141. Številko. v Dominu v peten n. mniio lezz. Leto lu. W II ^ W sssssf I bbbbH asa! W II I sasasB timŠM II II II mS yBBEW wL''j£ityir^ ^k^ sssaBBB^^*sassa^^ ^asasal MP ^mii^F aH asV ■*■ asV HHHi vasasv? ^a^^ aH asa ^JHBHH sasl vi m^HHH mm | ^^m ^| pp bssbs^^svsbvBme- ^bp* Izha|a vsak dan popoldne, isrzemsi nadalje In praznika. tflssratf s do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uprsvnistvo „Slov. Naroda1' In „Narodni tiskarn«*' Snaflora ulica it 3, pritlično. — Telefon ftt. 304. Uredništvo „Slov. Naroda" Saaflova nlioa it S, I. nadstropje Tete on štev. 14. Dopise sprejema le podpisane In sadostno tranfcovano. Rokopisov ao no vrata. Posamezne številke: v Jugoslaviji navadna dni 7S par, nedeljo 1 C v inozemstvu navadne dni 1 D, nedelje 1-23 O Poštnina platana v gotovini. „Slovenski Narod11 velja v LJubljani In po poŠti: v 4ugoauivi|i; celoletno naprej plaćan . D 120-— polletno........ tiO — 3 mesečno....... *a>— 1.......10 — V inozemstvu; celoletno......D 2*6 — polletno ...... „ 108'— S mesečno......54'— 1........ IS- Pri morebitnem poviianiu se ima daljša naročnina rioptaCa*!. Novi aafOCnOd nai po^ljefo v prvič naročnino vedno t3£F" P° naka.mid. Na -amo pismena naroČili bre* poslatve denarja se ne moremo ozirati. Pismo iz Prage. PARLAMENTARNI IN POLITIČNI POLOŽAJ V ČEŠKOSLOVAŠKI. SLOVO LUJA VOJNOVIČA OD PRAGE. — PROTI AVTONOMIJI IN FEDERACIJI ZA ENOTNOST JUGOSLAVIJE. — ZA ZVEZO S ČEŠKOSLOVAŠKO. POLJSKO IN ROMUNIJO. — UJEDINJENJE JU- GOSLOVENSTVA šE NI KONČANO. 20. junija. Zasedanje poslanske zbornice se bliža h koncu. Kakor se kaže. bodo rešene samo še najnujnejše predloge, terminirane, t. j. one. ki so vezane na določen rok, in pa take> o katerih je bil dosežen sporazum med češkimi vladnimi strankami. Vse drugo se odloži. Zlasti veliki nesporazumi so nastali o šolskem zakonu In o zakonu glede žganja. Pri šolskem zakonu zahtevajo socijalisti popolno izločitev veronauka iz pouka v šoli, tudi fakultativno in namesto veronauka naj bi se uvedel poduk lajiške moral-ke kot obveznega predmeta. Ostale stranke pa pravijo, da je možnost odločitve starišev bodisi Pri pouku mo-ralke, bodisi pri pouku veronauka najdemokratičnejša in najširša in da bi izločitev poduka veronauka tudi fakultativno samo ojačila klerikalne elemente, zlasti na Slovaškem. Kar se tiče zakona glede žganja, obstoje sporj med pristaši svobodne trgovine in onimi, ki zahtevalo fiksne cene za žganje; tako bo težko združiti za dogovor jedne in druge. Pred odhodom gospoda Drezi-denta Masarvka na Capri je bilo dogovorjeno sporazumno z ministrom Šramkom in poslancem dr. Raši-nom in Svehlo, da do povratka g. prezidenta ne nastane v sestavi kabineta nikaka Izprememba, tudi ne posamna. Zato ostane do te dobe dr. Beneš ministrski predsednik in dr. Srobar minister za šolstvo. Ako pride na jesen do izpremembe ,bo širša nego se misli. Verjetno je, da odidejo: notranji minister Čem/, ki bf se najrajše vrnil v Brno na čelo deželne politične uprave, minister za poljedelstvo Stančk, minister za javna dela Tučn^, minister za socijalno skrbstvo Habrman, minister za šolstvo dr. Srobar fti minister za unifikacijo dr. Mičura. V poslednji dobi ' so se vršili poskusi za stike med češkoslovaškimi in nemškimi socnnlni-mi demokrati v tem smislu, da bi se jih pridobilo za vladno kombinacijo, ali pokazalo se ie .da so vsa podobna stremljenja še prezgodnja in da bo morala vsečeška koalicija še do jesenske dobe upravljati usodo naše države sama. Šolska debata, ki se vrši že tri dni ob številnih čeških in nemških vprašanjih, služi ob Domanikaniu gotovega materiiaja z gol v izpolnitev praznine. Vendar pa ni ostala brez koristi, kajti v njej je bilo dokazano s strani ministra dr, Šrobarja in poslanca dr. Lukavskega s> pomočjo številk in neizpodbitno, da se tukajšnjim Nemcem v njihovem šolstvu ne Kodi nikaka krivica, da pa deloma do krivdi vlade, deloma vslcd nemškega odpora doslei še ni poskrbljeno za češke šolske potrebe tako, kakor bi moralo biti, zlasti 6$. se za češke manjšine ne troši niti toliko, kolikor je določeno v državnem ororačunu. Na mednarodnem shodu Lige za Zvezo narodov ie bilo prepričevalno dokazano, da je češkoslovaška republika med vsemi državami svolim mam*šinam najholi naklonjena in pravična in da stori za nje več nego ie zavezana z mirovnimi pogodbami, vendar pa se Nemci pritožujejo. Jugoslovenski politik Lujo Voi-novič, ki zapusti te dni Prago, je priredil za svoje slovo od jugoslo-venske omladine, ki študira v Pragi, 16. t. m. v jugoslovenski menzi predavanje o notranji in zunanji situaciji Jugoslaviie. Predavanje te bilo nenavadno dobro obiskano ne samo s strani diiaštva. marveč tudi s strani Članov jugoslovenske koloniie in prijateljev Jugoslovenov Imelo je zelo lep uspeh in govornik ie fascinira! občinstvo z vsebino svojega govo- ra, kakor tudi z uspelo govorniško obliko. V svojem predavanju, ki je trajalo nad dve uri. je izrekel najprvo svoje zadovoljstvo z občevanjem z jugoslovensko mladino v Pragi, iz katere odnaša najlepše spomine na češki narod, ki ima tako veliko vero v samega sebe in od katerega lahko jugoslovenska mladina tako mnogo pridobi v svoj nrosoeh in v korist svoje domovine. Svoje priznanje je izrekel delovanju češko - sl^vaske-jugoslovenske Lige za bodočnost obeh naših narodov, na kar je prešel na svoj tema. Obrazložil je pomen osvobojenia in ujedinjenfa Jugoslovenov. se pečal z m on prh i stično ustavno obliko v Jugoslaviji in na-elašal nujnost, da morajo Jugoslo-veni nastopati pred vsem svetom kot jednoliti narod. Kakor se Bavarec čuti Nemca in Toskancc Italijana, tako mora med nami vsak biti Jugosloven. Izreka se proti vsaki obliki avtonomije in federalizma, rekoč: Sem sicer avtonomist, ali razum mi veli, da odložim ta nazor z ozi-rom na prospeh domovine in iz ljubezni do celote. Jednotnost naše države pa ne izločuje decentralizacije. Hrvatsko vprašanje, katerega se je podrobno dotaknil, se da rešiti samo z Ifubeznijo in navdušenjem. Radič je kontradikcija svojega življenja in ako bi bili mi hodili med ljudstvo kakor on, bi ne bili doživeli ustanovitve hrvatske republikanske stranke. Notranja konsolidacija države je predpogoj njene zunanje varnosti. To. kar se ie pretresalo na nedavnem mednarodnem koneresu Lige za Zvezo narodov v Pragi, nima praktičnega smisla. Nočemo podonavske konfederacije, marveč hočemo zvezo s češkoslovaško republiko, s Poljsko in Romunsko. To ie temelj. na katerem se more konsolidirati bodoča Srednja Evropa. Misliti moramo na bodočnost in videti v njej. ćpl Bolgarija pristopi k iugosloven-ski zajednici. Ujedrmenje iugsloven-stva še ni dokončano. Dokler bo trajala ranallska pogodba, ni stvor-jena Jugoslavija. Jugoslavija ni popolna, dokler ie Zader, Gorica in Istra v tujih rokah. Nadalje je navajal svoje mbli o razmerju Jugoslavije do Italije in o Jadranskem vprašanju ter zaključi] svoje predavanje s toplini patri]otičnim apelom na jugoslo-vensko omladino, katera ie spremljala njegov govor s soglasnim in živahnim odobravanjem ter mu je pri-odhodu priredila srčno ovactio. Poročne svečanosti v Jugoslaviji so glasno odmevale v češkem ti-sku, ki ie orinašal obširna poročila in naglaSal tudi političen pomen poro kc, dajaioč duška prijateljstvu Češkega naroda do Jugoslovenov. Ob tej i riliki ie Jugoslavenski ktnar Mene gelo, dijak profesorja španiela, ki biva v Pragi, izdelal v reliefu portret higoslovenskih kraljevskih n ■-voporočencev. Uspešno i ' c rvo delo uživa zasluzeno poz rr. rsi. .1. K. S. tlfcflilfclli li'Al J (UvlJ-uJiD u\IaA\A UU b. »Balkan« prtobeuje z Bleda o sprejemu v Sloveniji in M vanju kralj^v.^ke dvojice na Bledu to It? poročilo: Slovenija preživlja svečane dneve. polne veselja in iskrene narodne r^do-sti. V u edini topa poštenega ljudstva se naLaja po tolikih stoletjih muk in trpljenja pod tujimi vladarji kralj slovanske krvi, narodni kralj, ki je tako slavno zabeležil svoje ime še v mladih letih v zgodovino in s katerim ao bratje bd Triglava i i A dri je do Gfevsjjelife in Timoka danes v svoji veliki državi. 3r**-čni, da lahko s takrnim kraljem veselo in mirno gledajo v bodočnost A ta kralj je rrivedel seboj svojo izvoljenko, prvo kraljico naš1© z junaštvom ustvarjene kraljevine v sredino svoiih zvestih 5io_ \-cmceTr, da. tu vživa svojo mlado s^rečo, da n*ijd3 tu bdnsm po polnih deaecUi letih borbe in barfe. To edb'hovanje mv-daia Slonrenljo a ponosom in od gospod-sklh dvorcev do kmetskih kolib se ori pesem Odiisevljeneca naitoda in o^dafa kralja in k-nbMro z IJllbesniJo, ki mora. ogTeti srca tivii Vsvfsenih gostov v slo_ venski, zares kršni ali rudi edin^rveni divni zemlji. Sprejem, ki »a jo narod priredil kralju in kraliiei od trenutka, ko sta stopila v Slovenijo, je bil ginljiv tnko po i svoji neprisil-;eno?ti kakor po aiojein I enodušnera svobodnem razpoloženju, ki ' je spremljal vi$oke> Tladsrako dvojico do kraljevske vile. A ta letni dvorec v sredini prastare šume in divnega parka nr visokem holmu, od koder pogledi objom-lje earatao jezero, jo \Tfden in drito-ien svojih kraljevskih gostov. Takoj prvi večer jo dalo prebivalstvo izraza svojemu vesolju in Otiuž^vljenju: ve© Bled jo bil veličastni razsvetljen, na stotina ! okrašenih in ihiminira-nih čolnov je pla. i \alo po jezeru, krevsovi so goreli na okoliških gorah, na uho je udarjalo petje in g<>i-»a. In ko r*<» i*" I-* v sk < nor v np-razsvetljenem A>Itju p ružil i ru b mn 1 a, ni bilo k sti in navdužonega poedra^ '] tja. Od prve«ji dneva rvoj..... [e kr.iljf.-ski par v stalni I ; I ji ml st\^m. Redek Je dan, da ' j • dvojica ne odšla nn '/ ■ i - kr.-* liica sta bila v Bol ki ■ •• I nI izviiii Sa\^ ^ta uživala i': inn le] i prekrasne pokrajine. O- i so Uvt • počutita. Vsi irl;i oi . ' : jr ■'» i/. kraljevskega bi, prina • ve.-ti o ne-knlipni ure^l razpolo?.er*b', ki riada dvor o. Blod f*»st%r>e zbiralis^e i --'o iz na=ih visokih ilužb^nih krt»j n in i' najboijieaja dnastra 14. f>. m. je pri semkaj soproga mi ni s! -' • - pt ka zn. Padiceva v družbi :• namestnik pi Hribarjenv V kraljevi suiti i ■• Bl< dn ^f1-nahajajo polkovnik Trilunovlt mr I viči^ in kraljevi telesni zd veniji s? vsi nadejajo, d i In kraljica v njihovi cn'^i • •!•• \ .-I Go«pojniee. I\rMli**v::> bivanj i -li. • bo im^lo tudi srečne politione pogledi« v Edinatvo nase dbriave dobiva * adno mo enejso obtnVe. Fnnicoao-w)wnn^ w], ■ — Buljilc-ta, 22. ii'iiiia. (IzvtrJ »Adevend« »avtia kratko: iMedobro iu-troc in otroci so strmeli vanjo. Nihče ni spoznal v veliki dami, ki se je opirala na palico z zlatim držajem, dekleta, ki fe tu pred tremi leti v cokljab sedelo v kostanjevi senci m pilo mleko iz lončene skodele. Prosila je čašo sveže vode in je sedla poleg rožnatega grma. Zapletla je staro ženo v pogovor in jo zvedela, da priroma Correze vsako lato v to ribiško vas. >Da«, je pripovedovala zgovorna starka, >prav fine goste mamo tukaj, gospa. Sicer ne vem, ali Vam je znano, kdo je ta gospod Oorrese. Tudi meni so šel© drugi povedali njegovo ime. Dejali so. da je velik, jako imeniten pevec. Enkrat sem ga celo sama slišala. Tu na temle mestu f£ pel, pod orehom. Mislila sem, da slišim angela iz nebes.« Vjera je 6lišala in molčala. Njem? Oči pa so se zameglile. >Da«, je nadaljevala starka, >in kadar pride semkaj, si ameraj natrga tu šopek vrtnic. Ko je bil prvikrat tukaj, je imel seboj mlado dekre, ki je na bregu izgubilo čevlje in ji je kupil coklje. Morda je deklica umrla, in da zaradi nje vedno prihaja sem. Tako dolgo sedi vsakokrat pri meni in ima tako tužen obraz. Zadnjikrat je bil meseca maia tukaj.« Vjera je zardela in je vstala. Stisnila je ženi par srebniakov v roke, poklicala Tlorisa in se j^ urno vrnila v Villerville. >Odkod tako zgodaj ?c je vprašala markiza Sonnaz, ko ie prihajala po stopnicah terase. Markiza se je bila udeležila snočnje zabave na Felicite in je ostala čez noč na gradu. Zurov je sedel poleg nje na terasi. ^Peljala sem se daleč ven; saj veste, markiza, navado imam zgodaj vstajati.« >Kje pa ste bili?« je vprašal Zu~ rov osornO. Obotavljala se fe nakotiko in je zardela, kar sta opazila markiza in knez. ter se jo pa zavedala, da ni storila nič napačnega, je kmalu odgovorila: >Veste, tisti kraj, kjer sem e*> takrat takoj đrusrega dne po svojem prihodu v Trouville izgubila. Mnogo •&> se smejali zaradi tega; ___ tamkaj seta bila.« >Zdi se mi, da se spominjam tiste dogodbe.c je mrmral Zurov. »A mislim, da oni doživljaj ni bil vreden te božjo poti.« >Kdo ve?« s* je rogala markiza. Namesto odgovora jo je Vjera premerila s hladnim pogledom. Ko ju je Vjera ostavila, pa se je Zurov še enkrat ustavil pri tej njeni opaski. >Upam, Jeanne, da ste rekli to brez postranskih misli. Menda si ne boste doraišljevali—< >Ali prosim vas,< ga Je prekinila, >U je pa lepa! Zdi se, kakor da se ho-eats na svoja stara leta razviti v ljubo- sumnega soproga. To bi bilo zabavno, morda precej na mestu. Mogoče bi se vam zdel vaš lepi ledenik potem zanimivejši kot -si morete misliti —« S tem nami gavan jem, ki je bilo premišljeno izrečeno, je vstala In ae odstranila, da se bavi z neetevilniml vprašanji gl£U> projektirane velike predstave. Prirediti j^ namreč hotela dobrodelno prireditev. Bila je energična žena precejšnjega organizator lenega daru in je imela rada, da so ljudje govorili o njej. Sodeč po pripravah, ki so ae vrgile pod njenim vodstvom, je bilo pričakovati, da postane ta veselica veliki dogodek sezone. Pripravila je par vladajočih knezov, da so jej obljubili udeležiti se slavnbsti, in vsa elitna Haute Gcmme je bila že pri volji, da se da oskubiti. Najlepše dame aristokracije in znameniti umetniki in umetnice naj bi prevzele v flamskih kostumah prodajo po stojnicah. >Pisala sem tudi Correzu«, je pripo_ vedovala vpričo Vjfcre, >toda odrekel mi je. Prej je prihajal vsako leto v TrouriTle, sedaj pa ga ni nikoli več... Morda ga kaka ženska vleče drugam.« Vjera nikakor ni bila prijateljica takih pod pretvezo dobrodelnosti prire-jevanih maskarad, ali preostajalo ji ni drugega, morala se je udeležiti orlr^-ditne. Knez, njen moi, je želel, da sodeluje. l>&g\ pred veliko veselico se Je peljal knez s kneginjo, sestro in oVugiml svojimi gnati v Trouville, da si Ogleda priprave madame Jeanne. Markiza je dobila dovoljenje, da sms postaviti na odprtih prostorih kopališkega parka svoje stojnice z losenimi konjički, raznimi drObnariiaini, pahljačami, smod-kami, slaščicami in raznovrstn inu dl'u-giroi malenkostmi. Na vsakem šotoru je bilo zapisano ime lastnice ali lastnika. Šotor kneginje Surove je bil višnjav, nrd njenim imenom se jo lesketala velika, srebrna knežja kro-na. Okoli nje je stalo približno drvanaj=t paviljonov, vsi živo in pestro barvani. Služabniki ao prihajali in odhajali; prinašali so fantastično robo, ki so je i mol a naslednjega dne prodajati po fantastičnih cenah v korist ubožcev. Bila ie pisana, vesela slika. Ha šotoru nasproti Vjeri je bila namesto krone ali grba obešena slika veverice, ki tro orehe z devizo: >Živel divji lov!« __ Vjera sicer ni poznala v Pari?ai splošno znanega gesla, predobro pa jo poznala ime, zapisano nad šotorom: Mmlemoiscilo No-isette. — Prebledela jo in njeno le pse oči ro zažarol© v ogorčenosti. Markiza je opazila, kaj se vrši v njej in je bila vsa vesela. >To bo imenitno^, si je dejala; >mirni ljudje morejo v svoji jezi postati najopasnejši«. Toda zmotila se je. Prišlo ni do ni-kakega nastopa. Vjera je ostala mirna in je brez razburjenja podala svoja navodila glede Opreme paviljona. Sicer pa nobene besede, nobene kretnje. Markiza si je« morala priznati, da je prireditev izgubila zanjo glavno nrikavnoet. Kmalu se je pojavila na obzorju gospodična Noisette. Bila je v črni toaleti z rdečimi pentljami, imela je izredno frizuro in je hrupela in se smejala z gospodi, s katerimi je prišla. Zmerjala jo shige, ki so razvijali njene ovoje. »V la' la petite«. j?> dejala glasno in brez okolišev merila Vjero In njeno družbo a svojim ternjonom. Solnoe se je nagibala* za obaorje. In Vjera ni niti z beaedioo niti s kretnjo omenila, da je opazila ime nad veverice. Markiza je bila razof-arana in ni razumela. — saj je vendar opazila Vjerin ogorčeni pogled. Kako >e mogoče, da sprejme kaka žena tako zasramovante kar tako! Na gradu Felicite. kartor j d snreinljala surove, je sedla k obedu, a Vjera so še vedno niti za hip ni izpo- zabila v *voji slogi. »Nbs ia- . si |a r kla markiza, *jKitali so |e pn . kv.^r* druge. < In razdražen j ,i<* i >1 jala da- lje: m^ođhi *eiu porom povabila tr< nm.-r-nice?< Po obedu ie iLne^rloi?* Vje i zastav la pot svojeirni možu. nr-n- s , j<« vstopiti iz jedil* ice v kadilrr - . vV'ia. sienr«, je vprašala arirn ». '!; Js jeHa»da aodatsjeai pri jutri >ru-*iiv- vi?< >Goto\'tw.1 je odgovoril :*••*• 'hlea. >Pot**m hoste^:, je nada] Ja irw tako mirno, MKiatranili paviU n iv^ i-gralke z imenom Noisett ■, ali ; i p »sia. vite koga dnt^o^a van.i. Sj.r • k.- r»:;'. ,< v s\oj so tor. < 2urov jo ie n^k«,i rasa mol e glKaj pa, hočete?« jo vzrojil potess. »Mi ste blazni?« >Go4k>vo ite m** rsasnsetj . la Xi(I-^=ar drug<".; i ?ie rečem in < -sliajam pri tem. Ako se t m d.ima udri • ••" veselice, fOtfm |an ne sodsluj^sa. SsaVl| volite!« __ In l»rez vsake dnigo 1-eeede se je okrenila in ie odHfl k inafsaj d.i-mam v gla*beiK> dvoir..iw. Zurov je Stal kako** okam«\el. Knj vč o Noisct.ti? Brsfisa pra%aj iti ass\ k<*r Ostalih dveh dam>, ki tudi SodehaLJSti v*\ bazarju, niti omenila ni. 0e ve ali no, to mu je bilo končno vseeno, t\ikako« p,i ne sme o>jpiistiti. — tako si je mi/ilil da bi se protivila njegovi volji in bi mu javno nasprotovala. V vsem Stojam gnjevu pa »o ni mogel osvoboditi zavesti krivde in sraum, ki **ta f^i apravija. laob snmOzaveet. Ker si ni vedel porua-gati, Ja poiskal svojn «wtr*. >Nadku>, je dejal osonao, *^U si ti govorila z Vjero o Nbiaatal?« Madame Nalagine «;m je j^rogljivo pogledala. >Jaz? Mm- s*to opravliiva klepetulja?« >Kdo na bi bil pofcem?* ^ir^>9 Kdo? Ko ve že ves Vcriz —« (Daljo prihodnjič} stran 2. »SLOVENSKI NAR O I )* dne 23. junija n>22 štev. 141 Politične uesti. cs Stranke in pokr. namestnik. Da. TiaSne >Jutrt>€ ugotavlja, da Je >Epoha« K> pritožbah g. dr. Kukovca v demokratskom klubu napačno poročala. lt> avtentičnem, menda od dr. Kukovca samega izvirajočem pojasnilu, se je lo pritoževal, da pokrajinski namestnik nima lojalnih stikov z dem&kratsko stranko. Nismo sicer poklicani zagovarjati pokrajinskega namestnika, vendar pa ee nam zd potrebno precizirati svoje mnenje v tem -smislu, da mora pokrajinski namestnik stati nad strankami. K?~>t tak so ne sme braniti občevanja z nobeno politično stranko, katera si tega želi; naloga njegova pa ne more in tudi ne sme biti iskati s svoj^ strani stikov z eno ali drugo politično stranko, kfr bi to pomenilo, da je zapustil stališče nad strankami svoječeg* državnega funkcijonarja. Glavni kriterij pri presojanju delovanja in uradovanja pokrajinskega namestnika mora biti. da ima pred Jočmi splošno narodni in obče državni interes. V tem oziru pa se po naši sodbi pokrajinskemu namestniku ne more ničesar očitati. — Muslimanska politika __ klerikalna politika. Beogradski >Nbvi list< piše: Brez iznenađenja in brez žalosti smo zabeležili rezultate muslimanske skupščino v Sarajevu, ki je dala v veliki Večini povsrenje skupini bivšega ministra Spaha. Pravimo: brez iznenađenja, ker smo imeli priliko v našem listu hladno oceniti zadržanje muslimanskih predstavnikov, ki s*> vodili cig-cag-pt>-litiko in povzročili novo zmešnjavo v naših neurejenih razmerah. O lahkomiselno žrtvovanih interesih pravoslavnega in katoliškega prebivalstva v Rosni in Hercegovini niti ne govorimo. Nato piše list o slabih skušnjah fc muslimani ter nadaluije: nenaklonjeni | vsaki klerikalni politiki, ki jo smitra-mo kot reakcijonarno in zastarelo, nimamo razloga meniatl svojega mišljenja, ko gre za muslimanski klerikali-■ena, ki ie najbolj reakcionaren, ker ie najmanj kulturen. Kot svobodbmiselci no moremo mirno gledati in ploskati ponmimnevanju mase. Politika, ki jo je g. Spaho j^snb- 5n odprto ocrtal, vrhnje vendar veliko vrlino in dobiček. Hvaležni smo jim, ker so n«im pustili proste roke ter nag odvezali vseh ozirov. Cas bo dokazal, da bo doživel brod g. 6pahe, svoj brodolom, in sicer v splošnem interesu. ss Albanci proti Italijanom. Rimski Časopisi poročajo iz Drača o vedno večjem protiitalijanskem razpoloženju Albancev. Albanski vojaki eo bafe napadli tudi italijanski poštni urad v Draču. Pobili ?o 6teklo na oknih in odstranili italijanski grb. Zunanji minister Selianzer je poslal albanski vladi bster protest in zahteval zadoščenje. = Italijansko časopisje o avstrijskih razmerah. Rimska >Epoca< piše, da mora Italija sodelovati pri vseh akcijah za gospodarsko obnovo Avstrije. Istočasno omenja izboljšanje avstrijske valute ter pravi, da je to posledica energičnih ukrepov nove avstrijske vlade. >GiOrnale d' Italia< apelira z ozirom na avstrijsko krizo na svetovno gospodarsko solidarnost ter pravi, da bodi avstrijski Zgled svarik> za vs*& države, ki imajo deficitno gospodarstvo. Valutni padci so nepremagljiva ovira za izmenjavo blaga. >Mondor citira Poin-carej^v in Berangerjev govor kot dokaz za važnost italijanskega sodelovanja pri avstrijski * gospodarski obnovi. = Avstrijsko - madžarska meja. Iz Pariza poročajo, da bo Zveza narodov na željo vrhovnega «rveta ter avstrijske in madžarske vlade kon5no vel javno določila novo mejo med obema državama. Avstrijska vlada je izj ivila, da bo priznala določitev glavnega sklepa sveta Zveze narodov. r=r Zveza narodov. Iz ženeve poročajo, da se vrši prihodnja plenarna skupščina Zve^e narodov 4. "septembra v Ženevi. Dnevni red še nI določen. = Ruski politični proces v Berlinu. Med pripravami za proces proti sOcijnlnim revolucijonarjem v Moskvi je pisal berlinski sovjetski >Novi mlr< proti voditelju socijalnih revolucionarjev in izdajatelju berlinskega li?ta >Golos Posij< Cernovu ter ga obdol zeval dejanj, ki so sedaj predmet sedanjega moskovskega procesa. Černov je tožil odgovornega urednika >Novega ml-rac pri nemsloem sodišču ter se vrši v kratkem glavna razprava. Proc^ee ho zanimiv zato, ker bo obravnaval tudi komunistično propagando in ulogo sovjetskega službenega časonlsja v inozemstvu. Kot priče so Vabljeni mnogi ucled-ni ruski in inozemski politiki. = NemSko poslaništvo v RJimi. Nemška vlada je kupila v Rimu pri Porti San Giovanni vilo Volkonskij za 4 in pol milijona lir. V vili bo nameščeno nemško poslaništvo. naša Itralienlna. — k Novinarski kon&res. V nedeljo 25. t. m, se vrši v Novem Sadu plenarna seja uprave Jugoslovensktsga novinarskega udruženja v svrhe določitve onevnega reda za novinarski kongres t Subotici, ki je bil preložen zaradi poroke našega, kralja. — k Udruženje bančnih nradnikov. V nedeljo 18. t. m. se je vtsU v Beogradu občni zbor Saveza bankarskih činovnika, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki bo rešil vprašanje združitve s centralnim savezom v ZagTebn. Na občnem zboru se fe razpravljalo tudi o ustanovitvi lastnega zv«tenaga do- nia. . . _ . _ k Povišana pristojbina za romunski vizum. Romunsko poslaništvo v Beogradu je povišalo pristojbini* te* vizum od 80 na 50 Din. NACUONALIZACUA TRBOVELJ-SKE PRLMOGOKOPNE DRUŽBE. Listi objavljajo poziv na subskrip-eijo novih delnic Trt*>veli. prenaogokop-no družbe, ki vzvisuje svoj kapital od 48 na 1(X) milijonov kron. Ta dogcxlek js v našem narodnem gospodarstvu važnega pomena, Večino novih delnic je prevzela »Slavenska banka. S tem jo največja industrijsko podjetje v Sloveniji in ena največjih industrij cele Jugoslavije prešla v območje jugoslO-venskega kapitala. Trboveljska premo-gokopna družba prodiu ira v svojih rudnikih okrOft 500 vagonov prvovrstnega premoga. Ima tudi razna druga industrijska podjetja, zlasti tvornice za cement ter zaposluje nad 12.000 delavcev. Trboveljski rudniki so temeljni pogoj za vso važnejšo ostalo industrijo v Slo. veniji in deloma v Hrvatski za nj^n pro-cvit in Obstoj. Trboveljski premog je tudi glavno kurivo naših železnic. To velevažnb podjotje je bilo do sedaj izključno v inozemskih (avstrijskih, francoskih in švicarskih) rokah ter ima svoj sedež na Dunaja. Stremljenja za n.t-cijonalizacijo se uveljavljajo že od dobe prevrata. Družba jo že svoj čas sklenila, prenesti -svoi sedež v Ljubljano. ?klfp je ostal do danes neizvršen vsl» osnovne &d1o se je prisodila 16 kandidati-nam (med njimi petim tudi z nemškim učnim jezikom), zrelost vobče 27 kandl-datinjam, ena je bila reprobirana in ena eksternistinja je med izpitom odstopila. — MeSčanska šola v Ribnici priredi 28. in 29. t m. razstavo risb in ženskih ročnih del. Razstava bo otvorjena na Vidovo po sklepu šolskega leta in proslavi tega zgodovinskega dne In bo odprta ta dan in na praznik, 29. ves dan. — V prvi razred šole bo vpisovanje 1. In 2. Julija t L vsakokrat od 8.—12. dopoldne v pisarni ravnateljstva na dekliški ljudski Soli Sebol na} prinesejo učenci in učenke, Id žele vstopiti v to šolo, zadnje Izpričevalo, iz katerega naj bo razvidno, da so dovršili vsaj peti razred ljudske šole (5. šolsko leto) z dobrim uspehom. Dalje Je potreben še krstni list in izkaz o cepljenju koz. šola sprejema tudi deklice, kolikor dopuščalo razmere. Vnanji učenci se priglase lahke pismeno. — Verblč Fran: Blagoznanstvo za dvo-razredne trgovske sole, IL del. V kr. zalogi šolskih knjrg in učfl. Organsko blago. Cena 21 Din. Prvi zvezek te knjige Je obsegal anorgansko blago, v tem drugem mu sledi organsko. Tudi to snov obdeluje pisatelj prav spretno. Najprej pridejo na vrsto Živila in sicer rastlinska, za tam Živalska« katerim slede poživila (dišave, narkofka, alkoholika) In tolšče. Nadaljuje se z eterakf-ml olji. smolami in gumlll. potem slede lea. organska barvila In strollla. Deveto poglavje obdelnje kože In krzno, deseto vlakna In Izdelke Iz njih, slede organske surovine za strojarske in rezbarske Izdelke, mirodllnlsko Mago In stvarno kazalo. Volilni zalton sprslst v urada! skupcSiisL VIHARNA /V DOLGOTRAJNA NOČNA StJA. — OPOZIUJONALNE STRANKE IZVAJAJO DESTRUKCIJO S MRUŠC.EM. ŽVIŽGOM IN KidKOM. - OPOZICIJA POSTANF MALODUŠNA. KO UVIDI, PASE UJEMA TAKTIKA NI OBNESLA. VOLILNI ZAKON JE BIL SPRUJET S 759 ; 5 (jLASoVOM — Beograd, 22. junija (lzv.) Danea ponoči je biia parlamentarna atmosfera, ki je zadnja dva dneva postala kritična in napeta r idi groženj opozicii »-nalnih atrank z ob3trukcijo preprečiti sprejetje volilnega zakona, popolnoma, razjasnjena in razčiščena. Vladne stranke, zbrana pnlnnltmilajt in ritrof:;. disciplinirane so s svojo taktiko in hladnokrvno vstrajnostju zltomHe prvo tehnično obstrukrijo, ki so jo rkušale na podlagi liberalnih določil poalovnika izvajati vso opozk-ijonalne stranka. O-pOzicija je na konca koncev postal.i rrm-k>du£>na. Ko je videla, da so izrabljena vsa aradstva, da so bila vporabije-na vsa kopja proti volilnemu zakona, tedaj je zapustila korporativno dvoran,, in Ddšla pjzno v nor- okoli 1*2.;>0 na im-lerije, kjer je morala mirno gledati, kako narodna skupščina glasuje z.i volilni zakon. Zanimivo je, da je prisostvoval ministrski predsednik g. Nikola Pašić do konca viharni in burni seji. Vo3 dan ie bil parltmentarni položaj zelo napet. Po kuloarjib je bilo ves čas živahno vrvenje in raz^ovarjanj'v Potamni klubi ?o imeli dopoldne in popoldne dolge sel* in konference, na katerih ao raspravljali o taktiki. k*ko nastopiti v plenumu. Radikalni klub, kjer «o «e tudi poiavlfali posamni glasovi nezadovoljstva proti volilnemu zakonu, je kon čno sklenil ze na dopoldanski *eji, da celokupno in Disciplinirano glanofe m zakon, prva so ne pojavile v Idah« kritike proti aakonn. Mini*trfki predsednik PaMć, promotri v Si položaji je v daljšem ekspozeju naglašal važnost volilnega zakona za nadaljni razvoj sedanje politične situacije in posrečilo se mu je prepričati klub ter doseči popolno klubovo disciplino. Klub je sprejel sklep, ča vsi poslanci glasujejo za zakon po vladinem nnčrtu. Burnejsa je bila debata v demokratskem klubu, ki je tudi dopoldne imel dolgotrajno sejo *> volilnem zakonu. Pojavila se je opozicija, ki ji je na~ čeloval Pavle An^jelić. Diskuzija je bila v klubu zelo živahna. Predsednik Ljuba Davidovlć je v dalfSem govt>ru navajal važne in težke politične mOv-mente sedanjega položaja in je dalje plediral za to, da demokratski klub se nadalje vzdrži koalicijo z ostalimi vladnimi strankami. Nekateri poslanci so zahtevali, da naj klub da poslancem svobodno roko za glasovanje o volilnem zakona. Avtoriteti predsednika Ljube Davidtivića ie pripisovati, da je pozneje večina soglašala v tem, da klub glasuje za zakon, s tem sklepom pa ni -soglašala četvorica demokratskih poslancev. Popoldne je bila konferenca demokratskih in radikalnih ministrov. Prisostvoval je tudi Ljuba Davidović. Konferenca je edino le razpravljala o načinu, kako izpeljati glasovanj© o volilnem zakonu- Skrepi so bili strogo tajni in opozicija se ni mogla Orientirati glede taktike, kakšno bodo započele vladne stranke v plenumu. Tudi opoziciAnalne stranke niso mirovale. V vseh parlamentarnih klubih opozicije so bili ves dan živahni razgovori. Poslanci so letali od kluba d*> sluba, od poslanca do poslanca. Tekom dopoldneva je bil skupni sestanek opo_ zicijonalnih skupin, ki so definitivno določile skupno taktiko za tehnično ob-strukcijo, s katero so upalo, da preprečijo snrejem volilnega zakona. Opozi-eijonalci so -skrbno preštudirali vse določbe poslovnika in pokazalo s^ ie. da ima ta od opozijonalrev toliko pokritizirani poslovnik zelo liberalna določila, s pomočjo katerih lahko opoziei-fa izvaja tehnično obstrukcijo. Opozicija je imela namen, da z vsemi parlamentarnimi sredstvi in če drugače ne tudi z brahijalno silo prepreči -sprejem zakona, da se potem volilni zakon zopet vrne zakonodajnemu odboru in bi so tako morala začeti budgetna debata, ki bi služila opozicij za nadaljno pooštrenje političnega položaja. Vloge med posameznimi opozicijonalci so bile skrbno razdeljene. V plenumu so se poe^bno odlikovali z neparlamentarnim! klerikalci, sekundiral pa jim je tudi socijalni demokrat dr. Konin. BURNI POTEK DOLGOTRAJNE SEJE. V naslednjem podajamo lzčrpnejše sejno poročilo: Radi popoldanske konference klubovih načelnikov se je otvoritev seje zelo zavlekla. Seja bi imela pričeti ob 16. Predsednik Narodne skucSčine. dr. Ribar, le sejo ©tvoril Se1e ob 1fc55: naval občinstva na salerije Je bil velikanski. Pred vhodom v parlament pa ie v dolgih vrstah stala Se znatna množica, ki je hotela prisostvovati seji. Tajnik, posl. Janjlć (rad>. Je začel čitati zapisnik zadnje seje. (Cujejo se takoj klici na klopeh opozicije: »Gbs-nee-Je! Olas-nee-Je!«) Nastala le takoj viharna situacija. Opozicija Ie začela člmdalje bnlj kričati, klicati in dv'gati hrn*c\ Na ta način Je bil dan slzna! za dolgotrajno tehnično obstmkcijo proti volilnemu zaknnti. V svoje namene Je ooozicJJa Izrabila člen 48. poslovnika Narodne skuščine, ki dovoljuje vsakemn po-amnenui poslanca, da se pritoži proti zapisniku. V nadalJnem Pa Je opozicija, ko II to sredstvo nI več zadostovalo. Izrabila določilo § 70. poslovnika. M dale vsakemu poslancu pravico, da stavi preo prehodom na dnevni pred gotova vprašanja na predsednika. Po*1. Parić (kler.) Je 0*> pr^čltanem zapisniku takoj zahteval beseda Predsednik mu le nf dal, ker nI Ml prijavljen kot arvt Klerikalci so dvignili vihar In hrup. Po.l. Voja Lazič (zemljcrad.) le dobil besedo, Pritoževal se je, zakaj ni v zapisnik vnesena njegotl izjava na zadnji seji, da mora narodna skupščina poprejc razpravljati o bttdfCtn in pozneje šeie o voiiincm zakonu. Prftozaft *•» da nima svebodne bssede v svobodnem domu. (Klici opozLije: »Tako je! Tako ie!*... »\TI svoboda!«-— aačno nekateri ouozicijonalci dalje kričaHj Predsednik dr. Ribar Je opozoril po-tJanca Lasici da se naj diži Mioso stvari in da nima pravice tako govoriti. Nato začne opozicija še z viharnejšim bropooi in ti u 'čem proti predsedniku. Po^l. Barič (kler.) je zahtevni, da ^e zapleni': ponovno prečita. (Opozicija v;!iar-no od brava in ploska.) Dalje so stavih slična vnmsaafa k n»iiHfw tudi osta'i opuzicijonalni poslanci. Bilo Je stavljenih »:kfJi 90 vprašanj. Poslnncc Barić (kler.) le vpra-a! predsednika končio v ironičnem tonu> »Gospodine predsednice, zakaj se Je pričela seja za 9154 minut pozneje?« 'Ituron-ski smeh na opozic'jrmalnih klopeh!) Ko so bile pritožbe in vprciV.n.ia k za-pi^nikn k-nčrme. kar Je trajalo do 20.. ]q opozicija PTd prehodom na dnevni red v smislu do!«aH poslovnika pričela ^tavijvi razna vprašanja ali »up;te«r, kakor le to parlamentarno strokovni izraz. VPLIKANSK! VIHAR IN TRUSC. Posl. Kovač (m so podali fMMR. nI poplfinoi orr>7irije nar>ln<» Izjave k afkonu. Dr. Hohniec za kleriknlce. GJo-pović za republikance, Kristan za socijaldemokrate, Momčilo NinčIĆ z radikalne desidente 1n Pavla Agfelld tta 4 dedmokrata. Ko je potokla polnočni ura, leda] ja v*«tal posl. J^Azio ter v imenu cclckup-Mm opozicijo zaliteval, c!a predsednik ■ejo zaključi, ker jo v tei.i momentu z" 'J2- t. m. in v Četrtek SO na dnevnem re-oii plenuma \<- ra7iie ta»terpej*8ije« Pred-sodnik tir. Ril ax je odkl mil to zahtevo na podlagi . dovnlkm. Oi» 12.15 i je pričelo glasovanje, ki je končala - , 12.45. T.ikoj pr m p-lipovanja Je ot>o- /!cija korporativno tapostilo dvorant* Rezultat glasovanja je bil kootao t.t-lc; Ofl 161 nav/očih r^ancev ie fcla-soTsla za aak*a i">«), pr ti pa 5 p*,slan-eov. Predsednik jo i.i | la«| tega rezultata izjavil, da je volilni zakon od nriudne ukopHine k ep. Fn ovci javno pptOfM ter je sakljočil sejo in obenem daCoei] prihodnjo se;o za danes ob 10. dopoUhao« Pe^ralok MM i Frafila". Maribor. 21. junija. F r c čilo, da se zemeljski ostanki našega nepozabnega oisatelia Maslja - Pcdlimbarsketra orepeljejo še le v petek iz Avstrije v LiuMj. . . je povzročilo, da Maribor Gospodina Pranja ni mogel tako soreletL kakor se je nameravala V sredo di> poldne, ko smo v »Slov. Narodu« čitali, da se prevoz vrši le le v petek, je bil urednik z. Borko ro nekem železniškem uradniku obveščen« da se nahaia voz z zemeljskimi osmnki že na glavnem kolodvoru ter da se r>dpeHe ob 13.20 proti Ljubljani. Gospodu Borku se je s pomočio Vašega dopisnika posrečilo Dotom avizov po kavarnah obvestiti slovensko javnost, tfospa Balonova ie poskrbela za venec in šopke. Ob II, uri se je vršil koinisijonalni ojded. voz me4 tovorom na stranskih tirih se je pre*-peljal na tretji tir. določen za mešani vlak. Na voz so Mariborčani napisali: »Maslja - Podlimbarskega p> vratek v svobodno domovino. Slava mul« Pred vhodom se ie nabralo na glavnem kolodvoru še precei občinstva. G. Gjuro Diamonia. lastnik »Vrta«, še le ob pol 12. un obveščen, je prinesel krasen venec s primernim napisom, druKi venec (mariborskih narodnih društev, naročen po Ke. Balonovi) naris: »Jusrosiovenski Maribor pisatelju - mučeniku.« en šopek ie darovalo žensko društvo, drugega klub mariborskih novinarjev. Venca in šorka so položili na zaboj, v katerem se nahaja krsta. Železniški uradnik g. Cijaru kateremu se imamo zahvaliti, da smo snloh izvedeli za prevoz, le oreskrbel še en šopek zunaj na vozu. Obenem Je preskrbe!, da so se avizirale. vse nadali-ne postale do Ljubljane. Tik pred odhodom vlaka se Je od poKOjnika poslovil z. Gjuro Djamonia v kratkih, ganljivih besedah. Nato ie zapel ad hoc večinoma iz pevcev »Drave« sestavljeni pevski zbor pod vodstvom e. Premroia pesmi »Lepi naša domovina* in »Visrred se oovrne«. Med Slava-klici so se zatvorila vrata vozu in vlak ie odpelial prah Gospodina Fran j a nazaj v domačo Prud o, s katero ca je pred leti lzjmalo nem-vstrjjsko nestrpno sovraštvo- ma potu iz Maribora nrott Ljubljani se je na vseh večjih postajah zbralo rodoljubno občinstvo, da izkaže zadnto čast in spoštovanje kostem v tujjni umrlega pisatelja^ V Poljčanah so čakali na krsto učenci in učenke ondotnih šol pod vodstvom svojih učiteliev ter položili na krsto Par svežih šopkov. Tudi v Storah, v Cellu. v Rimskih Toplicah* na Laškem in v Litiji ie bilo zbrano mnogo narodnega občinstva in mladine, da se oddolže spominu velikeera pokojnika. Zlasti svečanosten je bil sprejem v Celju in Litiji, kjer so se udeležila svečanosti tudi sokolska in dnica narodna društva. Na vseh teh postaiah so položili na krsto vence in šooke. V Ljubljano ie Drisnel vlak z zemeljskimi ostanki Gospodina Pranja malo pred 19. Ker se le za prihod vlaka izvedelo šele v zadniem, hipu. so bjje na kolsjfaoni navzoče samo odbornice Šcntpcterske podružnice družbe Sv. CM., na čelu lim predsednica ga. Se s: o v a. in pokojnikov sorodnik dr. Zibert. ki ie svojega strica pokopal v Pulkavi. Pevski zbor Glasbene Matice ie Imel tisti trenutek slučajno vajo in ie na telefonsko vabilo takoj prispel na kolodvor, kjer je zapel v pozdrav Gosno-dinu Franju ob njegovem povratku v domovino žalostinki »Viirred se povrne« in »Rlarnr mu«. Med t?m se je zbralo na kolodvoru številno občinstvo, ki le obkolilo vacron. v katerem !e bila krsta, del-letcn na so obsfnala krsto s cvetkami in ze-tenlem. Krsta I orahom pisatc'ia Podlim-harskeatr ostane d o n e t k a v vagonu na jrlavnem kolodvoru, v sobo-1 to zjutraj pa prepeljejo krsto v Na- Mcv. 141. •SLOVENSKI N I KM»II« duc 23. junica 1922. stran 3. rodni dom. kler bo razstavliena do pogreba, ki Je določen 00 16. popoldne. Pozivamo naša narodna društva in vse rodoliubno občinstvo, da se v čim največjem številu udeleži pogreba« da se s tem oddolži Gospodinu Franju, ki ie legel v srob kot žetev svojega Jucoslovenskeua prepričanja. Sokolstuo. JAVNA TELOVADBA »SOKOLA« V LJUBLJANL V sredo dne 21. t m. ob t8. Ie ljubljanski »Sokole priredil na svojem Javnem telovadišču v Tivoliju javno telovadbo t bogatim programom. Nekdaj Je bilo to telovadišče prirejeno kot dirkališče, kjer so imeli ljubljanski kolesarji svoJe dirke pred dobrimi 20 leti, pozneje Je ljubljanski »Sokol« uporabljal ta prostor rupatam za oro-ste vajo, leta 1904., pod načelstvom dr. Viktorja Murnika, je b;i tu javni nastop So-kolstva povodom vsesokolskega zleta, leta grozne vojne pa so ta prostor spremenila v vojaSko skladišče. Marljivi Sokoli so opustošeni kraj spremenili v pripravno letno telovadišče, kajti napredek ljubljanskega »Sokola« je tako silen, da je postala telovadnica v Narodnem domu že premajhna in bo letno telovadišče sedaj začasno od-pomoglo tej nedostatnosti. Javna telovadba Je bila prvotno določena za nedeljo dne 18. t. m Radi deževnega vremena je bila preložena. Sila danih razmer je »Sokola« privedla na idejo, da priredi javno telovadbo med tednom na delovni dan. V sokclrkih krogih je vkorent-njena stara tradicija, da se javne telovadbe prirejajo skoro izključno le ob nedeljah in praznikih. Včerajšnja javna telovadba pa Je Jasno pokazala, da moralno, gmotno in tehnično Sokolove prireditve lahko prav dobrn uspevajo tudi na delovni dan. Dokaz ie bila pred vsem mnogoštevilna udeležba — bilo je nad 2000 obiskovalcev. Javni telovadbi so med drugimi prisostvovati brat H a v e I. član tehničnega odbnra Češkoslovaške Obči Sokolske (Čsl. O. S.), g Jovo J o v a n ov 1ć, referent <">d-delka za osnovno šolstvo v ministrstvu rjrnsvete in francoski kavalerijskl kapetan, član razmejitvene komisije, ki Je za vse točke telovadbe kazal posebno in napeto zanimanje ter se osobito divil lepo vzrasle-mu. rrišičastemu in zdravemu moškemu naraščaju, brhkim članicam in gojenkam In zastavnim Sokolom. Glede telovadbe !n posamnih telovadnih točk omenjamo, da Je Javna telovadba v?oK-^Ia« tehnično in estetično popolnoma uspela, bila Je prava harmonična slika od prve priproste točke moške dece do zadnjih vratolomnih vaj vzorne vrste Sokolov-telovadcev. Vad. br. Kostnapfel in K a j z e IJ sta na telovadišče privedla 12 dečkov, moško deco. ki je korakala v strumnih tn discipliniranih vrstah. Vaje dece, priproste in ljubke, so splošno ugajale, nekatere kretnje in nekateri gibi so bili prav eksaktni. —• Vaditeljica s. Skalarjeva ie vodila žensko deco, 56 deklic z obroča, ki so lepo in umerjeno izvajale zletne vaje, posebno gibi tretje vaje so bili lepi in precizni. Zadnje vrste malčkov so držale lep red. Nastop ženskega naraščaja pod načel-nico sestro Trdinovo, broječ 88 gojenk, je bil vzoren, krasen. Vaje so splošno vzbujale odobravanje in zanimanje. Vsak gib Je bil gotov, točen in elastičen. Moški naraščaj, 80 krepkih Sokoličev, pa je povsod imponira! z eksaktnostjo in discipliniranostjo tako glede nastopa, razvoja. Izvajanja vaj In discipline v vrsti. Med ostalimi točkami so dalje sledile vaje na orodju Sokolić in Sokolov. Clant, 54 po številu, pod načelnikom br. Načetom i Pcrkom so izvajali težke zletne vaje j skladno in precizno, le uvod v 5. sestavo se radi neizrazitosti glasbene kompozicije nI posrečil. Članice, 56, pod vad. sestro J e r-š k o v o so bile brhke, v vseh gibih elastične in izvajale so posamne zletne vaje, kakor plavajoč. — Splošno pa je učinkoval nastop petnajstih članic, ki so tako lepo in ] in skoro umetniško izvajale telovadni ples, W ga Je zložil dr. V. Murnik In uglasbil K. Matjejovec. Marsikateri gibi, marsikateri gibčni korak Je bil večje estetične vrednosti, kakor pa baletne fantazije po nekaterih operah. Javno telovadbo je zaključil nastop vzornih vrst Sokolov, ki so na drogu In na krogih Izvajali tako krasne, precizne In do točke z vso eksaktnostjo Izvedene orodne vaje, da so vzbujali splošno napeto zadlv« lienje. Posamne točke telovadbe Je spremljala vojaška godba pod osebnim vodstvom dr. Čerlna. ___ ljubljanski Sokol. Po skloou tehn. odbora Jue^Iov. Sokol. Saveza se mora vsak telovade«, ki hočB nastopiti 7>ri javni telovadbi o priliki vsesokol-ske#a zleta, tekom junija podvreči izbirni tekmi feletnih prostih vaj; I« ti?ti bratje, ki dosežejo pri njej do 60 % dineegljivih točk, se smejo sprejeti v ^rierla3ne imenike, ki jih mora imeti Sa~ i ez do konca junija. Zato poživljamo vse 11 r a t e, tudi tiste, ki seda) i« kateregakoli vzroka ne tete vadi jo, toda znajo 7letna proste vaje in nameravajo nasto-Tiiti z njimi na vsieeokolskem zletu, naj pridejo zanesljivo k predpisani i z -Mrni tekmi v nedeljo 25. t.m. ob rt uri zjutraj aH najkasneje v ponedeljek 26. t. m- ob pol 8. url zvečer na Rftlertjo telovadnice v Nar. doma. — Zdravo! — »Sokol* Ljubljana IT. priredi v ~rrdo 28. juniia 1922 ▼ Hribarjevem Ha$u (Koleziia) proslavo Vidoveg* dne, Spored: godbi, predavanje, telovadni nastopi klerikalci, sekundira! p* Jim ie pop. Vstopnina fi Din s* OMbft. Dnevne vesti. V Liubiiani. dne 22. /unija 1922, — Apel na ministrstvo narodnega zdravja! Podpisani izjavljamo, da vzpričo nezadostnih dvanajst in-skih kreditov za dobrodelne zavode v Ljubljani in vzpričo ie do sedaj narastlih neplačanih računov pri teh zavodih, ne moremo prevzeti za na-daljni obstoj in za redno obratovanje teh zavodov nobene odgovornosti, Zato prosimo, da ministrstvo narodnega zdravja vsem zahtevam zdravstvenega odseka, ki jih je stavil za sanaciio sanitarnih ustanov v Sloveniji, nemudoma ugodi. Dr, Alojz Kraigher l, r., ravnatelj. Dr, Derč /. r. Dr. Derganc L r. Dr. Divjak /. r. Dr. Goestl L r. Dr. Gregorič /. r. Dr. Jenko L r. Dr. Ješe /. r. Prvf, dr. Plečnik /. r. Dr. Pogačnik /. r. Dr. Polajnar /. r. Dr. Robida /. r. Dr. Stoje /. r. Prof. dr. Zalokar /. r.t pri-martji. H. Logar L r, J. Šarabon L r., upravitelja. — Se enkrat rektorske volitve na vseučilišču. Na vašo včcraišnio notico odgovarja današnje »Jutro«, da mu ne gre za to. kakšne lastnosti ima novoizvoljeni rektor dr. Aleš Ušeničnik. ampak za to. »da ljubljanski škof nominira kandidata vseuči-liškemu profesorskemu kolegiju, in nikdo ne more razumeti, kako ie mogoče, da pošiljajo zastopniki svobodne vede parlamenterie k škofu ter iščejo pri njem odločitve v vse-učiliški zadevi.« — Mi smo na to v stanu Konstatirati na Podlagi najzanesljivejših informacij naslednje: Nominirala je dr. A. Ušeničnika kot svoiega kandidata za rektoria teološka fakulteta v seji dne 29. maja. Škof o tej seji ni znal in na fakulteto ni vplival na noben način. Tudi nI noben profesor vseučilišča nikogrnr naprosil, da naj intervenira pri škofu v tei ali drugi vseučiliški zadevi. Ljubljanski škof le le zvedel govorico, da se prof. dr. A. UŠeničnik menda brani rektorske časti in zaradi tega ga je dne 10. t. m. v privatnem pismu prosil, nai se ie ne brani. Za to pismo so profesoni iurid. fakultete zvedeli šele po rektorski volitvi. — Ta položaj torel ne onravičuie napadov, katerim se mi tudi nismo pridružili. — KraH in kraljica v Celin. Med tem ko ie bilo zbranesra precei občinstva na kolodvoru, da počasti zemeljske ostanke pisatelja Podlimbar-skega. sta pripeljala v mesto okrog ** na 18. dva avtomobila, na katerih sta bila kralj in kraljica s svojim spremstvom. Slučano na ulici se nahajajoče občinstvo ju le burno pozdravljalo. Ne da bi se avtomobila delj časa kje ustavila, sta se vrnila v smeri proti Liubiiani. — Neresnične vesti o kra!ieviču Gjorgjfu. Zadnje dneve so gotovi listi v državi in v inozemstvu razširjali razne tedencijozne vesti o kraljeviču Gjorgju. Z ozirom na te vesti ugotavlja vlada: »Po uradnem poročilu iz Pariza so vse vesti o bolezni kraljeviča Gjorgja in o njegovi internaciji popolnoma neresnične in ten-denciiozne. — Odlikovanje zaslužnega uči-teljstva. V dvorani vladne palače so bila v torek 20. t. m. ob 11. dopoldne na svečan način izročena kraljeva odlikovanja zaslužnemu slovenskemu učiteljstvu. Svečanosti ie prisostvovalo mnogo učitellev - tovarišev. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar le imel kratek nagovor, v katerem je očrtal zasluee slovenskega učiteljstva na kulturnem In narodnem polju. Zahvalil se mu Je višji šolski nadzornik Engclbert Ganarl. V prisotnost) zastopnika ministrstva pro-svete. referenta za lhidsko šolstvo g. Jove Jovanoviča so bila na to Izročena odllkovancem odlikovanja. Odlikovacj so bili: Z redom Sv. Save IV. stopnle viš. šol. nadzornik Engelbert G a n g 1. okr. šol. nadzornik Pavel F1 e r e in ravnatelj meščanske šole Luka J e 1 e n c. Z redom Sv. Save V. razreda: šolski ravnatelj Anton Gnus iz Dola Dri Hrastniku,, strokovna učiteljica na gluhonemnici Vita Zupančičeva m učiteljica v St. Juriu ob Taboru Jožica A h t i-kova. Svečanosti je prisostvoval tudi poverjenik za uk in bogočastje dvorni svetnik dr. Fran Ska-b e r n t. ___ ŽivinozdravnisTcf kongres v Sa- rafevn. Naznanja se nam, da ee Je po^. »etnikom 4ivinb«dravntlkejBra kongresa v Sarajevu dovolila za 50 odstotkov znižana vožnja po vseh zelenicah. — Z* avstrijske drltvljane. Avstrijski Konzulat v Liubiiani nacnanJa avstrijskim državljanom, da tefube stari avstrijski potrt listi, M le niso izdani za dobo d ven let brezpofoJno svojo veljavo s 30. lan I Jem i 1. Zategadelj morajo dotICm avstrijski državljani prosftt pri gori navedenem konzulata sa Izdalo novfh potnih ttssev mednarodnega Upa, U aa Izdajajo *e Sobo dveh lat - - ~ — Pogreba F. Maslja — Podlimbar- skega se udeleži po naročilu v U j. šol. s\eia v soboto popoldne tudi luludma vseu njoetuih ooi^vnih in mes-ianskili sol a učiteljevom. Učenci in učenke L.odo tvorili špalir od Narodnega doma vpis. Izkazalo pa se Je pri tem, sledeče« Dotični dijak n i Imel v Indeksu prvih podpisov zadevno predavanj Iz letnega semestra. Iz tega Je razvidna za vsa katerega, kf Je imel sam kdaj opravka s kaVim Indeksom, da se dotičnflc niti priglasil nI pri profesorjih, koiih predavanja naj bi bil obiskoval. Ob priliki te zglasitve slučajno n* dekanatu navzoči predstojnik montanfstfč-nesa oddelka, prof. K ropi č Je pregleda! kot bivSI Pfibramak obenem z menoj indeks, ter Je zastopal slofno z meno! stalf-Sče, da se prosilca ne more vpisati. Zato sem dejal prosilcu, naj si preskrbi prve podoise in moja stvar bo potem, da mu uredim vse ostalo. Mesto tega Je pa še! Se k g. prof. Kropaču na dom. Je govoril tam ž njim in mi prinesel od nJega dopis, a katerim mi je prepu^'1 g. prof. Kro-pžč nekako proste roke. Temu dopisu nisem zaupal, marveč sem ostal Pri prvem sklepu, kar fe bilo popolnoma pravilno, kakor se Je takoj drugi dan izkazalo. Pri ponovni konferenci Je zavzel g. prof. Kro-DšČ z menoj vred Isto satil&e kakor pr>'l dan. Dejal Je celo, kaj pa poreko v Pfibra-mi, če priznamo celo take semestre, zadevno katerih nima kak dijak niti prvega podpisa. Saj nas nikdo ne bo resne več smatral. Tako je ostalo do 19. junija, katerega dne se je zglasil interesovani dijak zopet na dekanatu s potrdilom, ki je vsebovalo v bistvu isto, kar se razvidi že iz indeksa samega. Stvarni položaj se ni torej spremenil niti za pičico. Zato pa tudi jaz nisem imel povoda spreminjati svojega stališča. Ko Je doznal zaintcreciranec, da se ne udam, je pričel groziti na razne načine. Med drugim je tudi dejal, da ga nočem vpisati, ker je Srb. S tem je hotel menda reči, da mu delam težave, ker je pravoslavne vere. Ta neumnost mi je bila predebela in pokazal sem mu do tedai vrata, ko mi prinese zahtevane prve podpise. Za neinforml-ranega naj le še pripomnim, da nisem imel v rokah nikakih drugih dokumentov, da se iz indeksa ne razvidi kateremu veroizpove-danju kdo pripada in da se ml niti sanjalo nI, kaj Je dotičnik. Sicer pa meni kot osebt tn tudi kot dekanu prav nič nI mar, kake vere je kdo, »Jutro« nami sava, da delam menda sploh nepotrebne težkoče... Na to ne morem drugega odgovoriti, kakor da imamo tozadevne predpise, Id lih pa sam ne morem prenareiatj. Vse one dijake, Id se čutijo v tem oziru prizadete in ki so informirali uredništvo »Jutra« v tem zmtslu, pa po7ivljem. da se pritožilo nemudoma na upravo. — Univ. prof. Hinterlechner. — Izgnan v Jugoslavijo. Gospod Lojze Zaje v Trnovem na Notranjskem le rridno deloval v »Sokolu«, v »Čitalnici«, v »Planinskem društvu« ter se sploh vstrafno Kibal za kulturno povzdiiro našega naroda. V Čitalnici ie priredil več lepo uspelih Gledaliških predstav. Kot planinec je preskrbe! markiranje poti po snežniškem pogprju in oskrboval kočo. Njegrovo povsem strogo kulturno delovanje pa ni bilo všeč Italijanom, ki tako radi osumilo orotidržavnesa delovanja vsakeea poštenega Slovenca. Oblast le tzvrSila Darkrat preiskavo ori nJem. oridrveli so rudi fa-šistovskl surovefi. našli na niso ori nJem nič spodtaklflvega. O. Lojze Zale }e te dni . čisto nepričakovano dobil ukaz, da mora v spremstvu orožnika nemudoma v Postojno k civilnemu komisarju Cavalliju. V Postojni so ara držali na kolodvoru In ko ie prišel vlak. so ffa Posadili vanl In spremiti do državne me je. Tam so nm povedalL da te izgnan y Jugo^la- vijo. Tako ravna Italija s svojimi novimi državljani in tako njeno postopanje bije v obraz mirovnim pogodbam. Nie^avo rotibino so milostno puitli v Trnovem. — Slaven Na banka v Ljubljani Je Iz fonda za d br^deine namene nakazala društvu »GosposvetsU Zven* za p .dporo znesek 1000 K. Beg Živi dobn-duSne in narud-ne darovalce! — ^iiitna kosa. V Rianju je umrlu ga. Maiija P u 1 a k roj. Gogala, trgovčeva soprog*« na Bohinjski Bistrici pa g. Itijo Grfjbotek ml., trgovski vxuljnt ttar 33 let Bil J« zaveden »inro|; dno potrebni zavoloe oskrbo, BO naj t n k o j odpusti. Bolnike pa, ki lo ostanejo v bolnišnici, naj f^ kakor hitro mogočo bdpravl v domačo oskrbo. — vago* Hajendrik otioaj na ljub. Jjanskrm trini. VOOTSJ &o delale na Vodnikovem trga lepe crne Itajorsko >hru-gtavkO€ krfmfskim (^-njim prOCOJ čut-no konkurenco, občinstva pa radost Razpostavi onih fe bilo nnmror po jer. hasih On vagbo čtnior^kih čosenf, kc po 6. in 8. K, dočim prodajijo naši prekn-povalci dom.ice čoinje po 10 in 12 K. Umevno je da po ljudfo slaVno knpovah štajorcko blar?). oh on^m pi r311 nll ogorčeno dn^ka aovolfl nai oderuškimi cenami kranjskih češenj na ljubljanskem trgu. __ Abitnri{ent*kji Mavno«at v Olfu. C'eli^ki abihirijenti prirodno v soHoto zvečer dne 2i. t. m. v r-rdi=kem Nnr. domu družabni VOČor, da pe postorijo od Fvoiih vagojiterje1? in od celjskega občinstva. Prodno fih živlienio rMzženr* na razna pota, ho ga takoi v celjsko bolnišnico. ] __ Nevaren padce. lOlerna Morija Arbiter iz Slanov pri P. Mariii v Polju je pri sosedu nabirala drva. Zaradi starosti in oslabelosti pa ie padla črez skladovnico drv in se težko poSkoda. , vala po desni strani života, in po slavi. Prepeljn"!i so jo V bolnišnico. — Okradeni beogradski detektivi v Ljubljani. Pri povratku z Bleda so neznani zlikovci okradli v Ljubljani načelnika beo£rrad?kih detektivov Dim. I.azareviča in Milana Travnja, ki sta morala čakati na posiliatev potrebnih sredstev iz Beosrrada. — Vlom v Mlekarsko Zrero. V prostore »Mlekarske Z\eze na FriSkovcu« le bilo včeraj. 21. juniji nemoči vlomljeno in odneseno 52A4 K denarja, 3 suknje In pisalni stroi znnmke »Adler*. Skupna Skoda znaša 36.000 K. Tatvne sumljiva sta dva moža, ki sta se potikala tam okrog. — Razne tatvine. Neki uzmovič ima svoj delokrog največ v Sodni ulici. Tako sta bil iukradeni v SoJni ulici kar dve kolesi. Eno znamke »Adler«, 4000 K vredna mizarju Ludviku Dorniku. drugo znamke »Oliver« livarju Josipu Malinu, vredno 6000 K.Nadalje je bila iz stanovanja v Sodni ulici St 4 Rudolfu Staretu ukradena listnica z razno vsebino. Tat najbrž računa, da čim bližje Je sod;šču, tembolj varen Je. — Na Vodnikovem tnni Je bila posest-nlcl Frančiški Grm iz Slivnice ukradena iz Žepa listnica z 1400 K. — Marjeti Rozman iz Vodmata Je neki fepar na Vodnikovem trgu Izmaknil vložno knjižnico, glasečo se na Ivana Rozmana z vloženimi 2000 K. Poleg tega se Je nahajalo v knjižici Se 1000 K denarja. — Dane« kakor vsak četrtek ob lepem vremenu vojnekt koncert na uni-onskem vrtu. Rom Franc, mtivislv. Parastos padlim borcem la svobodo Srbovf Hrvatov in Slovencev. Na Vidovdan dne 28. t. nu se bo vršila v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišića sa padlo hore© za svobodo Srbov, Hrvatov in Slovencev služba bož{a bb F*>1 9., a ob 9. parastos. Božjfc službo bo opnvil protojerej g. Dimitrije Sv. Janković. Turlstlha In Sport. ___ Sparta, Kladno : Ilirija 24. in 25. t. m. ob 13. uri na igrišču Ilirije. 25. t m. ob 16. uri predtekma Akademiki : Ilirija ros. Predpr&daia vstopnic v cvetličarni Wider. — Šparta pripada I. razredu praških klubov. Njen največji letošnji uspeh jo gmaer* nad Slavijo s 8:2. V moštvu ima 2 češka reprezentančna igralca. NASA TROOVINSK4 POGODBA S POLJSKO. — Beograd, 22. Junija. (Izv.) Od strani vlade Js že irvrSeno imenovanje na5e delegacije, ki Ima voditi pogajanf:i s Poljsko as sklenitev trgovinske poaodbe- najnovejša poročila. SMRT ROIIUNSICEOA DRŽAV- NJKA. — t TAKil JONESCU. — Beosjrad. 22. femU* (Izvirno.) Presbiro k sipici danes ilutraj U kima kratko brzojavko: Bivši romunski ministrski predsednik Take .loncscu ic snaći tu^ai umrl. \i:d politiki tn državttfkl, ki so si pridobili največje zasluge za Ro-niur.L't in romunski narodi zavzema nesporno eno prvih mest Take Jonc-seu. Jonescu ie bil vsOcdar iskren pri-iacli n: šcs'a nareda in vnet zakro-.ik čim naitesneše zveze med Romunijo in bivšo Srbijo. Njegova zasluga le, da se ie Romunija v drogi balkanski vojni leta 1913. postavila odločno :ia stran Srbiie ter s um omogočila siiaino srbsko zmago eb BregalnicL Pri mirov, pogajanjih, ki so sledila bolgarskemu porazit, je Igral odlično vlogo. Ko ie Izbruhnila svetovna vojna, ie Take Jonescu za-stoi al stališ, o. da se nora Romunija pridružiti antanti Za to idclo se ie bori! s vso žilavostio. dokler ii ni iz,-vojeval zmaue. Tudi v j svetovni voini je deloval na to, da stopi Romunija v čim najtesnejše zveze z Jugoslavijo. Ko je postal ministrski predsednik, je to svojo politiko tudi udej-stvil. Stopil je v zvezo znaSo kralie-vino in Češkoslovaško ter tako ustvari! malo antanto. ki si le takoj priborila v evropski politiki ugledno mesto. Pod njegovo vlado se je tudi sklenila rodbinska zveza med našim in romunskim vladarskim domom. Z Joneskom ie torci legel v grob eden najboljših tn naizvesteišlh n£Ših prijateljev, ki ie nam stal zvesto ob strani tako v dneh stisk in trpljenja, Za to olaka ob oreranem urobu teua kakor tudi v dneh sreče in radosti. Za to plaka ob Dreranem crobti tekra dobrega in ndanega svojega prijatelja vsa Jugoslavija, ves troimeni narod od Save in Drave do Vardarja in Timoka. PRED DSP1MT1VN1JI RPOR VZ. UMOM Z ITALIJO. — Beograd, 22. junija. (Trv.) Po zadnji seji ministrskega svota In stopilo vprašanje sporazuma z Itiliji* \- zaključno fazo. V ministrskem predsedstvu jo včeraj dopoldne, zunanji minister dr. Nintić izi^Til italijanskemu po, slsniku na na^em dvoru grofu Manzo-niju definitivni odgovor nafto vlado na vse konvencije, začasno dogovorjeno ▼ St. Marpheriti in Genovi plede končno izvršitve rapall.-=ko pogodbe. V rmti ao postavljeni nekateri izpreminjovalni predlogi, ki pa so tfiko ninleiik^istnepfa BMOSjJa, da pričakujejo politični krogi s precejšnjo gotovostjo končnega in vsestranskega sporasuina, k^r \o opati, da Italija sprejme predloge na&o vlade. — Beoirrad, 22. juniia. (Izv > Vsebina odgovora naše vlade o sporazumu z Italijo jo hila takoj javllena nn-emn rimskemu poslaniku g. Voii Antriniio-vicu, da jo predlogi Italijanski vladi. __ ReogTad. 22. (unija. (Izv.) las Kima javljajo, da ie poslanik Antonljo-vić vročil konzulti oder-vor nflse vlado glede sporazuma o izvršitvi rapallsko pogodbe. __ Beoirrad, 22. funlia. (Izv> V političnih krofih prič,ikui>jo v krMkf»m mocoče žo tek^rn prihodnjega tedna odo%rcnjo sporazuma od stkani obeh vlad, KRIZA V POLJSKI VLADI — Varšava« 21. junija. (Izvirno.) Radi oDOZiciie večine levičarskih strank in opozicije od strani Ljudske stranke ie od sejma desijmirani ministrski predsednik Perzanowski položil svoj mandat za sestavo Doliske-Ka kabineta. Glavni odbor bo danes o tem razpravljal in eventualno določil noveca ministrskega predsednika, kateremu nai bi bila poverjena sestava kabineta. ZANIMIVE VOLITVE NA IRSKEM. — DuMln. 21. Junija. (Izv.) Objavljeni so končni rezultati Irskih parlamentarnih volitev. IzvoljenMi ie: 34 prlsta>«v bi 21 nasprotnikov anzlGŠko-tr<&exa sp .razuma. 3 socialisti in 3 neodvisniki. — Zanimivo ie, da Je Dri volitvah propadla grofica MsrklSwlcX, biv^I minister v ilafsji nov5Kem kabinetu. Izvoljena pa je vdova tajnika-lorda cd Kcrka. Izvoljen je tudi Griffit v grofiji Kalau. Borzna poročila. — Zagreb. 22. Junija. (Izv.) Zaključek. Devize: Curib 14.35, 1450, Pariz 650, 6.60. London 339.—, 340.—. Berlin 23.25, 24__, Dunaj 0.493, 0.505, Prajca 146.—, 147.50. Trst 3.71. 3,74, Ne\vyork 75.25 (ček), —.-v Budimpešta —.—, 8.—. Valute: doUr 73.50. 75.—, lira 3.675, —.—, napoleondor 2.25, — Cnrfli, 22. Junija. (Tzv.) Predborza: Zagreb 1.725, Berlin 1.615, D'-'naj 0 033, Praga 10.075, Budimpešta 0 54. MJssS 25.625, London 23.34, Pariz 47.45, Newyork 5.27. __ Dunaj, 21. umm. D.^rlssi Ssgrati 50.47. 10M, Beograd SOIJA. 202 1?, Turih 2798.75, 2801.25. Valute: dinarji 201.68, 202.50. — Trst, 21. lunfja. (OMnno ob 1G.10). Beoprrad 27.—, Praga 39.45, London 90.75, Curih 390™. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD- dne 23. junija 1922 Itcv, in. Dopisi. — OasiUka slanost v Rop«** Slada! na predvečer slavja, v soboto dne 17. junija, so prispeli številni funkcionarji našega gasilstva s te in one strani Sotle v »aSe s slavoloki in zastavami okrašeno zdravilišče. Pri slavnostni večerji Je zdraviliški ravnatelj in predsednik štirideset-letnico slavečega društva £- dr. Ster, iskreno pozdravil odlične goste, posebno še zastopnike hrvatskega gasilstva. Zahvalila sta s« gg. podstarosta Jos. Turk iz LJubljane In dr. Bergman iz /talca, a posebno navdušenje je 2budil govor g. Kelemena, vojvode zagrebškega gasilnega drašrva, ki le izrazil željo, da W učakal dan, ko bo združeno v eno zvezo vse gasilstvo Jugoslavije. Drugo jutro je prispel z Grobelne-ga na slatinsko postajo vlak tako dolg, ka-kor ga baje ta proga še ni videla. Saj pa le prihitelo na slavnost čez 700 gasilcev v kroju. Posebno častno so bili zastopani poleg Zagrebčanov tudi še Karlovčani, Kra-pinčani in Koprivnicam. Udeležba Iz bratske Hrvatske je bila res presenetljivo obilna, in zopet enkrat smo videli, na kakem vfšku stoji tam gasilska organizacija. Cim so bile čete razvrščene in dano povelje za pohod, je odkorakal skoraj deset minut dolgi sprevod pred ^Zdraviliški dom«, kjer sta goste toplo pozdravila zdraviliški ravnatelj in župan Rogaške Slatine, g. Bizjak. Služba božja *e je vršila na prostem, in prekrasen je bil pogled na to mogočno vojsko »tihih junakov« in na oltar med dona-škim in tempeljskim vrelcem, ki je bil ves obkoljen z množico društvenih zastav. Po božji službi se je izvršil mimohod pred najvišjimi predstavitelji organizacije, na čelu Hm g. starosta Barlć iz Ljubljane, a nato je sledil mnogoštevilno obiskani občni zbor gasilne zveze v ^nrnii dvorani »Zdraviliškega doma. Za skupen obed so bile seveda celo Širne slatinske obednice premajhne, a vsaj glavni predstavitelji organizacije so vendar našli mesta v veliki dvorani zdraviliške restavracije, pred katero so dovršeno prepevali člani pevskega društva iz Krapine. Točno ob treh le zatulila sirena in dala znak. da »gori« nekaj minut oddaljeni »SUtinskl dom«, in dtset minut po trne je » že metale briagalke na »pogorišče« goste curke vod« in so polaeli po reševalnih »vrečah« prvi rešenci iz drugega aadstrop-ia navzdol. Prezanimiva vaja Je aa »mesto nesreče« kajpak privabila tudi skoraj vse zdraviliške goste. V toplih beseda* je po dovršenem delu g. starosta Barle pohvalil vrlo moštvo in vodstvo zdraviliške«* gasilnega društva ter posebao povdarjal, da ie le redkokdaj videt tako brezhibno izvršitev vaj. Za nagrado vsemu naporu tega dne naj bi bila veselica na travniku za po-kritim šetaiiščem, toda neusmiljeni dež le najprej kvaril, potem pa temeljito pokvaril s tolikim trudom in mnogimi stroški pripravljeno zabavo, in večina gostov Je odpotovala že z vlakom ob 18. Navzlic temu neugodnemu koncu pa sme društvo ime* zavest, da ostane vsem udeležencem v dopoldanskem In tudi še popoldanskem sobicu se blesteča Slatina s to pomembno slavnost j o vred v neizbrisnem spominu. — Iz Polzele nam pišejo: Dopis »Proslava kraljeve poroke na Polzeli« v it 137. vašega lista je potreben pojasnila. Švicarja, fabrikama dr. Wildi-ia je kot velikega »Ju-goslovenskega« patrijota gotovo jako bolelo dejstvo, da Je bila tukajšnja cerkev od prevrata sem ob vseh narodnih in državnih praznikih vedno prazna. Kot Nemec Je posegel po radikalnem sredstvu. Povabil Je občinski odbor, učiteljstvo, ostalo inteligenco in delavstvo na proslavo kraljeve poroke in pogoščenie. Nastopali so govorniki v slovenskem in nemškem Jeziku ter slavili kralja, posebno pa pogostitelja, katerega so udeleženci dvignili ter prenašali okrog, zatem še vse druge tukajšnje mogotce, kon-čavši pri kino-operaterju. Nadaljni učinek bogato Unionac. Običajni dn«vni red obsega med drugim tudi razgovor e službeni pragmatiki. Dosedanji predsednik društva g. fin. svetnik Sedlar je moral odložiti svoj^ odbomiško m^eto, ker je prestavljen ▼ M ari bo*-. — Občni zbor stanovanjskih najemnikov v Celju. Ponedeljek, dne 10. t. m. *e je vršil izredni fcbčni zbor društva ker so zastopniki javnih nameščencev vsled kršenia kompiGmiaa iz odbora izstopili. Na izrednem obč. zboru so »*d-bor dopolnili s takimi člani, ki ee bodo step** klanj ili socijaldemokratski večini. __ Društvo jnaro^lavenskih medicinara u Pra^u izabralo j© ovaj unravni i revizorni odbor: Predsednik: Dozo Petrovič, cand. med. Podpredsednik: Drago Markulin, eand. med. Tajnik I.: S. M. Kv>sanovie\ rand. med. Tajnik IT.: Dragoslav Simić, rand med. Blagajnik: Rado Tkalec, cand. med. Knjižničar: Boža Ćiirčić, eand. med. Organizator ekskurzij: Bogdan Popović, eand. mod. Organizator r>red«vanj: Živorad Oraovnc, oand. med. Rovizori: Dejan Orlić, cand. med. Bogdan Bogdart>vić. eand. med. Dragoslav Dragic, cand. med. Adresa društva: Praha - II., Štšpanska ul. 40. Jihoelov. menza. Darila. Upravi našega lista je poslal: Za Jogoelovea»ko Matico: O. dr. Pire, tu Din. SO, od g. Ivana Vojnića, podporuč-nika v Vevčah plačano globo. Srčna hvaU: Za »DeoJ dom« Du 25. Za mestne reveže Dm 25. Gosp. Pran Gnezda, tu, namesto venca na krsto gosp, Fran Novaka. Skupaj Din 50. Srčna hvala! • Svetovna brezžična zveza. Iz Pariza pcroOajo, da 10 sklenilo velike družbe za brezžične postaje OgTOalM načrt. Izvesti hočejo brezžično zvezo med vsemi deli p.a-s>sa planeta. Največja brezžična postaja je cedai pri BorJeauxu v Franciji. Ameriška družba »Rad.o corporation* pa bo se leto* zgradila še večje postaje v Kolumbiji in na Kubi, prihodnje leto pa v Buenos Airesu. ludi v pariški oolicl bodo postavili veliko postajo. __ Izgubila se je zlata zape^tnira od Kino Tivoli do Zvezde. Posten najditelj naj jo vrne v upravni-tvo SI. Nar. Zapestnica je bila drag spomin. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLF.MSEK. Odgovorni urednik: IVAN PODRlAJ, Pred oGledsIom more vsakdc vr>ak: dan opažati kako se lepše lu mlajše iz'ilcda, ako se uporablja le karnarja FHIera že čez 25 let prti juh Ijena in priznana sredstva za leno to: Fellerova »Elsa« pomada za lice Fellerova »FIsn« Tnnochina poma: da za rast las (2 lončka ene vrste teh nomad sktipai z poštnino PO kron) Fellerovo »EIsa«*liii;ino mlečno mi lo, najboliše »milo lepote« 4 kos nošmine prosto 120 kron. Eusren V. ^eller, Stubica donja Elsatrg št. 23£ Hrvatsko pom Poslano.41 V »Naprcju« z dne 3. in S. t. m. trd: d i>ro mj mani dopisnik, da smo z Mežiške doline veslali pet pritožb m p*i brzoiavov na ministrstvo pr< lesutvl gospoda brežiškega glavam v Prc Na vse t ne in neokusne napade is grožnje se mi nikakor ne zdi vredn dj -varjati. Ugotoviti mon*m ?amo lo, da ie foraj oaaaojsaj trditev cisto aavadai ki prerc£unsr-a n e r c s a I c a ter Iinoiiujern dopitoBsa i t?mi trdhvmml iav.:;» ohre:. -valca in lažnike. — t>i iavnost — >m tudi gospod brežiški okrajni glavar — irve, da ^e poslužuje naša internacionala v d ■ svojih strankarskih in v bnih ciljev rc-rc^niec, konstatirani na tem mestu da s o Ker^nii in ;.:rani rr test rali rrr^ri r_<-*;tirvi sedanjega gospoda okraj cen glavar« ja Knklna iz Prcvalj. Ia pa vsled tesm, smatramo, da po^pod Kaki kot k roI1 I r -Jak. ki je r>od bivš Avstrijo pre rpc' paC do^ti preganjanja in kriv'ce, n reka}^nje razmere In naše koroško I «tvo. Proti gospodu brežiškemu o'r glavarju pa nismo izrazili mti b& protec ta. Dejstvo ra. da ie dop'snik predm »NT3prcjevih« Člankov — ki bi bil rM svo-jem poklicu dolžan pobi! a ti neresnico — pričel operirati s tako nizkotnimi ! pod plaSčem urednika, je za nJega samesa I karakteristično. Kar se pa tfce opombe uredništva v s j preja« z dne 8. t. m.. Omenjam, da ne po-! znam za svojn o«ebo nikakega »Prilaf le-j nja razmeram« fn »skakanja . ampak da | sem tudi v nalhujlili Čas:h doJ | isto j narodni prepričame k-t danes In da sem j vedno bi! najmanj t^lik" naroden, kot J5 bil zgoraj omenjeni dopisnik in njego ternacionami pristali. Prevali e sredi Junija 1922. P. Likovnik. « —•.—— * 7a ta ^pfs nređnf.'rvo ne odso"arja. Po« 1.000 K •e 1*6© na 4 do 5 let proti dobrfm obrertim za brezkonkurenčno podjetje v večjem trgu na deželi. Eventualno za Isti znesek garant proti garanciji in 3 dp 5°/0 proviziji. Pismene ponudbe rod ,Kron 400.000—4644" na upravo S'ov. Naroda. 4644 Dobro ohranjen otroški voziček se kupi. Naslov pove u pravni! t vo Slov. Naroda. .4653 plavalne pasove z platovine izdeluje tovarna zamikov Jeiačin A Ko. Ljubljana. 4572 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, bratom Sokolom in trgovcem žalostno vest, da nas je preljubljeni sin, gospod Slli|o Grobofek mi. trgovski vodja v 33 letu svoje starosti dne 21 t. m. previden s sv. zakramenti po kratki bolezni zapustil in mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek, 28. t m. ob 11. dopoldne iz biše žalosti. Na Bohinjski Bistrici, 21. junija 1922. Žalujoči ostali. Zahvala. Za številne izraze iskrenega sočutja, ki smo ga bili deležni povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga, zlatega papana, predragega sina, brata, svaka in strica, gospoda Hinka Seljaka trgovoa In bitnega posestnika se tem potom najprisrCnejše zahvaljujemo. Iskrena hvala zlasti gg. pevcem društev „Zvon*, „Slavec* ter Št. Jakobskega naprednega društva sa v srce segajoče petje, telovadnemu druitvu ,Sokol" za častno spremstvo, p. n. pokloniteljem krasnega cvetja in vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili predragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti. V LJubljani, dne 18. junija 1922. Globoko žalujoči ostali. Proda m lepa koFja gsm. olj. osi. H., Vovaški meh renn nizka. J. Kril}, Želeattfki. 1628 Doa stroja za valjenj« jaj«of kompl tm,e-ien za 200, eden za 140 jajec, se po n;zW '•eni prodasta. — Polrve se Dri Jan*«o Klun, *r?ovee, Staven t ?radee. 4611 Sprejme se več učenk In dve pomočnici Modni salon, Izdeluje vsa že ska dc'a Naslov pove oprava SI. Naroda. 4654 Vabilo XXI. rethfoMi! z&cr BKrajK kraa. \ m. t Kiiii h'ii rej:, zadruge z neom. zavcio ki ee bo vreli v torek, 4. jvllja 1922 ob 18. v hran. preeterih. DNEVNI RED: 1. Povjmie računa za L 1922. % Razdelitev čistega dobi ka. 3. Privoljenje remuneracije načelstvu in nadzorM-u. 4. I'.volit* v načrl^tva In nadzorsiv«. 5. Čitanje revialjskega poročita In ukrepi vslei Istega. 6. Slučajnosti in predlogi po § 36 pravil. § 35 pravil V slučaju, če bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklerčen, vrsi se če t pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor. ki sme brezpogojno no število navzočih sklepati. 4652 not: posojila po 10 •.'o obrest* za 1 leto v svrho povečanja industrijskega obrata se iSČe. Ponudbe na u p? a v. Slovenskega Naroda pod .A R.a 4637 Zidarski polir samostojna moč, p ■Vinoma zanesljiv, s^ sprejme pod ugodnimi pogoji v stalno s'uibo. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe pod „Gradbeno podjeti« 4 82" na upravo Slov. Naroda. 45-2 Slike z naše rivijere. Spisal Ivan Podrtaj. Cena 3 Din, Dobiva te v „Narodni knjigarni" in drugod. Izlava. 4639 ev Podpisani obžaluje in prek ieje ^se. knr je docedaj j^ovcril o g. Lovru Šifrerju, "fic. tob. tov. v Ljubljani, ker ie bi k temu zapeljan od drnuih oseb. Zahvaljuje se mu, da 'e odstopil od to?be. V LJUBT JA^I, dne 2^. Traja 1922 Avgust Škof — Ljubi ana. M$M SOfifl lepa. s cosebnim vhodom, se išče !; 1R. z vaemi potrebščinam', ceno pruda Ivan Kr*a-ftovec, trafika, Črna pri Prevaljab. 75 delnic Slovenske trnovske deFni.-^te družbe v Ljubljani se prj.ia K 370-— za delnica Pismeno na p ii predal 75, Ljubljana. A^7 Stavbena parcela v bl»2in: cerk\'c av. An*ona na Viču se proda 2a 65.100 K. Naslov pove u"r Slov. Naroda. 4 Meblouano zračno sobo i>čera dve mirni go - .odičn! pii bol;^. rodhini. Ponudbe pod .1. julij* poStn « ležeče, glavna poŠte. 4hl7 ~HPN© 7 vagonov h garantirano di)bro žpa-nef;a iz vodnega kamenja fkrofle) se takoj odd^.. Cena po dogovoru. Voč se izve pri Štefan Gruden, trfovina s lesom in apnom. God tč pri Kt\^. i z znanjem slovenščine, nemščine in stenografije s prakso se p^d ugodnimi pogoji sprejme. Ponudbe pod .Gradbeno podjetje 4581" na upravništvo Slovenskega Naroda. nsi Moja soproga, oziroma mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Poiak roj. 6oga^ trgovčeva soprog? je danes po dolgi in mučni bolezni, v starosti 63 let mirno v Gospodu zasnala- Pogreb bo v petek, dne 23. junija ob 5. popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče Zadušnica se bo opravila v tukajšnji farni cerkvi. Proti se tihega tožalja. Kraalf <*ne 21. junija 1922. Žalujoča nAiH Feri mm in sorođoikL Lastnina in tisk »Narodne Jkkarnec, Za iaseratni del odgovoren Valentin Kopitar.