?" — ga
vp
L Ul.
I).
tam, in v Bosni sploh a potujete?" mi je de-pogledal.
da ostanete tam?" i si jo ogledam", sem
navadno ne hodijo na-
i
e, 1 odgovori
4* Ou tir; si tja".
Radovedna sem bila, kaj in kako misli, pa sem ga vprašala, če bi mi kaj povedal o Rosni, da bom natančneje poučena o ondot-nem življenju in o ljudeh."
"Rad, rad vain povem", je povzel. "Že štirideset let sem tam. še pred okupacijo sem bil ondi Takrat je bilo mnogo, mnogo slabše kot je ztlaj, četudi sedaj ni vse v redu kot pri nas v Avstriji".
"•S;|j j«' Bosna tudi v Avstriji", sem mu začudena dejala.
'Da, seveda. Pa mi. kar nas je od "naših "T veste, vedno pravimo onim deželam "v Avstriji", menda že zato. ker nas domačini iz Bosne imenujejo Švabe, pa se čutimo malo tuje".
"No, in kako je bilo pred okupacijo ondi?"
' Takrat smo bili mi "Švabi" veliki reveži. Nismo dobili ne stanovanja. ne hrane, nikjer ni bilo niti uradnih prostorov. V neki bajti je bila sodnija. Pa te bajte niso našim podobne. Iz blata, slame in kolov so, obstoječe iz dveh •sol), v . Mi j.. Živina, v drugi družina. ponekod pa družina in živina v enem prostoru".
"Narava smo vsi", sem mu dejala smeje.
Ilaha, narava seveda. In tisti ljudje ;o Še zelo naravni, da veste. V tistih letih, smo stradali v pravem pomenu besede. Ni bilo drugega nego janei, črna kava in perutnina. Za nekaj dni bi bilo vse to, aH vedno to ne gre. posebno ljudem naše hrane navajenim In uradne stvari so bile vse zastale, delali smo do dveh. treh po noči, pa še nismo izdelali vsega. Nikjer kulture, nikjer omike. Vse divje in zapuščeno; niti luči ni
bilo v pisarnah. Moja žena je stala pozno v noči pri meni in mi svetila s svečo, da sem mogel delati. V začetku sem hotel pobegniti, pa sem si delal korajžo in sem ostal. V Sarajevu, v mestu je bilo malo boljše, pa tudi ondi se je poznala prava turška kultura. Oni Srbi in Hrvati. Bosanci, se-Ijaki so bili reveži. Delali so Turku dan in noč, on pa se je šopiril v svoji hiši kakor pred časi pri nas graščaki. Še sedaj imajo Turki po toliko in toliko duš, da jim delajo na polju."
"Tudi sedaj?" sem se začudila.
"Da, tudi sedaj. In če pridem včasi v kako vas, pridejo seljaki k meni. pa me povprašujejo: "A kada, gospodine, očemo biti zbi-lja slobodni? Kada očemo raditi i za nas i našu djeeu?" Nekaterim je res še zelo hudo, ker jih Turki naskrivoma še zelo izrabljajo. In tako mora ubogi seljak delati Turku, poleg tega pa še plačevati davek Švabom. Iludo je to res."
"Pa kakšni so ti seljaki?"
"Dobri in neumni ljudje. Sna-ga ni njihova prijateljica in delo tudi ne. I)a imajo le kumare, čebulo. janca in črno kavo — dovolj jim je."
"In zemlja, ki jo obdelujejo, ni rodovitna?"
"Seveda bi bila, če bi jo kdo obdeloval. Ali Bosanae jo ne gnoji in pusti, da raste, samo. kakor pač more — ko več ne rodi, pa jo pusti za pašnik par let in potem jo spet enkrat zaorje, a gnoja ji ne privošči. Ne ljubi se mu."
"Morda ima prav — kakšna pa je sploh dežela?"
"Bosanske pokrajine so lepe.
videli boste, a tako zapuščene iti otožne. Sije solnee na travnike, na polja in gozdove, a ti travniki nimajo bujne trave, ty polja niso bogata in morju podobna, in gozdov! niso veselega zelenja polni. Mrkla, tiha žalost in otožnost sta prevzeli vso zemljo, ki še ni rodila. ki š" ni trpela in imela onih globokih ran. Počiva zemlja, počivajo ljudje". Pogledal je po morju in se zamislil. Slepec je bil prenehal igrati, solnee je si-,i;ilo gorkeje in gorkeje, morje je blestelo bolj in bolj. Pomaknila sem stol bolj v senco in spet vprašala :
"Oprostite, ali je zemlja sploh bogata?"
Ozrl se je in ogovoril prijazno:
"O. da. bogata je, ali izrabiti je ne zna nihče. Ima premogokope in polno vrelcev, kisle, žveplene in sploh zdravilne vode. Ali po nekaterih krajih kar \so leži in voda teče po travniku, kakor pri nas v navadni studenci in potoki."
"Moj Bog — milijoni leže v tej vodi!"
"Seveda. Pa vidite, domači ne znajo tega, naših pa ni, posebno Slovencev ne. Vidite, pa pridejo Nemci iz frajha in si polnijo žepe
slovanskim denarjem, in jedo *ad slovanske zemlje in kar je še hujše, potujčujejo slovanski rod."
"Čudno res, pri nas ni nikdar govora o Bosni", sem povzela. "Bosna je vsem tako tuja, je vendar primeroma blizu naših krajev, in jezik je soroden naše mu. a tako tuje nam je vse; pa hodijo v Ameriko, — a kaj, blizu je Amerika. — kar izprehajajo se nekateri od nas v Ameriko."
"Kaj ne", je pričel sp^»t dr. Pečar, "a Bosna, Bosna, kako daljna, tuja jim je ta! — Morda tiči vzrok v melanholiji zemlje, krajev in ljudi."
Vmolknila sva oba. Dr. Pečar je odšel s krova, za nekaj časa. nakar se je vrnil s kovčegom. Začudena sem jra vprašala:
"Že odhajate?"
"Da. gospodična, pri prvi podaji izstopim in se peljem z dru-trim parnikom v drugo smer. Tudi jaz zdaj malo potujem, a moja žena in otroci so doma na Kranjskem. Jeseni na se vrnemo vsi spet v Sarajevo. Zal mi je, da ne morem z vami v Bosno, razkazal bi vam kaj !''
Med tem smo se približali mestu ob obrežju, kjer je doktor izstopil. Se nekaj časa sem videla njegovo sključeno postavo in trudno hojo. Obrnil se je in mi pomahal s klobukom, potem pa smo spet odpluli. Večerila se je že in morje je postalo čisto svilnato. Nič vode ni bilo videti v njem, kakor bujnobarvna svila je ležalo morje v večerni zarji; tudi šumelo je, kakor šumi svila. Nalahno je bestela mesečina, dolga srebrna pot se je raztezala po morju. Luči so svetlikale na obrežju, kačasti prameni so^ se motovili. In ko je bila že noč. je postalo vse tako tiho, da je človek nehote zadržaval sapo.
WALTER. SCHOLZ-
Slika nam kaže Nemce, ki so bili aretirani radi dinamitardske zarote, koje namen je bil uničenje ladij, ki eo vozile mamci-jo in vojni materija! v roke zaveznikov. Glava celega podjetja je bil neki Robert Fay, kateremu je pomagal svak Scholz. 0 nadalj-nih razkritjih v tej senzacijonelni zadevi je poročano na drugem mestu.
II.
Čez nekaj dni sem bila na bosanskih tleh, v glavnem mestu, v Sa rajevu.
Lepo mesto je to. obdano od gričevja na treh straneh, na četrti pa se razteza velika sarajevska ravan, slična ljubljanskemu polju, le da ni tako rodovitna in tudi ne tako obdelana. Moderno mesto je Sarajevo, zavito v neko brezkončno melanholijo. Po gričih se širijo turška poslopja, v vznožju, v ravnini pa stojijo moderne hiše in palače. Zelo lepo je izpeljana reka Miljačka čez sredino mesta, ki pada v majhnih ka-taraktih proti jugu, ob obeh straneh obzidana. Na gričih je polno, trdnjav, vojaške posadke, ki ščitijo mesto tako varno, da govorijo. da je Sarajevo nezavzctno mesto. Trgovci v Sarajevu so večina -Itulje. španski in nemški. Skoro vedno ena in ista imena se vidijo nad trgovinami, različnih Levijev in Loewijev ni ne konca ne kraja. Ti dobro tržijo in se bogate vidno od dne do dne. Mošej in džamij je blizo sto. Visoko kipe proti nebu vitki minareti. kakor bi hoteli priklicati solnca in večne luči doli med ljudstvo. Turška bivališča, kar je še pristnih iz prejšnje dobe. so stara in trhla, in bala sem se, da se ne podere vse skupaj, ko sem stopala po vega-stih lesenih stopnjicah v turško Stanovanje. A oni, ki stanujejo tam. so se mi smejali in se čudili. Turki imajo zelo čisto. Niti najmanjšega praška ni na stopnicah in na mehkih preprogah, snežno bele zavese vise ob oknih in posode so čiste in se svetijo kakor kristal. Seveda tudi vsa družina pazi na snago; vsak se sezuje. preden vstopi v sobo, in si umije noge večkrat na dan in zato je mogoče ohraniti toliko čistočo. — Turške žene so večinoma velike reve, blede so in upadle. Manjka jim zraka, zakaj večina je vedno zaprtih za zavešenimi in prepreže-nimi okni. in če hodijo zunaj-, so zagrnjene, da jim ne vidiš v obraz. Kakor strahovi stopajo po ulicah mimo človeka, čisto tiho, le pritajen šepet ali smeh sc začuje izza temnih halj. In poleg tega še ona zategla, monotona molitev hodže z minareta. ki še pozno v noč kliče Alaha in preroka na pomoč in budi muslimane k molitvi. Kar je Svabov spodaj sredi mesta, pa žive v kavarnah in gostilnah kakor pri nas, tudi promenado imajo, ki je živahna in bujna. Zelo veliko Slovencev je v Sarajevu in bila sem največ z njimi. Hodili smo po mestu, v oni stari turški del, kjer imajo Turki svoje prodajalne in delavnice. Slikovite so te prodajalne in kakor melodije spremljajo udarci kladiva na bakrene posode, ki jih izdelujejo vse te lepe,
žive barve. Mirni so Turki in do- jo, kakor bi bili pregnanci iz Si-ito goro in gora se je za njimi za-stojanstveni. Nikdar ne ponuja-1 birije. Imajo pač svoja društvi, i prla.
jo nikomur. O je komu kaj pre- svoje veselice, a tujino čutijo' V veliki votlini za mizo kame-drago, ne bo Turek silil, temveč menda bolj kot bi bili v Ameriki, nito spi kralj Matjaž, siva brada mirno skomizgne z rameni, se o- Hodili smo na izlete v okolico Sa-j mu rase okoli mize, poleg njega brne ter nadaljuje svoje delo. O- rajeva, ki je tako lepa in divje Upe vojaki. Spal pa bo kralj Ma-blcčeni so vedno čisto in nekateri • romantična, a obenem tako žalost- t jaz s svojo vojsko, dokler na-
rod tako silno ne zahrepeni po njem, da ga zbudi sila njegovega hrepenenja. —
vasi pod Sveto goro je živel
jako dragoceno in z veliko spo-Jna in otožna. Morda vpije vse štljivostjo pozdravljajo svoje ho-1 sto prestano gorje turških th-r, dže. Seveda jih je tudi veliko, ki'nov in robov, vklenjenih Slov.i ..-so se otresli Mohamedovih naukov j in sužnjev po osveti in boljši be-
in so razmotrili vso lepo igro. pajdočnosti. Vsa zemlja, vsi ljudje so)> kmet. ki je rajši pil kakor delal, se zelo dajejo s pobožnimi častil- prepojeni s krvjo gorja in bridko-•i Mohameda. Hodže prorokujejoIsti, in kakor da bi bilo celo ozrač-lakim nesrečo in pogubo in hodi-!je prepojeno z žalostjo. In če pri-jo od nevernika do nevernika jih | de veseli Dolenjec ali Gorenjec v
oucnt m opominjat. —
| Bosno, kako mu je pri duši ? In
Najboljše kar imajo Turki so \ vendar bi bilo treba več naših Iju-
kafane. Večinoma so najlepše izven mesta, ob gričih Sarajeva, -»redi zelenega vrta, večina na kameni opuščenem turškem pokopališču.. Te izgledajo kakor čreda :>vae. Vse belo je po travi, sami spomeniki, ki stoje zapuščeni in pozabljeni sredi življenja. A človeku ni tesno pri srcu ob teh srro-ooli, ni ga strah in ni mu čudno, prav navadno in še zelo lepo je na takih 'vrtovih", brezskrbno se ljudje srnejej) in govorijo kakor Irugod v gostilnah. Tudi mi smo nahajali zvečer za večerom v take Kavarne na turških pokopališčih, in je zadišala ona aromatična črna kava, ki jc tako izborila.... .n vse tiste posodice, lične in mi-kavne, da bi se človek igral z njimi. V teh turških kavarnah se odpirajo duše vseh onih, ki so v Bosni vsled kruha, a so ji vedno tuji in si žele nazaj v domovino. Res je imel prav oni doktor, ki mi je pravil na ladij i. kako zapuščene se čutijo naši ljudje v Bosni. Vedno so govorili o "naših krajih", naših navadah in pa kdaj in kako se nekoč povrnejo spet v lomovino. Otožno so zrli proti mestu in govorili melanholično, da se mi je zazdelo, da niso nikdar veseli in živahni. Čudno jim je, privaditi se pač ne morejo bosenske-nu življenju. ki je popolnoma Irugačno kot pri nas. Tudi na zu-iiaj so drugačni. Oblačijo se bolj po vri no, od leta do leta opuščajo vse ono salonstvo, ki je pri nas v navadi. Nekako bolj naravno je vse v Bosni, in ker smo pri nas že tako ;;clc prepojeni z vsem parfumom kulture in smo takorekoč že sama esenca človeka, zato nam je Bosna še bolj tuja. Visoki gospodje in odlične gospe opravljajo tam dela. ki bi jih pri nas nikdar ne; hodijo oblečeni, kakor bi pri nas ne bili tudi doma ne. in vse to vpliva r.a novodošleca tako huje. Ce pa je kdo že leta in leta tam.
di tjakaj. Vedna potujčevanja. prej od strani Turkov, zdaj od strani Madžarov in Nemcev, ne
more prinesti ničesar zdravega in krepkega. Bosanci, domačini. Srhi in Hrvati, so zelo vdani avstrijskemu cesarju, A ko je prišel pred nekaj leti v Sarajevo in so prittre vili domačini od vseh krajev, tla bi ga videli in mu priredili ova-eije, je brž posegla deželna vlada vmes, da ni bilo nikogar, razen Nemcev na ulicah. Bali so se seveda one "revolucije", ki jo du-hajo tudi pri nas vedno nekje v ■z račje.
Bosna je lepa in vredna, da si jo človek ogleda. Ko sem odhajala. so prišli na kolodvor znanci "Svabi" in s solzami v očeh zrli za odhajajočim vlakom, zato ker je odhajal v domovino. In spet so si mislili, kdaj pa pridemo mi na vrsto... .
Kralj Matjaž.
(Po narodni pravljici). Fr. Milčinski.
Kralj Matjaž je bil sila dober kralj. Ko je on kraljeval, ni kmet plačeval nič davka. Ljudje so delali, pa jih delo ni bolelo, bilo jim je za kratek čas; in častili so Boga in se ljubili med sabo. Ta čas je bila nedelja dvakrat v tednu, pšenica je rodila zrnje, debelo kakor fižol, fižol je bil tak kakor krompir, krompirja pa sploh niso jedli, ker jim je preostajalo boljšega živeža.
Vzdignil se je pa zoper Matjaža kralj Kurent izza vinskih goric in česar ni zmogel z orožjem, je dosegel z zvijačo. Nastavljal je Ma-tjaževcem vina in kralja Kurenta vilice je tako: bolj ga piješ, bolj
se polagoma privadi takemu živ- si žejen. Tako so Matjaževci drug ljenju na zunaj, zanemari se in za drugim prehajali na stran kra-otopi za vse. V notranjosti pa ga Ija Kurenta. Nazadnje je kralju nekaj grize in trga, vleče ga na- Matjažu le še toliko ostalo vojske,
rok mu je bilo premalo, ko si je basal zlata, da so kar šivi pokali pri žepih. In zdaj ni mislil na drago, kakor na svojo žejo in na kralja Kurenta vinee in hitro se je obrnil; tačas pa mu je vse izginilo izpred oči in ni videl več kralja Matjaža, ne votline, stal je v gozdu zraven brine, le zlato v žepih mu je ostalo.
Naravnost jo je ubral nazaj v krčmo. Cekin za cekinom je metal na mizo, noč in dan je pil in še druge napajal. Ljudje so ga vprašali :
"Kje si steknil rumenjake?" On pa ni maral povedati. Rekel je: "Zapojmo!" in so peli od čuka na veji in od sove na vereji, ki je dote prinesla bučo vina.
"Vino bova izpila, tralala, bučo bova ubila, hopsasa. To je veselje, tralala, naše dežele, hopsasa!''
Peli so in pili in vriskali kralju Kurentu v čast, žene z otroki pa >o brez možev se potile na polju in omagovale pod delom.
Pa je kmalu prišel dan, da je bil kmet spet brez bora in beliča in pred pragom krčme. Klavrn se je potepel v les. ljudem izpred oči. Zlekuil se je v hladno senco brine in tarnal sam pri sebi:
"Ociganili so me za cekine! — Krčmar je lisjak in pomagali so mu sosedje v zahvalo, ker sem jih napajal!"
Hudo mu je bilo pri srcu. Spomnil se je davnih boljših časov in v tolažbo si zapel:
"Kadar bo kralj Matjaž kraljeval, takrat bo kmetič lahko kmetoval.
Bilo je gorko. prijazno je dehtelo. pa je zadremal. Dolgo se mu ni hotelo nič sanjati. Slednjič se mu vendarle zasanja — ise takt) kakor prvič. Le da ni videl več treh kadi. ampak le eno, in še ta ni bila več polna zlata.
Zbudi se — spet se odpira pred njim votlina, pogumen in vesel gre noter. Kakor prvikrat je zvon rahlo brnel in kralj Matjaž je v nemirnem snu prekladal glavo. — Vleklo je kmeta, da bi zvon z močjo pognal, zvon bi zapel, da bi ga cul ves svet. in zbudil bi se kralj Matjaž. S svojimi junaki bi poteptal mehkužnega sovražnika in vsi ljudje vesoljnega sveta bi imeli enega kralja, kralja Matjaža, in vsepovsod bi veljala ena sama sveta vera.
Pa ga je spet prevzelo zlato, da si ga je liitel si pat i v žepe, in ko so bili polni, mu ni bilo drugega mar. kakor hajdi, hiti, teci nazaj v krčmo.
In bilo je vina. da je teklo po Pa je le sam bil slab, in ne časi. tleh. Pil je, kdor je hotel, še psi Tako se mu je polagoma zadnji so bili gostje in so se mastili s pe-rep iz hleva, zadnji oreh z vrta j čenko: v kočah pa so jokale žene pocedil i)o grlu. In krčmar ga je]pri otrocih. Bolj ko so jokale, bolj pahnil čez prag.	so peli v krčmi:
Umeluii! se je v gozd. jezen je
Ves božji dan in polovico noči je presedal v krčmi, pil kralja Kurenta vinee, prepeval okrogle vmes pa vekal, kako so slabi časi.
bil in žalosten, žejen pa tako, da se je kar sani sebi smilil. Pa mu je prišla v spomin starodavna pesem in si jo je zapel v tolažbo:
'Kadar bo kralj Matjaž kraljeval, takrat bo kmetic lahko kmetoval."
Ob poti je stala velika brina. Legel je poti njo v hladno senčico, prijazno je dehtelo v gozdu in po-pevaje pesem o kralju Matjažu je sladko zadremal.
Pa se mu je sanjalo, da vidi veliko votlino, notri v votlini za mi-
"Vino bova izpila, tralala. bučo bova ubila, hopsasa. To je veselje, tralala, naše dežele, hopsasa!"
in vriskali so v čast kralju Kurentu.
Ni se premaknil od krčme, da ni vsega zapil do zadnjega vinarja.
Ko je bil spet suh, šel je še tretjič v les in sedel pod brino; mislil je na svetle cekine kralja Matjaža in hripavo zapel:
"Kadar bo kralj Matjaž kraljeval, zo kanu nito sloni kralj Matjaž in takrat bo kmetic lahko kmetoval." spi. Nad mizo visi velik zvon iz;
suhega zlata; kraj mize stoje tri) To pot se mu je zasanjalo in v hrastove kadi, zvrhane so samih'sanjali je stal v votlini pred kra-cekinov; zadaj za kraljem leži 1 jem Matjažem, zvon je kolebal trop vojščakov. oblečeni so po sta— zdaj. zdaj bo zapel! — Kralj rinskem, kakor so se njega dni Matjaž je počasi vzdignil svojo nosili — in nobeden se ne gane. silno sivo glavo, pogledal je kme-In kmet sliši glas: "Pridi, ki hre- ta in ga gledal in vprašal ga je peniš!	in oko in glas kralja Matjaža sta
Kmet se zbudi, mane si oči in se kmetu globoko segala v srce: ozre, glej: res se odpira pred njim j "Ali je že čas? Ali več ne vri-votlina, ki je poprej ni videl. Zbe- skajo kralju Kurentu ? Kdo te je re si korajžo in gre noter.	I poslal f Kaj je tvoja želja?"
Vse je bilo, kakor se mu je sa-j Kmet je v sanjah padel na ko-njalo. Velika kamenita miza — lena, v prošnjo je sklenil roki. rad za mizo sloni blagi kralj Matjaž bi dal kralju Matjažu čast in od-in spi in brada mu je že sedem- pri je v.s+a. dn bi zapel in prosil: krat prirasla okoli mize. Nad njim,"Kadar bo kralj Matjaž kraljeval, zlati zvon in ta zvon je rahlo br- takrat bo kmetič lahko kmetoval." nel. kakor bi ga božala sapica, in. Ali zmedlo se mu je petje. Ho-kar je brnel, je bila kmetova pe- tel je, da poje o kralju Matjažu. sem:	pa se mu je kar samo pelo o en-
"Kadar bo kralj Matjaž kraljeval.^11 ° sovi in n->eni tloti' buči
takrat bo kmetič lahko kmetoval.") 4" . , . .,
• V ino bova izpila, tralala,
Brnela je pesem in kralj Matjaž; bučo bova ubila, hopsasa.
je v spauju premeknil glavo in To je veselje, tralala.
vzad. kjer so spali vojaki, je za-j naše dežele, hopsasa!"
zvenelo jeklo.	'in h koncu je zavriskal. kakor je
Kmeta je skrivna moč vlekla k bil vajen.
zvonu: "Zdaj če zamajem zvon,! Pa ko je zavriskal. se je zbudil
zbudi se kralj Matjaž s svojo voj- in je bil pod brino in ni bilo ne
sko, da nam za kraljuje, in spet votline, ne kralja Matjaža, Lno-
bo kmet lahko kmetoval."	.čilo se je že, od vasi sem je jug
Ze je segel po vrvi, pa ugleda nosil petje in vriskanje hlapcev
hrastove kadi, polne rumenih ce- kralja Kurenta, Kmet pa je s svo-zaj v demovmo, in zato je taka da je vsej bilo prostora pod lipo-!kinov. Pozabil je zvon in kralja je neumno glavo butal ob tla: — razdvojenost v vseh, da izgleda-' vo senco. S to vojsko je šel v Sve-j Matjaža in planil je h kadem in spoznal je, da je
je zapravil srečo.
a:
Jugoslovanska
B=
S
Katol. Jednsta
s
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKU
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way o? box 17,
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertom Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOV IS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAB. 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN KRŽIŠNTK, Box 133, Burdine, Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISTTLAR, 30&—fith St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, WmIl
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva «v. Cirila in Metoda, Stev. I, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, »t., od društva Slovenec, Itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oilralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
čevjem v mnogih ovinkih, prese- in poražena se je zatekla sem na- da je to omožena tujka, ki živi tu je pevcev s severa iu juga z razko-jOton Župančič: kujoča nekaj kolovozov. Slednjič slednji večer.	z možem na letovišču, sicer bi se šjem svojih vod in z bojnim ven-
sem dosegel cesto.	| Pokazala sta se mi dva ogromna menda niti ne "spomnil, da me ča- ceni oljkinih in cipresnih gajev ob
i Ozrl sem se še enkrat nazaj pro- podstavka, ki sta mogla nositi v ka še dolga pot do železniške po- tvojem bregu! Pf-oti jugu se je ti Custozzi, ki je leno mežikala davninah mogočen most. Globoko staje San Martino della Batta- razgrnila vsa planjava, ki sem jo visoko gori na razpokani rebri, sP°daj se je oglašala pohlepna re- glia--------'prehodil v teh dveh dneh. Po-
spravljajoča se k počitku. Da bi ka, skrita v vrbovju. Kakor da jo, Med razglednicami, ki sem jih pod sabo sem ugledal vasici Pre
Na grobu.
treba! Pri zlodju, gori pred kremo lovih, ki so se prehitevali med brže slepo mimo tega najvažnejšem ga pozabil. Kaj storiti? Pa silnim šumenjem. Tisoče in tisoče šega spomina na solferinsko bit-bi se "vrnil, tega mi ni kazalo, *a-!se J*ih .ie drenjalo tu na kresni ve-(ko. Svoj živ dan bi se kesal zakaj sredi rebri bi me zagrabila čer leta v obupnem boju za mu jene prilike.
noč in ne mogel bi potem ne na-	življenje. Mnogo so jih po-j Na severnem koncu vasi pel je | k postajici, zakaj trdno sem
prej ne nazaj; en sam neroden'goltnili lakomni valovi v tej stru- med ravno vrsto cipres s peskom odločen prenočiti v Milanu
korak po tistih grapah, pa bi lah-JS1--------| nasuta pot do kapelice vrh grič-
ko tvegal življenje. Toliko pa šel Onkraj mostu sem stopil na tla ka. Nad vrati je naslikan vstali vseeno nisem cenil daljnogleda. A Lombardije. Cesta se je vzpenja- Krist, ki se ga zagleda že spodaj resignirati tudi nisem hotel nanj. i1/1 med S^čki tja proti Volti, ki s ceste, ko pa prideš bliže, se raz-zato sem se odločil, da se vrnem'-ie kazala tam na levi v globokem ločita še dva napisa: Interfecti ponj drugo jutro zarana iz Ya-.kotlu strehe svojih hiš. Tam se je mei resurgent ter Mortui resur-leggija.. V dobri nadi, da me do-'torej držal cesar v jutranjih gent ineorrupti.
urah solferinske bitke, po bitki pa j Star invalid-liastos mi je odprl je zopet jezdil skozi Volto na Va-(vrata. Grozen je bil prvi vtis. Spo-leggio, po tej cesti torej, ki sem minjam se. da me je spreletela na zdaj romal po njej. Ostal sem na'mali l^'ena groza. Zdaj sem si al razpotju vrli planjave in baš u-|v pravem hramu smrti. Sredi ka-gibal, ali naj se držim leve, ali de- pele velik črn križ, obložen z bo
tlej počaka, sem jo mahnil po zložni cesti v zvezdnato noč. Ob taki uri je jezdil ravno tod naš cesar, vračajoč se s solferinskega bojišča v glavni stan Villafraneo....
Prav blizu je tolklo kladivo de	....	.	,
veto uro iu 'kmalu sem pustil za ?ne'k? ™ P"de nasproti preprost, gatimi venci in trakovi, ob stenah
žarniee. ki kmetic. Ta mi Je nasvetoval, naj pa police, napolnjene s tisoči se Volte izognem in se poslužim snežnobelih lobanj, ki so vse na-
Custozza—Solferino.
gledali otroci, hiteli so vsi k njej.
sabo prve električne žarniee, ki so mi potrjale veselo zavest, da najdem udobno prenočišče v večjem kraju.
! Krčmariu sin s Custozze mi je priporočil v Valeggiju "Albergo ali' angelo". Ni mi ga bilo treba iskati, zakaj cesta sama me je pripeljala tja. S tisto italijanščino, kolikor sem jo vzel na pot, sem mogel brez skrbi dopovedati svoje potrebe, ali s tem nisem ra-jčunal doma. da bom moral opiso-jvati v Italiji tudi svojne nezgode. J Nemščine krčmar ni razumel, ti-jsta drobna knjižica italijanske konverzacije, ki sem jo vlačil po žepu, mi pa tudi ni mnogo obetala. Vso sem prelistal, da bi iztak-nil kje izraz za "daljnogled", zaman. Iz vseh poglavij sem zbil
Vilko Mazi.
< e* pa in ska v j' J«'
svoji maestri. Prinesla jim je iz-;fraze' kl so se'dale porabiti dalj-
]>ričevala. Kar tam na sredi vasi,110^led som Pa narisal 111 tako sva delila. Tudi odrasli so pri- se ™Posled srečno
ljudi,
(Konec.)
Na neki drugi hiši v bližini sem opazil, kakor že prej v Veroni na Piazza Signori, malo marmorno ploščo s samozavestnimi besedami Viktorja Euiauuela: C i siafo c ci resteremo.
a zavije v plodno polje. Le-gludka eesta je to, ki se sti-senco murv in zdi se ti, da ilno dolgčas. Od časa do ča-premeri danes kaka dvokol-pred dobrimi petdesetimi i je bilo tod toliko drvenja živine, tojov in vozov.... Kmalu s<> vzkipeli na zahodni strani nizki grički, posejani z vitkimi cipresami. Tam vrh gričev se j«- lnš«"-il ogromen obelisk ni pred njim na levi se je belila Cu-stozza. Slike i/, moje mladosti so oživele.
Od ceste, ki sem romal po njej doslej, s»- je odcepila na desno malo ožja, a nič slabša. Vodila je v ravni črti baš tja pod klance, kakor <la se je naveličala ravni in se ji jc zahotelo plezanja in viju-ženja po kateremkoli pobočju. Zdelo se rni je potrebno, da sem krenil zdaj na to cesto. S k or o sem stal na novem razpotju prav ob v/.nožju hriba, ki nosi na svojem grebenu < ustozzo. Ponudila se mi je bližnica, ki se je morejo posluževati samo pešci, ker je precej napeta. Položnejša eesta za vozove je izpeljana v velikem ovinku in pripelje v vas z desne strani. Nesrečm* naključje je hotelo, da s. m pogledal tudi ta kos poti, toda šele naslednje jutro.
('ustozza.
Majhna in skromna vasica je to, posejena vrh grebena, ki prepada zelo strmo na zahodno stran. Veličasten pogled se je odprl od tu nazaj proti Villafranci in po vsej krasni kampanji doli do Mantove. Z vzhoda sta pogledala bližnji širokopleči Monte Torre in njegov sosed Monte Croee. kjer se je bil 66. leta najsrditejši boj v dopoldanjih urah. Zlasti na
J je
šli blizu. Zanimali so me uspehi in zato sem naprosil neko mater, naj mi pokaže sinčkovo izpričevalo. Njej je očividno ugajalo, ker je bila vsa vedra v obraz, jaz pa nisem bil nič kaj zadovoljen s samimi šesticami in sedmicami. Pozneje sem se šele prepričal, da je bila mati vendarle opravičeno zadovoljna, ker imajo v Italiji
številki* v izpričevalih baš obratno vrednost nego pri nas. Ena je torej najslabši red. Pijača, ki mi jo je prinesla krčmarica, ni bila baš najbolja. Tudi tistega roja mušie, ki je ležal v steklenici, si nisem zaželel. Voda je seveda kapniea, ampak kakšna! Sredi vasi sem iztaknil edino bottego, kjer sem hotel dobiti razglednic. Saj so se mi doma vsi križem priporočali za razglednice z bojišč. Cel kup mi jih je ponudila krasna prodajalka, ali izbire ni bilo, zakaj na vseh razglednicah je bil upodobljen "Ossario", tisti o-gromni obelisk, ki se je kazal že v Villafranci. Nobene slike vasi. nobene panorame teh historičnih tal. ki sem jili tako iskreno hrepenel videti. Vsaj "Palazzo Bevi-laqua" !>i bil rati dobil naslikano. Sredi vasi leži to od cipres zastraženo, masivno, mračno poslopje, ki so ga lizali na tisti pred-kresni dan pohlepni plameni. Kupi trupel, težko ranjeni in pokve-čeni so polnili prostrano dvorišče in vse prostore v palači. Odnesti sem jo moral s sabo žal le v spominu.
A' poznem mraku mi jc šel pokazat krčmaričin sin pot. ki me je še čakala do Valeggia. Par belih lis v daljavi mi je oznanjalo cilj tega dne. Nekoliko na levi se je vila v dolini široka, bela cesta, ki sem jo mogel doseči po ozkih stezah. presekujočih polja in travnike. —
Buon viaggio! — In ostal sem sam. Ko sem se jel spuščati po razritih grapah, ko me naenkrat zajeli občutki, ki so mi bili vse-dotlej tuji. Mrzla zona je poklju-vala v mozgu. Nebrzdana mi je postala domišljija. Kakor da ži-
desen poti, ki je mnogo bližja na enkrat pogledala vame z globoki Solferino.	j mi jamami pod čelom. Tudi stran
Ubogal sem -a in jo mahnil pojski prostori so polni lobanj, eelo zložni cesti držeči na Monzamba-jPar celitl ogrodij stoji tam, go-no, ki je tudi važen prehod čez tovo odličnejše žrtve bitke. V ve Mineio. Tej cesti pa. sem se kmalu'likih vdolbinah pod policami, ne-izneveril. Krenil sem na kolovoz.'kaki kripti. so pa zložene kosti
.Monte Croee so imeli Avstrijci, vim strašni datum 25. VII. ali še
občutne izgube. Na zahodni strani so se pokazali mnogoštevilni grički vse tja do Solferina in gori do Gardskeg ajezera. Temne ciprese po njih so bile kakor objokane vdove na grobovih. Nebo je goreli« v večerni zarji, počasi so padale sence in zapredale tisto o-gromno "pokopališče".
V kulturnem pogledu je Custozza še precej taka kakor je bila pod Avstrijci. Tam na bližniei sem dohitel gospodično, ki je tru-doina potiskala kolo v klanec. — Prodno je dosegla vrh, sem si že ogledal vas in odložil nahrbtnik pred pohlevno krčmo. Prišla je potem mimo mene in ko so jo u-
strašnejši. 24. VI. Skoz mrak se vlečejo silne vojske, naenkrat se zarijejo druga v drugo, vzduh sveže krvi sili v okajeno ozračje. Topovi tulijo in puške žvižgajo smrtno pesem, tupatani huškne strašen plamen v nebo. ... na levi padajo, na desni padajo, beže za mano v nevzdržnem diru. drve
pred mano v srditih kletvah____
Občutil sem smrtno veličast vojne. —
Ko sem se izmotal iz tistih grap, me je peljala steza mimo samotne kmetije, prav tik gumna pod mi-
sporazumela, da me bo peljal prihodnje jutro navsezgodaj na ("ustozzo. Ves vesel je bil. da me je mogel razumeti iu v tem pogledu je treba itali janske oštirje zares pohvaliti, da ne brijejo norcev iz tujca, če jim še tako lomi jezik, ter bi jih zato postavil lahko v izgled mnogim našim krčmarjem.
Komaj se je pričelo daniti, me je že vzdramilo trkanje na vrata, ki sem jih zvečer iz previdnosti
zabarikadiral s stoli, ker niso imela ne ključavnice, ne zapaha. Basi je ostala vsa ta barikada nepre-maknjena. vendar se "ulomilcev" nisem ubranil. Jedva sem zatisnil oči, s»> me že vzdramili nepovabljeni gostje od Mincija — komarji.
Težko sem vstal, ali moral sem. Koleselj je bil že pripravljen, ko sem prišel na dvorišče in kmalu sva drdrala s krčmarjem po široki. gladki cesti, ki sem jo prejšnji večer premeril v temi. On je sedel na kozlu; precej obilen je bil in opazil sem, da se je kozel zdajpadaj sumljivo udajal ter so pričele stranice hreščati. Vse je kazalo, da namerava iti koleselj na dvoje. Tudi voznik je kmalu uvidel nevarnost in še o pravem času presedel k meni. Tako sva srečno dospela po zložnejši poti na ("ustozzo. Daljnogled me je še počakal in zato mi ni bilo nič žal za tistih šest lir, ki sem jih moral odriniti za vožnjo. Obrnila sva in kmalu je zopet škripal koleselj po ravnini. Blizu tam, kjer sem prejšnji večer zapustil bližnico. je stala razvalina starega stolpa "Torre Gherla". Krčmar mi je povedal, da je do tu segalo široko obzidje kastela nad Valeggijem še do Časa Avstrijcev. Za stolpom so baje zakopavali konje, ki so padli v bitkah pri Custozzi. Sled porušenega obzidja se je prav dobro poznala skozi ob cesti. Ob sedmih sva se vrnila. Pohitel sem z zajtrkom, zakaj zemljevid je obetal nogam za ta dan še najmanj 40 km.
Valeggio.
Značaj starodavnega mesta. Že na prvi pogled v zemljevid se izdaja tu važna strategična točka, z ozirom na prehod čez Mincio. Mogočni kastel, ki so mu vitki stolpi še precej dobro ohranjeni, je igral svoje dni velike ih težke vloge. Danes pa gleda doli na deroče valove Mincija ves častljiv, s pogledom delavca, ki je dopolnil naporno delo, kakor sta mu veleli dolžnost in čast.
Pot se je prevesila v veliki ser pentini k bregu Mincija. Priromal sem torej na konec Benečije. Vse-tod je torej taborila avstrijska vojska 48. in 59. leta. Zmagoslav-
lini nebom, potem skoz neki akve-.no jo je peljal Radecki odtod v dukt, preko potočka Tione po de-1 Milan, pogumno jo je vodil cesar beli deski in še naprej med grmi- Franc -Jožef na solferinske gorice
"Strada cavallara", ki jo je presekal. Smeri proti Solferinu sem si bil zdaj svest in naposled se mi je celo zahotelo takih-le potov "čez drn in strn". Ob tistem kolovozu je zdaj napeljano na visokih drogih gosto električno omrežje, najbrže zvezano s kakim velikim industrijskim podjetjem. Napeljava je izpeljana od Mincija.
Tako sem hodil po prosti planjavi med robidovjem, med murvami, med njivami in travniki. Prestopil sem širok jarek, umetno izkopan, morda še spomin na kresni dan? Kdo ve, če niso v tem jarku šepetale slovenske besede, drgetajoče v bojni zoni? Saj se je pri Solferinu boril tudi 47. (spodil ještajerski) polk____
Sel sem dalje. Majhen, gol griček na levi. To je mrgolelo tod ljudi živih in mrtvih! — Gozdič •' Boseo seuro" v podnožju širokega grebena tam na levo. Koliko jih je tukaj čakalo znamenja z grebena! Tam gori je bil cesar z generalnim štabom. Kakor oka-menela so bila vsa ta krdela, zakaj tam spredaj je že mežikal Solferino. Nad njim je grozil širok grič z mračnim stolpom "Spia d' Italia", ki je skrival za svojim hrbtom sovražne trume. Tisoči duš so se stiskali v psalmu smrtne veličasti. Kje je bila domovina, ki so jo klicale trepetajoče ustnice! Strašen vihar se je že oznanjal v votlem bobnenju topov iž doline onkraj teh goric....
Tesni, neprijetni občutki so me spremili prav do vasi Cavriana, ki se naslanja na rebri dveh gričev z južne in zahodne strani liki jaslice v kotu. Tod gori se je vodila nesrečna bitka vse tja do odločitve. Ob štirih popoldne se je cesar umaknil na vzhodne višave polpg Corte, odkoder ga je prepodila silna nevihta doli v Volto.
Cesta se opleta zdaj med zahodnimi griči in pripelje kmalu v vasico San Cassano, ki se tu z roba morene razgleduje po širni Lom-bardiji vse tja do Milana. Po tistem položnem pobočju, ki se sklanja v dolino, je prodrl Mae Ma-hon v odločilnem trenotku.
Solferino.
Za kosilo sem bil tu. "Gast-und Einkelirhaus zur Sonne", to pa ni karsibodi v tako pohlevni italijanski vasici. Nič se nisem po-mišjal prijeti za kljuko, zlasti še. ker sem videl, da je stala prej v vratih bujna točajka, ki pa je brž planila v sobo, ko je videla da se ji bližam — golorok, razgaljenega vratu in gologlav. Brž sem se prepričal, da je bil tisti neobičajni nemški napis samo za vado, morda še iz avstrijskih časov? Živ krst ni razumel nemške besede. Počemu pa tudi, saj so mi itali janske fraze iz moje zaloge popolnoma zadostovale.
Baš sem pisal razglednice, ko se odpro vrata srednje sobe in bajne ženske oči so se uprle vame Bogme, da mi je svinčnik padel iz roke samega življenja! Saj nisem mogel verjeti: na teh kmetih tak zaklad? Domišljal sem si, da me moti pravljična vizija, toda ne — krasotiea je šla po sobi tja do izhodnjih vrat. jih je odprla in za trenotek stopila na prag, potem pa se zopet vrnila mimo mene z dolgim pogledom, polnim ognja. Točajka mi je k sreči povedala,
prodreti po dolini ob gardskem bregu tja k trdnjavi Peschieri, odkoder je zdaj baš puhal moj vlak. Treba je bilo pohiteti doli
bil
Čestita si lahko.
Gospodična Zora: Čestitaj mi. prijateljica, dr. Soda me je včeraj zasnubil in jaz sem ga usli-šala.
Gospodična Vida: Ah, ti mi lahko tudi čestitaš; dr. Sodar je namreč včeraj tudi mene zasnubil, a jaz sem mu dala košarico.
—	Hčerka, hčerka, ti je hudo po materi, po očetu? — Tiho, tiho je pod zemljo.
— Sestra, sestrica, ti je težko za brati, za sestrami? — Tiho, tiho je v jami.
i
—	Cuješ nevesta, dragi sem tvoj, iščem ljubezni po svetu. ... —
N' grobu je vzdihnilo: — Joj, joj !
Na smrtni postelji.
Urli leži na smrtni postelji in narekuje notarju svojo poslednjo voljo. Notar ugovarja različnim naročilom. Češ, da so v nasprotju s postavo.
I rha mine navsezadnje potrpežljivost in jezno zakliče:
— Ja. hudiča, kdo bo pa pravzaprav umrl — ali vi ali jaz?
beder in lakti, liki polena v skla dsnicah.
Najprvo me je privabila k sebi velika marmorna plošča, vzidana v levo steno poleg vrat. Na tej plošči sem čital nemški napis: Den vereinigten Resten todter Krieger weihet Kraenze und fro m me Gebete, Feinde im Kampfe, ruhen sie im Frieden des Grabes beisammen als Brueder.
Tej plošči soseduje podobna plošča z italijanskim napisom, vis-a-vis pa jima sestrujeta drugi dve s francoskim, in če se prav spominjam, z angleškim besedi
lom.
Razen teh štirih epitafov polni Jo sprednje stene različni imeniki padlih junakov in mnogobrojni venci z napisanimi trakovi. Tudi črno-žoltih trakov nisem pogre šal.
Ko sem si za silo ogledal te znamenitosti sprednjih sten, me je popeljal kustos k policam z lobanjami. Skoz žičasto mrežo, ki varuje dotikanja lobanj, sem videl zdaj delo vojne grozote, ki sem si jo dopoldne le slabotno predstavljal. Malokatero glavo je pustil svinec nedotaknjeno. Nekatere so bile zadete baš v sredo čela, dru im je šrapnel razdrabil celo plat. Koder sta krogla ali kos šrapnela obtičala v lobanji, pritrdili so ju z nitjo na lobanjo in zdaj pričata tam o strahoti kresnega dne. Naposled mi je razkazal kustos v posebnem oddelku shranjene abnor-mitete, kakor različne izrastke na kolkih in hrbtnih vretencih. Pred odhodom pa mi je ponudil še ob-iskovalno knjigo, da sem vanjo napisal par besed v spomin našim fantom, ki imajo v tej kapeli svoje počivališče. Vljudni starec me je prijazno spremil na prag in mi pokazal smer proti stolpu San Martino.
V največji vročini sem jo pobiral po samih stezah med polji in travniki proti severu.
Po dveh urah sem šele stal na prostorni, s peskom posuti terasi pred ogromnim "stolpom italijanskega zmagoslavja". Pred vhodom sta postavljena dva okorna topa iz prve polovice preteklega stoletja. Vstopnina v stolp 50 cen-tesimov. Sprva vodijo zložne plošče proti vrhu. Ko si že sit tistega enoličnega vi južen j a, dosegel si šele prvo nadstropje. Zopet razvijanje po novih ploščah v drugo etažo, tretjo, četrto____ Čimbolj se* stolp oži, tembolj napete in krajše so vijuge, vendar so mnogo manj utrudljive, nego bi bile stopnice. Kjer je stalo na zidu kaj prostora, so ga izpopolnili z različnimi slikami, poveličuj očimi manj ali več slavne čine italijanske vojne. V etažah so naslikani najznamenitejši prizori 48, 59, 66. in 70. leta. Slike pa so se mi zdele, razen poslednjega zavzetje Be netk, diletantske in revolversko pretirane. Še kopo stopnic sem prekoračil in stal sem vrh stolpa.
Veličasten pogled! Iz severa so pozdravile Alpe, namakajoče svoje vznožje v ažurne vode Gard-skega jezera, razprostrtega v vsej divnosti prev pred očmi. Kako sem si bil že zaželel po dolgih letih pogledati v tvoj sinji obraz, toliko opevani in slavljeni Benace, ki si vsa stoletja napajal fantazi-
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
f SLOVENIC PUBLISHING CO.
P 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.

t—.50
$1.00
MOLITVENIKI:
Duhovni boj Marija Kraljica Vrtec nebeški
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50^, oba Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnic« Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan
Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20 Slovenski pravnik	$2.0f Slovenska Slovnica, vez.	$1.2( Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.4C Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	!—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
1 Na valovih južnega morja	:—.13
-.SO Nikolaj Zrinald	;_.20
-.60 0 jeti]d
-.40 Odkritje Amsriks, ves.	,—.80
Prihajač	r—.30
Pregovori, prilik«, rsld	«—.29
Prst božji	.20
_ 5Q Randevouz	t—£3
_ 3Q Revolucija na Portugalskem	—.20
-*40 Senila
Stanley v Afriki	tr-^29 _ 7q Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. avezek po	e—.&C Sveta noč
'40 Sreeolovec	,—.28 .15 Strati na Sokolskem gradu,
C ; 100 zvezkov	$5.00
Strelec	20
$4 00 Sacjska knjiga, velika
Štiri povesti Tegetthof Vojan na Balkanu, 13 cves. #1.00 Zlate jagode, vez.	.—
r—.20 Življenja trajev* pot t—
Za kruhom	__
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —
SPILMANOVE POVESTI:
$1.00

$1.20
.7«
ZABAVNE IN RAZNE	DRUGE	
KNJIGE:		
Baron Trenk		<—.20
Belgrajski biser		—.20
Beneška vedeževalka		t—.20
Bitka pri Vi3u		:—.30
Bodi svoje sreče kovaS		:—.£0
Boj s prirodo		:-.15
Božični darovi		
Burska vojska		oc
Cerkvica na skali		.—.15
Ciganska sirota, 93 zvezkov		$5.00
Cvetke		r—.20
Don Kižot		r—.20
Dobrota in hvaležnost		•—.60
Fabiola		>—.35
George Stephenson, oče že-		
leznic		
Grizelda		^-.10
Hubad, pripovedke, 1. in 2.		
zvezek po		—.20
Dnstrovani vodnik po	Go-	
renjskem		i—.20
Ivan Resnicoljub		•—.20
Izanami, mala Japonka		.—.20
Izidor, pobožni kmet		!—.20
Jama nad Dobrušo		t—.20
Jaromil		—.20
Jeruzalemski romar		t—.45
Krištof Kolumb		r—.20
Križana umilejnost		— 40
Kaj se je Makaru sanjalo T		—.50
Leban, 100 beril		i—.20
Maksimilijan I.		—.20
Marija, hči polkova		—.20
Mati, socijalen roman		$1.00
Malomestne tradicije		;—.25
Mikiova Zala		—.35
Mirko PoštenjakoviS		i—.20
Na divjem sapadn, ves.		»—.60
Na jutrovem		—.8»
Na krivih potih		
Na različnih potih		—,2P
Narodne pripovesti, 1.	in	3.
zvezek po		—.20
Naseljenci		
1. zv. Ljubite svoje sovraž-	
nike	
2. z v. Maron, krščanski	
deček	
4. zv. Praški judek	—.20
6. zv. Arumugan, sin indij-	
skega kneza	—.29
7. zv. Sultanovi sužnji	—.23
8. zv. Tri indijanske pove-	
sti	t—.30
9. rv. Kraljičin nečak	—.30
10. zv. Zvesti sin	*—.39
11. zv. Rdeča in bela vrt-	
nica	r—.38
12. zv. Boj in zmaga	t—.30
14. zv. Prisega huronskega	
glavarja	t—.30
15. zv. Angelj sužnj«v	»—.30
16. zv. Zlatokopi	—.30
18. zv. Preganjanje indijan-	
skih misionarjev	—.38
19. zv. Mlada mornarja	*—.30
TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol
Pri pušeavniku	t—.20
Raztresenea	t—.30
Starinarica	.—.20
Županova Micka	;—.30/
Idealna Tašča *	t—.21
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	t—.OS
ducat po	t-%2i
Z slikami mesta New Yorka
po	—.2|
Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali •—.SS|
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.lf
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.23
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.IS
Evrope, vezan	—.59
Vojna stenska mapa	$1.59 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh arugih držav po
bPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v fffe tovini, poštni nakaznici, ali pošta ih znamkah. Poštnina j« mi v**K ie mčasmtm.
Velegrad na Moravskem.
Spisal F. Fr. Stele.
T«
•tel s
hie, svaty Velehrad už zarf, zdeti«" j ši perla otSinv, losiuoii iu'is pozdravuje tvaH and«*l s nebes v.všinv; *, jak nain vrže jeho kvnou. i- zvukv, ježto odtu<T plvnou. !1, M't hod ve svt'm ve kraji ilostnvin srdcem nas vitajt."
Romarska pesem.
Wikorkrat sem se vozil s se-<> žele/.nico sko/.i Ogrsko Gra-mi je vselej burno zaplalo poirb'd j«' silil ven proti se-ia iskal po rodovitnih vaio-a-mlje moravske. ee ne zagle-• v >i'tk davno že znanega •u; svciišra velehrajskega. I je sicer z veliko ljubeznijo v bližini za želj enega kraja, '••lehrad Velegrad.) satu mu !.il zakrit, — Wltdirad se z nic * ne vidi.
ni-le /.a onim valom v prijaz-kotlu stoji; glejle malo sem
•	snu od sivih zidin gradu, ki adju .štrli v nebo, tam je Veil", tako mi je razlagal do-ii .^potnik, ali jaz ga nisem
niti oddaleč kot Mozes zaže-> obljubljeno deželo, ivno gojena želja se mi je ko-o izpolnila. Drugi velehraj-•d jc dal priliko, da sem po-ci'sarske^a Dunaja tja gor ■dih pet ilni užival ta kraj;
•	r« '-cm, užival kakor še nik-na potovanju, niti v Rimu ne eni bil pao še premlad takrat, sem kakor vešča, ki se preveč' liža luči, ves omoten, in šele j. ko obprostih urah razbiram [tionint*, vidim, kako bogastvo
(>li 2. uri popoldne smo sedli na voz v Ogrskem Gradišču in od-drdrali skozi Star« Mesto po pri-jazni pokrajini, zasejani z žitom in bogato posajeni s sadnim drevje n«., čez ne ravno hud klanec, in ko smo dobro prišli na dno kotla, od katerega nas je klanec ločil smo v mali oddaljenosti zagledali velikanska poslopja z mogočno d\ostolpno cerkvijo na sredi, vse skupaj obdano od prijetnega ze-I• i. v ozadju pa neveliko vas. Zdrdrali .smo mimo prastare Ci-'•dk< . ki stoji ob cesti, in izstopili na velikem prostoru, od treh stra-l hi o .daiieiii s samostanskimi po->!opji in cerkvijo, i>i 1 i smo na ci-j !j i. Več znamenitih osebnosti, ki so s.- shoda udeležile, jc bilo že navzočih, med drugimi ruski pn>-t Maljcev s svojim tajnikom <i»eknoni in 1*. Palmieri, sicer Italijan po rodu, a najboljši po-j zna valeč ruskih cerkvenih raz-( mer. Tudi oo. asumpe ion isti iz Carigrada so bili že navzoči, med njimi znani 1'. Jugie.
Oglejmo si sedaj malo nam tako draga svetišča, ki se nahajajo'
na Vcleltradu.
* * *
Stopili smo v nenavadno veliko cerkev. Mogočen, harmoničen vtis! Malo cerkva sem dosedaj videl, ki 11 i tako enotno in silno delovale na človeka. Ta vtis je težko popisati. Slog je lep, bogat barok.' St-dauja cerkev, taka kakor je.' obstoja od leta 17:i.~». Na istem mesta pa se da dokazati cerkev že mnogo, mnogo prej. Leta 1903.' so začeli na Velehradu pr; cerkvi kopati; kopali so sko/.i več let in odkrili prav zanimive reči. Dobili so temelje romanske bazilike, ki >.ga nazaj v začetek XIII. sto-' let ja. Kaj je bilo z Velehradom pred XIII. stoletjem, o tem raziskovalci še niso na jasnem. Eni trdijo, da sta stala pivstolica Rast islavova in Metodov nadškofijski - <lež na istem kraju kot sedanji Velehrad; drugi ga pa ho-1 če jo potisniti za mejo moravske dežele, vendar nimajo za to nobe-' nih trdnih dokazov. Dr. Jan Ne-' \eiil, najnovejši raziskovalec stale velehrajske zgodovine, je prepričan, <la je stari Velehrad stal približno na istem mestu kot se-1 danji. Zgodovinarji so si ta prostor omejili tako, da pravijo, da je stal nekje na prostoru, ki ob-sega sedanji Velehrad in Staro Mesto pri Ogrskem Gradišču. Šele ko bo ves teritorij arheološko preiskan, si oo mogoče ustvariti kako odločno sodbo. Danes veu-
i
dar še nimamo proti nazoranju, da je Velehrad stal na tem mestu,1 niti enega trdnega ugovora. Prve izkopnine so nas privedle že do 1200. Zato moramo v interesu slo-1 vanske znanosti želeti, da se čimprej zopet začue kopati. Da so s kopanjem prenehali, je krivo to,' k«-r ni sredstev.
Na novo pot je vprašanje v Velehradu in njega leg^ speljal že omenjeni Ne ve ril, ki je prišel na misel, iskati ključa za rešitev ve-'
V
lehrajskega vprašanja v ostankih bolgarske kraljeve prestolice v Abobi, ki je bila postavljena pod bolgarskim knezom Omortagom leta 822. Pozneje je bila kot Velehrad popolnoma uničena in šele v zadnjih letih so ostanke preštudirali. Popis je izdal ruski arheološki institut v Carigradu v svojih izvestjih pod naslovom "Ma terialy dlja bolgarskich drevno-stej Aboba — Pliska". "Čira dalje sem se poglabljal v študij tega nenavadno zanimivega vprašanja". pravi Nevčfil, tem bolj se je v meni budila zavest, da se v ostankih Abobe kaže slika veliko-moravskega Velehrada, kakršno sem si že pred leti napravil na te melju svojih študijev."
Neveril posebno poudarja raz-leglost starega Velehrada. Bil je to cel sestav utrdb, ki so spadale skupaj in se nahajale po vsej okolici Ogrskega Gradišča, Starega Mesta in sedanjega Velehrada, Utrdbe so bile stavljene po načinu avarskih "ringov", a niso bile isto. Od teh utrdb pa so bili obdani gradovi, cerkve itd., med temi tudi sedanji Velehrad.
Nevčrila je to vprašanje tako mikalo, da se je napotil sam na Uolgarsko in si na svoje oči ogledal Abobo. Ta pot ga je le potrdila v njegovem domnevanju. Taka podobnost je pa tudi verjetna, ker so Velikomoravani ravno v o-nein času (v VIII. in IX. stoletju) imeli različne stike z Bolgari. In pokrajina okoli Starega Mesta tudi povsem spominja na svet, na katerem so ostanki Abobe. Čisto sposobna je, da bi nosila utrdbe, podobne abobskim.
Tako daleč torej najnovejša raziskavanja. Gotovega ni še nič. A vendar .je to pot, po kateri se bo mnogo zanimivega spravilo na dan, in če se že mogoče Velehrada ne bo dobilo na tem mestu, se bo vsaj enkrat z gotovostjo dokazalo, da ga tu ni bilo.
Gotova zgodovina sedanjega Velehrada se začenja z 1. 11!)S.. ko je mejni grot' moravski Vladislav .J ind rich ustanovil tu eister-eijanski samostan. L. 17S4. je bil ta samostan razpuščen. Samostanska poslopja je kupil baron Sina samostanska cerkev pa je postala župua cerkev do 1. 1800., ko so tu ustanovili samostan jezuiti, pod katerimi se je začela slava vele-hrajska od dne do dne bolj širiti. Kakor že omenjeno, so se dobili pod sedanjo cerkvijo ostanki romanske cerkve, ki sega v začetek XIII. stoletja. L. 1681. jo je pokončal ogenj, in takrat je bila postavljena sedanja, baročna cerkev. Pročelje v glavnem še danes isto. L. 171!). je cerkev zopet veliko trpela po požaru, nakar je dobila sedanjo obliko.
Ne bom popisoval posameznosti — bilo bi jih tudi preveč —, opozoril bom samo na par reči. Vsa apsida je izpolnjena z mogočno baročno arhitekturo. V ozadju jc velika oltarna slika — vnebovzetje Marije, delo slikarja eks-jezuita Raaba.
Povsem nekaj drugega kot ta mogočna zaoltarna arhitektura je oltarna miza. ki skoro izgine med mogočnimi stebri, ki jo obdajajo. Prav dragoceno moderno delce, dar kardinala Fiirstenberga; o-krašena je z reliefi iz življenja svetih bratov <'irila in Metoda. Dvojnati stebrički, ki nosijo mizo, kakor tudi gorenji deli oltarja so lepo izloženi s pisanim mozaikom.
V prezbiteriju blizu oltarja stoji tudi dragocena slika svetih bratov. Slikal jo je veliki poljski slikar Jan Matejko in jo daroval poljskemu narodu. Poljski narod jo je dal posvetiti v Rimu po sv. očetu in jo daroval Velehradu 1. 1SS5. Pod sliko je napis: "Slowia-nom" (Slovanom). Še drug: poljski spomini so v cerkvi. Tu je zastava. ki so jo darovali Poljaki iz Prasije; na eni strani je Marija z Lak, na drugi sv. Vojteh in prva kitica najstarejše poljske cerkvene pesmi "Bogarodica, dzie-vica..." Tretji poljski spomin pa je zastava velikopoljska, na katere eni strani je čenstohovska Mati Božja z napisom: "Kraljica poljske krone, prosi za nas" (pri Poljakih zadnji člen lavretanskih litanij). na drugi strani pa je srebrni poljski orel z zlato krono, izrezan iz neke tristo let stare vojaška zastave in sem prišit. Oba poljska prapora sta darovana v spomin tisočletnice Metodove smrti.
Kakor stojita v rimski baziliki sv. Pavla pri vstopu v prezbiterij veliki beli marmornati sohi sv. Petra in Pavla, tako sta tu na istem mestu veliki beli marmor-, nati sohi sv. bratov Cirila in Metoda. Obe sta dragoceno delo, če-j prav sta samo posnetek soh sv.
bratov v praški tvnski cerkvi.
Kako velikanska je cerkev (86 metrov dolga. 23 m široka), boste izprevideli šele, če vam povem, da ima 17 kapelic. Tretja od vhoda po levi strani je posvečena sv. Cirilu, njej nasproti na desni pa sv. Metodu. Kapelice za kornimi klopmi (skupaj 4) so brez oltarjev. Omenjene korne klopi, ki so iz zadnjih let XVII. stoletja, so ena največjih dragocenosti sedanje cerkve, tako lepo delo so. Po V veh od il u so cenjene na 200,000 kron.
Velehrad je sicer ne ravno velika vas. a cerkva, ki bi tako harmonično vplivale, kjer bi se na vsakem koraku kazal fin okus in smisel za monumentalnost, imajo tudi velika mesta malo. Nikoli ne pozabim \ tisa, ki ga je napravil mogočni prostor name, ko sem pr-pič vstopil, in nikdar ne bom pozabil večerov, ko smo se v mraku zbrali v njem, in je pod vodstvom dr. Stojana, ko smo odhajali ven. zabučala večerna pesem, ki ni ponehala, dokler zadnji ni zapustil božjega hrama.
Pozabiti pa ne smemo tudi starih ostankov pri tej cerkvi. Tako se vidi pri kraljevski kapeli mogočen lok iz tesanih kvadrov. To ima biti ostanek stare cerkve. 0-hranile so se pa tudi še tri apside v romanskem slogu, očividno o-stanek stare bazilike. Med njimi je še precej praznega prostora, in ko so tu kopali, so dobili temelje še dveh apsid; tako da je gotovo po dosedanjih izkopavanjih, da je bila stara cerkev daljša kot je sedanja in je imela petero ladij. Tudi v samostanu samem se je še ohranil en romanski portal.
Ne pozabimo pa še ene velehrajske znamenitosti, ki je imela že tako različno usodo; to je kapelica, takozvana Cirilka. Dokler so bili eistereijani na Velehradu, je bila Cirilka župna cerkev, od 1. 1784. je bila pokopališč na kapelica. ko so pa 1. 1ST2. napravili novo pokopališče, je Cirilka osta-la čisto pozabljena. Maševalo se ni več v njej, ljudje se tudi niso brigali zanjo, tako da jo je grof Sina rabil v petdesetih letih XIX. stoletja za skladišče. Ko pa se je 1. 186:$. imela praznovati tisočlet-nica prihoda sv. bratov, se je zavzel zanjo kardinal Fiirstenberg in jo dal prenoviti; takrat je dobila sedanjo obliko. Notranjščina je sedaj zelo prijazna; lep lesen oltarček jo krasi. Strop je lesen. Danes so njene oblike gotske, nekdaj je bila pa romanska, kar nam dokazuje neka* stara slika in eno okno, ki se je do danes ohranilo. Pobožna tradicija trdi, da jo je sv. Ciril postavil kot vzor za veliko svetišče in da sta v tej kapelici sv. brata sama obhajala službo božjo. Njena zgodovina je nejasna, a omenjena tradicija ji je dala ime, ki ga niso mogli zatreti med ljudstvom, kljub temu, da so ji dajali razna druga imena, kot kapelica sv. Rešnjega Telesa itd.
Zanimiva je v tej kapelici posebno ena slika, ki visi na steni in nam predstavlja sv. brata. Darovali so jo o priliki spomina smrti sv. Cirila 1. 1869. pravoslavni Rusi iz Petrograda kot najstarejšo v Rusiji najdeno sliko sv. bratov. Pred to sliko pa visi zlata svetilka s cirilskim napisom, dar istih Rusov. Ko smo prvi dan svojega bivanja na Velehradu s pravoslavnim proštom Maljcevom stopili v Cirilko, mu je obraz kar zažarel veselja, ko so mu pokazali te ruske darove. Potem pa je pristopil k oltarju, mož. ki se solnce njegovega življenja že nagiba k zatonu, kakor se je sam izrazil na bogoslovskem sestanku ; mogočna postava je, trdo oprt na palico, ker ima bolezen v nogah, in počasi se je klonil, vrgel se na tla po pravoslavnem načinu in precej dolgo molil.
Mnogo nas loči katoličane in pravoslavne, a eno je, ki nas še vedno veže, to je eeščenje sv. bratov; zato je ravno kraj njihove delavnosti in njihovega svetišča. Velehrad, najprikladnejši kraj. kjer se lahko brez strasti in sovraštva pogovorijo o tem, kaj nas loči, zastopniki obeh cerkva; in ime sv. bratov je najpripravnejše za to, da da ime novemu gibanji, med Slovani, katerega ognjišče od dne do dne v vsakem oziru bolj postaja Velehrad, da da ime ciri-lo-metodijskemu gibanju, zato je Velehrad postal mesto velehraj-skih shodov; prvi shod se je vršil 1. 1907. in zanaprej se bodo vršili vsako drugo leto; zato bo tudi
Velehrad sedež akademije, da bo poglobila med zahodnimi narodi študij vzhodnih, posebno eerkve-nih razmer.
Kajne, kako čudno! Cerkev sv. Petra je največje in najslavnejše svetišče sveta, vsak izmed nas si
šteje v srečo, če jo more obiskati, vsakega srce hrepeni dol, ruska bratska srca pa se obračajo od njega! Sedaj pa primerimo Velehrad. svetišče sredi male vasi! Kako sem hrepenel po njem in vsi čitatelji si gotovo tudi enkrat žele gor; pa bi bili prišli in poslušali pravoslavnega govornika, ki je izražal ista čustva, kot so navdajala nas vse, z besedami: "Koliko časa sem hrepenel obiskati svetišče sv. bratov, srečen sem, da mi je vaš kongres ponudil priliko, da obiščem to slovansko Palestino.*' Iz tega iztega izprevidite, da je Velehrad res vseslovansko svetišče.
Ne bom našteval še drugih dragocenih spomenikov, ki jih ima Velehrad in njegovo svetišče še več. Cirilka hi samostanska cerkev, to sta dve glavni znamenitosti. Tudi muzeja, ki je po svoji skromnosti vendar zanimiv za obiskovalca. ne bom opisoval. Opozorim naj le še na veliki prostor pred cerkvijo, ki je od treh strani obdan od samostanskih poslopij in cerkvenega pročelja, samo ena stran je odprta. Tu se vrše velika javna zborovanja ali shodi, kakor na primer shodi apostol-stva sv. Cirila in Metoda itd. Ob takih prilikah je ves ta ogromni prostor poln ljudstva, večinoma Slovakov in Hanakov (moravskih Slovakov) v slikovitih narodnih nošah. Spominjam vas samo na slike slovaškega slikarja Jožefa Uprka, ki si je samo s slikanjem teli pestrih ljudskih noš pridobil slavno ime. Nalašč sem opazoval ženske, pa nisem dobil dveh, ki bi imele predpasnik iste barve, vsaka kaj drugega. Pri nas pa je ravno nasprotno. Ako ima ena lepo ruto, hočejo precej vsa dekleta enake imeti. To veselje nad razno-barvnostjo dela slovaške obleke tako zanimive. — V samostanu pa imajo še posebno veliko dvorano, kjer se vrše manjša zborovanja iu že omenjeni veleli rajski shodi.
Ko smo zapuščali Velehrad. smo razmišljali o tem in onem. Eden se je spomnil tudi zlate svetilke v Cirilki. "Dali so zlato luč. a olja niso dali ž njo, da bi gorela k časti sv. bratov!'* je vzdihnil eden izmed gospodov, s katerimi smo se vozili skupaj. "Da, oblike imajo prave, ali ni v njih moči. da bi prilili duševnega olja, ki bi tem oblikam dalo pravo vsebino!" vzdihnil je drugi gospod, kot hi hotel razlagati vzdih prvega. Potem smo pa vsi molčali, voz je drdral mimo zelenih njiv in vrtov s sočnim sadjem. Velehrad se je že skril našim očem, misli nas vseh pa so se srečale visoko gori, dvignjene na krilih srčnih želja : "Prižgi, o Gospod, po sv. bratih bratom našim svetilko, ki ji manjka goreče vsebine, z lučjo spoznanja, da bomo vsi edini!"
KAftl ZASTOPNIKI,
materi so pooblaščeni pobirati tiaro* itn« n "OIm NorMa" In knjige, kakor tudi aa vse arug« ▼ nsJo itrokr ipadajoče posle:
Jemmj Umi, Ark. In okolica: Michael Clrar.
Bh Fran else«, CaL: Jakob Lovila. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead vilic, Colo.: Jerry Jamnik. Paebla, Colo.: Peter Culi«, J. H Bojts, Frank Jartesh in John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon). Walsenborg, Colo.: Ant Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Kudman Woodward, la. In okolico: Ltikas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbil. Oglesbf, DL: Math. HrlbernlK. Chicago, HL: Frank Jurjoves. Depue, I1L: Dan. Badovlnaa. la Salle, DL: Mat. Komp. Miet DL: Frank Laarlcb, Jobs Zaletel hi Frank Bamblch. Mineral, Kana.: John Stala. WftDkegaa, DL: Frank Petkoriek is Math. Ogrln.
8a. Chicago. QLi Frank fleraa Is Rudolf Požek.
Springfield, DL: Matija Bar bori« Fraatenae, Kan«. In akollea: Frank Earns
Mnlkeiy, Kana In akollea: Martta Kos.
Ctdnmt* Mlefc. la akollea? Pa^>
«b «lt» IT. U V
Mm t stisne. Mick. te AaOia; P
ir^^rt«"
So. Bangs, Mlek- In akalleat m. «
Ukori«
Hipa ' fnotr fnfts*
CUshobn. Minn.: t Zgon«. Jak** Petri oh (n Frank Žaemr
Dnluth. Mtnn.: Joeepb Sharaboa. By, Mfam. In okolica: Iran M L. Kapech, Joa J. Peabei In Lonl* M. PeraSek
■veletk. Min.: Jurij Kotae. Gilbert, Minn. !■ okolica: L Vas«) jflkMac. Minn.: Iran Poofie. Kitzvffle. Mfam. in akaUco: Jo* Adamlch.
t Geo. Manrla.
Virginia, Minn.: Frank Hrovatlek St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aidiidge, Moot.: Gregor Zobe«. Great Falls, Mont.: M«rh. Urlek 8409 N. 5th Are.
Bed Lodge, Mont.: J. Koprlvsek. Roundup, Mont.: Tomaž PauUn. Little Falls, N. k.: Frank ttregurk* Cleveland, Oblo: Frank Sakser, J Marlnčl«, C ha s. Kar linger In Jako! Besnlk.
Barkertoa, O. In akollea: Alois B* iant.
Bridgeport, O.: Frank nočeva-Collinwood, O.: Math. Siapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kun «e 1735 E. 33. St. foungstoa. O.: Ant. Xlkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In akollea: M. Ki* rleh.
Seseemer, Pa.: Lools Hribar žlraddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Fa.: Sudolf Pleteriek. Sordine, Pa. in okolica: John £«.> SlAjiik
Concmaugh, Pa.: Ivan Pajk. Clerida«. P».: Anton Jerlnau Canonsbarg, Pa.: John Koklleh. Kreughtoa, P«, ia okolica: A. D«n lu.
Dfcrrag^, Pa.: Dragutln Slavil, Dnnlo. Pa. in ckoUco: Josip Suhoi tx^urt. Pa. in okolica: John Prostoi Farest Cliy, Pa.: Kari Zalar ln Fi
^Dea.
^at^IL	Ajišoa FaleatlaSil
Greensburg Pa. ln okolica: Joacp) Novak.
Irwin, Fa, 1«	Frank Dem
"t*r
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja L-John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlicher. Meadbw Lands, Pa.: Georg Schulta Monessen, Pa.: Math Klkelj. Moon Bun, Pa. In okoliša: Fraaft
Fittsanrgh, Fa.: Ignacij PodrasalE cnu Maslater. Z. Jakia In U. B. Ja kobleb.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa. In ekallea: J«sl» Joraa.
WillecSr, Fa.: Frank Bemi la Jaeavl 'sternsL Toele. Utah: Anton P&1U8. Winter quarters, Utah; Louis Blati
Black Diamond, Wash.: C-. Poreata Bavensdale, Wash.: Jakob Boa tak.
Dart*, W. Ta. In akalleal John Bi#
■ieh.
Thanus, W. V«. In akoUeci Fran}
Kocljan ln A Korenchan. Grafton, Wla.: John Stampfel. Kenoha, Wis.: Aleksander Pesdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la
Frank Meh.
Sheboygan, Wla.: IVank SeplcM la Heronlm Svetlin. West Allis, Wis. j Frank 3kai b
'jools LonC*rlk
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val
Stalieh ln Valentin Marclna.
t	*» 'tifc. I Ji-rS«T, Hfirati
KAZNAKILO.
Cenjenim naročnikom ▼ Pan* •ylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiakal a al potoyalmi u-itopnik
Kje sta VIKTOR INTIHER in JOHN MULEK? Prvi je doma nekje z Dolenjskega, drugi pa iz Otoka pri Ložu. Prosim eenj. rojake, če kdo ve, kje se nahajata, da^nii naznani uju naslov, ali naj se sama javita. — John Susmau, Box 184, Slmwiiiut. Pa.	(25-27—10)
Rada bi izvedela za rojaka? FRANKA SYKTEL.J". Doma j,1 iz Podgorja pri Kamniku. Pred dvema letoma se je nahajal baje v Baltimore, Md., Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom hvaležna, ali naj se sam javi Ivanki Vdovič, roj. Vavpotič, :J4G E. 0. St.. New York City.	(25-26—10)
Kje je JOSIP KAUŠE? Doma je iz Starega trga pri Črnomlju in je po poklicu godec in bartender. Že tri leta nisem nič slišala o njem. Zajedno želim pa tudi izvedeti za JOSIPA M1IIEL1Č. ki že tudi eno leto ne vem nič o njem. Prosim ju, da se mi javita. — Lueia Kure, 140 Xoll St., Brooklyn, X. Y. (2:3-10—10-11)
NAZNANILO.
Rojakom r Lorain, Ohio, ia o-
kolici naznanjamo, da jih bo ob j iskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati marož kino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vri^te izde'uj i>i popravljam po najnižjih cenah, n iia-lo trpežno In zanesljivo. V i> i tr » zanesljivo vsalrlo poSlje, ker t-, .i '.i nad 18 let tukaj v tem poslu in h\.di;j v svojem lastnem domn. V popravek vzamem kranjske kakor ve oms^e harmonike ter računam po delu ka-kergno kdo zahteva bre2 nadaljnln vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland, Oblo.
KAZNANILO.
Rojakom v državah Ulinois 5a Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiakal naž sastopnik
Mr, FKANK WFi'R
kateri je -.pravičen pobirati naročnino za list "Glaa Naroda" in is-dajati pravoveljavna potrdila. Eo-jakom ga toplo priporočamo. TJtvra^ttlSi^n 'Olj« Narodi*.

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YGRKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne m nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti
4	ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede j datuma izkrcanja ali imena parnika.
5	Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln ooiidno postrežem
i
n. ifoiKo Jinn,
ki Je pooblaAčaai pobirati kwo9> uao im zadajati toaadeTm§
i lla.
3edaj ae arc4i t Rttitofl,
''i., ia okolici. nni-OTttifrr« (raiaa RsMla11


? »dar je kako drr.Stvo namonjano kaplti bander;, sa^iav«, tb^i jn g ;bt rt. S: b rurneuta. kape it j., ali pa kadar potrebujete t ro, Tsriiico, prlv', e pr tan itd , ne fcup-te prej nikjer, da tndi mene sacene vpraiaie Cpr«i5*n « vpb «tan« le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
f:«nike, vvst noiiljam brezplačno. Pišite poej.
IVAN PAJK & CO., Conemaugb, Pa. Box 328.
13,0001 — Vsa osobj«
dobite "GLAS NARODA" skozi atiri mesec« dnevno, izvzemši nedelj in po-»tavnih prarnikov. "GIiAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobit« tedensko 33 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaša dnevno poročila s bojišča in razn« slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen, lista j« organizirano in spada t strokovna unija.
"JtzM

ZASTONJ MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišito po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko citate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastruoljcna. kri, mozolji, staro rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konstipacija, katar, zlata žila, revmatizem' okorela jetra in želodčne ter mehurne bolezni, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
m jiwMiusii \ urojsui, uojazni in na prepadenosti. Ti simptomi pomenijo, <la ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomo.'-i m nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti jc- in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti.	'	1 °
Pošlfite kupon za brezplačno knjižico.
DR. J. RUSSELL PRIČE CO., S. 902, 208 N. Fifth Ave., Chicago, 111., U. S. A.
t Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico.
Ime
Naslov
w
GLAS N5BOT5X, 27. OKTOBRX, 1915.
Marija Grubbe \
Spis&I J. P. JAXOBSEN.

Za G 1 a a N aroda prevel G. P.
i
33	(Nadaljevanje)
PETNAJSTO POGLAVJE.
Sedaj v Parizu!
\t kako pol leta je poteklo izza onega dogodka in nenadno. f-kl< nj.'iia zvi za ljubezni se je počasi omajala ter razdrla in Marija (irubbe in Sti Hoeg sta se' počasi odtujila drug drugemu.
Oba sta vedela za to. a nista še govorila drug drugemu o tem. A' f>r« t<(Vm priznanju bilo veliko britkosti in bolesti, toliko ponižanja in zaničevanja samega sebe. da je bila prava tolažba odlašati s priznanjem in izpovedjo.
V	tej točki sta bila enih misli.
V	načinu pa, kako nositi svojo bol. pa sta bila zelo različna. Dočim je žaloval Sti Hoeg v največji potrtosti ter so ga mučile velike bolečine, vsled katerih je bil slieen divji živali, ki liodi po r.voji kletki goriiulol. brez prestanka iu brez miru, je hotela Marija pozabiti.
Pozabljenje pa je kot cvetka iz stepe, ki vzraste le sama od sebe in k kateri rasti ne more pripomoči vse varstvo in vsa oskrba celega sveta.
Svoj jd'-nar je zapravljala s polnim rokama. Kupovala si je neprestano lepotieja, prijela za vsak kelih užitka, ki je bil za zlatu u.i prodaj iu ki je dostopen duhovitosti, lepoti in stanu. — Vse to pa je bilo zastonj.
Njt-rie bftle ni hotelo biti konec in ni je bilo stvari, ki bi ,i<> nio«_r'a r< šili te žalosti. (V bi mogla ločitev od Sti Hoeg povzro-. iti k;iko olajšanje, da. celo le izpreniembo v njeni bolesti, bi se ta ločitev že davno izvršila.
Tako pa je liilo prav vseeno, če se je zprodilo ter ni ležala v t. j eventualni ločitvi niti iskra upanja. — Ostati z njim skupaj ali bniti se od njega. — vseeno je bilo in nobene rešitve v tem ali onem. —
Koto-čno sta se pa vendar ločila ter je bil Sti lloeg, ki je to predlagal.
Oba nista videla drug drugega že par dni, ko je stopil Sti Ho.-g v sprednjo izmed krasnih sob. katere je vzela ona v najem od lsabele (iilb-s. gospodinje v hotelu "La Corix de Fer."
Marija je sedela tam ter jokala.
Sti j<> zmajal vzlovoljen z glavo ter sedel na stol na drugi strani sobe.
liritko je videti nekega v joku ter vedeti, da bi vsaka beseda tolažbe z naših ustnic, vsak sočutni vzdih le še povečal jad ter povzro il, tla bi solze tem obilnejše tekle.
Stopil je torej k njej.
Marija, — je rekel tiho in brez vsakega izraza v glasu. — daj. govoriva vendar enkrat odkritosrčno besedo ter se ločiva nato. —
—	Kaj more to pomagati?
Ne govori tako, Marija, pričakujejo te še srečni dnevi v obilni meri.	'
—	Da. dnevi joka in noči solza v dolgi, nepretrgani verigi.
—	Marija, Marija, pazi na svoje besede, kajti jaz jih dobro i ažurnem, boljše kot bi si mogla kedaj misliti, da jih razumem. Ia bi jih mogel razumeti. Raditega pa povzročajo pri meni tako žalost in take srčne rane.
Rane. katere se zada z besedami, smatram za malenkostne fer nisem nikdar mislila na to, da bi ti prizanesla z njimi.
—	Torej udari ter ne imej nobene iskrice sočutja več. Reci mi. da se čutiš s svojo ljubeznijo do mene ponižano, globoko ponižano. reei mi. da bi dala leta svojega življenja za to, če bi mogla iz svoj«- duše izbrisati vsak spomin na mene! Napravi me torej za psa. d • i j mi pasje ime, imenuj me z najgršim priimkom, katerega poznaš in jaz bom poslušal na vsa ta imena ter rekel, da imaš prav, da imaš tisočkrat prav, čeprav bi bilo to hudo. Zato pa poslušaj Marija, poslušaj in vrjemi. če moreš, dasiravno vera, da te je pred teboj samo strah, ker si bila moja. Raditega si zbolela ter trepetaš, kadarkoli misliš na to. Kljub vsemu temu pa te še vedno ljubim, z vso svojo silo, s celo svojo dušo. Marija.
—	Fuj, Sti olleg. sramuj se, ker ne veš, kaj govoriš. In vendar. o Bog naj mi odpusti, in vendar je res in naj glasi še tako strašno! Ah Sti. zakaj si vendar ona hlapčevska duša, katera si. plazeči se črv. na katerega se stopi in ki vendar ne zbode? Če bi vedel, za kako velikega, kako visokega sem te smatrala! Ponosnega. velikega in Ročnega, tebe, ki si tak slabič! To pa so storile tvoje visokodoneče besede, ki so lagale o moči. katere nisi nikdar imel. ki so kazale na dušo. ki je bila vse to, ki pa ni bila nikdar tvoja ter tudi nikoli ne bode. Sti, Sti. ali je bilo prav, da sem našla malenkost mesto moči, blodeče dvome mesto ponosnega upanja in ponos. — Sti. kje je ostal tvoj ponos?
Pravica in pra\ ičnost sta le majhna milost, a jaz ne zaslužim več. kajti jaz sem bil proti tebi malo več kot slepar. — Marija, jaz nisem nikdar mislil na tvojo ljubezen do mene, ne, nikdar, niti v oni uri iko si mi prisegla. Ah, tako rad bi to vrjel, pa nisem mogel. Nisem mogel pritisniti k tlom črne pošasti dvoma. Vedno je zrla name s svojimi mrzlimi očmi ter pregnala vse moje bogate sanje. Nisem mogel vrjeti, Marija, da me ljubiš in vendar sem zagrabil za zaklad tvoje ljubezni z obema rokama in s celo dušo. Te ljubezni pa sem se veselil v dvomu ter tej bolestni sreči kot se more ropar veseliti svojega blesteeega ropa. ee ve, da se bo pravi posestnik v kratkem pokazal ter iztrgal zaklad iz njegovih rok. Kajti nekega dne. Marija, bo prišel on, ki bo vreden tvoje dvomil, ne bo prosil ali se tresel. Zvil te bo v svoji roki in on ne bo dvomi .ne bo prosil ali se tresel. Zvil te bo v svoji roki kot kovano zlato ter postavil svojo nogo na tvojo voljo in ti se mu boš z veseljem in udano pokorila. To pa ne zato. ker te bo bolj ljubil kot te jaz. kajti to je nemogoče, ampak zato. ker bo imel več vere v samega sebe in manj oči za tvojo neprecenljivo vrednost, Marija.
—	To pa je pravcato prerokovanje, katero ste spustili, Šti Hoeg. a je ebenem stara pesem, kajti ti si s svojimi mislimi vedno v daljavi. Ti si kot so otroci, kadar dobe v roke igračo. Mesto, da bi se itrrali z njo ter se je veselili, nimajo preje miru, dokler ne vidijo. kako izgleda od znotraj ter jo tako pokvarijo. Vi niste imeli nikdar časa nekaj ohraniti in obdržati zase. ker ste hoteli vedno le loviti in hlastati. Ves les življenja ste razcepili v duševne utrinke. —
—	Z Bogom, Marija.
—	Zdravstvujte, Sti Hoeg, kolikor pač morete.
—	Hvala, velika hvala, ker že mora biti tako. — Samo nekaj bi §e prosil.
—	Kaj?
—	Če odpotnjete od tu, ne povejte nikomur, kam ate sla, da
jaz tega ne izvem. Jaz ne jamčim, da nimate več toliko oblasti nad
menoj, da bi ne potoval za vami.
Marija je nestrpno skomignila z rameni. — Bog vas blagoslovi, Marija, sedaj in vedno. In šel je.
Nekega svetlega novemberskega večera je bila v gostilni v No-rimberku, ležeči v strmi ulici, ki vodi navzgor na dvor, velika pojedina. —
Sedeli so ob mizi in vsi so bili siti, veseli in pijani. Z izjenuo enega samega so bili to le starejši ljudje in ta, ki je tvoril izjemo, je bil star šele osemnajst. On ni nosil baroke, temveč svoje lastne lase in ti so bili zadostno košati, zlatosvetli, dolgi in kodrasti. — Njegov obraz je bil lep kot oni deklice, rdeč in bel in njegove oči so bile velike, višnjeve in tihe.
Ostali so ga nazivali zlatega Remigija in to ne le radi njegovih las, temveč tudi radi njegovega velikega bogastva. Kljub mladim letom je bil najbogatejši plemenitaš v bavarskem gozdu, — kajti od tam je bil doma.
(Nadaljuje se).
<2feb 'rffe ^ f Zadnja, novost,
^ Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja Z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri ealonerjih
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je
blago v resnici hvale vredno.
Pišite na:
Z. JAKSHE
Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
rj^o? j^flb frfte ofial-	o^flb	crfao n$qk>
i
I *
% r
s i
MODERNO UREJENA

TISKAM A GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
• • • •
• • DELO OKUSNO, •
• • • o
IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE«
UNUSKO ORGANIZIRANA*
v • sr
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIG PUBLISHING 00.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Cenjenim naročnikom v Kansas. Iowa in New Mexico sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal nai potovalni aaatopnik,
Mr, OTO nZDXB, ki j« poofrlaftien pobirati nuoU-no is iadajatl toaadtvna potrdil*. Upravnižtvo "Glaa Naroda'1,
Prosti nasvet ii informaciji priseljencem.
Bula« al MuMli frf
Jsj&iZfttiOB" M (l/Ur« Mrr Teri r arije in pomaga jriaeljaa-*«*, ki ao bili oaleparjaai,
alt a katerimi aa ja aUb« mt-
BrurplaŽno s4 daje Miriti pri Mlj«m««m, kateri to bili oalepai j«i o4 baakirjeT, odvetnikov, te-I»t««t a aemljiiži, prodajala«? jpar^krodnih listkov, apremljeval etv, kaUpotar im posestnikov
sto*
Baj* ee iiformMdj« t natarali-taaijakik aadevahi kaka pašteti 4H»v3jam, kjer aa »glasit! ss iv-tftrijaaak* listin«.
Sorodniki saj bi aa sestali s pri-■elj««i n« lllis Island* alf psi Btffi 0«se.
fiSftAVKl 0EE2 D1PA1THK9
(Stat« Department of
BUREAU OF INDUSTRIE! AND IMMIGRATION.
TTrad ▼ mestu Ne * YorkCi M East l»tk Bt., odprt vsaki dan nd ». nri sjmtraj do i. popeMnl ft * M btslif ad I, ds U, W.
FOZOE BO JAKI!
* Naj toll n-i iprino m»-
' silo z* žen-" 1 ake in moške ! lase. kakor tudi za moške ' brke in brado, j Ako se rabi to mazilo. zrastejo t 6 tednih kraani, gosti in dolgi lasje. kakor tudi moškim , krasne brke ln ' brada in nebo-! do odpadali In •j ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture, kraste ln grinte, potne ; noga, kurje oči. bradovice, ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim ca $6.00. Pilita takoj p« cenik ia knjižico, pošljem zastonj.
T
Veliki vojni atlas
vojsknjočih se evropskih držav in pa kolonij -skih posestev vseh yelesi!.
Obsega 1 \ raznih zemljevidov^
■a FOtlh straneh in vsaka stran je 101 pri 134 paicn velika?
Cena s>-mo 25 cen tov. J
Manjši vojni atlas
'obsega devet raznih zemljevidom
»• B straneh, rsaka stran 8 pri 14 p ilcev.
Cena samo iS centov, V«! itmljevidi ao narejeni v raznih barvah, dn s« T^ak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Število prs-bi val cev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen oblet i>ovršme, katero zav7«iiajoJpotameine driave.
Pošljite Z5c, ali pa 15c. v znamkah ta tistončen Milo? nai vam takoj odpošljemo zaželjeni aiias.- Pri vsčjsn •d J a ms damo popnat;
Slovenic Publishing Company,
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON j a vreden deaat (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako si ga predloži sknpno s devetdesetimi (90) ali vsi rs« nizni HASSAN CIGARETNIMI KUP0N3 v kaki na t& HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali prt
THB AMERICAN TOBACCO CO„ prudon Dept. 49« Broome St, New York. C. ¥-(Ta ponudba ugasne 3L decembra 1916.)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost ]e Zli pri 28 palcih, Cena 15 centov.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NB UPRAVNI-ftTVO NE UREDNIŠTVO •
i
j
| j |
Krni pravijo plaataljl. udenj&kl ia OrtaTBiki • kaj Id ■atlaer
"Doli z orodjem!"
Ler Nikolajevi Tolstoj Je pisal: Knjigo aem a vellkiis ulitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjlsa
rpllva na Človeka in obsega nebroj leplb misli....
Friderik pL Bodenatedt: Odkar je umrla ma«1ama S taci al Silo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A Dodel: "Doli a orožjem je pravo ogledalo aedanja-ga Časa. Ko človek prečit* to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■a bližajo človeStvu boljši časi. Kratkomalo: aelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo/i>i človek najrajia poljubiL V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Bosegger ptte: Sedel aem v nakan tosdu pri Krleglach ln sem bral knjigo a naslovom "Doli a oroS-Jem!" Prebiral aem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, aem aaželel. da bi se prestavilo knjigo v vsa kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Volah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razHrjajo Sveto Pismo. Ali bi sa M moglo ustanoviti družbe, ki bi raailrjala to knjigo?
Henrik Kart: ^ Ta ja aajbolj oSarljlva knjiga, kar saat <Sh fdaj bral....
C. Neumann H sfer: — To je najboljia knjiga, kar ao jih spisali ljudje, ki se borijo aa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu)! Na te* slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-endlL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Hi injo križem svet ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajewskl je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Iki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta Ženska Berta pL Suttnerjeva. Proslnrfvas, posvetite par ur temu delu. Mislim, ta aa ne bo nikdo ve8 navdnSeval za vojno, če bo prebral to knjiga« GENA M CENTOV.
a»NbJte Ja prit
Slovenic Publishing Co.,
*2 Cortlandt Street,
Few York City, N. T.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. —NAROČITE SS WAV J K
JAKOB WAK&&
£OJAJLi NAROČAJTE SE NA ^LAft NAEODA", NAJVEČJI DNEVNIK T IDE
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. i. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do^obrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pofiiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev j sorodnikom is znancem v staro domovino.1
100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.