Inserati se jemljejo	V l|)%OjÌ¥Ì Olll©liÌ*	yel*a 10 kr
zastonj.	"	■
Maja, kedar ga je volja.
Rokopisev ne potrebuje in ne daje nazaj, anonimnih nazUànil ne sprejema. Odgovorni vrednik: Slovenski duh.
Bralcem!
Ker se je vse vravnalo, da „Brencelj“ izhaja v redu dvakrat na mesec in še nekteri ne ved<5 pogojev naročila, naznani se tukaj, da znese naročnina do konca junija meseca t gold. Da se bo v redu pošiljal list na dom, prosijo se častiti bralci, da se blagovolijo oglasiti pri lastniku samem, ali pa v gosp. O. Klerr-ovi bukvamici na velikem trgu.
Vredništvo.
Uradni del.
Konšt. društvo je podelilo Kleinmayer-jevi tiskarnici pohvalnico, ker je s tem, da se je branila tiskati „Brenceljnä“, rešila deželo ruske „knute“. Ob enem je izvoljena za dvorno tiskarnico tega društva in kuhinjo Dež-manovega masla.
Muzejni varh, gosp. K. Regenmož, je dobil nalogo, z žaganjem natlačiti vse blamaže, kolikor jih je društvo steknilo do sedaj in kolikor jih še čaka.
Gosp. J. Kmet je dobil zlati križec zavoljo zaslug o vednostih in zavoljo groznega vspeha na polju nemške literature; ob enem se je predlagalo , da se mu podeli priimek;: žl. Bauer; ta stvar pa Še ni rešena.
Neuradni del.
Mesljani!
Volitve mestnih odbornikov se bližajo. Vsak trenutek je važen, to je spoznala tudi nemškutarska stranka, in ker sama ne upa si zmagati in še celò potrebnega Števila kandidatov ne najde , pošlje deputacijo k „Bren-celjnu“, da bi jo rešil iz zadrege. „Brencelj“, dobra duša, ki vsakemu rad vstreže,, vžge Dio-genovo svetilnico ter frči od hiše «do hiše iskat poštenih Nemcev. A, žalibog ! jnajde jih komaj pet, jako pičlo število! Bog’mu pomagaj v veliki zadregi!
A „Brencelj“ je bistra glava, vé si pomagati. Pobere nemškutarčke po celi Ljubljani v rešeto, in jih reta, da bi izčistil jih , smeti. Zopet težavno delo in slab vspeh, kajti I skoro same pleve so, zrna le malo. Pobere \ in prešteje zmica, maje tipalnici in — sostavi vrste odbornikov. Ker je pa „Brencelj“ podkupljiv in vendar resnico ljubi, bo povedal tudi, zakaj priporoča svoje kandidate. Tù so:
I.	razred.
Gospod Dr eh or, zavoljo hišne.
„ Lastnik, obeta mu 5 funtov Dežr manovega masla.
„ Malič ek, zavoljo svojega čisto nemškega imena.
„ dr. Rechner, zavoljo lepe palice svoje.
„ dr. Kmet, zavoljo inteligencije in da se bo Slovencem krohotal.
„ dr. Poprovič, ker je vraga sitno, ako je bil človek poprej svetovalec, zdaj bi pa odpadel.
„ Zamazovič jun., zavoljo goste lepe brade.
„ Zelnik, ker ima zalo hišo.
„ dr. ŽupanoviČ, ker je doktor.
„ dr. Trpin ček, da bo zavaroval glave tega odbora zoper ogenj, n. razred.
Gospod Bur kar, ker bo kmalu imel Širokost potrebno svetovalcu.
„ v Regenmož, ker je zvest prijatel „Brenceljnov“.
Gospod Heinrich -------pst!
„ dr. vit. Mrzel, ker je denarni mož.
„ dr. Käsmacher, zavoljo svojega pu-deljna in ker bo odslej dopisnik „Brenceljnov“.
„ Leskovnik, ker dà kredit ženam druzih svetovalcev.
,, dr. Mariček, ker mora imeti povsod svoj nos.
„ Marinčko, — hm!
„ Pi s k er, ker dosedaj še ni druzega, ko profesorček in govornik v konšt. društvu in ima privilegio za besedo „Nationalitätenschwindel“.
„ dr. Rebi ček, da dopolni število.
„	Rudeč, ravno tako.
„	dr. Schöppe, ker ima lepi hčeri.
„ dr. Schreier, zavoljo svoje mladosti in ker nosi „Tagblattu“ škandale.
„ Wencliček Strelec, zavoljo hudih brk.
„ dr. Zupan, ker je predsednik konšt. društva.
„ dr. Turniček, da se bo pravdal za mestni odbor in nosil peticije na Dunaj.
Feljton.
Brencelj med Mameluki.
Brencelj se je strašno dolgočasil. Ni mu bilo še dovoljeno, frčati po slovenskih deželah, revče ni vedilo, kaj bi počelo, da bi si krajšalo dolge ure. A brencelj je prebrisane glave, namaže si letavki ter frčf v deželo Mamelukov.
Tù so se ravno zbirali prvaki dežele, kajti napovedan je bil glavni zbor ondotnega konšt. *) društva. Radovedna muha se vsede drvemu, ki pride, na velikansko cev, ktero je nosil na glavi, ter se zmuza v prostorno dvorano, kjer je bilo že zbrano mnogo veljakov, uradnikov in drugih prostih ljudi.
Seja se prične. Prva točka je razgovor o mnenju odbora, da to, kar se navadno vidi vsakemu belo, je prav za prav črno, in kar se vidi črno, belo.
Predsednik pozvoni z zvoncem inteligencije, nasadi si na nos očale kapitala, stopi k mizi inteligencije, vzame v roko zapisnik kapitala in prične:
„Možje inteligencije in kapitala! (Gromoviti dobro-klici.) Priznati moram sam neumnost naše misli (siskanje ; klici: ven ž njim!); a ker trdijo naši nasprotniki, da je to, kar je belo, črno itd., moramo mi protestirati. (Bravo!
m. razred.
Gospod Ahčin, da bo koval ključe, ki od-pr<5 vrata do zdrave pameti in in-, teligencije.
„ Dobroleto, da bo delal Slovencem „trüge“.
„ Bilinček, zavoljo zaslug o taroku.
„ Ebereles, da jim bo belil lica, ke-dar bodo sramote rudeča.
„ Freiberger, ker je „homo novus“.
„ Goltz, ker je naredil vsem finančnim svetovalcem škornje s peterimi podplati.
„ Hansliček, ker stanuje blizo „Tag-blatta“ in so mu nekdaj okna pobili.
„ Legat, naredil je ognjišče, na kte-rem se kuha nemška kultura z majhinem ognjem.
„ Mikuš, ker znä delati marele, ki varujejo Ježiške toče.
„ Toman Peter, da bo izdolbil nemškega boga in učil v odboru nemščino.
„ Rundhölzer N., bo skrbel, da Slovencem ure kmalu odbijejo.
Gromovito ploskanje z rokami.) Mislim, da smo sami in da nas nihče ne posluša. Vendar se mi dozdeva, da imamo med sabo izdajalca, kajti po mestu se je razglasilo, da mi kvasimo tu le prazne čenče, akoravno naš časnik „Blattag“ prinaša po meni izkovana sporočila o naših sejah. — Tedaj predlagam, da slavni zbor sklene: Kar je črno, je belo, in kar je belo, je črno. Zeli še kdo kaj govoriti o tem predmetu?“
Ali — Kmet: Hahaha! To je resnica! Hahahahaha ! (Glasovi : Izvrstno ! resnica je !)
Ben—Ali—Dež: Ker je častiti govornik povedal vse, kar se mora govoriti o tej stvari, se jaz vjemam v principu s predlogom, in sicer, gospoda inteligencije ! iz principa principov, kteri je princip vsakega principa, naj bo ta princip kakoršen hoče; iz principa sem vedno za principe, v tem principu so zapopa-deni vsi principi, kajti s principi principov sem delal dosedaj vse po principu in ker sem navajen zidati principe le na principe in čez principe ne more nihče skakati, da bi ne padel vsaj v principu, sem že zavoljo principa v principu za to, da se ta predlog le v principu stilistično popravi in se, ker se iz principa moremo držati principov, tako-le glasi: Društvo je v principu sklenilo : Vse, kar je po principih naših nasprotnikov v principu črno, je v principu belo, kar je belo, je v principu črno. Mislim, da slavna inteligencija
*) Beri: Konštantinopolitanskega.
Gospođa Mauser in Kister, ker bi ju sicer nihče ne vidil; „Brencelj“ ju je našel prav ha vrhu rešeta med plevami ter ju pobral, ker sta se mu revčeka smilila.
Vidi se iz teh redov, da so možje jako izvrstni in zarad zaslug za narod in naše mesto vredni, da jih volimo vse v mestni odbor.
Volilci! Moment je historičen, ne dajte se slepariti po nasprotnikih, volite nasvetovane veljake, kajti akojih zavržete ali odbijete, prisilite „Brenceljna“, da išče drugih kandidatov med „vahtarji“ in krčmarji, ki so bili nekdaj „feldbebelni“, ker v mestu ni niti bele niti črne duše več sposobne, prevzeti častito stopnjo. „Brencelj“ je bil pometel vse nemškutarje v rešeto; kar je ostalo, so same smeti. Celo kraljestvo obeta za še kakega sposobnega kandidata.
Mestjani! pokažite, da je Ljubljana gnjezdo nemškutarjev, da so Slovenci le mrčesi, ki se mastijo na našem životu. Ne bojte se nikogar, kajti briči in žandaiji so z nami in kdor bi Vas napadel, odpró se mu vrata Žabjeka, kteri ima mnogo dobro prostornih stanic. Na noge, mestjani! Živila inteligencija!
Lokalno.
— !— (Hudobija.) Slavnoznani domorodec K. D. je bil včeraj zvečer v drušini enakomislečih prijatlov prav dobre volje. Pla-
V principu pritrdi mojemu nasvetu, ki izvira iz dobrega principa. (Gromovit plosk; vsi se jamejo objemati; Kmet se krohotaje valja po tleh.)
Perovodja šema*) Krik: Ako sem dobro razumel gospoda predgovornika, je reč jako važna in zasluži, da jo pretresamo bolj na tanko. Po mojih misuh je tedaj vse črno, karkoli je celem svetu belo, in vse belo, kar veljd dosedaj za črno. Gospodje inteligencije in kapitala! po tem sklepu se bomo blamirali po celem svetu. (Klici: Oho! Mi se ne moremo blamirati, mi smo sekta, navdana po duhu inteligencije.)
Predsednik: Ker se nihče ne oglasi, je predlog sprejet. Seja je končana.----------
Vse se zgubi, tudi brencelj frči iz dvorane, v principu prepričan, da šteje konšt. društvo nenavadno modre glave, in sklene pikati le po principih, kajti na principe se naslanja vse, kar je zidano po principih, principi podirajo principe, za principe se skrivajo principi in ako je Človek butast v principu, je vendar le v principu prebrisana glava.
čal je nekaj butèlj vina, ki se imenuje „Ex-trait de capital“. Čeravno se je bralo to ime na steklici, vendar vino ni bilo čisto, kajti bila je steklenina zmešana s škodljivem špiritom, „slovenski duh“ imenovanim. Se vé da so dobili gospodje, kterih želodec je navajen le vina inteligencije, krč in enake nevarne bolezni. — Ker smo čuli, da se je ta špirit jel kuhati po celi deželi, opominjamo vsakega, da se varuje tega strupa in pije vino ali žganje le iz steklenic, ktere so zaznamovane z napisom: „Extrait de Tagblatt“.
— (Srčnost in zavednost.) Preteklo saboto priteče deček v gostilnico „zur Schnalle“ in vrže med tam zbrane veljake „Brenceljna“. Vse skoči po koncu, in se skrije pod mizo, le gosp. dr. S., predsednik konšt. društva, proti nevarnosti in polije strašno bombo z „eau de Gutheil“. Srčna hvala se tedaj izreka srčnemu možu, da nas je rešil očividne smrti. Deček pa, ki je napadel drušino , je vjet in preiskava bo pokazala, kdo ga je na-šuntal. Menimo, da bo steza peljala v naci-jonalni šotor.
? ? (O kenimus nos!) Davno že smo mislili, da pri „Laibacherici“ tiči za bosim imenom „žl. Kleinmayr“ druga oseba, ki vre-duje vladni list, kajti sestavki so tako dobro pisani, da se ljudje po mestu trgajo za „te-tiko“. Te dni se je izdala „Laibacherica“ sama, daje ta finančni minister gosp. L. Dimitz. In nam se še celd ni sanjalo, da imamo tako visoko osebo med sabo in da ta oseba tiči pod zavarovanem plajščem vred-nika „Laibacherice“ , čeravno se nam je vi-dilo, ko da bi bili vsi članki „inspirirani“.
*?.,. (Komplot.) Včeraj proti večeru se je zbrala truma čevljarskih fantičev v „zvezdi“ ; po vroči debati vidüo se je, da se razgovar-jajo o važnih predmetih. Ker so ravno zdaj volitve pred durmi, ni dvomiti, da se nameija kak nenaden napad ali „Handstreich“, da bi se razkropili veljaki napredovalne stranke. Nevarno in nepostavno postopanje naznanilo se je na primernem kraju, in ni dvomiti, da za tem komplotom tiči cela nacijonalna stranka.
—S. (Mrak.) Pretekli teden je bila zvečer po sedmi uri nenavadno velika temota po mestu. Dasiravno plinove svetilnice so gorele po navadi, vendar ni bilo viditi nič. Ljudje poprašujejo, kaj je vzrok tej čudni prikazni, pa nihče ne vé pravega odgovora, kajti pratika ne kaže mesečnega mraka. Slednjič razjasni mož, kteremu so dobro znane dogodbe po mestu, v „zvezdi“ zbrani množici stvar, rekoč: „Mar ne veste, da je vsa inteligencija danes na strelišči? Konšt. društvo ima vihamo sejo.“
*) Pomeni v kalmuškem to, kar pri nas „doktor.“
Slovensko slovstvo.
V kratkem pride na svitlo knjiga pod naslovom: „Kako se mora ravnati z norci“. Izdal jo bo slavnoznani domoljub K. D. Re-genmož, prvi govornik v konšt. društvu.
Časnik „Tagblatt“, sloveč zavoljo svojih •— resnic, bo bojé pričel v kratkem jako obširne članke z naslovom: „Kako se dela dim, za kterem se skrivajo samogoltni nameni.“ Pisal ga bo dr. F. Käsmacher, kteri je celo premoženje svoje razdelil za blagor ljudstva.
Poslano.
V pojasnilo.
Počil je glas po mestu in celò „Laibacherica“ je govorila o meni dosedaj vedno le,
da sem finančen koncipist. Ker je to grdo in tendencijozno obrekovanje, naznanjam, da sem že od nekdaj bil finančen minister, dokaz temu so moji govori v konšt. društvu o davkih, ktere sem si večkrat — mislil.
L. Dimitz,
faktični vrednik „Laibacherice“»
Vreme.
Cel teden neslana nacijonalna slana. Kedar se je pokazalo solnce, vidilo se je, ko da bi molilo nemcem fige. Na večer v kazini in pri „Schnalli“ lepa Dežmanova zaija. Nekaj prijetniši, ko v pretečenem mescu.
Listnica vredništva.
Gosp. A. H. v Ljubljani. Vaš dopis v zadnjem „Brenceljnu“, kakor vidite, po volji. Nadaljujte, prosimo t Gosp. K. D. v Ljubljani. Da Vas „hexametri“ pikìajo , Vain ne moremo pomagati. Vaš dopis prihodnjič.
!I!
0^ Nikdar še kaj tacega ! !
Čast. p. t. občinstvu naznanjam, da sem ravnokar prišel v Ljubljano in odprl svojo
„menažerijo“
pri „zvezdi“. Vidijo se te-le čudne, živali :
1.	„Proklete grablje“ , tevtonsk medved, kteri žre le slovensko meso.
2.	„Siropek“, velikanska kamela, ktera se redi le po slovenskih deželah.
3.	„Ovčar“, jako gibljiva in komična opica, ki vedno išče škandalov.
4.	„Hribček“, psiček, ki laja, kakor mu zapovedó drugi.
5.	„Zguba“, jako komičen in neumen gimpel, ki žvižga, kar sam ne razume.
6.	„Komet“, amerikansk bivol, kteri ima Človeku enak glas, kedar zatuli.
Razun teh tu še neznanih in nenaravnih živali viditi je še mnogo druzih spak.
Fortschritt,
lastnik menažerije.
„Eau de Gutheil“,
vodo za zobé, da grizejo želode, priporoča
R. Pisker,
lekar.
Poduk v igri
„Domino“
daje se v čitalnici od %—7. ure popoldan.
200 y o ifiln uvj c v
tistemu, kteri mi pové, zakaj sem kandidat za mestne volitve.
Hansel.

&
&
št
*
&
&
&
Št
Naznanilo in vabilo.
Konšt. društvo naznanja, da je osnovalo
misijonske učilnice
pod vodstvom svojega cenjenega uda gosp. K. Regenmoža, v kterih se bo podučevalo v vseh liberaluhom potrebnih vednostih. — Išče se tudi še učitelj, ki je sposoben, podučevati v višjem nemškutarskem humbugu.
Št
št
Št
Št
št
št
Št
*
Št
št
Št
št
Št

Nemškutarjem
v Ljubljani priporoča se
J. Gutjahr,
zaloga mrtvaških „trug“.
Pot,
po kteri se pride iz nič do stopnje kandidata ljubljanskih liberaluhov, se izvé pri
P. Toman-u,
doslej prostemu kamnoseku.